Novo mesto, 3. decembra 1954 Stev. 48 Leto V« Lastniki In Izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. —■ Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Nove ■IV. Cenv 10 din ereov OD TEDNA DO TEDNA 30. novembra je predsednik fepublike Tito s svojim spremstvom odpotoval na obisk v Indijo. Po obisku v tej deželi se bo napotil še v drugo azijsko državo — v Burmo. Indija je daleč od nas, Burma še dalje. V zemljepisnem eziru namreč. Sicer pa ne. Ti dve deželi sta nam močno pri srcu. Ba pa bi doumeli številne prijateljske vezi med nami, si moramo na kratko ogledati nekatera dejstva, brez katerih ni moč razumeti novega razvoja v Aziji, na tej celini, na kateri Šivi več kot polovica človeštva. Konec druge svetovne vojne ni prinesel le poraza fašizma, ampak je pomenil tudi hud udarec po kolonialnem gospostvu. To velja zlasti za Azijo. Vrsta držav si je v tem času izbojevala neodvisnost. Med njimi sta bili tudi Indija in Burma. Iz nekdanjega področja, na katerem so vladali tuji gospodarji, izžemali kolonije, zatirali osvobodilno gibanje ondotnih narodov, se Azija spreminja v važen činitelj mednarodne politike. Glas azijskih narodov je čedalje bolj slišati povsod, kjer se bije boj za mir in enakopravnost med narodi, za napredek. Vzemimo Indijo. V sedmih letih po razglasitvi neodvisnosti je ta širna dežela prehodila pot, ki jo občudujejo vsi dobronamerni ljudje. Iz nekdanje kolonije je Indija postala eden izmed odločilnih činiteljev ne samo v Aziji, temveč tudi v svetovni politiki sploh. Na vprašanje, zakaj in kako je prišlo do te velikanske spremembe, odgovarjajo nekateri, da js treba poiskati vzrok v prostranosti te dežele, v njenem številnem prebivalstvu. Prav pa imajo tisti, ki uspehe Nehrujeve Indije pri-pis7i.iejo njeni pametni, trezni politiki, miroljubnim prizadevanjem, razumevajočemu odnosu do posebnosti drugih narodov in držav, ki so bodisi v njeni soseščini ali pa so v zemljepisnem oziru od Indije oddaljene. Indijski ministrski predsednik je oiKian li&jai, ua je »mir sveta dediščina Indije«. S temi besedami je lepo ponazoril težnje narodov te dežele, katerim ideja mirnega sožitja med narodi in državami ni bila nikdar tuja. Značilno in celo simbolično je, da je ravno Indijo doletela čast, da varuje mir na Koreji in v Indokini. Tudi Burma je komaj sedem let neodvisna država. Preizkušnje, ki so jo doletele po odpravi kolonialnega gospostva, so bile še hujše kakor tiste, ki jih je morala preživeti Indija. Uporniki iz petih različnih taborov so hoteli po vsej sili ugonobiti mlado državo, jo podrediti tujemu vplivu. Toda seme neodvisnosti in napredka je pognalo kljub vsem viharjem. Zdaj je Burma notranje trdna država, ki si v notranji politiki uspešno prizadeva izkoreniniti revščino, zaostalost, mračnjaštvo — dediščino minulosti — na mednarodnem torišču pa se bari za mir, proti netenju vojne, za mirno sožitje med narodi. Ve namreč: brez miru nI neodvisnosti, brez neodvisnosti pa ni blaginje, boljšega življenja ljudi, ki jih je stoletja težil kolonialni Jarem. Zato je docela razumljivo, da bo prav Tito, predsednik države, ki je v prvi vrsti boja za neodvisnost, samostojnost in mir med narodi, prvi evropski državnik, ki bo obiskal ti dve azijski deželi. Razumljive pa so tudi novice o tem, kako veličasten in topel prijateljski sprejem pripravljajo v Indiji ln Bnrml predsedniku Titu in njegovemu spremstvu. Narodi, ki jih družijo plemeniti cilji, so se vedno dobro razumeli. Tako je tudi v tem primeru. Ali nismo vprašanje alkoholizma preveč zanemarili? Veliko je bilo napisanih in Izgovorjenih besed, prikazanih tudi filmov o škodljivosti pretiranega pitja alkoholnih pijač, vendar vsi ti nauki še niso padli na rodovitna tla. Pijemo, morda pijemo še več kot nekdaj. Zadnje čase nam statistični podatki pričajo, kako veliko škodo trpijo posamezniki in družine zaradi alkoholizma. S tem zapravljamo svoje zdravje in si ustvarjamo poleg tega še težko življenje. Premnoge družine pripelje alkoholizem v gospodarski propad, pomanjkanje in bedo. Prepričan sem, da so vsakemu bralcu teh besed znani žalostni primeri, kako ravna z ženo in otroci mož-pijanec. Nešteto je primerov, ko mož zapije svojo mesečno plačo, otroške dodatke, izkupiček od prodane krave itd., otroci in žena pa trpijo pomanjkanje. Težko je človeka, ki je zapadel alkoholizmu, pripeljati na pravo pot. Nikakor pa ne bi smeli dopustiti, da bi že otroci pili alkohol. Žalostno je dejstvo, da marsikje nespametne matere dajejo že dojenčku v V inozemstvu srno kuplil 3600 ton maščobe Do sedaj je bilo za potrebe naše države nakupljeno na inozemskih tržiščih skupno 3000 ton masti in 600 ton margarine. Te količine bodo uvožene še ta mesec, z njihovo količino pa se bo preskrba z maščobo pri nas normalizirala za naslednja dva meseca. Jedilnega olja pa je na trgu vedno več, ker so oljarice letos pri nas dobro obrodile. V zadnjem času prihaja na trg tudi vedno več domače masti, tako da smo najbolj kritične mesece glede masti že prebrodili. alkohol namočeno krpico-cucelj. ker »nimajo časa« ukvarjati se z jokajočim otroeičkom. Otroci v predšolski dobi, v šolski dobi pa še mnogo bolj, dobivajo mošt Ln vino, da bi bili rdeči, zdravi, močni. Starši se ne zavedajo, da iz takih otrok zrastejo alkoholiki. Anketa o pitju alkoholnih pijač na šolah je pokazala, da na podeželju, zlasti v vinorodnih krajih, otroci redno dobivajo alkoholne pijače. Ni malo primerov, ko učenci dobe za zajtrk ali kosilo žgance, polite s šmar-nieo. Taki otroci v razredu ne sledijo pouku, boli jih glava, so zaspani, brezbrižni in si kljub večkratnemu temeljitemu ponavljanju snovi ne morejo zapomniti. Težko je človeku pri srcu, ko ugotovi, da nekateri učenci v osemletni šolski obveznosti dovršijo komaj prvi ali drugi razred osnovne šole. In naša pošolska mladina? Tisti fantje, ki so že navajeni uživati alkohol, uživajo prostost tudi v pitju alkoholnih pijač. Zahajajo v gostilne, tekmujejo, kdo ga več »prenese«. Opiti se prepirajo in pretepajo. Zdravniki in bolnišnice imajo ob nedeljah polne roke dela zarad: nesreč, ki jih je povzročil alkohol. Očeta ali mater, ki sta mu dajala vino ali žganje, da bi bil zdrav, močan, ki sta ga naučila piti, fant ne posluša več, ker je že »prepameten«, da bi poslušal nasvete. Veliko žalostnih prizorov vidimo ob dnevih naborov, ko nekateri fantje prihajajo na nabor pijani. Navedel bom nekaj podatkov o prometu alkoholnih pijač v novomeškem okraju. V letu 1952 je bilo popitih alkoholnih pijač za 69 milijonov dinarjev, v letu 1953 za 115 milijonov in v letu 1954 do konca septembra za 106 milijonov din. Samo v Novem mestu so gostinski