m Firnvt tovarne športnem ORODJI El IN BEGUNJE NA GOR
CELOTNI DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV
1. Fakturirane realizacije v tekočem letu:
a) proizvodi in storitve
b) trgovsko blago in material skupaj realizacija
c) drugi dohodki dohodki skupaj
2. Skupno fakturirana realizacija
3. Terjatve do kupcev
4. Plačana realiz^oija
5. Poslovni stroški
6. Dohodek in delitev
7. Razdelitev dohodka na:
a) obvezni rezervni sklad • b) skupni rezervni sklad
c) prispevek za Skopje
d) osebni dohodki
od tega: netto prejemki prispevki
e) za poslovni sklad
f) za sklad skupne porabe
STRUKTURA DELITVE DOHODKA
1. Celotni dohodek
2. Poslovni stroški
3. Dohodek za delitev
4. Razdelitev dohodka na:
a) osebni dohodek brutto
b) prispevki iz dohodka
c) skladi podjetja
1965
I ' ‘''-V /	^ indeks
■ M« / (/	,966/1965	I
24,652.865 398.923	31,419.905 1,809.377	—f	 127,4 201,3
25,551.788	33,229.282	130,0
.59JUU2.	617.451	104,5
2*6,142.900	33,846.733	129,5
27,966.300	37,596.452	134,4
3,749.720	13,537.680	361,0
24,216.580	24,058.772	99,3
16,347.222	16,575.772	101,4
7,869.358	7,483.000	95,1
220.230	426.592	210,0
91.594	83.369	91,0
31.433	31.680	100,0
5,711.314	5,389.024	94,4
3,386.905	3,462.987	102,2
2,324.409	1,926.037	82,9
1,664.887	1,252.335	75,2
150.000	300.000	200,0
1965 struk. 1966		struk. indeks
24,216.580	100 24,058.772	100 99,3
16,347.222	67,5 16,575.772	68,9 101,4
7,869.358	32,5 7,483.000	31,1 95,1
5,711.314	72,6 5,389.024	72,0 94,4
121.927	1,5 115.049	1,6 94,4
2,035.117	25,9 1,978.927	26,4 97,2 1
Glavne značilnosti doseženega dohodka ;
v letu 1966 so:
-	.
1.	Močan porast dosežene prodaje, sku— j paj za 30 % v razmerju dp Jeta 1965, \ kar bo analizirano posebej.
"	■	... i
2« Kljub močno'povečani prodaji je če- j lotni dohodek ostal na ravni leta
1965,	oziroma je celo za 0,7 '% niž- i ji. Vzrok je v porastu terjatev do kupcev kar za 3,61 krat, tako, da !
• so terjatve dp kupcev ob koncu leta i "• 1965 znašale 3,749.720 N din, ob kon— |
■cu leta 1966 pa 13,537.680 Ndin.
Vzrok za takšen porast terjatev je v i tem, da smo v letu 1966 začeli naje- I mati kredit za prodajo v izvoz sami, do leta 1965 pa je najemal kre,dite naš glavni izvoznik. "Slovenijales"., 1
V	letu 1965 je zato Slovenijales tar-koj poravnal vse- obveznosti za odpre' j me v ižvoz, isti je terjatve do kup- I cev v inozemstvu imel pokrite s kre- .! ditom. V letu 1966 pa poravna faktu-' re Slovenijales po prejetem plačilu I iz inozemstva. Naše podjetje•sicer ima terjatve za odpreme v izvoz pok- ; rite s kreditom, ki smo ga izkoristi- 1 li pri Gorenjski kreditni banki Kranj, vendar pa so to ne prizna kot plačano realizacijo.
3.	Rahel porast poslovnih stroškov v ra zmerju dc?r°^iCleta 1965 in sicer za
1,4 /o v razmerju do prodajnih cen na, ših proizvodov. Kljub temu pa je to izredni uspeh, saj smo s sprememba*-mi, ki so nastale po gospodarski reformi pričakovali večji porast stroškov v strukturi cene proizvodov. Takemu uspehu je sigurno največ pripomogla rekonstrukcija tovarne, saj se je lahko povečalo proizvodnjo, izboljšalo kvaliteto proizvodov in doseglo boljše izkoriščanje materin/- i lov. Tako minimalno povečanje stroškov v strukturi cene je sigurno us- 1 peh, če upoštevamo, da so se cene stroškov proizvodnje povečali j>o re- i formi povprečno za 25 cene v iz-
vozu pa samo za 11 zaradi novega 1 obračunskega tečaja dinarja	in	za	|
20 % na domačem tržišču zaradi	pove-!
čanja cen naših proizvodov.	I
!
...	j
4. Kočno povečanje obveznega rezervne- j ga sklada, Iti smo ga dolžni obraču- i nati in- odvesti na izločen račun
pri banki. Povečana obveznost .izvi— 1 ra iz višjega stanja obratnih sred- ; stev, kar je osnova za obračun pri— | spevka v rezervni sklad.
I
5. Skupni osebni dohodki so v struktu— i ri celotnega dohodka -za' 1,2 fo nižji j kot v. lotu 1965 j kar je na eni stra^- 1 ni sicer posledica znižanja prispev-; kov iz osebnih dohodkov, na drugi, strani pa v povečanju produktivnos- ; ti. Pri 0,4 % zvišanju netto oseb-^ | nih dohodkov v strukturi stroškov proizvodnje, so dejansko netto ose— I bni dohodki na zaposlenega porastli , v razmerju do leta 1965 za 33,5 i
V	letu 1965 so znašali 600,18 Ndin, ; leta 1966 pa 801,06 Ndin netto na
i
mesec.	j
I
!
-	Jaka, kdaj greš pa ti v inozemstvo? -» Sem že pri Jožovcu zmenjal!
2
Prikaz osebnih dohodkov v strukturi celotnega, dohodka, oziroma v strukturi stroškov proizvodnje je znašala!
a) brutto osebni dohodki
b) netto osebni dohodki
c) prispevki iz oseb.doh.
1965
23,6 % 14,0 1o
9,6 %
1966
22.4 %
14.4 °/o 8,0 ^
6.	Skupna sredstva skladov podjetja so siuer v letu 1966 razmeroma enaka kot v letu 1965, saj znašajo;
V letu 1965 v letu 1966
2,035.117 Ndin 1;978.927 Ndin
Vendar pa je struktura delitve skladov v letu 1966 drugačna in sicer;
	1965	struk.	1966	struk.
-	obvezni rezervni sklad -	za poslovni sklad -	za sklad skupne porabe	220.230 1,664.887 150.000	10,8 81,8 7,4	426„592 1,252.335 300.000	21,6 63,3 15,1
		.... •	2,035.117	100	1,978.927	100
K takšni delitvi skladov smo prisiljeni kljub temu, da bi imeli interes maksimalno vlagati v ‘poslovili sklad zaradi visokih obveznosti za anuitete v letu 1967c Za rezervni sklad je že omenjeno, da smo bili dolžni, da vložimo 2 °/o od osnove povprečno izkoriščenih obratnih sredstev, kar da pri 21,329.617 Ndin povprečnih obratnih sredstev, izkoriščenih v letu 1966, prikazani znesek (v letu 1965 so povprečna obratna sredstva znašala samo 11,048.025 Ndin)o
>'«11 '
Za sklad skupne porabe je bilo potrebno predvideti večji znesek zaradi prispevkov, ki jih pocjetje prizna zq. letovanje. V letu 1965 je prispevek za letovanje skupno znašal 18*000 Ndin in . še ta je bil pokrit iz osebnih dohodkov, v letu 1966 pa je bilo za letovo-nje izplačilno 99.620 Ndin, kar je potrebno pokriti iz sredstev sklada skupne porabe po zaključnem računu za leto
1966.	Povečani sklad skupne porabe v razmerju do leta 1965, je tako izključno namenjen za prispevek za letovanje, s tem pa ni na razpolago večjih sredstev za stanovanjsko gradnjo, kar bo sigurno bolj aktualno z ureditvijo zazidalnega načrta za Begunje.
