Poštnina plačana v gotovini
« I ■ v
Le nekaj dni je še do tega, ko bo nad 14.000 volivcev-proizvajalcev v koprskem okraju, izbralo svoje zastopnike, Id tiaj jih predstavljajo v oblastvenem organu okrajnega merila, v zboru proizvajalcev.
Te dni so v glavnem po vseh podjetjih in po naših vaseh izbrali kandidate, izbrali volilne komisije in uredili, vse potrebno za nemoten potek volitev.
Naši proizvajalci kažejo veliko zanimanje za te volitve. V njih vidijo nadaljnjo stopnjo k popolni uresničitvi dobrega in smotrnega samoupravljanja gaispodarskih podjetij in kmetijske proizvodnje.
Na volilnih sestankih so se zbrani kolektivi resno pomenili o delu podjetja in ne samo prikazali napake dosedanjega poslovanja, pač pa so tudi poskušali najti primerno in ustrezno rešitev. Naj navedemo samo primer gradbenega podjetja E-dilit v Izoli. Delavci so med drugim zelo konkretno ¡razpravljali o načinu dela, ostro grajali ukinitev akordnega dela in zahtevali, da ta nesocialistični ukrep prekličejo. Prav tako so se resno zanimali za velikansko škodo, ki jo je podjetje utrpelo in ki jo cenijo na 10 nuli-jonov, zaradi ¡bolezenskih simulan-tov. Po podatkih Zavoda sa socialno zavarovanje znašajo izgube, delovnih dni v samem podjetju Edilit noti 3000 delovnih dni za bolezenske dopuste do sedem dni. Hranari-na, ki jo je podjetje plačalo, pa znaša brez akumulacije nad 660.000 din. Če pa gledamo na izgubo podjetja zaradi neopravljenega dela, dobimo dejansko število 10 milijonov.
O podobnih stvareh so razpravljali tudi v drugih podjetjih. Prepričani smo, da povsod ne gre tako lahko in da je problemov na pretek v vsakem podjetju. Za pravilno samoupravljanje, za pravilno upravljanje našega gospodarstva po bodočih predstavnikih v zboru proizvajalcev je n.e samo potrebno, temveč nujno, da se prav sedaj načnejo vsa vprašanja, da se poskušajo reševati in da se dokončno s pomočjo bodočega zbora dejansko tudi rešijo.
So podjetja, ki imajo blokirane račune na banki. Zakaj? Ali je mar vseeno delovnemu kolektivu, če prejme plačo ali pa je ne? Taki so primeri v Ribi v Izoli. To podjetje ima blokiran račun zaradi neurejenega knjigovodstva. Isti primer ja s Fruc-tusom v Kopru. Delovni kolektivi se morajo vedno zanimati za pravilno upravljanje svojega podjetja, ne po le tedaj, ko jim je prišla voda v grlo.-
Prav tako je tudi več podjetij ki izplačujejo svojim delavcem le SO odstotkov plače. ICje tičijo vzroki? Je to upravičeno ali ni? Zanimivo bi bilo na primer ugotoviti, koliko se je kolektiv podjetja Salvetti v Piranu sporazumel z vodstvom, da prejema 80 odstotkov plače, ker podjetje ni hotelo realizirati ustvarjenega dobička. Velikanske zaloge v skladišču čakajo baje višjih cen. Morda pa so res še kakšni drugi objektivni vzroki.
Marsikatero trgovsko podjetje prav tako izplačuje le, HO odstotkov plače. Na drugi strani pa se potrošniki pritožujejo nad razlikami cen v tem ali onem podjetju.
(Konec na 2. strani)
Hapsr, pétais k. decemta IS53
posamezna številka 10 din
Vsa pozornost jugoslovanskih narodov je bila te dni uprta v dogodke v Jajcu, kjer so glavne svečanosti ob 10. obletnici zgodovinskega zasedanja AVNOJ, ko so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije.
Pred veliko množico je v tem bosanskem mestu govoril predsednik republike maršal Tito. Ko je govoril o tržaškem vprašanju, je med drugim dejal: »Mi smo miroljubna država in vemo, kaj smemo in kaj ne smemo. Vemo, kaj bi svet razumel pod tem in kaj ne. Izjavili smo, da se tokrat odrekamo mestu Trstu zaradi miru in zaradi, tega, ker želimo sodelovanja. Istočasno pa izjavljamo, da nismo pripravljeni, da gremo preko mere na našo škodo. To tržaško vprašanje, ki se stalno vleče, ni tako težak problem. Mi smo že dostikrat dokazali, da ga želimo rešili in to smo dokazali z žrtvami na ljubo miru. Ne moremo pa dopustiti, da nam vzamejo naše ozemlje. Za nas je to ogromna stvar in se ternu s..c raoretro «črečJ.
Ako zares hočejo, lahko pridejo z nami vsak čas do sporazuma. Mi zahtevamo to, kar je za nas najvažnejše, in mislim, da se lahko sporazumemo. Takšna pof pa, kot so jo oni začeli, ne velja. Sklepi, kot od 8. oktobra in predlogi, kot tisti od 13. novembra, so za nas nesprejemljivi in mi smo jih odklonili.
Nam ni do konference zaradi konference, ne gre za to; gre za to, da si pogledamo pošteno v oči in si povemo realno, kaj konec koncev hočemo. Ako hočejo, da Italijani nekoliko popuste, jim je treba povedati, da ni realno, kar zahtevajo, da smo mi proti takemu reševanju, Ze jired konferenco moramo biti na jasnem, kaj oni mislijo in kaj mi mislimo. Ce bi resnično prišlo do nekega sporazuma, potem je konferenco vredno sklicati, če pa vidimo že vnaprej, da gre za pogoje, ki so za nas nesprejemljivi, potem ne borno šli na konferenco. Ce pa tisti sklep ne bo izveden, bomo šli na konferenco. Samo malo dobre volje je treba.
Naj vedo naši zavezniki na Zahodu, da če sedaj zamudijo in ne povedo Italiji, da ni nikakili zaprek za sodelovanje, ki je v interesu Italije, potem ne bo ustvarjen položaj, ki bi krepil obrambo miru, ampak bo prišlo do novega žarišča vojne. Mi jrle iarso daijaasežno, mi mislimo, da je treba to vprašanje rešiti deiinitivno. Interesi naših narodov so zelo okrnjeni s tem, čemnr smo se odrekli.
Ko postavljamo vprašanje žven-ketanja orožja na mejah, je jasno, da je bil naš odgovor po 8. oktobru ta, da smo tudi mi poslali vojsko na meje. Toda potem se je zdelo, kot
da smo mi tisti, ki žvenketamo z orožjem. To pa zato, ker o italijanskem žvenketanju sploh niso pisali v svetu. Fella je hotel na fin način izigrati celotno zadevo ter si pridobiti uspehe na diplomatskem področju, s tem da umakne svoje čete za nekaj kilometrov. Toda to je bil bluf, ki nima nobenega pomena. Vendar je svet kričal o tem, kako mi nočemo sporazumne rešitve. Toda mi smo že prej rekli, da smo pripravljeni umakniti svoje čete. Banes pa še enkrat rečemo, pripravljeni smo, da se umaknemo, ampak da se oni prvi umaknejo. To vprašanje se lahko reši brez vojske na mejah. V primeru potrebe imamo vedno čas priti tja.
Prav tako je zanimiv predlog od 13. ¡novembra. Ves svet je zakričal, kako so Italijani pripravljeni na sporazum, kako so velikodušni m širokosrčni, ker hočejo iti na konferenco. Mi pa da smo nespravljivi. Nihče pa ni povedal, zakaj mi nočemo iti pod takimi pogoji na konferenco, Zopet so hoteli na diplomatski način reševati. Niso pa povedali, da tak predlog za nas ni sprejemljiv.
Vse to sem hotel povedati zaradi tega, da vidite, koliko težkih napo. rov in muk nastane, da bi naše ljudstvo očuvalo in zavarovalo to, kar je naše.«
POGLED NA DEL NAPRAV TO VARNE V ANHOVEM"
V začetku svojega govora pa je maršal Tito govoril o pomenu prehojene poti od drugega zasedanja AVNOJ do danes.
»Damés smo ustvarili tisto, kar je bil naš ideal takrat pred desetimi leti v težki narodnoosvobodilni borbi«,, je dejal maršal Tito.
Naš razvoj je šel svojo pot, čeprav smo bili v neprestani borbi s Ifcujimi sovražaaiimi silami v inozemstvu. Imeli smo mnogo težav, kar pa nas ni oviralo pri obnovi naše domovine, če pomislimo daines, s ,čim smo začeli in kaj smo imeli, smo lahko srečni in ponosni na to, ¡kaj vse smo ustvarili.
Ko so nam ponujali pomoč po končani vojni, so postavljali takšne pogoje, ki za nas niso bili sprejemljivi. Tedaj sem prejemal pisma iz Dalmacije kjer je bila, ko nismo imeli ne žita ne drngih stvari, največja lakota. In pisali so mi ljudje iz Dalmacije: Tovariš Tito, če gre za pogoje, odkloni to pomoč, mi bomo že. Tak;) je dejalo naše ljudstvo v najtežji dobi. In nato smo listo pomoč dobili brez pogojev. Zato naj danes razumejo prav vsi, da se ponos naših narodov ne da zlomiti, da je to v bistvu naših narodov in da je treba računati s tem. In to tudi danes, ko se naši narodi ostro borijo v tržaškem vprašanju.
(Konec na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ob koncu, dragi tovariši in tovariš ice, danes po desetih letih zgodovinskega zasedanja, imamo biti ¡na kaj ponosni. Danes že vidimo lik ,nove Jugoslavije, ne samo v gospoda, rski izgradnji, temveč tudi nov ■lik našega človeka, naših državljanov, danes vidimo jasno perspektivo, novo socialistično državo in dražbo, novo bratsko skupnost. Kot je bilo geslo pred desetimi leti še v borbi, tako je tudi danes in bo v bodoče še vedno veljalo geslo obu-
vati bratstvo in enotnost, želim našim državljanom v vsej naši državi, našim delavcem, kmetom, meščanom, vsemu ljudstvu mnogo u-spehov v izgradnji naše države, tako da bomo prihodnje leto ponovno prišli v Jajce in si povedali o veličastnih delih naše skupnosti«. *
V Jajcu se je v nedeljo zjutraj ob 8. uri začela svečana seja Zveznega izvršnega sveta, in sicer v isti dvorani, kjer je bilo pred desetimi leti drugo zasedanje AVNOJ. Sejo je
Pred približno 20 dnevi je tržaška policija aretirala skupino oseb iz naše cone, medtem lco so na Opči-r.ah pisali po zidovih rasna protifašistična gesla. Te csebe so nekaj dni pozneje pred zavezniškim sodiščem izjavile, da so šle spontano v Trst in da so tu dajale duška svoji rnrtnji proti sklepu od 8. oktobra s pisanjem po zidovih. Obsojene so bile na 10 dni zapora, kljub temu da n"'so zagrešile po zakonu priznanega kaznivega dejanja. Medtem ko je zavezniško sodišče tem osebam sodilo, je enostavno izpustilo iz zaporov nad 35 fašističnih pajdašev, ki so aktivno sodelovali na oboroženih demonstracijah 5. in 6. novembra v Trstu in ki jim niso priredili niti kratke sodne razprave.
Po vrnitvi teh oseb v cono B, so se pojavili kaj čudni glasovi o tem, kako je z njimi postopala tržaška policija. Da točneje obvestimo naše bralce, smo obiskali nekaj članov te skupine. Pokazalo se je, da so bili glasovi docela točni.
Skupina, ki so jo sestavljsti stalni prebivalci cone B Markežič, Tomažič, Bordon, Počeka, Humar, Colja in Vižentin bi se morala vrniti v cono B 21. novembra, vrnila pa se je šele 25. novembra. To pomeni, da jo je tržaška policija enostavno izpustila s 4-dnevno zamudo. To je nezaslišano dejanje, ki se kgc_ sa s sodno-pravnimi principi, ki veljajo po vsem civiliziranem svetu.
To je le začetek. Navedene osebe so poslale takoj po izteku kazenskega roka protestno pismo upravniku tržaških zaporov, zahtevajoč, da jih nemudoma izpuste. Upravnik zaporov, ki je neki Calandra, je ta protest enostavno ignoriral. Ni pa ignoriral prošenj raznih duhovnikov in fratrov, ki prihajajo vsak dan v tržaški zapor Coroneo na razgovor z zaprtimi fašisti, ki so jih aretirali od demonstracijah 5. in 6. novembra. Na razgovor prihajajo po nalogu MSI-ijevskega vodstva in Santina. Ne smemo pozabiti, da pravi predpis tržaških zaporov, da je mogoče obiskovati kaznjence le vsa-k h 9 dni.
Naprej. Odnos tržaške policije in sodnih oblasti proti tej skupini iz cone B je dosegel tako nesramno stopnjo, da iniso niti dovolili, da bi se lahko skupina porazgovorila z odvetnkom-branilcem. čemu so torej zakoni, ki zagotavljajo celo najhujšim kriminalcem sodnega bra^ nilca?
Res ni nobenega dvoma, da so postopali s temi osebami iz cone B kakor z navadnimi kriminalci. Niso jJh zaprli v nav&dne celice, kakor je bilo pričakovati, temveč v temnice, kjer je gorela luč noč in dan. Zaprtim fašistom pa so dovoljevali, da so lahko igrali odbojko in košarko na dvorišču zapora! Nevarno simpatiziranje vodstva zaporov s fašisti je šlo tako daleč, da so vsem tem izdali posebna potrdila, češ da so bolni in da lahko uživajo v zaporu posebno prostost.
Tako skrajno grajevredno postopanje proti zaprtim osebam iz cone B is je neusmislje.no in nesramno nadaljevalo. Vodstvo zaporov jim je poslalo v celice provokatorja, ki jih je najprej zmerjal, potem pa pretepal. Zaprtega Vižentina je ta pro-vokator tako sunil v glavo, da bo verjetno izgubil desno oko. Z druge štreni pa je vodstvo zaporov javno pozivalo znanega zaprtega fašista Domenica Coena, naj terorizira Slovence in demokrate, ki so iz raznih razlogov v zaporu in za katere je uprava zaporov vedela, da jim ni vseč sklep od 8. oktobra.
Absurdnost takega ravnanja je ponekod skoraj nemogoča. Osebam iz cone B so grozili, da morajo priznati, da so Italijani, češ da je spadala sedanja cona B pred vojno pod Italijo, Razumljivo je, da so jim nastavili s tem nevarno zanko. Ko pa je uprava zaporov ugotovila, da tudi te izjave ne more izsiliti, je sprožila predlog, naj vstopijo v vrste tržaške civilne policije. Tu so se organizatorji takega ravnanja docela razkrinkali. Zamisel, ki jih je vodila pri tako surovem ravnanju s temi osebami, je bila vseskozi ta, da se te osebe z grožnjo prisili, da se ne vrnejo v cono B. To bi poli-cske oblasti skupaj zitalijanslcimi in morda še s kakimi drugimi krogi v Trstu zvito izkoristile in si zgradile »novo obtožno ragument-acijo« proti oblastem ccone B in Jugoslavije.
Tako postopanje je vredno graje vsega civiliziranega sveta. Ugotovljeno je, da v Trstu ravnajo s fašističnimi krvoloki olikano in spoštljivo, proti osebam z ccne B pa postopajo kakor z navadnimi krinrnaici. Najbolj čuiirao pa je, da se Angleži in Amerikanci delajo, kakor da o vsem tem nič ne vedo, čeprav je dobro znano, da je prav njihova vrhovna pristojnost tržaških zaporov.
otvoril maršal Tito, ki je sedel na čelu sejne mize v maršalski uniformi. Z leve M desne strani so bili podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Kardelj, Rankovič, Djilas in Pijade, dalje so bili tu zbrani predstavniki iz vseh ljudskih republik ter preživeli člani AVNOJ, med njimi Ivan Ribar, Marko Vujačič, Josip Rus in drugi. O Otvoritvi je maršal Tito pozval vse prisotne k eno-m mufcnemu molku za umrle člane AVNOJ.
Zatem je maršal Tito dejal: »Ljudje, ki živijo v določenem obdobju pomembnih zgodovinskih dogodkov in ki aktivno pri tem sodelujejo, ne vidijo v njih vse veličine in njihovega velikega pomena. Sele druga pokolenja morajo razumeti ves pomen dogodkov in jih tudi pravilno oceniti. To velja tudi za nas, ki smo se pred desetimi leti zbrali v tej zgodovinski dvorani iz vseh krajev naše države. Velik pomen tedanjega našega zasedanja mnogo bolje razumemo danes, še bolje pa ga bomo razumeli v prihodnosti«.
Po končanem govoru Moše Pijada so govorili še predsedniki izvršnih svetov vseh ljudskih republik Peter Stambolič, Vladimir Bakarič, Djuro Pucar, Blažo Jovanovič, Lazar Ko-liševski in Miha Marinko. Ko je Peter Stambolič končal svoj govor, je izročil maršalu Titu v Imenu izvršnega sveta in narodov Jugoslavije spomenico v znak hvaležnosti in priznanja za njegovo vodstvo bodisi v letih oborožene vstaje, kakor v letih izgradnje države. Ko se je zahvalil za priznanje, je maršal Tito dejal: »To je že drugič, da v tem domu prejmem tako priznanje, 2e prvič leta 1943 sem na zgodovinskem zasedanju po dodelitvi mar-šalskega čina dejal, da imam to priznanje kot priznanje vsem tistim, ki so delali pri izgradnji naše domovine. Lahko rečem samo še to, da bom tudi v bodoče napravil vse kot sin svojega ljudstva, za njegovo srečo in bom skušal upravičiti to visoko od^kovanje«.
NEZADOVOLJSTVO V BRITANSKEM KOLONIALNEM IMPERIJU
V	britnmski spodnji zbornici jc prišlo do debate zaradi odstavitve bugandiikoga kabake (kralja). Debato so zahtevali laburistični poslanci, ki so predložil; v predsedstvu zbornice resolucijo, vendar so jo po debati umaknili. V zvezi s to debaLo in položajem v britanskih kolonijah omenja »Manehester Guardian« med drugim nerede v Keniji, v N-iasi, v severni Rodeziji, Gvajani in Bugandi ter pravi, da ni mogoče reči, da v bodoče ne bo novih težav, če se zlo ne najde iu ozdravi. Za laburiste je odgovoren za sedanji položaj v kolonijah minister Lyttclton, konservativci pa trdijo, da so laburisti od leta 1945 do 1951 »s svojo politiko socialnega napredka in kolonialne emancipacije opogumljali prebivalce kolonij, naj pričakujejo nemogoče«.
Izvedelo se jc, da postavlja tudi Maltji večje zahteve po neodvisnosti.
MED PERZIJO IN ANGLIJO SPET NORMALNI DIPLOMATSKI ODNOSI
V	sredo ztvečer jo sporočil teheranski radio, da jo perzijska vlada sklenila obnoviti diplomatsko odnose z Anglijo. Predlog vlade je soglasno sprejel perzijski parlament. Pravijo, da bo uradno sporočilo objavljeno istočasno v Teheranu in v Londonu danes ali jutri.
Do zaključka lista še nismo izvedeli za noben uradni komentar angleškega zunanjega ministrsLva, nač pa za izjavo, da povzroča ta napoved zadovoljstvo. V londonskih krogih ne izključujejo možnosti, da bo uradno poročil o o obnovitvi diplomatskih odnosov objavljeno istočasno v Teheranu in Londonu,
FRANCIJA BO VOLILA NOVEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Sredi decembra bodo izvolili v Franciji novega predsednika republike, ki bo nadomestil sedanjega predsednika Auriola. Kakor znano, traja
OKNO V SVET
IU
1	¡¡¡¡J
I ! Iti ■ ' 'ti II
f, '1PPI p!/ ffit
Kakor poročamo na drugem mestu, se po vsem britanskem imperju širi nezadovoljstvo zaradi kolonialne politike konservativne vlade. Kljub temu pa se je britanska kraljica Elizabeta II. podala s svojim soprogom na potovanje po deželah britanske državne skupnosti. Naša slika (prva zgoraj desno) je bila posneta v Nairobiju v Keniji, ko je bila Elizabeta še princesa. — Vohunska vojna, če jo smemo tako imenovati, je v ZDA na dnevnem redu. Mc.Charty, ki ga prikazuje naša slika (v sredi zgoraj), pravi, da je našel vohune v radarskih delavnicah, tajnik za obrambo in vo ska pa sta mu odgovorila, da vohunov ni. Posebni dopisnik »Borbe« iz New Yorka je poročal, da »vohuni« še zmeraj delajo v vojni industriji, toda lov na »čarovnice« zadeva njihove družine. McCart je pač ostal zvest samemu sebi! — Razne epidemije bolezni so že od nekdaj zlo, ki spremlja prebivalstvo indije. Naša slika (levo zgoraj) prikazuje dva indijska starčka, ki potrpežljivo čakata zdravniške pomoči. — O zmagovalcih Mount Everesta smo že čitali v našem listu tolcra.t pa vam predstavljamo obličje zmagovalca Nanga Parbat (spodaj desno). To je Herman Buhl, ki ga je kamera posnela v višini 8125 m. — Trgatev poznamo več vrst. Tokrat (spodaj v sredi) je prisostvoval fotograf »trgatvi« datel.'nov. — Letos smo slavili že več obletnic, med njimi tudi 50-letnico ilmov z divjega zapada. Na naši sliki (spodaj levo vidimo Maureen OTIara in Alexa Nicol kot »Kravjo Katrico« in šerifa v »Rdeč laski iz Wyominga«, enem najnovejši! filmov tipa »western«.
predsedniška doba v Franciji sedem let.
Politični opazovalci v Parizu ugotavljajo mrzlično dejavnost v zvezi s temi volitvami. Običajno n,i za le volitve nobene volilno kampanje, zato pa je toliko važnejša dejavnost po hodnikih parlamenta, ker so volitve posredno ter volita prodsednika skupščina in sonat na skupni seji.
Za sedaj omenjajo tri kandidate: zunanjega ministra Bidaulla, sedanjega ministrskega podpredsednika Henrija Queuilla in Josepbn Lanie-la, sedanjega francoskega premierja.
VELIKA 2-1-URIVA STAVKA V ANGLIJI
V	sredo je prenehalo obratovati v Veliki Britaniji za 24 ur na stotine tovarn in ladjedelnic, ker je zveza sindikatov mehanikov proglasila 24-■urno starvlco v podporo zahtev za 15-odstotno zvišanje mezd. Na stavko niso pristali sindikati občinskih in prevozniških nameščencev. Vsekakor pa gre za največje stavkovno gibanje od leta 1926 dalje, katerega se je udeležilo okoli tri milijone delavcev in nameščencev. V vseh industrijskih središčih so priredili zborovanja pred tovarnami.
HITRA »PRAVDA«
Milanska policija je aretirala 58-letnega Giovannija Bazzija, ker je v prvi svetovni vojni dezertiral iz italijanske vojske k Avstrijcem. Tedaj — pred. 35 leti — ga je sodišče <v Bologni obsodilo v odsotnosti, na smrt. Ko je prišel na oblast Musso-lini, je bival Bazzi v Franciji in ga niti najmanj ni mikalo, da bi se vrnil v Italijo. Ko so Mussolinija obesili. za pele, je Bazzi smatral, da so se stvari, v Italiji spremenile in leta 1015 se je vrnil domov. V Milanu je živel do nedavnega, ko se je ob are-tdciji lahko prepričal, da se v Italiji v zadnjih 35 letih ni prav nič spremenilo.
Smrtne obsodbe iz leta 1918 se v Italiji spominjajo, drugo pa zopet pozabljajo. Ali bodo Bazzija zopet prisilili, da se bori za tuje interese?
Za pospešitev socialističnega razvoja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Problemov, ki jih je treba predi-skutirati prav te dni, je veliko. Vsak delovni kolektiv naj pregleda svoje delo, naj ugotovi in resno začne odpravljati napake. Priznanje napake terja morda včasih večji pogum, kakor ne, vem kakšno junaško dejanje. Marsikdaj imajo naša podjetja razne težave, ki jih ustvarjajo posamezniki v delovnem kolektivu, ki imajo več smisla zase kakor pa sa kolektiv. Tak primer nam daje podjetje Vino-Koper, kjer so nekateri uslužbenci tožili po točkah direktorja. Potrebna je bila intervencija sindikatov, da so se duhovi pomirili. Izkazalo pa se je, da le stvar ni taka, kot jo je prikazalo nekaj uslužbencev, ki ne morejo preko tega, da ne šušljajo za vogali in ustvarjajo nezadovoljstvo ter s tem zmanjšujejo delovni učinek celotnega kolektiva.
Ko smo že omenili nekatere stvari, o katerih naj bi posamezni kolektivi. razpravljali, ne smemo pozabiti na naše skupne uspehe. Naši delovni ljudje so z lastnimi silami ustvarili pogoje za naš nadaljnji razvoj v so' cializem.
V	našem okraju so v letih 1918— 1953 investirali 2 milijardi 852 milijonov dinarjev, ne. upoštevajoč pri tem investicij, ki so jih izvršile razne gospodarske organizacije iz lastnih sredstev. Naš skupen ponos je: obnovljen rudnik črnega premoga V Sečovljah, modernizacija naših tovarn ribiške, in ostale industrije, no« t'e tovarne, regulacija hudournikov, zadružni domovi, nove ceste in mostovi, nova prometna sredstva, novi turistični objekti, stanovanja, šole, bolnica, prosvetni domovi. V kmetijstvu. smo investirali v zadnjih le' tili nad 374 milijonov dinarjev.
Ves naš dosedanji gospodarski irt kulturni razvoj je omogočila delovna zavest našega ljudstva. Stojimo pred volitvami v nov zbor proizvajalcev, ki. ima nalogo, da ta razvoj še pospeši, in prav zato bomo v nov zbor izvolili take ljudi, ki so z delom dokazali, da zaslužijo naše zaupanje v borbi za naš nadaljnji socialistični razvoj.
