Poslanci so si ogledali proizvodnjo, v ospredju na levi dr. Jože Zagožen (predsednik odbora za gospodarstvo državnega zbora), za njim Alojz Kovše (državni sekretar za energetiko). Poslabšanje s padavinami in nevihtami, ohladilo se bo. Odbor državnega zbora za gospodarstvo na delovnem obisku v Gorenju Kam pelje|o nerealni devizni tečaji? V znaku mature in zaključnih izpitov Teden upokojencev Živahno na vseh prizoriščih V ponedeljek so s športnimi in rekreativnimi prireditvami pričeli letošnji teden upokojencev, ki ga vsako leto prireja Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje. Upokojenci in upokojenke vseh petih društev se bodo do sobote pomerili v streljanju z zračno puško, balinanju, ruskem kegljanju, šahu in športnem ribolovu, pester in zanimiv teden pa bodo sklenili v soboto, ko bo v Šmartnem ob Paki še kulturna prireditev "Petje na vasi." Na prostoru pred tamkajšnjim domom upokojencev jo bodo pričeli ob 17.00, nastopili pa bodo pevski zbori društev upokojencev. Sklepni dan tedna upokojencev je že vrsto let srečanje upokojencev vseh petih društev na Rogli. Tudi letos se bo zaključka udeležilo 300 upokojenk in upokojencev, ki se bodo na Rogli družili in veselili v soboto, 20. junija. Radostni krajani Šolski center Velenje Dijaki zaključnih letnikov so v petek zadnjič sedli v šolske klopi kot dijaki Šolskega centra Velenje. Eno zagotovo najlepših obdobij v življenju vsakega najstnika je tako za njimi, a časa za obujanje spominov in poletna potepanja po mestu še nekaj dni ne bodo imeli. Pred njimi so namreč zaključni izpiti ali matura, nekateri pa bodo morali prej opraviti še poprav- gram rudarstva. Na šoli za storitvene dejavnosti je šolanje zaključilo 59 deklet v triletnem programu in 41 v nadaljevalnem, kjer bodo z zaključnim izpitom pridobile naziv gospodinjski tehnik. Maturantk na šoli nimajo. Na srednji šoli za elektrotehniko in računalniš- tvo v soboto začenja maturo 43 dijakov, od tega 25 računalniških tehnikov in 18 elektro teh- Da lahko politika zelo močno vpliva na gospodarske tokove, je bilo več kot očitno tudi na pogovorih vodstva Gorenja z nekaterimi parlamentarci, ki so minuli četrtek obiskali Gorenje. Pogovori so bili zanimivi tudi zato, ker je kar nekaj zdajšnjih visokih politikov (Jože Zagožen, Alojz Kovše, Peter Petrovič) pred leti delalo v Gorenju in so tako z razmerami v največji velenjski tovarni zelo dobro seznanjeni. Pogovarjali so se pred sem o položaju elektroindustrije v Sloveniji. Ta gospodarska panoga je ena najpropulzivnejših, saj s 13. odstotki zaposlenih ustvarja 20 odstotkov slovenskega blagovnega izvoza. Četudi je izraziti čisti izvoznik, saj uvozi za lastne potrebe le 54 odstotkov vrednosti izvoza, je njen položaj vse prej kot rožnat. Nasprotno! V zadnjem času je stanje postalo že kritično, saj bo na primer Gorenje samo v letošnjem letu zaradi nerealnega tečaja marke izgubilo skoraj 700 milijonov tolarjev, kar je več kot znašajo mesečne bruto plače vseh 4300 zaposlenih v Gorenju Gospodinjski aparati. Zato sta predsednik Gorenjeve uprave Jože Stanič in član uprave za področje eko- nomike in financ Borut Meh že marca naslovila protestno pismo na vse pomembnejše slovenske nosilce gospodarske politike, tokrat pa sta s podobno problematiko seznanila še poslance, najodgovornejše za gospodarsko politiko naše države. ■ V. Zupane, foto H.Jerčič Velenje, 9. junija - To, kar se je zgodilo v torek na Rudarjevem igrišču, na začetku prvenstvene in pokalne sezonev v klubu gotovo ni nihče pričakoval. Za jubilej - 50-letnico obstoja Rudarja - so igralci v torek popoldne priigrali vsem ljubiteljem nogometa najlepše darilo. Iz rok predsednika slovenske nogometne zveze Rudija Zavrla so prejeli dragoceno lovoriko za naslov zmagovalca slovenskega pokala. Primoiju so se krepko oddolžili za poraz v prvi finalni tekmi (1:2), v torek so slavili s 3:0; tako visoke zmage najbrž tudi največji optimisti niso pričakovali. Zlate zadetke za ta največji Rudarjev uspeh doslej sta dosegla Živojin Vidojevič v 5. in 57. minuti ter Aleš Purg v 90. Fotoreportaža na strani 20. ■ S.Vovk DOBROVLJE - V soboto so se pošteno in zasluženo poveselili krajani mozirskega dela Dobrovelj. Štiri kilometre posodobljene ceste je dovolj velik razlog za veselje in ponos, saj so v treh letih gradnje ogromno naredili zlasti sami. ne izpite. Letos bodo slednji zamudili prvi rok mature. Gimnazijske klopi je v petek zapustilo 141 dijakov. Esej so vsi maturanti Šolskega centra Velenje pisali že 9. maja, sicer pa se zaključni izpiti in matura na vseh šolah ŠCV nadaljujejo to soboto, končali pa se bodo konec meseca. Na Srednji šoli za strojništvo je dijakov v zaključnih letnikih 196, od tega strojnih tehnikov 57,16 od njih bo opravljalo maturo, ostali pa zaključne izpite. V triletnem programu je šolanje končalo 109 strojnikov, v dveletnem pa 30. Na rudarski šoli je šolsko leto končalo 25 rudarskih tehnikov, od teh jih bo maturo opravljalo 9, 29 fantov pa čaka zaključni izpit za triletni pro- nikov. Zaključni izpit bo opravljalo 47 tehnikov (iz treh smeri). V triletnem programu bo zaključni izpit opravljalo 65 elektrikarjev, 28 energetikov in 37 monterjev omrežij. Ubš Trak sta prerezala župan občine Mozirje in poslanec državnega zbora Jakob Presečnik in Avgust Strnišnik v imenu krajanov. Več na strani 3. ■ jp 9770350556014 2 VAS DOGODKI 11. junija 11 Šest državnih prvakov Vesele šole ŠALEŠKA DOLINA - LJUBLJANA - V nedeljo so se predstavniki občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki udeležili državnega tekmovanja iz Vesele šole v Ljubljani. Tudi letos gaje pripravil Pisani list v sodelovanju z ZPM Slovenije. Tekmovalci iz doline so bili na drugostopenjskem tekmovanju razdeljeni v dve tekmovalni enoti, na državnem pa se je odlično odrezalo kar 6 osnovnošolcev iz Doline. Med četrtošolci je državna prvakinja postala Sanja Kovačevič iz velenjske OŠ Gustava Šiliha, med petošolci Andreja Zupančič iz iste šole, med šestošolci Primož Novak iz OŠ Miha Pintarja Toleda, med osmošolci pa so prvaki kar trije; Darja Šumah iz OŠ Bibe Roecka v Šoštanju ter Grega Povše in Jernej Mazej iz OŠ Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki. ■ bš Nove bančne kartice LJUBLJANA - Nova Ljubljanska banka je pričela konec maja z množično zamenjavo starih bančnih kartic tekočega računa. Sklenili jo bodo do konca tega meseca, tako da bodo od 1. julija dalje veljavne le še nove bančne kartice. Nove kartice bodo lahko imetniki uporabljali na vseh prodajnih mestih, ki so opremljena z nalepko BA ali POS napravami, na bankomatih in seveda tako kot doslej kot identifikacijske kartice ob dvigu gotovine s tekočega računa. mz Kar 516 malih bralcev Tudi letos so mali šolarji v vseh vrtcih v Dolini brali. Tisti najbolj pridni so osvojili predšolsko bralno značko, imenovano Sonček. Prejšnji teden je organizatorica tekmovanja, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, pripravila kar tri prireditve (eno v Šoštanju in dve v Velenju), na katerih so med mlade bralce razdelili kar 516 sončkov. ■ bš Sončno mesto bo tudi letos veselo VELENJE, SLEME - Počitnice se nezadržno bližajo, na MZPM Velenje pa že nekaj časa pripravljajo številne akrivnos-ti, ki bodo popestrile te proste dni. Še vedno imajo nekaj prostih mest v koloniji na Debelem rtiču in v Savudriji, v teh dneh pa vpisujejo tudi otroke, ki bi radi preživeli nekaj dni v Sončnem mestu na Slemenu. Sončno mesto bo letos zaživelo in sicer od 29. junija do 3. julija. Vanj se lahko vključijo otroci od 5. leta starosti dalje in vsi šolarji. Odhod na dnevne tabore bo vsak dan izpred Rdeče dvorane, AP Pesje in Šoštanj, v Dolino pa se bodo vračali ob 17.h. Za dobro počutje v otroškem mestu bodo poskrbeli taborniki rodu Pusti grad iz Šoštanja in mentorji, prijave pa seveda že zbirajo na sedežu organizacije. ■ bš Tudi uradno - Premogovnik Velenje Konec maja je bil v sodi register opravljen vpis javnega podjetja Premogovnik Velenje, d.d., s čimer so tudi uradno Rudniku lignita Velenje vrnili ime, ki ga je nekoč že imelo. ■ mkp Gornji Grad V Gornjem Gradu pospešeno postavljajo kotle in vso ostalo opremo, saj mora biti kotlovnica za daljinski sistem ogrevanja zgrajena do konca junija, slovesna otvoritev širšega pomena pa bo 5. julija. Popravek Pri poročanju o majskem zasedanju svetnikov MO Velenje se mi je zapisala neljuba napaka. Svetnik Ivan Kralj je predlagal, da pomagajo urediti vhod v laboratorij v velenjskem zdravstvenem domu in ne v Lekarno, kot sem pomotoma zapisala. Lekarna ima namreč vhod za invalide že dolgo prav vzorno urejen, prav zato imajo tudi samopomična vrata. Za napako se opravičujem! ■ Bojana Špegel Občinski svet Mozirje Letošnji proračun je neuravnotežen V sredo prejšnji teden so mozirski občinski svetniki na redni seji obravnavali 16 točk obsegajoč in vsebinsko zahteven dnevni red, v celoti pa so ga zmogli v dobrih šestih urah. Po uvodnih točkah so se najprej seznanili z delom Policijske postaje Mozirje, ki ga je predstavila komandirka Olga Fajmut, nato pa so se lotili prostorskih in proračunskih zadev. Predstavniki velenjskega zavoda za urbanizem so svetnikom predstavili potek izdelave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje, posebej so ob tem predstavili študijo o posebnih strokovnih podlagah za širše območje Mozirja, ki bo med ostalim zagotovila prostor za pozidave, ki ga sedaj skorajda ni, prav tako pa zasnove ureditve ožjega središča Rečice ob Savinji. V nadaljevanju so drugič obravnavali zaključni račun proračuna za lansko leto. Temeljito so ga pretresli že na prejšnji seji, svetniki pa so od občinske uprave terjali dodatna pojasnila, ki so jih tokrat dobili in račun brez zapletov sprejeli. Prihodki lanskega proračuna so dosegli slabih 374, odhodki pa dobrih 375 milijonov tolarjev, razliko 1,8 milijona pa bodo delno pokrili tudi iz proračunske rezerve. Neuravnotežen je tudi letošnji proračun, čeprav še na prvi obravnavi svetniki s tem niso v celoti strinjali. V sredo so se seznanili z dodatnimi pojasnili in sprejeli nekaj popravkov in odlok o proračunu sprejeli. Trenutno predvideni prihodki dosegajo 489, odhodki pa 503 milijone tolarjev. Primanjkljaj 14 milijonov naj bi pokrili po rebalansu proračuna, ko bodo znana državna merila. Precejšnja razlika med lanskim in letošnjim proračunom je nastala tudi zaradi nekaterih dodatnih sredstev, kar velja denimo za 60 milijonov, ki so jih dobili za gradnjo osnovne šole na Rečici ob Savinji. V drugem delu seje so se posvetili spremembam in dopolnitvam nekaterih občinskih odlokov. Najprej je bil na vrsti odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Na občino so namreč prejeli veliko zahtevkov za znižanje cene odvoza smeti in odpadkov iz višinskih in pretežno kmečkih področij, kjer odpadkov naj ne bi bilo. V predlogu je bilo zapisano, da naj bi na teh področjih znižali ceno za 20 odstotkov, česar pa svetniki niso sprejeli in so najprej od komunalnega podjetja zahtevali seznam teh gospodinjstev. Naslednji je bil odlok o izvajanju komunalnih dejavnosti in redu v krajinskem parku Golte. Doslej je bilo v odloku zapisano, da dejavnosti opravlja mozirsko komunalno podjetje, zdaj so zapisali, da izvajalca s sklepom določi občinski svet, ki je to v eni naslednjih točk v sredo že storil. Sklep torej je, da je izvajalec RTC Golte, ki je to dejavnost opravljal že doslej, vendar ni imel z občinskim odlokom zagotovljene zakonske podlage. V nadaljevanju so na prednostno listo projektov za de- mografsko ogrožena področja uvrstili cesto v Lepo njivo in projektno dokumentacijo za izgradnjo vodovoda v naselju Homec, svetniki pa so se tudi strinjali, da občina na javni razpis prijavi izdelavo študije za daljinsko ogrevanje Mozirja iz kotlarne nazarske lesne industrije. Glede denacionalizacijskih postopkov v naseljih Spodnja Rečica, Varpolje in Nizka so se z agrarno skupnostjo brez vsakih zapletov dogovorili, da brez zavlačevanja vrnejo vse, kar ni problematično, agrarna skupnost pa se glede tega tudi strinja, da kamp Menina ostane namenjen turističnim in rekreativnim dejavnostim. Zanimiva je bila še razprava o vlogi Savinjsko - šaleške veterinarske postaje Moziije, da bi odkupila lastninski delež občin, ki znaša 2,8 odstotka. Svetniki na to niso takoj pristali, saj želijo vedeti kaj bi prodaja deleža pomenila, posebej pa jih je zanimalo kdo so lastniki in koliko jih je. Čeprav je jasno, da je največji lastnik Veterinarski zavod Slovenije, torej država, so do naslednje obravnave zahtevali natančne odgovore o tem. Na koncu so se svetniki seznanili še s tem, da bo letošnje slavje ob dnevu državnosti za občino Mozirje 24. junija na Rečici ob Savinji, kjer bodo za spored poskrbeli člani tamkajšnjega kulturnega društva, za veliko kresovanje visoko nad Rečico pa rečiški planinci. ■ JP V Šentilju v soboto dobrodelni koncert Za lepšo šolo in vrtec V krajevni skupnosti Šentilj so se prizadevni krajani odločili, da bodo tudi sami poskrbeli, da bodo njihovi nadebudneži že kmalu hodili v še lepše prostore podružnične šole in vrtca. Kar nekaj časa so tekle priprave na dobrodelni koncert, ki bo to soboto na igrišču v Šentilju. Izkupiček od prodanih kart bodo torej krajani v celoti namenili za adaptacijo podružnične osnovne šole Šentilj in za izgradnjo prizidka vrtca k osnovni šoli. Slavnostni govorniki na koncertu, ki se bo začel ob 14. uri, bodo dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, velenjski župan Srečko Meh ter predsednik sveta KS Ivo Dražnik. V programu pa bodo sodelovali otroci, ki obiskujejo malo šolo in šentiljsko šolo, folklorna skupina Koleda, Irena Vrčkovnik, ansambli Sredenšek, Vrtiljak, kvartet SVIT, Podkrajski fantje in ansambel Mikola. Pridite tudi vi in pomagajte krajanom Šentilja v prizadevanjih za lepši jutri njihovih otrok! ■ bš LJUBLJANA - V Cankarjevem domu so» nedeljo pripravili sklepno prireditev letošnje Vesele šole lista PIL, ki je bila že 30. po vrsti in je letos vključila preko 37.000 slovenskih šolarjev, v treh desetletjih skupno že milijon in 200.00 slovenskih otrok, zato jo imenujejo kar "največja šola na svetu.' BLED - Na Bledu se izvedli že peto akcijo čiščenj jezerskega dna in obrežja, kateri je sodelovalo 155 potapljačev iz 28 slovenskih društev, iz vode pa so potegnili preko tri tone o kar je veliko več kot i pričakovali in kot so zbrali na podobnih prejšnjih akcijah. LJUBLJANA Slovenije je te dni izdala nove priložnostne znamke, ki sicer sodijo med najlepše v mednarodnem merilu, ni prvi od njih je gora Boč (14 tolarjev), ki slovi zaradi iz jemnega cvetja, na naslednjih so navadni brin, navadna smreka, črni bor in evropski macesen (14,15,80 in9(1 tolarjev), na šesti pa patra lokomotiva. LJUBLJANA - Sindikat zdravstva in socialnega varstva zahteva 20 - odstotno povišanje plač, povišanje dodatka za sobotno delo za 50 odstotkov in dodatka za d praznika za 100 odstotkov in če pogajanja z ministrstvom ne bodo stekla do petka, 12.junija, ostaja le Še pol stavkovnih gibanj, poudarja sindikat. MARIBOR - Mariborska Probanka se je lani po kapitalski moči med 28 bankami uvrstila na \\. Mesto, donos na kapital jt bil lani 10 - odstoten, u! varila je 491 milijona dobička, ki naj bi ga let« povečala 552 milijonov. DRAVOGRAD - Dravo grajski občinski svet je sprejel sklep o 50 - odstotne® znižanju povprečni stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, t 4300 na 2159 tolarjev za individualno in s 6320 na 3160 tolarjev za kolektivno rabo na kvadratni meter. Spet: kmalu z avti preko Pavličevega sedla Spet se je zgodilo, da smo izvedeli nekaj novega, kar pa je že stara stvar. Na pogovoru naših in avstrijskih sogovorcev o meddržavnih zadevah so znova porekli, da bo moč iz Logarske doline na avstrijsko Koroško kmalu priti tudi z avti. Vesti bi se v Zgornji Savinjski dolini seveda razveselili, če takih in podobnih obljub ne bi slišali že velikokrat. Pa je ostajalo le pri obljubah. Tudi problem, ki zavira ureditev, ni več nov: Avstrijci načrtujejo novo traso, zato moramo načrte spremeniti tudi pri nas. Bojda smo mi za to povezavo bolj zainteresirani kot naši severni sosedje, zato bomo (kot je tudi sicer naša prepogosta navada v meddržavnih odnosih) popustili in se prilagodili njihovim načrtom. Pa čeprav bomo morali pri tem tudi malo zamižati na ekološko oko. Da brez prizadetosti pokrajine pri teh delih ne. bo šlo, je skorajda jasno. V mednarodnih odnosih imamo odprto "fronto" tudi na jugovzhodu. Pogovor na najvišji ravni se zatika. Navada je namreč, da ob srečanju s poglavarji raznih držav sklenejo nekaj pomembnega. Urejanje zadev med Slovenijo in Hrvaško pa je tako zastalo, da gospoda Franjo in Milan Hrvatom in Slovencem ne bi imela povedati kaj takega, kar bi pomenilo preobrat pri medsebojnih odnosih. Mislim seveda na odnose med državama ne predsednikoma. Kljub vsem tem neurejenim odnosom pa bodo Slovenci tudi letošnje poletje v velikem številu odhajali na "naše" morje. V mnogih krajih na hrvaškem Pri-morju so spoznali, da pomenimo Slovenci v njihovi turistični žetvi zelo veliko. Ne le, ker smo zelo številčni, tudi potratni smo. Pa so se omehčali v več krajih, kjer so prej poskušali našim turističnim domovom kaza ti roge. So pač še vedno v stanju, ko si ne morejo privoščiti, da bi uiristom iz Slovenije obrnili hrbet. In če bodo upoštevali, koliko pri njih zapravijo turisti iz vzhodnih držav pa tudi zahodnoevropskih, taki, ki prihajajo k njim, nam ga še dolgo ne bodo. Na našem političnem področju pa med daljnim potepanjem pn miera po Avstraliji in Novi Zelandiji predstavniki strank razglabM o pobudi esdeesovcev. da bi sestavili novo strokovno vlado in razpisi predčasne volitve. Tistim, ki zdaj zasedajo stolčke, do take hitre spn membe ni, saj ne vedo, če bodo še kdaj deležni rake ugodnosti, kolj v poslanskih ali ministrskih stolčkih uživajo sedaj. Zato so previdni tisti, ki so pred časom skupaj z esdeesovciposkušali minirati pred® nika vlade. Ne vemo, če z vsem tem hoče kdo na svojstven nad počastiti desetletnico aretacije Janeza Janše, stvari pa sovpadajo. I medtem, ko je v prizadevanjih za zrušitev premiera vedno kaj nove* ni nič več novo, da nekateri še vedno napadajo našo annado om ma tiste, ki jo vodijo. Zdaj nekateri preštevajo žulje, kot da so ti psa nost le naše sedanje vojske. In ko eni iščejo obliže za žulje, pa tudi za posebne rane, če kdo kot stopi na žulj, je med moškimi (bojda posredno tudi ženskami) tudi i nas vse večje zanimanje za viagro. To je čudežni pripomoček, ki mošn (z njimi seveda tudi ženskam) "veselje vrača ". Govorice o tem, kak la tabletka seksualno okrepi moške, so se hitro razširile po vsem d tu. Bojda tudi iz starčkov dela prave žrebce. Za zdaj se pri ms še ni tali enostavno prepričati o tem, če je to res. Po lekarnah ta "pripomat še ni dosegljiv, seveda pa ga je v tem tržno naravnanem času že moč hm ti domala na vsaki tržnici. Ali pa po pošti. Časi zaprtosti so pač mm in kar si kdo poželi, to tudi dobi. Če le plača. Če pa bo to sredstvo i dvigovanje pomagalo tudi pri dvigu rojstev, je že drugo vprašam ■ i 11. junija 1998 DOGODKI KAK vas 3 30 let vrtca Mojca Hišica pod gradom je praznovala Spoštovani občani Otroci in vzgojiteljice jo imenujejo kar hišica pod gradom, sicer pa je to drugi najstarejši vrtec v Velenju. Pred 30 leti se je vanj preselil otroški živ-žav, vsako leto so ga zapuščali novi in novi otroci, vsi z dobrimi spomini. Nekateri so jih obudili ob 30 letnici vrtca Mojca, ki je lansko leto spremenila tudi podobo. Nič več ni rdeč, sedaj je rumen. Se vedno pa se za Mojcinimi zidovi vsak delavnik razlega otroški smeh, pesem, radoživost. Ob tako visokem rojstnem dnevu je seveda treba pripraviti zabavo. Pred tednom dni so jo vzgojiteljice in mali obiskovalci Mojce skupaj pripravili bivšim varovancem in delavcem ter staršem otrok, ki Mojco obiskujejo to leto, tokrat v velenjskem domu kulture. Ob žametnem glasu Karla Semeta, ki nas je popeljal v čarobni pravljični svet, so izvedli pevsko gibalno predstavo, v katero so bili vključeni prav vsi. Prisrčni so bili, kot vedno. Ponosni starši so bili zagotovo zadovoljni z videnim in še bolj prepričani, da so njihovi otroci takrat, ko oni delajo, res v dobrih rokah. Dan kasneje smo zmotili dnevne aktivnosti v Mojci in obiskali Jožico Krajnc, letošnjo organizacijsko vodjo v vrtcu. "Priprave na praznovanje so trajale dober mesec dni, smo pa že na za- Jožica Krajnc: "V Mojci smo kot ena velika družina" četku šolskega leta vedele, da bomo praznovale 30 letnico vrtca in da je zato potrebno to na poseben način zabeležiti. Želeli smo, da bi bilo res na poseben način, ker je tudi naš vrtec poseben vrtec, saj smo zaradi strukture zgradbe kot ena velika družina. Smo majhen kolektiv, med seboj dobro povezan, delavke smo že dalj časa skupaj. Zato se dobro poznamo in vsaka si je sama, glede na svoje specifične sposobnosti, določila vlogo, ki jo bo imela v tem praznovanju. Skupek tega je bila prireditev, ki smo jo pripravile. V kolektivu nas je zaposlenih flMB igmrTi} », jL mirnMK i* . si- . ■ Sil f%"r. / Mfm 'l*1 - Ž* -dmr^P* ■■rlPfTi - / "f^ff Pravljico o hišici pod gradom so pomagali oblikovati vsi otroci in zaposleni v Mojci. 10, od tega 5 vzgojiteljic, tri pomočnice, čistilka in kuharica." V Mojci je letos po nekaj letih spet pet skupin, prej so bilo po štiri. Vrtec odprejo ob 5.30, celotna dejavnost pa je razporejena do 15.30. "V spodnjem delu Mojce živita dva, v vrhnjem tri skupine otrok, imamo skupne sanitarije, garderobe. Otroci so zato zelo povezani med seboj, veliko si jih najde prijatelje v drugih skupinah, zelo fino pa je to za bratce in sestrice, ki so skupaj tudi dopoldne." Izdali so tudi zelo prisrčen Dobra volja na Dobrovljah Delalo je vse, kar hodi! V soboto so se veselili prebivalci mozirskega dela Dobrovelj. Bili so radostni, saj so po treh Wh naporov končno odprli 4 ilometre posodobljene ceste, bili ■so ponosni, saj so sami opravili ogromno dela. Posekali in počistili so vse grmovje ob cesti, izkopali 19 propustov, v celoti uredili vse jaške, položili 500 metrov drenažnih cevi in navozili celih 5000 kubikov gramoza, pred asfaltiranjem so cesto tudi dvakrat temeljito očistitli. "Delalo je vse, kar hodi," je v imenu domačinov z zadovoljstvom povedal Avgust Strnišnik in dodal: "Po vodovodnem in telefonskem omrežju smo veseli nove pridobitve. Posodobljena cesta nam omogoča boljšo povezavo z dolino, lajša nam življenje in delo v hribovitem in od doline odmaknjenem predelu. Upam, da to ni zadnja pridobitev in vem, da bomo trmasto vztrajali in delali naprej. Zdaj nas čaka zaščitna ograja, seveda pa bi radi posodobili še preostala dva odseka, ki bi povezala vse domačije. Trak za skupno radost in zadovoljstvo Seveda smo hvaležni občini Mozirje in vsem, ki so pomagali." Vesel je bil tudi mozirski župan in poslanec državnega zbora Jakob Presečnik, ki so mu domačini še posebej hvaležni in je skupaj z Avgustom Strnišnikom tudi prerezal otvoritveni trak: "To je gotovo pomembna spodbuda za za nadaljnji razvoj tega dela občine Mozirje in enega najlepših predelov Zgornje Savinjske doline. Prepričan sem, da se je tudi s to cesto dokončno zaustavilo izseljevanje, celo več, da se bo marsikdo še vrnil ali priselil na lepe Dobrovlje," je poudaril Jakob Presečnik. ■ JP Deponija komunalnih odpadkov Stop! Osebno, prosim. Ni še tako dolgo nazaj, ko je N.N. iz Velenja odpeljal navlako, ki se mu je nabrala v njegovi delavnici, na odlagališče komunalnih odpadkov. Lahko bi jo, če ne bi bil ekološko osveščen, pustil tudi v kakšnem gozdu, kar nekateri še vedno radi počno. Ampak na deponiji gaje čakalo presenečenje, nam je kasneje pripovedoval. Podpisati je moral dobavnico, češ da bo treba to, da je pripeljal smeti na odpad, tudi plačati. Račun bo dobil po pošti, mu je bilo menda rečeno. Takoj se vprašal, ali je to sploh mogoče? Ali se je v vseh prizadevanjih, da bi v Šaleški dolini odstranili vsa divja odlagališča našel zdaj nekdo, ki občane naravnost sili, da začno o njih spet razmišljati? Tudi nam se je taka "politika" zdela nesprejemljiva, način pa niti malo "spodbuden", zato smo se z vprašanjem - drži ali ne drži - lotili tistega, ki mora poznati odgovor. Tomo Sunarič, tehnični vodja poslovne enote Kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje, je bil jasen: "Ne drži! Dajte no mir! Podpiramo tiste, ki odlagajo odpadke na urejeno odlagališče in nam kaj takega, da bi jih odganjali s plačilom, še na misel ne pride." Deponija komunalnih odpadkov je urejena za prebivalce treh občin, Velenja, Šoštanja in Smartne-ga ob Paki in na nek način, imajo samo ti "pravico", da na njej odlagajo odpadke, v delovnih dneh med 7. in 16. uro, ob sobotah pa med 7. in 14. uro. To navsezadnje tudi plačujejo, če ne neposredno, pa posredno, s položnico, ki jo dobijo na svoj dom. Če seveda plačujejo, če ne, je druga stvar. Zato mora tisti, ki pripelje smeti na deponijo "dokazati", da je prebivalec ene od teh treh občin. Ce ni, ni izključena možnost, da ne bo dobil kakšnega računa. Samo to. Zaradi evidence količin in kontrole kakovosti, pa vse pripeljane odpadke popišejo. To dvoje in morda res ne dovolj pojasnjen način samega postopka, je N.N. pripeljal tudi do ugotovitve, da bo moral zdaj to, ker je bil "ekolog", še plačati. "Lahko je brez skrbi," je poudaril Tomo Sunarič, "še nikomur, ki je pripeljal na deponijo smeti, pod pogoji, ki so določeni, tega nismo zaračunali. Najbrž pa je občana spravilo v zmoto to, da je moral podpisati dobavnico." ■ mkp zbornik, poln spominov in lepih otroških risbic, ki so ga delili obiskovalcem prireditve. "Nekaj časa smo pomišljale ali bi ga izdale ali ne. Vseeno smo se zanj odločile in mislim, da je bilo prav. K nastanku zbornika je veliko pripomogla Zvonka Cauševič, moram pa reči, da nihče od tistih, ki smo jih povabili k sodelovanju, tega ni odpovedal. ■ Bojana Špegel NE PREZRITE! VJUNIJU DOSLEJ NAJUGODNEJŠA PONUDBA POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL. IN KAKŠNE SO UGODNOSTI? NIŽJE OBRESTNE MERE PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T + 4 % NAPREJ IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T + 5 % NAPREJ DOBA ODPLAČILA PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET POSOJILA LAHKO PORABITE V GOTOVINI ALI ZA DOLOČEN NAMEN POSOJILA SO NA VOLJO TAKOJ! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! 0 /O J banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303, faks 063 859 106 Tujci vse težje do delovnih dovoljenj VELENJE - V prvih štirih mesecih letos so v Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje izdali 275 delovnih dovoljenj tujcem, od tega je bilo novih le kakšnih 15 odstotkov. Z novimi vlogami so se srečevali v dejavnostih kot je gradbeništvo, kjer vlada kro- nično pomanjkanje domače delovne sile, v komunali, nekaj malega pa tudi v trgovini in gostinstvu. Za tujce, posebej tiste, ki še nikoli niso bili zaposleni v Republiki Sloveniji, je vse težje pridobiti delovno dovoljenje. S tem se, kot pravijo v Območni enoti, počasi uvajajo na sprejem zakona, ki bo na področju pogojev za pridobitev delovnega dovoljenja, uvedel kontingente. mkp PREMOGOVNIK VELENJE V PREMOGOVNIKU VELENJE BOMO ZNOVA PRAZNOVALI DAN RUDARJEV Praznujte 3. julij z nami! fs jlir razstava likovnih del šoloobveznih otrok v trgovskih lokalih Šaleške doline od 15. junija do 6. julija, odprtje razstave likovnih del, ustvarjenih v ex--temporu '98, v soboto, 13. junija, ob 19.30 v stekleni direkciji, odprtje prodajne razstave likovnih del Adija Pirtoška in srečanje oktetov v petek, 19. junija, ob 18. uri v Glasbeni šoli Velenje, atletski miting v soboto, 20. junija, ob 16.30 na mestnem stadionu, predstavitev knjige Antona Seherja "Zgodovina Premogovnika Velenje II. del" v sredo, 24. junija, ob 18. uri v Glasbeni šoli Velenje, srečanje upokojenih delavk in delavcev po lanskem 3. juliju v petek, 26. junija, ob 19. uri v Restavraciji Jezero, nočna skakalna tekma za rudarsko svetilko v soboto, 27. junija, ob 21. uri v skakalnem centru Velenje, srečanje delovnih jubilantov in srečanje jubilantov. Članov jamske reševalne čete v četrtek, 2. julija, ob 19. uri • ro. začetek parade v petek. 3. julija, ob 8. uri na Titovem trgu, 38. skok čez kožo v petek, 3. julija, ob 9. uri na mestnem stadionu ' slavnostni govornik bo minister za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije Metod Dragonja, ki bo podjetju tudi podelil certifikat kakovosti ISO 9001, slavnostni skakač bo direktor Šolskega centra Velenje Pefrr Robida, družabno srečanje delavcev in upokojencev podjetja v petek, 3. julija, ob 16. uri ob Restavraciji Jezero. Pridružite se nam! 4 NilŠ ČAS GOSPODARSTVO 11. junija 1! Območna obrtna zbornica Velenje Kako načrtno in pospešeno razvijati drobno gospodarstvo? VELENJE - Odgovor za v naslovu zapisano vprašanje vsebuje dokument Strategija razvoja drobnega gospodarstva Mestne občine Velenje. Izdelali so ga na velenjski območni obrtni zbornici, z njegovo vsebino pa so se že seznanili svetniki omenjene občine in ga v celoti podprli. V odgovorih na naša vprašanja je nekaj najpomembnejših podatkov predstavila sekretarka zbornice Sonja Jamnikar: • Na kaj je opozorila analiza stanja c drobnem gospodarstvu? Sonja Jamnikar: "Izhajali smo iz temeljne odločitve, daje drobno gospodarstvo sestavni del celotnega gospodarstva in se pojavlja na vseh področjih, tudi v nekaterih netipičnih gospodarskih dejavnostih. V analizo smo vključili samostojne podjetnike in družbe z največ 50 zaposlenimi oziroma take, ki ustvarijo do 200 milijonov tolarjev celotnega prihodka na leto. Analiza gospodarske uspešnosti je pokazala na kar nekaj presenetljivih podatkov, na katere je lahko drobno gospodarstvo v primerjavi z velikimi ponosno. Naj povem, da pri izdelavi strategije nismo imeli na voljo podobnega dokumenta, po katerem bi se lahko zgledovali. Prav tako podatki ne veljajo le za Mestno občino Velenje, ampak tudi za občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, saj nekaterih podatkov ne vodimo ločeno po občinskih mejah." • Govorite o presenetljivih podatkih. Nam lahko zaupate nekatere? Sonja Jamnikar: "Presenetljiv podatek je gotovo, da samostojni podjetniki na leto ustvarijo približno 9,5 odstotkov dobička, male družbe pa so po naše izdelanih merilih nekoliko šibkejše. Podatki iz leta 1996, na osnovi katerih smo izdelali te kazalce in ocenjujem, da se od takrat dalje niso bistveno spremenili, so pokazali tudi na kar 16 odstotno podjetniško akumulacijo. Podatek ni zanemarljiv, saj gre za vrednost, ki jo podjetniki vlagajo v novo reproduktivno sposobnost. Čeprav se včasih razmišlja in sliši drugače, podatki v drobnem gospodarstvu so