Delež za poslovni sklad je tako v letu 1966 močno znižan in pomeni samo polovico zneska zapadlih anuitet za investicijska posojila v letu 1967, ki znašajo 2,295c 169 Ndino Čez 1 milj, Ndin sredstev, ki jih zmanjka za kritje anuitete bo predvidoma lahko pokrito;
a) iz nepotrošenih sredstev v letu 1966 zaradi več obračunane amortizaoije
300.000 Ndin,
b) iz amortizacije tekočega leta 1967
700.000 Ndin.
V	letu 1966 ni več ločenega zaključnega
J računa za obrat družbene prehrane, Po- t i datki, ki so spodaj prikazani, pomeni- i ! j° skupni rezultat poslovanja podjetja I £n. obrata družbene prehrane. Celotni J dohodek in njegova delitev odpade na obrat družbene prehrane v sledečem ra—
| zmerjus
skupaj
o d podjetje
tega
obr.dr.prehr.
1. skupaj fakturirana realizacija v tekočem letu
2. skupaj plačana realizacija
3. poslovni stroški
4. dohodek za delitev
5. negativni dohodek
*■ - t * *
6. izplačani osebni dohodki
7. izguba skupaj
33,846.733
24.058.772
16.575.772 7,483.000
33,638.039
23,850.078
16,339.150
7,510.928
208.694
208.694 236.622
27.928
84.469
112.397
~V primerjavi z letom 1965 je rezultat poslovanja obrata družbene prehrane sledeč*
1965
1966
l~ '	'	■
^ 1» celotni dohodek
2. stroški poslovanja
3. izguba
Izguba obrata družbene prehrane je pokrita iz dohodkov podjetja. Povečanje iz- j gube v razmerju do leta 1965 pa izvira I v glavnem iz povečanja osebnih dohodkov j v letu 1966, S35>rejtjem novega pravilni— | ka o, delitvi osebnih dohodkov. Povprsč- j ;ni netto osebni dohodki v obratu družbo— j ne.prehrane so v letu 1966 znašali 679,58 Ndin, v letu 1965 pa 514,36 oz. j za 32,1 v letu 1966 več kot v letu 1965.
.indeks
1966/1965
216.534	208.694	96,4
291.410	321.091	110,2
74.876	112.397	150,1
i Kitnimi
SIN D! K A T
'	  W"'i'iniiiiiiiiuii,.u„iiM„,UuU„„IMWWW<„lwl..
zoži vel ^
- -	4
IZ ZAPISNIKA. 1. SEJE IZVRŠENGA ODBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE "ELAN"
BODOČE DELO NOVEGA ODBORA	i
I
Pod to točko dnevnega reda je predsednik! tov. Jagodic Stane predlagal program dela v 12. točkah, ki naj bi ga sindi- ] kalna podružnica "Elan" izvrševala v bodoče:	»
Prvi in osnovni namen dela sindikata je, ! da združuje ljudi zaradi ekonomskih ii>- j teresov, zaščite oseTjnih interesov in I interesov celotnega kolektiva.
Aktivno mora sodelovati z organi samou- j .pravljanja za pravilno delitev ustvarj e-1 nega dohodka na celoto in s tem v zvezi | na posameznika.
1. Organizaciji omogočiti čim tesnejši j stik s člani kolektiva, da bi vsak član dobil zaupanje v organizacijo in obratno.
2. Sindikalna organizacija mora spremljati nove ekonomske prijeme za izvrševanje družbene reforme in s tem v zvezi ideološko—politično dejavnost.
3.	Da se zavzema za slehernega člana kolektiva, za pravilno nagrajevanje po vloženem delu v okviru sprejetih toleranc to je- razponov med najviš-jiniin najnižjimi prejemki,
4* Da sindikalni odbor pazi in spremlja plan proizvodnje ih prodaje ter komercialne zaključke in realizacijo istih.
5.	Da vpliva na vsakega člana, na pravilen odnos do dola, družbeno lastnino in za izboljšano ureditev pogojev dela«
6i Da se zanima za okolico podjetja in sodeluje s krajevnimi faktorji za izboljšanje živijenskih pogojev svojih članov.
7» Da se ustvarijo primerni pogoji za 1 letni oddih, bodisi v lastnem campi- | ngu ali individualno s primernimi ra I greši.
*
8. Da vodi skrb za člane kolektiva, ki | so v bolniškem staležu in pomaga v j okviru možnosti socialno ogroženim.
9. Da s svojo dejavnostjo sodeluje pri razvijanju samoupravljanja v podje-tju.
10. Da živi.in ustvarja pogoje članom na 'ailtumem, športnem in sličnem udejstvovanju.
11. Da posvoča pozornost sprejemu in odpustu delovne sile v kolektivu.
12. Da skrbi za dosledno sprovajanje statutov in pravilnikov podjetja.
Po kratki obravnavi in dodatnem vprašanju, ali je v program dela zajeta skrb za stanovanjska vprašanja članov delovne skupnosti, so navzoči navedeni program
v	celoti sprejeli.
b
i PROSLAVA ZA 8. MAREC - DAN ŽENA
i Sprejet je bil sklep, da se proslava vr— | ši po sledečem razporedu:
i
j a) Pozdrav predsednika.
; b) Pogostitev
i
! c) Za obrok na Fortuni je prevzel skrb tov. $os Marjan.
i c) Obisk bolnic (potrebno je ugotoviti točno število bolnic in nabaviti darila). Sprejet je bil sklep, da se j	nabavi potrebna količina pomaranč,
čokolade in napolitank.
Za obisk bolnic se določijo trije čla nij tov. Jagodic Stane, Triplat Pavel I	in Jensterle Marija.
I
I ■ i
j RAZNO
i
I
I 1. Tov. Škofič Florijan	se	je	obrnil na
sindikalno podružnico s	prošnjo, naj
mu pojasni 80.člen točke 3 po pravilniku o delovnih razmerjih glede koriščenja izrednega dopusta. Navzoči so se strinjali, da se je treba držati pravilnika, kjer je razvidno, da siv slučaju smrti ožjega sorodnika prosti |	trije delovni dnevi.	Odbor	sindikalne
podružnice je mnenja, da tov. Škofič Florijanu pripada 3 dni izrednega j	plačanega dopusta.
f ' ►
I
I 2. Sindikalni izvršni odbor je predlagal, da se uredi delitev lesnih odpadkov in sicer po obstoječem pravilniku, v kolikor pa ne odgovarja, je treba izdelati novega. Kadrovski sektor naj dostavi seznam zaposlenih delavcev z datumi zaposlitve službi, katera vodi
d^ŠMl*oS$&8£iJe bil mišljenja, da se	ne	delijo	tistim	članom kole-
ktiva, ki imajo gozdoye. Predlog je , .,	v,-	le	šenih-odpadkov ,
bil, naj bi en voz- delili na dn>-
žino ne glede koliko članov je v podjetju zaposlenih. Če pa bi se izkazalo, da je lesnih odpadkov dovolj, bi jih dobili še ostali člani družine, kateri so zaposleni pri nas.