W sežanskem okraju non
V	soboto zvečer jo bila v nabilo polni kinodvorani lepa proslava 10-letnicc drugega zasedanja AVNOJ. Tovariš Danilo Petrin ja je orisal zgodovinsko pot II. zasedanja AVNOJ iin vlogo naše socialistične države pri nas in v svetu. Po govoru jo domači orkester zaigral ven-ček partizanskih, nakar iso nastopili ¡mladi.nei-gimnazijci| iz več recitacijami. Toplo pozdravljeni so prišli na oder pevci JLA. Izvajanje violinista — vojaka, ¡ki jo zaigral nekaj lepih umetniških točk in nn9top vojaka - reoitatorja, 'ki je recitiral Gregorčičevo '»Soči«, je vzbudilo viharno navdušenje, ki so kar ¡ni hotelo poleči. Lrpe 'točke, jo izvajala tudi baletna skupina J'LA s plesi.
Zelo lepe in uspele proslave so bilo tudi v Divači, na Kozini, v Črnem kalu, na Rižani, v Gabrovi-ci v Gradišču, v Podgorju, v Raki-tovcu, v Materiji, na Gnlacu. v Brezovici, v Suihorju, na Pregarjah, v Po'd'gradu, .v Senožečah, v Vrhov-Ijah, v SitoTah, v Povirju, v Vrab-čnih, v Tomaju, v Dutovljah, v Pli-skovici, v Dolin, v Skopem, v.Štanjelu, v Gornji Branioi, v Komnu, na Gorjanskem in še drugod. Ni ga bilo kraja v vsem okraju, kjer ne bi praznovali z večjo ali manjšo kulturno prireditvijo 10-letiuico ustanovitve nove Jugoslavije. 'Na številnih proslav ali. je sodelovala tudi naša vojska.
Na teh proslavah je bilo izročenih borcem in aktivistom iz N-OB nad 2000 odlikovanj. Oïl teh čez 600 me-dalj zaslug za narod, 650 medalj za hrabrost, 63 redov za hrabrost, 636 Tedov zaslug za narod III. stopnje, 7 redov II. stopnje in 1 red I. stopnje. Dalje 3 partizanske zvez.de
IH.	stopnje in 11 redov bralstva in eaiotnosti. Iskreno čestitamo vsem ¡borcem in aktivistom za visoka priznanja, ki so jih pTejeli.
V	počastitev Dneva republike je imel okrajni LO v Sežani slavnostno sejo. Slavnostni govor je imel tovariš Danilo Petrin j a. Po govoru >=o poslali Zveznemu izv-ršne.mi-i svetu FLRJ v Jajce pozdravno brzojavko s čestitkami. Ob tej priložnosti so izročili dve visoki odlikovanji. Red zaslug za narod T. stopnje, in partizanske zvezde HI. stopnje članu OLO in rapjhliskcm/u poslancu LR Slovenije tov. F.rv:nu Dolganu, komandantu nr7e paitizanske skupine na PrimOTSike-n leta 1941. Odliko* vancu so îavzo'îi 'iskreno čestitali k visokemu prisamjiu.	J. N •
ifêa Postojnskemu . » »
Na večer pred praznikom Dneva repiublike sta «sedala oba /bora, ki sta skupno rc^evfcla nekatera upravna vprašanja. Tajnik OLO j-- zbra_ nim odbornikim poročal o izvršit<i sklepov, sprejetih na zaidnle-o zasedanju. Sklepi so sc nanaša'-- na ustanovitev iola za voine siro e v Starem trgu. šola je že «prejela prve gojence '.n je iz-ebto velikega pomena za -es okinj, ker le pre.tj otrok brez staršev. V Mntonji vasi je bila ukinjena osnovna šola in ustanovljena nova v Prestranku. Izvršeni so bili tudi ostali sklepi, med temi potrjeni zaključni računi dvanajstih kmetijskih zadrug za ileto 1952, izvršen odlok o spremembi imena tovarne Jesovinskiii plošč v
II.	Bistrici v »Lesonit« in drugi
Izvolili eo nato nove skupne komisije, ker je starim zaradi izvolitve novega zbora proizvajalcev potekel maridat.
Po kratkem odmoru je bila _slaiv-nostna seja obeh zborov v počastitev praznika Dneva -republike. Po emominiutncm molku V počaftitev spomina padlih, je imel slavnostni govor predsednik OLO Miro Jeler-čič. Zvečer je bila v ku-lturnem domu slavnostna akademija.
R.B.
Ha ©oHšSkeBirB « » «
V	enem tednu sta se obn zbora OLO Gorica že drugič sestala, novoizvoljeni zboT proizvajalcev pa že četrtič. Zadnje zasedanje, dan pred praznikom Republike, je bilo slavnostno in posvečeno praznovanju 29. novembra. Seji so prisostovali številni partizanski borol in aktivisti, rezervni oficirji, nosilci spomenic in
'drugi politični ter kulturni delavci. V praznično okrašeni sejni 'dvorani ise je tako zibralo -okrog 250 ljudi.	_	_
Slavnostni govor je imel Milo Vi-žintiu, sekretar okrajnega odbora SZDL. V govoru je -poudaril, da je bila borba proti okupatorju prva in najvažnejša tnal-oga ,za osvoboditev Jugoslavije. Podčrtal je pomen odlokov ¡H. zasedanja AVNOJ, ki iso globoko odjeknili v Slovenskem Pri-morju, saj so izpolnili želje primorskega ljudstva, da so priključijo k Jugoslaviji. Na koncu so poslali pozdravno brzojavko Izvršnemu svetu Ljudske skupščine FLRJ.
Svečane seje -so imeli tudi občinski ljudski odbori. Večje slavnostne akademije pa so bile v Kanalu, y Ajdovščini, v Novi Gorici, v Vipavi, v Dobrove,ni in drugod. V Sempasu so imeli praznik ves dan. 'Na proslavah jo dobilo odlikovanja okrog 2000 bivših borcev in aktivistov, ki so prejeli tudi slike maršala Tita z njegovim lastnoročnim podpisom.
Vso vasi in trgi so bili slavnostno okrašeni.	—j,p.
Svečamc proslave so bile po mestih iin vaseh koprskega okraja na večer praznika. V Kopru je bila v Ljudskem gledališču svečana akademija, pri kateri so sodelovali pevski zbor »Svoboda« pod vodstvom Vladimir-ja Lovca, godba JLA -iz PoTtoroža in člana ljubljanskega opernega gledališča Vanda Gcrlovič in Samo Simcrkolj.
V medel j o dopoldne pa je bila svečana seja okrajnega LO. (k-i so se je kot gostje udeležili komandant vojaške uprave JLA polkovnik Miloš Stainailiovič, viceadmiral jugoslovanske mornarice Josip čemi, član Izvršnega sveta Slovenije Jože Borštmar in predstavniki delovnih kolektiv. Sejo jc začel predsednik okrajnega LO tov. Kralj Franc, ki je. na (kratko spregovoril o sklepih II. zasrldamja AVNOJ in izrazij željo delovnega ljudstva Tržaškega ¡ozemlja. da bi bil sklep AVNOJ o priključitvi Slovenskega primorja jn Istre v celoti čimprej uresničen. S te svečane seje so poslali pozdravno brzojavko maršalu Tatu, zboru dele. igaHoiV -v Ja'jftu in predsedniku izvršnega sveta Slovenije Mihi Marimku.
Komandant vojaške upravo JLA polkovnik Miloš Stamatovič ipa je ob Dnevu republike priredil v Portorožu svečan sprejem, katerega so se udeležili pole.g predstavnikov oblasti ■in organizacij jugoslovanske cone
STO, tu'd i predstavniki JLA in jugoslovanske vojne -mornarice z vies-admiralom Čemi j eni. Navzoči so bili tudi šef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jože Zemljak s čliamd delegacije in predstavniki političnih ¡in kulturnih organizacij ■iz Trsta. Sprejema so -se udeležili tudi predstavniki ZVU iin angleški ter ameriški svetnik pri ZVU, .gospoda Broad in -UngeT.
pihala je zaigrala koračnico in nekaj drugih skladb, pionirji pa so zapeli »Pozdrav Titu,« Sledile so zborne iin solo recitacije pionirjev in pionirk. Mladinska godba je pod takt ;r ko Fabija Vatovca prispevala svoj delež pri proslavi. Na.to se je razvila za-bava, ki je trajala pozno v noč.	K. D.
Ob priložnosti praznika Republike jc ljudstvo Tolminske ponovno pokazalo vso skrb do pripadnikov J'LA v Tolminu. Ker so niso mogli udeležiti vsi. ljudje so iz. svoje srede izbrali delegacije, ki so prišle iz Idrije, Cerknega, Mosta na Soči, Kobarida in občine Tolmin. Iz Mosta na 'Soči je .prišla todi mati narodnega heroja tov. Munihova. Z idrijsko godbo na čelu bo dclegacije odkorakale v vojašnico. Vojakom so poklonile proletareko zastavo, sekretar okrajne/ga komiteja ZK ¡tov, Dujo pa jc imel nagovor. Ljmdslivo jc zbralo tudi velilko denarja in so 'delegacije nakupile za ta 'denar razna darila, ki so jih ob obisku poklonile vojakom. Nato ao priredili še kulturen spored, kjer so «nastopili dijaki učiteljišča, pionirji pa so vojake obdarili s knjigami in šopkom naseljc.v in jim izrekli voščila. Po končanem kulturnem sporedu so žene in mla-'dinke-pripelo slehernemu vojaku in oficirju šopfk <nageljičk'OV na prsa. Vojaki so bili tega zelo veseli in .so izjavljali, da kaj takega še niso doživeli. Vsi vojaki garnizona so .tako prejeli vsak svoj šopek. Za zastavo sla se posebno ¡potrudili ¡tov. Anči Vomčina in Ivica Bogataj iz Idrije ter žene -in mladinke iz Tolmina.
S. A.
W i^asdisi^ski Idriji « » □
Glavna proslava je bila na večer pred praznikom v rudniški dvOTani, kjer .je govoril podpredsednik mestno občine tov. Mohorič. Pri svečanosti sta sodelovala orkester in pevski zbor. Oba sla se zelo potrudila, •vendar je opazili, da jima ¡manjka svežih, mladih moči. Dvorana je bila polna, pogrešali pa smo več članov ZK.
Zelo lopo je praznovala gimnazijska mladina, ki jo nastopila z izbranim sporedom. Osnovnošolska mladina pa je imela proslavo zase, ki jo bila posvečena sprejemu nOvih pionirjev. Velika vrela -so jih je razvrstila -na o'dru, da so prejeli pionirsko izkaznico in položili prisego. V imenu ljudskega odbora jim je čestital tov. Logar Srečko, rnakar so bili povabljeni na pogostitev. Mestni LO pa je iimcl dopoldne slavnostno sejo, katere so se -udeležili tudi politični predstavniki .in voditelji gospodarskih kolektivov.	L. S.
Gorata Tolminska jc po osvobo-ti i t vi skupno z ostalimi kraji :ia Primorskem zaživela v novem življenju. Po njenih cestah v Kobari-ški, Baški in Idrijski dolini je utihnilo nenehno brnenje avtomobilov, ki so odvažali les — bogastvo naših gora v tujino, da so tam bogateli trgovci na naš račun. V obraščene strmine so se iz dneva v dan risale večje prazne lise, gozdove je podirala nenasitna okupatorjeva sekira. To uničevanje je prekinila narodnoosvobodilna borba. Zadnji čas, sicer bi v nekaj lotili Tolminska postala ptista in prazna, njeni hriboviti predeli pa plen poletnih neviht, ko bi voda odnašala zemljo v doline in o,pustošila še tislo, kar bi bilo ostalo okupatorjevi sekiri.
Kot eno najvažnejših vprašanj na Toijmiimskem takoj po osvoboditvi jo bila elektrifikacija. Ljudska oblast se je z vso prizadevnostjo lotila dela. Do danes so zgradili 181 km daljnovodov. Od teh je današnji elektroenergetski sistem, oziroma njegovi organizacijski predniki financiral 80 odstotkov celokupne vrednosti, komunale gospodarske dejavnosti in ljudje sami pa ostalih 20 odstotkov.
Od celo line dolžine teh daljno vodov 316.000 metrov jih jo le 130.000 metrov iz predvojnega, oziroma vojnega obdobja. Ti daljnovodi pa so bili že v tako slabem stanju, da so jih v zadnjih dveh letih morali obnoviti <12.500 metrov.
Tudi gradnja nizkonapetostnega omrežja po osvoboditvi je bila dokaj živahna. Iz Komunalnih sredstev in s podporo ljudstva je bilo zgrajenih 185.950 metrov od celokupne dolžine 383.320 metrov. Odstotek gradnje v tem času znaša 49, kar je približno polovica vseh nizkona-ipdloslinih omrežij.
V vojnem času jo bilo zgrajenih 24.830 metrov nizkonapetostnih omrežij, v letih 1945—1916 pa so zgradili še 50.800 metrov. To dokazuje, da jc bila gradnja v tistem obdobju slaba, saj so zgradili le 75.630 metrov omrežja. Elcktrifikaeijska dela so vodili nestrokovnjaki in jo primanjkovalo dobrega elcktromatc-riala. Danes nismo več v zadregi ne za strokovnjake in ne za dober material.
Značilno je, da število odjemalcev ni naraščalo z istim odstotkom kakor dolžina visoko in nizkonapetostnih omrežij. Medtem ko so dolžine daljnovodov naraslo na 70,5 odstotkov, dolžina nizkonapetostnih omrežij pa za 49 odstotkov, je število odjemalcev naraslo le za 23 odstotkov, ali na današnje število 8300 odjemalcev. Jasen dokaz, kako so bivši kapitalisti skrbeli za elektrifikacijo tistih vasi, ki so obetale dobiček, zanemarjal pa je oddaljene gor-ike vasice. Danes nudi ljudska oblast tudi tem vse dosegljive ugodnosti.
V 10-letnem perspektivnem planil
28. november zvečer je bila- pri mas svečana proslava Dneva republike z izbranim kulturnim sporedom in podelitvijo odlikovanj bivšim borcem in aktivistom. Proslavo je začel Valerij Jakomin, ki je dal besedo sekretarju ZK Fačlju V-alenti-ču, ki je govoril o pomenu praznika iin o delu izgradnje socializma v bodoče. Za njim je spregovoril major JLA, ki je jasno povedal, kaj hočemo in želimo. Navzoči so mu odobravali s pioskanjem. Ocdba na
Z ukazom predsednika republike so bili odlikovani za junaštva v borbi proti narodnim sovražnikom in za zasluge v rarodiioosvobodilni bjrbi z Redom narodnega heroja naslednji:
Marijan Brccelj, Drago Flis-Slrela, Janez Hribar, Franc Jerman, Mirko Jerman, Franc Krcse-Čoban, Maks Kremelj, Ivan Likar-Sočan, Miha Marinko, Ra'do Peharček, Franc Po-
jo zajeto tudi vprašanje dokončne elektrifikacije našega podeželja. V 'tolminskem okraju jc šc 31 vasi in naselij, ki čakajo na elektriko. Za popolno elektrifikacijo teli krajev l*ii bilo potrebnih še 117.000.000 din. Najbolj pereče je vprašanje elektrifikacije šestih vasi in naselij, in sicer: Kanomclj, Šebreljskega in Oblakovega vrha, Krnic, 'Šebrelj in Gornje Tribuše. Okrajni ljudski odbor Tolmin je tudi zate že dal ua razpolago nekaj potrebnih sredstev. Tako je prejel občinski LO Spodnja Idrija 9.000.000 din za postavitev nlrogov in druga že začeta dela. Tako bodo tudi te partizanske vasi, ki jih jc nacifašistični okupator sko-ro stoodstotno požgal in razdejal, kmalu dobile tako težko pričakovano luč in električno energijo, ki jim bo olajšala razna kmetijska in druga dela. To tudi v polni meri zaslužijo.
Na Tolminskem je zelo pereče tudi vprašanja raznega strokovnega kadra. Na visokih šolah v Ljubljani je iz vse Primorske le 250 študentov, od teh 60 iz Tolminskega okraja. Pod Italijo je leta 1939 študiralo na visokih šolah 180 študentov. Če primerjamo to število z današnjim, je vsekakor veliko premalo. To vprašanje jo bilo predmet žive razprave na zadnji skupni seji okrajnega LO in novoizvoljenega okrajnega zbora proizvajalcev. Ugotovitev, ki jc izšla iz to razprave, je bila: če hočemo imeti v prihodnje dovolj dobrih kadrov, ki bodo uspešno pomagali pri uresničevanju desetletnega perspektivnega gospodarskega plana, moramo poskrbeti, da bo šlo več naše mladine v srednje in visoka strokovne in druge šole. Zbor je sprejel sklep, da ho o tem razmišljal in tudi pomagal dijakom z denarnimi sredstvi.
Anica Sulic
Cestiita preved' lita rspiMIfe®
iïipiSBte
igla j en. Frartc Pok<J>vec,-Poki, Mira Svetina-Vlasta, Lidija Šentjurc, Fran Tavčar, Vida Tomšič in Janez tlča-kar.
Z Redom narodne osvoboditve pa so bili odlikovani naslednji:
Tomo Brejc, Janez Hribar, Pepea Kardelj, Stane Kavčič, Zdenka Kidrič -Sergej Kraigher, Vlado Krivic, Ivan Novak in Pavle Žavcar.
Od predstavnikov vlad iz raznih držav Evrope, Amerike in Azije, je maršal TITO prejel številne čestitke od Dnevu republike. Tako so poslali čestitke: predsednik republike Indije: Radjendra Prasad, predsednik republike Turčije: Dželel Ba-jar, predsednik republike Egipta: Mohamed Nagib, predsednik Združenih držav Brazilije: Getullio -Dorneles Vergas, predsednik Združenih držav Mehike: Adolfo Ruis Cortines, predsednik republike Francije: Vincent Auriol, predsednik čila: General Carlos Ibanes del Campo, predsednik ZDA: Dwight Eisanho\ver, predsednik Zvezne republike Nemčije: Theodor Heuss, predsednik republike Italije: Luigi Einaudi, japonski1 imperator: Hiro-hito, predsednik republike Finske: J. K. Paasitkiv-i, predsednik republike Argentine: Juan Peron, norveški kralj I-Iaakon, predsednik prezidija ¡republike Bolgarije: Georgij Damjanov, danski kralj Friderick, predsednik švicarske konfederacije: Philip Etter, etiopski cesar Haiie ¡Selasie, predsednik 'burmanske unije: Dr. Bau, holandska kraljica Julij ana, predsednik Izraela: Isak Ben Lavi, predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta: K. Vorošilov, predsednik Libanona: Kamij ša-mun, iranski šah Mohamed Riza (Pahlevi, predsednik LR Romunije in vršilec dolžnosti generalnega guvernerja Pakistana: Abdul Rašid.
okviru proslava Dneva republike in desetletnice 11. zasedanja AVJSO } v Jajcu je bila tudi slavnostna seja Zveznega izvršnega sveta
Čeprav je minilo komaj dva tedna od občnega zbora prosvetnega društva, so se že .pokazali prvi uspehi. To je razveseljivo, če upoštevamo, da zadnje čase prosvetno društvo v vasi praktično sploh ni obstajalo. Zaradi tega so bili v^odbor izvoljeni sami novi člani, večinoma mladi ljudje. Lahko bi rekli, tla je bilo ustanovljeno novo društvo. Dediščina je bila zelo skromna: lesen oder in nekaj knjig.
Položaj v Marezigah — vsaj kar se tiče vaščanov, posebno pa nekaterih mladincev — res ni tako slab, kakor je večkrat. slišati. Res je., da sami suhoparni sestanki niso preveč zaželeni, toliko bolj pa vleče ljudi dobro pripravljena kulturna prireditev. Izredno mesto pa zavzema seveda — ples.
Takoj moram dodali, da je k proslavi 2!>. novembra dalo prosvetno društvo glavno toliko slavnostne akademije. Mladinci so sc redno udeleževali vaj, ki so potekale v težkih okoliščinah. Kulise so bile v Kopru izgotovljene zadnji hip in je ■bilo treba zelo prositi, da so jih pripeljali na mesto. Zasilna dvorana verjetno ne bi bila pripravljena, če bi ne bili zagrabili za delo pripadniki vojske.
Za začetek proslave so vojaki zapeli državno himno, nato se je lovoru zače! spored. Nastopili so^: učenci prvega razreda s tremi točkami, učenci čcilJttoga razreda s Hrvaškim kolom, učenci sedmega razreda pa z Župančičevo »Osvoboditeljem«. Sodelovali so tudi učenci iz Trušk. Precejšnje zanimanje je bilo za nastop mladincev z enodejanko: »Stopinje v snegu«. Dogajanje v treh slikah prikazuje zanimiv dramatičen do-odek iz partizanskega življenja. Igralcem — čeprav so bili nekateri prvič na odru — je igra uspela. Zaradi okvare na avtomobilu je zakasnil pevski zbor iz Boršta, ki pa je nazaduj o vseeno zapel še tri pesmi-
Borci in aktivisti iz NOB so ob tej priložnosti prejeli odlikovanja. Star domačin je izjavil, da je vesel ko vidi toliko IstranOiV skupaj in sliši slovenske pesmi. Praznovanje se bo nadaljevalo v nedeljo, ko bo ljudstvo pogostilo vojsko z vinom. Za ponedeljek na jc napovedano gostovanje RUD JLA, ki bo nastopilo 6 Cankarjevim »Hlapcem Jernejem«, ip 'fi '-i-
Novost v Marezigah je novo ■odprta prosvetna knjižnica, ki je odprta dvakrat tedensko in se je z nabiralno akcijo pomnožila za okoli 200 knjig. S leea mestia se najlepše zahvaljujemo vsem dijakom, posebno na ravnatelju II. državne gimnazije'v Ljubljani, ki so nam poslali «=koro 500 knjig in brošur. Zvedeli smo, da imamo v Ljubljani že chugo zbirko. Z raznih strani še nismo prejeli odgovora. Dragim prijateljem v Ljubljani sporočamo, da velik del poslanih knjig že kroži iz oke v roko mladih in starih Istrauov.
Na noge je stopil tudi pevski zbor in upamo, da bo vsaj po novem letu — že začivfcal. Prvotno je bilo videti da bo zbor »moškega spola«, končno pa so le pristali na sprejem nekaterih »nežnih« glasov.
Največja želja mladincev, ki so sodelovali na proslavi, je nova godba, za katero naj bi preskrbeli inštrumente. Pravijo, da jnn ie bili obljubljena pomoč.
Seveda imamo tiuidii mnogo težav, toda z malo dobro voljo na nekaterih mestih bi se jih dalo ^odpraviti. Za naprej imamo dobre načrte, ki bi razgibali dosedanjo zdolgočasenost,
Želja, da bi otroci tudi letos lepo praznovali Novoletno jelko, je nare-kovala okrajnemu iniciativnemu odboru, da se je sestal in o tem razpravljal. Pri tem je naletel na resna vprašanja. Vseh šoloobveznih otrok v okraju je nad 3500 in če k temu številu dodamo še toliko predšolske deee, dobimo 7000 mla-dih in radovednih otTok, ki so polni pričakovanja. Sredstev pa je ma-
lo, malo. Odbor si je eadal nalogo, da jih poišče. Po vseh oboinah_ bo osnoval iniciativne odbore, ki naj bi v domačih krajih, poiskali vire ra pripravo daril.
Pričakujemo, da bodo občinski LO, ESldrMge in podjetja eledili zgled« «krijnoga LiO, ki je v ta namen določil vsoto 100.000 din.	-jaz-
o O O
če ne bodo spet nastopile čudne zaviralne sile. Vse prosvetno delo nosi v glavnem Osemletka. Da ne govorim o pomanjkanju žarnic, ki jih prenašamo kot mačka mlade iz stanovanja v pisarno, nato v razred m zopet nazaj. V razredu je stisnjenih 1-7 dijakov, v oknih so šipe razbite, v stranišču . . . Pa še pikre pripombe staršev, revščina šolskega inventarja, stanovanje tako . . . »ker sc v to naložen denar ne amorliz.-ra . . .«
Vsak komentar k temu bi bil odveč! Lc tc: Samo sc ne bo nič nr.-pravilo, zato bo treba nekaj ukreniti in to čimprej.	—ks
A mrmram
Nekateri prebivalci so pritožujejo, da v trgovini kmetijsko zadruge ni. dobiti zelenjave, kljub temu da je Ankaran poznan kol proizvajalec zelenjave. Res je, da kmetje ne. kupujejo zelenjave, ker jo sami pridelajo, druga pa je za tiste, ki nimajo zemlje. Ti so prisiljeni hoditi na trg v Koper, če hočejo irnoti na mizi tudi zelenjavo.
Težave so tu tudi, kadar jc treba imeti kak sestanek. Ni primernega prostora. Ljudjc'4 slišijo, kako drugod gradijo kulturne domove, le tu ni nobenega, ki bi se za to zavzel. Pravijo, da bi bilo bolj potrebno, da bi zgradili šolo in kulturni dom kot pa briše.
Gospodarsko šolo obiskuje sedaj 11 učencev, ki sc redno udeležujejo pouka dvakrat tedensko no štiri ure.
—št—
Z letošnjim letom sc uvaja v šole enkrat nic-sečno »Športni dan«, ki naj ga mladina preživi v naravi in izvede različna tekmovanja. Prvi tak »Športni dan« smo priredili dne 28. novembra v počastitev Dneva republike.
Pionirji so to toplo pozdravili. Veselo razpoloženi so odkorakali skozi vas in spotoma prepevali razne pesmi. Smarčani so jih nekako Čudno gledali in si verjetno mislili: Kam fe gredo talko zgodaj? Na primerni ravnici nad vasjo ob cesti proti Po-mjanu so je kolona ustavila. Porazdelila se je po skupinah, da se pomerijo med seboj. Začeli so: povsod jc bilo polno navdušenih tekmovalcev. Tu so se najmlajši igrali z žo-igo, lami so tekmovali v teku čez drn in siru, dve skupini sla medsebojno tekmovali v igri »Med dvema ognje-ma«, na koncu igrišča pa so prenašali šlaifeto. V takem razpoloženju je hitro potekal čas. Tak jc bil prvi «Športni dan«. Pionirji dobro vedo, da* je bil to šele uvod v celoletno teikmovanjo in da bomo na koncu
leta videli, kdo bo najboljši.
