181. številka. Ljubljana, petek 10. avgusta. X. leto, 1877.
SLOVENSKI
Ishaja vuk dan, iivsemši ponodeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti prejemanja avstro-ogerske deželo za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. M Aetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na 4om se računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t njo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in is 41jake volja z n i i a n a cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiristopne petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopini naj se »vole rrankiratL — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiiL
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Carigrad 9. avgusta. (Turški vir.) V vseh mestih Tracije, katere so Rusi zapustili in Turki zopet zaseli, bode imela veljavo za vstale Bulgare turška vojna postava. (To se pravi: Turki bodo pomorili vse kristijanske Bulgare, katere v roko do-bodo. Ur.)
Velika bitva v Bulgariji je vsak čas pričakovati. (Kolikokrat ho nam Turki uže poročali iz Evrope in Azije?! Ur.)
Po telegramih Osman-paše je bila 7. avgusta nova bitva pri Lovci (Lovac). Busi so bili s 300 mrtvimi in 700 ranjenimi nazaj vržem. Turki so menj izgubili. (To je bil gotovo le manjši boj pivih straž. Ur.)
Carigrad 9. avgusta. Turška vlada je angleškemu poslaniku Lavardu poročila, da bode ona sama dopolnila tvrdnjave v G al i pol i in posadko tam pomnožila ter ta kraj sama branila. (Torej tudi Angležem nasproti uže Turki oholi postajejo in jim vrata kažejo. Ur.)
IŠel 9. avgusta. Nemški cesar Vil-Jielm je denes zjutraj po srčnem slovesu od cesarice in cesarjeviča naslednika odpotoval. Avstrijski cesar ga je izpremil do Ebensee. Celi shod je kazal značaj odkritosrčnega porazumljenja obeh cesarjev.
Carigrad 8. avg. „Levant Herald" poroča: Turška vojska je zapustila Suhumkale. Uporno prebivalstvo teh krajev se bode na turško zemljišče prepeljalo.
Carigrad 7. avg. Uradni list proglaša ukaz, naj se vsi carigradski mehčani brez raz-
Žid.
(Spaal Ivan Turgenjev; poslovenil V. Eržen.) (Dalje.)
,Gospod, daj tudi meni," reče Sara.
Vrgel sem jej nekaj zlatnikov v naročaj, ona jih hitro pograbi, kakor mačka.
nAli sedaj te bodem poljubil."
„Oh, nikarte, usmilite se," šepetala je plašno s prosečim glasom.
„Česa se bojiš?"
»Oh, bojim se."
„Dovolj je tega!"
„Nikarte, usmilite se."
Strašljivo me pogleda, nagne glavo malo na stran ter dene roke navzkriž. Nijsem je dalje vznemirjal.
„Ako hočeš — evo, tu sem —" reče izza kratkega molka ter poda roko mojim ustnam. Poljubil sem jo nehoteč.
Sara se je zopet nasmejala. Srdil sem Be, ne vedoč, kaj naj Btorim. — „Kako Bi
ločka vere v meščanske garde snujejo in v orožji izurijo.
Dunaj 8. avg. Stara „Presse" poroča iz Aten, da bode Grška precej mobilizirala 37.000 mož. „Deutsche Zeitung" pa iz Bel-grada poroča, da je ukazano 12 bataljonom iDfanterije in jednej artilerijskej brigadi iti v Zajčar in Negotin na mejo.
Dunaj 7. avg. „Pol. Corr." iz Belgrada poroča, da se zadnji čas srbska vlada zopet bolj za vojsko pripravlja.
Bukarešt C. avgusta. Kakor se poroča, imajo Rusi v svojej oblasti dobre pozicije le sedem kilometrov to stran Plevne. Ruski glavnokomandujoči, veliki knez Nikolaj, jo šel tja k prvim stražam, da pregleda turške položaje.
Zimnica 5. avgusta. („N. W. T.") Pri vojnem oddelku generala Gurka, ki jo v Balkanskih soteskah, sta tudi dva princa carsko rodoviue, velika vojvoda Nikolaj in Evgeu Leuchtenberg. Zavoljo tega se bode oil ruske strani vse storilo, da se ta kur osvobodi. (Ne samo zavoljo tega. Ur.)
Šum 1 a 7. avg. Prehod črez Balkan v soteski Šipka je zaseden še vedno od močnih ruskih oddelkov.
Kotor 7. avg. Albanežki Turki so vpadli v črnogorsko vas FarmaIzi pri Spužu, požgali vse in odnesli orožje in več odrezauih glav ubitih Črnogorcev.
Zader G. avg. Pri Črnem potoku tepeni bosenski vstuši so ua raznih krajih bežali črez avstrijsko mejo v Dalmacijo, kjer so jim ne še straže vzele orožje in živino. Despotović ima ruski potni list in terja v Rusijo poslan biti.
vendar nespameten!" si mislim. Obrnem se k njej.
„Čuj me Sara, jaz te ljubim." „Vem."
„Ti voš? In nijsi huda? Ali ljubiš mar tudi ti mene?"
Sara pomajo z glavo.
„Ne tako, odgovori, kakor se spodobi!"
„Pokažite se," mi reče.
Nagnil sem se k njej. Sara mi je položila roke na ramena, začela motriti moje lice, mežikala z očmi ter se smehljala. — Nijsem se mogel vzdržati, poljubim jo hitro v lice. Ona se vzdigne in z jednim skokom je bila na vhodu šotorovem.
