Katollšk cerkven list«
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., sa po leta 2 gld. 20 kr.. ca četert leta 1 pld. lokr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta DO kr., ako zaden* na ta d»t piaznil. iziV«
Danica dan poprej.
Teča) XXIV.	V Ljubljani 29. grudna 1871.	List 52.
Za novo leto.
Neki mornarji, ki so brodarili po Širokem morji med skritimi pečinami in skalovjem, so imeli starega in zvedenega moža, kteri jim je pot tako zanesljivo kazal, da se jim ni bilo treba prav nič pogina bati; samoto je bilo treba, da so nanj gledali in ga poslušali. Mornarji pa so se naveličali na vodnika vedno paziti, tudi so napihnjeno godernjali, rekoč: kaj bo nas ta vodil, — mi znamo sami hoditi brez njega, in so ga odvergli. Toda kmali so zašli med take robove, v take morske soteske in klečeti, da niso mogli ne naprej in ne nazaj, vetrovi so strašno bučali, viharji vstajali kakor hribi in poslednjič popotnike zagernili.
Ta prilika je živa in resnična podoba sedanjega časa. Vodnik, zanesljivi vodnik po viharnem morji sedanjega življenja je Pij IX: mornarji so veliki in mali politikarji, mnogi deržavniki, liberalci in sploh taki, ki imajo moč do očitnega mnenja. To so možjč, „ki v sč zaupajo" in so odvergli Pija IX kakor zvestega, znaj-denega in zanesljivega kermilnika, vzeli mu vse po-pomočke, še njegovi osebni lastini niso prizanesli, in spustili so se sami na nevarno morje. Godi pa se jim tako, kakor vidimo, in godilo se ne bo bolje, dokler se prevzetni mornarji in kermilniki ponižani k svojemu vodniku ne obernejo.
Po vsih krajih se slišijo pritožbe, da je slabo, pa le slabo. Ne le ubožni, tudi bogati niso mirni in zadovoljni. Najhuje pa je, ker ni odkritoserčnosti in ker se laž šopiri za resnico, krivica za pravico.
Pravica je dozdaj terpela sicer po mnozih krajih, naj več pa na Laškem. Zato ker s* tam pravica očitno in vradno ni spoštovala, je pa tudi toliko razbojnikov in tatov, da ne lastnina in ne osebe niso varne. Celo minister in nekaj druzih imenitnih osčb je bilo v samem Rimu oropanih in okradenih, sicer pa so take ostudnosti po Laškem na belem dnevu.
Po druzih krajih delajo krivico narodi narodom, ker napuh žene laži-liberalce, da hočejo le sami gospodovati nad drugimi, in kar je najhujše, gospodovati tako, da bi jim zagospodarili njih domače pravice in naj bolj pa njih verske pravice in resnice in s tim njih zveličanje. Prigospodariti jim hočejo pa namesto tega liberalizem ali lažnjivo prostomiselstvo, ki sovraži od Boga postavljeno Cerkev, njenega poglavarja, njeno duhovstvo, pa Kristusa samega in njegovo postavo, kar se v njih časnikih jasno razodeva.
„Pervi vzrok tolikega hudega so kužljive bukve, prehudobni časniki — od Cerkve ojstro prepovedani —, dela brezbožnih ljudi, in vsi tisti, kteri se kakor koli vdeležujejo, da bi ljudčm vero vzeli ali pa zmanjšali/1 pravi eden naj boljših sedanjih italijanjskih pisateljev.
In pa res! Koliko je ljudi vsake starosti in stanu, ljudi is spoštovanih deržin, ki zapustč študiranje svoje prave sreče in svojega zveličanja, vtope pa se v nesnago kužnih časnikov in zanikarnih, lažnjivih, celo brezverskih bukev, in — v kratkem so zgubljeni, pokopani so! Pa kaj imajo reveži od tega? Gada so si vzeli v nedrije, ki jih pika ter nimajo več pokoja ne po dnevi ne po noči. t)Impiu8 non habet pacem." Za brezbožnega ni miru.
Lucifer se je hotel „emancipirati" &li prav svo-bodnga, brezvernega storiti, pa tudi prav napihniti se, ter je rekel: ,,Zdaj bom pa nad zvezde postavil svoj sedež", pa ravno ta lažnjiva svobodoželjnost, ravno ta „brezvčrnost" ga je v pekel pogreznila. Brez Boga in brez zedinjenja z njim ni nič. Omenjeni pisatelj pravi: „Govoriti, da kaka družba, vlada, narod, zamore biti in delati brezBoga in njegovih zapoved, in v nenavezanosti naCerkev, to je bolj neumna reč, kakor reči, da človeško truplo je zmožno hoditi brez nog, misliti brez glave, ljubiti brez serca. Ali hočete, da se obvarujemo divjaških vojsk, kakoršne narode razdirajo in ti-sučere in tisučere v solze potope? da jenjajo družbe framasonov, in da se ne govori več o pariški komuni, ne o internacijonalu, ne o požigavcih, ne o petrolejkah (po-žigavkah s petrolejem), o reččh , ki že obude gnjus in grozo, samo ako se misli na nje? Hočete, da jenja strah in tarnanje! Evo vam pomočka. Ponižajmo glave pred Bogom, in obernimo se vsi k papežu, namestniku Jezusa Kristusa, ki je naj boljši vsih očetov, in ki je od Boga postavljen: vladati Cerkev in ljudi vravnavati. On s svojo nezmotljivo besedo v rečeh vere in čednosti in s tim, kar je in bo določil Vatikanski zbor, zamore ras-biti viharje, ki nam šume nad glavo, in zopet nam pokoj podeliti. Ako bi se ljudstva, kralji vsi vkl»nili pred velikim papežem, namestnikom Jezusa Kristusa, sprejeli njegove nauke, in zavergli lažnjive načela, ktere on obsojuje: ako bi se nauk sv. vere postavil za podlago vsega postavodajavstva, in vsega učenja, potlej bi se vse dobro pospeševalo. Kralji potlej ne bodo več v strahu svoje prestole zgubili (liberaluhi in prostozidarji pa bodo še stoječe prestole razojali, ako se jim ne bo na noge stopilo), podložniki bodo zvesti, bogati bodo delili milošnjo, ubožci bodo zadovoljni (s svojim stanom), in vidili bomo, kolika resnica je zares, da: ,,greh narode v revšino pahne, in da le s tem, da služi Bogii, stvarniku nebes in zemlje, zamore svet biti zadovoljen in srečen."
Preganjanje Cerkre.
Evropejska Ijudovlada si žr več let prizadeva, vso vero človeške družbe spodkopati. Njih prizadevanje ima
rodoviten nasledek, zakaj ateizem (bogotajstvo, brezboštvo) se je zapiodilo in ž njim vred tudi sovraštvo zoper Cerkev, zoper Boga, in razširja se neizrečeno hitro. Ne moremo prikrivati, pravi amerikanski Baltim. časnik, d« se dandanašnji ne govori od posameznih uporov zoper Božje zapovedi, da si je velikoveč cela stranka to prizadevanje za nalogo izvolila in se na vso moč vojskuje zoper Boga, zoper vse, kteri so njfgovi in mu hočejo zvesto.-služiti, z eno besedo: zoper Cerkev.
Tinfi-^mnoge cvropejskih deržav po novi šegi vpa-iieno podpirajo to rogovilsko stranko. Sicer so se od etka sramovale kakor prave vlade preganjanje < er-iive v pr« gram svoje politike očitno sprejeti; toda lastne napake iih silijo !:	početju, ktero pa njim samim
vm-; nevarnost žu^a kakor tistim, kteiv žele napadati.
da b: hrepenele po slavi keršanskega vladanja, so «i zapisale miu.nost vnčinarnost) v veri na svoje zastave. Domišijujejo da bodo s tako imenovano versko itcpuo.stjo slavo dosegle., in zavoljo tega brezvernost priznavajo, če ne službino (vradnoi, pa vender v djanji; tod-% namesto »iavs bodo sramoto žele in njih konec .> > taki, kakoišen ie bil sploh tistih vlad, ki so od Boga odpadle in < rkev preganjale.