* * *
Telovadno društvo »Partizan« je bilo v Šmarjah ustanovljeno letos v marcu. Kot vsako društvo, se je^ moral tudi »Partizan« boriti z začetnimi težavami. Danes lahko ugotovimo ,da so prve ovire že premagane. Na akademiji, ki smo jo priredili v počastitev 10-lelniee II. zasedanja AVNOJ, je sodelovalo tudi naše društvo. Nastopili so, pionirji, pionirke in člani. Izvajali so razne vaje na orodju, za kar jih je občinstvo nagradilo s ploskanjem.	—c.
IBSirska Bistrica
V	petek 27. novembra so igralci SKUD »Tone Tomšič« v Ilirski Bistrici nastopili s trodejanko »Operacija«. Za to prireditev je občinstvo pokazalo veliko zanimanje. Že dva dni pred nastopom so bile vstopnice razprodane. Zadoščenje pa so imeli tuldi igralci, ki jih je občinstvo nasadilo z burnimi aplavzi. Lahko trdimo da so igrali vsi odlično, posebno pa tovariš Potočnik v vlogi zdravnika Dona t a in tov. Makarovič v vlogi župnika. Zaradi velikega zanimanja so igro ponovili v torek 2. decembra. . Prebivalstvo Ilirske Bistrice in okolice si želi še takih prireditev.
£ * %
V	kin-o dvorani je bila v soboto lepa proslava 10-lelnite naše ljudske države. Z izbranim sporedom so nastopili SKUD »Tone Tomšič«, mladinka godba, gojenci glasbene šole, moški pevski zbor in rec.Ltatorjii. Slavnostni govor je imel tov. Celi-goj, sekretar občinskega komiteja ŽIC. Kino dvorana je bila polno zasedena, čeprav so delovni kolektivi na svojih sedežih proslavljali Dan republike in ob tej priložnosti razdeljevali nagrade najboljšim delavcem. Aiesto samo jo bilo slavnostno okrašeno z zastavami, napisi in slikam i.
* >H Jf
Pretekli teden jo okrajni odbor TVD »Parizaai« sklical načelnike vseli društev okraja, ki «o dali pomočila in nato razpravljali o planu dela ca leto 1954. Pogovorili «o se o priprav ali za okrajni nastop, ki bo ob 50-letnici ustanovitve Sokola, ko bodo porabili tudi Tržačane.
Nekatera društva kot Rakek, Pivki, Postojna in Stari Itrg so prav dobro delala. O tekmovanju cn pokal Ljudske pravice in o delu teb društev se premalo piše. Graj aH _ do društvi Poitojna in Ilirska Bistrica,
ker sta prekršili športno disciplino ob priložnosti okrajnih plavalnih tekem v Ilirski Bistrici.
Predsednik okrajnega telovadnega indhora je sporočil sklep, da se področnim društvom razdeli en milijon dinarjev. Načelniki so iznesli potrebe svojih društev in so denar razdelili. Nekatera društva so še brez telovadnega orodja, ki je še vedno zelo drago. Na konou so predlagali za odlikovanje najbolj požrtvovalne tovariše: Arkota iz Rakeka, Mina-tija iz Pivke, Hace Tilko iz Starega trga in tovariša Brgleza. M. K,
Letos smo zelo lopo praznovali 10. obletnico ustanovitve naše republike. Proslavo smo imeli v soboto zvečer v dvorani zadružnega doma z bogatim sporedom. Govoril nam je major JLA. Zatem so nastopili domači pevski zbor ob spremljavi vojaške godbe, vojaški pevski zbor, mladinci in pionirji z recitacijami in pesmimi. Po končanem sporedu jo bila raizdcliitev odlikovanj borcem in aktivistom iz NOB.
V nedeljo je obiskal-Divačo gasilski pevski zbor iz Sevnice oh Savi, ki si jc zadal nalogo, da bo obiskal svoje fante, ki čuvajo našo zapadno mejo. Na postaji jim je izrekel dobrodošlico podpredsednik gatsi^iicc Zveze iz Sežane tov. Martin, nakar so odšli v dvorano zadružnega doma, kjer so priredili koncert.
Pred začetkom koncerta jc stopil <na oder načelnik krškega okraja in v ognjevitem govoru pozdravil domače fante in občinstvo. Vse priznanje zasavskim gasilcem in požrtvovalnemu pevovodji. Po koncertu so razdelili darila, ki so jih prinesli dvojim fantom nakar so odšJ.i na skupno kosilo, ki ga je pripravila naša Armada.
7 milijonov din za novo šolo v leskovici
Leskovica je V2S v Poljanski dolini nad Škof j o Loko, kjeo- še niso imeli svojega šolskega poslopja, pouk se je vršil v tesni sobi kmečke hiše, kjer so trpeli otroci in se je pouk izvajal pomanjkljivo, ker ima šola pet razredov.
Ravno pred prazn ikom Dneva republike je bila slovesno odprta nova enonaastropna šolska zgradba. V pritličju ima nova šola dve veliki svetli in zračni učilnici, dvorano za prireditve in pisarno s shrambo učil. V nadstropju je stanovanje za učitelje.
Pri gradnji šole so pomagali Le-skovčani s prostovoljnim delom in dali ves potreben ¡les. Gradnja šole pa stane nad sedem milijonov dinarjev.	.
Vaščani so odprtje nove šole proznovaili s kulturno prireditvijo, petjem, deklamacijami in dramskimi prizori, ki so jih skrbno pripravili šolarji. Tudi p'onirji so prispevali svoj del na prireditvi'.
Leskovčani so svojo zavednost pokazali tudi na dan volitev z visoko udeležbo. Na zborovanjih pa niso pozabili vprašanja Trsta in ne svo-i h domačih gospodarskih potreb.
Dv.
Zadružni dom, naše ltulturno-prosvetno žarišče
V nedeljo popoldne smo imeli veliko kulturno proslavo združeno s praznovanjem Dneva republike. Slavnostno smo izročili svojemu namenu urejeno dvorano za prireditve v novem zadružnem domu. Dvorana jo sedaj med najlepšimi v vsem o-kraju in smo Amtončani kar ponosni nanjo.
Proslava je bila v okviru občine Dekani, kamor spada 'tudi naš kraj. Zbralo se je toliko ljudi iz bližnjih in tudi oddaljenih vasi, da je bilo za vse premalo prostora v dvorani.
Slavnost je začela domača godba, nakar je spregovoril tovariš Bel-t.ram Julij, sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov. Domača godba je nato zaigrala koračnico, nakar sta zapela po nekaj pesmi pevska zibora in Dekanov in Ospa. Pionirke so ob recitiranju male deklice .v narodni noši simbolično predvaj;ale Gregorččevo »Soči.« Domača dramska skupina je zatem nastanila z igro »Pahljača.« Slavnost je zaključila prosta zabava. Za povabljene goste in pevce so priredili zakusko.
*
Pred dobrimi štirimi leti smo An-tančanl eačutili potrebo po večji kulturni iin politični vzgoji. Nismo pa imeli prostora, kjer bi se čbirali in bi bil nekako središče ea vas in vse easedke. Tako središče naj bi bil Badružnti dom. Z veliko požrtvovalnostjo smo ga Egradlli. že smo i-
meli nekaj dobrih kulturnih predstav. Sedaj vemo, kam naj gremo, kadar se v zimskih večer.h doma dolgočasimo: v zadTUžni dom.
že občutimo, kako se «nekam odmika prejšnja razlika med mestom in vasjo. Izginjajo predsodki, zaostalost, politična nevednost, ozko-srčnost in nezaupanje. Kmečki človek ne gleda več z zavistjo na meščana, ki :>ma na razpolago vse kulturne in druge ugodnosti. Zdaj ima tudi on sam vse to — doma. Lahko gleda predstave, kino, posluša koncerte predavanja in ogleduje razstave. Nič več ne bo treba iskati razvedrila v gostilni in po raznih zabaviščih.
življenje postaja prijetnejše. Vsak prebivalec občuti, da je to — njegov zadružni dom, ki služi njegovim interesom in mu pomaga v boju proti gospodarski zaostalosti. A.O.
V	Gradišču pri Divači so 'imeli domačini s sodelovanjem vojsko prireditev na čast Dneva republike. Sodelovali so: divaški pevski zbor, vojaška godba in vojaški p;vski zbor ter mladinci z recitacijami in narodnimi peem m'. Zvečer je vojaška godba prired.'a v za .1 c j •• n i dvorani 11 ncer' nakar ' sledilo ljudsko rajanje. S tega mesta izrekamo vojaški .godbi in kipe.lniku kapetanu Zajcu tovariško zahvalo z;< požrtvovalnost. Prav tako se zahvaljujemo vojaškemu pevskemu zboru in pe-vovodji za sodelovanje.
$ * s
V	ponedeljek je obiskal Divačo mladinski tamiburaški zbor iz Vrhnike, ki je priredil v nabita polni dvorani koneert. Občinstvo jc bilo tuko navdušeno, da so morali mladinci voc pesmi ponoviti. Izvajali so slovenske, dal «latinske in makedonske .pesmi.
Krašovec
B3@ška ¡pSausdisi
Po Novi vasi, ki je središče Bloške planote, je bilo v dežju težko hoditi. P/ejšnji leden pa so vaščani temu odpomogli, ker so del ceste ka-nalizirali, da se bo voda sedaj lahko odtekala. Cesta bo tudi v deževnih dneh iaže prehodna. Na križiščih in ovinkih so nimestOi električne svetilke, tako da ni več nevarnosti, da bi se kdo zaletel v jarek.
Kmetijska zadruga, ki je letos dobila v uipravo tudi zemljo prejšnje ekonomije, je preuTilla skedenj v ličen hlev, kjer bo ustanovila za Bloško planoto pleme,nilno postajo. Kmetje, posebno pa člani zadrige, so ta sklep z zadovoljstvom sprejeli.
Letos je bila' prenovljena tudi šola, ki je sedaj v okras vasi. V učilnice so namestili parkete, stavbo pa svetlosivo prebelili, da sc sedaj lepo odraža od okolice.
V	torek so nas obiskali prvič tudi naši književniki, ki so razveselili šolsko mladino s Sitanjem svojih del. Škoda, da niso prišli v nedeljo, da •bi jih bili spoznali tudi odrasli.
Namesto starega tramvaja vozijo seda j na progi Piran—Portorož trije moderni avtobusi.
V	tovarni mila »Salvetti« so pred časom začeli izdelovali novo vrsto mila v prahu, ki so ga potrošniki sprejeli z zadovoljstvom. Izdelujejo tudi nov tip mila v komadih, ki mu dodajo ekstrait soka lavande. Kmalu bo tovarna dala na trg novo vrsto mila za britje v škatljicali.
Tovarna se vedino bolj modernizira. Te dni so dogradili stavbo, kjer bodo predelovali oljnate tropine, ki jih uporabljajo pri izdelavi mila. V to stavbo so investirali -4,700.000 din.
V	Piranu so «a kanalizacijo potrošili letos okoli 7 milijonov din in prav tolitko za novo mestno kopališče. Velika pridobitev jo novi avtobus, ki je nadomestil prejšnji Škripajoči tramvaj.
-Sečovlje
Ljudje se že več časa pritožujejo, da je kruli, ki ga pečejo iz moke, nabavljene v mlinu na Rižani (križišče cest Koper—Trst—Dekani— Ankaran) preveč črn in slab, cena pa je ista kot za bel kruh v Kopru in drugod. Mlin je pod uipravo »Prc-rada« in se zdi, da ta premalo kontrolira nabavljeno žito. Kaže, da so v žitu visoki odstotki semena raznih plevelov in trav. Nekdo jo v moki dobil celo črva in še druge nemarnosti. Ljudje hodijo sedaj kupovat kruli drugam.
Zdi se, da bi bilo ,potrebno iizveati precej natančno kontrolo v omenjenem mlinu. Ljudje pravijo, da nimajo niČ proti črnemu kruhu, toda naj bo moka ennj res dobra in zdrava in temu primerna tudi eena.
Major JLA Dolinčanom: »Dolina in vse ostalo, kar je pod nami, ni Pellova Italija, temveč Titova Jugoslavija.«
Prebivalci dolinske občine in cone A so hoteli na posebno slavnosten način praznovati 10. obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ. Izvedli so nabiralno akcijo, kjer so se odlikovale vse vasi občine. Tako so zbrali v Domju 15.500 lir, v Dolini 26.000 lir, v Boljuncu 24.500 lir, v Ricmanjih in Borštu 30.000 lir in v Prebenegu 5000 lir. Akcija pa se Se nadaljuje.
Za zbrani denar so kupili klavirsko harmoniko in veliko svileno ca-štavo. V nedeljo popoldne so se zbrali na bloku pri Prebenegu številni prebivalci te občine in z zastavo na čelu odkorakali proti Socerbu. Tam jih je sprejela postirojena četa vojakov, ki jo je pozdravil v imenu okrajnega odbora OP Dolinčan Vitko Jercog. ¡Nato je poudarili, da prebivalstvo dolinske občine poklanja vojakom zastavo in harmoniko v priznanje in zahvalo, ker je JLA preprečila prihod Italije v Trst in zato, da pokažejo, da med njimi in jugoslovanskimi narodi obstaja vez, ki je ne moa-e pretrgati nobena meja.
Ko je temnopolti Makedonec sprejel zastavo, se je major JLA zahvalil in med drugim dejal:
»Mi vojaki smo zelo zadovoljni, kajti vaš obisk pomeni, da Dolina in vse ostalo, kar je pod nami, ni Pellova Italija, temveč Titova Jugoslavija. Obljubljamo vam, da v
NASA ŽELJA: ČE BI "NAM ZGRADILI NOVO ŠOLO!
Za 10 šoloobveznih otrok se sedaj vrši podk v stisnjeni sobi kmečke hiše. Že dolgo je zato želja vašča-nov, da bi nam zgradili novo šolsko poslopje. Vemo, da ima ljudska oblast polno stroškov pri gradnji važnih objektov, ki bodo koristili vsej skupnosti, vendar smo to željo le povedali.
Čakamo tudi na elektriko, ki bo, upamo, zasvetila prihodnje leto. Naša požrtvovalnost iz časov borbe ni popustila. Sedaj gradimo skoro izključno z lastnimi sredstvi zadružni ■dom. Le malenkostno pomoč nam je dal okraj. Ljudje kritizirajo odbornike občinskega ljudskega odbora, ker, odkar obstoja ta odbor, >e niso sklicali zbora volivcev. Zmenili so se, da bodo sami sklicali zbor in predlagali priključitev k občini Most na Soči, ker gre njihov odbor mimo življenja.	A. S.
vaše kraje ne bodo nikoli prišli ka-rabinjerji in bersaljerji ter da bomo z zastavo, ki ste nam jo danes darovali, prišli v Dolino ter druge kraje, pa naj je to spletkarjem enega ali drugega Ikraja prav, ¡ali ne.«
Moški pevski zbor iz Doline je nato pod vodstvom Cvetka Marca zapel več pesmi, vojaki pa so zaplesali kolo. že v temi so odšli v grad,
kjer se je razvila prijetna zabava. *
Zastopniki delovnih kolektivov mašita Kranja so pred nedavnim o-biskali borce JLA, kli so na položar jih. Borcem, ki budno čuvajo na naših zapadnih mejah so sporočili želje ljudstva Kranja in okolice in poudarili, da so jim vedno pripravljeni pomagati. V ta namen, so kranjski delovni kolektivi zbrali precejšnjo vsoto denarja. Za to so nabavili praktična darila za posamezne borce. Med drugim so kupili tudi radioaparat, po katerem se bodo seznanjali z dnevnimi političnimi dogodki v svetu in doma.
. Borci so zastopnikom pripravili svečan sprejem. Starešine so se zastopnikom tovariško zahvalili za darila in kulturno prireditev. Dv. *
Da počastijo praznik rojstva nove Jugoslavije, se je pri Sv. Luciji, občina Portorož, zbrala delegacija 20 predstavnikov Zveze žena in množičnih organizacij in obiskala borce na položajih. Delegacija je najprvo izročila darila, ki jih je zbralo prebivalstvo Sv. Lucije. Med dragim 600 litrov vina, 30 litrov žganja, večjo količino bonbonov in za 46.000 din cigaret.
Vojaki so bili tega obiska izredno veseh. Delegacija se je v prijetnih razgovorih in zabavi zadržala nad
dve uri med borci.
*
Kako veliko hvaležnost čutijo tudi ljudje iz cone A Tržaškega o-zemlja, dokazuje obisk vaščanov iz Plavij in Badihe iz miljske občine. Večja skupina je prejšnjo nedeljo prišla na obisk in prinesla borcem vina, sadja, cvetja ter j:im postregla s tržaškimi »pincamiL« Mladinka je ob tej priložnosti poklonila edinici tudi krasno svileno, z zlatom vezeno zastavo. Ob poklonitvi zastave je dejala: »V imenu prebivalstva vasi Piavje in Badihe, vam pokla^ njam to zastavo, ki jo čuvajte in z njo 'oranite sleherno ped naše zemlje. čimprej jo prinesite k nam in naprej do Trsta«.
Kuharski tečaj v Tomaju
Tudi letoa ho v Tomajiu kuharsko-gospodinjski itečaj. katerega bodo •obiskoval a delklota iz Tomaja in okoliških rasi. Vpisalo se je že kakih 20 deklet. Imele so svoj prvi sestanek, na katerem jo prof, Zadnc-kova prikazala tečajnicam, s 'katerimi nalogami hi so poleg kuhanja in šivanja šo seznanile. Sproti bi tečajnice lahko izražale svoje želje in. poslušale še knj o -vzgoji in hiigijc-ni, o slovenskem slovstvu itd. Same bi sestavljalo jedilnik in iz svoje sredo izbralo tudi ekonoma. Z malo požrtvovalnosti hi poskrbele tudi za kratko kulturno prireditev, ki bi nudila tečajnicam majhno zadoščenje.
Da bi pokazala sadove svojega dela, bodo ob zaključku tečaja priredilo kuharsko razstavo in razstavo ročnih del. Skupno s predavateljicami bodo odšle na kratek poučen izlet po Sloveniiji.
D.
S
Zdaj, ko je nastopil na Tolminskem csler mraz in so z deli na polju p 11 ■ , (»tirom» zaključili. <o na vrsti doma.i (lazniki — koline. Marsikateri debel ščetinar jo žo moral nasilno leči na stol in tako zaključiti svojo prašičjo pot na tem svetu.
Letos so začeli klati praá'Jco bolj Zgodaj kot običajno, ker so kmetje zaradi neviht in toi'c pridelali manj krme za pitanje prašičev. Tako bo tudi slanine manj.
***
Po vseh večjih dn manjših krajih so imeli že v soboto in tudi prej proslave 10-letmico ustanovitve noro Jugoslavije. V Tolminu, Kobaridu, ■Bovcu, Broginju in drugod so bilo proslave 3 krajšim kulturnim sporedom, petjem, recitacijami in krajšimi igrami. Na proslavah so o pomenu prazmika govorili vidnejši predstavniki ljudske oblasti.
Motiv iz Kanala ob Soči
Nad strugo Soče pri Solkanu, kjer se v ravnino odpre 'tesna Soška dolina se dviga mogočen most. Potniku in turistu napravlja vtis, da povezuje dva svetova — goratega z ravninskim.
Ta most je bil po večletnih napornih delih izročen prometu leta 1906. Komaj dobrih deset let je služil svojemu namenu, ko sa ga v prvi ' svetovni vojni porušili avstrijski mi-nerci, ko je Gorico zavzela italijanska vojska. Ivmalu po vojni je bil most obnovljen. Med NOB pa so ga večkrat bombardirali zavezniški bombniki in mu povzročili resme poškodbe. ZVU ga je za časa svoje okupacijo zasilno popravila, vendar je most zahteval temeljitega popravila.
Z deli je pred kratkimi začelo splošno gradbeno podietje Gorica.
¡SS O 6 &
Visei razpoke bodo »plombirali« z vbrizgavanjem cementa, čez mostisce pa bodo napravili izolacijo, ki ne bo puščala vode. Dela bodo zelo komplicirana in zamudna, ker se mora železniški il promet nemoteno vršiti. Popravilo ¡bo stalo okoli 10 milijonov din.
—jp—
Tako sem te dni odgovoril znancu, ki sem ga srečal na Titovem trgu v Kopru, ki je precej nasajrn prihajal iz stanovanjskega urada. Zdi so mi, da je malo ljudi v Kopru, kii bi lega vprašanja ne bili žo večkrat zastavili. V takem mravljišču kot je Koper, res skoro ni dobiti poštenega stanovanja. Zaradi starodavnosti in slave, je vse tako zastarelo, da se po tistih temnili luknjah vedno pogosteje sprehajajo miši in podgane. Kes bi bila edina rešitev, čo___
Človek je včasih tudi malo preveč zahteven. Če ima nekaj, bi rad i-e več in boljše. To sicer ni huda napaka, jo pa nerodno, ker pri tem trpijo vedmo isti, ki ne silijo preveč naprej. Skromni so, in to skromnost nekateri prav pošteno izrabljajo. Slišal sem, da so najbolj mepo-čakani in neugnani nekateri, ki že imajo vsaj malo podobna stanovanja pa izrabljajo vsako priložnost in zahtevajo boljše in lepše. To ni h po in ne pošteno. Treba je vendar imeti malo čuta do skupnosti, Skuo-nost nima rada — netovariških obveznosti. Res ne vem, ce je potrebno tako izsiljevati nekaj, kar se iz-
siliti ne da. Če le malo prisluhneš tam pri vratih stanovanjskega urada, ¡maš vtis, da je notri zborovanje samih advokatov. Bilo mi je žal, da sem doma pozabil svinčnik, ker bi bil lahko zapisal nekaj takih izvirnih izrazov, ki jih še naš slovar ne pozna.
Pot. me je od tam zanesla mimo tistega dela nekdanjih zloglasnih zaporov, ki je še ostal in služi nekaterim uradom. Pred 'decentralizacijo so bile velike sobe tega poslopja polno zasedene. Danes x,a---
V	pritličju je pel velikih sob, tri levo, dve desno hodnika. Ker ¡je bilo vse zaprto, sem pokukal .skozi ključavnico. Ugledal sem v notranjosti le nekaj drv, staro pokvarjeno peč in precej pajčevine. Na vratih prve sobe desno, je zapisano, da je notri II. baza. Ker jo bila tu-
* di zaprta, nisem mogel ugotovit», če j c to res.
V	prvem nadstropju ima v -petih vcUlilh isoball urade Okrajna zadružna poslovna zveza. V eni sobi sla dva nameščenca, v drugi (zelo veliki) tipkarica, v tretji predsednik, v ostalih drugi. V ozadju liod-
inika pa sta še dve menda prazno.
V drugem nadstropju so uradi Cestne baze in še nekega drugega podjetja. Vsa ta zelo velika zgradba je komaj do polovice zasedena.
Talko sc ini zdi, da bi lahko prvo in drugo nadstropje priredili za stanovanja, pritličje pa dali za urade. Tako bi najmanj štiri družine dobile primerna stanovanja.
Kaj pa drugod? Če bi posebna mestni a komisija malo pokukala v raz,ne stavbe, bi prav gotovo našla še kaj podobnega. Sicer bi bila to naloga stanovanjskega urada, ki se včasih brez potrebe prereka s strankami in vzbuja hudo kri. Res ¡e, da je stanovanjsko vprašanje težko rešiti, če pa se ga rešuje tako, da se eni stranki da ključ, drugi pa pisano odločbo (kot sc je že dogodilo) res ne bomo prišli nikamor. Z dobro voljo pa sc da marsikaj napraviti in pomagati vsaj v nekaterih nujnih primerih. Obsojali pa moramo tiste, ki na škodo tistih, ki res nimajo primernih stanovanj, zamenjujejo dobra za boljša. Tomu j- treba napraviti konec!
čič
Že sedaj se pripravljajo na praznovanje Novoletno jelke. Kot lani, bodo tudi letoa organiziralo obdaritev oitrok članice Zveze žena. Sredstva za to bodo dala na razpolago močnejša podjetja v vsem okraju. Vsak otrok bo dobiil tisti dan darilce, ki ga bo razveselilo in spominjalo njegaraga praznika.
Na porabilo okrajnega odbora RK r Tolmiinu, so se iz raznih podjetij prijavili sterilni krvodajalci — 600. vseh skupaj. Zaradi mraza so morali odvzem krri . prekiniti. Ostal je še ves idrijski predel okraja. Računajo, 'da se bo na Idrijskem prijavilo za oddajo krvi še kakih 600 ljudi. V Cerknem ao sami vprašali, kdaj bodo prišli tudi k njim.
Z odvzemom bodo nadaljevali •spomladi.
V Bovcu je poiglaivje zase zobo-zdrarnujSka služba. Žo od osvobodi t-to sem Bovčani čalkajo, da 'bi so tuidi v njihovem mestu nastanil stalni zobozdravnik. Sedaj prihaja iz Tolmina dvakrat tedensko, kar pa ne zadostuje, ker je pacientov več kot preveč. Vemo, da je tudi tolminski zobozdravnik preobremenjen, in nimamo k temu nobeno pripombe. Radi pa bi, da bi tudi na nas malo mislili. Če koga bolijo zobje, je rea nerodno, da mora bolečino
kar tako prenašati.