spodbudni. Nosilci dejavnosti ter pri njih zaposleni delavci predstavljajo kar 20 odstotkov vseh zaposlenih v Dolini. "Na presek" beležimo 1120 samostojnih podjetnikov in pri njih zaposlenih približno 1265 delavcev; malih podjetnikov 421, zaposlujejo pa 1117 delavcev. Lahko bi rekli, da imamo 1541 nosilcev in pri njih zaposlenih 2382 delavcev, kar je skupaj skoraj 4000. Naslednji podatek je udeležba dobička v celotnem prihodku drobnega gospodarstva, ki je bistveno višja kot v velikem gospodarstvu (4,4 odstotka dropno, 1,1 odstotka celotno gospodarstvo) in še bi lahko naštevala." O Katere so temeljne smernice nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva? Sonja Jamnikar: "Predpogoj za razvoj je ustvarjanje pozitivnega ozračja zanj oziroma spremembe, ki se bodo kazale tudi v pozitivnem razmišljanju o vsaki enoti posebej in o drobnem gospodarstvu kot celoti. Druga temeljna smernica ostaja trditev, da je drobno gospodarstvo sestavni del celotnega gospodarstva, in daje tudi drobnemu potrebno omogočiti zaposlovanje ter enakopravne pogoje za razvoj v primerjavi z ostalimi gospodarskimi subjekti. V nekaterih delih mu je potrebno prilagoditi določene spodbudne mehanizme tako, da se bo lahko razvijalo hitreje. Pri tem to seveda mora stremeti za sodobno, ekološko čisto, energetsko varčno in okolju prijazno tehnologijo. Ob vsem tem je najbrž odveč poudariti, da mora veljati enak pravni red za samostojne podjetnike in za pravne osebe." O Katere dejavnosti imajo - po vašem mnenju - bodočnost na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki? Sonja Jamnikar: "Vse dejavnosti znotraj drobnega gospodarstva so potrebne v prostoru, v katerem živimo. Ne moremo si vzeti pravice, da potrebujemo eno bolj kot drugo. Morda bi kazalo, glede na že obstoječe skupine: storitvene (mednje uvrščamo dejavnosti za zadovoljevanje potreb občanov, promet, proizvodno-storitvene dejavnosti), proizvodne (dejavnosti, ki proizvajajo za trg in dejavnost, ki proizvaja na osnovi kooperacijskih odnosov), intelektualne, trgovina, zdravstvo več pozornosti nameniti domači in umetni obrti." O Končni namen izdelane strategije so najbrž cilji. Sonja Jamnikar: "Seveda. Poleg tega, da preidejo vse prej naštete dejavnosti povsod na višjo raven (izobrazbeno, tehnološko, število zaposlenih, povečanje produktivnosti...) so zanimivi zlasti ekonomski cilji, po katerih merimo uspešnost. Tako na primer načrtujemo 10 odstotno rast celotnega prihodka na leto, tako da naj bi ta porastel v naslednjih petih letih za 60 odstotkov. Rast dobička naj bi dosegala na leto med 12 in 13 odstotki, vložen kapital v enoti drobnega gospodarstva se mora plemenititi z 20 odstotno letno stopnjo.Cilji drobnega gospodarstva so seveda izraženi tudi v interesih delodajalcev kot ponudnikov delovnih mest, spreminjanju strukture gospodarstva, kjer se bo - upamo - proizvodna dejavnost, vezana na veliko gospodarstvo, začela hitreje razvijati." • Kdo in kako naj bi pripomogel k uresničitvi zastavljenih ciljev? Sonja Jamnikar: "V izdelanih letnih programih smo zapisali le štiri strateške naloge, zanje pa predvideli ključne nosilce in načine, kako ta dokument spraviti v življenje. Brez znanja, vztrajnosti, volje na vseh straneh in poslovnega interesa bo trud zaman. Med načine zagotovo sodita ureditev prostorskih planov z določitvijo dejavnosti v tem prostoru za cele sisteme izobraževanja ter navezava novih poslovnih odnosov med večjimi in manjšimi enotami. Če so postavljeni nosilci, opredeljene naloge, smo prepričani, da so za te namene predvidena tudi denar in morda še kaj, potem lahko gradivo, napisano za obdobje 10 let, postane nekaj, kar bo pokazalo, kako načrtno in pospešeno razvijati drobno gospodarstvo v našem okolju v prihodnje." ■ Tp Ruski trg - izziv za velike proizvajalce bele tehnike V Gorenju so se odločili vztrajati in uspeti Kako je ruski trg pomemben za mal-odane vse svetovne proizvajalce velikih gospodinjskih aparatov, je pokazal tudi letošnji CEM 98 - najpomembnejši ruski sejem bele tehnike. To je pravzaprav kar največji tovrstni prikaz gospodinjskih aparatov v tem delu sveta in sejem, ki se bo sčasoma morda lahko celo postavil ob rob najeimentnejšima sejmoma v tej branži: koelnski Do-motechnici in pariškemu Confortecu. Na CEM-u 98 se je s svojo ponudbo, ki zajema tisto najprimernejše, kar lahko v tem času pokaže nepredvidljivemu in konfuznemu ruskemu trgu, predstavilo tudi Gorenje in to, po besedah Franja Bobinca, člana uprave Gorenja, zadolženega za marketing, uspešno. Res pa je, da jih, po njegovih besedah, največ dela čaka po sejmu. Zaenkrat namreč sorazmerno dobro poslujejo le v Moskvi in v daljni Sibiriji, v prihodnje pa načrtujejo razširitev prodajne mreže tudi po nekaterih drugih velikih ruskih mestih. Strateški načrt Gorenja je najti večje število zanesljivih trgovskih partnerjev in z njimi navezati pristne, zaupanja vredne ter profesionalne poslovne odnose in na ta način pripeljati Gorenjeve izdelke v čim več ruskih trgovin. Potem je na vrsti oglaševanje, najprej na lokalni in pozneje najbrž tudi na globalni ravni. Na ta način naj bi v prihodnje podvojili, morda potrojili prodajo, ki je v minulem letu znašala nekaj manj kot 50 tisoč velikih gospodinjskih aparatov, predvsem štedilnikov. Letos bo lanskoletno številko zelo težko doseči. "Skoraj vsi, ki prodajamo v Rusiji, se v zadnjem obdobju srečujemo z velikimi težavami, ker veliko Rusov že tri mesece ni dobilo plače (predvsem tisti iz proračuna in težke industrije), pri tem, da že tako in tako skoraj polovica ljudi živi pod življenjskim minimumom. Zaradi tega dejstva je tudi prodaja gospodinjskih aparatov izjemno padla," pravi Izidor Kodre, direktor Gorenjevega podjetja v Moskvi. Kodre upa, da takšno stanje ne bo trajalo dolgo in da se bodo plačilni tokovi znova uredili. Z velikimi težavami se seveda otepa tudi konkurenca, še posebej tisti, ki so v proizvodnjo bele tehnike v Rusiji tudi veliko investirali, kar pa je bržkone slaba tolažba za Gorenje, največjega slovenskega čistega izvoznika, ki bo letos v okoli 60 državah prodalo več kot dva milijona velikih gospodinjskih aparatov. ■ Vojko Zupane Svoje najboljše ruske poslovne partnerje je Gorenje pogostilo tudi na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi, kjer sta jim spregovorila Dušan Snoj, slovenski veleposlanik, in Franjo Bobinac, član uprave Gorenja. 11 i i mi J \\ ji—m Podjetje Cigrad se ponaša z mnogimi lepo zgrajenimi objekti Skrivnost konkurenčnosti ] je dobra organiziranost Najpogosteje so srednja in manjša gradbišča v okolici Velenja ograjena z ograjami podjetja Cigrad. Pokukali smo čez, da vidimo, kdo se skriva za njimi! Podjetje Cigrad je privatno. Leta 1996 ga je ustanovil Brane Vrtačnik, ki si je sedem let pred tem nabiral izkušnje kot samostojni podjetnik. Za to pot se je odločil potem, ko je rudniška gradbena dejavnost, kjer je bil zaposlen, prenehala delovati. Začetki so bili težki, predvsem pa so bila to drobna gradbena opravila. Prvi večji objekt, ki se ga je Brane lotil je bil prizidek k šoštanjske-mu Domu kulture, leta 1994. Potem pa je bilo naročil vse več in dve leti kasneje je usta- Direktor podjetja Brane novil podjetje, ki je vse od ta- Vrtačnik: "Povsem se pri-krat raslo tako po ustvarje- lagodimo naročniku." nem celotnem prihodku, lani so ga ustvarili že v višini 700 milijonov tolarjev, kot po številu zaposlenih. Zaposlujejo 40 delavcev, usposobljeni pa so za opravljanje vseh gradbenih del, tako da sprejemajo celovite posle. Dela imajo dovolj, zmogljivosti so ta čas povsem zasedene in tudi za naprej kaže dobro, pravi Brane Vrtačnik, ki še zdaleč ni samo direktor podjetja, ampak opravlja še vrsto drugih poslov. Vsa dela prevzame osebno, jih tudi nadzira, poskrbi za potrebno nabavo .... Vse administrativne posle v podjetju vodi le sedem delavcev, ki skrbijo za nabavo, nadzor gradbišč in administrativna opravila. Tudi zato so s ceno konkurenčni. Njihova prednost je tudi hitro prilagajanje naročniku, po potrebi delajo tudi popoldne, ob vikendih in praznikih. Brane je še poln načrtov. Podjetja sicer ne namerava več širiti, ga pa posodablja. Z nakupom opreme želi svojim delavcem omogočiti lažje delo, seveda pa tako dosegajo večjo kakovost. Organizacijsko so se novi zakonodaji že povsem prilagodili/i jih pa skrbi uvedba zakona na dodatno vrednost, ki bo mec\ drugim podražil gradbeništvo za desetino. Mnogo objektov zgrajenih z rokami delavcev Cigrada stoji I po vsej Sloveniji, Brane Vrtačnik pa je še posebej ponosen na večnamenski dom v Lučah, avto servisno delavnico Podgoršek v j Šoštanju, poslovno trgovski objekt podjetja Pav v obrtni coni v Sta- 1 I ri vasi, komandno stavbo bloka IV v Termoelektrarni Šoštanj, Avto servis Meh v Velenju... ■ M. Zakošek Urad za žensko politiko Proti diskriminaciji na delovnem mestu! LJUBLJANA - V Uradu za žensko politiko v Vladi Republike Slovenije so spregovorili o problemih žensk pri iskanju zaposlitve, ob sprejemu v službo ter na delovnem mestu. Predstavili so konkretne probleme diskriminacije žensk, za katere so zvedeli po brezplačnem telefonu 080 12 13. Ta je odprt vsak delovni dan med 8. in 15. uro in na tem telefonu lahko še vedno poveste svojo zgodbo, spregovorite o problemu. Tako bo lažje priti do rešitev, pravijo v Uradu. Nekatere možne rešitve so že zajete v predlogu Zakona o delovnih razmerjih z določbami, ki bi lahko prispevale k odpravi diskriminacije žensk na trgu delovne sile. Urad podpira predlog, da bi z zakonom ali predpisom natančno določili vsebino oglasov za prosta delovna mesta in da bi država sprejela pozitivne ukrepe v obliki davčnih olajšav za delavca ali delavko, ki ga delodajalec sprejme v delovno razmerje za čas nadomeščanja na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka. Ženske, ki so doslej o svojih problemih spregovorile po brezplačnem telefonu so povedale, da na razgovorih za službo delodajalce velikokrat zanima njihovo zasebno življenje (zakonski stan, število otrok, družinske razmere, varstvo otrok), ki vpliva na odločitev o sprejemu v službo. Če nimajo otrok, so neustrezne kandidatke, saj bodo verjetno šle na porodniški dopust, če pa imajo majhne otroke, bodo zaradi nege najbrž izostajale z dela in spet so neustrezne kandidatke. Dogaja se celo, da morajo ženske ob zaposlitvi podpisati izjavo, da določeno obdobje ne bodo imele otrok. Še bolj pogosta pa je praksa sklepanja razmerja za določen čas, ki ga v primeru nosečnosti delodajalec ne podaljša. V Uradu za žensko politiko pa si bodo, pravijo, prizadevale za odpravo diskriminacije na delovnem mestu. Poleg dobre zakonodaje, ki bo sankcionirala kršitve, je potrebno tudi intenzivnejše ukrepanje delovne inšpekcije, hitrejša obravnava na sodiščih, osveščanje delodajalcev ter izobraževanje delavk in delavcev, da bodo bolj poznali svoje pravice. 11. junija 1998 MLADI RAZISKOVALCI Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline - petnajstič! Polna dvorana znanja in bodočih raziskovalcev. Najboljše je bilo treba nagraditi! r Nagrajene osnovno šolske naloge Družboslovje in humanizem: Dve 1. nagradi: GOVORI ŠOŠTANJSKE OBČINE, učencev OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj: Danijela Pirečnik, Jernej Mazej, Jernej Preglav, Marko Štrigl, Tina Čas, Jasmina Kešpret, Anja Rosec, Branka Friškovec, mentorica Vlasta Črešnik; PROSTI ČAS - KAKO GA PREŽIVLJAJO OSNOVNOŠOLCI V VELENJU, učenke OŠ Gustava Šiliha Velenje Rebeke Gmajner in mentoric Marije Glinšek in Brigite Kričaj. Dve 2. nagradi: OTROŠTVO V 20. STOLETJU, učencev OS Antona Aškerca Velenje: Patra Lebar, Mateja Rožič, Aleš Kroflič, mentorica Jelka Repenšek; PREPOZNAVANJE IN ZAVEDANJE ČUSTEV učenk OŠ Biba Roeck Šoštanj: Anja Lampret in Darja Šumah, mentorica Jelka Peterlin. Predstavitvene naloge: 1. nagrada: PREBUDIMO KRAŠKE BISERE TISNIKA, učenk OS Gorica: Tadeja Kaučič, Boža Cvetkovič, Daraja Lainšček, mentorica Branka Mastnak. Naravoslovne in biotehniške vede: Dve 2. nagradi: SMO PREVEČ ČISTI - ČISTILA NEKOČ IN DANES učenk OŠ Gustava Šiliha Velenje: Maje Garbajs, Nedeljke Cvjetkovič, Nike Verhovnik, mentorica Karmen Grabant; PRIDOBIVANJE NARAVNIH BARVIL - ALI JE MOGOČE NADOMESTITI UMETNA BARVILA Z NARAVNIMI učenk OŠ Gustava Šiliha Velenje: Nece Stropnik, Tjaše Ramšak in Suzane Dražnik, mentorica Karmen Grabant. 3. nagrada: VPLIV ČEBELJIH BOLEZNI NA ŠTEVILO ČEBELJIH DRUŽIN V OBČINAH VELENJE IN ŠOŠTANJ TER POSLEDICE učencev OŠ Livada Velenje: Klemna Medveda, Lee Vodušek, Katje Ovnik in Luke Lampreta, mentorja Mirjana Belak in Drago Goručan. Nagrajene srednješolske naloge Družboslovje in humanizem: 1. nagrada PRIMERJAVA DRUŽIN V TOPOLŠICI MED LETOM 1806 - 1810 dijakinje 2. letnika Splošne in strokovne gimnazije ŠC Velenje, mentor mag. Jože Hudales, dve 3. nagradi: NACIONALIZACIJA NA OBMOČJU ZAVODENJ IN ŠENTVIDA PRI ZAVODNJAH dijakov 4. letnika Splošne in strokovne gimnazije Igorja Jonka in Bora Melanška, mentor Damjan Kljajič; VPLIV ROČK GLASBE NA SREDNJEŠOLSKO MLADINO dijakinj Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti Karmen Marinič in Dijane Tutič, mentorici Lijana Martine in Tea Selič. Naravoslovje: Dve 1. nagradi: ONESNAŽENOST TAL S TEŽKIMI KOVINAMI OB PROMETNIH CESTAH V ŠALEŠKI DOLINI dijaka 2. letnika Splošne in strokovne gimnazije Andreja Lesjaka, mentorica mag. Marta Svetina; RAZVOJ ENOKOSNEGA TRAVNIKA NA KAVČNIKOVI DOMAČIJI dijakinj 3. letnika Splošne in strokovne gimnazije Urške Vi-demšek in Polone Strahovnik, mentorica mag. Nives Kugonič. Tehniške vede: I. nagrada: RAČUNALNIŠKO - ŽIČNO VODENI MODEL POLICIJSKEGA ROBOTA dijaka 4. letnika Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole Andreja Šuster-ja, mentor Uroš Sonjak; dve 2. nagradi: MODEL MIKROSKOPA NA ATOMSKO SILO dijakov 4. letnika Splošne in strokovne gimnazije Sebastjana Stjepanoviča in Gregorja Jeromla, mentor Miroslav Trampuš; VEČNAMENSKA HIDRAVLIČNA STISKALNICA dijakov Poklicne in tehniške strojne šole Štefana Jelenka in Petra Anželaka, mentor Uroš Lukič, somentor Vlado Seitl. oddali! Skupaj 44 nalog, od tega 21 osnovnošolskih in 22 srednješolskih ter 1 študentska naloga, s področja humanističnih ved in družboslovja, naravoslovja in tehniških ved. To je gibanje! Ko seje pred petnajstimi leti začelo, se je začelo s 13 nalogami. Za strokovno komisijo težko delo! Verjeli smo mag. Jožetu Hu-dalesu, predsedniku odbora za oceno oddanih nalog (v odboru so bili še: mag. Slavko Hozjan, dr. Andrej Blatnik, mag. Nives Kugonič in Vilma Fece), ko je rekel, da so imeli težko delo, ko so izbirali najboljše, in daje bilo potrebnega veliko usklajevanja. "Pri nalogah s področja humanističnih ved in družboslovnih nalogah smo ocenjevali medsebojno povezavo teoretičnega in eksperimentalnega dela naloge ter interpretacijo podatkov oziroma Izlet za vse! Ne samo, da so priznanje prejeli vsi, ki so sodelovali v letošnjem, jubilejnem, 15. gibanju. Naslednji dan, v petek, so se vsi, avtorji in mentorji, podali na izlet proti Idriji. To je bila splošna nagrada za vse sodelujoče. Najboljša popotnica za življenje - znanje gradiva. Večji ko je bil delež lastnega razmišljanja in bolj inova-tivna ko je bila interpretacija gradiva, višjo oceno si je pridobila raziskovalna naloga," je razložil mag. Hudales. Med osnovnošolskimi nalogami sta pri tem posebej izstopali nalogi Govori šoštanj ske