„Kako si divja!"
Ona je molčala ter se nij genila z mesta. „Pojdi k meni."
„Nehčem, gospod. Z Bogom! Drugikrat!"
Hiršelova kodrasta glava prikaže se zopet na vhodu. Zašepeče jej dve besedi, ona se pripogne in izgine iz šatora.
Pohitim iz šatora za njo, a nijsem opazil ni nje ni Hiršela.
Cetinje 5. avgusta. Čuje se da turška tvrdnjava Nikšič s Črnogorci obravnava o predaji Nikšiča. Tudi v bližini Trebinja so vedni boji mej Turki in Črnogorci.
Vojska.
Dobro je to, da tudi denes nij od nobene strani, ne od turške ne od ruske, z bojišča važnih poročil. To je znamenje, da Rusi čakajo novih vojsk, katere noč in dan iz sredine velike njihove države na pomoč dohajajo, Turki so pa preslabi, da bi mej tem mogli sami ofenzivno prijeti in kaj opraviti. Gotovo je, da je bila napaka ruskih generalov, prijeti z manjšino turške pozicije. Ali dozdanji ne-vspeh, turške defenzivne zmage pri Plevni kažejo jasno, da so sovražniki Slovanstva in Rusije prezgodaj triumfirali, ko so tak krik zagnali, kakor da bi Rusija uže pobita bila.
Iz Rusije maršira zdaj, kakor rečeno, mnogo vojske proti Prutu in skozi Rumunijo. Ko se ta nabtre, prijeli bodo Rusi z novega. Turki so prej uže vse postavili, kar so imeli. — Zarad tega je verjetno, da nekaj dni ne bodemo važnih poročil dobivali. Mej tem se je pa varovati zmešanih poročil raznih dopisnikov.
Preko Londona dohaja nezanesljiva vestt da je Osman paša dobil še več konjice ali ka-valerije in da bode izkušal zjediniti se z Ejub-pašem in Mehmet Alijem, ter Rusom pred Ruščukom škodovati. Izkušal! Ali če bode kaj dosegel? Zdaj jo uže deset dnij od Plevne, pa Turki stoje, kjer so stali.
Pisanje ruskih novin in od ruske strani inspiciranih listov je pod sedanjimi odnošaji
Celo noč nijsem mogel zaspati.
Druzega jutra smo sedeli pri našem stotniku ; kartal sem se, a ne posebno rad. V šotor stopi moj sluga.
,,Nekdo vas išče, vase blagorodje."
„Kdo me išče?"
„Žid."
„Gotovo Hiršel" — si mislim. Počakam, dokler se igra ne konča, potem vstanem ter otidem. V resnici opazim Hiršela.
,,Ali ste zadovoljni, vaše blagorodje?" me vpraša, smejoč se prijazno.
,,0h, ti!" — (polkovnik se ozre okolo) — mislim, da tukaj nij gospij — v ostalem vse jedno.
„Oh, ti dragi moj, mu odgovorim, ,,ti me še zasmehuješ?"
,,A zakaj bi vas zasmehoval?"
„Kaj, ti še vprašaš?"
, ,Aj, ajf gospod častnik, kakov ste vendar človek," — reče in me kara Hirlel ali ne preneha smejati se. — „Dekletce je mlado, plaho. — Vi Bte jo prestrašili, prav res, prestrašili."
izredno zanimivo, in sicer i glede vojaške si-tuvacije i glede politične. Kar do prve, razlega se po celem časni štvu krik strmenja, — javljen ji\ ki ima pod ruskimi č&sniškimi odno-gaji v e 1 i k a n s k pomen. Tako pravi „Golos" : Celi ruski narod se čudi in se strmeč vprašuje, kako je to, da so se bitve pod tako neugodnimi odnošaji bile, da so se celi polki uničili in da je bil resultat celega taka izguba?
„Novoje Vremja" graja poveljnike, zakaj se nijso prej podučili o množici sovražnikov, in znači ruske izgube kot gorostasne in nenavadne.
„Vjedomostim" se izgube pri Plevni zde večje, nego vse druge v tej vojski skupaj.
O zadnjih bojih na jugu Balkana, katerih konec je bila turška zmaga, piše so angleškemu „Daily Telegraph" iz Karabunarja sledeče 31. julija: Reuf-paŠa in Suleiman-paša sta napadla vzajemno Ruse, ki so stali v Eski-Sagri prav energično. Eski-Sagra je dobro utrjen kraj. Turki so napadali obupno ; a šla je nad nje cela toča ruskih krogelj. Še hujši boj je bil drugi dan, divji boj. Turški pešci in konjiki so prodrli do šanc, a nikakor nij bilo moč ustaviti streljanja ruskih topov, ki so Turke v krilu in središči podirali. A turško napadanje je bilo brez vspeha; bilo je 800 ranjencev ; tudi Mehemed-paša. Drugi dan je Suleiman-paša zopet pridrls 15 bataljoni svojih v Črnejgori uže večkrat naklestenih vojakov. Rasi so se dobro branili, a napad Suleimanov je bil tako nenaden, da je bil ves ruski trud zastonj. Boj je bil kratek a odločilen; Rusi so bežali na vse strani, zapustivši pet topov in veliko municije. Število mrtvili in ranjenih je bilo ogromno.