Italijanska vlada, če jo sploh smemo šteti med pr>«ve vlade, je perva drugim vladam to pot pokazala. O i kar jo postavne vladarje in namestnika Kristusovega n vso Cerkev oropala, |e polna neprizanesljivega sovraštva zoper tiste, kte:i očitajo te hudodelstva, kakor hudodelnik divja zoper svoj nedolžni plen. Zavoljo tega z rrizeno sovraži Cerkev, papeža in vse zveste katoličane. N-vraži tedaj naj veči večino italijanskega ljudstva. Kop i:: kriv.ca Viktor-Hmanvelova sta bila perva stopinja na poti pogube: nji sledi neizogibljivodruga stopiuja : pre-garj uje 'Vik ve.
Druge vlade pa. ki so to pustile, ki so molčale k temu, da ie Sardinija postavne kneze iu namestnika K isMisovega or« p tla, so se piemonške krivice posrednje vdeležilo iu ne pusti jim pri tem ostati, temveč bodo tudi preganjale Cerkev, nad ktero so se s svojo plahotno politiko pregrešile.
V Avstriji .sc vojskuje liberalizem že nad deset let zop-r stare pravice iu red, češ, da hoče mogočno deržavo napraviti. Ne ana se nobenega pripomočka svoj cilj doseči, svojim, češ da „nezmotljivim" načelom veljavo pridobiti, rnzodeto vero v slabo ima pripraviti, katoliško < erkev zaliti, in deržavno „omnipotencijo" vsta noviti. — 111 vendar ie kat<di.;ka vera naj terdnejši vez, ki je zmožna različne koristi ljudstev avstrijauskega cesarstva zedinjati ii; narode v veliko mogočno deržavo zvezati. Preganjavci Cerkve (zlasti v liberalnem časni-štvul v svoji nespameti razdirajo to vez: oni so nezmožni, Avstriio vterjati in zedinjati; dervijo jo le v pogubo.
Misliti je bilo, da pohtiške koristi prezmožne^a nemškega kanclerja (Bizmarkai morajo na| bolj strašiti pred nespametjo cerkvenega preganjanja. Bismark hoče Nemce zediniti in potrebuje zato katoličanov kakor luteranov. Preden se je 1'rancosko-pruska vojska pričela, si je bil svest, dale edinost v te r j uj e, in se katoličanom ni kazal neprijaznego ; toda slava, ki si jo je s pomočjo katoličanov pridobil, mu je glavo zmešala, pozabil je od takrat svoje glasilo in upa si edinost svojega nedoveršenega novega deržavstva vstanoviti br«*z katoličanov, še celo zoper katoličane; (.'erkev začne preganjati. Zveza nemškega kanclerja z vlado Viktor-Emanvela je bila zanj neprizanesljiva skušnjava, da je očitno v kvar nemške edinosti postal preganjavec sv. Cerkve. Bizmark je tedaj zedinjenje z italijanissimi hotel: naj tedaj gleda, če mu ne bo ravno to zedinjanja nemogočega storilo.
Morebiti nam bo kdo očital, da s tim napadamo splošno priznavano amožnost in globoko razumnost, ali,
recimo naravnost, politično „nezmotljivost" Bizmarkovo-Kteri papeževe nezmotljivosti nočejo spoznati, so namreč le preveč pripravljeni verovati kako drugo nezmotljivost, ktera se pa ne da ravno lahko spričati. Pred Bizmarkom smo vidili ,,nezmotljivost" Napoleona III, in dobro vemo, kam ga je pripeljaia. Res, da se njih veliko sklicuje ravno na Sedan, da bi neutajljivo Bizmarkovo prezmožnost čez Napoleona dokazali. Toda poglejmo na leto 1850, na veliko premoč Francozov čez Ruse , in vidiii bomo, da ravno tisti ljudje , ki dandanašnji o Napoleonu III govore kakor o bedaku, so takrat verovali na njegovo neoporekljivo premoč nad vse druge mogočnike. Ljudje se dajo srečnim nasledkom preslepiti in k lažnjivim sodbun zapeljati.
Bizmari< dandanašnji ni veči v politiki, kakor je bil Napoleon 111 1. 1*5(5, ko je v pariškem shodu pripravljal vojsko 1. 1851) zoper Avstrijo, zoper postavne laške vladarje in zoper stol sv. Petra in z >uer Cerkev. Takrat ;e vesoljni svet občudovai politiško bistroumnost tega cesarja : in vendar je v tem shodu bila kai narodnega načela, oslabljenje francoske moči in pogrčz Napoleonovega cesarstva.
Napoleon III je padei, ker je v prekuciji podpore iskal; bo mar kdo mislil, da bo Bizmark srečnejši, ker ravno po tej podpornji sega? To bi se rekio prekucijske lastnije prav nič ne poznati. Prekuc rabi vse vlade, ktere pozabljivši svojo dolžnost, se na rovaritvo opirajo ; toda rogovilstvo ne služi nobeni vladi, temveč jih pahne, berž ko jih je izrabilo in oneeastilo.
Kakor poprej Francosko, tako se zdaj nemško cesarstvo postavlja, da hoče italijansko vlado braniti, postaja sovražnik Boga in Cerkve, zbira okoii sebe odpadnike in razkoluiške duhovne (Dollingerja, Fridricha), odpadnike, ki bodo tla pod nemškim lastnini cesarstvom spodkopali.
Le kteri so v zgodovini nevedni in iz sv.-je nevednosti pravico izpeljujejo, da občudujejo Bizmarkovo ,,nezmotljivost", se zamorejo motiti nad tem, kam bo to obširno p.eganjanje Cerkve vlaae pridervilo. Kakor vse preganjanja, kterim je bila < erkev že več kot osemnajst stoletij razpostavljena, tako se bo tudi sedanje s tem končalo, na iiodo najmanj krive vlade nekoliko svoje moči in veljave zgubile, na; bolj krive popolnoma poginile. Cerkev pa se bo ozališana veči in močneji iz poškušnje vzdignila.
Resnic.:o zveden v politiki je tisti, kteri ve, kaj namerja in kaj bo dosegel. Bizmark pač ve, kaj bi r.id; ali pa tudi vč, kam bo to peljalo? Nemčijo in Evropo hoče vladati, pa ne ve, da on sam dela in pripravlja novo zmago Cerkvi in da vero pospešuje. (G. C.)
Stavita preti Horotlorinskhni zakoni, ali zakoni r stalili.
Katoliški Cerkvi moramo pripisovati zasluženje, da je zakonske postave popolnoma vravnala. Kdo more popisovati vojskovanje in terpljenje, ktero so mogli papeži prestati, da so zakonske postave neoskrunjene ohranili? Kdo zamore pregledati trude zborov, visocih šol in posameznih učenih mož sv. Cerkve? Poglejmo le zakonske zaderžke, posebno sorodovinske (zaderžke zavolj žlahte). Kako modro in zvesto so pri njih gledali na vero, na čednost, in človeško natoro ! In vendar, da se Bogu smili, je veliko ošabnih ljudi, ki cerkveno previdno skerbljivost v zakonskih zadevah zaničujejo in si nesreče in nespodobnosti na glavo nakopujejo, ktere so skrunile ajde in jude. Zlasti pa deržavne konzistorije, ktere si zakonske določbe prilastujejo, zadeva očitanje lahkomišljenosti v zlajševanji zakonjskih sorodovinskih
zaderžkov. Čez take primerljeje so se celo v protestan-ških deželah pritoževali. Polajšanja Cerkev deli; toda slabo pa bi bilo , ako bi deržava dosegla vso zakonsko sodnijsko oblast. Deržava nikoli nima tacega pregleda posameznih razmer, na ktere je treba pri vsakem po-lajšanji gledati. Ali ni polajšanje vselej izjema? Kedar se pa reč kar brez opotavljanja polajšuje, potem se izjema spremeni v pravilo. Kar so izvedeni pravdoznanci v nemškem deržavnem zboru očitali, namreč poveršno postavodajanje, to se nahaja žali Bog tudi pri spolno-vanji postav, kakor tlačansko tolmačenje postav. Se ve, da grešiti se zamore ravno tudi tako s prenatančnostjo.
Znano je, da Cerkev vladars cim družinam iz tehtnih vzrokov sorodovinske zakone ložej dovoli, kakor sicer. Tega polajševanja so se zlasti Burboni obširno vdeleževali; ali je bilo to k njih pridu, Bog ve. Toliko je gotovo, de vero in deržinsko plemenitost so bolj čisto ohranili, kakor vsaka druga vladarska hiša, in to opravičuje sorodovinske zakone, ktere je ta družina med pregnanstvom sklepala. Z njih pomočjo se je v teh der-žinah podedovana vera ohranila vkljub puntom, morijam in pregnanstvom.