občine, nastala je na OŠ Karla Destovnika -Kajuha Šoštanj ter Prosti čas -kako ga preživljajo osnovnošolci v Velenju, ki je nastala na OŠ Gustava Šiliha; med srednješolskimi nalogami pa Družine v Topolšici med leti 1806 - 1810, z raziskovalci Splošne in strokovne gimnazije. "Pri naravoslovnih nalogah je recenzentsko skupino pri odločanju o nagradah" vodil predvsem vložen trud pri delu na terenu in potem v laboratorijih, predvsem pa interpretacija in dejstvo, da imata obe prvonagrajeni nalogi uporabno vrednost oziroma verodostojnost raziskovalnega dela. Tega je mogoče brez pomislekov citirati in ga ni treba posebej preverjati," je razložil mag. Jože Hudales. To velja predvsem za dve odlični nalogi Razvoj enokos-nega travnika na Kavčnikovi domačiji, raziskovalk s Splošne in strokovne gimnazije ter za raziskovalno nalogo Onesnaženost tal s težkimi kovinami ob prometnih cestah v Šaleški dolini, mladega raziskovalca Splošne in strokovne gimnazije. Posebej je omenil nalogo Šaleška geološka pot študenta Tadeja Voduška, ki predstavlja doslej najobsežnejšo opravljeno raziskovalno nalogo, saj traja že četrto leto zapored in je bila tako kot lani tudi tokrat opravljena na zelo visoki strokovni ravni. Ker pa je bila nagrajena že lani, je letos niso nagradili ponovno. Tudi tehniške naloge so pokazale visoko stopnjo zahtevnosti, dijaki so z njimi dokazali, da so kos konstrukcijskim nalogam, uporabili pri tem zanimive in nove pristope, hkrati pa razvili tudi delujoče prototipe. Model robota si zasluži prijavo za industrijsko lastnino! Bravo raziskovalci, bravo njihovi mentorji, bravo starši, ki ste mladim pomagali pri vsem skupaj. ■ Milena Krstič - Planine "Učenje je kakor veslanje proti toku, čim nehaš, te odnese nazaj. Po študiju se vrnite v Šaleško dolino!" Misel s katero je župan občine Šoštanj Bogdan Menih povedal vse, ko je v četrtek, 4. junija, v veliki dvorani glasbene šole Velenje, nagovoril mlade raziskovalce in njihove mentorje v gibanju "Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline". Ali pa, kot je rekel župan Mestne občine Velenje Srečko Meh: " Samo znanje je lahko orodje, s katerim boste v življenju dosegli kar si želite in v to je vredno vlagati. Ivan Rakun, župan Šmartnega ob Paki pa je poudaril: "To je potencial, ki bo gradil to dolino." Pa še kako res je, če se bodo mladi po končanem študiju le vrnili sem. Zakaj župani v uvodu? Zato, ker so tudi po delitvi Šaleške doline v tri občine, zmogli dovolj modrosti (in sredstev), da skupaj ohranjajo to gibanja, ki je letos potekalo že petnajstič in skupaj zastavili projekt, v katerem je letos sodelovalo blizu 100 mladih raziskovalcev, 50 men-toijev, prav toliko recenzentov... "Obveza tistih, ki smo na začas- nem delu v politiki je, da to gibanje zavežemo tako močno, da ga ne bo mogel nihče več ustaviti," je še ena misel županov, izrekel jo je Srečko Meh. Ne z rokami, z glavo! Najlepše opravilo, slavnostni nagovor in podelitev priznanj in nagrad, pa sta opravila mag. Božo Lednik, direktor Območne gospodarske zbornice Velenje, kot predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Velenje leta 1983, tudi eden od pobudnikov gibanja in mag. Jože Hudales, predsednik strokovne komisije, ki je izbirala in izbrala najboljše raziskovalne naloge. "V Velenju smo bili med prvimi, kjer se je za- lomil način zaposlovanja, v katerem je bila v ospredju moč in kjer smo spoznali, da si bodo ljudje tudi z glavo služili kruh, ne samo z rokami. Težko bi naštel vse, ki so pripomogli, da se je to gibanje začelo. Pa vendar naj jih naštejem nekaj: Štefka Kordeš (tokrat je bila predsednica programskega sveta). Drago Šulek, Bojan Penšek, Vane Gošnik, Jože Dolinar, Peter Robida ... Bilo pa jih je še več. Ne smem pozabiti Irene Pilih, ki je vsa ta leta koordinatorka gibanja in ne smem pozabiti inštituta ERI-Co," je rekel mag. Lednik. Nekateri mladi, ki so se pred leti preizkušali kot mladi raziskovalci, danes sodelujejo v gibanju že kot recenzenti. Veliko kakovostnih nalog in odlične, samozavestne predstavitve, so bile osnovna značilnost letošnjega, jubilejnega, gibanja. Zmagali vsi, ki so so nalogo Medobčinsko društvo invalidov ob Paki Velenje Dolina je invalidom vse bolj prijazna Na nedavni letni skupščini Medobčinskega društva invalidov ob Paki Velenje so člani spregovorili o uspehih, željah in težavah, kijih čutijo v Dolini. Nam jih je predstavil novi predsednik 3200 članskega društva Valter Golob. "Strokovno smo se dotaknili problemov, ki tarejo invalide, tudi stanovanjskih problemov, kjer poznam iri primere, ki so pereči. Mislim, da bomo z občinsko pomočjo rešili tudi to. Gre pa predvsem za tiste naše člane, ki živijo v višjih nadstropjih, kamor je z vozičkom ali "birgla-mi" težko priti. Spregovorili smo tudi o drugih arhitekturnih preprek, ki jih invalidi najbolj čutimo. Sicer je opozarjanje na tovrstne probleme in njihovo razreševanje naša stalna naloga, saj si v društvu ves čas prizadevamo, da jih uspešno rešimo, kjer brez pomoči širše družbe ne gre," je uvodoma povedal naš sogovornik. Tudi o programu dela so spregovorili in pregledali tisto, kar je že opravljeno."Redno bomo skrbeli za dobro počutje invalidov, poskušali reševati njihove probleme, skrbeli bomo za srečanja z ostalimi našimi kolegi in izmenjevali mnenja, še naprej pa bomo sodelovali na športnem področju. Zastopali bomo naše članstvo v zvezi Delovnih invalidov Slovenije. Naša počitniška dejavnost je zelo pestra, saj lahko naši člani po ugodnih cenah letujejo tako v zdraviliščih kot ob morju." Dvakrat tedensko imajo v društvenih prostorih uradne ure. Zanimalo nas je, zakaj člani najpogosteje potrkajo na njihova vrata. "Prihajajo po nasvete in pomoč, največ pa po nasvete. Ob nastanku nekega problema ga poskušamo razrešiti in to na zelo različne načine. Če lahko problem rešimo v Dolini, ga, sicer nudimo pravno pomoč, pa tudi zastopanje na sodišču." Valter Golob je član Društva invalidov že od leta 1973. Več kot dvajsetletno obdobje, ki gaje ves čas spremljal, v njem pa so se razmere za življenje invalidov v Dolini precej spremenile, nam je opisal takole: "Stvari so se res spremenile na bolje. Pred dva- jsetimi leti je bila ena glavnih akcij razrešiti arhitektonske probleme, saj v Dolini ni bilo mogoče niti na eno ustanovo z vozičkom ali pripomagali. Danes so zato poskrbeli skoraj povsod. T\idi prometne poti in prehodi čez cesto so se izboljšali, ni pa še vse tako, kot bi lahko bilo, a mislim, da tudi to še bo." Financiranje društva poteka iz članarine, veliko sredstev pa pridobijo s športno dejavnostjo od Športne zveze Slovenije. "Uspemo pridobiti tudi kakšno dotacijo, Zveza invalidov Slovenije pa po kluču financira tudi društva na terenu, to so predvsem sredstva iz Loterije. Občinski proračuni za našo dejavnost posebnih sredstev ne namenjajo, z dogovarjanjem pa se da marsikaj urediti in moram reči, da nam pomagajo. Srečko Meh nam je predlagal, da se dobimo z župani vseh treh občin in se dogovorimo za bolj redno financiranje." Člani društva pa so tudi zelo aktivni športniki. "Ukvarjamo se s streljanjem z zračnim orožjem, kegljanjem, balinanjem, ribolovom, namiznim tenisom, šahom, pikadom, smučanjem, sedečo odbojko, organiziramo avto-rally, ki ima tudi mednarodno udeležbo. Poskrbimo tudi za razna meddruštvena srečanja, atletska tekmovanja in planinstvo," nam je na hitro naštel Valter Golob, za tem pa se skriva veliko volje in dela članov društva. 6 NAŠ vas ZANIMIVO 11. junija 11 Zgornja Savinjska dolina Dom ostarelih bo v Gornjem Gradu Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v začetku letošnjega leta zbiralo potrebe in utemeljitve za izgradnjo domov za ostarele. Za Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino posebej velja, da je takšen dom nujno potreben, saj je veliko varovancev nameščenih skoraj po vsej Sloveniji. Zanimanje za izgradnjo so pokazale občine Ljubno, Gornji Grad, Nazarje in Mozirje. Pri tem je pomembno, da so se po začetnih zapletih županja in župani vseh petih občin pisno obvezali, da bodo skupno podprli tisto občino, ki bo po oceni ministrstva na podlagi točkovanja dobila prednost, sem je všteta tudi denarna obveznost. Zdaj je že znano, da je bila izbrana občina Gornji Grad, vendar z določeno omejitvijo. Ker Zgornja Savinjska dolina na tem področju sodi v regijo s sedežem na Ravnah na Koroškem, je izgradnja doma v Gornjem Gradu na drugem mestu, ker so prednost v regiji dobili na Prevaljah in bodo gradnjo prvi tudi pričeli. Ne glede na to odločitev v Gornjem Gradu in v ostalih občinah ne sedijo križem rok in iščejo bolj ugodne možnosti in vsaj dve sta zelo otipljivi. Prva je, da bi se občine zadolžile in na osnovi ugodnih kreditov skupno zgradile dom, bližje uresničitvi pa je druga. Gre namreč za to, da bi podelili koncesijo in z njo pridobili investitorja za izgradnjo doma v celoti. Ugodno pri tem je, da so močnega in sprejemljivega investitorja že našli in se prav v teh dneh z njim dogovarjajo. Občina Gornji Grad komunalno urejeno zemljišče že ima, to je prvi pogoj za nadaljevanje aktivnosti, lokacija torej je in tudi investicijski program je že izdelan. V gornjegrajski občini zato upajo, da bodo s pomočjo ministrstva uspeli uresničiti to možnost, saj njegovo naklonjenost že imajo. Naslednja naloga bo dopolnitev prostorskih in ureditvenih aktov, gradbeno dovoljenje pa naj bi dobili do septembra. Če se bodo torej dogovorili z investitorjem, bodo lahko gradnjo pričeli že v začetku prihodnjega leta, dom pa naj bi bil zgrajen v letu 2000. Naložba bo zajetna, saj bo to dom s 150 posteljami, omogočil pa bo okoli 60 novih delovnih mest, kar je za gornjegra-jsko in sosednje občine še kako pomembno. ■ JP 10 let ekološkega delovanja v Šaleški dolini Umiranje gozdov, katastrofalno naglo večanje vodnih površin zaradi izkopavanja premoga, reka Paka v četrtem kakovostnem razredu, odlagališče pepela, radioaktivnost pepela in grožnja izgradnje jedrskega odlagališča v Velunjskem grabnu je bilo vendarle dovolj, da seje v ljudeh nekaj zganilo proti takemu napredku s tako katastrofalnimi posledicami za naravo in ljudi, kar so pokazali tudi pretresljivi rezultati zdravstvene analize prebivalstva Šaleške doline, katerim seje vrednost zmanjševala in očitala strokovnost. Do danes se je marsikaj obrnilo na bolje: zgrajene čistilne naprave v TEŠ ali vsaj v gradnji, zaprt krogotok transporta pepela, urejanje ugrez-ninskega področja, čistejša Paka, večja zaščita pred raznašanjem pepela in morda še kaj. Ostajajo še štirje veliki problemi za prihodnjo generacijo: - deponija sadre na površini namesto v opuščenih rudniških rovih, z dovoljenjem občinskih svetnikov in pristankom stroke, - bodoče Šoštanjsko jezero, ki ne sme nikoli nastati; če bo kdaj nastalo, bo zaradi malomarnosti in nizke ekološke zavesti strokovnjakov in politikov, - genetske okvare naših gozdov, ki se bodo po mnenju strokovnjakov pokazale šele čez sto let, ko tretja generacija dreves ne bo več sposobna us- tvariti potomstva, - jedrsko odlagališče, ki se še vedno išče po Sloveniji, namesto da bi se naši odpadki pridružili velikanskim količinam jedrskih odpadkov kakšne jedrske velesile. Človekova domišljavost, daje sposoben obvladovati naravo in si jo brez škode zase tudi popolnoma podrediti, je že zdavnaj izgubila svoj naboj. Toda brezbrižnost, malomarnost in sebičnost (želje po profitu na račun narave) do narave in soljudi je prisotna še povsod: med strokovnjaki, politiki in nami, preprostimi ljudmi. Nekateri pač niso sposobni predvideti posledic svojih ravnanj. Zato ob 10. letnici Šaleškega ekološkega društva ugotavljamo, da je njegovo delovanje še vedno potrebno družbi in naravi, za njuno osvešča-nje in zaščito. ■ Za Šaleško ekološko društvo Marija Šavor 15 let staro drevesce je pognalo 8 stor-žev, predno se je posušilo, da bi vendarle zagotovilo nadaljevanje in sled svojega bivanja. Takšne pretresljive slike iz narave nas opominjajo, kako malo v resnici vemo o njenih bitjih in pomenu njihovega življenja. Jože Ramšak Zlati Linhart za gornje-grajskega Švejka Letošnjo zlato Linhartovo značko za dosežke v amaterskih gledališčih je prejel tudi Jože Ramšak iz Gornjega Grada. Morda ga spremljevalci bogatega gledališkega dogajanja v Gornjem Gradu zadnje čase poznajo zlasti kot Jožefa Švejka, saj je v njegovi vlogi resnično blestel, vendar je značka bolj nagrada za številne like, ki jih je na odru gledališča gornje-grajskega čudovito upodobil v minulih treh desetletjih. Prvi del trilogije o Švejku, to so bile Predvojne tegobe Jožefa Švejka, so v Gornjem Gradu uprizorili pred po leta, Svejk na fronti in Vrnitev Jožefa Švejka pa bosta prišla na vrsto v naslednjih sezonah. V "vmesnem" obdobju bodo letos uprizorili delo Edija Mavriča Pajčevina pod pepelom, pripravljajo pa tudi delo Pod svobodnim soncem, ki bo skupna predstava vseh zgornjesavinjskih glasbenih skupin. Pa se vrnimo k Švejku Jožetu Ramšaku. Morda so mu zlato značko res prinesle "predvojne tegobe" in morda ga ljudje bolj poznajo po vlogah v komedijah, vendar je bil na odru tudi Kantor v Kralju na Betajnovi, Balantač v Vdovi Rošlinki, pa Kr-javelj in še kdo, saj se je v vsem tem obdobju nabralo toliko vlog, da vseh na hitro ni mogel stresti iz rokava. Tako kot je hudomušen in duhovit v vsakdanjem življenju, tako je resen in vesten na vajah in pri slehernem opravilu, ki je povezano z gledališčem. Jože Ramšak jemlje odrske deske kot lepši del življenja, čeprav mu to jemlje veliko časa in terja veliko naporov in odrekanj, vendar je vse nekajkrat povrnjeno z uspešno predstavo, z dobrim likom. V vsak lik se skuša vživeti, ga prevzeti, želi mu čim bolj "zlesti pod kožo," in velikokrat mu to uspeva. Zato priznanje ni naključno. "Zlata značka je seveda pomembna, je nagrada in priznanje, vendar je zame večje zadovoljstvo veselje do dela v gledališču. Najlepše zadoščenje je odziv ljudi, ki se pogovarjajo o igri, o tvojem liku in odigrani vlogi, ki jo ocenjujejo z vseh plati, predvsem pa je ne pozabijo. To je najlepše," pravi Jože Ramšak. Gornjegrajski Švejk že snuje nove vloge, ki se jim predaja z dušo in srcem. "V vsako predstavo, v vsako leto preživeto v gledališču, je vtkano veliko ljubezni. Oder je omama, ko se dvignejo zavese in prične igra, pozabim na vse, živim le v svojem liku," dodaja dobitnik letošnje zlate Linhartove značke, ki je priznanje tudi gledališču gornjegrajskemu. J Vrnimo življenje v slovenske vasi Kdo in zakaj ne uresničuje sklepov?! Brezposelnost ali je komu mar? Herman Arlič - SLS: "Iskreno vas vabim, da se prebudimo in ukrepamo, drugače bo prepozno, ostali bomo brez svoje zemlje, brez klenega jezika, brez naših slovenskih običajev, brez identitete." Stanje v naši domovini in tako tudi v naših vaseh, je povzročila enosistemska ureditev, ki je dobesedno zapostavljala slovensko podeželje in preganjala ljudi s hribov v mesta. Vseh 50 let je bilo slovensko podeželje obravnavano mačehovsko in se v razvoj podeželja ni vlagalo pravzaprav nič. V imenu navideznega razcveta so oblastniki rušili naravna ravnovesja v vseh delih podeželja, da se resničnih posledic te katastrofe zavedamo šele danes. Poglejmo samo na odnos do varovanja narave, do zdravega življenja, na medsebojne odnose in nenazadnje na medsebojno spoštovanje. Ne izgubljajmo časa in energije s tem, kdo je bil nekoč ali včeraj proti