obrati v letošnjem letu iztočili alkoholnih pijač za 45 in pol milijona dinarjev! Oglejmo sedaj no ne in sredstva, s katerimi bt P ?aj mladino odvrnili od tega z;';. Če hočemo vzgajati, moramo alti mi vsi, starši in vzgojitelji vsemu mlademu rodu dober zgled. Ce je možno, ne pijmo vpričo otrok alkoholnih pijač, ne vodimo otroke v gostilne ali na veselice, prenehajmo prepričevati otroke, da alkohol iaje človeku zdravje in moč. Poskrbimo, da bomo knjižnice obogatili z lepimi knjigami. Vklju* ujmo mladino v prosvetna dru ;tva, kjer se bodo v igralskih, 3vskih, folklornih, recitacijski i, šahovskih, modelarskih .tehničnih krožkih razvedrili. Marsikjr je v športnih društvih, v Partizanu, taborniški organizaciji, kulturnih društvih vse preme'o vključene mladine. Mladina bo v teh društvih v plemenitih tekmah tekmovala in pokazala, kaj zmore. | Dolžnost nas vseh je poskrbeti, da bo mladina dobila čimveč mleka, cenenih, zdravih brezalkoholnih pijač. Dati bomo morali vso potrebno pomoč, da bodo na vseh šolah, predvsem pa v siromašne j ših predelih naše Dolenjske, šolske mlečne kuhinje, kjer bodo otroci dobivali vsaj malico. V novomeškem okraju imamo 13 mlečnih kuhinj, v katerih učenci z največjo hvaležnostjo prejemajo okusno in izdatno malico. Prepričan sem, da bo ljudska oblast v znatni meri materialno in moralno podprla vsa prizadevanja raznih kultur-no-prosvetnih in športnih društev pri gradnji lepih in prostornih telovadnic in prosvetnih domov, kjer bo predvsem mladina našla svoj pravi dom. Vzporedno z vsem tem, kar sem naštel, pa se bomo morali vsi zavzeti in skrbeti za družine, za njeno dostojno življenje. Vso ljubezen pa moramo izkazovati tistim otrokom, ki so socialno in moralno ogroženi zaradi neznosnih razmer v družinah, kjer je alkoholizem povzročil veliko bedo in nesrečo. J. S. .;. ... k' ^^^^^^^^^^^^ '■k ■> §i3li ■it: 2 ' M m Izidor Mole: Nor« mesto v snegu (olje) Odkritje spomenika na novomeškem pokopal šču 28. novembra dopoldne je mestni odbor Zveze Borcev odkril na novomeškem pokopališču spomenik okrog 105 borcem NOB in žrtvam fašističnega terorja, ki so tu pokopani. Na visokem štiriogiatem stebru, sestavljenem iz kamnitih kvadra- m t j BHpBlrćI di mM lili Volitve v osnovnih organizacijah SZDL v novomeškem okraju so se pričele v drugi polovici novembra. Kot pri vsakih volitvah, so med prvimi v okraju izvedli volitve novega odbora SZDL t Drga-njih selih pri Straži, število članov SZDL v tej partizanski vasi pa ni zadovoljivo, saj imajo komaj okoli 75 °/o vseh volilnih upravičencev vključenih v SZDL. Kot smo že v zadnjem član-£11 o pripravah na volitve v organizacijah SZDL poudarili, pri te volitvah ne gre za kam-apnjski način izvedbe in morda še kaega tekmovanja, kdo bo prej izvedel volitve, pač pa se gre kdo bo bolje pripravil volitve in kje bodo vključili največ novih članov, pobrali vso članarino i a se že pred volitvami pogovorili s člani o vseh problemih, tako, da bodo šli člani na volitve novih odborov SZDL z zavestjo in prepričanjem, da jim je ta organizacija potrebna. Sodeč po sporočilih in ugotovitvah na terenu, so se v tem pogledu dobro pripravili na volitve odborov SZDL v občini Dolenjske Toplice. Vaški odbor SZDL v Dolenjskih Toplicah je do 25. novembra dvignil 58 novih legitimacij. Trdijo, da bodo v pripravah na volitve dvignili članstvo v ob- Metlika je proslavila občinski praznik Svoj prvi občinski praznik je Metlika proslavila res slovesno in dostojno. Proslave in prireditve so trajale malone ves teden, glavni slovesnosti pa sta bili v petek, 25. novembra na Suhorju In 26. novembra na dan občinskega praznika v Metliki. Na Suhorju so v četrtek odkrili spominsko ploščo padlim borcem, ki so tu padli pred 12 leti, ko je biLa uničena belogar-distična postojanka. O pomenu suhorske borbe je govoril podpredsednik OLO Črnomelj Nlko Belopavlovič. V petek, na dan praznika, so se ljudje že navsezgodaj začeli Ladja »Galeb« že reže brazde morij do daljne Indije In Burme, tamor potuje predsednik Tito s spremstvom na prijateljski obisk zgrinjati v Metliko. Svečane občinske seje na kateri je predsednik občine Franc Jakljevič prikazal razvoj Metlike od osvoboditve do danes, se je udeležilo tudi veliko gostov, tako član Izvršnega sveta in zvezni poslanec Martin tugelj in Tone Suiler&ič, predsednik okraja Karlovac Jože Tome, predsednik črnomeljsega okraja Janez 2u-nlc in drugi. Po slavnostni občinski seji je množica napolnila okrašen trg pred metliškim gradom, kjer je sekretar OK ZKS Martin Žugelj govoril o notranjem in zunanjem položaju in o vlogi, ki jo Jugoslavija danes ima v svetu. Po govoru je odkril spomenik belokranjskim borrem. ki r'i v bronu Izdelal domačin akad. kipar Julij Papič, ter spominsko ploščo padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega terorja. Zimsko pošolsko izobraževanje bi moralo vsaj deloma nadomestiti osnovao znanje vsakega človeka, katerega mu redna šola iz enega ali druge-da razloga ni dala. Zlasti je potreben poleg .eoretičnega še praktični opuk razuih gospodarskih in gospodinjskih panog. Izkušnje so pokazale, da je tak kombiniran način pouka najuspešnejši in j e zanj največ zanimanja. Po vojni i!0V*a sli Toice čini za 300 noih članov. Nove člane pridobivajo tudi v Poljanah in Podturnu v Meni-ski vasi pa so sprejeli obveznost, da bodo vključili rpav vso mladino, ki je dopolnila 38 leto starosti. Najslabša or-mizacija SZDL v topliški občimi je na TJršnih selih, kjer odbor dosedaj ni prav nič delal. Pravijo, da bodo to sedaj popravili in oživili ter razširili ordinacijo. Tudi v občini Dvor so v enem letu vključili okoli 110 a.ovih članov. Razširitve organizacije sedaj pared volitvami posvečajo veliko pažnjo-V podgozdu, kjer so že izved-3i volitve, so vključili pet novih članov, na jami pa deset. Tudi v drugih organvzacijah vključučjejo nove člane. Težave imajo s tem, ker mnogi Še danes ne razumejo, kaj pomeni v našem družabnem življenju SZDL. Veliko bi se jih včlanilo, ko bi imeli od tega tukoj kake materialne koristi. Tako gledanje na SZDL in nepoznavanje njene vloge, je največja ovira za njeno razširitev, zato bi morali prav temu tolmačenju posvetiti še smo imeli že na stotine bolj ali manj uspešnih tečajev, na katerih si je tisoče ljudi izpopolnilo teoretično in praktično znanje. Res pa je, da je bil oisk takih ali drugačnih tečajev omogočen le ljudem v večjih krajih ali neposredne okoljce. Se bolj kot ti, pa so potrebni dopolnilne izobrazbe ljudje v najbolj oddaljenih vaseh in krajih, ki so tudi drugače odrezani od kulturnih in prosvetnih središč. Nuditi potrebno izobrazbo tudi prebivalcem v takih odročnih krajih, je bil