Dopisnik dunajske „Presse" piše 31. julija sledečo podobo o novih turških neusmiljenostih ali zver s t, vili: Krvavo klanje, katero so doprinašali Turci oni petek v Lovci, je hujše, kakor li znana Bartolomejska noč. Brez prenehanja je trajalo klanje, dokler je bila še kaka krščanska duša v Lovci, in ne samo prebivalce v Lovci je zadela strašna osoda, nego tudi ubogo kmete iz Setove in Novega sela, ki so za mestnimi zidovi iskali zavetja. Denes so umorjeni možje, žene in otroci ne inogo še sešteti, kajti noben kristi-jan si ne upa tja.   Lovca je imela nad 500
„Krasna takova plahost! A zakaj je vzela denar?"
„Kaj ne bi vzela, ako se jej da?"
„Slušaj Hiršel, kadar zopet pride, jej ne bodem nič zalega storil — samo ti ne moli svoje suhe brade zmirom v moj šotor in naji pusti v miru; ali si Čul?"
Iliršelu se zažare oči.
„No, kako? Ali vam je všeč?"
„Da, všeč mi je!"
„Krasota! takove krasotice nij nikoder. Ali mi hočete dati denarja?"
„Tu, na, vzemi! No, poslušaj rae: ako se midva kaj dogovoriva, je več vredno, nego denar. Njo mi dovedi, a ti pojdi k vragu. Spremim jo potem tudi sam domov."
„To nij mogoče !" pravi naglo Hiršel. — „Aj, aj, to nij nikakor mogoče. Pohajal bodem okolo vašega šotora, vaše blagorodje; malo se bodem oddaljil — vaše blagorodje — voljan sem vas poslužiti — malo se bodem oddaljil. Ali ste zadovoljni?"
„Dobro torej, — dovedi mi jo gotovo, čuješ-li?"
bulgarskih hiš, imenovana dva selu nad 200, tako, da je bilo nad 400O kristijanov na teh krajih, in kar je beguncev prišlo v Selvo in Tirnovo, ne dosegajo številke 300. Mogoče, da je nekaj še po gozdih skritih, in ako jih ne požro divje zveri, ali ako jih ne dobe Turki, da bi jih poklali, -pomorila jih bode lakota, kajti mogli so samo to vzeti soboj, kar so imeli na životu, kako morejo Turki stanovati v mestu, kjer gnjije toliko nepoko-panih trupel, je nerazumljivo. Nastala bo bržkone strašna kuga.
Iz Armenije pa se o taistej stvari piše v nNat.-Zeitung" : Turški bašibozuki si s tem kratijo čas, da iztrebujejo armensko prebivalstvo. Govoril sem z nekim beguncem, ki je bil bogat trgovec tam; zapustivši vse svoje imenje je vsaj ženo in otroke rešil. V Karsu samem je bilo več kristijanov kar „ex officio" obešenih in oropanih. Hujše pa se podi še po sandžakih; žene in dekleta pober6 in prodajo v sužnost, možke pa pokoljejo. Obešenemu biti je tam uže igrača, Turki znajo svoje sovražnike vse drugače mučiti. Več očetov je bilo na kole privezanih, se smolo namazanih, in so potem goreli pri orgijah barbarov. Kdor pozna, kako mirni, da, boječi so Armenci, ta bode umel, kaka je turška nečlovečnost. Tako se godi povsodi, kjer so Turki.
Politični razgled.
V Ljubli f\n i 9. avgusta.
Gnliški deželni zbor se je 8. t. m. odprl. V začetnem govoru je deželni maršal, predsednik, dejal, da bode deželni zbor ogibal se onih vplivov, ki ga hote podvreči tujim namenom. Deželnemu zboru n e pripada potreba in pravica o zmešnjavah v o rijen-tu oglašati se; kakor koli se bode položaj uže naredil, dežela se bode zvesto okolo monarha zbirala.
Mafijski „Czas" pravi: .,Naše poljsko stališče je čisto drugo, nego magjarsko. Mi razločujemo mej Slovanstvom in panslavizmom. Magjari pa vidijo ne le v panslavizmu, temne v vsacem slovanskem gibanji svojega smrtnega sovražnika in ga hote uničiti. Zato nemarno nobenega uzroka združevati se z Magjari." Torej tudi Poljaki pametni postajejo, če prav počasi.
Iz se poroča, da se je začelo
preiskavanje zoper osnovatelje tabora, pri katerem so nekateri vpili: Živela Poljska, poginila Rusija!
„Nij mari krasotica, — gospod častnik, ka-li? vaše blagorodje, to vam je krasotica, kaj ne?"
Hiršel se nagne in mi gleda v oči.
„Krasna je."
„Dajte mi torej zlatnik."
Dam mu zlatnik, potlej se ločiva. Mine naposled dan in nastane noč. Dolgo sem sedel samoten v svojem šatoru. Zvunaj je bilo temno. V mestu je ura odbila dve. Jel sem uže proklinjati žida — kar vstopi v šator Sara, čisto sama. Skočim in objamem jo — dotaknem se z ustnicami nje lica. Biio je mrzlo kakor led. Jedva sem u poznal nje obrazek. Posadim jo, vržem so pred njo na kolena, primom jo za roko, dotaknem se nje telesa.
— Ona je molčala, nij se genila in močno je jokala, glasno in britko. Zaman sem so trudil, da jo umirim. Ona je globoko vzdihovala. Božal sem jo, brisal jej solze; ona se nij temu protivila, nij mi odgovarjala na vprašanja, nego je plakala, plakala glasno. Bil sem ginjen
— vstanem, ter odidem iz šotora.