medsebojnemu sodelovanju in zaupanju! Poslanstvo naše stranke je v tem, da vsaka nača članica ali član naredi vse, da najdemo medsebojno zaupanje ljudi, ki živijo v mestu in na podeželju. Naredimo si lastno akcijo: VRNIMO ŽIVLJENJE V SLOVENSKE VASI in povabimo vse k sodelovanju. Začnimo pa seveda pri županih, župnikih, ravnateljih, predsednikih društev in organizacij, zdravnikih, predstavnikih združenj in vseh vplivnih posameznikih, ki bodo slovenstvo in narodni ponos širili med vse ljudi. Dobro seje zavedati, da tega ne bo namesto nas storil nihče drug. Noben tuji vlagatelj ne bo spoštoval in varoval nešlepe dežele, noben tuj človek nas ne bo spodbujal k spoštovanju našega jezika. Nihče ne bo ohranjal slovenskih običajev, pravilnosti slovenskega jezika in klenosti slovenskega naroda, če tega ne bomo varovali mi vsi in sleherni od nas. Ohranimo našim otrokom zdravo slovensko podeželje, da nam ne bodo očitali, da smo jim tla izpod nog prodali oziroma podarili za male denarje, za osebne koristi. Zato še enkrat iskreno pozivam, da se prebudimo in upkrepamo, da ne bo prepozno. Za Slovenijo z ljubeznijo. Dr. Ivan Kralj SKD: "Dne 25.2.1997je Svet Mestne občine Velenje pregledal opravljeno delo v prvi polovici mandata in ugotovil, da občinska oblast v zvezi s prometno ureditvijo naselja Gorica ni napravila ničesar." Kaj je bilo in kaj ni bilo realizirano s 144. sklepom Sveta Mestne občine Velenje in se nanaša na prometno komunalno ureditev v naselju Gorica v Velenju, ni le vprašanje, ki terja odgovore. Je vsebina, ki po mojem mnenju terja tudi odgovornost! Na 10. Seji Sveta Mestne občine Velenje z dne 21.11.1995 sem predhodno pridobil 27 podpisov svetnikov, da je potrebno opraviti rekonstrukcijo cestne povezave med križiščem z regionalno cesto Velenje Vinska Gora Celje (pri gostišču Zaje) ter Goriško cesto v bližini naselja Šalek v KS Gorica. Ne samo svetniki podpisniki, tudi prizadeti krajani z zaskrbljenosto sprašujemo "občinsko oblast" Mestne občine Velenje, kako razmišlja o utrezni, boljši tekoči povezavi naselja Gorica z mestnim jedrom oziroma s cesto Velenje Slovenj Gradec. Že res, daje moj prvotni predlog in kasnejši sklep o tej zadevi skupina liberalne demokracije močno modificirala, kar bi še sprejel, ne morem pa se strinjati z njihovimi nadaljnimi aktivnostmi za uresničevanje močno spremenjenega sklepa. Od novega vodstva Krajevne skupnosti Gorica sem pričakoval večjo zavzetost in učinkovitost, še posebej od gospoda mag. Franca Avberška. Tako pogovor z njim 7. maja v tedniku Naščas kot zapis g. Jožeta Kandolfa v rubriki "Mnenja in odmevi" z dne 14. maja me ni prepričalo, da bo "kaj iz te moke". Občanom moram sporočiti, da je g. Marko Vučina na 11. seji Odbora za okolje in prostor 21. maja povedal, da bo v mesecu maju končan PUP Gorica. Želim, da bi pobude, ki sem jih podal že večkrat in so rezultat mojega razmišljanja in krajanov KS Gorica ter mojih osebnih izkušenj v zvezi z zapleteno in nefunkcionalno prometno ureditvijo, našle mesto v teh prostorsko ureditvenih pogojih in kasneje tudi v realizaciji. To bomo videli kmalu (?) ob javni razgrnitvi, če ne bo šlo le za parcialne interese liberalcev, kar ne bi bilo prvič. Ker je šlo pri sprejemanju sklepa o prometni ureditvi Gorice skoraj za popoln konsenz svetnikov, je skrb vzbujajoče ignoriranje rokovnika sklepa s strani občinskih oblastnikov. Mirko Lorger SDS: "Starejše in izmučene v penzijo s skrajšanjem delovne dobe, mlade pa v službo, ali pa ustvariti nova delovna mesta z vlaganjem v razvoj." Če bi se sto tisočim starejšim in že izmučenim delavcem omogočil spodoben odhod v pokoj, na njihova mesta pa zaposlilo sto tisoč mladih, ki še za enkrat potrpežljivo čakajo na svojo priložnost, ali bi se razmerje med zaposlenimi in upokojenci spremenilo? Preprosta računica pove, da ne bi. Ali bi pokojninski zavod zaradi tega utrpel kakšno škodo? Spet preprosta računica pove, da ne bi. Edini, ki bi ga lahko prizadel tak proces, je gospodarstvo, ker bi se lahko zgodilo, da bi z odhodom starejše generacije izgubilo del izkušenj, delovnih navad, specialnosti in podobno. To pa se da preprečiti s postopnim izvajanjem spremembe v zaposlenosti, ki bi ga morala financirati tako država kot občina. Kje so potem razlogi, da se "reševalci" brezposelnosti zatekajo k vsemogočim študijam, trošijo denar za nekaj, kar ne daje rezultatov in jih v učinkovite rešitve ni mogoče prepričati. Morda so slepo zaverovani v evropske rešitve, kajti Evropa se prav tako ukvarja z brezposelnostjo. Morda prav zaradi tega in evropske "histerije" niti ne razmišljajo o lastnih rešitvah. Ali je sploh mogoče sicer isti problem, a v popolnoma različnih okoljih, reševati na enak način? Ni mogoče. In mi in Evropa bi morali zmanjšati brezposelnost, vendar vsak na svoj način. Možnosti, ki jih imamo mi, jih Evropa nima. In obratno. Kaj je z vlaganjem v razvoj, ki bi moral ustvariti številna delovna mesta? Nič ali skoraj nič. Občina Velenje je na začetku tega meseca razpisala nekaj borih milijonov tolarjev za razvoj malega gospodarstva. Od več kot dve milijarde tolarjev, kolikor znaša občinski proračun, je to skoraj nič. U. junija 1998 KULTURA NilŠ VAS 7 Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje Junij poln zvoka Od srede, 3., do nedelje, 7. julija, se je v dvoranah velenjske glasbene šole zvrstilo 5 različnih koncertov, ki vsak po svoje pričajo o visokem nivoju te dejavnosti v Glasbeni šoli Velenje. V sredo, četrtek in petek so bili solistični koncerti. Diplomski koncert po srednji stopnji glasbenega izobraževanja je v sredo oa primernem nivoju odigral klarinetist Dušan Striker (iz razreda prof. Ota Kožuha), ki je ob občuteni klavirski spremljavi prof. Katje Marin izvedel Mozartov koncert (stalni "preizkusni kamen" klarinetistov), Adamičev "Tinkarin rojstni i", lepo Saint Saensovo sonato inRabaudov "Solo de concours". V četrtek je v isti orgelski dvojni svoj visokošolski pred-diplomski koncert odigral kitarist Mladen Bucič, Ljubljančan, ki študira v Zagrebu pri prof. Ist-vanu Roemerju (poučuje kitaro tudi na srednji stopnji v Velenju) se je pred leti trikrat udeležil velenjskih poletnih kitarskih šol. Vsvojem programu, ki je obsegal skladbe Bacha, Poncea, Rudžjaka in Giulianija, je uvrstil tudi zanimiv koncert Casteln-uove - Tadesca s klavirsko spremljavo ljubljanske študentke Romine Dzafič. Mladen Bucič ni s prikazom svojih kitarskih sobnosti, zato pričakujemo, Ida bomo o njem (in njega) slišali tudi v postdiplomskem obdobju. V petek so prišle orgle velenjske glasbene šole do polnega zvočnega izraza pod prsti in nogami Tomaža Sevška, zdaj študenta prof. Zsigmonda Szath-maryja v Freiburgu. Čeprav Tomaža Sevška poznamo kot odličnega dijaka in zelo uspešnega tekmovalca, je s petkovim koncertom presegel pričakovanja. V sporedu, ki je obsegal Bachovo "Tokato, Ada-gio in Fugo", Arničev "Koncertni preludij", Lisztove "Variacije", Muffatovo "Tokato" in Mes-siaenovo "Dien parmi nous", je zelo jasno izpostavil in predstavil svoj muzikalni talent v igri in izbiri orgelskih registrov. Glede na to, da je Tomaž zdaj šele ob koncu 1. letnika visokošolskega študija, smemo pričakovati še nadaljnje vzpone in uspehe. Sobotni koncert študentov glasbe pa je nazorno pokazal prispevek velenjske glasbene šole slovenski glasbeni kulturi. Nastopilo je deset nekdanjih dijakov te šole, zdaj študentov različnih visokošolskih zavodov: pianistka Jerneja Grebenšek, klarinetist Boštjan Mesarec in kornist Gregor Tovšak - študenti Akademije za glasbo v Ljubljani; orglavka Barbara Sevšek, solopevca Gordana Hleb in Tomaž Kovačič - študenti Visoke šole za glasbo v Gradcu; orglav- ca Andreja Golež in Marko Mot-nik ter saksofonist Jure Pukl -študenti Visoke šole za glasbo na Dunaju, in orglavec Tomaž Sevšek - študent Visoke šole za glasbo v Freiburgu. Na solidno obiskanem koncertu v dvorani ni bilo poslušalca, ki ne bi bil navdušen nad odličnimi izvedbami zahtevnega sporeda naših študentov, ki sta jih z izdatno podporo na klavirju dopolnjevala prof. Katja Marin in mag. Nikolaj Zličar. Takih večerov si gotovo vsi še želimo. V nedeljo zvečer so v veliki koncertni dvorani zveneli "pomladni zvoki" Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Spored, izbran primerno naslovu koncerta, je obsegal uvodno koračnico "Šopek cvetic" J. Marina st., Straussove "Pomladne zvoke", Parmovo uverturo "Rokovnjači", Lehaijev valček "Zlato in srebro", priredbo Schumannovih klavirskih "Otroških prizorov", Huggeusov "Koncertino za flavto (solistka prof. Špela Zamrnik), znani Mon-tijev "Čardaš" (solist Jure Pukl, saksofon), Clarkove "Tirolske tube" (solista Gvido Beliš in Toni Vrzelak) ter tri stavke Šos-takovičeve "Jazz suite št. 2". Kljub vročemu vremenu in nedelji se je zbralo dovolj poslušalstva, ki je pozorno in z veseljem prisluhnilo igri orkestra pod vodstvom natančne taktirke mag. Ivana Marina. Ta je orkestru dahnila dovolj lahkoten izraz, posebno v valčkih. Dirigentu so ob predstoječem življenjskem jubileju zaželeli najboljše člani orkestra in njihov predsednik dr. Franc Žerdin, z njimi pa tudi publika. Z glasbenim dodatkom se je iztekel prijeten koncertni večer. V glasbeni šoli pa bo v juniju še vrsta javnih koncertnih prireditev. 9. junija bo imela visokošolski preddiplomski koncert kitaristka Monika Krajnc, 10. junija bo srednješolski diplomski koncert klarinetista Lovra Vrze-laka, 16. junija bosta nastopila otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Manje Gošnik -Vovk in Matjaža Vehovca, 17. junija bo koncert malega godalnega in simfoničnega orkestra glasbene šole pod vodstvom prof. Vite Gregorc - Rošker in mag. Nikolaja Zličarja, 19. junija bo tradicionalna prireditev "Okteti rudarjem" 20. junija pa koncert mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra pod vodstvom prof. Danice Pirečnik. Torej, dvorane v glasbeni šoli so polne lepih zvokov, deležni pa so jih samo obiskovalci. ■ CV Godba na pihala Mozirje Mladi godbeniki stopnjo I više Na 18. tekmovanju slovenskih godb na pihala, bilo je konec maja v Krškem, je nastopilo sedemnajst pihalnih orkestrov druge težavnostne stopnje, med njimi šest s širšega celjskega področja. Od njih so si srebrne listine priigrali orkestri iz Laškega, Prebolda in Šoštanja, zlate pa orkestri iz Celja, Celjani so bili med vsemi najboljši, Liboj in Mozirja. Zlata listina pomeni tudi napredovanje v skupino orkestrov prve težavnostne stopnje. Za mozirsko godbo na pihala je to nedvomno lep dosežek in velika spodbuda za naprej. ■ JP Na sobotnem koncertu so se predstavili v "velikem slogu" študenti glasbe OŠ Fran Korun Koželjski iz Velenja, (foto: jm) ?redšolska bralna mačka Spomin na prvo branje VELENJE, 3. junija - Bralna značka ima vVelenju že dolgo tradicijo, 31 let, medtem, ko je predšolska bralna značka, ki poteka s pomočjo vzgojiteljic in staršev, letos potekala tretje leto. Vse, ki so v njej sodelovali, je Medobčinska zveza prijateljev mladine povabila v kulturni dom na ogled lutk Moj dežnik je lahko balon in jim v spomin na njihovo prvo potovanje v svet knjige podelila predšolske bralne značke. ■ mkp Bralna značka, spomin na prvo potovanje v svet knjige. Glosiramo Imenik kot najljubša knjiga Telefonski imenik je najbolj brana "slovenska knjiga". Tako vsaj pravijo. Vedno me. je zanimalo zakaj, zdaj pa vem! Ker se bere kot napet pustolovski roman, ki ga ne moreš in ne moreš dati iz rok, dokler ne povežeš vseh koncev v njem. Če prej ne obupaš, seveda! Če pa se ti to zgodi, lahko tako kot tisti, ki hočejo že danes vedeti kaj bo jutri z Esmeraldo, mrtiš988, kjer o Esmeraldi sicer ne dajejo podatkov, dajejo pa jih o telefonskih naročnikih. Tam imajo za svoje potrebe veliko bolj pregledne podatke, saj takoj najdejo tisto, kar iščemo uporabniki. Zakaj niso tako pregledni tudi v imeniku? Konkreten primer. Želim klicati Osnovno šolo Miha Pintarja Toledo Velenje. Na strani 216 najdem OSNOVA ŠOLA. Navedene so sicer tri, a med njimi ni tiste, kije iščem, je pa podatek, da lahko osnovno šolo iščem, tudi pod VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI CENTER. Tega naj- dem na strani 225, ne sicer kot center ampak kot VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI JA VNI ZAVOD. Šole, ki je iščem, pa tudi tam ni, je pa neka druga, ki je tisti hip ne potrebujem. Potem pokličem 988, kjer mi prijazno in takoj postrežejo s številko. Ker ne morem verjeti, da je v imeniku ni, še vedno berem in iščem in najdem! Pod VIZ! Stran 225! Postanem dobre volje in odločim se,^ da poklepetam še z znanko v Šempetru v Savinjski dolini. Ker številke spet ne poznam na pamet, sicer pa, zakaj, bi jo, ko imam nov imenik, odprem stran 173 in spet imam delo. Tokrat so mi neznanka tisti, ki sicer imajo telefonske številke, nimajo pa imen in naslovov. Zaprem vse skupaj, ker me je groza, da tudi meni telefonski imenik postane najljubša knjiga. ■ Milena Krstič - Planine Hamlet med velenjskimi dušami Letošnje odrsko delo Amaterskega gledališča Velenje sem si uspel ogledati šele ob četrti ponovitvi, a burkaško preigravanje oz. doživljanje znane tragikomedije Iva Brešana "Hamlet v Spodnji Mrduši" si že zaradi neminljive aktualnosti besedila skoraj zmeraj in povsod zasluži občutljivi odziv gledalca, še zlasti ob izvedbi neprofesionalnega ansambla, pri katerem gledališko vnemo oz. ustrezno izbrano besedilo za zmogljivost razpoložljivih igralcev pogostokrat še dodatno narekuje samo(pre)vzgojna sporočilna konotacija. Velenjski gledališčniki imajo srečo z režiserjem Renatom Jenčkom, saj mu je Brešanovega Hamleta uspelo prirediti in postaviti na oder z vsaj štirimi (od potrebne zasedbe trinajstih) za to predstavo zadovoljivo gestikulativnimi in dikcijsko veščimi igralci. A v isti sapi ima Jenček srečo z agevejevci, ki so v osrednji igralski zasedbi doslej ubrano preigrali že ničkoliko različnih gledaliških žanrov, in jim zatorej prestopanje iz tragičnega v komično, nujno za to predstavo, tudi tokrat ni bilo tuje. V Brešanovi igri se shakespearjanski "kleč" (topa skala, sanje razblinjajoče bistvo), potiho opominjajoč iz neparodistično navržene prafabule, prikotali v popolnoma neustrezen prostor -nekam v zakotno Spodnjo Mrdušo, med robavsasto zarobljene kmete in iz njih povzpetniške loje, ki se v smešenem časovnem modelu potrebe po kulturolizaciji neurbanega življa odločijo upoštevati tudi to, za njihovo samozadostno življenje sicer (tako menijo) nepotrebno nujo, in če le hočejo, si lahko v Spodnji Mrduši "zašpilajo" tudi "onega angleškega Amleta", in - bog jim odpusti takšno željo po "kulturni hrani"! - po grobi seznanitvi s "Hamletom" (prek kmeta Šimeka, ki je igro nekoč videl v Ljubljani, a po njegovi pripovedi zagrenjeni učitelj, edini predstavnik inteligence na vasi, meni, da bi bilo veliko bolje za slovenski narod, če bi si te predstave nikoli ne bil ogledal), se za to igro tudi odločijo. Možnosti so uspeh so znane. Parodija čez parodijo, oslovstvo čez oslovstvo, zaplankanost čez zaplankanost, odrska igra o učenju in razumevanju oz. nerazumevanju odrske igre, a čez vse jedka in bridka kritika časa in prostora, kjer domujeta vsesplošna duhovna ozkost in poskus jarogospostva. Brešanov tekst je seveda prepleten z dvojno, izmenjujočo se zgodbo. Ravno približevanje in osamosvajanje dveh zgodb, dveh svetov, dvojnih likov, pa je v tej igri tisto, kar