namen OLO Novo mesto, ko je sklenil osnovati potujoče gospodinjsko kmetijske tečaje. Eden takih praktično teoretičnih tečajev je začel v Ambrusu to jesen. Enajst brhkih mladih deklet pod strokovnim vodstvom tovariš iče Kržišnikove se je urno sukalo okrog štedilnika v prostorni kuhinji zadružnega doma v Ambrusu, ko smo obiskali ta tečaj. Pripravljale so kosilo za sebe in za ostale tečajnice, ki so bile ta čas pri praktičnem pouku šivanja in ročnih del. Le bežen pogled na dekleta v kuhinji zadostuje, da spoznaš, s kako prizadevnostjo so se dekleta lotila pouka, združenega s praktičnim delom. Strokovna učiteljica sama pravi, da ni mogla verjeti, da bo imela tako zveste učenke- Čeprav so nekatere med njimi še mlade, komaj 17 let ali kaj imajo, kažejo neverjetno vztrajnost in pridnost pri učenju. Uspeh pri takih je več kot zajamčen in s tem pa je tečaj te vrste tudi že upravičil svoj obstoj. Toda kuhanje ni vse, kar se uče dekleta na tem tečaju. V prvem nadstropju zadružnega doma imajo pravo delavnico. Med tem, ko ena skuipna pripravlja med poukom kosilo, ima druga skupina praktičen del pouka v šivanju in ročnih delih. Tečaj ima tudi dva šivalna stroja, in teh se dekle- morajo zapisati, in to zazhte- va mnogo truda. Ko smo vprašali tečajnice, kako so zadovoljne s tečajem, nam niso mogle izraziti dovolj globoke hvaležnosti ljudski oblasti in strokovnemu vodstvu, da jim je omogočeno po-sečati tečaj. Mala rdečelična svetlolaska pri krojni mizi, k i je očividno najbolj >doma« besedah, je v imenu vseh takale povedala vročo željo vseh: ^Napišite, da želimo podaljšanje tečaja vsaj za 14 dni. Čimveč bi se rade naučile in sedaj je ravno prilika-Sicer pa, naj učiteljici ostaneta kar pri nas!« Se prej kot je ta povedala željo vseh so kot v zboru izrazile: »Knjige, knjige teh si želimo!« Med tem, ko si v Ambrusu prizadevajo, da bi tečaj ostal še pri njih, saj je še toliko deklet, ki sedaj niso mogle priti na vrsto, pa si v Hinjah bolijo glavo, katerim naj dajo prednost na tečaju, za katerega upjo. da bo v kratkem prišel k njim. Prijavilo se jih je namreč veliko več. kot jih more obenem sprejeti. V resnici, vsaj pet takih potu j™"! h tečajev bi morali imeti v okraju, da vsaj v doglednem časti zadostili najnujnejšim optre-bam in željam. tov s partizansko zvezdo nt vrhu, so vklesani verzi: Kdor tako pade, kot ste padli vi, ta zmagal je nad smrtjo in usodo, ko dal pogum je in srce in kra za najbolj dragoceno stvar — svobod«. Pomembne spominske sveča-« nosti se je udeležilo lepo Število prebivalcev, zastopnikov oblasti in JLA, bivših borcev in člani množičnih organizacij. Ce* ta JLA, je izstrelila častno salvo, sodelovala sta tudi godba JLA in moški pevski zbor KjD Dušan Jereb. Janez Zupančič, predsednik mestnega odbora ZB je govoril o borcih ih žrtvah naše revolucije, katerim v spomin je postavljen tudi ta spomenik, nato pa spomenik in počivališče padlih izročil v varstvo mestne ljudske občine. Za njim je spregovoril o naši revoluciji in Dnevu republike še zvezni poslanec Avgust Jazbin-šek, zastopniki oblasti, JLA in množičnih organizacij pa so z venci počastili borce in žrtve za našo svobodo. Trgovinski sporazum med našo državo in Bolgarijo Pred dnevi je bil v Beogradu podpisan trgovinski zame-njevalni dogovor med Zvezno zunanjo trgovinsko zbornico FLRJ in trgovinsko zbornico Bolgarije. Sporazum predvideva zamenjavo blaga v vrednosti pol milijona dolarjev v! obeh smereh. Jugoslavija bo izvažala v Bolgarijo medro galico, celulozo, tanin, podkovske žeblja in plinsko olje, uvažala iz Bolgarije pa mast, sončnično seme in riž. Izobraževanje kmečke plodine Krožki za izobraževanje j Y Sentrupertu je krožek že kmečke mladine bodo izredno i priredil dva krajša tečaja o primerna oblika za splošno,'kletarstvu in praktičnem cepljenju. Na približno 1 ha Veliki površini pa nameaprea za- prav posebno opzornost. Uspe- * »e posebej vesele- Pod prsti, hi v em pogledu in razširitvi ki so navajena največ samo Vreme ca čas od 3. do 10. decembra. Do konca tedna pogoste padavine, okrog S. decembra delna razjasnitev in ohlajenje. V sredi prihodnjega tedna ponovno poslabšanje vremena. organizacije, bodo pravo merilo letošnjih volitev odborov SZDL- SEMINAR V KOČEVJU Od 3. do 4. decembra bo v prostorih OZZ Kočevje seminar, katerega se bodo udeležili upravniki, oziroma predsedniki zadrug ter zastopniki zadružnih podjetij. Namen seminarja je, in zadružnih podjetjih seznanijo in zadružnih podjetij seznanijo z novimi gospodarskimi predpisi, po katerih morajo zadružne organizacije in podjetja prilagoditi svoje poslovanje. Na seminarju se bodo seznanili tudi z uredbo o KZ, slišali bodo predavanja o delavskem samo upravljanju ln druge koristne stvari. Pobudo OZZ, ki je organizirala ta seminar, je treba po zdraviti z željo, da bi podobne semmarj« oziroma predavanja orgarrMrala večkrat Ker smo zaradi praznovanj morali Številko zaključiti 2e 27. novembra, bodo ostala poročila na vrsti iele prihodnjič (slav. akademije v proslavo Dneva republike, telovadna akademija v Novem mestu, slikarska In turistična razstava v Novem mestu Itd.). motike, že nastajajo kosi pe rila in obleke. Strokovna uči-eljica ročnih del tovarišica Briška pa iih poleg tega uči še raznih drugih del. Vse tečajnice, 25 po številu, so razdeljene na dve skupine pri praktičnem delu. Vse obenem namreč ne morejo kuhati, prav tako pa tudi ne šivati, zato se menjavajo. Poleg praktičnega pouka, izpolnijo delovni red z raznimi strokovnimi, predavanji iz higijene, prve pomoči, računstva, državoznanstva in drugih za vsakdanje življenje prepotrebnih zadev* Tudi petja se uče, prav tako lepega vedenja, serviranja in podobnih stvari, kar vse mora današnqa žena znti. No, čisto brez težv tudi tu ne gre. Posebno od začetka tih je bilo dovolj. Manjka jim blaga za ročna dela in krojenje. Blago je drago in vsaka si ga teško kuip, čeprav dolu iz njega praktičen del obleke S prejico za vezenje silno štedi jo, ker je draga- Z dobro vo 1 jo tako strokovnega vodstv; "kot tečajnic, premagujejo vsi težave. Manjka jim tudi strokovnih knjig in brošur za lažje obvladanje snovi. Vse si zlasti pa še za strokovno vzgojo kmečke mladine. V okraju Novo mesto so za formiranje krožkov že narejeni prvi koraki. Že v zimskih mesecih bodo urejene organizacijske priprave, ustanovljeni pa bodo tudi krožki pri KZ ali mladinskih aktivih, ki bodo usposabljali fante in dekleta za kmetijstvo. Upravni odbor OZZ v Novem mestu je ustanovil posebno sekcijo, ki ima svoj odbor (vodi ga ing. Linzner). Člani odbora so zastopniki LMS, Ljudske tehnike, Društva učiteljev ter člani društva inženirjev in tehnikov. Odbor