Razodevajo se pa tudi slabi nasledki, za ktere pa Cerkev pri deljenji polajšanja ne prevzame odgovornosti in zastran kterih rezno svari Zavoljo tega je nastal pregovor: „Friih sterben, verderben, keine Erben." To je, kteri se v sorodovinstvu ženijo in može, zgodaj umirajo, so brez dedičev, in gre vse pod nič. V»aj milovanja vredna je naravna šibkost, ktera je bila lastna posameznim udom tiste družine in je bila med drugim vzrok, da so rovarstvom tako malo bili zmožni ustavljati se.
Cerkev je v polajšavah radodarna, pa vender ni ona kriva, ako v družinah nesreča nastane. Zgodi se, kakor da bi Bog za velike polajšanja zahteval velike darove, sicer znamenja njegove milosti, pa večkrat pretresljive. Znana nam je plemenita družina, v kteri je malo Ičt po tem, ko je bil prav bližnji sorodovinski zakon sklenjen, smert prav britko žela. Starše in dušne pastirje smo toraj želeli opomniti na tolike britke nasledke ter jim pojasniti, kako dobro Cerkev nam želi b svojimi zakonskimi postavami. Ognimo se zlegu do časa. —
Za zgodnjo smert imamo žalosten izgled iz občinskega (vsakdanjega) življenja. Duhovni pastir se je branil polajšanja prositi, ker se mu je zdelo, da se vzroki pogrešajo. Sv. Oče so polajšanje dobrotljivo podelili, ter nimamo vzroka misliti, da je bilo Božje maševanje. Ali čudno! Kmalo ko je bil zakon sklenjen, umerla sta oče, mati, in omožena hči v malo tednih. Cerkev je zopet vzrok imela svariti. fPo Volksztg. Baltim.).
Mz Carigrada proti domu.
(Poslovljevanje in odhod — Nekaj zoper nespodobne besede in klet-vinjo. Predstvo Lojdovih parnikov. — Černogorci. Otoki zginjajo in se prikaznjejo. — Andros, Tinos in drugi otoki; gora Cikniits iu Eol. — Otok Sira in njegova^ znamenitost; pričke s prepeljevavci. Ob jugu Grecije: Malea ali Sent-Angel; Vatika; <-erigo ali Cvthere in malikinja Venera ter podobnost med obema. Matapan in nevarnost ob tem kraju. — Pomanjkanje olike. Kabrera, Sapienea, Mo-din, Navarin. — Prihod v Terst in domu.)
Prijazno smo se poslovili 9. rožnika s čast. oo. ka-pucini, pri kterih sem 5 dni bival, pa jih nisem mogel prisiliti, da bi bili kaj sprejeli za svoje stroške in trud z menoj. Sel sem potem še k bosanskim oo. frančiškanom in čast. o. prednik me je a slovansko priijudncstjo spremil na parobrod. Tudi moj zvesti Napoleon me je spremil prav na barko, pa hitel nazaj, kerdjalje, da ima še sv. Obhajilo opraviti. Prav zadovoljen sem bil s tim možem, kteremu je bilo skor več kakor meni ležeče, da bi mi prav veliko skazal po mestu in okolici.
Okoli 11 dopoldne smo odjadrali zopot po Marmara-morji v gresko otočje. Zdaj ni bilo več toliko ljudstva na parobrodu in slišal sem le bolj ilirski jezik. Bogu bodi potoženo, da zgoraj n;» parobrodnem podu so se tudi nesnažne besede le prepogosto slišale. Kako lepo bi bilo. ako bi narod serbski, ilirski in hervarški ter jugoslovenski hotel nckai pra«- gerdtli loned opustiti, ki so tako nenravne . da bi si jih ne u^alo pero zapisati, pa jih imajo prei-nogi zmirai v ustih, iu vender niso nič manj zoper oliko in spodobnost, kakor zouer krr-šansko čednost. O tej priliki naj pa še omenim, kako žalostno je, da tudi mnogi Slovenci nečedno kolnejo! Marsikteri misli, da ni ,,mošk," če nima pri vsaki besedi na jeziku „hudič" ali „preklet/' ,.pri moji du-i'4 in enacih ostudnost! Se prav posebno nesramno je pa tisto ,,zakramentiranjeki so s»e ga od tujcev naučili. Gotovo je, da tisti, ki preklinja, ni olikan človek, če je tudi študiran. Jaz sein tudi te misli, da je prekiino-vanje velik zaderžek, da v narodovnih prizadevanjih ima narod manj blagoslova in napredka. Kdor koii ima vero, je prepričan, da tam pravega teka in blagoslova Božjega ni, kjer se gerdo kolne. Naj opazuje kdo skoz več let deržine in hiše, v kterih »e veliko preklinja. Kmali se začne kazati pri tacih, da je vse ukleto, in nikjer pravega teka in blagra ni. Tako je tudi v re-lih deželah. Kdor je tedaj pravi rodoljub, naj stori sk op, da ne bo klel in močno naj si prizadeva, da tuoi diugi preklinjavci kletvinjo opuste. —
Se le o polnoči imamo priti v Dardanele; teda. se peljemo po marmorskem morji 13 ur. V Dardanelah med terdnjavami se mora vsaka barka ustaviti, kt'ra po noči pride; le samo Lojdovo brodovje je tega prosto ter precej dalje gre, da se le potrebni oglasi opravijo. V ta namen je turški vradnik na parobrodu, od I.ojda plačan, ki je porok, da je res ravno ta parnik, ki gre ko pošta.
Na parobrodu je bilo precej sokolov ( ernogorcev, ki so šli na otok Kerv (Korfui in od ondot domu. To so ti čversti, močni, zdravi ljudje. Ne hotel bi se zoper take vojskovati.
Drugi dan zjutraj ob 7 smo zopet jadrali ob otoku Miteleni in o blizo Kios a (< hio,; ta otoka sme* pustili zdaj ob levi. — Grede proti otokom Cikladam me je opomnil eden mornarjev, da pri Santorinu, naj bolj južnem cikladskih otokov, se jc bil spomladi otočič kar zgubil v morje. Trije drugi so pa na novič se prikazali. Tudi pri Čerigu se je otok na novo prikazal. Santorin je sam vulkanska (ognjometna) gora, s ktero so se godile že marsiktere spremembe. Zvečer o '/t1* smo šli še memo Kioa-a, drugi dan o 1<.,4 že med Andros oin ob desni in Tinoa-om ob levi. Androa je naj višej med Ci-kladami s kacimi 16.000 prebivalci in s pristanom Gav-rion-om; Tinos ima kacih 60 vasi in med 2O.0<j0 prebivalci do 8(<00 katoličanov in dobri zavetnik „Porto-Pa-normo. Gora Ciknias na tem otoku je znamenita zarad obilnih votlin, zato je zaznamnjana po basni kakor Eolovo stanovanje : Kola so namreč častili neznabožci za raalika vetrov. Ti otoki so le bolj pusto skalovje, vender pridelujejo na njih vina in avile.
O %6 smo obatali pred Siro. V dva homca je na tem otoku vsajena lepa množica prav čednih belih hiš; na spodnjem večem ob morji so greki, ob gorenjem pa katoličani s svojo cerkvijo sv. Jurja. Ob morji na suni skali stoji lepo poslopje lazaret. Mesto in zavetnik je drugo znamenito mesto Grecije, ima 25000 prebivalcev, med njimi (5000 katoličanov. Skof, jezuiti in kapucini ofkerbujejo katoličane. Otok Sira se je bil izmed vsih Cikldd naj bolj katoliškega ohranil in pod tem naslovom je bil dolgo časa pod francosko brambo. - Že Homer omenja ta otok ko očetnjavo Evmena. zvestega
Ulisovega služeta. Modrijan Terecid, Pitagorov učitelj, je bil tukaj doma.