I
3» Z obvestilom občinskega sveta smo bili seznanjeni naj organiziramo akcijo materialne pomoči Vietnamu, i Tov. Jagodic Stane je predlagal, da j se povežemo z ostalimi organizaci— j jami, samoupravnimi organi in up ra- 1 vo ter skupno rešimo to vprašanje, j
4.	Vso člane kolektiva je treba obve— | stiti, da nam Kersniška tovarna nu- ■ dl po ugodnih cenah žgano apno v kosih.
I
5» Tov. Jagodic Stane je seznanil čla— I ne o seji organizacije pogreba pokojne Bajič Tončke.
I
Akcija za finančno pomoč prizadeti i družini je bila uspešno zaklučena. j
I
i
6. Sprejet je bil sklep, da se posta-
vi	novega člana sindikata za disci— i plinsko komisijo. Dosedanjemu članu •' tov. Janša Stanetu je pretekel man— : dat, zato je odbor predlagal ttrT^ Peterman Franca. V slučaju odsotno— | sti pa ga zamenjuje tov. Legat Mar- ! jan.	j
j
7. Dotacija članom kolektiva po 5 Ndin j ostane nespremenjena.
i
8. Tov. Peterman Franc se zanima zakaj ! je ukinjen plan na nadure. Odbor je ;
6
mišljenja, da se kolektivu pojasni z različnimi primeri kakšen je r^lir na posameznika v osebnem dohodku.
9.	Sprejet je-bil sklep, da je cena vstopnicam dramskih predstav za čla-ne kolektiva 1,50 Ndin, za nečlane pa 2,50 Ndin,
10. Odbor je predlagal, da se s podjetjem "TRANSTURIST" :.a Škofje Loke uredi" prevez delavcev na delo in z dela.
11. Tov. Jagodic Stane je predlagal, da izvršni odbor da zaupnico 4 člane odbora:
Jagodic Stanetu,
Kralj Rudolfu,
Gašperšič Petru,
Jensterle Mariji,
za reševanje trenutne tekoče problematike. Predlog je bil v »eloti sprejet.
12. Tov. Triplat je predlagal, da se glasilo "Naša smučina" 'izroča članom kolektiva pred-vratarnico podjetja,
13. Sklep izvršnega odbora.je bil, da se sklepi sej redno objavljajo v "Naši smučini".
ZAHVALA !
#
Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sindikatu in delavcem metalne delavnice za vence in vsem, ki so ga spremili na nje govi zadnji poti.
Mali Vika
SLOVO OD TONČKE!
i
| Usoda je terjala Tvoje, v zameno dveh novih sivi j en j. Toda usodi se ne da izogniti, čeprav je še tako kruta in
neusmiljena.
L'...	'	.	'	i
i Tvoji sodelavci, predvsem dolgoletni, ki smo g Teboj delili dobrb in sjabo ! v podjetju, globoko čutimo izgubo ve- i stne in marljive tovarišice in prija—
I teljice in tembolj sočustvujemo z mo-* i j šem. in novorojenčki in svojci. Ti so s j l Teboj izgubili mnogo več - ženo, mater j ; in sest o. iaiogo premlada si odšla.
I Neizpolnjenih Ti je ostalo še mnogo že—j j lja z?, srečno družinsko življenje in i dom.	.	!
1	l
i	j
! V velikem številu smo se poslovili od ;
| T/oe s te Silim srcem in boljo, toda v I
I dobrem spominu nam boš vodno črtala.
i
|	Sodelavci!
I	’	' ' i
I	•	I	•
. I
Ob nenadni in težki izgubi drage
žene	‘
TONČKE BAJIČ
se zahvaljujem sindikatu, upravi, sodelavcem in vsem članom kolektiva za pomoč, vence in izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Obenem se zahvaljujem vsem za materialno pomoč ob nesreči, ki je zadela mene, otroke in vse domače.
Veljko Bajič in bližji sorodniki
7
*
| PRAVILNIK O DEL, RAZMERJIH SPREJET
pravilnik
v-?.
IZ ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA
Upravni odbor je na, 10 redni seji dne
23	■> XII« 1966 obravnaval predlog Pravilnika o delovnih razmerjih, katerega je dal vsem članom delovne skupnosti v obravnavo ■> Nov Temeljni zakon o delovnih razmerjih je začel veljati 8. IV. 1965 in ga je delavski svet sprejel na zasedanju 18. VIII. 1965 Začasna navodila za urejanje delovnih odnosov. Poglavja iz delovnih razmeiij pri novem zakonu pa tu— du ureja Statut podjetja, ki ga je DS potrdil v januarju 1966. V statutu so posamezna poglavja le načelno dAočena, dočim so vse določbe točneje določene v predloženem predlogu,,
Ker so se po uveljavitvi Temeljnega zar-kona o delovnih razmerjih pokazale .po-mankljivosti, so bile v Uradnem listu št. 26/66 ovjavljene njegove spremembe . indopolnitve in v Uradnem listu 43/66 od novembra 1966 pa je bilo objavljeno prečiščeno besedilo. Predložen.predlog je že vsklajen z novimi dopolnitvami in spremembami. Ena najbistvenejših in najvažnejših značilnosti in novosti novega zakona je vsekakor to, da je delovnim orgajnizaciiam oz. delovnim skupnostim s tem zakonom prepuščeno, da velik del ! vprašanj iz delovnih razmeiij s svojim splošnim aktom oz. pravilnikom po lastnih, potrebah in možnostih same urejujejo.
Člani delovne skupnosti so bili zlasti opozorjeni na sledeča poglavja in določila:
1. Stopanje delavcev na delo;
I •
j 2. Poskusno delo, trajanje poskusnega de laj
3. Stopanje na delo in določen čas, kdaj in v katerih primerih se 'tako delo odloča v našem podjetju?
4. Razporeditev delavcev:
- nevarna delovna mesta zaradi poškodb in bolezni,
- delovna mesta, ki so nevarna za posebne taSka telesna delaj
5. Dnevne in stalne premestitve;
f /»-• s
6. Primeri in. pogoji v katerih so delavci dolžni delati dalj kot polni delovni časi
• 7
7. Dolžina dopustov} redni, dodatni, izredni, odsotnost delavca z dela do 30 dni ter nadomestilo OD;
8» Odgovornost delavcev delovne skupnosti, vrsto kršitev lažje in hujše, ukrepi in postopek;
9.	Prenehanje dela in odpovedni rokij kdaj se šteje za samovoljno zapustitev dela;
10.	Uveljavljanje! pravic delavcev po delu in z dela.
Nadalje je Vidičeva obrazložila delavskemu svetu predloge in spremembe, ki
so bili dani od strani članov delovne'
skupnosti v času obravnave:
1.	Dopolnitve, 14 so jih predlagali člani kadrovske komsije in člani UO, so še v predlogu upoštevani, t.j. podaljšbni so bili roki za poiskus-no delo in skrajšan rok za samovoljno zapustitev tlela.
O
O
I
2.	Dopolnjen je bil člen 49. kateri obravnava delo v podaljšanem delovnem času, v katerih primerih in pogojih je delavec dolžan delati v podaljšanem delovnem času«
Vstavljen je bil vmesni člen 50/a, kjer določuje, da delovna organizacija lahko tudi v drugih primerih odredi, da delavec dela dalj kot polni delovni čas, če se izkaže potreba.
Po obravnavi na DS je bil ta člen dopolnjen s tem, da v takih nujnih in večjih delih, ki bi jih bilo nujno obravnavati, odloča UO.
77. člen se dopolni - lahko pa se za-hteva odškodnina, v kolikor mu delovna organizcaija ni omogočila koriščenja rednega dopusta,
88. člen - sprememba zaradi novega predpisa, ki je v veljavi odi. I.