si bo v sodelovanju z LMS prizadeval ustanoviti krožke pri KZ po vsem okraju. Tem novim krožkom bodo v veliko pomoč izkušnje že delujočih krožkov v Sentrupertu, Šentjerneju, Otočcu in Straži. c=>icDicDacD«c=>eoec četi * posikusnišiko *ktžbo. Krožek v Otočcu j« »aredil nekaj poizkusov Tik lastnih posestvih. Pod nade ta ljudi ln živino. V takem čas« i* hudo nevarno za požar, k*r J« zastonj vsaka najmodernejša motorna aH ročna brizpal-na, če nI vode. Morali bi Imeti vsaj kakšno rezervno cisterno v večjih krajih, ki bi služila samo v primeru nesreče Želimo videti bolj pogosto tudi dimnikarja, ker sedanji svoje delo opravlja zelo površ- no ln je potreben kritike. Dimniki gore na vseh krajih, ker niso temeljito očiščeni in v nekatere hiše dimnikar sploh ne pride. Ljudje so nad tem zelo zgražajo ln če bo prišlo do kakšne nesreče, bo nosil sam dimnikarski mojster polno odgovornost. Zadnje čase Je davkoplačevalce precej razburil davek, vendar ne sam davek, temveč nepravilna razdelitev na posameznike, katerim naj bi zato okrajna davčna komisija predpis popravila na podlagi vloženih pritožb. Prepričani pa smo, da komisija svojega dela ne bo mogla opraviti, ker nima za to potrrbne podlage. Ce pa bi bHa zemlja klasirana, bi se to dalo laže narediti. To nam dokazuje, da Imajo nekateri našt vašfani celo po 50 ha celokupne zemlje. Površinn le velika, obdelovalne zemlje malo, največ košenic, ki pt niso niti košenice niti gozd, tomveč svet, obrasel z raznim dračjem. Zato je nujno potrebno na novo urediti kataster in vnesti spremembe. V vasi Damelj imamo krajevnega bika, ki pa je premalo za toliko število krav. Tudi to bi se dalo urediti s pomočjo kmetijskega odseka pri KZ, da bi Imeli zadružnega bika, ki naj bi bil pod stalnim nadzorstvom veterinarja. Na ta način bi spolno okužltev omejili ln zmanjšali jalovost. Ker nimamo kina ne radia niti kakega drugega razvedrila, bi bilo koristno, da ustanovimo vsaj ljudske knjižnice. Mladinski aktiv Iz Speharjev Je po Okrajnem komiteju LMS zaprosil občinski LO Vinica, da hI dal iz svojega proračuna nekaj kredita za nakup knjig. Pozimi bi ustanovili bralne krožke po sektorjih. Od občinskega ljudskega odbora Je odvisno, če bo podprl to pametno zamisel. Vsekakor pričakujemo, da bo naša prošnja ugodno rešena. Ni nam znano, zakaj občina ne Imenuje nekoga, ki bi opravljal mrliško ogledniško službo. Večkrat se zgodi, da ljudje sprašujejo, kdo je mrtvaški oglednik, a ga zastonj iščejo. Matični urad v primeri smrti zahteva mrliški list, ki ga mora Izpolniti za to poverjena oseba, zato je skrajni čas, da postavijo nekoga, ki bo stalno opravljal ta posel. Kljub temu, da je vsakomur poznan zakon, ki prepoveduje pašo živine po posekah ln mladih gozdovih, se nekateri tega le ne drže. Naše gozdove moramo Čuvati zato je dolžnost vsakogar, da povzročeno škodo takoj javi okrajnemu logarju ali organom LM. Na koncu naj le povem, kakšni so naši letošnji pridelki Pšenica je bila skrajno slaba, tako, da Je nekaterim ostalo po mlačvl le seme ln nič več. Koruza je v začetku kazala dokaj dobro, toda suša jI je BcodOVRll, zraven tegu pa st' z njo gostijo tudi vsakonočni gostje — divji prašiči. Ljudje si bodo motali tudi v bodoče kupovati moko, če hočejo preživeti sebe in svoje družine. Zato je še bolj pereč« vprašanje, kje dobiti denar za davke, obleko, obutev ln prehrano. Tudi glede Invalidnin so razne nepravilnosti, ki bi se morale reševati bolj demokratično kot doslej. So ljudje, ki prejemajo invalidnino neupravičeno, imamo pa tudi ljudi, ki »o upravičeni do invalidnine, a H ne dobe. Občinske odbornike bi prosili, naj kdaj skličejo zbor volivcev, da bi na njem redili vse take lokalne probleme. Tudi množične organizacije na delajo tako, kot bi morale. Čeprav smo v marsičem prikrajšani, ne obupujemo in n* zahtevamo tistega kar ni mogoče, toda če nam gre že voda v grlo, moramo plavati. Se bomo oglasil! In takrat bomo verjetno lahko napisali kaj drugega, kot danes. P. Z. Stev. 48 DOLENJSKI L-IST Stran 3 IZ GORNJIH KAMENC Če misl'i kdo, da pri nas mi nič novega, ker se nič ne oglašamo, ali da pri nas nič ne delamo, se moti. To, kar se nam je trideset let sam© obljubljalo, se je lotos wesnicilo: debli smo elek-tniono luč. Gomnije Kamence, Daljni vrh, Boršt in Hudo so bile poslednje vasi v naši občini, kjer smo si vse do letos še sverili s petrolejkami. Vasčani sami srno veliko pnispevali z dolom, prav tako nas je v tem prizadevanju izdaitno rpodipd. OLO Noivo mesto, za kar smo mu vsi hvalez.nL * Preteklo nedeljo smo imeli pri nas zbor volivcev, ki smo že kar težko čakaili, zaito ie bila tudi udeležba polnošteviilna. Pa smola je bila, da ni prišel nihče, ki bi nam lahko pojasnil in razložil razne dogodke doma in v svetu ter naše gospodarske probleme. Radi bi tudi vedeli, kako se črpa občinski proračun in kako dote- kajo dohodki, ipa tudi tega nam ni niihČe pojasnil. Vaška pota smo za silo popravili, lahko pa bi jih še bolje, ker nam je tudi občiima dala nekaj sredstev v ta namen. Pa nekateri posestniki, ki se drugače imajo za narpredne, najraje pošljejo na delo pri popravilu po*vv le otroke, če že koga pošljejo. Menda taki še vedno smatrajo tako delo kot nekak kuluk, čeprav so dobra pota v korist vsakega iptrebivailca in bi zato morali gledani na tako delo kot delo za sebe. Pridelek mo&ta je bil letos bolj pičel in tudi kvaliteta rti kaj prida. Prav tako ni zadovoljiv pridelek ajde in še to, kar je, bo bolj za žfivinsko krmo. V našo vas prihaja ip>recej izvodov Dol. lista. Ker prinaša mnogo zanimivosti iz vsakdanjega življenja naših ljudi ter vrsto gospodarskih člankov, bi biJo n>rav, da bo ga imela res vsaka hiša. K. Zakaj samo nekateri PO SEMIČU Tujcu se razgrne s semiŠke rebri, posejane s trtjem, čudovit razgled po Beli krajini. V jutiih leže megle do Metlike, valoviti kratki svet pa tone v belo morje tudi na jugu. Iz belih koipren rastejo nizki belc'kra'inski grič'., kot otoki sredi brezmejnega vodovja. Bela krajina ima svojevrsten čar. Predsednik občine je mimogrede povedal, da Mirna #»ra še ne privablja tujcev. Turisti se ustav-1 Ijajo že siredi poti v občinski gostilni. Semič je navzlic prirodnim j mikavnostim turistični kraj še vedno samo na papirju. Tudi no- I va restavracija, v katero so inve-stiralH težke tisočake, je navadno | prazna. Iščejo upravnika. Ljubljančani in tujci, prijatelji Sernlča, se ustaviia;jo v zidanicah že sredi rebri. Kako doseči, da bo turizem dajal Semičanom denar? * Cesta na Crmošnjice je kota-njasta in izprana. Izmed motornih vozil veže Črmošnjice s Se-mičem menda le zadružni Uni-mog. Crmošnjičani h\ radi avtobusno zvezo. Trenutno je na