Iz Snlnnffmrltu bo javlja 7. avgusta: Nemški cesarje denes zvečer sem prišel, sprejet od pobočnika našega cesarja, Spinettija, v imenu cesarjevem in od načelništev oblastnij. Pelje se jutri v Išl, od koder se mu naš cesar nasproti vozi.
Iz IJtla. pa poroča novejši telegram 8. avgusta: Avstrijski in nemški cesar sta sem prišla in sta bila od princa, naslednika pozdravljena. Mejsobojni pozdrav obeh monarhov je bil srčen. Nemški cesar je precej obiskal avstrijskega cesarja Franca Josipa.
Na ##»-r«trnke §n se odzivljo tudi od drugod pritrjevanja k resolucijam zagrebškega taborja. Iz Samobora n. pr. ima „Obzor" sledeči telegram: „Blagoslivjuć oružje velikoga naroda ruskoga i slavne njegove vojske, pristajemo u svih točkah uz rezoluciju skupštine glavnoga hrvatskoga grada. Živila braća ruska! Živila vojska cara sviuh Rusa! Slavodobitno izpudila staroga evro-pejskoga krvoloka, neman tursku."
Miigjiirske novine se silno jeze na zagrebški tabor ali meeting, ker je izrazil simpatije ruskemu orožju in željo pe zjedinjenji vseh hrvatskih dežel, t. j. priklopljenje Bosne in gornje Hercegovine k Avstriji.
Vitraje €trii**y*\.
Z Dunaja se zdaj poroča oficijalno, da limu«d paša nij bil od sultana pozvan, naj bi šel na Dunaj. Vse je le njegova sleparija. Sultan ga ne mara in tudi sicer ima sovražnikov dovolj, kakor vsak intrigant.
ii-4tirrht starec Thiers hodi zarad volitev okolo po deželi in ga republikanci povsod jako častilno sprejemajo. V gradu Stors je govoril pred GOO ljudmi in rekel: Republikanska Francoska bode triumtirala, zakonitost in volja narodova bosti imeli zadnjo besedo.
in!ll<>£ki vladni listi govore, da ko bi Rusi iz Bulgarije umaknili se, mora Evropa (!) varovati Bulgare pred Turki. — Evropa! Ke-daj je kaj storila za kristijane ? Rusija je zdaj Evropa.
V zbornici poslancev je vprašal Kenedlyf ali je angleškej vladi znana zveza mej Rusijo, Avstrijo in Nemčijo zavoljo deljenja turške države. Northcote je odgovoril, da vlada nema nič tacih podučenj, katere bi mogel predložiti. Kenedlv je pa dejal, da s tem odgovorom nij zadovoljen in da bo še vprašal.
Iz Inctije se poroča, da se emir iz Kabula pripravlja vedno na boj proti Angli-čanom._
Dopisi.
Iz mestu L o ž ti 8. avg. [Izv. d op.] Pripravljamo se te dni, da bomo 12. t. m. vredno sprejeli ljubljanske in druge tuje goste.   Prepričali se bodo vsi došli rodoljubi,
Hiršel stopi pred me, kakor da bi zrastel iz zemlje.
„Hiršel!" mu rečem, „tu imaš obljubljeni ti denar. Odvedi Saro."
Žid pohiti k njej. Ona preneha plakati in in ga prime za roko.
„Z Bogom, Sara!" jej rečem. „Bog te obvaruj, z Bogom! Morebiti se kde drugje vidiva!"
Hiršel se mi molče prikloni. Sara se zgane, me prime za roko in jo pritisne k svojim ustnam — obrnil sem se.
Pet do šest dnij sem mislil neprestano na svojo Židovko. Hiršel ne dojde, niti ga je kdo videl v taboru. Spaval sem dovolj slabo; kamor sem pogledal, povsod sem videl pred soboj nje velike in rosne oči, dolge trepalnice moje ustnice nijso mogle pozabiti, kako so se dotaknile onega gladkega, svežega lica. Bil sem z oddelkom vojske poslan po živež v neko oddaljeno vas. Kadar so vojaki plenili po hišah, sem obstal na ulici, na konju sedeč. Kar me nekdo zgrabi za nogo.
„Za Boga, Sara!"
da prebiva v ložkej dolini krepek narod, kateri je stal pretočena stoletja hrabro in zvesto za svoj rod in dom. Tudi če nemarno pokazati bogatstva — zlata in srebra — a imamo gorka srca in ljubezen do naše mile domovine. Srčno bodo sprejeti vsi došli tujci. — 11. t. m. zvečer bode Lož razsvitljen in bode godba .svirala na trgu; isto je izpuščeno iz programa, kar bodi st> sledečim popravljeno. Mislim, da bode iz bližnje okolice došlo mnogo ljudij k razsvitljen ji. — Kakor poizvedamo iz poročil, se bode zbrala 12. avgusta 1877 mnogobrojna množica naroda v Ložu, da z nami vred slavijo ustanovljenje mesta Loža. Vsem uže zdaj Jdičem: „Dobro došli!"