* * *
Ko govorimo o razvoju turizma in gostinstva, kar pozabljamo, da bi morala iimeti vsaka vas, ki je za turiste privlačna, tudi primerno gostilno. Te pa im povsod, kjer pa so, je še veliko vprašanje, če res odgovarjajo potrebam in zahtevami turizma. V Srpenici je bilo nekdaj kar osem gostiln. Res, da je bilo to malo preveč in niso dajale kdo ve kakih dohodkov. Kaže pa, dn se nam hoče to danes maščevati, ker mi mam o — nobene. Mogoče bi se za to zavzelo turistično društvo v Bovcu in odprlo gostilno. Prepričani smo, da bi vaai domašala toliko dohodkov, da ne bi bilo zgube. Končno je to potrebno tudi za delovnega človeka, ki se nima kam ¡dati posebno ob dolgih zimskih nedeljskih piopoldnevihL
Jan.
V"
Mnogi naši javni in prosvetni delavci dan za dnem ugota vljajo, da naša mladina vse premalo sodeluje •pri kultiurno-prosvotmili društvih. Prav rada pa zahaja na prireditve im zabave, kamor ne bi smela. Vsi, ki s skrbjo zasledujemo telesni in moralni razvoj mladega človeka, se sprašujemo, kako bi doraščajočo mladino napotili na tisto pot. kjer bi se mogla razvijati v telesno >n moralno zdravega, družbi koristnega člana.
Te misli so vodile tudi upravo in predavatelje Vajenske šole v Postojni, ki so se o tem pogovorili z učenci. Ti so soglasno in s polnim razumevanjem sprejeli sklep, da vsi pristopijo v TD Partizan in da takoj prično 7. rodnim telovadnim uo-ukom. Vodstvo Partizana je ta sklep z veseljem vzelo na znanje. Tov. Branko Zbašnik pa se je prostovoljno ponudil, da bo prevzel vadbo za 2 uri tedensko. Pri učni uri mu pomagajo tudi nekateri dijaki postojnske gimnazije. Sedaj že pridno vadijo in upamo, da bodo ob koncu leta z javnim nastopom pokazali svoje uspehe v telovadbi.
Mislimo, da bi bilo glede mladine ¡manj negodovanja, če bi vse ustanove, ki imajo opravka z mladino, posnemale naš zgled. Začetek je res težak, sadovi pa bodo obilni.
S. A.
Bi& 63Boka§2
Te dni bodo adaptirali neko poslopje za avtobusno garažo, ki bo potem služila avtobusu, ki vzdržuje zvezo med Ljubljano in Novo vasjo. Kmalu bodo zaključili kanalizacijo vasi. Občinski ljudski odbor je zelo delaven .in skrbi za napredek vasi svojega okoliša.	-lb-
Delavoi, ki so zaposleni pri kmetijski zadrugi Črni kal so se zlbrali ita posvetovamje z namenom, da bi v najkrajšem ča,su izvedli na posestvu KZ delavsko samoupravljanje. Sestanku so prisostvovali tudi predstavniki okrajne Zadružne zveze iz Sežane. Po uvodnih besedah upravnika Pavlica je tov. Simčič od OZZ na kratlko objasnil važnost in pomen delavskega samoupravljanja. Delavci so sklenili, da bodo tudi na njihovem zadružnem posestvu čimprej uvedli, samoupravljanje. S polno odgovornostjo pred skupnostjo so pripravljeni prevzeti vodstvo in proizvajalna sredstva v svoje roke.
Delavci so se zelo zanimali tudi za tržaško 'vprašanje. Tovariš iz okraja jim je na kratko obrazložil vzroke, ki so italijanske politikante privedli do takega odnosa do novo Jugoslavije. Prikazal' jc tudi napore jugoslovanske vlade, ki si prizadeva, da bi bilo tržaško vprašanje rešeno na miroljuben način in da bi bili pr[ tem upoštevani interesi, ki jih imamo v Trstu.
Henrik
Kostanjar v Kopru
V zadnjih 30 letih prejšnjega stoletja smo dobili Slovenci kar dva opisa zgodovine Trsta. Njuna avtorja Godina in Sila sta se na moč trudila, da ibi ikar najlepše osvetlila preteklost našega ljudstva v Trstu. Ko prebiranno iti dve znameniti deli, so ne moremo iznebili težkih občutkov. Tržaški Italijani so imeli tedaj že 'kopico svojih zgodovin, Slovenci pa komaj nekaj skromnega. Ko so Italijani pisali tisto svoje zgodovine, so lahko leta in leta mirno sedeli .v tržaških arhivih in imeli pri rokah še bogate knjižnice. Toda na kaj naj se naslanja slovenski kulturni delavec v tej dobi, če hoče napisaAi zgodovino Trsta ? Tu nami stopa pred oči vsa tragika malega (naroda lin še posebej Slovencev ob Jadranu. Njihov obstoj so ogrožali zlasti italijanski ljudje z močnejšim gospodarstvom, ki so prihajali semkaj na drugo sirarn jadranske obale že od srednjega veka dalje. Kjer so se v večjem številu utrdili, so se jim (morali Slovenci gospodarsko podrediti im potem, hočeš nočeš, sprejeti tudi njihov jezik. Tako so se utapljali: Slovenci v Trstu, Gorici, Kopru, Piranu in še idrugod. Neznatni italijanski narodnostni otočki se sčasoma povečajo in spreminjajo v dokaj velike oaze, kakor nam to kaže primer Trsta. Toda, kljub stalnemu dotoku "italijanskega ljudstva, je ostal Trst vendarle le italijanski narodnostni otok! (Če vzamemo v rok- narodnostno karto Primorske in Istre, ki jo je izdelal tik pred svojo smTtjo znani iCesare Battisli, se začudimo, kako točno je zarisal, kje živijo Slovenci iim kje Italijani. Od Barkovelj pa vse tja do roba Furlaniljo nj nikakršnega znaka o Italijanih. Zdi se, da se je Battisli zavedal, da italijanska država nima tu kaj iskati.
Po zgoraj navedenih poiiskusih opisa zgodovine Trsta imamo molk, ki traja dobrih 50 let. Prav ta molk je težka obsodba Italijanskega imperializma. Ta imperializem je glavni krivec tega, da se Slovenci v Trstu nlismo mogli še 'do dobra poglobiti v svojo narodno zgodovino. Tisli, ki bodo zdaj pisali zgodovino Trsta, nam bodo povedali prav gotovo toliko novega, da se bomo morda celo čudili.	__
Ob tej priliki želimo na kratko opisati nekatere plati naše zgodovine v Trstu, ki jih še malo pozna-mo, a lahko iz njih vendarle izluščimo marsikaj poučnega.
Tik pred prihodom Slovencev na Jadran, so Langobardi spremenili Trst v prah in pepel. Kako je zrasel srednjeveški Trst na ozemlju», ki so ga linneli v rokah Slovenci, vemo le malo. Lahko domnevamo, da so se pojavili na mestu, kjer je stal Trst, italijanski trgovci in obrtniki, ki jim je prekupčevanje s Slovenci prinašalo lepe idenarje. Trst se pogosteje omenija šele od XI. stoletja idalje. O zgodmjesrednjeveškem Trstu ugotavlja italijanski zgodovinar Ce-
sca naslednje: »Ta molk o Trstu moramo pripisati dejstvu, da v teh stoletjih igral nikakršne važne vloge, da je mesto zelo propadlo zaradi izgube bližnje okolice (agro) in prihoda Slovencev« (,Le rclaziou; tra Vcnezia e Triesle, Padova. 1881. st. 36.). Od XI. stoletja dalje se pojavljajo hkrati prvi podatki o tržaških Slovencih, bližnjih Furlanih ter Italijanih, ki so se naselili v Trstu. Zanimiva je listina iz leta 1085 (glej CDI), ki omenja štivan in bližnje zaselke Mivlkina scln. Za Ti-mavo se uporablja naziv Pon-tek-la (Podlteikla ? ).
Prva listina, ki navaja večje število tržaških meščanov, je iz leta 1202. Ena tretjima imien je očitno slovanskih, ostala pa so romanska, ■Trška in germanska. Zelo značilna slovenska osebna imena v tej listini so na pr-: Stojan, Domadrag, Stanko, Blagdin, Božeslav. Dragonja, Se-beslav itd. Iz liatuiie ni mogoče sklepati, koliko Slovencev je tedaj živelo v mestu, ker so si pod vplivom Cerkve tedaj mnogi Slovenci že nadevali imena Svetnikov. Kljub take-ano stanju pa zadržijo mnogi Slovenci v obliki priimka še nadalje slovensko ime. Zelo poučen je v tem pogledu tpestav tržaškega mestnega sveta iz leta 1468. Svet je imel tedaj 201 člana. Med člani mestnega sveta -najdemo tudi naslednje priimke: Mireč (5 članov s tem priimkom), Miriša (.11 članov s tem priimkom), Vrižiingoj (6), Lisica (2), nadalje Jakonja (2), Blagožič (2), iNedcl, Čem]a itd. Takih očitno slovanskih priimkov je na spisku članov okrog 56. Do leita 1-168 preprosti tržaški ljudje niso imeli n ¡kakšnih svojih predstavnikov >v Mestnem svetu. Gre torej za 201 predstavnika plemstva in bogatih tržaških trgovcev. S temi smo pravzaprav tudi dokazali, da so bili Slovenci na visokih položajih jn predstavljali važen gospodarski faktor. Med tržaškimi plemeniitaši najdemo še številne druge slovenske družine, kakor na pr. LjulbilbraliiČ, Jurko, Stojan -Ud.
-Kakšna osebna imena (priimke) pa imajo mnogi plebejci, ki prav tako živijo v cmestu ? V tem pogledu je zelo poučna lisLina iz leta 1325 (glej Mansidhev Regent, Are h. Tr.). Ta našteva zlasti naslednje ljudi: Bu-tinja, Obedič, Kunec, Plot, Lesenja, Voilneff, Gos,!, JSoitec^ Drtuško, Le-tonja, Župinja, Babič, Perun (Pe-riun), Mulec, Robida, Slavatec, Bre-gonja, Jurij, Mačka, Jurče, Volčina, Lisica, Gotenihor, Dragariba in ¿e ■nckalere druge. Iz podobnih listin razberemo, da so imele v XIV. slo-
Mi w; Í -m^m^mii
lctiju Slovenke, v Trstu zlasti takale imena: Golobica, Jasna, Nedclka, Belica, Cveilka, Branka, Stanka, Marinka itd. (glej Marsicihciv Regest!). Listina iz leta 1513 omenja naslednje tržaške .kanonike: Gojna, Andrej Čcraija, Miriša, Petač, Čic, Franc Čeriija, Abacqrua, Bcrlelis. Tomiiica in pričo :z imenom Juri ca (glej M, Regest!).
Srednjeveški Trst je bil manjši od Kopra in je štel okrog 3000 ljudi, v XVIII. stoletju pa se število ljudi v Trstu suče okrog 17.000. Leta 1809 ima Trst okrog 30.000 ljudi. Nagel dvig mesta imamo- šele v drugi polovici minulega stoletja. Slovenske ivasi, kii so (bile oddaljene več 'kilometrov od mesta '(iBar.kovije, Skedenj, Sv. Ivan, Rojan itd.), se zdaj spojijo z mestom. Stari prebivalci mesta '(staro mesto) izginejo in utonejo v morju priseljencev. Tako pridemo ido zanimivo ugotovitve, DA ;SO DANES SLOVENCI V PREDMESTJIH EDINI PREBIVALCI NA TEM PODROČJU. KI SE NISO POMEŠALI IN SO OHRANILI SVOJE STARE NAVADE, VSE OSTALO PA JE ZMES NARODNOSTI.
Srednjeveški, Trst je bil več stoletij država zase (komuna). Pozneje
ko se Tržačami -odločili, da se naslonijo na Avstrijo. Trst je bil Brilo- . canom zelo na poti, in so «i »a ho-■t*li podrediti. Trža-čani so se zavedali, da bi beneška oblast zanje pomenila konec ib l a gos t unij a iim zaradi tega niso klonili. Vprašanje zaledja postaja .za Tržačane močno aktualno že v XV. stoletju. Po beneški okupaciji dobrega dela Istre, postaja -t Trstu vodno težje. Benečani na-i'c®ujejo -zdaj sLikc že s samim tržaškim zaledjem in rušijo tako stare trgrvv.ike zveze. Kot posredovalci jim služijo istrska .mesteca. Da bi odvrnili veliko nevarnost,, so Tržačani leta 1424 kupili od -goriških grofov za 2000 cekinov vas Podigrad, kjer so postavili svojo oboroženo posadko, ki pa je bila izpostavljena' stalnim ibenciilkflm napadom in je končno klonila.
Tommasini jo okrog leta 1.640 napisal, ida mnogi ljud.jo v Trstu govor« slovensko^ Vuliviuzor pa imenuje Trst enostavno kranjsko mesto. V (boj.u za zaledje so igrali ivažno vlogo tardi Slovenci, ki so živeli v mestu. Leta 1811 je znani tržaški kulturni delavec Franu 1 (se šteje k Slovencem) napisal, da bi se morali vsi tržaški Italijani naučiti slovenskega jezika, kajti to je jezik Širokega zaledja.
Ker je zaledje mesta Trsta tako močno naraslo, jo končno prišlo Hudi do spora, o katerem piše danes ves svetovni tisk. Iz tega, kur smo povedali, sledi, da Slovenci v Trstu niso bili nikdar prišleki,' kvečjemu bi to veljalo za ostale prebivalec. Počasi, toda neizbežno prihajajo na dan vse iredentistične pot-vorbe naše narodne zgodovine.
. VS
FRANGE MAGAJNA:
m>	iJjßdi
.Ne vem, če ste. slišali tisto na pol kviintarsko zgodbo o židovskem detetu, L: ga je neznanskimi težavami ■rodila njegova mati. Zadeva jc bila ■taka. Porod izjemno težak. Bili so zraven zdravniki in izvežbame babice, porod jc pa le obstal kakor pretežek voz na klancu. Ni šlo naprej iti -ni šlo — vsa strokovna pomoč je bila zaman. Pa pride tedaj v vas pobožni. gospod rabin, to je židovski fajmošter. Sam Jeihova ga je bil tja prirved-dl. Ko sliši o težavnem dogodku, Se min nenadoma zasveti obličje.
»Oh,« je rekel, »pri tem boni pa jaz še najbolj pomagaj!«
•In je vzel v roko mošnjo srebrnikov in se napotil v sobo porodnice. Svečano se je postavil v vznožje postelje in je Z/ačel tresti mošnjo, da so srebrniki v njej glasno žvenketa-li. Im glejte čudeža! Mali Judok je začel kobacati z vsemi štirimi in kot hi trenil jc bil na tej strani — ne vem česa!
Žvcnkct srebrnikov ga je bil priklical v to našo solzno dolino!
Toda to jc le uvod v zgodbo, ki jo je bil povedal sam miislcr Dean Acheson, nedavni ameriški državni tajnik. Dogodila se je pa točno takole :
Največji mojster in umetnik n.ew-v-orškilh žeparjev se je rinil skozi gnečo "na postaji podulione žekizmicc. S svojimi izv-ežbanim in tenkim posluhom je med prerivanjem začutil, da mu je neka tuja roka zlezla v
Tak je bil Trst v 14, stoletju
Divaška okolica jc že od nekdaj najibolj pasiven del Krasa. Nima gozdov, ne sadnega drevja, ne vinogradov. Glavni dohodek je živinoreja, pa še ta je v takem stanju, da krava strada od rojstva do smrti. Poljedelstvo —- naše njivice — so izpostavljene "burji, suši, slani in drugim vromen&kim nepri likam:, tako da največkrat delamio samo za seno. Pod takšnimi pogoji mali in srednji kmet nimata kdo ve kako rožnatih pogojev za žvljenjc in morata iskali dodaitnega zaslužka drugod.
Kolikokrat se spominjam pripovedovanja naših starih kraških korenin, ko so nam ob zimskih večerih pripovedovala svoje »furmanske« doživljaje.
»Zdaj spite vse noči,« so nam nekako prikrito očitali, »mi pa skoraj nismo poznali spanja doma. Za-pregli smo v ponedeljek popoldne, in prišli v Postojno okrog polnoči. Tam •smo eno uro počivali in »nafutrali« vole in nato nadaljevali pot proti Logatcu, kamor smo prišli zjutraj. V Logatcm smo izprcgli, izbrali trajno ali pa desko in naložili. Malo smo zadremali v kakem kotu in nato znova zapregH. Popoldne smo obrnil; proti Planini po tistih dolgočasnih serpentinah in mimo zloglasne »Ravibar komande« ter prišli pozno zvečer v Postojno. Tu smo nekaj ur počivali, nato pa odpeljali dalje proti domu, kamor smo prišli v sredo predpoldan. Prespali smo doma in v četrtek ponoči znova za-pregli in odpeljali naprej v Trst. Iz Trsta smo se vrnili v potek na večer.
»Koliko pa ste zaslužili s tako .napornim .Curanjem'?«
Vsega skupaj štiri in iiol goldinarje. En goldinar in pol smo mo-Tiili od tega plačati za »šrango«, ki so jih pobirali za vzdrževanje ceste. Tako so nam ostali trije bori goldinarji.
Tako so naši predniki skrbeli za postranski zaslužek -im nekako dopolnjevali skromne dohoidke od zemlje. V Istro pa so vozili oporno kolo za vinograde in les za gradnjo. Moj oče je nekoč čakal v Trstu denar za »turo«, pa jc prišel k njemu domafln, ki je imel v Lokvah kavarno. Vprašal ga je, če bi mu peljal domov polovnjak koruze. »Zakaj pa ne,« pravi oče, ki je bil vesel, da bo še nekaj zaslužil, »kar prinesite.« Mož jc naložil vrečo in odšel naprej, oče pa počasi z vozom za njim. Ko je privozil do mitnice, ga je fmamfcar vprašal:
»Fant, kaj pa voziš v tej vreči?«
»Koruzo,« odgovori oče ravuoduš-

no in še polipa po vreči. Financar ga je pustil naprej. Ko je oče prišel v Lokev, ga je kavarnar že čakal.
»Kaj si žo prišel? Če hi bil vedel, kaj jc v vreči, bi gotovo ne bil vzel na voz,« se mu je pomenljivo zasmejal.
Oče pogleda in ...
»O, tj sakramenski lump, kafe je! •Kaj bi bilo, če bi bil financar bolje .pregledal ? Ob voli bi bil in ob voz,
mene pa bi bili vtaknili v luknjo.«
aiavamar pa se je očetu smicjal in ga postregel s kavo in mu dal še goldinar za »trud«. Tako jc oče zaslužil skoraj več kot za »[uro.«
Ko so čez Kras zgradili železnico, je »fura-nju« odzvoiiilo. Naši predniki so začeli -iskali zaposlitve pri železnici. Tako so se iz »furmanov« prelevili v železničarje in železniško delavec, kar -so še danes.
»PYROLOCK«, LOŠČILO, KI IZOLIRA PRED TOPLOTO
Na zahtevo ameriškega obrambnega ministrstva je neka tovarna izdelala »pyrolook«, proti vročini odporno snov, s katero se lahko brez iMiidaljinega z brizganjem pološei vsako kovino in ki prenese brez škode vročino do 2760° C.
Loščilo »pvrolock« bodo uporabljali pri izdelovanju raket in na daljavo vodenih izstrelkov. Tovarna »GoodrMi« opisuje novo loščlilo kot void.no raztopino iz neorganskega materiala, ki ni strupena, ne gori, ne e-ksplodira in je odporna proti večini kemičnih izdelkov in raztopin.
AMORTIZATOR ZA LETALA
Družba »Tavlorcraft Inc.«, ki gradi letala, je preskusila novo vrsto amorl.izatorja za letala, ki pa ni namenjeni za pristajanje ampak za oslabljen j o lidareev, ki jih povzročajo med poletom vetrni sunki in
tako imenovane zračne prazn/inc.
Amortizator, ki ga je izumil E.irl Metzler, temelji ma istem načelu kot prožne vzmeti pri avtomobilih; letalski amortizator je nameščen na krilih in deluje kot vzmet ter bo po izjavi i iznajditelja povečal stransko stabilnost letala ter zmanjšal nevarnost morske bolezni za potnike.
Amortizator že več mesecev preizkušajo.
NOVA PLINSKA TURBINA MORNARICO
ZA
žep ¡n v njem otipavala vsebino. Bliskovito s.e jo obrnil okoli in je «poznal z lastnico skrivnostne roke. In bila je to prva umetnica čikaških žeparjev.
Poln navdušenja nad njeno spretnostjo, jo je kot solidaren kolega' Itako j povabil na večerjo v najblišnjo rarakošno restavracijo. Tam sla se v popolni enakopravnosti pomenila o svoj; umetnosti in razrešila marsikateri problem pravovernih žeparjev. Beseda je dala besedo in končno sta ee neusmiljeno zaljubila drug v dragega. Saj veste, kako je ta reč: ene barve ptiči skupaj lete.
In da se ne boste, punce moje zlate, in druge bralke Jadrana, .predolgo vznemirjale, vam takoj povem, ida se nista samo zaljubila, ampak tudi pošteno vzela. Mož in žena sta postala. Saj ni res, da se mora vsaka povest žalostno končati.
Vzela sta se torej in potem so tekli idncvi, tedni in meseci. Pa jc po prirodmein redu prišel dan, ko se jima je imel roditi prvi otrok. In zdajci so ugibali znanc.i: če je že piapa tak menadkriljiiv umetnik v že-pargl',Ti im je uiaina prav tesno za njim, kakšno čudeže bo šde delal •v tem pogledu njum otrok! Ta bo šele mai!
Toda ko se je ta rodil — sinček je bil — kolika žalost! Šele ko so ■ga uonilii in zavili v plenice, so opazili gromozansko napako: njegova dr snu ročka je bila krčevito stisnjena v pest in na noben način mu je niso mogli odpreti. Seveda, s silo bi ž>e, toda to vendar ne gre pri takem ¡nežn«m in drobcenem bitju. Nesrečna roditelja sta poklicala na pomoč sederiindvajset zdravnikov in kirurgov, pa vsi so brezupno zmajevali z glavami in modro rekli, da brez noža n» bo šlo. Potem sta se obupano obrnila na najslavnejšega psihiatra, da naj še on poskusi. Ta se je pa res izkazal — samo pomislite, kaj znanost vse ve! — Vzel je iz žepa zlato uro na zlati verižici in je z njo liha! in bingljal pred otrokovimi o5mi.
Neverjetno: drobccna pesi desnice se je začela polagoma sama odpirati ¡n ko se j.e odprla — kaj so inašl
i!
i v ii] 6]
Po>očni prstan babice, ki jc pomagala pri porodu!
Go;tje v nekem hotelu v Kairu so sredi noči zaslišali velikanski krik-Planili so iz postelj in jo ucvrli na hodnik. In 'tam so (našli mlado dekle v sami spalni srajci. Begala je ger im dol, za njo pa jo je po-gummo rezal neznan moški, popolnoma £»>1. Gostje so nasilneža prijeli in poklicali na pomoč hotelsko osebje. Po zssl-išanju nasilnega neoistmika se je izkazalo, da je to angleški major, Zara-di gromozanskega škandala so majofja odvedli pred vojno sodišče. Pri sodni obravnavi ga je pa rešil prefrigani zagovornik, ki se je skli-•coval na neko točko v armijskem priročniku. Dotična točka se glasi:
»Noben častnik ni primoran nositi uniforme, 3e jc drugače primerno oblečen za izpolnitev naloge, ki si jo je bil za dotični čas zadal.«
Na podlagi te točke je bil častnik oproščen!
za britansko admiraliteto ter jo bodo kot prejšnjo verzijo turbine instalirali na eni izmed dvesto tonskih hitrih topničark. Turbino so prijeli
1 bogomir magajna:
Pogled na Innsbruck
Na ulicah Innsbrucka v Avstriji je spet oživelo vprašanje Južne Tirolske: prejšnji teden so » tem mestu t) avstrijskem delu Tirolske meščani z demonstracijami zahtevali za Južn o Tirolsko pravico samoopredelitve. Deželni glavar Alois Grauss pa je i zjavil na seji novoizvoljene deželne skupščine,, da se bo slednja ukvarja la »z življenjskim vprašanjem Južne Tirolske do sprejemljive rešitve.«
Najbolj »sprejemljiva rešitev« bi bil vsekakor plebiscit, pri katerem bi se večina Južnih Tirolccv — po narodnosti Avstrijcev — nedvomno izrekla za Avstrijo, ki ji je la sedanja italijanska provinca pripadala vse do prve svetovne vojne. Toda ■italijanska vlada odklanja plebiscit, ker se zaveda, da bi bil njegovi rezultati zanjo neugodni, obenem pa s« trudi, da bi naselila pokrajino z Italijani im jo tako denaeionalizirala.
Tedaj bo, kakor lahko pričakujemo, skean 56.508 Italijanov, pet let pozneje jih jc že bilo 60.000, pred dvema letoma pa celo 120.000. Če bo šlo tako naprej, bomo lahko iskali na Južnem Tirolskem Avstrijce z lučjo pri belem dmeivu,
Tedaj bo, kar lahiko pričakujemo, nastopila rimska vlada s predlogom »najbolj demokratičnega« plebiscita — kot danes zahteva plebiscit za STO.
»POMAGAJMO SI IN BOG NAM BO POMAGAL!«
Ko so prejšnji teden govorili zbrani množici v Innsbrueku razni govorniki, se jo pojavil na tribuni star kmet s tirolskih hribov v irhastih hlačah, ki je vzkliknil; »Tirolci so morajo ravnali po načelih svojih očetov im dedov! Pomagajmo -si in bog nam bo pomagal!« Njegove besede so sprožile val odobravanja. Tirolska ima namreč stare borbeno tradicije še iz časov Andreja Hoferja, ki se v varstvu tirolskih gora ni pustil ugnati v kozji rog pred tujimi osvajalci. To je danes sicer že zgodovina, toda taka, ki jo lahko íte-jerno Tirolccm v čast.
Popolnoma drugačna pa je stvar s preteklostjo avstrijskih in na-ih sosedov — potomcev rimske volk.i-lje. Njihovo neozdravljivo bolezni: spletkarjenje in izsiljevanje poleg pohlepa po tuji zemlji so občutili na lastni koži tudi Južnj Tiroki. Po pni svetovni vojni je odšei Orlando •v Pariz in s ¿Tomočjo ponarejenih dokumentov prepričal neobveščenega Wi.lsona, da je treba italijansko me-
jo postavili na Brenner. Tako se je začelo razdobje zatiranja in rizna-rodovanja Južne Tirolske.