časti še največ ciganskih voz. Mimogrede prisedeš in izveš, da se je ta nemirni rod ustalil na črmošnjiškem kmetijskem posestvu in da pridno dela. Cigani pra- Ribnico Konec novembra t. 1. se je začel v Ribnici tečaj za vaditelje v orodni telovadbi. Tečajniki, katerih je skupno 22, so iz vseh društev Partizana iz Kočevske. Namen tečaja je usposobiti nove vaditelje v orodni telovadbi, tej priljubljeni športni panogi v društvih Partizana. Oražem K, vi jo, da so danes srečnejši kot pred vojno. »Za pridnega človeka,« pravijo, »je na našem posestvu dovoli zaslužka. Tudli streho imamo nad giVo, od kar odkupujemo k:iir 1M Splošne ljudske imovine«. * Moderen fizkulturni semiški dom je največkrat prazen. Po-šolska mladina zahaja samostojno v gostilne, predšolska pa v spremstvu sitaršev. Šolska mladina pa je prav lepo vzgajana,$aj menda nikjer na Dolenjjskem otroci tako pozorno in prisrčno ne pozdravljajo kot v Semiču. Kaj dela mladinska organizacija? Zakaj bi semiŠka mladina redneje ne igrala aH morda osnovala godbo na pihala, ki ima bogatso tradicijo? Zala aktivni pa so gasilci. Dom imajo dokafj prostoren, obnovljen in lep. Obsodbe vredno V preteklem tednu je začela Ljudska univerza v Stari cerkvi z rednimi predavanji. Prvo predavanje, ki ga je imel ugledni predavatelj iz Ljubljane, je bilo dobro obiskano, motila pa sta ga razgrajača iz bližnje Slovenske vasi —- P. C. in D. M. Prvi je član 2>K. V pijanem stanju sta prišla med predavanjem v dvorano, potolkla brez vsakega povoda poslovodjo gostilne »Gostišče« v Stari cerkvi na tla, skratka napravila sta ' škandal in upravičeno razburjenje s svojim »kulturnim« nastopom med poslušalci. Taki ljudje zaslužijo ves prezir in primerno »nagrado«. —žem— Skoraj v vsaki Številki Dolenjskega lista beremo kakšne vesti iz Bele krajine, bodisi o vprašanju gospodarskega razvoja, presvete ali karkoli že. Dasiravno se mnogi od nas Belokranjcev, ki smo radi ali neradi Šli s trebuhom za kruhom, ne bo nikoli več vrnil, vendar nam ni vseeno kako poteka življenje, kako se razvija in modernizira ta ubožna, pa vendar prijazna deželica. S zado-volijsrvom ugotavljamo, da si je tudi Bela krajina po osvoboditvi gospodarsko opomogla, posebno pa nam je po volji, da se opaža napredek na kuilturao-naprednem polju, vemo namreč, da je kulturni nivo neke države ali nekega kraja predpogoj gospodarskega napredka, s tem pa tudi višje stopnje živlijenskega standarda. Naš Dolenjvski list rtas je med drugim seznamill z delom mladine v Črnomlihi in v Metliki, s popularnostjo gradaškega SKUD, ad-lešič'ke tamburice itd. Ko govorimo o aktivnosti prosvetnih delavcev, mladine in ostalih organizacij v nekaterih krajih, pa žal ugotavljamo, da so Še vedno razne vasi, kjer se nekako ne morejo otre- sti dremavosti. Ako obstoja možnost za živahno prosvetno delo omenjenih krajih in še od središča oddaljenem Starem trgu in Preloki, ali so potem objektivne ovire za podoben razmah v drugih, morda večjih in strnjenih vaseh kot n. pr. v Gribljah, Podzemlju in drugod. Res velja za vso mladino na vasi, da je čez poletje prezaposlena s kmečkim delom, zato pa ima ipozimi toliko prostega časa, da ne ve kako bi ga izkoristila. Ob zimskih večerih mladi fantje in dekleta na vasi nimajo pravega dela. Tu in tam morda zapojo kje sredi vasi, včasih pa se med pesmijo ogla-i tuđi nepotreben »aublks«. Dekleta pa se še tako ne morejo »razvedriti«. Vse to pa bi se lahko odpravilo, če bi mladini dali možnost izobraževanja in kulturnega dviga. Sedaj v zimskem času naj bi tako statrši, kakor množične organizacije pomagali prosvetnim de-lavcem-učiteljem, ki bodo radi nudili mladini vso pomoč pri izobraževanju in kulcurno-prosvet-|nem življenju. D. 5. Mimogrede Borba proti alkoholizmu je pri nas samo pobožna želja nekaterih. Na eni strani navajamo velike številke, ki kažejo, kolikšna denarna sredstva zapravimo za alkoholne pijače in prikazujemo tudi zle posledice pijančevanja, na drugi strani na vse načine propagiramo potrošnjo alkoholnih pijač. Le poglejte na primer izložbe novo-meških trgovin »Prehrane«. Kaj imajo v izložbah? Same žgane in druge alkoholne pijače vn morda slučajno še tu in tam steklenico sadnega soka. Po izložbah sodeč, bi človek mislil, da je naša prehrana samo v steklenicah. To velja prav za vse trgovine s prehrano v Novem mestu, počenši pri poslovalnici pred osnovno šolo pa do Kandijskega mostu. Nad trgovino napis »Prehrana«, v izložbah pa alkoholne pijače/ đ^prmd so A Spet dva nezakonska očeta pred sodiščem Karel J. iz Tihaboja, občina Gabrovka pri Litiji, ima v Novem mestu nezakonskega otroka, za katerega pa neče plačevati vzdrževalnine že od leta 1950 dalje. Na novomeškem sodišču so mu zato naložili mesec dni zapora, plačilo vseh stroškov in 500 din povprečji ine- Tudi Franc B. iz Gornjih Sušie pri Dol. Toplicah kaj neredno plačuje vzdrževalnino za svojega nezakonskega otroka. Ker je obljubil, da se bo v tem pogledu poboljšal, je bil obsojen samo na pogojno kazen mesec dni zapora dobo enega stroškov. leta ter plačilo Z ukradenim orožjem na lov O kaznivem dejanju Martina Zagorca in Jožeta iiratkovi-ča iz Mihova pri Šentjurju, ki sta sunila sosedu lovsko puško, brzostrelko, strelivo, tri okvirje za naboje in torbico ter tako oborožena odšla na prepovedani lov, smo že poročali. Obenem smo tudi že poročali, da je Zagore prejel za to dejanje 4 mesece zapora. Sedaj je prišel na vrsto še za iBratkovič in tudi on je bil ob-■ sojen na 4 mesece zapora. UMRLA JE MATI NARODNEGA HEROJA MARSNCLJA Anton Lovšin - šestdesetletnik 20. oktobra je dopolnil šestdeset let svojega plodovitega življenja Anton Lovšin, predsednik okrajnega sodišča v Metliki. ženem kraju, kjer so pričeli Koče-varji, vzpodbujeni po Hitlerjevih uspehih v svetu, vedno samozavestne je dvigati svoje glave. Zato Jubilant se je rodil v Ribnici U bila tu poleg gospodarskega na Dolenjskem m obiskoval v Ljubljani klasično gimnazijo, kjer je l. i'914 maturirah Njegov nadaljnji studij je prekinila prva svetovna vojna, ko je moral na fronto v Galicijo. Tam }e bil tudi ranjen. Eno leto je prebil v raznih vojaških bolnišnicah in vse do konca vojne so ga imele avstrijske oblasti za politično nezanesljivega, zato tudi ni postal oficir. Takoj po končani vojni je sel študirat pravo v Zagreb in l. 1921 diplomiral. Še istega leta je vstopil v prvo službo kot pripravnik v Ljubljani, opravil čez dve leti sodniški izpit in bil kot sodnik premeščen v Kočevje. Toda ie po nekaj letih se je odločil za notarski tpoklic in kot notar-pripravnik služboval v Velikih Laščah, Škof ji Loki, Marenbergu in Murski Soboti. L. 1932 je opravil notarski izpit in se kot notar naselil v Kočevju. Tu so ga že naslednje leto izvolili za župana in je to funkcijo opravljal do začetka druge svetovne vojne. Skoraj deset let njegovega župa-novanja v Kočevju so bila trda leta dela v tem narodnostno ogro- nujna še druga stran Lovšinovega prizadevanja: podtalno in kasneje bolj ali. manj javno nacistično propagando )e bilo treba čimprej paralizirati. Zato je notar Lovšin, ki je vedno stal v naprednih vrstah, s svojimi somišljeniki pričel graditi sokolski dom, ki naj bi V soboto, 20. novembra je za vedno prenehalo utripati srce materi narodnega heroja Jan-kota Marincelj — Neži Ma-rincelj, stari 70 let, doma iz Kočevja. Marinceljnova je mnogo hudega preživela v svojem življenju. Z možem, ki je umrl zaradi nesreče v času italijanske kapitulacije 1. 