■ k NI. Itiiprtti na Dolenjskem 0. avg. [Izv. dop.] Vendar smo enkrat volitev župana končali, kar smo dolgo želeli. Poročal sem vam uže zadnjič, da smo 5. t. m. gospod A. Zajca enoglasno izvolili za svojega župana. Še celo prejšnji župan, razvpiti gospod Dolar, volil je narodno, kakor tudi gosp. Škedelj in njegova stranka, katera je pa jako slaba in majhena. Trikratni strel možnarjev naznanil nam je, da je slo venski župan izvoljen. Ravno takrat pak se oglasi zvon, ki je zadnjo uro zvonil nečemu mrtvecu in menim tudi nemčurskemu bivšemu županstvu v našem kraju. Ah, da bi bil pač zadnjo zabrenkal vsem nemčurjera! Čast pak go-Bpodu grofu Barbu, ki je, kakor je bilo po-ročano, uže k prvej volitvi župana nalašč z Dunaja prišel, dasiravno nijsmo mogli takrat nič opraviti. Zdaj pak zopet, ko je gospod Dolar prejšnji naš župan na to deloval, da bi se volitev brez g. grofa Barba izvršila, čakal je ugodnega časa, ter razpisal volitev, ko je ravno gospod grof v Toplice odšel. Toda vrli g. grof prišel je v nedeljo popoludne domov ter šel naravnost k volitvi. Bili bi drugi gra-ščaki enaki borilci za narodnost ljudstva, od kod bi nemčurji v deželni zbor večino dobili ?
Torej so Be letos Št. Ruperčanje uže dvakrat dobro obnesli; pri volitvi v deželni zbor in zdaj pri volitvi župana: S tem Bte pokazali pošten značaj ter ste svojej fari vso čast ohranili. Kajti kaj tacega še nij bilo slišati od vas. Po navadi je vladal pri vas prej nemčurski duh. Zdaj pak le tako naprej,
Bila je bleda in zelo vznemirjena.
„Gospod častnik, gospod — pomagajte, rešite! — Vojaki nas plenijo. — Gospod častnik 1 —"
Izpozna me in zarudi.
„Ali ti stanuješ tukaj!"
„Da, tukaj."
„Kde?"
Sara mi pokaže malo staro kočico. Na dvorišči te kočice ubijala se je na vse kriplje umazana Židovka, razpletenih las, da iztrga iz rok mojega dolzega stražnikarja (AVaeht-meister) Siljavke, prasca in tri kokoši. Smejoč se, je stražnikar dvignil plen kvišku; kokoši bo zakokotale, prasec je zacvilil. — Druga dva kirazirja sta nalagala na konje seno, slamo in vreče z brašno. Iz kočice so se čule malo-ruske grde psovke in kletvice. Zazovein svoj" vojake, ter jim zapovem, da naj Žide puste v miru in da jim nič ne vzemo. Vojaki so ubogali; stražnikar se zažene na svojo kobilo in z menoj odjezdi na ulico.
„No," pravim Sari, ,,ali si z menoj zadovoljna?"
Togleda me in se mi nasmeje.
in ne dajte se nemčurjem slepariti. Možje ste zdaj, torej možje ostanite!  Bodite stanovitni v prihodnje! Čemu bi pustili, da bi bila vaša fara gnezdo nemčurske golazni?   Proč tedaj, nemčurstvo in slovenska naša  narodnost naj velja!  Na ta način boste svetu pokazali, da ste veljavni in značajni možje  in z veseljem se vas bodo vaši potomci spominjali, da ste jim pravo pot kazali. Živili narodnjaki! Živel novi župan gosp. Zajec in  njegova stranka I Iz  l**<r«' 5. avg. [Izv. dop.] Jaz ne vem, kako vi v Ljubljani mislite in čemu se vse nadejate — po izkušnjah  poslednjih volitev. No povedati vam hočem, da i s t e r s k i Italijani uže vidijo v duhu italijansko zastavo na Triglavu plapolati.   Tako namreč računajo: Srbija in Črnagora ne bosti mirno gledali,' da jima Magjnri pred nosom vzemo Bosno in Hercegovino, za kateri sti toliko krvi in novcev žrtvovali.   Ko bode, pravijo ti izdajice, avstrijska vojska trčila na Črnogorce, takrat bo skočila tudi Srbija na noge in Italija, Nemčija,   Rumunska in Grška ne bodo doma čepele. Vse to je gotovo uže preskrbela Rusija,  pravijo  naši  Italijani, za tak slučaj; ona namreč, pravijo, ne sme nikakor dopustiti, da bi „neprijateljska" jej Avstrija imela čilo in veliko vojsko  blizu Bolgarske, takrat, ko bode ona v Carigradu mir sklepala; kajti Avstrija   tako blizu, in Anglija v Galipolji bi jej mogla preveč sitnosti delati pri takem delu ; in lehko bi so dogodilo, da drugi  požanjejo,  kjer  sedaj Rusija seje.   Tako misle ti italijanski gospodje, in jaz družim prepuščam iskati, če je nekaj resnice v tem.   Zato pa tudi glave zdaj Italijani strašno visoko nosijo ter našega kmeta pripravljajo na prijazen sprejem — Taljanov. Nekateri, ki so se pod Garibaldijem bojevali proti Avstnji, in takrat pisarili domov v našo Istro svojim sorodnikom, da bodo kmalu le-sem prišli igrat biljard z našimi glavami, sedaj javno  prorokujejo:   Še dva meseca in Italijanska  zastava  bode  plapolala na vrhu Triglava!! To isterski nevedni slovanski kmetje poslušajo in tudi verujejo in kadar se z italijansko gospodo opijo v gostilnici tudi „evviva Garibaldiju" vičejo, misleč si — nič. Šole so nam italijanske, uradi it al ija ns ki, vse na nas reži po italijanski! No vi v Ljubljani
„Kde si bila cel čas?" Ona zamiži. „Jutri pridem." „Zvečer?"