1967,	da imajo delavke med nosečnostjo pravico do nepretrganega porodniškega dopusta najmanj 105 koledarskih dni o Po sklepu DS tudi za naše podjetje ostane 105 dni, ker bi sicer do 133 ali 28 dni morali kriti iz naših osebnih dohodkov,,
94. člen se .dopolni s.tč. 16, za hujše kršitev delovne dolžnosti se smatra tudi neupoštevanje požarnovarnostnih ukrepov.
Tov. Vidičeva je tudi poročala, da je bilo nekaj pripomb s strani službe varstva pri delu, katere pa bodo natančneje določene s tozadevnim pravilnikom, dočim so v Pravilniku o delovnih razmerjih vključno načelne določbe *
Sklep:
Delavski svet je po daljši diskusiji in obravnavi soglasno sprejel predlog pravilnika o delovnih razmerjih z upoštevanjem zgoraj zapisanih pripomb. (~)
O
FORTUNA obrat
Oddelek plastike Fortuna posluje v sedanji organizaciji kot proizvodna enota za izdelavo izdelkov iz plastike v okviru splošnega obrata podjetja "Elan". Splošni obrat pa tudi v novo-sprejeti organizaciji v letu 1966 sploh ni posloval in so oddelek plastike, telovadno orodje, kovinske proizvodnje in sedlarska. bili povezani neposredno na šefa proizvodnje.
Zamisel, da bi začasno bilo mogoče poslovati na ta način je nastala nesprejemljiva, ko se je prioel večati obseg dela oddelka za plastiko in ko so se 'proizvodne naloge vedno bolj komplici-rale. Velika naročila, večanje števila 'lalavcevj'. občutljive naloge, prijava proizvodnje Lloydovem registru narekuje zahteve, da se osnuje obrat in obra-tovodstvo«
inhi.MiiiitiSM/i
Z ozirom na dejstvo, da je poslovanje te&Lo po načinu obrata, kar so v naprej | narekovale proizvodne in druge spredaj j navedene naloge, ne bo uspostavitev obratovodstva pomenilo občutne spremem— ! be, V glavnem gre le za sankcioniranje j obstoječega stanja po predpisanem samo— j upravnem postopku,
.	t
I	i
Obrat zaposluje 27 delavcev in proizva- j ja čez 20 milj. din mesečne vrednosti, j
j
Glede na gornjo ugotovitev je delavski j svet sprejel sledeči
i
sklepi
Obrat plastike naj se z veljavnostjo 1. :
I.	1967 osamosvoji kot samostojni obrat i in naj se v tem smislu popravi organi- j z&cijska shema podjetja in vzporedno s tem tudi vsi pripadajoči splošni akti. ,
V	Pravilniku za razdeljevanje osebnih j dohodkov naj se pri kategorizaciji vne- J se novo delovno mesto — obratovodja ob— | rata s XV. kategorijo.
Dela pa naj se naprej na elaboratu ana- ! liz o rentabilnosti tega obrata.
1966
	Povprečni OD v letu 1966	na mesec j 1 1
1. povprečje podjetja "Elan"	801,06 Ndin	
2* povprečje celotne industrije v Sloveniji (ocena iz podatkov za mesec november)	780,00	1 1 "
3. povprečje lesne industrije v Sloveniji (ocena iz podatkov za mesec september)	670,00	! n
4. povprečje industrije v občini (Radovljica od. I. do XI. 1966)	765,38	
; od tega: Veriga Lesce . Plamen Kropa TIO Lesce Kemična Podnart • ^ LIP Bled -• . • ' Sukno Zapuže , jJ.mira Radovljica GG Blod	700.51 922.51 674,75 864,94 806,38 642.92 766.93 948,19	It ii tl It Tf It 11
Iz primerjave, ki kaže ugoden položaj našega podjetja v slovenski lesni industri— | ji, lahko zaključimo samo to, da bi vsakršna nepremišljenost pri obravnavanju OD ' v prihodnje res bila povsem neupravičena. ■		
Podatki o nekaterih podjetjih lesne industrijo pa so sledeči: (povprečje >do 30. IX. 1966)
Ndin
Novoles, Novo mesto 566,00 LIP Bled	824,00
Javor Pivka	599,00
Brest Cerknica	693,00
Lesni kombinat	Ljub* 627,00
-Meblo Nova Gorica	640,00
Marles ivfcribor	581,37
■LIN Nazarje	780,00
LIP Slov. Gradec	861,42
"NAŠA SMUČINA" št. VI./6 ,NAKLADA: 750 izvodov UREJA: UREDNIŠKI ODBOR UREENIK: KNAFELJ SLAVKO
LAHKO
VDANOAniinen
l oranž
zelena
SVETLE BARVE
v.’
SgV:'. V*.:
■	"	v	skrla
PASIV,
HLADNO Ntfnodra
mL • i
jvijol.
Psihološki vpliv barv
10
\l.SMUČINA V NOVI OBLEKI
Tovarniško glasilo nosi že letnik VI., se pravi, izhaja že šesto leto, brez vsakršnih rokovnih izostankov vsakega 15« v mesecu, ob prejemu mesečnih dohodkov. To vsekakor pozitivno vpliva na razpoloženje delavstva. Kar je bilo že omenjeno, se oblika - bodisi zunanja, kakhr notranja oprema, do danes ni prav nič spremenila. V delu pa je nov osnutek ovitka Naše smučine, za leto 1967=
Vsebina je v pretežni meri obravnavala notranja dogajanja in obveščanja kolektiva. Na prvih straneh so vedno bili prioritetni najaktualnejši prispevki, ki so se nanašali na splošne spremembe v odnosu na naše podjetje. Nadalje poročila o planih, realizaciji in finančnimi uspehi, izvlečki iz zasedanj in sej samoupravnih organov. Obvestila o osebnih dohodkih, zaščiti dela, zdravstveni zaščiti, itd. Obravnavo tržišč, prodaje, kadrov in ostalo problematiko. Sledila je športna dejavnost naših sekcij in šoh ter kino in občasno nagradne križanke. Šibkejša so bila poročila o delu naših organizacij, ZK, ZMS, dočim so bili aktivnejši gasilci in komisije DS-#. Manj in to absolutno premalo pa je bilo samih prispevkov direktno iz obratov in oddelkov,,
Tekoče mesečno je gradivo preverjal re- | dakcijski odbor pred objavo in s tem usmerjal glasilo. Redko kdaj pa je bi- : lo gradivo slovstveno kontrolirano, razen urednika, ker so bili prispevki , vedno oddani prepozno in to ni več čas | dopuščal.
I
Naklade je bilo 700 izvodov mesečno, t.j. skupno v letu 1966 8,400 izvodov, j Našo smučino so prejemali člani kolek- I tiva brezplačno. Izven podjetja se me- J sečno pošilja za razne organizacije, ustanove, podjetja, uredništva, upokojencem, vojakom in drugim; blizu 70 kom.
I Stroški: Ciklostil papir 100.000 kom h, 0,02 Matrice	280	"	& 1,35
Barva za tiskanje ,	40	"	h.13,30
Ovitki	8.400	"	h 0,20
Obrezovanje	12	x	MO, 00
Skupno material
Netto dopisniške nagrade, honorar urednika, dekoracije, itd.
+ prispevki
Brutto
2.000 Ndin 378 " 532	"
1.680 " 480	"
5.070 Ndin
8.471 Ndin 4.210	»
12.681 Ndin
Vseh stroškov 17.751 Ndin ali 1 kom "Smučine" 2,12 Ndin
11
C'
d
Iz zapisnika delavskega sveta!
Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o organizaciji iii sofinan siranju socialnega zavarovanja (Ur.list SFRJ št. 52/66) določuješ
Da bi bile neposredno udeležene pri izvajanju zdravst7ene^;zqjvar0vanja gospodarske organizacije^joKrile iz svojih sredstev za osebne dohodke nadomestila osebnega dohodka za prvih trideset kole darskih dni zadržanosti ali začasne nez možnosti za delo.
Na podlagi gornjih sprememb se predlaga višina nadomestila za posamezne odsot— faosti zaradi nezmožnosti za delo;
1. Bolezni
— ■ '■ ■ i »i
a) zaradi bolezni začasne nezmožnosti za delo;
b) zaradi zdravljenja ali medicinske preiskave v stacionarnem zdravstvenem ali kakšnem drugem specializiranem zavodu}
c) zaradi določenega zdravljenja ali medicinskih preiskav, ki jih ni mogoče opraviti izven delovnega časa;
d) zaradi zdravljenja po predpisih o WI	80	Jž
2. Nesreče
a) zaradi nesreče na delu brez krivde oškodovanca poklicne bolezni in nesreče na službeni poti	100	fo
b) zaradi nesreče na delu po krivdi oškodovanca
c) zaradi nesreče izven dela 80 %
3.	Nega ož.jih družinskih članov
#
a) za negovanje otroka do 3 leta starosti	70	%
b) za negovanje otrok nad 3 leta starosti in ostalih ožjih družinskih članov 60 %
Delavec, ki izostane z dela zaradi ene-* ga izmed vzrokov začasno nezmožnosti za delo, mora svojo' odsotnost v roku
24	ur sporočiti sam ali preko druge osebe šefu sektorja, oz. obratovodju. 1
I
Nadomestilo osebnega dohodka uveljavi ! delavec s potrdilom zdravnika, ki je pristojen za odobravanje staleža, v • našem primeru od zdravnika obratne am- j bulante "Elan".
Delavec, ki ima po tem predlogu pravico do nadomestila osebnega dohodka med ( začasno nezmožnostjo za delo, se za tisti čas, ko je v stacionarnem zdrav- ! stvenem ali kakšnem drugem specializiranem zavodu, v katerem ima nastavitev in hrano, se to nadomestilo zmanjšaj
i
. \
a) če nima družinskih članov, ki
bi bili po zakonu zavarovani
kot družinski člani	za	40	%	;
l
b) če ima enega druž. člana	za 20 % i
12
c)	če ima dva družinska člana za 10 %
I	'
J
I d) delavec, ki ima tri ali več takih družinsltih članov, se nadomestilo ne znanjša
i
I Ugotovitve ali gre v primeru nesreče na j delu, poškodba po krivdi ali brez kriv-i de, bo odločala komisija za varstvo \5rx 1 delu v podjetju.
i
j Nadomestilo osebnega dohodka med negova-j njem obolelega ožjega družinskega člana,
| gre upravičencu največ za 15 dni, če | oboleli družinski član ni star 15 let j in največ 7 dni, če je star nad 15 let . in če gre za negovanje žene po porodu.
i
V	kolikor podjetje organizira in. finansira preventivni ukrep cepljenja proti gripi, imajo delavci pravico do nadomestila osebnih dohodkov začasne nezmožnosti za delo v višini;
1 a) delavci, ki so se cepili in so zboleli za gripo in delavci, kateri se zaradi bolezni v času cepljenja po zdravnikovem priporočilu niso cepili	80	$
b)	delavci, ki se niso cepili zaradi osebnih in drugih vzrokov 50 fo
Delavski svet je po razpravi sprejel in potrdil predlog nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolovanja s pripombo, da se spremeni naslednja točka:
delavci, ki se niso cepili zaradi osob-
z/vel 8. marec: dan žena
,nih in drugih vzrokov
60 % (50%)
F.Č.
jo vzkliknil mož, ko je prišel iz služ-i be ter dodal:
"Ženkica, zvečer bomo proslavili tvoj jutrišnji praznik! Pripravi kaj za pod
Bob, jas pa grem v mesto po presenečenje."
Razveselila se je dobre ideje in vneto pripravljala prigrizek. Ure so hitro tekle. Ob enajstih se je mož vrnil iz mesta tar co skesano nasmehnil: "Veš, prijatelji, ki so slavili dan žena, so me povabili." Potem je nekaj tipal po žepih plašča, ki pa ni biib njegov in mrmral: "Ne vem, kdo mi je presenečenje izpeljal* Saj pravim, danes je pa že tako, da ne smeš nikaior". To je bil■ uvod za - lahko noč.
« j
Ob petih zjutraj jo je nekaj zdramil^, iz spanca. Pred odhodom v službo ji je | ljubeznivo šppnil: "Čestitam ti za dan | žena!" 'Obljubil je še, da bo popoldne j prost in po možnosti kmalu doma.
Žena pripravlja slavnostno kosilo, preoblači otroke in pazi, da se kdo ne ,
| umaže.
1 . ¥ .. |
[ Xo je £5.la ura pol šestih so zaškripa- ,
le zavore."Očita je že doma", pravi naj_ j
mlajši.
I
Res je bil - in z njim kolegi iz služ- j be,
i
Začelo so je proslavljanje. Osem proti 1
ena.
i
Pozno zvečer so gostje odšli. Ona je pospravljala. Možu pa se je izvil zadovoljen vzdih: "Pa je bil res lep letošnji osmi marec, ali ne?"
13
uarja
STANJE DELOVNE SILE ZADNJEGA FEBRUARJA
1967
V podjetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 595 delavcev, od tega:
314 moških 281 žensk
V inštitutu pa je bilo zaposlenih skupno 16 delavcev, od tega;
13 moških
3' žensk
■M
GIBANJE DELOVNE SILE
O
V	februarju so se v podjetju zaposlili
sledeči novi‘delavci:
' '	I
LINDIČ Ludvik	- delavec NK, na pomožnih	j
sedlarskih delih v sed-.	|
larskem obratu;
ROZMAN Janko	-	delavec NK, na ročnih mi-	|
zarskih delih v obratu	i
smuči;
POLIČAR Eranc - mizar KV, v kontroli pro izvodnje v smuč. obratu;
BURNIK Jožefa - dalavka NK, kot čistilka v pomožnem obratu;
URH Vinko - mizar PK, na lepljenju v j obratu smuči;
!
RESI/M Janko ~ kovin. strugar KV, na re— I montnih ključavničars- J kih delih v pomožnem ob- | ratu, iz JLA;
!
SIvUT Stanislav - pleskar KV, na lakira- I nju v obratu smuči;
• i
BOŽIČ LiLloš - mizar KV, na brušenju me- !
talnih smuči v smučarskem j obratu;
I
HORVAT Jožo - mizar KV, na lepljenju
metalnih smuči v smučar— j skem obratu;
i
VALANT Eraac - pleskar KV, na lepljenju !
metalnih smuči v smuč er-- ; skem obratuo
Iz podjetja pa so odšli februarja sledeči delavci:
i
BOBNAR Stanislav - delavec NK, zapos- •
len v obratu plasti- j ke - po sporazumu; i
I
BAJIČ Antonija - delavka NK, zaposlena
v telovadnem orodju - i umrla;	j
1
GNILŠAK Margareta - administratorka,
zaposlena v trgovini - po preteku ‘ jiogodbe«
POROKE I
O
Poročili so se:	j
ZALOKAR Jožefa - delavka v smučarskem i obratu
12)ZAVRNIK Stanko - konstruktor v kon- j
štrukcijskem odd„ |
Čestitaino in želimo veliko zadovoljstva na novi živijenski potil
14
| V MESECU JANUARJU IN FEBRUARJU
! IwENCINGER OTO, KV ključavničar, zaposlen : i na delovnem mestu obratovodje kovinskc-j ga obrata, je dne 14. januarja 1967 pri | | testiranju smuči na Zelenici padel in si j | pri padcu zlomil desno nogo nad gležnjem
; Vzrok: Mehak (napihnjen) sneg.