IMPERIALISTIČNE LIMANICE
•Demonstracije za Južno Tirolsko v Innsibrucku in potovanje deželne-glavarja Aloisa Graussa na Dunaj,
Tirolska ne slovi samo po svojih prirodnih lepotah in borbenih tradicijah, temveč tudi po lepi1', dekletih. Žal pa narodne noše polagoma izumirajo, kar nam dokazuje tudi naša slika.
da zainteresira za vprašanje samoopredelitve Južne Tirolske avstrijsko vlado in predvsem novega zunanjega ministra Leopolda Figla, je seveda tesno povezano z odstopom prejšnjega avstrijskega zunanjega ministra dr. Karla Gruberja. Slednjega namreč upravičeno dolžijo »dobrohotno politiko nevtralnosti« nasproti italijanskim sosedom, ki jc prišla do izraza v .pariški pogodbi leta 1947. Kakor znano, je ta priznala Italiji pravico do Južne Tirolske, vsebovala pa jo posebna zagotovila etničnega značaja za držav-
projc'ktiratii že leta 19-18. Z nova •turbino opremljena topmičarka ibo dosegla hilros! približno 40 vozlov na uro.«

Drugo plinsko 'turbino za ladje, Rolls Royce »RM 60«, kalero so pomorski tehniki označili kot ladijski motor, kl je za polovico lažji od katerega koli drugega pomorskega motorja aia .jiaro in pri tem razvija 50 % večjo silo, sedaj preizkušajo.
O turbini pravijo, da je najbolj popoln motor te vrste na svetu in nekaj popolnoma novega v pomorski zgodovini. Skonstruirana je bila
HELIKOPTERJA tipa 13-19, ki ta prva preletela Atlantski ocean. Kot je znano, pravijo helikopterju »prijatelj človeka«, ker je že rešil nešteto ogroženih življenj ne le v korejski vojni, temveč tudi pri poplavah in brodolomih. Ta koristna letala so se tudi zelo dobro obnesla pri gašenju gozdnih požarov in kot ejalci v kmetijstvu.
(iprr.v ji bila tuibina »RM60« pi ojtklirana in konstruirana nalašč za male in hitro lidje, vedndar bodo izkušnjo ki j:lh bodo z njo pridobili, nudilo dragocen prispevek za projektiranje bodočih plinskih tur-biin tako za vojno kot za trgovinsko lornarico. Prvo turbino »RM 60«, ki jc pri preizkusu na suhem lekla 1.100 ur, sedaj vseelansko preizkušajo na morju.
NOVI BRIZGALNIK ZA INJEKCIJE BREZ BOLEČIN
V ZDA so ¿zdelali napravo za inelccije brez igle, ki bo milijonom ljudi s sladkorno in .raznimi drugi-. mi boleznimi, prihranila bolečine, la jih povzroča hipodermična igla. ■Novi brizgalmk je klinično in terapevtsko prav tako učinkovit kot brt-zgalna z iglo. Pri dotiku s kožo povzroči le neznaten vzboaljaj.
Verjetno je, da ga bodo s primernimi spremembami lahko uporabljali tudi na raznih drugih področjih, kot v zobozdravništvu, poljedelstvu, veterini itd.
Ijane avstrijske narodnosti in avtonomijo za vso pokrajino. Vse je bilo na papirju v redu in prav. Mi De Gaspcrija dolbro poznamo, kakor tudi vse njegovo prednike na stolčku rimskih onorevolov, Avstrijci, oziroma njihov takratni zunanji minister dr. Kari Gruber, pa so dovolili, da jih jo krivonosi Alcide speljal na led. Do Gasperi jc kajpak snedel po stari navadi svojo besedo, dr. Karlu Gruberju pa je mogoče očitati, da je prodal Južno Tirolsko Italiji.
S padcem dr. Karla Gruberja jc bilo tudi konec njegove »dobrohotne politiko nevtralnosti« do Italije iim zlasli na Tirolskem in v Innsbrueku je začel pihati popolnoma drugačen veter
LE ENO ZDRAVILO----
Protiitali.janske demonstracije v Innsbnicku, med katerimi je prebivalstvo zahtevalo plebiscit na Južnem Tirolskem, v tej gorati, a kljub temu dokaj bogati deželi, ne smemo torej smatrati kot slučajen izbruh nacionalističnih čustev, ali kot odraz hotenj maihne skupine zanesenjakov, ki so privlekli iz naftalina zahteve po obnovitvi avstro-ogrške monarhije. Še manj resnične so rimske trditve, češ da so demonstracije v Innsbrueku izzvali kominformisti. Dejstvo je namreč, da sta dve mirovni pogodbi perzrli osnovne pravice Južne Tirolske, kljub naravne' mu pravu, Wilsonovim štirinajstim točkam im načelom atlantske listine. ■Prav tako jo res, da Italija ne spoštuje obveznosti ki jih je sprejela a pariško pogodbo in se kolonizacija Italijanov na Južnem Tirolskem, ki se je začela v fašističnem razdobju, sistematično nadaljuje.
Od gospoda Pelle, ki bi šel tudi v pekel prosit podpore glede njegovih neupravičenih zahtev do Trsta in cono A, so govorniki na demonstracijah v Innsbrueku zahtevali, maj prizna najprej Južni Tirolski listo, kar sam zahteva za Trst. Seveda ibodo te zahteve naletele v Rimu na gluha ušesa, kajti za kronične bolezni rimskih imperialistov je le eno zdravilo, ki so ga zelo uspešno uporabili naši partizani .med narodnoosvobodilno vojno.
Nam se ob vsem tem vsiljuje zaključek, da na lastni koži ljudje najbolje občutijo dobro in zlo. Tudi ml imamo našo ljudi v zamejstvu, ki se morajo boriti za svoje osnovne življenjske pravnice. Med temi so — gotovo ne na zadnjem mestu — naši 'koroški Slovemci, ki jih nekateri reakcionarni krogi onslran Karavank smatrajo kot manjvredne državljane avstrijsko republike. Zalo smo mnenja, da dokazujejo vsa dvomljiva in tudi dvorezna sredstva, kakor so papirnate pogodbe, rimske laži, prikrivanje, izsiljevanje in poskusi prevare, le šibkost imperialistične politilCjC ter veliko moralno moč vseh tistih, ki se proti njej borijo.
V VELIKI BRITANIJI IZDELAJO VEČ KOT PET AVTOMOBILOV NA MINUTO
Predsednik Zvezo zastopnikov avtomobilskih tovarn je nedavno v Londonu izjavili, da izdelajo v Veliki Britaniji več kot pet avtomobilov na minuto in da zsnaša letošnja britanska avtomobilska proizvodnja povprečno 23.209 avtomobilov mesečno; -to jc 500 voz več kot leta 1938.
(Odlomek iz partizanske humoreske)
Juri je bil suh kot trlica in visok dva metra. Precej bujno domišljijo bi moral imeti tisti, ki bi trdil, da je res lep. Toda to je bil ,vzdevek^ ki se ga je prijel.
Lahko pa bi Ju rija imenovali kralja gozdov. Med Snežnikom in Iiog om ni bilo količka, ki ga ne bi poznal. Razumel je govorico dreves in živali, poznal pravljična in nena- vadna bitja gozda. V svojih bajnih sanjaje J>il prep ričan, da živi tv gozdu prelepa vila Ru\-.alka iti da jo je že večkrat srečal. Nekoč pa je Juri doživel tole:
Prava sreča, da so dodelili Jurija za kurirja nase postojanke. Temu človeku je bila utrujenost nepoznana stvar. Prav vseeno je bilo, ah si mu ukazal, naj gre dvajset ali sto kilometrov daleč, prav vseeno, ali j e tedaj žgala vročina ali divjali naj hujši snežni vihar. Vesnesrefisn je bil, ce je moral ostati v buraiki več kot dan ali dva. Postal bi nemiren, kot bi orla zaprl v kletko. Kakor hitro je dobil nalogo, se je napravil v par minutah in že smo videli, kako so njegovi velikanski 'koraki d-rveli skozi gozd. Predolgo bJ bilo, če bi hotel opisati premnoge naloge, ki jih je izvršil, kot bi vse skupaj ne bilo nič. In vedno sam, le sam, kajti nevoljen je bil, če smo mu včasih dodelili spremljevalca, bodisi zaradi nevarnosti, bodisi, da je moral nekomu kazati1 pot, .kajti spremljevalec ga je motal v fantazijah, ki bi -se jim, ko bi sam drvel skozi gozdove, povsem predal, (brez ozira na to, da so bili taki spremljevalci večinoma ljudje, ki so začeli omahovati v snegu že po tridesetem kilometru in je bilo treba drvenje zmanjšati vsaj na polovico. Nekoč se je na talki samotni poti pripetila Juriju kaj nenavadna stvar.
Drvel je skozi širne gozdove od Prežida tja proti Staremu -trgu ob Kolpi. Lica so mu gorela v mrazu, toda tu-lenje burje ga je navdajalo s tolikim veseljem, da je eačel prepevati svojo: »2ivel nekoč je lepi Juri, Juri, Juri, Juri...«, čeprav mu je burja odnašala besede izpred ust, ali mu od časa do časa popolnoma zapria sa-ipo. Včasih se je tako zagnala vanj, da je moral nekaj bitpov obstati in. se loviti z lokami. Vzkliknil je tedaj: »Ne boš me, stara,« in že je drvel naprej. Dospsl je do Ikraja, kjer se je neka druga steza spojila s njegovo stezo in zagledal pred seboj stopinje v snegu. Takoj je spoznal, 'da te stopinje ne morejo biti več kot uro stare, kajti sicer bi jih burja že povsem zasula. To ga je navdalo z velikim začudenjem in radovednostjo in ko je korakal naprej, je skrbno opazoval stopinje pred seboj. Po par kilometrih pa je opazil, da te stopinje ne gredo več v iavni črti, ampak da se črta spreminja vedno bolj v Cak in da postajajo presledki med njimi vedno bolj kratki. »Ha,« si je mislil Juri, »deček pred menoj je začel omagovati. Ni vsak ustvarjen za burjo in sneg v teh go-izdov:(h.« Tn še bolj je pohitel, že po nekaj sto metrih je zagledal za skalo pred seboj ležati na tleh Rusalko.
Ne pravim, da je bila partizanka, ki je omagala v snegu in že skoraj zmrznila, tako lepa kot prava Rusalka, ■dosti manj pa tudi ne, kajti sicer bi Juri ne zastrmel tako zelo zavzet nanjo. Preden je deklica zaspala, si je podložila glavo z nahrbtnikom. Puško je krčev.to stiskala na prsi. Burja ji je odnesla kapo z glave in se sedaj živahno igrala z njenimi kodri. Obraz ni ¡bil dosti manj bel kot sneg. Cez lica so visele dolge košate trepalinice, ne sicer čez vsa lica, ampak precej globoko do njih. Več kot osemnajst let ni mogla imeti.
Juri je bil pameten človek in se je zavedel takoj, da me ©re sedaij predolgo zijati. Vedel je tudi, da ni daleč od tam veliko pečevje, ki daje precej zavetja pred burjo. Nič ni premišljeval. Naložil si je še en nahrbtnik na hrbet, še
eno puško čez 1'ame, potem .pa je zagrabil deklico v svoje naročje in odhitel z njo proti pečinam, kjer je takoj našel varen kot pred burjo. Hitro je pogrnil po snegu svojo isuknjo, na suknjo pa položil Rusalko. Bil je pameten človek, vedel je, da ne gre predolgo čakati in je začel deklico masirati po licih, po prsih itd. Zatrdno je bil prepričan, da deldica ni inrtva. Res še ni bila mrtva, vendar ¿je trajalo več kot pol ure, preden so začela bela lica zopet .rdeti. Sedaj se je Juri spomnil, da bi bilo dobro tudi dihati na njen obraz, pri čemur se je samo po sebi pripetilo, ■da so se njegove ustnice od časa do časa dotaknile njenih. To so bili v njegovem življenju prvi »poljubi« z (žensko. Toda saj ta ženska ni bila ženska, ampak Rusalka in Juri je postajal od hipa do hipa vedno bolj poln blaženosti, takorekoč nepopisne sreče. Vendar ga :to nI motilo, da bi ne masiral in dihal vanjo še naprej. Končno je doživel največji trenutek v svojem žvljenju. Rusalka.je odprla -velike opojne oči in se mu rahlo, rahlo nasmehnila in ni nič protestirala, ko jo je masiral še naprej toliko
(Nadaljevanje na 8. strani)
F £
<J 0 S P
/L E Fá¡
1
V	nedolj-o je bil na koprski gimnaziji prvi rodi¡toljski sestanek v tem Šolskem letu. Kot je že -običaj, »tmo razpravljali o različnih vprašanjih, ki sc tičejo profesorjev in staršev Jer ponovno poudarili, da brez tesnega sodelovanja med šolo in domom ni mogoče pričakovati dobrih uspehov. Ker je bil sestanek po prvi konferenci din so bili rezultati v nižjih razredih porazni, je razumljivo, da je bilo govora tudi o tem.
V	zadnjih letih smo se že nekako privadili, da komaj dobra polovica dijakov v nižjih gimnazijskih razredih dovrši z uspehom svoj razred. V Sloveniji jo izdelalo lani 62 odstotkov nižjcšolcev. Odgovor na vprašanje, kako znižati odstotek negativnih ocen, ni enostaven.
Prve štiri razrede gimnazije smo vključili v obvezno šolanje brez razlike, ali so potrebni za vstop v strokovne šole, za obrt ali za 'nadaljevanje študija, ki vodi na univerzo. Prav zato, ker je šolanje obvezno, imamo do šolanja večje obveznosti. Po eni strani moramo vsakomur omogočiti, da to šolanje dovrši. obenem pa ne smemo nižali iravni šolam, ki so podlaga za višji študij. Tudi zato ne, ker moramo Skrbeti, da ne bi zaostajale srednje šole v naši državi za enakimi šolami v naprednih državah na zapadu in na severu.
Prena-tipanost učne snovi smatramo po navadi za glavni razlog za slabe šolske uspehe. Če bi bil_ to edini vzrok, bi temu ne bilo težko odpomoči. Ker smo pa za tako »tanje do neke mere krivi prav vsi, 6tairši, profesorji mladina in vsa družba, tne smemo mirno gledati, kako na tisoče otrok v Sloveniji ponavlja vsako leto razrede. Ne smemo mirno pustili, da 'lupijo starši in država loto za lotom brez potrebe velikansko materialno škodo in da trpi tudi velik del mladine, ki jo zaznamovan s pečatom repelentstva, še mnogo večjo in nepopravljivo moralno škodo.
Kje so torej vzroki in koga ztde-ne poleg neustreznega šolskega sistema krivda za nezadovoljive učne uspehe?
Ali so krivi starši, ki svoje otroke že v predšolski dobi ne vzgajajo pravilno in jim ne znajo vzbuditi čuta za dolžnost, za red m za disciplino? Ali ker se brigajo jen šolske uspehe na nepravilen način, pri čemer se poslužujejo celo telesne kazni, ali pa se premalo brigajo za razvoj in napredovanje svojih otrok, jih s prenapornim domačim delom odvračajo od šole, ali pa celo svojim otrokom vcepljajo sovražen odno3 do obveznega šolanja?
Ali so krivi profesorji, ki ravnajo preveč šablonsko in k upoštevajo dovolj otrokovih individualnih zmožnosti in posebnosti, vezanih na posamezna razvojna obdobja. Morda se ne zanimajo dovolj, v kakšnem domu in okolju raste otrok? Ali ne delajo napačno, če uporabljajo negativno predmetne ocene kot kazen za disciplinske prekrške ali pa se zatekajo k njim celo za utrjevanje svoje avtoritete, ki si je drugače — brez strah-ovanja— ne znajo pridobiti? V priljubljeni sodobni šali naših dijakov, da je. evek hitrejši od zvoka, je nekaj bridke resnice. Mogoče pa je napaka že v šolanju profesorskih kandidatov, ker jih ne pripravljajo enako dobro za poučevanje in za njihovo vzgojiteljsko delo ?
Ker so rezultati v prvih gimnazijskih razredih navadno najslabši, sc moramo vprašati ali niso krivi tudi učitelji osnovnih šol, ker so premalo zahtevni v četrtih razredih in ali bi ne kazalo uvesti znova peti •razred za tiste učence, pri katerih je potrebno utrjevanje osnovnega, za vstop v gimnazijo potrebnega znanja?
Ali pa je. kriva končno današnja mladina, ki ji očitamo vse mogoče grehe: da je surova, nedisciplinirana, brez spoštovanja do starejših, da ji hodijo po glavi same neumnosti — pri tem se pa pozabimo Vprašati, odkod vse te njene napake.
Na koprski gimnaziji je imelo v lanskem šolskem letu v nižjih razredih le 50 odstotkov dijakov pozitivno oec no, kar pomeni, da so dijaki iz Kopra in okolice za eno šestino slabši od svojih tovarišev dni-sod v Sloveniji. Pri letošnji prvi konferenci pa jih je izdelalo komaj
30 odstotkov. Če je v nekaterih razredih — (kot smo slišali na roditelj-tkem sestanku — med približno 35 učenci dobilo le po 6, 7 ali 8 učencev pozitivno oecno, potem nas mora to resno zaskrbeli. Red o t arije v prvi konferenci je bilo gotovo strožje, kakor bo proti koncu leta zato, ker so profesorji želeli, da bi se učenci resneje oprijeli dela. V pravilnost in uspešnost takega postopka sicer dvomimo, upamo pa trdno, da bomo ob koncu leta a rezultati vsi bolj zadovoljni: profesorji, «tar-ši in dijaki. .
Polog splošnih vzrokov, veljavnih reč ali manj za vso Slovenijo, so pri nas ¡tudi taki, ki so značilni za Istro in deloma tudi za Primorsko sploh. Gotovo ni nevažno, da otToci slabo obvladajo materinski jezik. Doma se ga ne morejo pravilno ina-iučiti zato ,kcr so bili starši prisiljeni hoditi v italijanske šole ali pa tudi zato, ker ti nimajo pravega spoštovanja do svojega materinskega jezika. Odklonilni odnos podeželskega človeka do šolanja odraslih, za delo zmožnih otrok, je v Istri bolj zakoreninjen kot drugje v Sloveniji, kar je razumljivo. Istrskemu ko.lonu -pod tujo gospodo šola ni prinesla zboljšanja položaja. Tistim možem in ženam, ki so hodili v Trst na težaško delo ali ponujali tržaškim me-
ščanom svoje borne pridelke, je bolj kot šolska izobrazba prinašala kori-sLi čim večja prilagodljivost. Na šolo, ki je bila obenem potujčeralni-ca, sc Istran ni mogel čustveno navezati in se še vedno ne moro sprijazniti s tem, da bi naj hodili njegovi otroci do 15. leta rcidmo v šolo. Ne samo, da težko čaka <na ta rok in se mu ne zdi važno da bi naj otrok dosegel neko osnovno, za vsak poklic potrebno izobrazbo, temveč cclo odteguje šoli svoje otroke z vsemi mogočimi izgovori.
Prav zato, ker je šolanje v prvih štirih razredih gimnazije obvezno, se moramo potruditi prav vsi, da bi odpravili vzroke, ki so krivi, da velik del mladine le slabo opravlja svoje dolžnosti, Zairest, da je treba vestno izvrševati dolžnosti, ki družba terja od vsakega posameznika, je med osnovnimi načeli sooia-listične moTale.	M. S.
Ker se nam zdi, da vprašanje o vzrokih neuspehov na naših srednjih šolah zadeva vso javnost, vabimo vse, ki se jih vprašanje neposredno tiče, predvsem profesorje in učitelje, starše in tudi mladino, da povedo o tem svoje mnenje in pošljejo dopise na Slovenski Jadran pod »Vzgojni problemi«.
Uredništvo.
slovenske d
Prihodnji teden bo Slovensko gledališče v Kopru uprizorilo kot krstno predstavo dramo Emila Frcliha: »Vrnil se je«. Z njo se tudi koprski g edališče uvršča med tista slovenska gledališča, ki omogočajo domačim dramatikom, da si morejo ogledali svoje delo tudi na odru. Naloga je vsekakor lepa in -uprava gledališča v Kopru v resnici zasluži vse priznanje, saj se ni ustrašila uprizoriti novo slovensko delo. Napro-
.....'......
.........^šlMlii
s"	-i'
te ifi m «i«
sili smo avtorja nove slovenske drame. tov. Enrla Freliha, ki bo dr,1.-mo v Kopra tudi Težiral, za kratek razgovo-, ¡z Irterega posnemamo ne-kaj misli.
Režiser Emil Frelih se je /e dlje časa bavil z mislijo, da bi napisal tudi dramsko delo. Kakor znano, se tovariš Frelih razen režije v gledališču in pri filmu udejstvuje tudi v publicistiki in književnosti. Doslej so izšle v tisku tri njegove beletri-s ti Sne knjige, a tudi četrta je že v pripravi za tisk. Mnogo je pisal v domače in tuje revije in časnike. Drama »Vrnil se jc« je njegov prvenec na polju dramatike. Nič čudnega, da ga je kot gledališkega strokovnjaka, ki so ukvarja tudi s peresom, pritegnilo na to področje.
Kako je nastala drama »Vrnil se je« ?
Pred dvema letoma, ko je bil pisatelj v Trstu, je zvedel, da se je nekdo po -mnogih letih končane vojne vrnil domov iz ujetništva n nr>-■ šel ženo poročeno z drugim. Ta primer ga jc navdihnil, da jc sklenil napisati to družinsko dramo. Dve leti se je razpredala v njem ta misel, toda končno jc le prišlo do ustvaritve, Čeprav je snov d-ame dramatiko napeta in v življenjski stvarnosti kruta, je avtor na kouca prisluhnil tudi plemenitemu čustvenemu utripu človeškega srca in končal dramo s človečnostjo, ki ublaži vse tragično dogajanji; v d.Mini.
Krstna predstava F.relihove. drame
»Vrnil se je« bo v četrtek 10. decembra v Slovenskem gledališču v Kopru, na kar že zdaj opozarjamo ljubitelje gledališča.
BOGOMIR MAGAJNA:
Lepi Juri
(Nadaljevanje s 7. strani)
časa, da je spregovorila prve besede, se dvignila iz vodoravne lege v sedečo •in mu ¡naslonila glavo na prsi. Sedaj je hitro privlekel čutaro in ukazal: »Srkni, a ne preveč!« In deklica je sknniila rum, čeprav ne preveč.
Bilo je še precej daleč do Starega trga, a to Jurija ni motilo, da bi ne nosil na hrbtu dveh nahrbtnikov, na rami dve puški, v naročju pa lepo Rusalko. Nič bi ne imel proti temu, če bi jo moral nositi ves dan, kajti tako lepo se je z rokami oklepala njegovega vratu, tako lepo mu je stiskala lica ali celo usta na njegovo lice, — »Kaka škoda, da se nisem v Prezidu obril,« je pomislil Juri. Nesmiselno bi bilo dosti govoriti o popolni sreči, ki mu je prevzemala dušo, saj je to samo po sebi umevno. Ko se je končno pred njima pokazal Stari trg, je postajal Jurijev korak vedno bolj počasen, ne toliko zaradi sladkega bremena, kot iz želje, da bi' te blažene trenutke podaljšal čimdelj mogoče. Ko pa Sta le dospela v trg ¿n je hotel Juri nesto to lepo Rusalko v hišo, v kateri .se je ponavadi ustavljal, je Ru-sallca pokazala z roko v neko drugo hišo, kjer da biva njena edinica. Ubogal je predano in jo prinesel skozi »krčma.rske duri« v veliko sobo, kjer je bilo vse polno partizanov. Tam mu je Rusalka planila iz naročja in pohitela, kot da bi še nikoli v življenju ne bila zmrznila, k lepemu čmolascu, se mu hipoma vrgla v naročje in ga poljubila najprej na 1'ca, nato na ustnice, potem pa je vzklikala: »Dragi Jože, malo je manjkalo, pa bi se ne videla več. Zmrznila sem že, pa me je ta dobri dolgi tovariš rešil smrti in me prinesel sem. Dajte mu žganja, dajte mu vina!«
Lepi črnolasec je stopil k Juriju in mu stisnil roko. Potem so res prinesli žganja in vina, cigaret pa niso imeli. Zato je Jurij odprl svojo dozo in razdelil tiste cigarete, ki jih je tprosil v Prezidu za tovariše v naši baraki. Ne strpi Juri dolgo na enem mestu, zato se je kmalu poslov.l in se napotil po pobočjih Roga v našo barako. Ko sem mu nalil žganja v konservno škatljo, je spil na. mah. potem pa mi je rekel: »Tam blizu' Starega trga sem našel neko že skoraj zmrznjeno žensko; zbudil sem jo in jo potem spremlja] v trti. Skoda, da je le ia mesa in kosti!«
KNJIŽNI DAR PREŠERNOVE DRUŽBE ZA LETO 1954,
Februarja meseca, letošnjega leta, je bila ustanovljena t Ljubljani kot ■naslednica Prešernove knjižnice Prešernova družba, ki ai je postavila za nalogo širili dobro knjigo mod delovno ljudstvo, ga z njo poučevati, vzgajati in zabavati. V prihodnjih dneh bomo dobi'.i njen prvi kuiižni dar. zato ne bo odveč, če sj-icgovorimo nekaj belili e. knjb gah, ki bodo romale po vsej naši deželi. Nad četrt milijona jih bo, kar je vsekakor velik uspeli za družbo v prrveni letu njenega obstoja.