Šel sem bil nekoliko na suho na otok Siro, in vidil sem goste množice ljudstva, zla3ti po tergih , očitnih krajih in ob morji. Vse je bilo živo, vae viditi zunaj. Po ulicah in kotih je bilo polno jedilnih reči na prodaj. Ljudje so tiho in mirno sem ter tje hodili, ali sedeli — praznično napravljeni. Bila je namreč nedelja. Prišel mi je naproti o. Aogelik , ki je z ravno to priliko iz Carigrada sel na Siro, in rekel mi je , da ni nič kaj posebnega viditi, — vse v modernem slogu; toraj nisem maral ravno dolgo muditi se na otoku. S Čelnom na pa-robrod nazaj se peijaie sem doživel malopridnost, ki se popotnikom po jutrovih krajih večkrat pripeti. Precej ko odrinemo, jamejo čelnarji za plačo nadlegati, da bi popotnike žulili, ker tako odiranje tujcev je pri rono-zih prav nesramna navada. Ker sem pa to že vedil, se nikakor nisem udal, temuč glasno sem jim očital njih gerdobijo in pravil, da delajo z nami, kakor so delali tudi greki na otoku Kervu (na potu iz Tersta v Ale-ksandrijo o začetku popotvanja), da to je sramota za vse mesto itd. Ravno tako so vintali zanikarneži celo mornarje, ki smo se skupaj nazaj vozili. Dal sem mu na zadnje obljubljene 3 pijastre, pa nič bakšiša ne, ker so zanikarneži nagajali. Na Kervu, ki sem ga omenil, je bilo pogojeno s 0 franki za 14 oseb; nazaj grede pa so hotli imeti po franku od vsacega, kar so tudi dosegli, ker med silovitim dežjem so nas sukali po morji — ne hoteči ne tu ne tam. Naj bolji pomoček je pri tacih za-rikarnežih: molčati in se jim ne vdati, — kadar vidijo, ua nič ne opravijo, že peljejo naprej.
Drugo jutro, 16. rožnika, smo že ob jugu prave dežele Grecije, namreč ob Moreji. Vse dni je bilo prav lepo vreme in kaj prijetna vožnja. Ob 8 zjutraj smo bili ob nosu Malea, ki se zdaj imenuje št. Angel, in ob hribu Vatika. Št. Angdo je golo, le malo zelenkasto, skalovito hribovje. Ob poslednjem robu pri morji kažejo v skali stanovanje, ki je bilo prebivanje nekdanjega pušavnika. — Ot<»k Cerigo, nekoliko dalje, nam je ostal na levi, ker jadrali smo po kanalu Cervi (Jelenovec). Ta otok Cerigo, nekdaj Cvthere, je bil svoje dni mali-kinji Veneri posvečen in ]i je prav podoben: Venera namreč v resnici ni to, kar se ji pripisuje, temuč je trinoginja, ki ima ternove rebra in mačje zobe, s kterimi lepe lica razje, kakor ta otok, ki je ves gola, pusta, ostra skala ter ne živi človeka, temuč ga usuši in poslednjič usmerti.
Nisi, Venus, ljubezujiva, Nisi zala, nisi mila;
Slast je tvoja pogubi ji va, Vselej si morivka bila!
Kdor zahaja ti v nazočje,
Kraal' bo suh, ko to otočje.
Pesniki zastonj te peli, Te blaznivci milovali;
V svojo smert so bli veseli, In v sramoti so zaapali;
So v nesreči in propasti
Vsi prijatli tvoje slasti!
Ob 10 smo bili ob čelu Matapanu (kap Matapan, nekdaj Tenare), ki ie naj bolj južni krajic v Evropi in loči mesenski ali koronski zaliv od lakonskega ali maratonskega. To so klasiški, po šolah velikrat imenovani kraji. Ob Matapanu morajo mornarji pač dobro paziti, ker zraven nosa je morje 200 sežnjev globoko, malo dalje v širjavo pa le samo 8 sežnjev. V dobrem mornarskem zemljevidu, kakoršnega sem na parobrodu kupil, je po vsih morskih potih in pri vaih otocih globočina morja zaznamnjana.
Na parobrodih ae je tudi lahko prepričati, kako
ailno svetu olike navadno manjka. Nekteri polegajo po parobrodu kakor bohi, ali se divje prepirajo , ali govore kričeči, da vse skoz ušesa gre, in vsaka deseta beseda je kletvinja ali drugo razžaljenje Božje. Mislil sem si: naj bi vender res kdo oliko ali „kulturo" na jutro nosil, bodi si kdor koli, da bi le rea kultura bila! Tako imenovani olikani na parobrodih polegajo, posedajo, jedo, pijejo, tobak puhajo, in norčujejo; le malodkdaj ae zgodi da kteri bukve v roke vzame, in le enega 8amega (greka) aem na popotvanji vidil, da je nekaj molil, križa storiti pa nikogar niaem vidil. Je to mar olika? —
Proti 5 popoldne amo šli mem otokov Kabrere, Sa-pience ob levi, Modena in Navarina ob desni. To pa in nadalje ao že bolj znani kraji, tudi v Danici velikrat imenovani, namreč v pismih misijonarjev, ki so popo-tovali v Egipt in v afrikanski misijon, in ne bom jih tukaj popisoval.
V Terst sem prišel 14. rožnika popoldan ob 6, od koder amo se bili na parobrod podali 2. sušca ravno tistega leta 1866. Ostal aem v Terstu do 19. zvečer in imel bi dosti lepega praviti o priljudnoati davnih in po-terjenih prijatlov, kakor 80 preč. gospodje Remic, Skala, Komani, dr. Šust in drugi, pa bojim se jih užaliti, toraj ostane med nami. 20. rožnika po polnoči sem bil spet v beli Ljubljani, kjer sem precej zopet skusil lepo ljubljansko priljudnost.
Ogled po Slovenskem in dopisi•
Iz Ljubljane. „Gospod, uslisi mojo molitev!"
Molitevne bukve za pobožne Slovence. Izpisek iz po-terjenih bukev „Sveta Ura," ki jih je spisal g. J. Volčič. — Te bukve, ravno na svitlo prišle (dobivajo se pri g. M. Gerberji*), ki obsegajo molitve za vse glavne potrebe v življenji in o smerti, so priporočilne zlasti tudi zato, ker so natisnjene s prav prav velikimi čerkami, ter služijo tudi ljudem z bolj slabimi očmi in bere se lahko sv. maša tudi v nekolikem mraku, kar se ne more sicer pri majhnem tisu. Na zadnje je tudi pasijon in 7 spokornih psalmov. Pripravne so za novoletne darila.
Oklic.
Častita duliovšina in drugi p. n. prijatelji človeštva se v povzdigo pravosodstva vljudno prosijo, da c. k. sodnijam darujejo knjige, verskega, poduČnega ali spoh zanimivega zapopadka v rabo jetnikov.
Vsa takošna darila sprejemale bodo hvaležno vse c. k. sodnije.
Ob enem se častita duhovsina in druga dobrodelna društva prosijo, da sodniške vjetnike brezplačno pod-učujejo v verskih, poljedelskih, obertniških in sploh podučnih vednostih.
Vspeh tega delovanja se bo potem vsako leto alav-nemu c. k. miniaterstvu prava v Beču naznanil.
V Gradcu, 24. novembra 1871.
C. k. nadsodniški predsednik: Lattermann.
\a Dolenskem v Šmarjeti, v Škocijanu in drugod, posebno pa v Trebelnem so že skoraj celi ta mesec strašni potresi, posebno po noči. Pod zemljč bobni kakor strel iz kanonov, nad zemljo se bliska in tudi po vodi se včasi kaže posebno gibanje. Vse je v strahu, in gnjetejo se po noči napravljeni v nižji hiše, da berž beže, ko se začne derhtati. Undan so ljudje kar po noči vstali in šli s procesijo na Božjo pot od Boga po-
*) Ker je bilo raztrošeno, da je g. M. Gerber, ud in denar-
ničar katol. družbe, nasprotna kandidata volil, naj omenimo
tukaj na njegovo proanjo, da to ni res.	Vr.
moči prosit. Ljudje se že boje v Trebeino po opravilih, ker si nikoli niso svesti, da ne bo spet kaj strašnega. Skoraj ni več poslopja, da bi ne bilo kaj poškodovano.
Pevstvo.
Verli gospod Andr j Vavken, učenik in župan v Cirkljah na Gorenskim, obogatil je zopet naše cerkveno pevstvo s čveterimi sošitki prav lepih slovenskih na-pevov, kateri zaslužijo, da vsaki prijatel našega narodno-pobožnega petja seže nemudoma po njih. Zvezek II. (obsega 3 misijonske napeve, 2 od sv. Obhajila in enega „Pred Bogom"); III. (ki ima 6 napevov od Matere Božje, posebno pripravnih za Smarnice); IV. (ki obsega 1 napev od sv. Obhajila, in 5 Marijnih); in V. zvezek, (obsegajoč 3 Božičnice in 1 Pred Bogom). — Dobivajo se že ti napevi naprodaj pri g. Giontini-tu po 30 sold. — Gosp. Vavken dobro ve in ume, kaj ljubi naše za lepo cerkveno petje vneto ljudstvo; podaja mu toraj napeve, iz katerih veje narodov duh; — on pa tudi, akoravno v višjem petju izurjen, te ve nosti ne ponudi po preveč umetno postavljenih napevih manj izurjenim organistom. ampak podaja jim jih v taki sostavi, da se jih lahho priuči in privadi vsaki, ki ima količkaj vneme za lepo duhovno petje in za muzikalni napredek. Želeti je toraj, da bi veliki trud blagega g. Vavken-a slovenski pevci poplačali z obilnim nakupovanjem in razširjenjem novo-izdanih napevev.	L.