1943, je vzredila 4 otroke — dva sinova in dve hčerki. Otroke je vzgajala v naprednem duhu. Tako ni čudno, da je sin Tone, s partizanskim imenom Janko, šel v partizane leta 1941, bdi vseskozi hraber borec ter padel kot komandant prvega bataljona Tomšičeve brigade v le- V prepovedanem času je lovil Lovec če ga tako lahko ime- rvarjati pred novomeškim sodil ščem, ker je letos 14. januarja v gozdu pri Verdunu streljal z lovsko puško na srne in eno tudi ranil- Obsojen je il na 8.000 din kazni in plačilo stroškov ter 300 din povprečnine. nujemo Franc Vidmar iz Gornjih Sušic se je moral zago- Dopisujte v »Dolenjski Ust« .......o.•••••» •••••• •••••• .»..#..«.,»..»..*. •••••••«» .»-.«,.*. .«..«. .«,.*. .«.,«. Tak radijski aparat „VESLA 54-E bo \ GLAVNI DOBITEK Dolenjskega lista zq naše naročnike ob novoletnem žrebanju TUDI V KOČEVJU ZNAJO IGRATI N0G0MFT Zgodovina kočevskega nogometa je zelo pestra. V stari Jugoslaviji je bila tu borba med slovensko enajstorico in enajstorico nemških Koeevarjev. Ta borba je bila včasih, če ne vedno, borba politike med naprednimi slovenskimi nogometaši in zagrizenimi Nemci. Navadno so bili v vseh ozirih močnejši Slovenci. Po osvoboditvi je Kočevsko uspešno zastopal SD Bračič. Na žalost pa so te tega društva odšli mnogi dobri nogometaši v druge kraje, kar je stanje precej poslabšalo. S pijančevanjem, samovoljo in nedisciplino članov je nogomet vse bolj propadal. Po ustanovitvi TVD Partizan pa so v članstvo pristopili tudi nogometaši iz prejšnjih društev. Težko pa se je bilo privaditi disciplini, zato so letošnjo pomlad iz članstva Partizana izstopili nekateri nogometaši, ker so mislili, da bo brez njih nogomet propadel. Odšli so na Rudnik in tam ustanovil nogometno sekcijo pri DPI> Svoboda. Po odhodiu nekaterih nogometašev je Partizan začel vzgajati mladi nogometni kader, kateremu je za osnovo postavil telovadbo. Pri tem je dosegel dobre uspehe. Ze pred jesenskim prvenstvom so odigrali prijateljske nogometne tekme z Zagrebom, Delnicami, Novim mestom in drugimi, kjer so pokazali lepe uspehe. V prvenstvo so stopili pripravljeni. Vsi njihovi treningi iin trud so bili poplačani ob jesenskem prvenstvu z uspehom. Ostali so neporaženi, kar je edinstven primer kočevske nogometne zgodovine. Partizan Kočevje tekmuje z devetimi moštvi. Zmagal je prepričljivo v šestih primerih, v dveh pa je igral neodločeno. Vodi s 14 od 16 popts m odkrivanje vofmh zloci- [ možnlh tock. Igralcl so pm vs5 dobri, levji delež za uspehe pa nosi obramba z vratarjem. V napadu je bil zelo uspešen Komae. saj je v jesenskem prvenstvu desetkrat potresel nasprotnikove mreže. Zelo dober je tudi Drago Bližal, ki je pri tekmovanju vodil nogometaše ln jim dajal zgled v disciplini in Igranju. tu 1942. Za svoje junaštvo je prejel Janko naziv narodnega heroja. Tudi sin Jože je bil partizanski borec, sestre so aktivno pomagale osvobodilnemu gibanju skupno s sivolaso materjo. Vsled tega so morale mnogo hudega prestati od okupatorja in domačih izdajalcev. Sinova smrt je mater hudo prizadejala. Vsa povojna leta je bolehala. Kljub bolezni je vedno po svojih močeh sodelovala v množičnih organizacijah. Marinceljeve matere ni več med nami. O njeni priljubljenosti je pričalo veliko število spremljevalcev na njeni zadnji poti, med njimi tudi predstavniki oblasti in množičnih organizacij. Naj ji bo lahko zemlja v tako dragi jI ožji domovini Kočevski. —žem— Z urami je hotel zaslužiti 19-letni avtoličar pri Avto-promemetu v Novom mestu J- K. je mislil na lahek način zaslužiti s tem, da bo prekup-čeval z urami. Šoferja avtobusa je narposil, naj mu iz Zagreba prinese štiri zapestne ure, češ da jih rabi za ženo, sestro, brata in še enega prijatelja. Šofer mu je res ure prinesel, K. pa jih je skušal takoj prodati z dobičkom. Dve je prodal znancu A- P. iz Družinske vasi, da jih prodal, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga je pri tem peslu zalotil miličnik. Za to nedovoljeno prekupčevanje je bil J. K. obsojen na 3000 din kazni in za zaplembo dveh zapestnih ur, A. P. pa na 1000 din kazni. postal iarišče narodnostnega in kulturnoprasvetnega dela v Kočevju, Druga svetovna vojna ]e pretrgala jubilantovo delo v Kočevju, od koder je moral bežati pred okupatorjem. Umaknil se je k znancem na otok Krk in ker tam ni mogel zauno. Vodni športi imajo široke možnosti razvoja. Plavači imajo na razpolago eno najlepših odprtih kopališč, vendar se te prilike vse premalo zavedajo. Veslači so pričeli z delom šele pred letom, ko so prejeli en četverec, vendar so se udeležili že vseh tekmovanj in sami priredili dve regati. Sedaj jim je zagotovljen še drugi četverec ln pomoč za gradnjo čolnarne, torej prilično dovolj podlage za nadaljnji razvoj. Kljub zanimanju ln veselju mladine doslej ni bilo mogoče učvrstiti atletike, pač zaradi tega, ker ni bilo atletskih naprav. Z letoš-nllm letom se bo tudi to bistveno j spremenilo. Na Loki Je bilo skup-I no s telovadiščem zgrajeno šport- no igrišče z vsemi napravami, kar j bo omogočilo smotrno vadbo, ki jo bo imel, kot doslej, na skrbi neutrudni profesor Glonar s svojimi sodelavci. Na starih odbojkarskih igriščih se je pričel gojiti mali rokomet. Zanimivo, pa tudi razveseljivo, Je to, da ima največ pripadnikov med delavsko mladino, med katero je bilo doslej zanimanje za šport minimalno. Tekmovanje v II. ligi Novomeščanom nI prineslo doslej kaj posebnih uspehov, gotovo pa je, da si bodo pridobili mnogo izkušenj in tekmovalne rutine. Stadion ne bo več služil nogometu, ker bo v kratkem zazidan. Novo nogometno igrišče je predvideno v neposredni bližini »Kremena«. Graditi se bo pričelo še to jesen, preostale tekme iz letošnjega prvenstva pa bodo morali nogometaši odigrati na nasprotnikovih igriščih. Za sedaj se fantje še kar dobro držijo. Letos spomladi je v Novem mestu zaživel tudi konjski šport. V svoje vrste