Da bi lahko dobila čim boljša dela, je Prešernova družba takoj ob ustanovitvi razpisala nagradni natečaj. Odziv je bil. precej velik, saj se je natečaja udeležilo kar 18 avtorjev. Žal so bila dela bolj šibka in razen Zormanovc mladinske povesti »Iz obroča« ni prišlo nobeno v postov za tako ljudsko izdajo. Družba si je pomagala iz zagate na la način, da se je dogovorila z avtorji za že objavljena dela in jih odkupila. Tako bomo dobili v literarnem delu kar tri knjige: »Pomladni dan« Cirila Kosmača, »Stopinje v snegu« in »Zgodbo o zakladu« Ivana Ribiča ter mladinsko povest Ivana Zorma-na »Iz obroča«.
Najboljše delo bo nedvomno »Pomladni dan« Cirila Kosmača, ki ustreza vsem umetniškim zahtevam. Zlasti nas bo presenetil njegov zdrav realizem v opisovanju preprostih ljudi, njihovih muk in .težav, njegov humor ter blagoglasje njegovega jezika. Dejanje povesti se odigrava na Tolminskem v pisateljevi domači vasi. Prepričan sem, da bo Kosmačcivo povest iz užitkom prebral preprost človek kakor .tudi zahteven bralec.
Drugačni sta zgodbi Ivaua Ribiča »Stopinje v snegu« in »Zgodba o ■zakladu«. V prvi obravnava avtoT na zelo izviren način dogodek iz narodnoosvobodilne borbe. V zgodbi pride zlasti do izraza psihološka poglobitev v glavnega junaka — bataljonskega obveščevalca. Druga zgodba jo sicer umetniško šibkejša od prve, vendar pa precej zanimiva. Tudi Ivo Z o rman obravnava v svoji mladinski povesti »Iz obrqča« dobo narodnoosvobodilne borbe in sicer vlogo in delo naših otrok v njej.
Poleg teh treh literarnih knjig bomo dobili šc »Koledar za leto 1954« lin novo poljiudno-znanstveno knjigo »Skrivnost atoma«. Koledar bo prava Tevija in najrazkošneje opremljen. V .njem sodelujejo naši najbolj priznani umetniki in književniki. Poleg leposlovnega bo imel še zabavni, poljuldno-znanstvoni del in podobno. Tudi, knjiga »Skrivnost atoma« bo zelo zanimiva. Napisali so jo na^i ¡najbolj priznani strokovnjaki na tem področju in aicer itako, da jo bo lahko Tazumel tudi preprost človek. Oh koncu naj poudarim še to, da so knjige Prešernove družbe zelo poceni, saj je cena celotne knjižne zbirke samo 2-10 dinarjev, kar je na današnjem knjižnem ¡trgu res edinstven primer. To pa so omogočili ustanovni in podporni Slani družbe, ki so pokazali zanjo Teis veliko zanimanje in razumevanje.
L. K.
IZŠEL JE LETOŠNJI »JADRANSKI KOLEDAR«
Letošnji »Jadranski koledar«, ki je izšel pred dnevi v Trstu, je letos mnogo bolj obširen kot lami, že ¡njegova zunanja oblika je zelo privlačna, Ovoj namreč predstavlja trikromijo pokojnega slikarja slovenske obale Alberta Sirka »Kriški ■portič«. Toda ne samo po zunanjem videzu, tudi po vsebini bo koledar res »jadranski«, saj je v njem tako v sliki kot v besedi poudarek predvsem na slovenski obali in na ljudeh, ki so živeLi -nekdaj in ki žive danes na njej.
2e v koledarskem delu je v slikah poudarek na slovenski obali, ki se v slikah odpira našim očem od šti-vana do Portoroža. Druge slike nam kažejo zopet življenje naših delovnih ljudi, ki tod prebivajo, V koledarju je več pomembnih člankov, ki dokumentirajo slovenstvo naše obale, v drugi ¡Skupini pa je zastopano z vrsto člankov vse zapadno .sjovennko zamejstvo od Kanalske dollm® do Goriške. Uredniki niso pozabili niti na Slovence v coni B
in v izseljeništvu. Nekaj člankov je posvečenih tudi svobodni domovina Sloveniji.
Z največjim številom člankov Je zastopano seveda Tržaško ozemlje, naslednjo skupino člankov pa tvorijo jubileji vrste naših uglednih in zaslužnih ljudi, narodnih hudi-teljev in borcev na svobodno in lepšo prihodnost slovenskega človeka ob Jadranu. Naslednjo pomembno serijo člankov predstavljajo razni politični, gospodarski in kulturno-prosvetni pregledi, nadalje je v primerni obliki -poudarjena desetletnica herojske vstaje primorskega ljudstva v junaški narodnoosvobodilni borbi jugoslovanskih narodov, ne iminjka pa v koledarju niti se-stafvkov, poučnih člankov tako iz .tehnike kot iz gospodarstva, zabavnih člankov, križank, nekaj športa ¡in podobnega. Ves koledar je bogato ilustriran iin zelo skrbno urejen.
DRUGA ŠTEVILKA »KRONIKE«
Zgodovina rti le ananost, je tudi prijetno čtivo, če ti pripoveduje o krajih in ljudeh, o njihovi preteklosti in življenju, o njihovi borbi in težavah, prizadevanjih in delih, ki -jjh mnogo še danes vidimo, pa se večkrat pozabimo vprašati odkod in zakaj ? Tako otSrro, ne umetniške stvaritve, pač pa resnične prigode prinaša »Kronika«, naša nova revija za slovensko poljudno iin krajevno zgodovino, ki je pričela izhajati v letošnjem leitu.
•Pripoveduje nam o junaški borbi belokranjskega ljudstva proti zatiralcem, o težkih življenjskih razmerah gorenjskih železničarjev v dobi kapitalizma, o starih livarnah in svilarnah v Ljubljani, o gradovih v okolici Škofje Loke, o prebivalstvu, v Prekmurju, o portalih v Kranju, o tem in onem, a povsod prihaja, do izraza osnovna misel: presoja slovenskih krajev in ljudi z vidika razvoja, ki nam marsikaj pove, o-svetli in pojasni.
Posebno skrb obeta uredništvo slovenskim obrobnim predelom. Med rtjih šteje med prvimi tudi Primorska in posebej Slovenska Istra. V prvi številki je Primorska zastopana le malo. (Idrija; rubriko o zgodovinskih prispevkih v krajevnem časopisju; ovojna slika Vipave), zato pa se prizadevanje uredništva po pritegnitvi Primorske v slovensko krajevno zgodovino opaža v drugi številki. Članek »Brkini in turizemtc opozarja na privlačnost Brkilnov za izletnike in na potrebo, -da se tu u-stvarijo pogoji za razvoj tujskega prometa. Sledi daljši članek »Zgodovinske slike iz Brkttov«, ki podaj a -prerez zgodovine Brkinov zlasti v dobi fevdalizma. V ista številki so objavljeni -tudi doneski k ugotavljanju, kje so bili razni kraji, ki jih omenja Tolminski urbar iz leta 1377, ter poročilo o publikaciji »Slovenci ob Jadranu«. Tako se je »Kronika« v svoji drugi številki anatno približala cilju, da bi s posebno pozornostjo obravnavala zgodovino primorskih krajev.
Tako nas »Kronika« medsebojno povezuje in seznanja. Ptiča nam o rasti slovenskega ljudstva v enoten,, zavesten in ponosen narod, o razvoju njegovega gospodarstva, družbe in kulture, o njegovem trpljenju,, borbi in zmagi.
Naj bi »Kronika« tudi ob slovenskem Jadranu pridobila širok krog bralcev in prijateljev, pa tudi sodelavcev ! Naj bi tudi tu slovenski kulturni in prosvetni delavci in sploh vsakdo, ki bi mogel prispevati k delu revije, sodelova.ll s svojimi spisi v »Kroniki« in ji pomagali, da doseže svoj cilj!
(Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/111 (Magistrat); celoletna naročnina din 400 (za 3 številke letno), posamezna številka din 150.)
P
ju
razstavlja ¥ Kopru
V soboto zvečer jc bila odprta v mali dvorani Slovenskega gledališča v Kopni razstava del slovenskega likovnega umetnika Franceta Godcu:. Ob izredno veliki udeležbi občinstva je razstavo odprl v imenu Zveze Slovenskih prosvetnih društev v Kopru tov. Srečko Vilhar. Otvoritvi si» prisostvovala tudi komandant Vojaške uprave JLA tov, polkovnik Stamatovič in viccadmi-rr.l tov. čemi.
Ali živali res govorijo?
(narediti, da je prišel do zaželenega uspeha. Eden izmed glavnih poskusov je bil ta, da je razdelil čebele na dve skupini in je pripadnice vsake skupine posebno zaznamoval, e-ne so imele rdeče pike, druge modre. Tistim čebelam z rdečo piko je podtaknil bogato pašo, oddaljeno ¡nekaj deset metrov od panja. Potem je opazoval in ugotovil, da so Čebele, ki so priletele od daleč, iz vajale sunkovite plesne gibe, tiste pa, ki so priletele od blizu, so delale krožne gibe.
Toda to še ni bilo vse, bil je komaj začetek. Treba je bilo namreč pojasniti, na kakšen način čebele pojasnijo svojim tovarišicam, v kateri smeri se nahaja hrana. Najprej je ugotovil, da se čebele ravnajo po soncu. Pozneje pa je videl, da se čebela, ki je prva našla hrano in s plesom »govori« drugim čebelam, vedno postavlja v smeri tistega mesta. Pri tem se ravna po soncu in po namišljeni vertikalni osi panja.
Znanstveniki ne trdijo zaman, da so opice najbolj inteligentne živali. Poglejte tole na sliki — rešuje zapletene matematične probleme, ki marsikateremu dijaku delajo preglavice.
V eni izmed prejšnjih številk smo vam pripovedovali, kako je eden iz-meu znanstvenikov spoznal, da opice »govorijo«, to je da proizvajajo posebne glasove, s katermu se sporazumejo. To m prav nič čudnega, če pomislimo, da je opica na svoji stopnji razvoja inajbliže človeku in da kaže največjo stopnjo inteligence med vsemi živalmi. Nek arug -zoolog kalifornijske univerze, Geor-ge Scmviaetzky, je odkril besedo, s katero se pozdravljajo medseoojno šbnpanzi in bi ga nekako lahko primerjali našemu »zdravo!« Ta u-čenjak je tudi našel v jeziku južnoafriškega plemena Bušmanov ra-lične besede, ki so zelo podobne o-pičji govorici. S svojimi poizkusi je prišel tako daleč, da je celo izdal aaniniivo knjigo z značilnim naslovom »Začetnica jezika šimpanzov«. Opice pa niso edine žival:, ki se medsebojno sporazumevajo z glasovi, ki bi jih imenovali govor.
Shrivnost čebelinega m mravijmega govorjenje
če mravlja ali čebela pri svojem •blodenju naletita na obilen tovor hrane, se takoj vrneta v mravljišče ozir. čebelnjak in kmalu nato odide cel roj čebel ali veliko mravelj tja, kjer je hTana. To mesto najdejo, ceio če mravlje ah čebele, ki sta prvi našli zaklad, ni v njihovem spremstvu. Kako vedo, kje je hrana? Kako so se sporazumele? To je 6e vedno ena izmed velikih nerešenih skrivnosti narave, toda učenjaki pridno raziskujejo.
Ugotovili so, med njimi je najbolj dokazal svojo teorijo nemški učenjak Schneirla, da se mravlje dotikajo draga druge s tipalkami in ta ko prenašajo svoje razburjenje. To je vse lepo in razumljivo. Toda kar ko najdejo mravlje same pot do tovora lirane? To skrivnost so rešili, ko so ugotovili, da mravlja potem, ko je našla hrano, pušča za seboj iz posebnih žlez neko snov, •ki zelo močno diši. Tako zaznamuje pot, po kateri hodijo druge mravlje, da pridejo do hrane.
Znani avstrijski zoolog Kari von JFrisch je porabil polnih štirideset let, da je ugotovil skrivnost čebelinega »govorjenja«. V ta namen je skonstruiral posebne panje s steklenimi stenami in tako natančno opazoval vse, kar so čebele delale. Prav kmalu je opazil, da čebela, ki ¡najde vir paše, prileti hitro nazaj V panj in tam izvaja posebno zar pletene gibe, podobne plesu. Zdi se, da ta ples vznemiri tudi druge Čebele, ker ga začnejo posnemati in v ikratkem času plešejo vso čebele. Nenadoma ples prekinejo in druga za drugo k letijo is panja ter odlete naravnost na mesto, kjer je paša.
»Torej kakšen pomen imajo ti plesni gibi?« se je vprašal von Jlrjsch. Celo vrsto poskusov je moral
Male šal©
»77, Stanko, zakaj si ne umiješ obraza? Pozna se ti, kaj si dopoldne jedel? k
»No, pa povej!«
■»Mefiko kuhano jajce.cc
»A'i res, to sem jedel že včeraj!"
Rešiiev križanke ^ obnovo basni o »Psu in lisici« je poslala MEJAK ANICA iz HRASC pri Hruševju. Seveda je tudi napisala kratko pisemce, v katerem pravi, da hodi v 5. razred osnovne šole ter da ob peskih ah sobotah vedno v razredu berejo Slovenski Jadran in skupno rešujejo križanke. Upam, da nam bo Anica, kakor tudi drugi pionirji, iz Hrašč še pisali
Danes se je prvič oglasila BRE-ZEC ANICA iz STUDENCA pri Hruševju; pravi, da se je dolgo trudila, da je zbrala . toliko poguma. Stara je deset let, hodi v šolo v Hrašče, in sicer v 4. razred. Čeprav je Studenec majhna vas, kakor praviš Anica, bo kljub temu stric Miha tudi od tam dobil kaj pošte, ali ne?
Iz STUDENA pri Postojni piše MIHEL1Č MANICA, da se je že večkrat namenila, da bi se oglasila. No, oknčno se ji je le posrečilo in prejel sem tudi njeno rešitev križanke, ki je bila seveda pravilna, ker naša Manica hodi že v 4. razred osnovne šole.
Iz SLAV1NE pri Prestranku piše zdaj že naša stara znanka ŽENKO ANICA. Seveda se je razveselila, ko je dobila odgovor na svoje prvo in drugo pisemce in obljubila, da se bo pozimi, ko bo več časa, še večkrat oglas:la. Obljuba me je razveselila in prepričan sem, da jo bo Anica tudi držala. Anica je priložila tudi pravilno rešitev križanke.
Se več pionirjev je' pisalo iz Slavne. MOŽINA BORIS je bil tudi zadovoljen, da sem ga imenoval v našem kotičku in tako sva postala že dobra znanca in prijatelja. In nekaj res razveseljivega mi je danes napisal naš Boris. Le poslušajte! Poleg ljudske šole obiskuje tudi glasbeno šolo v Postojni in sicer vsako sredo. Ko se bo kaj lepega naučil, nam bo zagodel. Prav gotovo ga pridemo poslušat, kajne?
Tudi ŽIG¡VIAN FANCI iz Slavine je bila vesela, ko sem ji odgovoril na njeno pisemce. Se vedno pridno prebiia naš kotiček in rešuje križanke. Seveda sem s tvojim pismom zpdovoljen, ljuba Fanči, zato še piši!
Pismo in rešitve je poslala tudi
(JAPONSKA PRIPOVEDKA)
Na koncu velikega mesta je živel sodar. Bil jo brez denarja in brez dela.
Nekega dne pa je sodar po Kledal skozi okno in poklical ženo:
»Le poglej, kakšen vihar besni zunaj ! Kmalu bova bogata.«
»Kako ?« vpraša žena.
»Oh, kako si neumna! Ti bi navsezadnje še pustila, da nama sreča uide.«
»Še nikoli nisem slišala, da je tak strašen vihar sreča.«
Takrat sodar važno zakašlja in začne: »Poglej, kako je s tem viharjem, razložil ti bom. Če močno piha veter, dviga cele oblake prahu, ki gre ljudem v oči.a
»In kaj potem?« ga prekine, žena.
»In potem veliko, veliko ljudi oslepi. Kaj pa lahko delajo slepci? Nič drugega, kakor da hodijo po cestah in da pojejo, igrajo in prosijo miloščine. Na čem drugem pa naj igrajo, če ne na »sjamisjanki« (japonski ljudski instrument).«
»Toda še vedno prav nič ne razumem, kaj ima opraviti »sjamisjan-ka« z najino srečo ?« .vprašuje žena.
»Le poglej, kako kratke pameti si! Ali niso za ta instrument potrebne mačje kože? To pomeni, da bodo pobili ter odrli vse mačke?«


■ 1 V' . ■ /S I--v, ;■•
> r 'i i

V

i m^mm.
T-

Nariüal'a JAINKOVK MAGDA, učenka l.a ram-e-da osionme šol» v PoBtojud
Curi muri kljukec Juri — tisti, ki jc s hruške pal — je sto par in pol miljona v loteriji priigral.
Zdaj bo kupi', krokodila, tega davno že želi. Krokodila? Da! Iz Nila, s trdo kožo in zobmi!
Pravi, hm! da s trde kože večno usnje bo strojil in da čevlje s take kože nosil boš, dokler bcš živ.
No, če mozeg me ne vara, Juri bo kar pravi mož in zato pri njem dva para sem naročil si galoš.
Vam pa pravim: naročite pri tem mojstru kakšno stvar, če na bobnih ne dobite pol miljona In sto par!
»No, ti pa povem prav do konca. Ker ne bo mačk, bo veliko miši in le bodo nagrizlo vsa sode v mestu. Tako bodo ljudje potrebovali nove sode, veliko dela bom imel in denarja!«
TONE PAVČEK:
15 E iS C AN SONJA iz POSTOJNE.
Sonja hodi v četrti razred in je te dni slišala v Postojni predavanje naših književnikov, ki ji je bilo zelo všeč. Drugič nam bo gotovo napisala Sonja tudi kaj več.
Pred menoj je zopet pisemce našega starega znanca iz STRMCE pri Postojni, JENCEK LADA. Naš Lado piše, kako lepo so okrasili grobove mrtvih borcev in jih posuli s cvetjem. Seveda je naš pridni ugankar rešit tudi križanko.
še več znancev smo našli v STRMCI, pjsala je namreč tudi PODBOJ MAGDA, ki že dolgo pridno prebira naš pionirski kotiček. No, tisto od požrešnega koša pa ni bilo tako hudo, kajne Magda, ker lahko vidiš, da mu tvojega pisma stric Miha ni privoščil. Tudi Magda je pravilno rešila križanko.
Iz HRASTJA pri PIVKI je pisal naš pridni mali dopisnik VADNJAL MIRO. Napisal je tudi pesem »Zima«, ki me pa močno spominja na neko drugo. Ali nisi morda malo preveč vanjo gledal tudi ti, Miro? Drugič napiši ka.j bolj izvirnega in stric bo zelo vesel, čeprav bo mogoče slabše.
V ŽABICAH pri Ilirski Bistricei hodi v 4. razred BARICIC MARIJAN. Pravi, da najraje prebira pionirsko pošto in zato je sklenil, da bo tudi on pisal stricu Mihi v Koper. Prav radi te sprejmemo v naš krog pridnih dopisnikov, ljubi Marijan, in prepričani smo, da to tvoje prvo pisemce ni bilo tudi zadnje.
KOROŠEC ELKA iz SV. TROJICE je poslala kratek spis »Na paši«, ki ga bom kmalu objavil, da boste vsi videli, da pri Sv. Trojici ne zna-■jo reševati samo ugank, ampak tu-' ii pisati.
Prav zanimivo pisemce mi je napisal' RUPNIK ALBERT, učenec 3. razreda, iz STUDENA. Piše, da sto-;i njegova rojstna vas, Strmca, pou strmim gričem Lipavec. Sprva je bila tam edina lesena bajta, ki so •jI pravil pri Leverju. Okoli tiste hiše pa se j:h je .nabralo še več in njegova rojstna hiša je prva, ko prideš v vas. Tisti prvi hiši pa pravijo zdaj pri Severju. Vidite, tako lepo je napisal naš pridni Albert m gotovo nam bo še kdaj kaj napisal. Albert je tudi pravilno rešil križanko.
še eno pisemce imam iz STUDENA, le nerodno je to, da ne vem, čigavo je. Na njem namreč piše sa-ano »učenec 7. razreda«. Tudi ta u-čenec je opisal svojo rojstno vas, za katero pravi, da leži v lepi dolini, okrog nje pa so gore. Zelo bi bil vesel, če bi mi drugič zaupal tudi svoje ime.
Najbolj zanimivo pismo, kar sem jih dobi)!, mi je poslala CEBOHIN VOJKA iz NOVE VASI. Pravi, da ima na Krasu strica, ki je že zelo star in zato tudi' veliko ve. Ko je zadnjič videl, da bere Slovenski Jadran in da pionirski kotiček urejuje stric Miha, je dejal, da je na Krasu Miha zelo znan in spoštovan. Povsod je med ljudmi in nihče ga tne vidi, kljub temu on vse ve, kaj ljudje delajo. Ce se pogovarjajo kaj .takega, da ne sme nihče vedeti, pa pravijo:
Tilio, da ne pride Miho,
če on zve — vse pove.
In zdaj bi naša mala Vojka rada vedela, če sem jaz, MJia iz Kopra, kaj v soirodu s tistim Mihom s Krasa. Ne da bi vedel, 'ljuba moja Vojka, toda le veselilo .bi me, da imam tako znane in čislane sorodnike. Mogoče pa sva si tudi malo podobna, kajti veliko pionirjev me pozna, kljub temu, da me .niso nikoli videli. Vsekakor je tvoje pisemce zelo zanimivo m upam, da se boš kmelu spet oglasila.
Cel kup rešitev križank mi je poslat VILKA R MARKO iz VELIKEGA OTOKA pri Postojni, napisal je itudi nekaj vrstic, ki pa so žal prišle do mene z veliko zamudo. Tvojo željo, ljubi Marico, glede »Kmetijskega vestnika« • sem sporočil naši upravi.
Svojo pesem je videla natisnjeno HABE VLADKA iz LJUBLJANE, rato je napisala tudi kratko pisemce. Naša Viadka je še majhna, saj hodi komaj v 1. razred. Pravi pa, da so v njihovem razredu prav vsi obljubili, da se bodo kaj kmalu naučili pisati, brati, šteti, peti in telovaditi. Za pozdrave najlepša hvala, ljuba Viadka, in ko boste svojo ob-
ljubo spolnli, boste prav gotovo vsi v razredu pisali stricu Mihi.
Iv SV. TROJICE je poslala PUR-KAT Ž ANI spis »Na Koroškem«, ki ga boste kmalu brali.
SIRCA ALDO iz STUDENA pri Postojni je poslal rešitev križanke in risbo, ki jo bom objavil.
Rešitev križanke za odrasle na 12. strani sem dobil od pionirjev iz GRAHOVEGA. Toda njihovih imen ne bom tokrat objavljal, ker pridejo v poštev v prvi vrsti tisti, ki rešujejo pionirske uganke.
Iz DOLAN pa sem dobil sledeče rešitve: STAVANJA ANICA, VA-LENCJC ZDRAVKO, ŠTRUKELJ MIRKO, HRVATIC ALOJZIJ, PEC-MAN JOŽE in VALENCIC ZDRAVKO. Pionirji v Dolanah prejmejo to pot darilo strica Miha.
LAH ANTON iz SV. TROJICE je
.poslal risbo in pesem. Risbo bom ob .priliki objavil, ljubi Tonček, pesmi pa ne, ker je zanjo že malo pozno. Poslati bi jo moral takrat, kot risbo z istim naslovom.
še nekaj pravilnih rešitev sem dobil iz STUDENA, o njihovih pismih pa drugič.
Pred seboj imam pismo iz CAJNARJEV pri Begunjah, ki ga je napisala naša stara znanka BECAJ JOŽICA. Upa, da ji ne bom zameril, ko se tako dolgo ni oglasila. Ali naj ji oprostimo? No, naj bo, ker pravi, da je pridno brala naš kotiček in reševala križanke. Pozdravlja naše znance iz Postojne, Sv. Trojice in Zatolmina, prav tako zvesto prijateljico Ondino Majcen iz Trsta. Upam, ljuba Jožica, da bom vašo šolsko zbirko znamk lahko ob priliki malo povečal.
HERFART BRANKA iz POSTOJ.
NE je poslala pesem »Bolest deklice«, ki je precej dolga in zato ne vem, če jo bom lahko objavil. Vsekakor bom poskusil, velja Branka?
Pisala je tudi ONDINA MAJCEN iz TRSTA, pa tudi o njenem pismu prihodnjič. Danes bi samo izročil njene pozdrave NADICI in RADKU SAVLI iz ZATOLMINA.
» t
REŠITEV
»ZLOGOVNE KRIŽANKE« IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
o
Vodoravno: 1. ka-ra-va-na, 4. lina, 5. Ra, 6, ti, 7. ka-va, 8. li-pa, 9. Re-ka, 10. GO, 11. zi(ma), 12. Sta-ri, 13. lo-pa-ti-ca.
Navpično: 1. ka-li-ti, 2. ra-na, 3. na-ra-va, 7. ka-pa, 8. Li-ka, 9. re-zL lo, 10. Go-ri-ca, 12. šta-ti.
Pionirska lirižanha
Vodoravno: 1. pripadniki veliko na rod nosim c skupine, kateri pripad amo tudi mi, 7. nnsprotno od 'taim, 8. posedujem, 9. organ za vid, 11. »pešec« brez glave -in repa, 12. drugo ime za Obre, 11. hoditi, 15. .premice, ki oklepajo kote, 17. žensko ime, 18. naplačilo, 20. nevestina oprava, 22. enota za merjenje površine, 23. pridevnik glagola opisati.
k	\ 2		'3 '	rv	fv	t
1 r	u	•iiiiiii	B i	>	i j	
h-	Y\	10 l	lil	'.Ll i---		■
i			13	~D	\ i	
		Ir		ll	1	
!				t	'■16	IX
. 17	»			19	•> *	I?
-M						
			2J	ritiis	•22	
				......-	•	
		t		-	!• :	r
Navpično: 1. precej veliko število, 2. pristanišče, 3. osebni zaimek, 4. velika celina, S. pripadajo nam, 6. vzdevek, ki ga ima vsak človek, 10. didaiti ovire, nasprotovati komu, 13. oče, 15. del pohištva, 16. država v Predaji Azilji, 17, moško ime, 19. isto kot 22. vodoravno, samo v množini, 21. močila icralna karta.