Iz nemškega Gradca. Veseli božični prazniki, ki oznanujejo mir na zemlji ljudem , ki so prave volje, pri nas duhovnom in vernim katoličanom niso veselja prinesli. Veliki liberalni listi tu na Dunaju hujskajo zoper duhovstvo tako zlo, da že davno ne tako. Kaj jih je tako razkačilo? — Kakor pred malo leti v Krakovem v Galicii zvolj nore nune, take je zdaj tukaj šum zavolj norega mladenča, ki je v mestu Stajncu župana ustrelil. Naj povem prigodbo po liberalnih virih, da ne bo kdo mislil, da hočem kaj prikrivati.
Mladeneč Puches je že leta 1869 večkrat žugal, da bo župana H. umoril, ako ne jenja mu po veri in življenji streči. Zavolj tega so ga poslali v norišnico. Tam je bil do 19. majn. 1871, ko so ga zavolj bolezni v kosteh prepeljali v bolnišnico. 10. junija so ga domu spustili, ker so menili, da je zdrav. Pa to je bilo le na videz; kmali je začel spet bloditi in marsikteri so to zapazili, le škoda, da ga niso spravili v norišnico nazaj.
Dan pred umorom pride Puches k preiskavnemu sodniku v Stajnec, ki ga je že poznal, in mu naznani svoj namen, se „z županom zavolj božjega prepira po-razumeti." Pritožil se je tudi zavolj porabe svojega premoženja. Imel je namreč nekaj prihranjenega denarja v hranilnici, in s tem denarjem so se stroški v norišnici poplačali. To ga je razkačilo. Omenjeni sodnik ga pogovarja in pravi, da porazumljenje se mora zgoditi pri okrajni sodniji.
Sam seboj govore P. odide. Pri hišnih vratih je rekel tako, da so ga ljudje razumeli: Ker se sodnija za mojo reč ne potegne, jo bom pa sam dognal.
Premalo so se zmenili za tako sumljive besede! Drugi dan pride v kancelijo županovo in ga ustreli! — Pusti se potem brez upora prijeti in meni, da se mu ne more nič žalega zgoditi.
Na vprašanje, ali ga je kdo našuntal, je rekel: ,,Nobeden me ni nagovoril, nobeden našuntal. Sam sem to storil in sem moral storiti." —
Kdo bi mislil, da bo mogoče zavolj take prigodbe duhovščino in celč škofa dolžiti? — Vendar gre strašen hrup po časnikih, „naj se norec dene v norišnico, moralni začetniki hudobije naj se kaznujejo." Delajo se
peticije, da bi se izjemne postave dale zoper duhovstvo, kakor na Nemškem.
Ker je 1. 1869 posebno umorjeni župan nevernika Markworta poklical, da je v Stajncu govore imel zoper vero, in ker so Škot in duhovni svarili, take nevernike poslušati, zdaj pravijo, da duhovstvo je moralni začetnik umora. Kdor hoče brati izversten odgovor na tako krivičenje, mu svetujem, naj bere „Grazer Volksblatt", 21. dec. Beilage, ali „Sonntagsbote" 24. dec. Opomnim naj še, da dva iz bližnje žlahte morivca sta tudi zmešane pameti; tedaj je ta nadloga v rodu.
V Monako vem, na Sveti večer 1. 1871.*)
Slava po višavah Bogu, in na zemlji mir ljudem , kteri so svete volje! —
Da bi te, če tudi nocoj prevesele urice do polnoči še bolj hitro potekle, se zopet prederznem Vam, pre-čast. gospod, pisati kaj iz Monakovega. Mogoče, da Vam bode marsikaka drobtinica dobro došla, sicer bom pa, kakor je že navada pri meni, le bolj malo pomenljive reči skupaj gradil.
Kakor vsako nedeljo, tako sem tudi danes težko pričakoval, da bi pismonos prinesel ,,Danico", da zvem, kaj se je novega dogodilo in dobrega po Slovenskem na cerkvenem polji. In s čim bi bila meni, če tudi prav malo izurjenemu o cerkvenem petju, „Dan." bolj vstregla, kakor s cerkvenimi postavami o cerkvenem petju in godbi; zakaj veliko jih je, ki bodo, ali so že brali te cerkvene postave, ali vsakteri izmed teh nima priložnosti, da bi tudi z lastnimi ušesi slišal tako petje v cerkvnem duhu. Jaz pa dozdaj v Monakovem drugačnega petja, kakor le tacega še slišal nisem. Kakor sem Vam že enkrat pisal, vlada tukaj skoraj povsod le koralno petje. Posebno se v tem odlikuje cerkev sv. Mi-hela, pa tudi v metropolitanski cerkvi in druzih bolj slovečih cerkvah se poje le v cerkvenem duhu. O kako lepe in umetne cerkvene skladbe sem slišal zdaj ▼ adventu v cerkvi sv. Mihela! V adventu in v postu se v tej cerkvi poje brez Bpremljevanja z orglami ali kakim drugim muzienem orodjem. Naj slavniša dela cerkvenih umetnikov se prepevajo, od Palaestrina in od druzih , ki slovijo na pravi stopnji cerkvene umetnije. Pa o petju naj bode zadosti. —
Tisti znani Lutzov paragraf kazenske postave, ki se glasi: Wenn ein Geistlicher oder ein anderer lieli-gionsdiener etc., pride z novim letom na Parskem v občno veljavo. Tukajšni duhovniki dali so temu paragrafu ime: „Oderparagraph", zato ker se besedica „oder" velikrat ponavlja. — Tu naj omenim novo besedico „ge-lutzt". Neki priprosti kmet namreč je v nekem kraju ravno v kavarno stopivšemu ondotnemu župniku privoščil tale pozdrav: „llerr Pfarrer, jetzt nehmen sie sich aber nur recht in Acht auf der Kanzel, sonst \verden sie „ „gelutzt""! — Na to se je vse veselo posmejalo, ker je ta kmet tako dobro to besedico pričelil iz ministrovega priimka „Lutz". Sliši se, da se je že narod onega kraja te nove besedice poprijel, in tukajšni katoliški cerkveni list pravi, da bodo zdaj o novem letu vo-šilci, ki bodo duhovnikom srečo in zdravje voščili, tudi lahko dostavili: „und dass sie im Neujahr nicht „gelutzt" werden!"
Prošt od sv. Kajetana (marsikdo morebiti misli, da od metropolitanske cerkve), deržavni svetvalec, rektor in profesor na tukajšnem vseučilišču , dr. o. Dollinger, je svoje, za tekoči (!) semester napovedane „Vorlesunge" se le danes pričel z navadnim nastopnim govorom, ker popred se ni bilo zadosti učencev oglasilo. — D. Friedrich
Prav hvaležni za zanimive naznanila, in pro3imo, blagovolite
nadaljevati.	Vr.
(odpadnik), ta od liberalcev posebno čislani mož, o kterem pišejo, da se pri njem sme iskati „izvirna nepopa-čena resnica," je pred kratkim izdal svoj dnevnik, kterega je pisal ob času vatikanskega zbora. Njegovi priverženci se veselijo in pravijo, češ, zdaj še le bodo dobili v roke pravi in resnični obris od vsega počenjanja v Rimu zbranih škofov v zboru in zunaj zbora. Profesor Reinkens je pri zadnjem starokatoliškem shodu v Norimberku (Nirenberg) imenoval rimske katoličane kar naravnost „malikovavce," ktere bi morali iz cerkva iztrebiti — iz malikovavskih tempeljnev • Tudi so ti ljudje njih dosedanji naslov: starokatoličanje okrajšali, imenujejo se kar naravnost „katoličane!" — Oni tedaj katoličan je, pravi katoličan je pa malikovavci!*) Dr. J. Mesmer je bil pa te dni od višega škota izobčen, ker noče spoznati „nezmotljivosti" za versko resnico. Kdo si ve, kje so ti „staro-katoliški" preroki pobrali neko pravljico v podobi pesmi o sv. Jožefu, ktero pri svojih shodih poslušavcem razlagajo. Po večem bi bil to le zapopadek te pesmi: Nebeški prebivavci so se pritožili pri sv. Petru zavoljo dan na dan dohajočih neljubih gostov v nebesa. Sv. Peter, da bi se o tem prepričal, gre in prestakne vse kota v nebesih, kar nepre-vidoma zasači sv. Jožefa, ki ravno nekega capina ali rokonjača skoz neko skrivno luknjo v nebesa spravlja. — Se ve, tudi sv. Peter ni imel nič zoper to, ker sv. Jožef se je izgovoril, da to so njegovi posebni častivci." Lejte, pravijo, kako lahko se pride v nebesa — par oče-našev na čast sv. Jožefu, in nebesa so naše, življenje naj si že bode potlej tako, ali tako. — (Vidi se, v ka-košne nemarnije precej zajde, kdor pravo cerkev zapusti. Vr.)