je privabil že precej mladine, kar da slutiti, da bi se kot samostojen klub ob podpori ljudske oblasti in JLA lahko lepo razvijal. Smučarji so šele letos odkrili, da imamo tudi na Dolenjskem odlična smučišča, naj bo to v okolici mesta ali pa na bližnjih Gorjancih, kjer je bilo prirejenih že več tekmovanj in tečajev. Največja vsakoletna prireditev je »Gor-janski veleslaloma, katerega so se lotos udeležili tudi gorenjski smučarji. O tekmovalni progi so se prav pohvalno Izrazili. Za smučarske skoke ima društvo na razpo-laeo tudi smučarsko skakalnico. Nekatere panoge, kot tenis, kolesarstvo, drsanje, težka atletika ln druge, nikakor ne naidejo ugodnih tal za svoje delovanje, čeprav so se svoječasno že gojile. Pričakujemo, da s<£ bo mladina še najpreje oprijela drsanja, ker bo drsališče z najmanjšimi stroški možno napraviti na novih odbojkarskih igriščih. Prav tako je nekaj zanimanja in upanja za tenis, namizni tenis pa je obsojen na životarenje, ker zanj ni najti primernih prostorov. Vsako leto se novomeški športniki temeljito pripravijo na Titovo štafeto in jo strumno izvedejo. Sodelujejo in pomagajo okoliškiin društvom pri njihovih nastopih, ki so lahko samostojni, ali pa v zvezi proslav občinskih oraznikov. Športne stike vzdržujejo tudi s tukajšnjim garnizonom JLA, ki ima večkrat prav dobre nogometne in odboj karske ekipe, pa tudi telovadce in atlete. Sedanja društvena uprava, ki jI predseduje tov. Colarič, je na svoje dosedanje delo lahko ponosna. Mars.lka.ksne težave je že premagala, marslkak uspeh že požela, med našo mladino je opravila veliko vzgojnega dela, ima pa še vse polno neuresničenih načrtov. Resna ovira za redno delo društva je dejstvo, da nima lastne štrene, z vsemi telovadnimi oddelki pa gostuje v te'ovadnici Osnovne šole, ki je povečini zasedena po šolskih oddelkih. Društveno pisarno ima skupno z Okrajno Zvezo Partizan v eni najeti sobi, ki Je dosti premajhna, da bi se v njej mogli vršiti sestanki, strokovna in vzgojna predavanja in podobno. Skrb za smotrno vzgojo naše mladine, telesno in duševno, resno narekuje upravi društva, naj nič več ne odlaša z akcijo za postavitev sodobnega telovadnega doma z moderno telovadnico iri vsemi ustre-zaločlml prestori, kar bo društvu omogočilo vsestranski razvol 'n nadaljnje uspehe. J. Klsmcnčiž, Stran 4 •DOLENJSKI LIST« S te v. 48 Spet nekaj o ribniški deželici O ribniški domači obrti je že precej strani popisano, vendar pa je razpravljanje o ribniških domačih obrtnikih vedno zanimivo. Nanizali bomo nekoliko podatkov s tiste strani, ki so širši javnosti neznane. Domača obrt je bila pred vojno doma tudi na ožjem Kočevskem v vaseh okolice Roga — od Jasnice do doline Kolpe. Zadnja vojna, oziroma izselitev Kcčevarjev, je zabrisala vsako sled hišne dc-m?.če obrti na tem področju. V teh krajih so se naselili novi ljudje iz raznih krajev in z drugim načinom dela kot njihovi predhodniki v tem kraju. Spomin na domačo obrt bo živel v teh krajih samo še v besedah. Ribniška dolina je ostala zvesta svoji večsioletni tradiciji. Področje suhorobarjev (to velja za ribniški okoliš) obsega 37 vasi. V teh vaseh se bavi s suho robo nad 500 hiš. Tu je predvsem doma re-šetarstvo in krošnjarstvo, razen vasi Struge, Hrib. Velike poljane, Gorica vas, Rakitni-ca in Grdi dol. V vseh vaseh pa še danes izdelujejo lesena podna za rešeta in rete, obode, leseno posedo (škafe, brente, čebre, banee), žlice, kuhal-nice. orodjarji pa grablje, ko-sišča in razne ročaje, tu so doma tudi pletarji, ročni mizarji in strugarji. V velikolaškem okolišu se bavi s suho robo 70 vasi — 400 hiš. V teh vaseh izdelujejo predvsem leseno posedo, obode in druge izdelke. Pletarstvo je močno razvito na področju Karlovice, izdelovalci cekarjev so doma v okolici Dobrega polja. V velikolaškem področju je močno zastopano tudi ročno mizarstvo, strugarstvo, kuhalničarstvo, žličarstvo in zobotrebca rs t vo. Na Robu izdelajo v velikih količinah obešalnike vseh vrst, razna nasadila, metle itd. V obeh okoliših izdelajo letno 35'.000 škafov, 250.000 kosov raznih izdelkov ročnega mizarstva, 150.000 raznih skled, 50.000 raznih košar in cekarjev, 2,000.000 butaric zobotrebcev, 30.000 ducatov ku-halnic, 50.000 kolačev obodi Rešetarjev-zdomarjev ie danes približno še 400. To so predvsem starejši ljudje, mladi polagoma opuščajo zdoma r jen je in gredo rajši v industrijo. Rešetarji razpečajo za okrog 6 milijonov dinarjev robe letno. Rešetarijo predvsem po Sloveniji pa tudi po ostalih predelih naše države. Letos je odšlo nekaj zdomarjev celo v Avstrijo. Mogoče vas bo tudi zanimalo, da je danes zaposlenih v domači obrti okrog 400C ljudi, del od njih dela samo v se- Začetek sezone v Kulturno prosvetno društvo v Trebnjem je otvorilo sezono s Schillerjevo tragedijo »Kovar-stvo in ljubezen«. Meščanska drama črpa snov v romantičnem zapletu ljubezni med predstavnikoma dveh stanov plemstva in meščanstva. Rahlo da slutiti prelom in boj za obstanek med dvema stanovoma. Režija je to še podčrtala in se izognila neuspehu, ki bi ga uprizoritev doživela, če bi režiser zapadel sentimentalni mistifikaciji ljubezenske tragedije. Režiral je Janez Gartnar s smislom za razčlembo in preciznost in za družbeni poudarek osnovnih obeležij uprizorjene tragedije. Prezidenta Walterja je igral Silvo Artač. Pokazal je, da je zmožen interpretant, iznajdljiv in spreten. Sijajna igra je v finalu obledela. Ferdinanda, njegovega sina, ki je iz romantične ljubezni pripravljen žrtvovati stan ki veljavo, je igral J. Gartnar. Ce v poedinih prizorih ni popolnoma zadel bistva, pa je v celoti in predvsem v zadnji sliki ustvaril podobo, ki ga je gledalcu povsem približala. Osrednja osebnost, ki zastopa prvi del naslova drame, je pre-zidentov tajnik Wurm. Vse zle dogodke in podla dejanja vodi njegovo drzno spletkarjenje. Božo Kovač je sposoben za ta vlogo, vendar se ni uveljavil v vsej veličini črne pošasti. S potjo maršala Kalba je zarisana nagla pot propadanja plemstva. Zahvala rojaka Rojak Anton Resner iz Fontane, ki je bil letos na obisku v stari domovini v vasi Draga pri Sentrupertu in je ob tej priliki obiskal tudi naše uredništvo in upravo, nam je poslal te dni daljši dopis. V njem nam sporoča, da je srečno pripotoval spet nazaj v Ameriko, od koder pošilja pozdrave vsem znancem in prijateljem. Med drugim piše: »Čutim dolžnost, da se zahvatim rojakom v Sentrupertu za vso ljubeznivost, katere sem bil deležen ves čas. Tako so me zadružniki povabili s seboj na velese jem v Zagreb, kamor smo se peljali z avtomobilom. Lepo je bilo na velesej-tnu In videl sem velik tehnič- ~'—> «9 CD Odlična Kvalitet« O Zmerna cena ■ Ugodno pranje (j To so odlike • • PERI O N« (j praška ta pranje ■ • flnlb tkanin Q OBOlOHOlOiOlO' ni napredek Jugoslavije. Iz Zagreba smo šli v Brežice, kjer smo si ogledali muzej in videli veliko zanimivosti. 