i Leni naslovom je priredil iniciativni odbor za ustanovitev »Društva prijateljev mladine« v Sežani predavanje za starše in poklicne vzgojitelje mladine. Predavala je profesorica tomajske gimnazije Nar-dn Z a d ti e k o v a.
Zanimiva in aktualna tema predavanja je privabila toliko poslušalcev, da so napolnili kino dvorano. Predavateljica je V poljudni in živahni obliki pobijala zgrešeno tiazi-ranje večine staršev, da na otrokov značaj vplivajo primarno podedovane lastnosti in šele potem vzgoja. Če bi ta domneva držala, potem bi bila odveč vsa vzgojna prizadevanja staršev in poklicnih predagogov.
Večkrat vadi tonemo: »Oli, ta današnja mladina!« S tem pokažemo svoje nerazumevanje za današnji čas 3n sodobno družbeno ureditev, ki nakazuje novn življenjska pota in se po svoji vzgoji bistveno razlikuje od zastarelih načel, po katerih so vzgajali naše dede in babice, pa tudi nas same.
■Ugotovitev uprav tak jc, kakor oče!« zelo pogosto slišimo. In vendar je le zgolj igra narave, da otrok povzame euiianjo podobnost očeta ali matere. Zdravniška veda si še ni popolnoma na jasnem, kako je z dednimi. obremenjenostmi raznih bolezni. Se veliko manj so ugotovili, kako je z dedovanjem duševnih lastnosti. Mogli bi kvečjemu govoriti o nagnjenih ali neznatnih klicah, ki jiih kaže otrokova duševnost. Zato ni nujno, da bi moral postali sin pijanca tudi pijanec in podobno. Značaj otroka pa se izoblikuje ob trajnem in neposrednem stiku z njegovo okolico. Zato kažejo starši svojim otrokom največjo ljubezen tedaj, če znajo pred njimi zatajiti svoje slabe lastnosti in nagnjenja ter nenehno skrbeti, da jim dajejo dober zgled. Kajti vsak otrok si že prav zgodaj izbere vzornike, katere posnema. Zato rajši govorimo o slabem zgledu, kakor o »podedovani lastnosti«.
Predavateljica je navedla tudi nekaj primerov slabe povezave med domačo in šolsko vzgojo, kajti starši večkrat podirajo tisto, kar šola zida. Zgrešena jo tudi domneva nekaterih staršev, da jim šola odtu-jujc. otroka. Pri teiu taki starši pozabljajo, da (liodo otroei odrasli iu bo življenje terjalo od njih sadova sodobne, socialistično vzgoje ter izpolnjevanje državljanskih dolžnosti, kakor jih narekujejo interesi skupnosti..	Jaša
Druga skupina jugo -
slovanskih zaščitnih1
j
sester v Veliki Britaniji
'Nedavno jo prišla tna enoletno prakso .itn št-udij v britanskih bolnišnicah druga skupina jugoslovanskih .zaščitnih sester, tri iz zagrebške univerzitetne medicinske klinike "in dive iz ljubljanske šole za zaščitne sestre. Med bivanjem v Veliki Britaniji so bodo članice druge skupine srečale s članicami prve skupine, k; je prišla v Veliko Britanijo že oktobra, po načrtu, ki so ga skupno izdelali britansko ministrstvo za javno zdravstvo ter jugoslovanski svet za zaščito javnega zdravstva.
Športni zimski plašč iz škotskega karirastega blaga. Ovratnik je v obliki šerpe.
fj vp-.
. ....... rf-«
i i v m
vi;:®
Dve lepi oblelcici za naše deklice. Prva ima ovratnik in manšete iz za-mqta, druga pa okrogla in našita se-delca.
1.	Skrbi, da bo imel otrok dovolj hrane, spanja in svežega zraka.
2.	Otroka oblači skromno, da ne bo postal, prevzeten, dovolj toplo, da se ne prehladi, a ne preveč, da sa ne pomehkuži.
3.	Razdeli dan tako, da bo imel otrok dovolj časa za učenje, pa tudi za zabavo.
4.	Nadzoruj otrokovo učenje in naloge, ne dovoli nikoli, da bi se učil ponoči.
5.	Za prestopke ga sama kaznuj, nikoli ga ne straši s očetom.
6.	Večkrat vprašaj pri učitelju, ka-• ko se otrok uči in ali je mogoče
opazil v otrokovem značaju kako napako. Skupaj se ¿posvetuj-ta, kako bi se dala napaka popraviti.
7.	Ne dovoli, da bi otrok tožil svoje brate, sestre ali sošolce. Zahtevaj pa, da bo svoje napake sam priznal.
8.	Če je mož kaznoval otroka, pa se ti zdi, da je bila kazen prehuda, ne povej tega vpričo otroka, ampak se pogovorita p možem, ko bosta sama.
9.	Pazi, s kom se otrok druži, ne dovoli, da bi imel slabe prijatelje.
10. Skrbno nadzoruj knjige, ki jih bere, in ne pusti mu knjig, ki ( niso zanj.
11.	Ne dovoli otroku ničesar, kar mu ne dovoli tudi oče.
12.	Vpričo otrok se ne prepiraj z možem, ker sicer otroci, zgube spoštovanje do staršev.
V novih čevljih vas večkrat pečejo podplati. To lahko preprečimo, če podplat na notranji strani namaže-mo s špiritom.
Pravilna telesna teža je zelo važen faktor za naše zdravje. Zato je potrebno, da težo kontroliramo, to jc da sc večkrat tehtamo. Čc pri tem opazimo hitro upadanje teže, je to znamenje, da z nnuii nekaj ni v redu, kajti naglo hujšanje je znak bolezni.
Tudi brez organske bolezni samo ima nezadostna teža nevarne posle-dice za naš organizem. Splošno znano dejstvo je, da so suhi ljudje nervozni in razdražljivi, kajti njihovi živci niso dovolj .zaščiteni s slojem masti. Prav tako sc taki ljudje zelo hitro utrudijo in zaradi majhne odpornosti kaj lahko podležejo različnim boleznim.
Kaj jo vzrok naglemu hujšanju? Večkrat so vzrok motnje v prebavnih organih. Da to neprijetnost odpravimo, jo dobro, da uživamo sadne ali zelenjavne sokove (jabolka, po-maranče, paradižnik itd.). Tak sok pijemo ikako četrt ure pred jedjo. Drugi vzrok je lahko ta, da lirano pre.vec hitro uživamo, tako da .«e nO premeša dovolj s slino, kar otežuje delovanje prebavnih organov. Zato je eden izmed temeljev dobre prebave zadostno žvečenje hrane.
Važen je tudi naš jedilnik. Uživajte. rveliko (mleka in mlečnih proizvodov mesa, črnega kruha, sadja in zelenjave. Za apetit in za redil-nost je odlična pijača, kii jo pripravite iz enega rumenjaka, žlico medu in enega kozarca pomarančnega soka. To vse mešamo, da se speni in tako .pripravljeno pijačo pijemo med rednimi obroki.
Če ste že po naravi isuhi in slabotni, imaite verjetno tudi slabo raz-vito prebavne organe, majhen želodec in kratka čreiva. Zato je važno,
da želodca ne obremenjujete preveč, ampak da jeste manj, zato pa večkrat na dan.
Poleg vsega lega pa sc morate zavedati, da jc vsakemu organizmu potreben svež zrak in gibanje. Zato se ne ogibljite telovadbe, sprehodov pO svežem zraku in ne pronapornih izletov.
Malo preproste kozmetike
Jesen je prinesla s seboj hitre toplotne spremembe, meglo, dež in veter. Te spremembe niso nevarne samo za naše zdravje (nahod, angina, influanca itd.), .ampak tudi za naš zunanji videz. Naša polt na o-forazu je nežna, pa je kljub temu najbolj izpostavljena vremenskim neprilikam. Zato moramo v mrzlih dneh posvetiti negi obraza in sploh, vsega telesa nekoliko več pozornosti.
Osnovna sredstva za nego ženske lepote so brez dvoma topla in mrzla voda ter redna jutranja telovadba. Prav tako važno pa je naše zdravje, redna prebava in dobro spanje. Lahko porabimo še toliko krem, pudra in rdečila, vendar ne bo nič pomagalo, če je naš obraz neprespan in zanemarjen. Zato moramo obraz negovati s toplo in mrzlo vodo, z masažo in z dobrimi kremami. V prvi vrsti je potrebno zadostno in mirno spanje, zjutraj pa, preden zapustimo stanovanje, si namažimo obraz s hranljivo kremo, da obvarujemo polt pred vetrom in mrazom.
nekaj časa v mrzlo mleko in povrnila se mu bo prejšnja svežost in okus.
Če vam je maslo postalo žarko, ga postavite v liiler vode, v katero ste vlili eno ali dve žlički kisa ali malo sode bikarbone. Maslo pustite v tej vodi nekaj ur. Ko ga vzamete ia vode, ga še iziperete s čisto vodo.
Limonino skorjo lahko uporabljamo samo, če je lepo rumena. Če ima zelene ali bele pike je (neuporabna, uporaben pa je kljub temu sok.
Blatne madeže s dežnega plašča odstranite z mlačnim kisom in krtačo.
Zelenjave pred kuhanjem ne smemo dolgo namakati v vodi, ker tako izgubi preveč/ vitaminov. Najbolje) je, da jo (hitro poplahnemo ali Pa samo zbrišemo z mokro krpo.
Občutljive svilene ¡predmete in nylon nogavice lepo operete s šam-pon'om, ki ste ga raztopili v mlačni vodi.
Krema za čevlje postane pri daljši uporabi ¡trda in zato neuporabna. Če jo prelijete z malo kisa, se bo razmieličala in jo boste s pridom uporabljali.
Če imamo vlažno stanovanje, moramo skrbno varovati pohištvo. V ta namen položimo v omare nekaj koščkov kafre, ki bo vlago vsrkala. Obenem je to dobro sredstvo proti moljeml.
Če ste sir imeli dolgo v shrambi, je dobil trdo skorjo. Postavite ga za
Rokavice, pletene iz svile ali sukanca, bomo oprali z milom, ki vsebuje žolč, osušili med dvema krpama in zlikali preko svilenega pa-pirj a.
Za dom: prva je jutranjka is vzorčastega barhenta z dolgim ovratnikom, zavihki na rokavih in velikim žepom iz preštepanega enobarvnega blaga. Druga je domače obleka iz vzorčastega blaga z enobarvnim- ovratnikom in našivki na žepih. Obe obleki sta lahko tudi dolgi do tal.
		1	
	S		
[	1		
bojan sinko
Šofer je ustavil vozilo pred dvosedežnim športnim letalom. Pilot v uniformi sovjetskega starejšega poročnika ju je že pričakoval.
Proti večeru se je vračal Korolenko z istim šoferjem v poslopje sovjetskega veleposlaništva bogatejši za nove izkušnje. Noge so mu bile sicer težke kot svinec, kolena in komolce pa je imel obdrgnjene, kakor da bi se ves dan plazil kot prerijski lovec, ld zasleduje Indijance. Pri poiz-kusnih skokih ga je na tleh vselej malce zaneslo, da se je le s težavo pobral, popoldne pa je bil učitelj s svojim učencem zadovoljen.
Ko se je avto ustavil pred že znano zgradbo, je Korolenko mislil le še na posteljo v sobi četrtega nadstropja, tako je bil utrujen od tega celodnevnega in neprostovoljnega športa.
Komaj se je prikazal v veži, je pristopil k njemu dežurni oficir in mu sporočil, da ga polkovnik Kudrnjacev že pričakuje v svoji pisarni.
Tokrat je bil polkovnik Kudrnjacev ljubeznivejši kot sinoči in davi. Ponudil mu je naslanjač in Korolenko se je olajšan spustil vanj. Nog skoraj sploh ni več čutil in komolci so ga skeleli, kot da bi jih ves dan drgnil s koprivami. Tudi glava ga je bolela, saj si je nekajkrati pošteno pretresel možgane.
Z neprikritim zadovoljstvom se j d Kudrnjacev sprehajal s cigareto v ustih po mehki preprogi od enega konca
pisarne do drugega.
Ali je bilo to zadovoljstvo resnično? Ali ni bila le krinka za polkovnikove nove namene?
»Sporočili so mi, da ste izkušnjo z uspehom prestali. Čestitam!«
Kudrnjacev je nenadoma prekinil svoj sprehod, tudi izraz zadovoljstva mu je izginil z obraza. Zamenjale so ga resne, skoraj stroge poteze.
»Ivan Ivanovič Korolenko bo nocoj zapustil Peking. Izročiti mi morate vse dokumente, ki jih imate pri sebi. Odslej Ivan Oblak, —- pri tem imenu se je Kudrnjacev zopet skrivnostno nasmehnil —, ne bo več Ivan Ivanovič Korolenko, višji uradnik trgovinskega ministrstva ZSSR v Moskvi, temveč Stuart Mason, novinar »Evening Posta« iz Pencoasta, država Massachussets, ZDA.«
Po teh polkovnikovih besedah je izročil lažni Korolenko s skoraj tresočimi rokami svoje dokumente: potni list z vizo, posebno izkaznico trgovinskega ministrstva ZSSR, osebno izkaznico sovjetskega državljana, posebno vozno karto za brezplačno potovanje na področju ZSSR na železnici, na ladjah rečne, jezerske in morske plovbe ter progah sovjetskega civilnega aerotransporta, Korolenko bi dal v tem trenutku deset ali morda celo dvajset let življenja, če bi lahko zvedel, kaj se kuha pod plešo polkovnika Kudrnjaceva.
»Ali je to vse?«
»Vse, tovariš polkovnik!«
»Nimate res ničesar v svoji listnici, kar bi govorilo o tem, da ste bivali v Sovjetski zvezi?«
»Ničesar, tovariš polkovnik.«
Glas lažnega Korolenka je zvenel utrujeno.
»Denar sem že sinoči izročil blagajniku veleposlaništva. Listnica je popolnoma prazna.«
Polkovnik si je znova prižgal cigareto in ponudil eno tudi svojemu gostu.
»V redu. Vaš kovček smo si dovolili ogledati že sinoči. Verjetno niste opazili na svoji obleki in perilu tovarniških znamk, Iti pričajo, da je bilo skupno s kovčkom izdelano v Pencoastu, v severnoameriški državi Massachussets. Tudi
ta obleka, ki jo imate na sebi, je bila izdelana onstran velike luže.«
Lažni Korolenko je slekel suknjič in na notranji strani njegovega ovratnika je opazil trak z napisom »K. Squire* Pencoast, Massachussets.«
Torej je imel ponoči obisk, ko je spal! Sedaj je tudi opazil, da je izginila iz desnega notranjega žepa njegova beležnica.
Počasi je zopet oblekel suknjič in vprašujoče gledal Kudrnjaceva, ki jc nadaljeval:
»Upam, da ste preteklo noč dobro počivali, kajti nocoj bo s spanjem slaba. Opolnoči boste odleteli s tukajšnjega letališča in še preden se bo zdanilo, boste s padalom pristali na otoku Ta-kin-tan med Port Arthurjem in Tongčou-jem v Rumenem morju. Pilot vas bo opozoril, ko bo napočil čas za odskok.«
Sedaj se je lažnemu Korolenku posvetilo v glavi, sedaj mu je bilo jasno, zakaj se je ves dan pečal s padalskim športom!	,
Malce neprijetna reč, skočiti sredi teme iz letala nai neznanim in skrivnostnim otokom!
Utrujenost ga je minila, tudi glavobol je prenehal. In zakaj?
Na odgovor mu ni bilo treba dolgo čakati. »Ob njegovi najzahodnejši točki vas bo čakala podmornica, ki vas bo vkrcala in pozneje izkrcala v bližini japonskega mesta Nagasaki. Odtod boste kot ameriški državljan Stuart Mason odpotovali z ladjo v Singapur. Petnajstega avgusta ob devetih bjutraj boste sedeli v zajtrkoval-nici hotela »Kraljica Viktorija« v Singapuru. Čitali boste neko knjigo, z desnico pa si boste pogosto obrisali z belim robcem usta, čelo in vrat. Zapomnite si: usta, čelo in vrat! K vam bo prisedel nekdo, ki bo spregovoril angleško besedo »thinker«,* vi pa boste v istem jeziku odvrnili »reporter«.*41 Ukazom te osebe boste morali brezpogojno slediti.«
Kudrnjacev in njegova pisalna miza sta zaplesala pred * mislec	—
*a poročevalec
m
Kfušičev »Pokojnik« na sežanskem odru
Okraju a volilna komisija v Kopru razglaša na podlagi 61. člena Zakona o spremembah in dopolnil,vab zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, da je za volitve odbornikov v zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Koper ki bodo dne 12. decembra 1953 v proizvajalni skupini industrije, trgovine in obrti ter 13. decembra 1953 v proizvajalski skupini kmetijstva potrdila za volilne enote kandidature zborov volivcev s temi kandidati:
Volilna enota štev. 1 — Piranske Koline — Portorož: Špeli Ivan, Pahor Alojz, Franza Anton, Vuk Klavdij, Giraldi Erncsto, Rottcr Anton.
Volilna enota štev. 2 — Ex Ampelea
—	Izola: Krcvatin Rozt, Skrlic Jožef. Simonovič Cose.tta, Šcpcc Milica, Dodič Antonija, Delisc Ana, Dellore Italo.
Volilna enota štev. 3 — Arrigoni — Izola: Grbac Bruno, Božič Aleksandra, Bologna Antonio, Braj-ko Marija, Morato Albin, Zerana-ro Salvatorc. Volilna enota štev. 1 — F.dilit — Izola: Orlando Olindo, Raincr Marko. šeinrl Rudi, Krajcer Anton. Volilna enota štev. 5 — Fructus — KopeT: Pefarič Srečko, Ušaj Ciril, Lukša Marija Ljubisava. Volilna enota štev. 6 — Stil — Koper: Križmančič Josip, Cupin Pavel, Correiite Gioconda. Volilna enota štev. 7 — De Langla-<Ip. —- Koper: Mazzelli Giovanni, Sabadin Pavel. Volilna enota štev. 8 — Okrajni vodovod — Koper: Valemtič Evge-nij, Borci o n Carlo, Cavalieh Ivan. Volilna enota štev. 9 — Tiskarna Jadran — Koper: Rozman Iva, Žagar Anton, Čač Ivan. Volilna enota štev. 10 — Hotel Triglav — Koper: Tavš Simona, Lo-renzetito Claudio, Bcneič Frane. Volilna enota štev. II — Bor — Koper: Kolarič Erminij, Cotar Albin, Balčič Jože. Volilna enota štev. 12 — Adria — Koper: Marušič Alojz, Marsetič Korbiujan, Dolhar Alfonz. Volilna enota štev. 13 — Omnia — Koper: Vodopivec Anton, Plesni-čar Alojzija, Cotič Viktor. Volilna enota štev. 14 — Vino — Koper: Jančar Zvonimir, Bertok Pavel, PeSarič Rihard. Volilna enota štev. 15 — Eltc — Izola: Sajin Jože, Babič Marijan, Delisc Giovanni. Volilna enota štev. 15 — Mestno go-stinsko podjetje. — Izola: Zlobec Zoran, Jerman Jordan, Nastran Benjamin.
Volilna enota štev. 17 — Riba — Izola: Zlobec And jelka, Batič Leopold.
Volilna enota štev. 18 — Ladjedelnica »Boris Kidrič« — Piran: Toič Josip, Jurdana Ivan, Brazzafolli Franeeseo. Volilna enota štev. 19 — Salvetti
—	Piran: Jeličič Gino, Lisjak Fr., Fragiacomo Vittorio.
Volilna enota štev. 20 — Mestno trgovsko podjetje — Piran: Rcnko Ivan, Barlolini Iva, Cižmek Aleksander.
Volilna enota štev. 21 — Gostinsko podjetje »Hotel Central« —- Portorož; Kveder Vinko, Zigmutid Mara.
Volilna enota štev. 22 — Rudnik Sečovlje: Draksler Jakob, Martinčič Anton, Goljuf Alojz.
Volilna enota štev. 23 — KZ Dekani: Pečarie Marijan, Markcžič Na-zarij.
Volilna enota štev. 24 — KZ Izola: Crkvenik Karlo, Pugliese Nicolo, Delise Giovanni.
Volilna enota štev. 25 — KZ Koper: Beržan Viktor, Burliu Franeeseo, Furlanič Marijan.
Volilna enota štev. 26 — KZ Marc-zige: Hrvat in Silvo, Babič Oskar.
Volilna enota štev. 27 — KZ Van-ganel: Hrvatin Anton, Babic Milko, Koradin Miran.
Volilna enota štev. 28 — KZ Boršt:
Mestni muzej v Idriji se resno trudi, da bi že v prihodnjem letu odprl svoje prve razstavne prostore. Te dni so prekrili ostrešje na starem rudniškem žitnem sklad:<on, ki je namenjeno za muzej. Ker jc to ogramna stavba, je že samo to investicijsko delo stalo blizu 2 milijona 'dinarjev. Če bodo sredstva dovoljevala, bodo že čez zimo uredili drugo nadstropje, kjer bo ena sama velikanska dvorana namenjena zgodovini rudnika živega srebra. Začasno bo seveda morala sprejeti tudi oddelek NOB, ki ju bodo spored no urejajli, ter mogoče tudi še kako drugo zbirko. Vseh ostalih objektov, posebno velikih strojev pa verjetno prihodnje leto še ne ho mogoče u-rediti, ker bo zanje potrebna posebna lopa.
Ker so Tazni ljudje večkrat omenili, da imajo doma razni starinski material, ki jim dela samo napoto in razne zanimive, predmete, ki bi muzeju zelo dobro služili, so je uprava muzeju odločila, da organizira »muzejski teden«, ki je v glavnem namenjen zbiranju različnega materiala, ki bo razstavljen že prihodnje leto. Prebivalstvo mesta zato naprošamo, da pregleda po podstrešjih, kleteh in shrambah ter pripravi vse, kar smatra, da bi muzeju lahko koristilo. Zbiranje pa so prevzeli dijaki višje gimnazije, ki bodo v tem tednu obiskali vse hise in prevzemali material. Ker vemo, da Idrijčani zelo cenijo svojo rudarsko tradicijo in zgodovino mesta, smo prepričani, da bo akcija v polni meri uspela.
S pomočjo Zavoda za spomeniško varstvo LRS v Ljubljani bodo to dni izdelali tudi načrte in proračune za celotno ureditev muzejske stavbe 'n vse kaže, da bo imela Idrija že v
Kodarin Andrej, Bonaca Marij, Jerman Bildjana.
Volilna en 01 a'štev. 29 — KZ Berto-ki: Vat ovce Silvester, Biloslav Narciz, Apollonio Jože, Pcroša Valmi.
Volilna enota štev.. 30 — KZ Škofije: KovaSič dr. Stanko, Maranci-in.i Albin.
Volilna enota štev. 31 — KZ Sv. Anion: Skergat Kannel, Kodarin Rad-ko, Košanc Marij, Pioiga Marij.
Volilna enota štev. 32 — KZ Sv. Lucija: Požar Ivan, Jurčiči Josip, Ko-zlovič Fclice, Knez Alojz.
Volilna enota štev. 33 — KZ Šmarje: Beržan Rafael, Bcneič Jože, German is Avgust, Krmac Dragica, Benčič Lazar.
Volilna enot» štev. 31, — KZ Sečovlje: Radovnc Karel, Bencič Valerija, Kastelič Henrik.
Volilna enota štev. 35 — KZ Nova vas: Grižon Valerij. Reja Emil, Speh Mihael.
o v Idr ill
mivejših podeželskih muzejev^ Za prihodnji »Idrijski teden« jo naš muzej že sedaj začel pripravljati veliko gozdarsko razstavo. Vodstvo jo prevzel tov. Janko Trošt, ki je že lansko leto organiziral zelo dobro uspelo rudniško razstavo.	L. S.
OPOZARJAMO vsa podjetja, j urade, ustanove, šole in orga- « nizacijc naj žc sedaj začno mi- ¡j sliti na NOVOLETNO JELKO, j Uprava »Slovenskega Jadrana« J ima na zalogi še nekaj izvodov jj zanimive knjige »VOJKOV ¡! « VOD«, ki jo lahko dobite za jj J ceno din 90 za izvod.
OBJAVA
Osebo s številko osebne izkaznice 0209942/9232 se naproša, da dvigne pismo na pošti v Kopru.
SNG za Slovensko Primorjc >z Postojne jc v torek zvečer dalo kot premiensko predstavo na odru sežanske »Svobode« Nušičevo satiro »Pokojnik«. Delo je bilo prav dobro jia.šludirano ter od prve do zadnje. vloge podano z rutino prepričljivega vživetja in karikiranja Nu-šičevih tipov jz dobe nekdanje srb-sike oligarhije in ogabne morale ta-koimenovanih »višjih krogov«. Brezdušni, v lažno fineso odeti roparji tujega premoženja, časti in žena, se pred glddaTci razgalijo kot parazitske, zločinsko kreature, ki si celo med seboj ne prizanašajo, kadar gre za dvomljivi prestiž. Niišic je vso to čedno dnižbo z njemu lastno, žgočo sati ničnost jo duhovito zbral v improviziranem velepodjetju »Ilirija«, ki priredi dokončni pogreb žrtvi Marič, ki si je drznil vstati »od mrtvih« in protestirati zoper razbojniški 'odnos vladajoče klike. do poštenja in človečnosti.
Predstava je globoko impresioni-rala gledalce, ki so igralce nagradili s prisritoim aplavzom. Sežanska publika je do zadnjega kotička napolnila dvorano in tudi to gostovanje SNG za Slov. Primorjc sprejela s hvaležnostjo in priznanjem.
Žvan Jaša
Šiaeajel!
V počastitev lO-letnico II. zasedanja AViVOJ smo imeli v Štanjelu slavnostno zborovanje. Na večer pred praznikom se je v dvorani kulturnega doma zbralo nad 400 ljudi.