I	s	I
j Imenovani je še v bolniškem staležu.
! VOVK FRANC, KV tesar, zaposlen na delov- ! j nem mostu komunalna dela, je dne 29. ja- I i nuarja 1967 pomagal pri nakladanju miz ! | na kamion. Ena izmed miz je pri naklada- i ! nju zdrsnila iz kamiona ter padla poško— [ | dovancu na stopalo leve noge.
i	#	%	I
i Vzrok: Pomanjkliva organizacija dela. j	i
i Izgubljenih26 delovnih dni.
!	i
| PODOBNIK ANTON, KV tesar, zaposlen na j [ delovnem mestu rogličenje frizov na "Dl- I | MEERJU", je dne 8. februarja 1967 hotel j regulirati z neprimernim ključem nape- j i tost listov. Pri tem delu mu je spodle- j j tela roka in je z dvema prstoma zadel cb j j rezkalno orodje stroja.
j Vzroki Neprimerno orodje.
j Izgubljenih 10 delovnih dni,
I
j
PALOVŠNIK FRANC, KV tesar, zaposlen na j delovnem mestu razžagovanje desk v odde- I lku lesa, je dne 14. februarja 1967 raz- ) žagoval deske na krožni žagi. Pri raz*> ! žagovanju kratkega komada lesa, se jo les zaradi grčavosti zagozdil. Pri ods- J tranjevanju tega komada, je prišel s pa- j lcem leve roke preblizu rezila in si ga I poškodoval.
Vzrok: Nevaren način dela.
Izgubljenih 16 delovnih dni.
BEM JOŽEFA, NK delavka, zaposlena na delovnem mestu vzdrževanja oddelka la*-kirnice, je po končanem delu dne 10. februarja 1967 prečkala cesto na mestu pristajanja avtobusa, ki vozi na relaciji Begunje - Radovljica. V tem trenutku je iz iste smeri pripeljal osebni avto in jo, kljub zaviranju, zbil po cestišču.
Vzrok: Neprimerno pristajališče avtobu sov in neprevidnost delavke.
■
Imenovana je še v bolniškem staležu.
JA30PIČ V1NKD, KV mizar, zaposlen na delovnem mestu izdelave plastičnih čolnov v obratu "Fortuna", je dne 16» februarja 1967 zabijal žičnike v ščitno gumo okoli plastičnega čolna. Pri udarcu s kladivom, se je eden od žičnikov odbil ter priletel poškodovancu v oko | in mu ga težje poškodoval.
Vzrok: Ni faktorja v delovnem razmerju, j
Imenovani je še V bolniškem staležu.
I
Poškodbe je raziskala posebna komfeija i za varstvo pri delu, prometno nesrečo Bern Jožefe pa komisija za prometno varnost s sodelovanjem TNZ Radovljica in Postaje LM Radovljica, v cilju, da se ! na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti i poostrijo varnostni ukrepi.
15
;SLOVEN’C SLOVENCA VAB
-1
° o a-a
SLOVENSKI MLADINIi OBČANOM SLOVENSKIH OBČIN! SLOVENSKI JAVNOSTI!
, :w! • "" r Zemlja naše Gorenjske pod Stolom ni sa*- j mo'naravnih lepot bogata, tembeč tudi mnogih starih domov, v katerih je tekla zibelka velikim slovenskim možem, ki so živeli v daljni ali bližnji minulosti. V Doslovčah, vasici med Begunjami in Žirovnico, je eden takih domov starosvetna kajža - rojstna hiša Franca ; Šaleškega Finžgarja. '
i ■-v) 1 (tU>
/f
^ \ m
(\ vy' J /}
Z življenjem^ ki ga je živel ves zavzet za slovenstvo,.v polni meri razumevajoč tisočletne težnje svojega naroda in sodelujoč z njim v najtežjih preizkušnjah, z življenjem, v katerem je ustvaril delo, ki nam bo nenehen zgled in vir neusahljive ljubezni do domovine, velike skrbi za kleno domačo materino besedo, neustavljive zavzetosti za svetlo rast mladega rodu in neuklonljive predanosti dobremu, naprednemu in vrednemu, se je Franc Šaleški Finžgar kot človek in umetnik uvfgtil med tiste sinove slovenske matere, ki jim bosta nenehno veljala naša hvaležnost in spošto_ vanje.
Iskren namen, da se Finžgarjeva rojstna hiša, ki je. tudi vreden in zanimiv spomenik starega kmečkega stavbarstva, ; preuredi v muzej, so doslej preprečevale kulturnemu snovanju ne zmerom naklonjene in izjemne 'razmere, Iti danes celo grozijo, da se preureditev če že ne 7 omogoči, pa prav gotovo ob nepopravljivi in nenadomestljivi škodi zavleče v
nedogled in negotovost. Zato je bil za odkup Finžgarjeve rojstne hiše in njeno preureditev v muzej ustanovljen odbor, ki so v njem kulturni, javni in družbeni delavci jeseniške in radovlji_ ške občine5 odločno s’e bodo trudili, da se Finžgar jeva rojstna hiša čimpre.j odkupi in preuredi v kulturni, spominski in narodopisni muzej.
Za uresničitev tega namena se odbor obrača na slovensko mladino, vse občane slovenskih občin in vso slovensko javnost s pozivom in prošnjo, da po svojih močeh prispevajo v sklad za odkup Fin-žgarjeve rojstne hiše. Samo deset storili dinarjev naj prispeva vsak Slovenec in Finžgar jeva rojstna hiša bo odkupi je_ na in preurejena v muzej! Ob tem pozivu in prošnji vodi odbor zamisel in prepričanje, da hvaležna oddolžitev spominu pisatelje, teko zelo branega in priljubljenega romana kot je "Pod svobodnim soncem",/ni samo dplžnost občanov jeseniške občine, temveč vsega slovenskega naroda. Ne smemo pozabiti,, da'je ,bil prav Franc Šaleški Finžgar pobudnik in zavzet navduševalec slovenske mladine ,pred vojno, da je s svojim prispevkom odkupila, v naši skupni lasti ohranila rojstno hišo velikega Vrbljana dr. Fran cet,a Preš orna.
J.
16
Tudi t'krat se bo prav gotovo vsa slovenska mladina odzvala našemu pozivu; o akciji bo natančneje seznanjena še prek svojih šolskih vodstev«. Vse druge posameznike, društva, delovne in družbene skupnosti pa prosimo, da za o kup Finž-garjeve rojstne hiše in za njeno preure d.itev v muzej namenjena sredstva nakaže jo na žiro račun št. 5153-679-2135 na naslov zveza kulturno prosvetnih organi zacij občine Jesenice - sklad za odkup Finžgaijeve rojstne hiše,
Odbor za odkup Finžgarjeve rojstne hiše s hvaležnostjo računa na kulturno zavest in razumevanje nas vseh. Svojo nalogo šteje za neogibno dolžnost vsega našega na:, oda; o poteku dela bo sproti ob veščal slovensko javnost.
Odbor za odkup Finžgarjeve rojstne hiše Jesenice
V NOVI ZGRADBI
Firma Franz Bednar D. Sohn, Dunaj se je pred kratkim preselila v nove prostore in je ob tej priliki organizirala tudi tiskovno konferenco.