„Ne, gospod, zjutraj."
„Pridi torej gotovo in me ne varaj."
„Nikakor — ne varam vas."
Gledal sem pohlepno za njo. Po dnevi videla se mi je še bolj krasna. Spominjam se, da me je osobito omamila jantarova boja nje lica in modrast lesk Črnili las. — Fripognem se raz konja in jej vroče stisnem majheno ročico.
„Z Bogom, Sara, — pridi torej gotovo !lt „Pridem."
Drugi dan vstanem vrlo rano, se oblečeni ter grem iz šatora. Jutro jo bilo prekrasno: solnce je baš vzhajalo, na vsakej traviei zibal se je roiin biser. Vzpnem so na visok nasip in sedem na kraj ograje. Tod mano je odprl žrelo ogromen top. Gledal sem raztreseno na okolo. Kar zagledam kakih sto korakov daleč sključeno osobo v sivem kaftanu. Izpoznam Hiršela.  Dolgo je stal na jeduem mestu ne-
I boste vprašali, kaj pa narodna stranka dela, 'da ne podučuje in budi   narodne samo-svesti in domoljubja v narodu? Na to moram, Žalibog, odgovoriti, da tu sedaj prav za prav niti narodne stranke nij več, odkar se je, kakor pravijo, po nastojanju odličnega tukajšnjega narodnjaka zjedinila z ono stranko, ki nas talija uri in  nemči na  vse kriplje ter naše prošnje za narodne Šole na prosto prezire.   Je tu res, pet, šest mladičev došlih iz Gradca, Zagreba itd., ki so jako narodni — kričavi. Veliko Hrvatov je tako narodnih, da bi najrajši — vso rusko vojsko s  carjem vred potopili v Dunavu!  Kolikorkrat sem uže govoril s katero teh  „nadejK   hrvatske bodočnosti, sem slišal trditi starčevičevsko oslarijo, da mi Jugoslovani nemarno večjega sovražnika, nego je Rus (!) ter da ako bode kdo rešil jug, da bode —  Velikohrvatstvo.   (Kjo se neki kaže ? Morda v j u d o v s t v u, katero bode hrvatstvo kmalu materijalno popolnem sleklo in ponemčilo!) Kaj pravite vi? Jaz  nič kaj mnogo dobrega ne pričakujem od tega plitvega „Zvonomirstva,"   ki  je  nekim mladim Hrvatom tako um in pamet pomešalo, da kaj tacega neumnega trdijo. Kar se pa tiče omenjene laž. k o  politike,  mislim,  da bi res za-mogla nam Slovencem skuhati še vročo kašo, če se veže z nemškim „das deutsche Vater-land muss grosser eein."   Caveant consules, jaz sem to pisal, da opozorujem kot dober Avstrijec in dober Slavjan.
Domaće stvari.
— (,,Slovenski Narod") je bil včeraj ,.lioiifiMciraii" zavoljo uvodnega Članka „Kdo nas reši modernih barbarjov?" V članku se govori o ravnanji nam protivne stranke in o pričakovanjih našega naroda glede ruske vojske.
— (Kranjskega dežolnega zbora ne bo) letos, kakor je tudi šo iz tega videti, da je za deželnim glavarjem g. Kaltenegger-jem tudi načelnik deželne vhdo g. Widman na daljši odpust šel, najprvo z družino na Bled, potem pojde baje še drugam.
— (Naš tabor v Udmatu) je sicer prepovedan, ali resolucijo slovenskega naroda in mnenja Slovencov o orijentalnih zadevah, naše simpatije do bratov Rusov in do
premakljivo, na jedenkrat stopi na stran, se ozre pozorno in boječe — sede, oprezno stegne vrat in se zopet ozre, ter pazno posluša. Ja-mem pozorno motriti vsako njega gibanje. Seže z roko v nedrije, izvleče kosič papirja in svinčnik, ter začno nekaj pisati ali risati. Zdaj pa zdaj jo malo prejenjal v svojem poslu, strepetal kakor zajec, ter se pozorno ogledal po okolici, kakor da bi risal naš tabor. Po večkrat jo skril svoj papir, zablestel z očmi, srkal zrak v se, ter se zopet lotil dela. Naposled sede žid v travo, izzujo papuče ter va-nje skrije papir; ali prej, nego jo mogel vstati, se pomoli izza nasipa, kakih deset korakov od njega kosmata kapa stražnikarja Siljavke, ter se počasi povzdigne z zemljo tudi cela dolga njega zavaljena podoba. Žid je bil s hrbtom obrnen proti njemu. Siljavka približa se hitro in mu položi na rame svojo silno roko. Hiršel se strese. Zatrepeta kakor šiba na vodi in zajavka s slabim, bojazljivim glasom. Siljavka grozno zavpije nad njim in ga zgrabi za vrat.
(Dalje prih.)
slavjanske stvari, so časniki raznesli po vsem svetu. Mnogi inostrani in vsi glavni slavjan-ski listi so jo odobravajo omenili ali ponatisnili. S tem svet vso jedno ve, kaj mislimo. Organ nase nemško-liberalne (!) stranke „Tagbl." se v posebnem ali jako neumnem in otročjem članku veseli te prepovedi našega taborja. To je nemška „liberalnost". Svoboda za mene, a ne za tebe. Poznamo se in se — bodemo poznali, ako I5og da!