O bogoskrunskem počenjanji Bernardovem v Kie-fersfeldenu in o njegovem pajdašu Hosemannu v Tun-kenhausenu ste tudi gotovo slišali več, kakor pa jaz, zato Vam ne bom tega razkladal. (To so neke gerde rogovilstva zoper škofa in Cerkev ob tirolski meji, ki niso vredne, da bi se obširno popisovale. Vr.)
O tistem umoru v Stajncu na Stirskem, kjer je neki norec ondotnega župana vstrelil, neizrečeno veliko pišejo liberslski listi. Vse drugo pravijo in povdar-jajo, le tega ne, da je to delo nekega norca. Vso krivdo zvernili so na ultramontance in duhovne. — Nas katol. cerkveni list pravi, da je neki dunajski liberalni list samo zavoljo tega na dolgo in široko grozovito popisoval te, umor, da je konečno bolj surovo zamogel dostaviti: Dve leti zapora za osem duhovnov !
Nekdo je prebivavcem celega štajnskega okraja sostavil prav neslano in brezbožno peticijo zavoljo tega umora, ktero zdaj ondi podpisujejo in jo bodo minister-stvu predložili, da naj bi se tudi v Avstriji poopičeval „o d e r p a r a g r a p h".
Ravnokar zopet berem veliko o odpadniku Bernardu. 30. dan oktobra mesca t. 1. so naš vikši škof v kapeli sv. Otona v Kiefersfeldenu slovesno v pontifikalni obleki izrekli izobčenje nad Bernardom. — Komaj so vikši škof zapustili kapelo, je že prirohnel Bernard, je za svojim nadškofom vpil in jih s sirovimi priimki obkladal, zraven pa začel v velikem številu zbrani množici govoriti. Nadškof se obernejo in zakličejo: Ne poslušajte ga, on nima pravice vam govoriti. Nespremišljeno ljudstvo vender ni imelo tega prevdarka, da bi bilo na glas svojega vikšega pastirja odstopilo.
Dva kmeta pa, ki sta bila zelo užaljena, ker je Bernsrd s tako gerdimi priimki vikšega škofa žalil, za-kličeta Bernardu: „Tebi vender ne verjamemo!" In glejte. Zoper tako veliko žaljen je Bernardovo do vikšega škofa ni nihče od deržavnih mož se oglasil. Ta dva
*) Ali se ni »antikrist'* vsedel na altar?	Yr.
uboga kmeta sta bila pa tožena zavoljo žaljene časti, pa še celo zavoljo danega pohujšanja, in 21. tega mesca morata priti k okrajni sodniji v Trauenstein na odgovor zoper prelomljenje §§. 127, 160 in 16l (parske) kazenske postave.
Velikrat imenovani Abbč Gratry se je popolnoma podvergel sklepom vatikanskega zbora in je vse preklical, kar je pisal zoper vatikanski cerkveni zbor. Naš katol. cerkveni list pravi, da je Gratry mož, kteri že odvaga nekoliko Hossemannov, Bernardov in Renftiev.
Ravno berem tudi v liberalskem listu baharijo, da je bil današnji nastopni govor dr. Dollingerjev dogodek velicega pomena, kterega upliv bode segal daleč čez mejo (parsko). Vender pa ni bil nobeden bogoslovskih profesorjev pričujoč zunaj dr. Friedricha!
V Heidelbergu namerjajo ondi naseljene usmiljene sestre spoditi; temu nasproti je pa mestno glavarstvo v čisto protestanškem mestu Gota sklenilo, da se bode zdaj, ko razsaja huda bolezen, vsa oprava po vsih mestnih bolnišnicah izročila pred nekoliko leti tam naseljenim usmiljenim sestram, in gledalo se bode, da se število teh redovnic tam pomnoži. *) Tudi v Monakovem jib je že okoli 25 obolelo za kozami, pa do 22. t. m. sta umerla le dva otroka, ki nista imela koz stavljenih. V Pasovi je umeri za hudimi kozami deržavni in deželni poslanec profesor Fr. Ks. Greil. Bil je kar na tihem pokopan, ker policija je prepovedala očitni pokop zavoljo silno hudih koz, za kterimi je umeri. — Tudi o volkovih se veliko sliši. Nedavno je šel v nekem kraju pozno na večer neki pijanec s svojim malim detetom iz gostilne domu. Med potjo je nesrečni pijanec — kakor natolcevajo, telebil na tla in zaspal, otrok jame jokati in kričati, in boje je to dva volkova privabilo, ki sta nesrečna dva človeka popolnoma raztergala!
Zdaj se je pa približal čas, ko bom odrinil proti metropoli —, tedaj naj končam.
Vošim Vam preveselo novo leto, in nadjam se, da pri nas ne bode še tako naglo potreba vošiti tudi, da ne bi bili „gelutzt." (Kdo vč? imamo na Avstrijanskem liberaluhov dosti, ki niso za betvo bolji od par-skih „lucmanov." Vr.)
Bog hotel, da bi čez 25 let zopet Vi pisali: petdeseti letnik prične ob Novem letu Zg. Danica!"
Hazgied po svetu.
Sedanje vladne zadeve. Telegram z Dunaja v pemskih listih govori o ministerstvu Goluchovsko-vem. — V gosposko zbornico je izvoljenih 10 novih „verfassungstreuerjev," med kterimi je tudi Blagotinšek-Kaiserfeld. — Naj tehtniši reč je bila te dni ta, če pojdejo Poljci v deržavni zbor, ali ne. „Gazeta Narodova1' je bila zoper vdeleženje. Še le preteklo sredo so imeli poljski poslanci na Dunaju v „klubu" to odločiti, in „Vatld." meni, da morebiti so vdeležijo samo obravnav za deržavni proštev in za volitve v delegacije , pa nifi več ne, — in to da bi bila gorka nezaupnica za ministerstvo. — Zoper volitve moravskega velikega posestva je gr. Egbert Belkredi protest oddal.. Iz Bregenca ne bo poslancev v deržavni zbor. Ondotni deželni zbor je v resoluciji priterdil svoje poprešnje cerkveno in fede-ralistiško stališe. —
Trienški škof v posebni okrožnici svarč vernike pred branjem brezbožnih časnikov, in po imenu zoper Cerkev sovražljivo „Bozner-Zeitungo." Višji pastir k temu povdarjajo, kako da se po hudobiji ali lahkomisel-
*) Pri velikem odpada zaničevanja in milovanja ob enem vrednih katoličanov ni Čudo, da Se krivoverci in celo Torki imajo pogosto več spoStovanja do katoliikih naprav, kakor pa mlačni ali celo odpadni katoličani.	Vr.
nosti marši kterih gospodarjev in očetov tudi še celo mladim ljudem in poslom v roke podaja. Duhovnom rezno nakladajo, da naj ljudem pojaBnujejo veliko nevarnost, ki žuga njih veri iz branja tega lista. Z bravci in razširjavci je ravnati, kar vest tiče, kakor sploh s tistimi, ki bero in razširjajo od Cerkve prepovedane bukv*. —
Češki katoliški list v Ameriki bode od novega leta na svitlo dajal fajm. J'>ž. Hessun v št. Ljudoviku. Ali bodo ondotni Slovenci kdaj do tega prišli ? Zdaj hodi precej Danic v Ameriko, in sicer vsako leto več.