Že leta 1932 je Bednar pričel s serijsko proizvodnjo takrat šele vepljanih barvnih smučarskih palic, s čimer je po ložil tudi temeljni kamen za današnjo svetovno znano znamko smučarskih palic "KDKPERDELL"• (Sicer se "Komperdcll" i— maujejo smučarski tereni okrog Serfansa na Tirolskem). Smučarske palice te firme se dandanes uporabijjijo pri vseh med narodnih smučarkih tekmovanjih. S temi vsestransko, odličnimi palicami je že preko 200 tekmovalcev doseglo svoja od—
. • x v.
i ličja. Trenutno znaša dnevna proizvo— l j dnja firme Bednar približno 1000 pa— rov, okroglo torej 300.000 parov let- j ! no* Ne Itako polovico celotne proizvod-| nje izvažajo v vse dežele na svetu, i kjer se geji smučarski šport. Zato : ima firma razpredeno tudi zelo široko i prodajno mrežo«
! ~ : i	1
Pri Bednarju posvečajo posebno pozor-i nost čim manjši teži smučarskih palic ;
| in so zaradi tega v zadnjih letih I spet začeli uporabljati nove materia- j | lo» Lahko kovine, steklena vlakna in j lahko jeklo so se odlično izkazali tu- : di pri najtrših tekmovalnih preizkušnjah. Nova oblika ročajev iz usnja ali : usnju podobnega materiala omogoča bolj_ ; ši prijem, daje več sigurnosti in omo- j goča bistveno večji izkoristek pri ra^- 1 vnanju s palico. Ravno take lastnosti "Ifomperdell" palic zelo cenijo tako tekmovalci kot tudi modemi smučarji, i Doslej je .mašala proizvodnja "Komper-dell" smučarskih palic okrog dva mili- ; jona parov.
\
Fir. :a Franz Bednar, kot eden izmed najvažnejših veletrgovcev s športnimi | potrebščinami, je prevzel generalno zastopstvo dobr^ poznane francoske firme varnostnih vezi "Nevada". Te ve- ! zi so pred kratkim začeli izdelovati tudi v Avstriji. Prodajni program podjetja Bednar obsega nadalje tudi pro-izvoda dunajske firme "Tyrolia".	I
.J
O
17
(/ =, _ J u
vj\L
ŽE KONCEM FEBRUARJA
'
V ,
predstavnike. Poleg tega so obiskali še tovarno smuči Kneissl v Kufsteinu, v Grenoblu pa bodo tekmovali s Kheisslo-vimi smučmi.
Letošnja razstava "Salon des Sports d* Hiver" je bila v Grenoblu že od 24. do 28. februarja . Tokrat so bili zadnjikrat na razpolago prostori v parku Paul histralj takoj po končanem sejmu jii premestili v novo ^ .poslopje na nekdanjem grenobelskem letališču. Omenjena premestitev dosedanjih razstavnih prostorov je potrebna zaradi tega, ker bodo na tem mestu zrasle nove naprave za drsanje za čas olimpijskih iger, ki bodo leta 1968 v Grenoblu. Iz istega vzroka je bilo treba prestaviti tudi razstavo na zgodnejši čas. Prireditelji računajo tudi, da se bo povečalo tudi število razstavijalcev glede na lansko loto, to se pravi, da bo na razstavnem prostoru
15.000	razstavljalo svoje zimsko—špe rtne proizvode in oblačila kar 450 firm. V letu 1966 je razstavljalo 310 direktnih udeležencev, kot tudi skero 100 firm preko zastopnikov, ki so izhajali v glavnem iz inozemstva, predvsem iz Avstrije.
Takoj za Wiesbadnom pomeni grenobelska razstava drugo največj o razstavo zinskd -športnih artiklov.
, °
RUSI ŠPIONIRAJO
V	AVSTRIJI
Skupina alpinističnega odseka Ruske smučarske zveze (pod vodstvom trenerja Rabinu j a) trenutno proučuje v Avstriji predpriprave za olimpiado. Obiskala je smučarsko šolo v Arlbergu, kot tudi trening avstrijske državne reprezentance v Heiligenblut. Že od srede decembra dalje Rusi trenirajo v Ziirsu; tudi na tekmovanje v Hahnenhomm bodo poslali svojo
FINANSIRA i-LADINSKI SMUČARSKI TEČAJ
34 obstoječih alpskih smučarjev obeh spolov je bilo v decembru 1966 povabljeno na enote-denski smučarki tečaj, j Stroške zanj je prevzela znana firma MARZSR, >aar pomeni, da je vsem udeležencem plačala hrano, stanovanje, stro_ ške za trenerja ter vse prevoze na ži— I čnicah iii vlečnicah.
O
vi det OD
V IviESECU FEBRUARJU 1967
DOSEŽENO IZPLAČANO
SMUČARIJA	122		120
LO - TELOV.ORODJE	105		104
KOVINSKI OBRAT	126		123
SEDLARSKI OBRAT	116		114
OBRAT PLASTIKE	141		137
PODJETJE	124		122
RAZREZ IN SKL.LESA	120		118 i i --»■»	—|
Rešitve križanke (še	iz	št. VI.	-2)
I. Arh Julij		>30 Ndin 1	
2. Prestrl Jožef		20 «	i
3. Prestrl Marija		10 "	i
\/
""N
ROJE KI
O
D \
'i/ frii if- _3 i	'
mf^rfrrTrr.^^mŠIP^
;v'
Mi .... 6f >! V,, **
'^71: /' ■ /. |
pove^alna |e
šamir
karton —)!./
kovinska škatla
tč-	r #
' (<) / >.., s	, // / a . ..	\Mig
i te:W
'očna' ura
„ _ , gumi obroč
kartona z loč
/>'Vn-\ i <1	(\J	ogledal^
J.y	- 1	■'^im'	1'	-•	«1	ITT	'~*	1
ZaESnka
—: (^•S žarnica
■s?-,	\y
\\s/ Q
cTTN—-—---------' '--------
,f   i------------------
gumB-stikalo	vtikalo
Postavite zraven postelje,na svojo noč- i no omarico ta'Je xili projektor, ki vam bo na pritisk stikalnega gumba projeci-ral na strop številčnico vaše ure.
: Četudi vas morda ne mika tako osvetljena in povečana številčnica vaše ure na j stropu, je pa dejstvo, da tak projektor služi istočasno kot blago nočno svetlo,
1 ki so—spavalos ne prebuja iz sna.
i	.	..
> , . . .
| Projektor lsvi.:o napravimo sami in to v
i dobri uri, kor je zelo enostaven.
i
I
I Poiščemo kovinsko škatljo morda od sla-| dkorja ali slično velečine 13 x 13 x .
16 cm, s tem da so te dimenzije lahko J poljubne.
i	. .	r	'	•	■	.
; Vsaka šlsatija bo funkcionirala kot pro-.
! jektor čim bo od znotraj razsvetljena
I
! in opremljena Icakor sledi:
Ko srno vanjo montirali električno sve-tiljko z iiar-jico od 15 Vattov, zdolbimo ob strani luknjo, na katero namestimo svojo žepno uro s pomočjo posebne vzmeti. Zatem pritrdimo v škatljo ogledalo v poševno stojo, odnosno lego 4 3 stopinj glasom skico. Nato izrežemo odprtino še na tretji, vrhnji strani škatlje za tubo z lečo, ki jo postavimo na mesto točno iznad slike ure (v ogledalu). Tubo napravimo tudi sami in to iz kartona, dočim samo povečevalno lečo pritrdimo na pravo mesto z dvema rinkama zopet od kartona.