kliče k teatralični interpretaciji dovolj drzne in zgovorne interprete ... in Jenček jih je med razpoložljivimi agevejevci znal razporediti sorazmerno dobro. Agevejevci Leon Čižmek, Karli Čretnik, Jože Kotnik in Marjan Matijevič so osrednji nosilci dobro odigranih dvojnih vlog; a iz kontrastnega prestopanja nujne "resnosti" v obvezno "neres-nost", iz preklinjajoče "naturalnosti" v dejansko odigrano "naturo", iz artikuliranja "komičnega" v govorico "tragičnega" itd. se znajo z večjimi vlogami postaviti pred gledalca tudi Roman Vrabič, Majda Gaberšek, Borut Cerar in Božiča Jurovič, in z manjšimi vlogami Marija Kolar, Iztok Čurči, David Aman, Milena Krofi in (fantič) Dejan Vrabič. Scenografija Jožeta Kolarja in Boruta Keršiča je za to predstavo več ali manj nespremenljiva, klasično črno-bela; sicer ustrezajoča dvojnosti zgodbe, a morda vendarle nekoliko premalo pomenljiva za pomenske prestope oz. v večjo pomoč razumevanju parodistične igre. Kostumografsko bi se morda lahko našla izvirnejša rešitev, saj si zarobljeni kmetje iz Spodnje Mrduše po neki logiki ne bi kar tako izposodili oblačil v bližnjem gledališču, pač pa bi na lastni stopnji razumevanja najbrž nadeli nase vse drugačne cunje in s tem elementom delovali še bolj kontrastno in komično. Morda pa tudi ne, kdo bi vedel pri teh Mrdušanih! Slovenski človek ima menda v povprečju veliko raje kome-diografske odrske dogodivščine kot preigravanje resnejših (tujih) dramskih del. Morda je del odgovora na to stanje mogoče razbrati tudi v Brešanovi sporočilni nesimbiozi "dejanskega" stanja umljive zavesti in globlje "nepoželjivega". A ves svet je oder in že Goethe je znano prosil za več luči. Agevejevci so s to predstavo na domačem odru ustvarili eno svojih boljših predstav v zadnjih letih, se "našli" v njej z ljubiteljsko voljo do odrskih desk in vnovič dokazali, da domači gledališki ansambel še zdaleč ni za staro šaro, pač pa še zmeraj zdravo osrčje domače kulturne ponudbe. ■ Ivo Stropnik, gledalec Kulturni center Ivana Napotnika ZLATI ABONMA 98/99 V pisarni prireditev Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje sprejemajo še zadnje obnovitve Zlatega abonmaja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cena abonmaja je 25.000 SIT, 20.000 SIT in 16.000 SIT, odvisno od kategorije vstopnic. Skupina abonentov, ki se oblikuje v Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje, bo imela povprečen 10% popust. Z nakupom abonmajskih vstopnic boste v primerjavi s cenami vstopnic v prosti prodaji prihranili od 15 do 45%. Abonmaje je potrebno plačati s čeki, kreditnimi karticami ali izjemoma z gotovino. Plačilo se opravi v enem obroku, v pisarni prireditev Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, do 18. junija 1998. Takoj sporočite eventuelne želje po zamenjavi sedežev, če se bo dalo kaj urediti.. Vsak abonent bo imel v sezoni 98/99 možnost brezplačnega obiska enega koncerta o čemer bo s strani Cankarjevega doma obveščen na dom. Avtobusni prevoz na koncert bo zagotovljen z odhodom iz avtobusne postaje v Slovenj Gradcu. Novi interesenti naj se vpišejo takoj in prinesejo s seboj čeke. Vpisovali jih bomo samo do 18. junija 1998. Vsi, ki so zaradi manjkajočega avtobusa (krivda APS Velenje), dne 11. 5.1998 peljali na koncert z osebnim avtomobilom, naj to sporočijo v pisarno prireditev Kulturnega centra Ivana Napotnika, zaradi povrnitve kilometrine. Program Zlatega abonmaja 1998/99: 1. Radijski simfonični orkester Stuttgart, 26. 9.1998; 2. Komorni zbor Dunajskega združenja s solisti, 16. 12.1998; 3. Concentus Musicus Wien, zbor in solisti, 23. 3. 1999; 4. Londonski simfonični orkester, 21. 4.1999; 5. Nemška komorna filharmonija Bremen, s solisti, 12. 5.1999; 6. Francoski nacionalni orkester s solistom, 7. 6.1999. 8 KAK CAS 107,8 MHz 11. junija 19 * ČASOPISNI IN RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, LJUBIJO... o LESTVICA DOMAČE GLASBE (št 269) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 7. junija: 1.G0LICNIK: 2. ŠALEŠKI: 3.VERDERBER: 4. SLOVENIJA: 5. BURNIK: Moj prijatelj krokodil Milka Kruh ponoči spi Naš stari ata Abraham Predlogi za nedeljo, 14. junija: 1.FALANT: 2. KLAVŽAR: 3. NAGELJ: 4. NIPIČ: 5. PUŠNIK: Muzikantova žena Moj brinovček Narodne noše Oj, mi pa plešemo Tako se ženko dobi 11 glasov 8 glasov 7 glasov 4 glasovi O glasov I Vili Grabner DARIO G Čeprav bi se za imenom Dario G lahko skrival posameznik (vsaj po imenu sodeč), gre vendarle za trio. Zasedba, ki je lani uspela s skladbo "Sunchyme", je zelo skrivnostna in se je vsaj doslej zelo uspešno skrivala pred mediji, tako da o njej razen tega, da jo sestavljajo trije fantje, ni znano nič drugega. Doslej so izdali en sam album "Sunmachine", na njem pa je poleg že omenjene prve uspešnice "Sunchyme" tudi njihov drugi single "Carnaval de Pariš". Gre za priložnostno skladbo, ki je nastala ob letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji. Skladbo, obarvano v latino plesnih ritmih, bodo v Nemčiji in Veliki Britaniji uporabljali kot uradno glasbeno temo ob prenosih nogometnih tekem s svetovnega prvenstva. ROD STEVVART Legendarni pevec je pri svojih štiriinpetdesetih letih še vedno čil in zelo aktiven tudi na glasbenem področju. Rezultat te njegove aktivnosti je novi album z naslovom "When We Were The New Boys", s katerim se Rod Stevvart vrača k svojim koreninam. Glasba na albumu je namreč zelo podobna tistemu, s čimer se je ukvarjal na začetku svoje kariere, ko je nastopal kot solist in hkrati član skupine The Faces. Iz tega obdobja, natančneje iz leta 1973, je tudi skladba "Oh La La", ki jo je Rod na novo obdelal in jo kot prvi single z novega albuma poslal na glasbeno tržišče. Poleg te vrste glasbe najdemo na albumu tudi nekaj priredb novejših ročk skupin. Take so na primer skladbe "Cigarettes And Alcohol", skupine Oasis, "Rocks", skupine Primal Scream in "Weak", skupine Skunk Anansie. MR. PRESIDENT Čeprav je njihov zadnji album "Night Club" izšel že lani, je tretji single s te plošče, skladba "Happy People", postala aktualna šele zdaj. Skupina je sicer ljubiteljem dance glasbe znana že dalj časa, po uspešnici "Coco Jumbo", pa jo poznajo tudi bolj površni spremljevalci glasbenega dogajanja. S to skladbo jim je uspelo lani poleti končno prodreti tudi v ZDA. Skupino sestavljajo pevec, rapper in plesalec Lazy (30 let), sicer avtor nekaterih skladb in dve dekleti, pevki T in Dani (21 in 23 let), ki sta se pred nedavnim med drugim postavili tudi pred objektive Play-boyevih fotografov. PLAVI ORKESTAR Skupina Plavi orkestar, ki je tako uspešno začela svojo slovensko turnejo ob izidu albuma "Long Play" (dvakrat razprodane ljubljanske Križanke), bo s koncerti nadaljevala še ves mesec junij. Tako jih bo mogoče videti že 12. junija v Mariboru, ko bodo na tamkajšnjem Snežnem stadionu nastopili kot glavne zvezde tradicionalne prireditve "Piše se leto". Najbližje Velenju bodo sarajevsko - zagrebški (od tam je novi kitarist Saša Zalepugin) zvezdniki nastopili 20. junija na drsališču v Celju, teden dni kasneje pa še na Ivarč-kem jezeru pri Kotljah na Koroškem. ■ MiČ Dedi Bliža se poletje, bližajo se počitnice, ko začnemo v obeh redakcijah pripravljati in oblikovati lahkotnejšo programsko shemo, bliža pa se tudi čas, ko v obeh redakcijah dobimo okrepitve, v podobi bodočih novinarskih kolegov, ki prihajajo s svežimi idejami in novimi pristopi. Tudi letos bo tako. Nekatere oddaje, ki ste jih poslušali vse leto, bomo začasno poslali na dopust, vseeno pa se trudili, da boste o vsem, o čemer morate biti, dobro seznanjeni. Na to, da nam informacije ne bodo "uhajale", bomo seveda pazili, v radijskem programu ohranjamo vse informativne vsebine, tako poročila kot oddajo Aktualno ob 15.h. Kot prvo smo na dopust, uradno, poslali oddajo Težava je vaša, rešitev je naša, ki ste jo poslušali ob sredah, ob 8. uri. Še vedno pa velja, da nas lahko v primeru, da naletite na težave, ki bi bile rešljive z našo pomočjo, pokličete kadarkoli. Pomagali vam bomo, če bo le v naši moči. Tudi o dogajanju v vašem kraju nas lahko seznanjate po telefonu, radijska številka je 49 76 680, časopisna pa 855 - 450. Na dopust bosta odšla tudi oba radijska kviza -KVAZI KVIZ in DIM. Ker pa vemo, da radi sodelujete v nagradnih igrah, bomo teh čez poletje pripravili veliko, v različnih terminih. Predvsem pa bomo čez poletje veliko med vami. Od povsod, kjer se bo dogajalo kaj zanimivega, se bomo v radijski program oglašali neposredno s terena. V redakciji Našega časa pa smo v petek dočakali srečni dogodek. Urednik Stane Vovk je postal dedi. Tako ga bo klicala Maša. Skupaj z dedijem smo srečnemu dogodku nazdravili tudi v redakciji. ■ mkp TANJA RIBIČ KO VSE UTIHNE... Potem, ko se je dolgo časa spogledovala s petjem, je pred končno dočakala izid svojega prvega glasbenega izdelka, albumaz naslovom »Ko vse utihne...«. Leta 1968 v Trbovljah rojena Tanja Ribič je širši slovenski javnosti postala znana predvsem z nastopi v humoristični TV nanizanki »Teater paradižnik«, enega odmevnejših televizijskih del bosanskega ustvarjalca Branka Ouriča - Dura, sicer tudi v zasebnem življenju spremljevalca Tanje Ribič in očeta njune hčerke Zale. Čeprav je veljala za talentirano gledališko igralko, ki je nastopila v številnih znanih delih (prvič v veliki vlogi kot Marlene Dietrich v musicalu »Modri Angel« Karpa Godine v SNG Maribor - sezona 89/90), ji je pravo slavo prinesla šele televizija. Eden njenih prvih odmevnejših te- ROKO V ROKI S TOMOM 1NAITS0M "Noro me preblisne -izbiram: iti ali ne ah, sprejmem tvoje povabilo na bluz" T. Waits/J. Kovačič In prav so naredili vsi, ki so ga sprejeli. Ali kot pravi Tom VVaits: »...and you're heading down the boulevard, looking forthe heart of Saturday night«. Tokrat smo srce sobotne noči našli v odličnem bluz večeru, ki nam ga je pripravil Jani Kovačič s svojimi »omladinci«, kot je poimenoval svojo spremljevalno ekipo. Pa bi jim, glede na izvrstno muzici-ranje, bolj ustrezal vzdevek »stari mački«. Skupaj s svojo starešino so ustvarili pravo klubsko vzdušje (stene so si spet enkrat lahko odpočile ušesa), nostalgično melanholični poslušalci so se poskušali spomniti, kdaj so v Velenju nazadnje doživeli kaj podobnega, Jani pa je za nas tam dol v luknji v rdečih šolnih zaplesal tango do skrajnosti, krvavečega Romea položil v mrzel grob, komaj čakal, da je prišel s šihta, poslal otožno voščilnico, s fajhtnimi cucki ujel lokalni vlak in za konec I še enkrat zaplesal valček z Matildo. Noči pa kar ni in ni hotelo biti ko- j nec. In zjutraj, ko smo odhajali domov, smo se počutili (in verjetno tudi izgledali) kot glavni akterji Waitsove pesmi z naslovom »The GhostsOf | Satruday Night«. Ali kot pravi Tom: »Saturday left me tumblin' with the blues and it's hard to win when you always lose«. Vendar smo tokrat zmagali. PS. Zamuda začekta koncerta je nastala zaradi zamude Janija in »om-ladincev«, katerih navigator je na avtocesti spregledal izvoz za Velenje | (pa še žejni so bli). levizijskih nastopov je bil nastop v vlogi voditeljice na podelitvi TM Viktorjev pred nekaj leti. S petjem se je ukvarjala že v najstniških letih, ko je s skupino nastopala po različnih zabavnih prireditvah po Zasavju. Nakoliko resneje se je lotila petja z nastopi v gledališču, saj je na primer v že omenjeni vlogi Marlene Dietrich morala tudi veliko in dobro peti. Dokončno pa se je za pevsko kariero (poleg gledališke) odločila lani spomladi, ko je posnela skladbo »Zbudi se« in na slovenski prireditvi EMA gladko premagala slovensko zabavnoglasbeno elito. Uvrstila se je na finale Eurosonga, kjer se je od vseh slovenskih predstavnikov na tej prireditvi po osamosvojitvi Slovenije, odrezala najbolje. Uspeh jih je odprl nove poti tudi na druge glasbene odre. Tako je sprejela vabilo in ob 850 letnici Moskve nastopila pred milijonsko publiko na Rdečem trgu. Na istem odru je nastopil tudi sloviti Luciano Pava-roti. Uspeh na glasbenem področju jo je spodbudil k izdaji prvega albuma, ki je pri založbi Helidon izšel v teh dneh. Na plošči najdemo deset skladb, predvsem balad, ki so razen dveh nastale v studiu Činč. Skladbi »Zbudi se« in »Simpatija«, katerih producent in avtorje Saša Lošič sta bili posneti v studiu Radia Slovenija. Producent ostalih skladb je Nedim Babovič, sicer pa prihajajo izpod peres različnih glasbenikov in med njimi najdemo tudi tako slavno ime kot je Goran Bregovič. Tanja pa se pojavlja tudi v vlogi tekstopiske. Poleg že znanih skladb »Simpatija« in«Zbudi se« je verjetno največji potencialni hit te plošče nekdanja uspešnica Aleksandra mežka »Julija«, ki je v obdelavi Tanje Ribič tudi našla mesto na tem albumu. ■ MiČ 11. junija 1998 OBJAVE NAŠ CAS 9 STANOVANJSKI SKLAD MESTNE OBČINE VELENJE Tilov trg 1,3320 VELENJE Na podlagi določil 97. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94) in 11. člena Pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 5/98) Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje po sklepu pravnega odbora z dne 15.4.1998 objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO SOCIALNIH STANOVANJ V NAJEM 1. SPLOŠNA DOLOČILA t. točka Socialna stanovanja se po tem razpisu dodeljujejo v najem upravičencem, ki so: ■Občani Mestne občine Velenje in so državljani Republike Slovenije; •Občani in družine z nižjimi dohodki oz. mlade družine, ki nimajo ustreznega stanovanja, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem določa 2. odstavek 26. člena Zakona osocialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92). ».RAZPISNI POGOJI 2. točka Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve socialnega stanovanja v najem po tem razpisu so: 1. da je prosilec državljan Republike Slovenije; 2. da ima stalno prebivališče v Mestni občini Velenje najmanj 2 leti pred objavo tega razpisa in da na tem naslovu tudi dejansko prebiva; 3. da skupni prihodek na člana družine ne presega višine, ki jo za upravičenost do denarnega dodatka določajo predpisi s področja socialnega varstva; 4. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja; 5. da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine ali premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja, ob upoštevanju cene 122.221,00 SIT/m'; Za primernost stanovanja se upoštevajo naslednji površinski normativi:_______ družinskih članov 1 2 3 4 5 6 do 44 do 63 do 76 do 85 do 102 do 110 da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni bil lastnik stanovanja, pa je tega odtujil; 2. da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja oziroma ni vrnil izpraznjeno stanovanje ali zamenjal stanovanje in zato prejel 30 % od vrednosti stanovanja ali od razlike v vrednosti. Do dodelitve socialnega stanovanja v najem po tem razpisu niso upravičeni občani, ki so stanovanje odkupili po stanovanjskem zakonu in ga na trgu prodali. 3. točka Prosilec je upravičen do dodelitve socialnega stanovanja v najem, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša: za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % povprečne plače v državi ali 28.162,20 SIT; za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34 % povprečne plače v državi aH 33.017,70 SIT; za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % povprečne plače v državi ali 40.786,60 SIT; •za odrasle osebe 52 % povprečne plače v državi ali 50.497,70 SIT. Povprečna neto plača v državi za obdobje od 1.1.1998 do 31.3.1998 je 97.111,00 SIT. V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih vlagatelji in njihovi družinski člani pridobili v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge oziroma v mesecih: januar, februar, marec 1998. I. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE 4. točka Kot merila za sestavo prednostne liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem se bodo upoštevala določila Pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 5/98), ki se nanašajo na: •stanovanjske razmere, - število ožjih družinskih članov, •socialne razmere, -zdravstveno stanje, ■status mlade družine (roditelja stara do 30 let), ugotovljene telesne motnje otrok, invalidnost prosilca ali ožjega družinskega člana, Jzaposlitev prosilca v podjetju, ki je brezplačno preneslo stanovanja v last Stanovanjskemu skladu Mestne občine Velenje, 'bivanje prosilca v denacionaliziranem stanovanju, •čas stalnega bivanja prosilca na območju Mestne občine Velenje, •prejšnje prijave prosilca na razpise za dodelitev socialnih stanovanj. IV. DOKAZILA K VLOGI 5. točka K vlogi za pridobitev socialnega stanovanja v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine oz. dokazila: 1. Potrdilo o državljanstvu - izda Upravna enota Velenje; 2. Potrdilo o stalnem bivališču in podatke o članih skupnega gospodinjstva, številu družinskih članov, ki ne sme biti starejše kot en mesec od dneva objave tega razpisa in iz katerega je natančno razvidno od kdaj stalno prebivajo na območju Mestne občine Velenje - izda Upravna enota Velenje; 3. Podatki o vseh dohodkih in prejemkih prosilca in članov skupnega gospodinjstva - izda izplačevalec; 4. Potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in družinskih članov, kot dokazilo gmotnih razmer - izda Davčna uprava; 5. Najemna ali podnajemna pogodba za stanovanje že registrirana pri občinskem upravnem organu; 6. Izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če prosilec uveljavlja dodatno število točk zaradi trajnih obolenj zase ali za družinske člane - izda zdravniška komisija I. stopnje; 7. Drugi dokumenti iz katerih prosilec dokazuje izpolnjevanje pogojev iz tega razpisa. Vsak prosilec podpiše posebno izjavo o verodostojnosti predloženih podatkov. V. ŠTEVILO STANOVANJ točka Po tem razpisu bodo upravičencem v najem oddana vsa socialna stanovanja, ki bodo v času veljavnosti liste izpraznjena ali na novo pridobljena. Vsa stanovanja bodo upravičencem oddana izključno po prednostni listi, ki bo izdelana na podlagi tega razpisa. 7. točka Pri dodelitvi socialnih stanovanj v najem bodo, glede na število družinskih članov upoštevani naslednji površinski normativi: lo družinskih članov Stanovanjska površina Vrsta stanovanja 1 do 24 m garsonjera do 30 m garsonjera ali enosobno do 55 m enosobno ali dvosobno do 65 m dvosobno ali trosobno 5 do 70 m trosobno Za vsakega naslednjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 5 m. točka Pravica do uporabe socialnega stanovanja v najemu je časovno vezana na izpolnjevanje meril za upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem, ki zadevajo premoženjsko stanje upravičenca, kar se posebej opredeli v najemni pogodbi. VI. ZAMENJAVE SOCIALNIH STANOVANJ 9. točka Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje bo ob upoštevanju meril in pogojev iz tega razpisa omogočil socialnim upravičencem menjave že najetih socialnih stanovanj. Pri tem bodo zlasti upoštevane spremenjene potrebe najemnikov po ustrezni stanovanjski površini, glede na število družinskih članov, ob upoštevanju površinskih normativov iz 7. točke tega razpisa. Ob upoštevanju gmotnih razmer najemnikov socialnih stanovanj in bremena najemnine, je možna menjava za manjše socialno stanovanje, skladno s površinskimi normativi iz tega razpisa. ODDAJA VLOG 10. točka Vloge po tem razpisu udeleženci oddajo na posebnih obrazcih, ki jih lahko dobijo vsak delovni dan v avli Mestne občine Velenje. Popolne vloge z vsemi zahtevanimi dokazili lahko udeleženci oddajo od 12. junija 1998 do najkasneje vključno 11. julija 1998, samo s priporočeno pošiljko na naslov: Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje z oznako 'STANOVANJSKI RAZPIS I". Prepozno vložene in nepopolne vloge ne bodo upoštevane. 11.točka Upravni odbor Stanovanjskega sklada Mestne občine Velenje bo v roku 60 dni po izteku prijavnega roka določil občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Sprejeta lista bo v osmih dneh objavljena na enak način kot ta razpis. 12. točka Vse informacije v zvezi s tem razpisom lahko dobite osebno v ponedeljek od 8-14 in sredo od 8-16 ure na sedežu Stanovanjskega sklada Mestne občine Velenje ali po telefonu št. 856-151. t Predsednica UO SS Nada ZAVOLOVŠEK-HUDARIN STANOVANJSKI SKLAD MESTNE OBČINE VELENJE Titov trg 1,3320 VELENJE Na podlagi 93. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94) in 6. člena Pravilnika o dodelitvi neprofitnih stanovanj (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 5/98) Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje, po sklepu upravnega odbora z dne 15.4.1998 objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM I. SPLOŠNI POGOJI 1. Neprofitna stanovanja se po tem razpisu dodeljujejo v najem upravičencem, ki so občani Mestne občine Velenje in državljani Republike Slovenije in izpolnjujejo naslednje pogoje: - da ima prosilec prijavljeno stalno bivališče v Mestni občini Velenje najmanj dve leti pred objavo razpisa in da na tem naslovu tudi dejansko prebiva; - da se mesečni dohodek na družinskega člana prosilca v obdobju od 1.4.1997 do 31.3.1998 gibljejo nad mejo, ki ga izloča iz kroga upravičencev za dodelitev socialnega stanovanja v najem po 100. členu stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91) ter 26. členu zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92); To je neto dohodek na družinskega člana, ki je nad: 1. 29 % plače v državi za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti ali 27.134,10 SIT; 2. 34 % plače v državi za otroke od 7. do 14. leta starosti ali 31.812,40 SIT; 3.42 % plače v državi za otroke od 15. leta starosti do zaključka šolanja ali 39.297,70 SIT; 4. 52 % za odrasle osebe ali 48.654,30 SIT. Tako ugotovljen dohodek družine ne sme presegati naslednja merila: Število članov Skupni dohodek družine preračunan na družinskega člana ne sme presegati spodaj navedenega gospodinjstva odstotka nad povprečno neto plačo v državi v obdobju od 1.4.1997 do 31.3.1998 1 80 % ali 168.418,80~ŠiT 2 50 % ali 280.698,00 SIT 3 20 % ali 336.837,60 SIT 4 5 % ali 392.977,20 SIT _5 in več_največ do povprečne plače v državi ali 467.830,00 SIT.______ Povprečna neto plača v državi za obdobje od 1.4.1997 do 31.3.1998 je 93.566,00 SIT. V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki so jih posamezniki in njihovi ožji družinski člani prejeli v obdobju od 1.4.1997 do 31.3.1998. 2. Dokazilo o izpolnjevanju pogojev udeleženec razpisa mora dopolniti z izjavo o verodostojnosti podatkov, ki jih je s prijavo oddal. 3. Upravičenci do neprofitnih stanovanj v najem po tem razpisu so tudi državljani, ki so najemniki socialnih stanovanj, pa njihov skupni prihodek družine presega mejo, ki je določena za socialne upravičence. 4. Na tem razpisu ne morejo sodelovati: - lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili po stanovanjskem zakonu, ne glede ali to ali stanovanje še imajo v lasti ali ne; - lastniki stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše; - državljani, ki so že imeli ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, pa so po lastni odločitvi ali sklepu sodišča pravico do stanovanja izgubili, razen sklepa ob razvezi. 5. Stanovanjske razmere, ki vplivajo na uvrstitev pri pridobitvi neprofitnega stanovanja v najem po tem razpisu so: - stanovanjski status udeleženca razpisa; - kvaliteta bivanja; - utesnjenost v stanovanju; - arhitektonske ovire; - mlada družina, mladi; - družina z večjim številom otrok; - invalidnost; - družina z manjšim številom zaposlenih; - izobrazba udeleženca razpisa in njegovega zakonca; - čas bivanja v Mestni občini Velenje; - prijava udeleženca na prejšnjem razpisu. Stanovanjske razmere ugotavlja in točkuje komisija sklada. II. PODATKI IN DOKUMENTACIJA K VLOGI 6. Udeleženci tega razpisa morajo k vlogi, ki mora biti pravilno izpolnjena na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo v avli Mestne občine Velenje, priložiti naslednja potrdila in dokazila: 1. Potrdilo o državljanstvu - izda Upravna enota Velenje; 2. Potrdilo o stalnem bivališču s časom bivanja v Mestni občini Velenje za udeleženca in ožje družinske člane ter potrdilo o skupnem gospodinjstvu, ki ne sme biti starejše od 1 meseca - izda UE Velenje; 3. Dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji za ožje družinske člane udeleženca, ki niso državljani Republike Slovenije -izda UE Velenje; 4. Dokazilo o stanovanjskem statusu udeleženca in družinskih članov - najemna ali podnajemna pogodba; 5. Dokazilo o kvaliteti bivanja - točkovalni zapisnik; 6. Potrdilo o neto dohodkih za udeleženca in družinske člane za obdobje od 1.4.1997 do 31.3.1998 - izdajo izplačevalci; 7. Potrdilo izplačevalca o neto dohodkih in prejemkih izven delovnega razmerja za udeleženca in ožje družinske člane za obdobje od 1.4.1997 do 31.3.1998; 8. Potrdilo o premoženjskem stanju - izda davčna uprava 9. Potrdilo o nezaposlenosti za udeleženca razpisa in njegovega zakonca, s podatki o višini prejemkov za obdobje od 1.4.1997 do 31.3.1998; 10. Potrdilo o invalidnosti udeleženca ali ožjega družinskega člana; 11. Potrdilo, če je udeleženec razpisa ali ožji družinski član gibalno ovirana oseba; 12. Dokazilo o stopnji strokovne izobrazbe udeleženca in njegovega zakonca - fotokopija spričevala, diplome,..; 13. Dokazilo o prijavi na prejšnji razpis - sklep; 14. Ostala potrdila in dokazila o izpolnjevanju pogojev tega razpisa. 7. Udeleženci tega razpisa morajo k prijavi oddati vsa v 6. točki navedena dokazila, sicer so vloge nepopolne in se zavržejo. Popolne vloge bo obravnavala posebna komisija sklada, ki bo opravila oglede in točkovanje stanovanjskih razmer in drugih, za uvrstitev na prednostno listo, v razpisu določenih pogojev. 8. Prednostni red za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, po tem razpisu, bo v 60. dneh po izteku prijavnega roka, določil Upravni odbor stanovanjskega sklada Mestne občine Velenje in ga bo v roku 8 dni objavil na enak način kot ta razpis. 9- . Pogodba za najem neprofitnih stanovanj po tem razpisu se sklepa za nedoločen čas. III. ŠTEVILO STANOVANJ 10. Na podlagi tega razpisa bo udeležencem v najem oddanih 8 novih neprofitnih stanovanj, predvidoma do novembra 1998, ter vsa neprofitna stanovanja, ki bodo eventuelno izpraznjena ali pridobljena v času veljavnosti prioritetne liste iz tega razpisa. 11. Pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem bo stanovanjski sklad, upošteval naslednje površinske normative:_____ Število družinskih članov 1 2 3^ 4 5 6 m____do 44^ do 63 do 76 do 85__do 102 do 110 _ IV. OBLIKOVANJE NAJEMNINE 12. Višina najemnine za neprofitna stanovanja, ki bodo oddana po tem razpisu se določa na podlagi Metodologije za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 47/95). V. ZAMENJAVE NEPROFITNIH STANOVANJ 13. Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje bo ob pogojih iz tega razpisa omogočal menjave neprofitnih stanovanj in pri tem zlasti upošteval spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, glede na število družinskih članov in ob upoštevanju veljavnih površinskih normativov iz točke 11. tega razpisa. VI. ODDAJA VLOG 14. Vloge po tem razpisu lahko udeleženci oddajo od 12. junija 1998 do najkasneje vključno 11. julija 1998 samo sjjriporočeno pošiljko na naslov: Stanovanjski sklad Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, z oznako "STANOVANJSKI RAZPIS II". Prepozno vložene in nepopolne prijave ne bodo upoštevane. Po končanem postopku bo vsak prosilec o rezultatih svoje vloge obveščen s sklepom. 15. Vse informacije v zvezi s tem razpisom lahko dobite osebno v ponedeljek od 8-14 ure in sredo od 8-16 ure na sedežu Stanovanjskega sklada Mestne občine Velenje ali po telefonu št. 856-151. Predsednica UO SS, Nada ZAVOLOVŠEK-HUDARIN 10 KAS vas 11. junija 1! Opazili ste jih Kdo pa bo naj bančnik - bančnica? V mesecu juniju bomo vsak teden objavili kupon, s katerim bomo iskali in poiskali z vašo pomočjo NAJ BANČNEGA DELAVCA oziroma DELAVKO na območju, kjer prebirate Naš čas. Vabimo vas k sodelovanju, saj bomo le tako prišli do tiste- ga, ki je z vami nad vse prijazen, ki dela hitro, ki vam diskretno, tako da ne sliši cela banka pove, da ste prekoračili limit, in da si novih čekov zato nikar ne zmišljujte... Zdaj boste rekli, tak je tudi tisti ali tista, pri kateri stojim v vrsti jaz, samo kako se piše? Poglejte ali vprašajte! Izpolnite kuponček in ga pošljite na naslov: NAŠ ČAS, FOITOVA 10, 3320 VELENJE. Konec meseca, ko bo rezultat že znan, bomo enega izmed vas, ne glede na to za koga boste glasovali, izžrebali in ga nagradili. Praksa je pokazala, daje vsak mesec najmanjši odziv na prvi objavljen kupon in nič drugače ni bilo tokrat. Kljub temu pa ste nam že posredovali nekaj predlogov: Simona Repolj iz Banke Šoštanj, Marta Stropnik iz Ljubljanske banke, Marina Pinterič iz Abanke, Jelka Bastl iz Banke Velenje, Marko Kljajič iz Banke Velenje. Kaj pa mislite vi? i NAJ BANCNIK(ICA) • • • Glasujem za............................................. • • , • • •z • .................................................... • • Moje ime in priimek....................................... • : Naslov ..........................Pošta.................. : \ Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 j • Velenje. • Več kot odlična anglistka Urška Sevšek Televizija pomaga, še bolj odlična učiteljica Urška Sevešek je konec aprila dosegla izjemen uspeh na državnem tekmovanju iz angleškega jezika za slovenske osnovnošolce. Edina v celjski regiji je dosegla dovolj točk, kar 91 od 100 možnih, da je osvojila zlato priznanje. Urška je simpatična osmošolka na OŠ Gustava Šiliha v Velenju, kjer so bili njenega uspeha prav tako iskreno veseli, malce pa so ga tudi pričakovali, saj je Urška izredno dobra anglistka že od petega razreda dalje. "Angleščino sem se začela resno učiti v četrtem razredu, veliko pa sem se je naučila preko televizije, kjer sem vedno poslušala govor in sledila podnapisom. Lahko rečem, da mi učenje angleščine že vsa leta zelo leži," nam je povedala nasmejana, simpatična najstnica. Na letošnje državno tekmovanje iz znanja angleščine se je pripravljala skupaj z učiteljicama Nušo Gošnik in Vero Terglav. "Vadila sem s pomočjo učbenikov. To je bilo moje prvo veliko tekmovanje, prvo državno. V petem razredu sem bila sicer prva na šoli, v šestem prav tako, v sedmem sem bila druga na šoli, a nisem šla na nadaljna tekmovanja. Tokratno teko-movanje je bilo na OŠ Gorica Urška Sevešek je uspeh, zlato priznanje iz angleškega jezika, malce tudi pričakovala. za celjsko regijo. Najprej smo morali odgovarjati na vprašanja, potem smo pisali še pismo prijatelju v tuji deželi. Teste so popravljali v Ljubljani, tako da ni bilo možnosti, da bi bila komisija pristranska." Tudi v slovenskem merilu je dosegla