Laško. Laški minister je v deržavnem zboru napovedal novih d a v k o v, in pa Še n o v i h bankovcev za 300 milijonov, kar je nov siloviti dolg. To so bla-gri, ki jih že toliko let lahuni obetajo Italijanom; — to je tisti red (!!), ki so ga v Rim nosili tako dolgo, da so ga res prinesli. — Iz Amerike pišejo, da ljudem že tako ne velike davke še zmanšujejo: p> Evropi se pa tako gt.di! — Rog daj po novem letu kaj boljega, ter prijatlov miru in sprave med narodi in čez vse prijatlov sv. vere in pravice za vse.
V Ricd-u so novi krivoverci, ki se imenujejo sta-roverski katoličani, na zide nabijali rogovilske oklice. Solarček grede odterga kos tacega oklica; kar sc za-žei:e čevljarsk fantalin (take policaje tedaj imajo ti krivoverci !) s pobalinsko prcderznostio na "troka in ga tako zdeluje, da je kervavo razbit prišel d inu in so mo-rli rezno skerbeti, kako ga bodo ozdravili in pocelili. De "kov oče hiti v mojstrovo delavnico, divjaku na «dgovor klicat, kaj da je to počel. In ko je zanikarnež prav hudo osorno dgovarjal, ga j" oče imenoval .,cunjarja" („ha-derlump"); pob pa popade nekak les in t.ko hudo namerja, da gospod S. E beži. Nato pob toži očeta za razžaljeno poštenje; oče pa toži zavoljo poškodovanja 3Vojega otroka. Konec je bil: Čevljarski fantje ne kri v spoznan; oče razbitega sinčka je obsojen na 20 gl. globe ali pa na tri dni v ječo...
Seuinlii liberalizem se z niraj bolj razodeva, ka košen je ta tič — jastrob. Radenski minister J«»lly želi šc vse kaj bolj po svobodi dišečih rožic, kot je Lutzova in pruska ,,novel!akteri se poljubi le z železno torbo na ustih duhovne pušati na leče. Svetovati misli namreč Jo!ly na Radenskem, da naj zgubi duhoven tudi zmožnost za očitne službe na pet let, kteri bi v svojem služ-binem opravilu kaj tacega rekel, kar bi se stražnikom mavtarske svobode poljubilo za rogoviljenje naznaniti. To la nemški duhovni so že povedali, da se oni ne boje ne ječe in ne železne torbe nemških mavtarjev ter bodo tudi dnlje resnico oznanovali po zapovedi: „Bogu mo ramo b(dj pokorni biti, kako1- pa ljudem." — Pravijo pa, da Lutzovo snmosilstvo na Nemškem že sad rodi, in zlasti na Virtemberškem se že federalistiški duh budi. Trezni Nemci hitro spoznavajo mavtarske laži, ktere jim namesti ribe dajejo škorpijona, namesto svobode pa naj bolj zanesljive podložnike v verige kujejo.
Rimsko. 14. grudna so se bili vsi vodniki in gojenci zunanjih vstavov zbrali pred sv. Očetom v Vatikanu in so papežu naznanili svojo vdanost in vošili srečo za njih stanovitnost pri tolikih poskušnjah. Pij IX je pri odgovoru tehtno povdarjal, da je zdaj preganjanje hujše kakor kdaj popred, ker hudo nima korenin v nevednosti ali pa zaslepljenosti, ampak v odpadu družbinstva. „Poglejte na vzhod ali zahod, na jug ali sčver, povsod so vodniki družbinstva v satanovih rokah. In težko je, da bi se odpadniki spreobernili, ker so s prekletstvom Božjim zpznamnjani. Vi, ljubi moji sinovi, bodete imeli nalogo zoper t6k plavati, pobijati zmoto z vedo, hudo s svetostjo, s tisto svetostjo, ki celo brezbožneža napolnuje s spoštovanjem do duhovna" itd.
Vsesplošno nejevoljo in stud je obudila po svetu nova lahunska nesramnost, to namreč, da je undan ena laških straž pušo žugajoče nastavila zoper papeževo stražo in zoper msgr. Merode a, ako se ne ugane. Zdaj jih je sram pred svetom, in se izgovarjajo; toda takim, ki ao zid pre-strelili, da so prederli v tuje posestvo, je vse mogoče.
Laški naučni minister ie zbornici predložil postavo, da naj se bogoslovski nauki na vseučilišu zatarejo, in denarstveni minister je papeža postavil med počivalnike! Naj gleda pa gerdi zasmehovalec, da ne bo on prej po čival, kakor sv. O^e , — pa kje počival? —
Pred Svetim dnevom je bilo pri sv. Očetu poslanstvo zvestih Rimljanov, ki ga je vodil senator markeze Fr. Kavalletti, spremljan od konservativnih tne»tničanov. čez 120 deržiii rimskega plemstva, od vsih predsednikov raznih katoliških družb v Rimu, ki jih je enajst itd. Izročili so papežu pismo verne vdanosti, zvestobe in vosil za Božič. Podpisanih je 4O.000 Rimi anov. Koga neki roparji imajo še za-se? Tiste derhali, ki so jih seboj priviekii ! -
Katoliški mladenči v Turinu so se zrdinili ter so z očitnimi molitvami obhajali god sv. Očeta, to je, sv. Janeza Evangelista 27. t. m.).
Iz Sirije zopet prihajajo naznanila, kako moharae dani prestopajo v katoliško cerkev. Ze sc jih sme šteti do 2:~).«»iiO. — Viditi je tedai, da se je Bo^ ozerl na to ubo«:o ljudstvo, ki bodo prav g«.r«*čr katoličani, kadar ae spreobernejo. Naj ponovimo svet, že blez » pred nekimi leti razodet, da naj bi goreči katoličani pridno molili za spreobernjenje mohamedanov. Ni pretežavno ob:r.oliti vsak dan očenaš in eešenu-Marijo h Kristusu na križu s pristavkom: „(> Jezus, zavoljo svoje svete smerti na križu se usmili ubozih Arabov in Turkov !"
Špunjtko ima zopet inimsterski prekue in posla nec Kastelar ima pripravljen program za republiko, ter hoče napraviti pogodbo s kraljem Amadeicm, Viktor-Emanvelovim sinom, in ga povabiti, da naj se da v ka kem volilnem okraju poslanca voliti ! . . Spanj »'ski mavtar j i ravno tako malo marajo za kralja Amadeja, kakor laški framasoni za Viktor Emanvcla; in potuhnjeni !raj mavrarji po Nemškem in drugod niso nič bolji; oni išeio le priložnosti, da bi vse prekucnili, prestol in altar. To sa ze dosti jvikazali in kažejo o vsaki priliki. Toda za bogatimi ur-; v ta rji stopa rudečkarska torka, in ona utegne s škorpijoni tergati site brezbožnike, kteri zdaj ljudi s šibo pohujšanja, zapeljevanja in n e-jeverstva bičajo. Kadar bo nejeverni liberaluh začel postiti se in stradati, takrat bo nehai Cerkev in duhovstvo Gospodovo preklinjati, in jel moliti.
\a Parskem vlada že očitno preganja katoliško vero, ker vernike sili ohraniti duhovna Hosemana za župnika, če tudi je od Škota izobčen.
Iz Prunije sc sliši, da Bizmarkova zvezda temni od tistega časa, odkar je jel misliti in delati na to, da bi Beustova, Giskrova in 1 Ierbstova „konte8ijon8loznost" na Nemškem vgnjezdil in tudi to malo keršanstva, kar ga luterani niso še zgubili, v nič djal. Mož utegne „špancirati" Beustovo pot, in nič ne bo škoda zanj, Če se tudi celo v Ljubljani kako serce za njim pojoka.
Irski rimskokatoliški prelati so imeli nedavno shod, v kterem so več sklepov storili. V novo so obsodili, kar so že večkrat obsojevah, namreč mešano učenje v šoli, ker to je nevarno za vero in nravnost ali čednost ter napravlja samo razdor , nepokornost in nezadovoljnost na zemlji. Dali so si besedo, da se bodo ustavljali volitvi vsacega kandidata, kteri ne bi bil sa načelo verskega (konfesijonskega) nauka pri katoliškem ljudstvu; poslancem katoliškim pa kličejo, da naj se ustavljajo vsaki politiški stranki,. ktera bi skušala Irskemu brezverni nauk vrivati. Poslednjič škofje, kakor
od Boga postavljeni stražniki duhovnih dobrot, svoje občine opominjajo, da naj ne berč bukev, v kterih se njih vera in njeni služabniki napadajo, ali hvalijo načela, ktere na to merijo, da se preverne občinski red in keršanska čednost.