— (Svečanost v Ložu), ki bode prihodnjo nedeljo, je, kakor čujemo, uže dovoljena od politične oblasti. Če bode lepo vreme, bode udeležba od vseh krajev obila.
— (Prof. dr. Krek), naš rojak, se je te dni mudil v Ljubljani. Njegovo učeno nemško delo: „Uvod v zgodovino slovanske literature" jo uže vse razprodano iu pripravlja učeni avtor novo pomnoženo izdajo.
— (Imenovanja.) Naš rojak, g. Andrej ITršić iz Goč pri Vipavi, do sedaj rudarski svetovalec v Tragi, je postal rudarski nadsvetovalec.
— (Na predvčeranjem mesečnem sem nji) v Ljubljani je bilo 800 glav goveje živine prignane, kupca, posebno za krave, veliko z Nemškega in Švajco in so bile jako drage in so jih je dosti prodalo. Konj je bilo menj in slabša kupčija.
— (Dr. Boh m), kočevarski zdravnik v Novem mestu, hoče se v „Tagblattu" od vtorka zagovarjati, pa so no more in ne zna. Kar je res, je res. Ne more ovreči, kar smo mu resnico povedali, potem pa reva misli, da bi se opravičil, če druge črniti poskuša. Tako neumno se nihče ne zagovarja, ki je pameten.
— (Na Vrhniki) se pripravljajo na volitve za občinski zbor. Upamo, da se bodo narodnjaki odločno na noge postavili in sicer baš kl j ubu izidu zadnjih deželnih volitev zmagali. „Laib. Tagblatt" uže vpije nad nje, kar je dobro znamenje.
— (V Bled) se napravlja baje 15. t. m. več družeb od tod.
— (Vranska narodna čitalnica) napravi dne 19. agusta, kakor vsako leto, veselico združeno s tombolo in plesom na čast Nj. Vel. presvitlega cesarja Franjo Josipa. — Zabava bode prav domača. K obili udeležitvi od blizu in daleč vabi naj uljudnoj se Odbor.
— (Zakonska tička.) Piše se nam: Začetkoma tega mesca vnele so bo saje v dimniku nekega posestnika na Vranskem. Ogenj je bil tekoj zadušen. Vendar se je tega neki pisar tamošne sodnije tako prestrašil, da ga je drugi dan kar zmanjkalo. Njegova žena jo je tudi z njim pobiisala.   Vbegla sta v mno-
gim neizbrisljivem spominu na Vranskem ostala, — zavoljo tega tudi vsestransko popra-ševanje za njima, vendar so jima šaljivci srečen pet voščili. Nauk za vse: Ne zaupaj vsakemu, od koder koli prišlemu, kar na nos na vrat; mnogo sitnosti in jeze si bodeš s tem prihranil!
— (Toča) je pobila prošli četertek po štajerskem Pohorji. Kosi, ki so padali na tla, imeli so v premeru 25 do 30 milimetrov in so po nekaterih krajih bili šest centimetrov visoko nakopičeni. Tiče in kokoši so našli mrtve in živina na prostem je bila do krvi raz-tolčena.
— (Stlačen.) Trošio nedeljo je šel v Celji nek hlapec po nasipu proti kolodvoru domov, a zgrabi ga mašina in ga vleče soboj, da so ga drugi dan mrtvega in vsega stlačenega našli blizu tamošnje tovarne za kis.
žila pri vojakih pri taistej kompaniji, oba stase borila skupaj na Francoskem, in zdaj sta tudi oba v taistem trenotku iz življenja šla.
* (Osveta zaradi zaničevane ljubezni.) Plemenitaš De Prisco v Napolji na Italijanskem je ljubil neko tamošnjo damo, katera pa nij marala zanj. Po razburjenem prepiru jej reče De Prisco, da se bode maščeval. Nekaj dni pozneje jo krivo ovadi pri sodniku, da izdaja ponarejen denar. Preiskali so hišo in našli v njej ponarejen denar; a policaji protokola nijso hoteli podpisati, češ, da je Prisco sam denar tja uteknil. Sicer se je še eden uradnik od sodišča spominjal, da je on denar pred nekaterimi dnevi videl v Priscovih rokah. K temu pride še zagotavljanje omenjene dame, da je ona nedolžna. De Prisco, državni uradnik je bil takoj iz službe odpuščen in sodniji izročen.
Razne vesti.
* (Grofovska t e 1 e g r a f i s to v k a.) Generalni direktor za poštarstvo in telegraf-stvo je imenoval grofico Iledvigo VVimptten za teiegrafistovko. Ona je hči dvornega svetovalca grofa Karla \Vimpttena. To jo prav tako, kakor z onim grofom, ki je uže leta in leta železniški čuvaj v Krkonoših, kjer premišljuje o resničnosti stavka: sic transit glo-ria mundi — tako-le mine glorija tega sveta!
* (Zanimiva pravda.) Občinski za-stop v nioravskem mestu Fulneku je svojemu tajniku naročil, naj pobere zaostale davke. Ta pa je od pobranih denarjev zadnja tri leta za-sleparil 8O0O gld. in pomanjkljaj v knjigah s tem pokril, da gaje vpisal mej zaostale davke. Ko se je prišlo njegovim sleparstvom na sled, — se gre pa tajnik vstreliti. Kaj hočejo pa zdaj početi? Davkarija terja davke, češ, naj jih pa zastop razdeli na posamezne meščane; toda občinski zastop 8 to salomonsko razsodbo nij zadovoljen, meščani pa komaj pričakujejo ali in kako bodo prisiljeni uže plačane davke še enkrat plačati.