izredno velik uspeh. "Dosegla sem deveto mesto v državi in s | tem osvojila tudi zlato priznanje, kije moje prvo. Ko sera I izvedela, sem bila presrečna. Priznanje sem sicer pričakovala, ker sem imela velike možnosti, a sem bila vseeno presrečna. Moja učiteljica je kar skakala od veselja, saj je bil zagotovo to velik uspeh tudi | zanjo. Na šoli namreč že i časa ni bilo dobitnika zlatega | priznanja." Urška bo šolanje nadaljevala I na velenjski Gimnaziji, če bo šlo po sreči, bo tudi študirala jezike." Všeč mi je še francoščina, ker je lepa in tekoča, učila pa se je bom na Gimnaziji. Želim si tudi v tujino, | a žal finančne zmožnosti I ne dopuščajo." Urška je tudi I sicer odlična učenka, zaupala mi je, da je bila zanjo letošnja mala matura presenetljivo lahka. Prosti čas pa sedaj, tik pred koncem šole, posveča predvsem | učenju in svojima dvemaperna- [ tima ljubljenčkoma - skobčevi in tropski cebrici. Seveda ji z uspeh čestitamo tudi mi, v želji. I da bo nekoč obiskala tudi Anglijo in tako "v živo" preizkusila svoje odlično znanje njihovega | jezika. ■ Bojana Špegel II Primož Novak ■ državni prvak Opazili ste jih: Edita Jevšnik, naj učiteljica Prvošolci iz Livade uživali v naravi Tri dni pod šotori Kamp v Rekreacijskem območju jezero je že vse od doprtja zanimiv tudi otrokom v Šaleški dolini. TU so v preteklih letih že taborili otroci iz vrtcev in posameznih osnovnih šol, ravno te dni so ga napolnili mali šolarji iz velenjskih vrtcev, prejšnji teden pa so tri sončne dni in tople noči v taboru preživeli prvošolčki iz OŠ Livada. Ko smo jih obiskali, so ravno kosili, tek pa je bil seveda odličen. Večina prvošolcev je bila "pod šotorom" prvič, program pa so jim poleg njihovih razredničark pomagali izpeljati taborniki iz rodu Jezerski zmaj. Tudi tabor so postavili povsem po taborniško, z jamborjem in zastavo v sredini. Otroci so bili navdušeni in vsi za to, da kaj podobnega še ponovijo. Tri izmed njih smo vprašali, kaj so počeli in kako so se imeli. _ Matija Logar: "Prišli smo v f -tffPžtt^P^ ponedeljek, danes, ko je sre-BF* ' da, pa gremo domov. Mini- li ; j!9H Jc zc'° hitro, saj smo ves f ...j«. .jjjBM čas nekaj počeli. Igrali smo razne športne igre, všeč pa mi je bilo, ko smo obiskali konjeniški klub. Zanimivo mi je bilo tudi spanje pod šotorom, zato bom verjetno postal tabornik, ker mi je takšen način življenja v naravi všeč. Seveda smo se te dni tudi učili in risali, predvsem | pa smo opazovali naravo in okolico. Miha Lešnik: "Vse je bilo I nnavn fajn. Najboljše pa je bilo, da U^^^MSHnl smo spali v šotorih. Mislim, HHfc Jt/J da smo prav spali samo eno KlM noč, potem smo pa bolj m počivali. Rad sem igral "med dvema ognjema", se sprehajal tu okoli... V naravi je res | lepo živeti." Anja Lipovšek: "Najbolj všeč mi je bilo, ko smo igrali med dvema ognjema, seveda smo se pa tudi učili. Reševali smo različne naloge, ki niso bile težke. Spati pod šotorom je zelo fajn, zato bi to še kdaj ponovila, a med tabornike ne bom šla, ker mi ata ne pusti." Zgodovina je kot pravljica Bi lahko bilo kako drugače, ko pa se že nadnaslov tako lepo rima: Primož Novak - državni prvak? Učenec 6.d. razreda Osnovne šole Miha Pintarja -Tolede Velenje se je na državnem tekmovanju iz zgodovine odrezal imenitno. Pred tem pa, jasno, že na šolskem in regijskem tekmovanju, saj je bilo to pogoj, da je v državno sploh prišel. "Dve uri smo imeli časa, da smo odgovorili na vsa vprašanja iz zgodovine," je preprosto rekel. Odgovoril pa je tako dobro, da je zmagal, kakopak. Bil zlat, skupaj s še 48-timi iz vse Slovenije in to tistimi, ki obiskujejo 6., 7. in 8. razred. On je šele začel zgodovinska tekmovanja, kaj bo šele drugo leto? Njegova učiteljica zgodovine je Andreja Šifer, je povedal v istem stavku in dodal, da so mu, ko so zvedeli, vsi čestitati. Kako mu ne bi? "Rad imam zgodovino, ker je taka kot pravljica," je njegova izjava, pri kateri se je "napravil" kot bi bilo samo po sebi razumljivo, da si prvak, če imaš nekaj rad. Ampak treba si je zapomniti ogromno podatkov. "Ja, to je pa res," je bil spet kratek. Nima rad samo zgodovine, ampak tudi matematiko, angleščino, zemljepis. Na državnem tekmovanju je tekmoval tudi iz logike, v dneh, ko smo se pogovarjali z njim se je pripravljal na državno tekmovanje iz Vesele šole ... Primož odličen zgodovinar. In ko bo opravil z vsem, s šolo in tekmovanji, bo z atijem, mamico in sestro Ajdo, ki obiskuje podružnično šolo v Plešivcu, šel na počitnice. V Atomske toplice. Komaj čaka. ■ mkp Besede Naj mi ne zameri, ker sem si naslov njene pesniške zbirke, o kateri ni niti črhnila, izbrala za naslov članka, v katerem bo govora o njej. Ker, besede so res most do srca. Tkidi njene. Da piše pesmi, da je izdala zbirko, mi je zaupal ravnatelj. Ona je bila tiho. Enaintrideset let je že učiteljica, zadnjih petindvajset na Pintaiju, prvih šest v Socki pri Vitanju. Ne vem zakaj sem si predstavljala, da je Edita Jevšnik z Osnovne šole Mihe Pintarja -Tolede v Velenju, ki ste jo izbrali za naj učiteljico, še rosno mlada, čista začetnica. Morda zato, ker že dolgo zelo narobe sklepam, da imajo otroci radi mlade starše, mlade vzgojiteljice in mlade učiteljice. Čeprav mi izkušnje govorijo drugače, je ta stereotip v meni vedno prisoten. Otroci pa imajo radi tiste, pri katerih čutijo, da jih imajo radi tudi oni! To je edino pravilo. V podzavesti potrebujem več reda, sem si rekla, ko sem Edito opazovala v času govorilnih ur za starše učencev 5. b razreda, kjer poučuje matematiko, naravo in družbo. Bližale so se počitnice in bila sem priča zadnjim poskusom, da se še reši, kar se rešiti da. V njenem razredu ni bilo več koga ali kaj reševati, to so most do srca vse leto ni bilo niti potrebno. Edini razred na šoli so, ki se lahko v prvem, drugem in zdaj na koncu, tretjem, semestru hvalijo s stoodstotnim uspe- Edita med pogledom v redovalnico stoodstotno uspešnih. hom! "Razmišljala sem, zakaj jaz? Zdi se mi, da je še toliko drugih, ki bi si tako priznanje bolj zaslužili. Nekaj je takih, ki so mi vzor," je rekla skromno. "Kar nerodno mi je bilo, ko sem prebrala. Mogoče, no, mogoče, so si me bolj zapomnili zaradi šole v naravi, kjer se imamo vsako leto res prijetno. Tam se spoznamo tudi s tiste strani, s katere se v šoli ne moremo," je nadaljevala. Tako dolgo biti učitelj ni lahko, je bila moja naslednja trditev. "Res ni. Učitelj mora pred vrati razreda pustiti vse težave. Učenci točno vedo, kdaj si z njimi iskren in kdaj nisi. Če si, sijih pridobiš, če nisi, si jih ne." Njeni stavki so bili kratki, njene misli pa globoke. Vedno je med otroki kdo, ki je "težaven", v narekovajih seveda. Drži? "Ja," je rekla Edita, "ampak pri slehernemu se da zadevo rešiti, če je pristop pravi, če najdeš pri njem točko, na katero je ponosen. Vsak, prav vsak, pa nosi v sebi kaj takega, kar drug nima, kaj takega, s čimer se lahko ponaša ... Le najti je treba," pravi. Zase je slišala, daje stroga, da veliko zahteva. Ampak prav to je najbrž tisto, kar znajo ceniti kasneje, ko so večji. Danes uči otroke svojih nekdanjih učencev. Ti zanjo pravijo, daje učiteljica, pri kateri ni pomembno, kako se pišeš, važno je, koliko znaš. Veliko takih učiteljic in učiteljev, pa bo marsikaj drugače, sem si rekla, ko sem odhaja od nje, in ko je ona še čakala, če bo prišel še kdo. Na zadnje govorilne ure v tem šolskem letu. Pri zadnjem poskusu, da se še popravi kaj. ■ Milena Krstič - Planine Preden so prvošolci zapustili tabor, je nastal še posnetek za sporni! 11. junija 1998 w vas 11 Nasmejana družina Omanovih iz Velenja: spredaj levo hči Katja, nekdaj odlična plavalka zdaj pa, kot je slišati odlična učiteljica, ob njej mama Majda, za njima pa oče Andrej, predan tabornik, ki že komaj čaka, da bo tabor v Ribnem spet oživel. "Saša, uspelo je," je zadovoljen nagovoril predsednik Uprave Gorenja Jože Stanič svojo desno roko pri prenovi Gorenjevega hotela Paka, Sašo Oprešnik, direktorico Gostinstva. Kriva sta, da bo Velenje končno dobilo hotel, kot se mestu, kakršno je, tudi šika. Jože Ograjensek, policist postaje v Velenju: "Ne, teh češenj, nisem jih kupil z regresom. Tega še sploh nisem dobil. Policisti še nismo na vrsti. Najprej mora država izplačati ... No, saj veste, koga! Ne bom nič rekel, da ne bo kaj narobe." REZANJE ŠOŠTANJA REALNOST Me gre zaupati ljudem, M človeka samo hvalijo. Mnogo koristneje je prisluhniti tistim, ki grajajo oziroma kritizirajo. (Tudi aH predvsem v politiki). Samo na ta način se lahko človek drži na trdnih tleh relnosti. Znano je, na primer, da skoraj vsem diktatorjem in samodržcem preprosto ne povejo tistega, kar ne želijo slišati, saj se je velikokrat zgodilo, da je prinašalec slabih novic in kritik izgubilo glavo . Nekaj podobnega se dogaja v naši občini. Župan, obdan s svojimi podrepniki, enostavno ne vidi več realnosti in poleg tega verjame, da so vsa njegova dejanja in odločitve, ki mu jih pripravijo, najpravilnejše in najboljše. Na takšne misli me napeljuje dejstvo, da župan preprosto ne dovoli objaviti spremembe občinskega statua, ki je bila sprejeta na seji sveta občine takrat kot proračun. Sicer je res, da ima župan pravico zadržati objavo aktov, ki so domnevno nezakoniti, toda to mora storiti zakonito in pred tem svetnikom na seji povedati, kaj je v spornem aktu nezakonito in tudi napovedati, da bo v primeru nezakonitosti zadržal objavo takšnega akta. Nič takega na svetu občine ni bilo slišati, očitno pa je bilo, da županu ni po vo^i odločitev sveta, s katero bi s pomočjo statuta vrnili krajevnim Skupnostim status pravnih oseb. Opazno je bilo, da je proti takšni , odločitvi glasoval samo še ry egov komunalni nadzornik, drugače pa sta preostala dva člana njegove socialdemokracije na seji izkazala več politične modrosti in nista nastopila proti takšni odločitvi sveta, (čeprav je res, daje tudi nista podprla!). Morebiti bo navsezadnje le dovolj časa, da bodo ljudje izvedeli, da je župan tisti, ki ne dovoli lokalne samouprave v naši občini, ne pa tisti, ki jih njegovi "rogački" žaljivo in lažno obdolžuj^jo v občinskem časopisu, ki ga ureja županova hči. In, ali si predstavljate, kako pomirjen je župan, ko vzame v roke svoj občinski časopis in v iijem nenehno prebira, kako uspešen da je? Tudi zato je izgubil stik z realnostjo! Primer statuta je povprečnemu občanu tuj. Toda bolj konkretni, drobni posegi v našo vsakdanjost bolj nazorno izdajajo izgubo občutka za vsakdanje težave občanov in reševanje zgolj osebnih težav s pomočjo svoje funkcije (ali pa zaradi nje). Enemu takšnih primerov bi lahko rekli kar "sindrom rampe". Županov komunalni nadzornik je že pred leti sanjal o zaprtju Trga svobode pred občino in namestitivi zapornica, ki bi pred občinsko hišo spuščala avtomobile; nekatere zastonj, nekatere za plačilo. Tako norega posega se po nasvetu nekaterih ijudi v županovem krogu, ki še hodijo po zemlji, občinski niso lotih. A sindrom rampe je živel naprej in končno dočakal svojo materializaciJo na zadnji strani občine. CMlMranemu človeku se zdi samoumevno, da parkirani avtomobili niso sodih v pasažo občinske hiše, (ki jo v glavnem izkoriščajo otroci za svoje pokrito igrišče). Zato je bilo logično, da so ob prenovi parkirišča t.udi onemogočili dostop avtomobilom v pasažo. Toda to so storili le za avtomobile, ki jih vozimo navadni smrtniki. V pasaži je namreč redno parkirano županovo službeno vozilo, občasno pa tudi osebni avto, ki je v lasti njegovega komunalnega nadzornika. Zanimivo, da se mnogim ljudem zdi tudi to samoumevno. Kot Se jim zdi samoumevno, da je občinski avto ponoči v glavnem parkiran na naslovu Topolšica 50/c in je na voljo tudi drugim prebivalcem tiste hiše, ne le županu. In ker se ljudem zdijo takšne stvari samoumevne, oblastnike počasi in zanesljivo dvigne iz območja realnosti. Podaniki pa se potlej čudijo, da župan na primer ne dovoli izvrševati sklepe občinskega sveta, ki je najvišji občinski organ, kot je to v primeru statusa pravnih oseb krajevnih skupnosti... ? ■ Perorez Joj, kam bi del Nekateri v Šoštanju upajo, da se spornim kamnom ne bo zgodilo kot v Aškerčevi baladi: "Nazaj ga nosim, kamen ta preklet, pač sto že let!" Polarizacija Novi zakon o cestnem prometu je spet razdelil Slovence Na eni strani so vozniki in oštirji, na drugi policisti in žene voznikov. Bogastvo gozdov Še vedno naj bi veljalo, da so gozdovi veliko narodno bogastvo. V njih jc veliko dreves In odpadkov! Bomo videli Prvi poskus združitve občinskih turističnih organizacij /.gornje Savinjske doline ni uspel. "Bomo še videli," so rekli in temu primerno za vodjo koordinacije imenovali Vido (Orlovič), • F 1 R : KANJ 1 E I levo in desno NI vse v barvi l.e zakaj je velenjska Rdeča dvtuana v rdečih Številkah, bela pa ne?! Nekateri bi kot odgovor radi slišali, da je vzrok res v barvi. ; C Podobnost Nekoč smo bili znani o neuvrščenosti, v predvolilnem času pa smo sl vedno močno neopredeljeni. Glede nmm V tednu od 1. junija do 7. junija 1998 povpreene dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na obmofeju Mestne obline Velenje, Obeine Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/'m3 zraka. 2.6. AMP Šoštanj 130 mlkro-g/m3 6.6, AMP Šoštanj 250 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 1.junija do 7.junija 1998 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. | ■ 1.6. □ 2.6. 13.6. 14.6. D5.6 ■ 6.6. ■ 7.6. | DUSETI d.o.o. TRGOVINA - SERVIS, Ftirižlje 8a, 3314 BRASLOVČE, Tel./fax: 063/720-598 VELIKA IZBIRA MOTORNIH KOS •lonsered # nahrbtne ali stranske # različne moči # z različnimi priključki (laks, pvc nožki, kovinska rezila, sekularji...) # podaljšana akcija za mot. kose Stihi (ob nakupu prejme kupec darilo) Ob nakupu vam koso sestavimo, preizkusimo in vas poučimo o Kavvasaki Pravilni uporabi. DELOVNI ČAS: VSAKDAN od 7. do 18. ure,OB SOBOTAH od 7. do 12. ure. SERVIS IN REZERVNI DELI ZAG0T0VUENI. (PREGON ) Husqvarna £51TŠSHflm ČETRTEK, 11. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta - vodita Strašna Jožeta (Jože Robida in Jože Krajnc); 18.00 DJ news - vodi Simon Klamfer; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 12. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1430 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 13. junija: 6 0o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00Vimenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 14. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža;; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minutez domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 15. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto rnoto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 1 07,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.01 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 16. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 17. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno", 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. lJTlUAliHU I m\ 11JIIM1 m 1 Pi\H PRODAMO CELJE - OSTROZNO, vrstno hišo nedokončano, 180m , 400m zemljišča, Cena: 12.1 mioSIT VELENJE, stanovanjska hiša s posl. prost., 120m + 70m, 160m' zem. Cena: 18 mioSIT SZ ATRIJ Z.O.O., Lava 7, Celje 3000, tel. 063-453-120 Podjetje za urejanje prostora, d.d. JSjfe Koroška 37/b. 3320 Velenje PE VRTNARSTVO POGREBNA SLUŽBA NA POKOPALIŠČU V PODKRAJU 0/i. t rJ 'm/vl r/n a/ovo o