Slavnostni govor je imel predsednik občinskega LO, nakar je sledil kulturni spored. Ob .opremljanju harmonike tovariša Zorota jo zadonela himna »Hej Slovani,« nato je. pevski zbor iz Kohjcglavc. zapel štiri narodne pesmi. Sledile so lepe recitacije pionirjev iz Štanjela in pripadnikov J L A.
Drugi dan, 29. novembra pa so ob številni udeležbi Ijl.udstva razdelili odlikovanja bivšim borcem in aktivistom iz NOB. Sledilo jc ljudsko rajanje.	I. F.
Spominski dnevi v decembru
2. XII. je v Ljubljani umrl urednik in literarni zgodovinar Fran Leve c.
11. XII. 1756 jc bil rojen v Radovljici A n t o i Tomaž Linhart, slovenski preporodi tel j, zgodovinar in prvi slovenski dramatik, 28. XII. 1789 pa so diletantje v ljubljanskem gledališču uprizorili njegovo »Županovo Micko«. Ta datum lahko smatramo za rojstni datum slovenskega gledališča.
11. XII." 1918 je v Ljubljani umrl pisatelj I v a n Cankar.
15. XII. 1816 so izšle v Ljubljani v Blaznikovi tiskarni z letnico 1817 Prešernovo »Poezije«, najdragocenejša slovenska pesniška knjisa.
19. XII. 1828 se je na Koroškem v Lcšah pri Št. Jakobu v Rožu rodil Anton J a n e ž i č , slovenski kulturni delavce, literarni zgodovinar in jezikoslovec.

C © S § 0 t
RESTAVRACIJA »MOHORCIC« SEŽANA RESTVRACIJA »SOČA« ILIRSKA BISTRICA TRGOVSKO PODJETJE »SNEŽNIK« ILIRSKA BISTRIC\
hHižnjjj: prihodnosti enega najzani-
SPLOŠMO GMOBENO PODJETJE
fii
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, INVESTITORJEM IN USTANOVAM K DRŽAVNEMU PRAZNIKU iN JIM ZELI ŠE VEČJIH USPEHOV V PRIZADEVANJU ZA ČIMPO-
POLNEJŠE URESNIČENJE TEŽENJ SOCIALIZMA! IZVRŠUJEMO VSEH VRST VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ VSA GRADBENO-MIZARSKA DELA, POHIŠTVO, KLEPAR-S K O - K L J U C A VNIC A K S K A IN KOVAŠKA DELA.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Vodoravno: 1. Novi Sad, 3. Opatija, 9. silikat, 10. oje, 11. asi, 12. va (ja), 13. oin, 14. in in, 16. Pi, 17. Irena, 19. Oto, 20. Oka, 22. mineral, 23. Kajetan, 27. Arabija.
Navpično : 1. nosovi, 2. opijaniti, 3. vale, 4. iti, 5. sikam. 6. Ajas, 7. daviti. 13. one, 15. ironija, 16. Pa-ka, 18. noreti, 19. omaka. 21. Alena, 24. ar, 25. eb. 26. a j.
Med reševalace, ki so nam poslali pravilne rešitve zadnje križanke, smo razdelili tri knjižne nagrade. Prejmejo jih Marko Vilhar iz Velikega Otoka pri Postojni, Janko Rot iz Srpenice in Vilma Bandi iz Kort pri Izoli.
Ivorolenkovimi očmi. O takem nadaljevanju svojega potovanja iz Pekinga se mu ni niti sanjalo.
Ali ga Kudrnjacev vleče za nos?
Ali ima tako važno funkcijo v sovjetski tajni službi, da ga lahko brez premisleka pošlje sredi noči na vratolomno in nevarno zračno pot?
»Razumem, tovariš polkovnik!«
To je bilo edino, kar je lahko odgovoril. Polkovnik Kudrnjacev je medtem odklenil srednji predal svoje pisalu« mize in spravil vanj vse dokumente, ki mu jih je preje izročil Korolenko, oziroma sedaj že Stuart Mason. Nato je vzel iz predala omot, zavit v sivkast papir in ga pomolil Korolenku.
»Bodite brez skrbi. V tem omotu so vsi potrebni doku-
menti za potovanje Stuarta Masona iz Nagasakija v Singapur. Tudi potreben denar je priložen. Ob triindvajset petnajst vas bo čakal pred vrati avto, da vas popelje na letališče. Bodite točni in ne pozabite: petnajstega avgusta ob devetih zjutraj v zajtrkovalnici hotela »Kraljica Viktorija« v Sin-gapuru!«
Tako se je končala zadnja avdienca lažnega Ivana Iva-noviča Korolenka pri polkovniku Ivudrnjacevu v poslopju sovjetskega veleposlaništva v Pekingu.
Ko je po večerji vstopil v svojo sobo v četrtem nadstropju, je »bivši« Korolenko opazil, da vrata niso bila več brez notranje kljuke.
Zakaj je bil prejšnjo noč zaklenjen v svoji sobi?
Tega ni zvedel nikoli. To jc bila ena izmed skrivnosti polkovnika NKVD Kudrnjaceva, za katero ni vedel niti sovjetski veleposlanik v Pekingu.
Opolnoči se je dvignilo s pekinškega letališča dvosedežno sovjetsko lovsko letalo in naglo odletelo proti jugovzhodu. Ko se je povzpel na svoj sedež, je Ivan Oblak alias Stuart Mason v svitu avtomobilskih reflektorjev presenečen prepoznal svojega pilota — tajinstveno Agatjo Semjonovno Popovo. Svojegr- odkritja ni z ničemer izdal. Takrat ni še iirav nič slutil, da ga čaka z Agatjo Semjonovno Popovo skorajšnje svidenje. Tudi takrat še ni slutil tega, ko je z v šine dvatisoč metrov padal v temno noč nad samotnim otokom Ta-kin-tan v Rumenem morju — tako. kakor ,ie napovedal polkovnik Kudrnjacev prejšnji večer v svoji pisarni. Lovsko letalo pa se je medtem že vračalo z lepo in skrivnostno pilotinjo, — ko je izvršilo svojo nalogo nad otokom Ta-kin-tan —, v smeri proti Pekingu. Pri odskoku je dobil Ivan Oblak vtis, tla je bila lega otoka njegovi pilotinji kljub temi zelo znana.
Sovjetska agencija TASS je naslednjega dne objavila vest, da so neznani tuji agneti ubili v Pekingu višjega uradnika trgovinskega ministrstva ZSSR Ivana Ivanoviča Korolenka. Tako je polkovnik Kudrnjacev na čelu izpostave NKVD poti pretvezo preiskave in razkrinkanja storilcev lahko posegel tudi v vrste vidnejših pekinških političnih, -znanstvenih in kulturnih delavcev, na kar se jc že dolgo pripravljal.
Za Ivanom Ivanovičcm Korolcnkoni ni nihče žaloval, najmanj pa on sam, ko je kot ameriški novinar Stuart Mason
potoval na japonskem poltovornem parniku »Yokohama« v smeri proti Filipinom in dalje naprej v Singapur.
4. poglavje
V KREMPLJIH NKVD
Sest meseccv po mobilizaciji jc doletela januarja 1913 pred Stalingradom Ivana Oblaka usoda preživelih ostankov armadnega korpusa nemškega generala Paulusa: znašel se je v sovjetskem ujetništvu. Njegovo vojskovanje je bilo torej kaj hitro pri kraju in na koncu koncev je bil Ivan Oblak s lo srečo v nesreči zadovoljen, saj je odnesel z bojišča zdravo kožo in cele ude.
Taborišče ob Volgi ni bil ravno najprijaznejši kraj na svetu. Lesene barake so sicer nudile varno zatočišče pred mrazom in snegom, a tudi volkov se ni b:lo treba bati za bodečo žico v varstvu številnih stražarjev s strojnimi puškami. V teh barakah pa je bilo toliko razbite Hitlerjeve vojske, da je pogled nanjo začel vzbujati v njem moreče skrbi, kaj bodo Rusi z njo počeli. Zavedal se je, da jc sam pripadnik te razbite in poražene vojske in da bo moral deliti tudi njeno usodo, čeprav je pomenil zanj njen poraz rešitev neprostovoljnega jarma. Pred očmi mu je .vstala slika prostranih in zasneženih sibirskih gozdov. V duhu se je že_ videl vsega preniraženega in sestradanega na delu v teni že od časov carske Rusije grozo vzbujajočem in najmanj zaželenem delu sveta. Tudi o nralskih rudnikih je žc slišal in ob tej misli ga je prav tako spreletela kurja polt.
Ce ga doleti ta zla usoda, potem lahko naredi križ čez življenje!	, '
Trdno je bil prepričan, da vojne še ne bo tako kmalu konec in čeprav so se Nemci že začeli umikati iz Rusije, je vedel, da jih ne bo mogoče uničiti v nekaj mesecih. Do takrat mu seveda nc preostane drugega kot sovjetsko ujetništvo: po možnosti brez Sibirije ali uralskih rudnikov, kjer si je skoraj nemogoče ohraniti žvljenje ob pičli hrani, težkem delu, ostrem podnebju in slabih higienskih prilikah.
TtLtSNA VZGOJA • ŠPOkT © SAH
v
»Agencija »United Press« je sporočila vest, da Jugoslavija ni določena kot nosilec skupin v tekmah za svetovno nogometno prvenstvo. Gre namreč za vest, iz katere je razvidno, da je pripravljalni odbor za svetovno prvenstvo 1. 1954 določil za nosilce skupin osem držav: Urugvaj (dosedanji prvak), Madžarska (olimpijski prvak), Avstrija, Anglija, Italija, Francija, Španija in država, ki bo izšla kot zmagovalka iz skupine v Južni Ameriki, v kateri so Brazilija, tile in Paragvaj. Osem nosilcev skupin je na ta način dobilo pri vil igiran položaj v skupini 16 držav, ki bodo tekmovale prihodnje leto junija in julija v raznih mestih Švice.
Nam se ob vsem tem vsiljuje misel, da je pripravljalni odbor za nogometno prvenstvo svetovno smatral, da živijo na svetu le naiv. neži, ki so prepričani, da sta, recimo Italija in Francija boljši v nogometu od Jugoslavije. Kdo je leta 1948 igral na olimpiadi s Švedsko, kdo se je ua lanski olimipiadi kosal z Madžarsko? Našteli bi lahko še več dejstev, ki govorijo v prid naši trditvi, da so se gospodje o-krog pripravljalnega odbora za svetovno nogometno prvenstvo žc v naprej odločili za diskriminacijski akt proti Jugoslaviji. Vsak šolski otrok že ve, da sta Jugoslavija, ki je bila na zadnji olimpiadi druga (mimogrede je tudi »posekala« Francijo na nedavnem meddržavnem srečanju v Zagrebu) in Nemčija, ki je eno najmočnejših moštev na evropski celini, dosegli v zadnjih dveh letih presenetljivo število zmag. Tudi škotska, ki se odlikuje v nogometu, je bila izpuščena pri določanju nosilcev skupin. Kaže, da spada krivično ravnanje z Jugoslavijo že na dnevni red vsakodnevne prakse.
Pohal je ostal v Beogradu
Pokal Jugoslavije je največja športna lovorika v naši državi. Vsako moštvo, ki si ga osvoji, je na ta uspeh lahko več kot ponosno. Kakor znano, je ibila lotos borba zanj zelo huda. V kolikor so ni reševalo vprašanje posestnika na zelenem polju, je prišla zopet na dnevni red zelena miza. Toda na koncu vseh koncev je Lil določen letošnji zmagovalec le na zelenem polju.
BSK si počasi pridobiva vedno več prijateljev v vsej državi. Njegovi uspehi si utirajo pot in tako so fi utrli mladi člani (moštva BSK tudi pot do najvišje trofeje -—- jugoslovanskega pokala. Zavedali so se, da so pri odločilnem srečanju zlasti važni živci, da lahko najmanjša razburjenost zmede obrambne igralce, da pozornost popusti in nasprotnik Se prebije rfkozi sicer zanesljivo obrambno vrsto. Igralci Hajduka so se pred tekmo zavedali, da so boljši. Se več, bil; so prepričani o zanagi. Toda moštvo, ki slovi po svojih medinaroduili izkušnjah, jo moralo ¡kloniti enajstonici, ki je hotela na vsak način doseči zmago.
Nogometna sreča Iiajdukoveem tokrat ni bila naklonjena. Kljub temu, da so v drugem polčasu finalne tekme za jugoslovanski pokal silovito napadali, se rezultat ni hotel obrniti v njihovo korist. Navzlic trudu in borbi Splitčanov je ostalo pri rezultatu 2:0, ki so ga Beograjčani dosegli že v prvem delu igre, ko so igralci Hajduka dopustili, da je imel BSK pobudo v svojih rokah.
Odred zadeli
Tisti, ki so menili, da bo Odredu uspela ponovitev uspeha proti Črve-ni zvezdi, so se temeljito zmotili. Beograjski Partizan je »prišel, videl in zmagal« — na nedeljski tekmi prve zvezne lige proti Odredu namreč. Pravici na ljubo pa moramo priznati, da Odred že dolgo ni igral tako kot v nedeljo, saj so celo člani Bobkovega moštva priznali, da tolikega odpora niso pričakovali. V Ljubljani pravijo, da je Partizan doslej najboljše moštvo, kar jih je gostovalo v Ljubljani. V moštvu je posebno ugajal Čajkovski, ki jc s svojo vrirtuoznostjo navdušil gledalec. Pri Odredu je res dobro igral Toplak .odlikovala sla sc pa tudi Žižek in Žutmbar.
Že v p r v ran delu igre je dal Partizan Iti gole, v drugem pa še tri. Kljub temu, da je Partizan vodil s precej visokim rezultatom, ni vse do konca igre pojenjavala brzina., kajti Partiizanovci so Se zavedali, da bo jesenskega prvaka odločila razlika v golili. Zato so sc borili do konca in — zmagali z rezultatom 6:2 (3:1). Po tem porazu je Odred na zadujcan mestu .prve zvezne lige.
Ostali rezultati nedeljskega kola prve zvc.zne lige: .
Proloter—Rabotinički 1:1 <0:0)
V	a nI ar—R ald u ič.ki 3:1 (2:1)
Lokomotiva—Sarajevo (0:0)
Mihalič - spet zmagovalec
Vsako loto na Dan republike priredijo slovenski športniki na ljubljanskih ulicah tradicionalni Tek republike. Letošnje leto jo sodelovalo na tej prireditvi skoraj dve-sto tekmovalcev, čeprav jih jc bilo prijavljenih nad 500. Po številu tekmo-valeov so se najbolj odrezala partizanska društva Frani, Črnomelj ter Tekstilni itclmikum iz Kranja. Poudariti je itreba tudi to, da niso ljubljanska društva poslala niti enega svojega člana.
V	teku na 4500 m jo zmagal Mihalič s časom 13:57,2, drugi je bil Ceraj (14:11,2), tretji pa Kranjc (14:44,6). Prva dva sla člana Partizana iz Beograda, tretji pa ljubljanskega Odreda. V kategoriji članov (1600 m) jc bil prvi Vipotnik, član celjskega Kladi.varja s časom 4:21,4, pri mladincih Hom.au in Brine, pri članicah Kačarjeva, pri mladi.ikali pa Starnejčiče
Toplak je b;l najboljši napadalec »Odreda« na nedeljski tekmi s »Partizanom«
Najvažnejši iprogrami od 6. XII. do 12. XII. 1953
¡NEDELJA, 6. XII.: 815. Slovenske narodne; 8.30 Za naše kmetovalec; 9.00 Z okroglo in poskočno v nedeljsko jutro; 9.20 Mladinska oddaja: »Zvezdica Zaspanka« -—- ter .pogovor s pionirji; 13.45 Glasba po željah; 15.00 S mikrofonom j>o Primorski: Kobarid; 16.00 Koncert pevskega zbora »Ivan Vojko« s Pro-■sok a-K o« t o ve 1 j a — p. v. pokojnega
V. Čcmielja. — PONEDELJEK, 7. XII.: Našim ženam; 14.30 S filmskega platna; 14.40 Zemlja, žemljica naša —• šopek narodnih pesmi; 18.15 Iz pisane liLsage za dobro voljo; 22.05 Zabavno glasbo izvaja ljubljanski plesni sekstcit. — TOREK, 8. XII.: 14.45 Po domačih ozaTah — pisan spored slov. narodnih pesmi; 17.00 Veseli Dunaj ■—-odlomki iz znanih operet; 18.45 Koncert pevskega zbora »F. Prešeren« iz Kranja p. v. P. Liparja; 20.00 A. Boiito:» Mefislofoles«, opera s prologom v 4 dejanjih in zaključkom. Izvajajo solisti, zbor, orkester milanske Scale p. v. L. Mola-jolija; 22.20 Plesna glasba. — SRE-
posreduje pri vseh prodajah in nakupih premičnin in neprimičnin ter v drugih gospodarskih zadevah po naročilu klientov strokovno in po zmerni proviziji.
Za klientelo se priporoča REALITETNA AGENCIJA Koper — Mladinska ul. št. 1
»Ali veste, kaj je filozofija?« Tako sem onidan vprašal skupino ljudi pred kmetijsko zadrugo v ... ^
D J a,« se je oglasil že starejši »ča-kolon,« »filo« je tista bodeča žica tam na vrtu, »Zofija« pa je žena mojega kompareta B opija.«
»No, si. ga dobil, odgovor,« sem dejal in se čudil tistemu »čakolo-rou.« da ga je tako hitro našel. Drugače je bilo z nekim smrtnim »sovražnikom« Noetove kapljice, ki sem ga ob zadnjem prazniku srečal opolnoči v neki ulici v Kopru. Hotel je na vsak način iti še po tistih ulicah, ki jih mi.
»Kaj pa tako čudno krožiš tod?« sem ga nagovoril.
»Nič ne krožim! Pohajam in štejem, če sem ga dva glažka, dva glažka, dva glažka, dva glažka ...«
»No, no,« sem ga skušal pomiriti, saj se vidi, da si ga res dva.«
»Ja, dva glažka, dva glažka, dva glažka —«
»Pa hi raje, kaj dragega povedal,« sem dejal.
»še kaj drugega bi rad slišal? Čakaj, ti nekaj zapojem. In jo je »ure-zal:«
»Za neumno jaz imam kosanje, zdravilo zame je spoznanje, da rano vse so ozdravljive. Poznam celo moža' - zdraivinlitka, ki bolno ti srce zaflika. In še, ublažuje bolečine, preganja čudežne skomine... Imena ne izdam z.a nič! Sem žejen kot Brkinski čič.«
»Viš. Vame, dva kmečka modrijana, ki znata lepo »zafrkniti« tvojo učenost:,« sem dejal. Pri tem sem se spomnil na neki članek, ki ga je objavil »Primorski dnevnik« te dni, kjer je polno take »filozofije«, kot sem jo jaz liotcl »servirati« tistim (kmetom. V članku so besedo kot:
»avditorij«, »diskreten«, »ambicije«, »psevdo-me.troipolski«, »repertoaroi«, »konstatac.ija«, »konipetencact, »elementov«, »scenskega«, »žanr«, npre-itenzij«, »avientiilnoit«, »faktura«, »laipidiran dialog« in še številen roj tujih sršenov in os, ki pikajo naš lepi — ljudski jezik. Ko sem jih bral .sem se spomnil na 'govore tovariša Tita, ki zna najbolj zapleteno politiko — lepo in domače povedati ljudstvu!!! Spomnil sem se tudi Prešerna, ki jo »gromovniku« Koscskemu očital, da hodi 9 košem 11 a posodo po tujlke k Nemcem.
Bil sem že sit take »filozofije« in sem jo ubral v trgovino »M.VNA«, da bi kupil par gorkih rokavic za Juco, ki me žo več dni priganja in .toži, da • jo zebe. Šel sem do prodajalke, ki »ima čez« usnjene, izdelke in jo vprašal za par rokavic. Namesto, da bi ¡mi postregla, mi je zelo nevljudno odgovorila:
»Ke koza ?«
»Ne, draga moja, jaz nisem koza, temveč stari in pošteni barba Va-ne«, sem jo poučil. »Kot mi je znano, imajo koze samo šc na Bovškem, pa bodo tudi lam kmalu izginile, ker jih preganja odlok. U-jiajmo, da ne bodo prišle v Koper ...«
Nisva se mogla sporazumeti, ker je ona trdila svoje, jaz pa trmasto svoje. Spoznal som. da rokavic nimajo, in da bom moral ponje v Ljubljano. Mislil pa sem: Če »MANA« nima dobrih rokavic in drugih potrebnih artiklov, bi bilo prav, če bi tudi takih 'nevljudnih prodajalk — ne imela.
Jezen sem jo ubral proti Sv. Antonu, ker sem zvedel, da ta svetnik nima nič kaj rad kmetijskih predavanj. Že pred clvcmi leti je biLo tako, .da tamkajšnji krnatje niso marali »študjati«. Svetoval sem agronomom, ki hodijo tja gori predavat, naj pustijo svetnika pri miru, če-
prav se ima za zaščitnika živine.
Tudi pri Babičih so zelo skopi v obiskovanju predavanj. Za živo' in mrtive bi metali »brišfcolo« in »tre-šdt«, predavanja pa naj kar lepo počakajo ...
V Kopru sem dobil pred vrati Kmečke hišo agronoma in dva kmeta. V nedeljo zvečer pa se jo vse trlo pred vhodom v Dijaški dom v Milici Osvobodilne fronte, ker je bil ples. »Je žc tako, da ljudje raje ■plešejo, kot pa "se učijo«, sem dejal. »Zato pa je tako, da si ne znajo pomagati, kadar ji.m »kaplita« kakšna »disgracija« v hlevu, ali na polju. Takrat pa ples nič nc pomaga.
Začudil sem se, ko sem videl pri beletm dnevu goreti po ulicah električne luči. Menda ne bo zvečer »oskuramento«, sem mislil, pa se hočejo žo sedaj oddolžiti. Da me ja zvečer ne bi zalotila tema, sem jo podvizal v trgovino na Mudi in kupil baterijo za žepno svetilko. Ko jo je drugi večer Juca hotela uporabiti, jo kar odpovedala.
;»Posltušaj< Vane«t, mi je dejala, »ni več treba metali denarja proč za tako »lektriko«. Bom raje »komipra-la« »feral«, takega kot ga je rabil moj nonič. Ta naju ne bo izdal, kot ta moderna »leklrika«. Pa še (tistim »lcktričarjeim« v Callegariji naroči, naj ja pridejo »govennat« tiste »lile«, ki me vedno stresejo kadar prižigam zvečer Luč.a
Od takrat je minilo že precej dni, toda eloktričarjev šc ni! Le kam so šli?
Vaš Vane
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Štolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorjeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2 — Številka tekočega računa pri Narodni banki v Kopru 657-T-162
DA, 9. XII.: 11.00 Šolska ura: Cankar pripoveduje o svojem življenju; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Fantje, dekleta, le skupaj stopimo, s polko in valčkom sc zdaj zavrtimo: 17.00 Slavni operni pevoi pojo; 17.45 Bosanske sevdalinke; 21.00 Radijski roman: I. Stone: »Sla po življenju«, IX. nadaljevanje. —- ČETRTEK, 10. XII.: 14.30 Javna tribuna; 14.40 »Ko ptičica na tujo gre« in ¡druge slov. narodne; 17.00 Iz zakladnico starih hrvatskih sklada-ttcljev Ivana Lukaeiča, Lukana Sor-ikočcviea in I, M. Jarnoviča; 18.30 Glasbena kronika; 18.40 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana s svojimi solisti. — PETEK, 11. XII.: 14.40 Polka jc ukazana, tla so namazana...; 17.00 Zabavni orkester Radio Zagreba vam igra za ples; 18.15 Večerni koncert priljubljenih opernih ouvertur in arij; 21.00 Slušna igra: J- Zemljan »Odločitev«; 22.00 Pisana slikanica zabavnih motivov; 22.30 Prenos plesnega sporeda iz zabavišča »Slon« v Ljubljani. Igra Ferry Souvan s svojim orkestrom, poje Vida Lavrončičeva, — SOBOTA, 12. XII,: 14.30 Športni pregled; 14.40 Segava navado tod so doma; 17.30 Narodne pesmi iz južnih krajev; 18,15 Skladbe za harfo in klavir — sodelujeta Jelica Pertot Porlograndijeva iz Trsta in slepi pianist Gabrijel Devetak iz Gorice; 22.00 Z mikrofonom po Primorski: Postojna.
trinadstropen hotel s kompletno opremo ter več eno do tristano-vanjsltih hiš in vil v Slovenskem Primorju od Kopra do Portoroža. Vse podatke daje interesentom
REALITETNA AGENCIJA Koper — Mladinska ul. št. 1
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. prireditelj športne tekme, 8, prikrito norčevanje, 9. književna kratica, 10. igralna (karta, 12, dva predloga, 13. najjjopularnej-ši šport, 16. umita, očiščena, 17. krožni loki pri zidovih, 18. stopiti led, 20. vzpodbudna besedica, 21. pea brez Iglav-e, 24. voznikova potrebščina, 22.
10
13
11
«17
18
10
22
26
29
:
27
24
15

m
25
12
21
23
llpj
28
nemški [predlog, 23. dva zaporedna »oglasnika, 26. z alkoholom omamiti, 29. vrsta srednjeveško gledališke igre, dramatizirana zgodba iz življenja svetnikov.
¡Navpično: 1. mesto V Italiji, 2. kemični simbol za element »erbij«, 3. del obraza, 4. veda o človeškem .načinu življenja iai duševnem ustroju, človekoslovje, 5. drevesni plod, 6. vzklik, 7. davek v delu, 11. s podobnimi koti, 12. stoječ v najvišji .točki na nebu, 14. gozdna rastlina, 15. preoblikovalo moško ime, 18. smučarska disciplina, . 19. mesto ob msko-romuiiski meji, ob reki Prul, 24. vrsta iglastega drevesa, 25. cigaretni ogorek, 27. I.udolfovo število, 28. kazalni zaimek.