* (S a m o u m o r.) Major Beniško pl. Do-broslav se je v Lincu obesil na plot v vrtu. Uzrok samoumora so slabe premoženjske razmere. Bil je rodom Čeh, iz bogate, plemenite rodbine, a zapravil je svoje premoženje in zastavil svojo penzijo. Pri njem je Živela dalj časa neka sorodnica, kije vlekla na leto 1200 gld. obresti. On pa jo je dejal pod kuratelo, češ, da je trapasta. Zdaj je sodnija to kuratelo izpoznala za krivično in ona ženska je šla k drugim sorodnikom. Tako major nij imel kaj jesti in se je z vrvico na oni svet preselil.
* (Strela ubila.) V Seesnu pod Ilar-cem na Nemškem se je zgodil čuden dogodjaj, da je strela udarila v streliščni šotor, ter ubila štiri može; dva mej temi sta bila dvojčka ; oba brata sta v življenji vedno skupaj bila; rodila sta se oba v taistej uri, oba sta bila pri taistem mojstru izučena, oba sta slu
Dunajska borza 9. avgusta.
(Izvirno tolegrafično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   62 gld, 7f> kr. Enotni drž. doJg v srebru 66   „ 90
Zlata ronta....... 74 90
1860 drž. posojilo   ... 111   „   25 ".
Akcije narodne banke 824   „ _ "
K rodi no akcije   .   ,    .        166   „25 "
London.......122   „   65 "
Napol. ...... 9   n 81
C. k. cekini...... 5   „   85 „
8robro .   .     107    „   20 ,
Državno marke    ....      60   _ 30
5000 kilogramov
zgodnjega rožnega taromplrja Eaiiv-Kose. najokusnoji in najrodovitneji krompir jo na prodaj po 5 gld. 100 kilogramov pri
"IVE. r*ii*cii
(i07—1) v K ran j i.
Dobra
prodajalka na drobno
so sprejme va mešano trgovino na Kranjskem precej. Ponudbo r.aj se oddajajo v F. JI iillerjevein nunouc(!u>bureun v Ljubljani. (206—2)
Štev. 10818.
(203 -2)
Razglas.
Ker so se konec julija t. 1. mej tukajšnjem delavskim stanom osemkrat prave človeške koze zdravniško opazile, tak se prebivalstvo nujno vabi, se stavljenja koz obširnejše poprijeti, kakor se je to dosedaj zgodilo, ker se ravno to stavljenje kot edini pripomoček zoper epidemično vnetje te bolezni živo priporočati mora, in ker stavljenje koz, ki se vsako soboto po poludne na mestnem magistratu-brezplačno godi, slehernemu priložnost da, si koze, naj bo uže prvikrat, ali pa v novic staviti dati.
Mestni magistrat v Ljubljani,
1. avgusta 1877.
Xujcl. 7. avgusta: Evropa: Mnly iz Pulja. — Gradišnik iz Borovnice. — dr. Krek iz Gradca. — liuzzi iz Pulja. Pri Slonu: Prelesnik iz Kamnika. — dr. Eržen iz Litijo. — Pekle iz Trsta. — Vester iz Cadeža. — Socielo iz Trsta. — Podgoršek iz Karlovca. — Zvanut iz Vipave. — Polak iz Dunaja. — Kisel iz Kairo. Pri Mulići: Eisner iz Dunaja. — Basovi iz Trsta. — Pavaševie iz Portore. — Kohn iz Dunaja. — Mitterer iz Gradca. — VVeis iz Dunaja. — Neuburger iz Berlina. — Kaisor iz Dunaja. — Tscherin iz Lvova. — Kobi iz Kočovja. — Fischer iz Dunaja. Pri Zamorci: Schvrar* iž Gradca. — Kocijančič" iz Kranja. — Mibolič iz Loko. — Lavrič iz Gradca.	Na gospodstvu Kraj pri Brežicah jo na prodaj 1100 veder izvrstnega belega vina po 7nižanej coni, skupno, kakor tudi v partijah od 20 veder naprej. — P. n. kupci, kateri bi želeli vino na mostu pokusiti, naj  izvolijo poprej pismeno naznaniti oskrbništvu omenjenega gospodstva, prihod v Brežicah, dan in vlak, da se jih more na železnici s priliko počakati.                     (190—3)
	HENRI NESTLE-jeva red lin a motem mm cleeo, ICilillf)   nrnvn •           BO et,kete V8ake doze s podpisom iznajditolja 1 iti li up   |fi <i> ti .   „iienri NcmUc" in pa s podpisom glavnega založnika        ISerljak." prepisane. Središčni zalog za Avstro-Ogersko: Dunaj, mesto, NagJer&AMse štev. 1. mm Glavni zalog v Ljubljani pri ^ilj. MLavrju, lekarna „k zlatemu jelenu" na Marijnem trgu. (197—3)
Ku#•/ Sirk, notar v llrcžlcalt (Kanu) na Spodnjem Štajerskem, proda voder prav dobrega starega in novega lutenberškega vina domačega pridelka, katero jo za butelijo ali pa za mešanje in zboljšanje sla-bejfiih vin posebno pripravno, precej in po vredni coni, tudi po 5 vedor ali pa vse vkup.   Vprašanja so bodo bitro odgovorila.                      (208_1)