Francoskega poslanca še ni v Rim in ga menda ne bo to leto. Pisarnica avstro ogerskega poslanstva za tako imenovano kraljestvo Italijo je odperta v Beneškem dvoru. Ta palača spominja na nekdanje gospostvo avstrijansko v Italiji, in italijansko ministerstvo hoče prositi avstrijansko vlado, da naj ji ga odstopi, zakaj Lanza pač dobro razumeva, kako slabo se to vjema: vzeti Kvirinal papežu, pustiti pa dvor Venecijo avstri-janskemu poslanstvu. (Unitk.) — Zakaj vender je šel jBeust? Kako lepo priliko bi bil imel tukaj preljubim laškim framasonom postreči! —
V	Verzajlu so nekaj rudečkarjev vsmertili. Vsi lahunski časniki strašno divjajo zavolj tega. Tako so tarnali tudi pred tremi leti, ko sta bila v Rimu k smerti obsojena Monti in Togneti, ker sta bila s smodnikom podsuto kasarno Serristori zažgala, da je bila z vojaki vred raztreščena. O ravno tem času pa pariški listi hva-lisajo, da je kaj, prestolni govor Viktor-Emanvela, kro-nanega uzmoviča. Thiers se ne peči za želje katoliškega francoskega ljudstva ter za pravice papeževe, zato ga prekucuni raji imajo, kakor pa postavnega Henrika Burbonskega.
V	Ameriki so se jeli protestanški pastorji povra čati v katoliško Cerkev. „Baltimorski ljudski časnik" naznanja, da je g. Juri Dering Wolf, prejšni luteranski pridigar vHorristown-u, sprejet v katoliško Cerkev. G. Daviš, poznejši pridigar pri ravno tisti cerkvi, bo tudi prestopil, in enako bo dr. Gans, kteri se je v kratkem pridigarstvu odpovedal, zgled teh dveh posnemal.
V	Vasingthown-u pri sv. misijonu je bilo nedavno 15 spreobernjencev sprejetih v sv. Cerkev. — Take naznanila pa se prav pogosto slišijo.
Od „Conrad von Bolandens gesammelte Schrif-ten 1. Serie" je prišel 10. zvezčič ravnokar na svitlo in z le-tim je dokončana povest „Franz von Sickingen." — V oziru na Bolandove spise si ne moremo kaj, da bi tukaj posebno mične naslednje dogodbe ne pristavili:
C* v Kolinu 14. listop. (Lutrova in papeževa nezmotljivost.) Družbica gospodov je undan z jadernikom popotvala od Vircburga le-sem. Kmali zavijejo z besedo na papeževo nezmotljivost, in 4 popotniki v „kupetu" so kaj zamardovaje govorili. Pove pa peti in naznani otnim tovaršem , da oni popotvajo s katoličanom „naj olj černe obrenske verste (rheinischer Sorte)." Zdajci se vname borba med določnim katoličanom in 4 protestanti. Kolinec z znano obrensko zgovorljivostjo brani svoje katoliško stališe in pravi, da Luter si je v veliko veči meri pripisoval nezmotljivost, kakor pa papež. V dokaz je nategnil nekaj besed iz „Luthers Brautfahrt" v Boniandenu, namreč: „Noben angelj v nebesih in noben človek na zemlji nima soditi mojega nauka. Kdor ga ne sprejm*. se ne more zveličati, in kdor drugač veruje kakor jest, je otrok pekla, in kdor moj nauk zaverže, tega bo Bog zavergel, zakaj moje usta so Kristusove usta."
Protestantje so trdili, da Luter ni nikoli govoril teh be*ed, to je le deleč segajoča Bolandova „poetiška licenca". Katoličan pa je zagotovil, da v „Luthers-Braut-fahrti" je povedan zvezek in stran Lutrovih spisov, kjer se te besede nahajajo, in zanašaje se na veljavo Bolandc . j stavi 1000 tolarjev na 100, da je to resnica. Toda nobeden protestantov ni imel „koraže" si lOuO terdnjakov zaslužiti. — Temu nasproti je neki goapod iz Berlina naznanil, da se bo precej protestanštvu od-
povedal , ako se mu pokaže da so omenjene besede v Lutrovih bukvah. Katoličan si izprosi od Berlinarja njegov napis, domu pridsi poiše v bukvah „Luthers-Brautfahrt", najde na strani 90 *) (Volksausgabe) v opombi spodej, da imenovani izrek „Lutrove nezmotljivosti" se nahaja v Lutrovih spisih II. zvez., str. 44. izdanje 1. 1522 in spolni svojo obljubo.
„Augsburger Postzg.", ki je to dogodbico naznanila, pravi zastran Bolandenovih spisov: ,,Da nun Bolanden in seinen Novellen und Romanen, welche bereits in fast alle Sprachen cultivirter Nationen iibersetzt wurden, in hochst anziehender Manier dogmatische, moralische und historische AVahrheiten verflechtet und die katbol. Kirche so gliinzend vertheidiget, so wiire die massenhafte Verbreitung der billigen Ausgabe ein sehr wirksames Mittel, das Gift der anti-religiosen Belletristik zu para-lisiren und richtige, gesunde Ansichten iiber Kirche, Dogma und Moral zu verbreiten."
V	Štajncu na Stajarskem je norec Puches liberalnega župana vstrelil. Liberaluhi, ki vse na svoj mlin zoper duhovstvo obračajo, zdaj tako modrujejo: Norec je poprej od ultramontancev večkrat šuntanje in zabavljanje zoper njega slišal, slišal pridige zoper liberalce, zoper krivoverca Markworta; zato ga je zdaj v v norosti vstrelil. Ravno liberalci pa blezo ne pomislijo, kako gerdo s takim modrovanjem sami sebe po glavi bijejo: zakaj če je šuntanje in zabavljanje krivo, da norci ljudi streljajo, bi na Dunaju skor ne bilo duhovna več, in po Ljubljani bi bilo že naj manj pol d u-hovnov postreljenih, ako se pomisli, kako gerdo in nesramno kriče tam judje, tukaj Tagblatt zoper duhovstvo, da mora vsacega, le malo spodobnega človeka sram biti. Kaj se je vse govorilo v konštituc. društvu, v ste-klenjači, in liberalni srenjski odbor je uno leto celo pri liberalnem ministerstvu ovajal duhovstvo naše dežele, da je vsega hudega v deželi krivo! In to vpitje se godi, nekaznovano in brez graje, kakor da bi duhovni ne plačevali davkov, ne nosili sploh deržavnih butar, kakor drugi, ter ne imeli čisto nobene poli-tiške in deržavljanske pravice. Druzega orožja nima duhovstvo, kakor besedo, in ti širokoustni bahači 8 svobodo že ne vedo, kaj bi počeli, da bi Cerkvi tudi še besedo vzeli, io mutasto storili ter jo popolnoma v sužnjost djali. Cerkev pri vsem prizadevanji nima druzega namena, razun časni in večni blagor ljudstva. Padli pa bodo sami v jamo, kteri jo duhovstvu kopljejo.
Deržavni zbor v obeh zbornicah se je pričel 27. t. m. V spodnjici se je pogrešalo 79 poslancev, namreč vsih čeških in moravskih deklarantov, Tirolcev, Slovencev, Dalmatincev in nekaka polovica Poljcev. Naslednji dan je bil prestolni govor in potem seja, v kteri je imel na dnevnem redu biti deržavni proštev za 1. 1872. Pri-manjkljeja je 50,784 074 gl. —
Jhihorshe spremembe.
V	ljubljanski škofiji. C. gv Jan. Teran, lok. v Zlatem poljije dobil lokaiijo Štango in una je razpisana 21.dee.; č. g. I^gn. Boh m, stoljni kapi. v Ljubljani, gre za adm. v Sent-Jakob ob S., ktera lokalija
1*e tudi razpisana 21. dec.; č. g. Jem. Ramoveš, ;apl. v Spodnji Idriji, gre za adm. na Sela pri Kamniku.
V 4. predelani izdaji 1871 je ta Latrova „infallibilitas" zapisana na str. 167 in 168. Tam je ravno govorjenje o zadostnosti same gole vere brez dobrih del k zveličanju, kar je Luter nespametno učil in terdil. Ravno tam pa je Lutru neoveržljivo dokazano, da je sv. pismo popazil, ker je besede:	ui dne mffTfmg*' po nem-
ško izrazil : »Dureh den Olanben allein." — Pač vredno je, da se vse bere.	Vr.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef BI azili k v Ljubljani.