19
KINO RADOVUICA
HRIB IZGUBLJENIH - angleški film
15.	3*	1967	ob	18	in 20 ur.i
19*	3.	1-967	ob	20	uri
I
KROG LJUBEZNI - francosko-italjonski barvni film
16.	3.	1967	ob	20	uri
18,	3.	1967	ob	20	uri
19*	3.	1967	ob	18	uri
GROF BOBi - STRAH DIVJEGA ZAHODA - avstr i j ski barvni film 17*	3*	1967	ob	20	uri
19*	3.	1967	ob	16	uri
18.	3.	1967	ob	18	uri
MOJA SOPROGA - italjonski film
21. 3. 1967	' ob 20 uri
22.	3,	1967	ob	18	uri
RONDO - jugoslovanski film 22.	3.	1967	ob	20	uri
NAJLEPŠI ŠPORT ZA MOŠKE - ameriški barvni film ob 20 uri ob 18 uri ob 16 in 20 uri
ob 20 uri ob 20 uri ob 20 uri
23.	3.	1967
25.	3.	1967
26.	3.	1967
GRK Z0RBA -		
24.	3.	1967
25.	3.	1967
26.	3„	1967
SINOVI		KATE
26.	3.	1967
27.	3.	1967
ob 14 uri ob 18 in 20 uri
HUDIČEVIH - francoski film
29. 3. 1967	ob	18	in 20 uri
HEROJI TELELiLfiRKA -	angleški barvni film
30. 3.	1967	ob	20	uri
1* 4.	1967	ob	17	uri
2, 4.	1967	ob	20	uri
DOBRO SEL JC POZNAL -italjansko-franco-ski film
31. 3.	1967	ob	20	uri
1, 4,	1967 ' ob	20	uri
4, 1967	ob	18	uri
V	PRIMERU 1E3R2CE - francoski film 4. 4.	1967	ob	20	uri
5» 4.	1967	ob	18	in 20 uri
KDIE2CI0MAR - ameriški barvni film
6. 4.	1967	ob	20	uri
8, 4«	1S67	ob	18	uri
9. 4«	1967	ob	16	in 20 uri
VESELI MUŠKETIR - francoski film
7. 4.	1967	ob	20	uri
8. 4.	1967	ob	20	uri
ŠEPETANJE ITA BLAZINI - ameriški barvni film
9.4. 1967	ob	18	uri
KRITIČNA TOČKA - ameriški film
11. 4.	1967	ob	20	uri
12. 4.	1967	ob	18	uri
SREČANJE Z IGORJEM ILINSKEM - sovjet s- i ki film
12. 4.	1967	ob	20	uri
TRIJE KLOBtm ZA LIZO - ameriški bar- j vni film	j
13. 4. 1967 i ob 20 uri
15. 4.	1967	ob	18	uri
16. 4,	1967	ob	16	in 20	u*i
i
I
SUT - nemški film
14. 4.	1967	ob	20	uri
15. 4*	1967	ob	20	uri
16. 4.	1967	ob	14	in 18	uri
20
Pravilna prva pomoč
rešuje življenje in je nujen pogoj za uspešno zdravljenje. Znanje prve pomoči mora biti trdno, teoretično in praktično ter svojina slehernega druž. člana.
Pomni!
— tudi v hudi nuji je še dovolj časa za trezen premislek
— ukrepaj naglo, odločno, toda ne pozabljaj na lastno varnost
— če ne znaš pomagati, glej, da vsaj ne boš škodoval
Ponesrečenec ne diha!
— najbolj pogosto pri električnem udarcu, utopitvi, zastrupitvi, mehanični zadušitvi
— niti SEKUNDE ne izgubljaj, TAKOJ prični SAM z oživljanjem
— najboljši metodi sta »USTA na USTA« in »USTA na NOS«
1. Usta očistimo tujkov, z eno roko držimo ponesrečenca za čelo in mu potisnemo glavo močno nazaj, z drugo pa ga držimo za spodnjo čeljust in jo potiskamo naprej, zajamemo sapo in vpihnemo na usta ali nos (s palcem pokrivamo usta). Pri tem se mora pone-srečenčev prsni koš dvigniti.
2. Ne da bi izpustili ponesrečenčevo glavo, se odmaknemo in pustimo, da zrak odide iz ponesrečenčevih pljuč — pri tem se ponesrečenčev prsni koš spusti.
— prvih desetkrat vpihnemo hitro zapored, nadaljujemo v ritmu 12-krat na minuto
— z umetnim dihanjem prenehamo šele, ko ponesrečenec oživi ali zdravnik ugotovi smrt.
Ponesrečenec krvavi!
— na rano položimo prvi povoj, čist prelikan robec in čvrsto povijemo
— če še krvavi, damo na prvo oblogo zvit povoj ali trdo zložen robec in preko tega čvrsto povijemo
— hude krvavitve zaustavimo tako, da pritiskamo s prsti preko prve obloge na rano
— če je končina odtrgana, jo NEKAJ cm proč prevežemo s trdo prevezo
/
Ponesrečenec je nezavesten!
— preti mu zadušitev s slino, izbljuvki, krvjo, protezo, navzad zdrsnjenim jezikom
— zato ga obrnemo na bok, z glavo v stran, očistimo s prstom usta in zgornja dihala
— z umetnim dihanjem oživljamo samo tistega nezavestnega, ki ne diha
Ponesrečencu preti šok!
— zaradi izgube krvi in bolečin, posebno pri poškodbah oprsja, trebuha, spodnjih udov, opeklin
— tak ponesrečenec je bled, koža pokrita s hladnim znojem, utrip žile slabo tipljiv, dihanje hitro in površno, pogosto bljuva, je pri zavesti, toda otopel za okolico
— zavedajmo se, da je pomoč uspešna samo v bolnici — TAKOJŠEN TRANSPORT!
— pred transportom zaustavimo ev. krvavitev in imobilizirajmo event. poškodbe udov
— leži naj vodoravno z dvignjenim vznožjem in pokrit z odejo
— vsem težko prizadetim dajemo samo pri dolgotrajnem transportu čiste vode, šibkega čaja po malem, a večkrat
Zastrupitev s strupenimi plini
— nesimo ga na čist zrak, takoj pričnemo z umet. dihanjem in preskrbimo za prevoz
— nikoli ne hodimo sami v zastrupljeni prostor, zunaj naj vedno čaka pomočnik
ZDRAVNIŠKI
NASVETI
Opeklina je odprta rana
Ne dotikaj se je z umazanimi rokami. Pokrij jo samo s sterilno gazo ali prelikanim robcem — k zdravniku!
Poškodba hrbtenice je smrtno nevarna
Če ponesrečenec toži o bolečinah v hrbtu ali vratu, ga ne smemo upogniti na omenjenih mestih. Prenašajo naj ga vsaj štirje. Prevažamo ga vedno na trdi podlagi — vznak!
Tujek v očesu ima lahko usodne posledice
Ne mencaj očesa z umazanimi rokami, oko pokrij z gazo ali čistim robcem. Posebno tujek zapičen v roženico ali veznico sodi nemudoma k zdravniku!
Jedkovine povzročajo hude opekline
Čimpreje in obilno jih speri z vodo, ki je običajno pri roki. Še posebno velja to za oko!
Nepravilen transport - pogosto vzrok smrti
Na licu mesta stori vse neodložljivo (n. pr. zaustavi krvavitev). Hudo poškodovani sodi SAMO v REŠILNI avto.
VARNOSTNI UKREPI
Nezavarovani stroji in naprave — stalna nevarnost! Upoštevaj varnostna opozorila in predpise — da ne bo prepozno! Uporabljaj zaščitna sredstva
— za svojo osebno varnost! Spoštuj požarnovarnostne predpise
— požar ima težke poslediceI