1» Brežic smo zavili na potovanje po lepi Štajerski. Ogledali smo si moderno kmetijsko šolo, dalje tovarno avtomobilov in druge zanimivosti. Dalje smo se odpeljali v Ptuj na kmetijsko razstavo. Tu sem bil še posebno presenečen. Nekdo iz naše skupine je omenil, da je med njimi Amerikanec in že se je slišalo po zvočniku moje ime. Takoj, ko smo stopili na razstavo, so nam zavrteli več pesmi, meni na čast pa še posebej tisto: »Daleko je kraj ... » Bil sem do solz ganjen. Mislim, da se lepše ne da nikjer peti, kot v Sloveniji. Ko smo se okrepčali z dobro štajersko kapljico, smo se odpravili proti domu skozi Celje. Čeprav smo potovali ponoči, smo se dvakrat ustavili pred spomeniki žrtev, katere so mučili in ustrelili kot talce fašisti. Po dveh dneh potovanja smo se srečno vrnili domov in se zadovoljni razšli. Ta obisk v Sloveniji mi bo ostal v prijetnem spominu vse življenje. Dragi rojaki! Lepo je bilo med farni in hvala za vso prijaznost. Se se vidimo! Hvala tudi šentruperškim gasilcem, kateri so z rešilnim avtom prepeljali mojega svaka v bolnišnico. On je bil prva žrtev nesreče, odkar imajo Sentruperfani rešilni avtomobil. Vsa čast Štruklju, ki se Je zavzel za to koristno stvar, pa tudi drugim, ki so ga pri tem podprli.« Anton Resner 8522 Junlper Fontana — California, zoni Vsa ta množica obrtnikov porabi za svoje izdelke nad 2000 m3 mehkega (cepil-nega) lesa in 2500 m3 trdega lesa, javor, bukev itd. Kakor vidimo ima domača obrt v deželi »ribniški« še zelo močne korenine ter ji ne bomo še tako hitro napisali spominskih besed ob njeni smrti. To je pa brez dvoma velika zasluga zadružnega pododbora za domačo obrt pri OZZ Kočevje. -em- igralske Trebnjem Z vigrano komiko je bil Kalb Slavka Petroviča zelo dobra kreacija v sijaj zavitega dege-neriranca visoke družbe. Ladv Milfordova, propadla priležnica ali skrita plemenitost? Mirni Poljanškova se ni odločila ne za eno ne za drugo. Vendar je bila tudi njena igra zelo dobra. Tone Ojsteršek ni zrel za zahtevno vlogo Mullerja. Njegovi nastopi ne pritegnejo, nasprotno utrudijo, ker so brezčutni in površni. Razredno ost proti plemstvu kot predstavnik meščanstva je zvil v komično prepiranje. Ali režiser vsega tega že na vajah ni opazil? Boljša je bila Julka Gartnar-jeva v vlogi njegove žene. igralka se je vsaj trudila, da zadene bistvo. Jolanda De Petrijeva je Lulzi z otroiko preprostostjo dala pečat čiste lirične ljubezni v mračnem okolju grozeče katastrofe. V igranju je od dejanja do dejanja rasla in bila visoko nad povprečjem. Lepo je igral Marjan Zupančič starega komornika. Revolucionarno obsodbo vladajoče družbe je podal z mirno in veličastno upornostjo. V vlogi komornice Zofije Je bila Marija Tomiceva prijetno in preprosto dekle, prav tako dober je bil tudi Slavko Gričer kot služabnik. Ugotovitev, da premiera nI bila najboljša, ne zmanjša priznanja igralcem v Trebnjem. Skoda, da prvič niso tako lepo uspeli, kot so na nedeljski reprizi, ki je povsem zabrisala slab vtis ponesrečene premiere. A bili smo redki, ki smo slučajno ali namenoma gledali v soboto in še v nedeljo. Ra, T. Ameriški roparji niso kar tako V Scottsbluffu v Nebraski je oni dan med uslužbenci, ki so prišli na delo, vstopil kot gost tudi neki ropar. S pištolo v roki je hladnokrvno zaprl šest uradnikov v stranski prostor, nato pa pobral iz blagajne 50.000 dolarjev v gotovini- Da je hitreje izginil, se je odpeljal v avtomobilu, ki je bil last knjigovodje. Ne gre brez tujih zgledov? Mnogi starši kaj radi postavljajo otroku katerega njihovih vrstnikov za zgled. Mirko mora n. pr. nenehno poslušati: »Zakaj nisi priden kot Janez«, »Saj ne boš nikoli tako dober učenec kot on«, Nauči se vendar kaj od njega!«, »Posnemaj ga!«. Te primerjave in to postavljanje za zgled mu že kar presedajo in vse pogosteje jih kar preslišl. Ali dosega tako primerjanje svoj namen? Pri Mirku gotovo ne. Dobro ve, da Janez vendarle ni tako dober učenec, kot se njegovim stratem zdi; da pa ni tovariški, da pa ni iskren, da ni uporaben pri nobeni skupni igri (vse te vrlina pa fantje dokaj cenijo!) to vse je z vrstniki že dobro presodil. Ima zanj pač vse drugačno merilo kot njegovi starši — in priznati mu je treba, da pozna Janeza mnogo bolje od njih. Nad njim pa se za to, ker je pri starših veliko bolj cenjen kot on sam, pač rad znese: kjerkoli le more, mu nagaja, mu kaj podtakne in ga pred sošolci osmeši. Postaja mu prav sovražen in to le zato, ker je pač takšen, kakršnega želijo imeti njegovi starši. Mnogo bolje bi starši storili, če bi Mirku postavili drugačne primere. Ce je član mladinske, pionirske ali katere druge organizacije bo mnogo več zalegel opomin: »Dober mladinec ni nikoli slab učenec«, »Taborniško pravilo je, da pomagaj starejšim«, pri čemer bo sin slišal to, kar ga v organizaciji navajajo in kar bo kot dober član organizacije tudi poskušal narediti. Še več kot to, pa bi dosegla pohvala. Saj je večina staršev tako hitro pripravljena karati, tako skopa pa s pohvalami. Ob dobrem šolskem uspehu in delavnosti naj bi ga pohvalili, pa bi drugič ob neuspehu mirno lahko primerjal: »Danes te nismo veseli kot zadnjič«. To bi mu zapustilo mnogo globlji vtis, hkrati pa se ne bi porajala ljubosumnost in sovražnost do vrstnika, ki je stalno njegov zgled, pa najsibo res tako zgleden ali ne. z. g. Nepremišljene poroke so zeio drage V Ameriki je 2,500.000 raz-poročenk, katerim morajo bivši zakonski možje plačevati letno skupno tri milijarde dolarjev. To znese povprečno na vsako razporočenko letno okoli 1.200 dolarjev vzdrževalni-ne ah preživnine.. Seveda dobe nekatere ločene žene v Ameriki tudi višjo odpravnino, samo, da se jih možje znebijo. Tako je neki velik »revež«, Tomy Manville, dal svojim devetim razporo-čenim ženam skupno 20 milijonov dolarjev preživnine. (Za tako odpravnino bi se prav gotovo ločilo od njega še mnogo žena). Res je, vsaka zale-tavščina draga, pa tudi zale-tavščina pri poroki ni poceni. Kako so pred 80 leti uvajali novo mero in „vago ii Veliko nezakonskih otrok v Avstriji Po statističnih podatkih je bilo v Avstriji lani rojenih skupno 103.000 otrok, od tega kar 16-300 nezakonskih. To pomeni, da pride na vsakih 1000 otrok 159 nezakonskih. Prejšnje leto je bil ta odstotek še večji in je znašal 165 na tisoč rojenih otrok. Zanimivo je, da je v Avstriji razmeroma največ nezakonskih otrok. V Nemčiji na primer pride na vsakih 1000 rojenih otrok 96 nezakonskih, na Danskem 74, v Angliji 51, na Norveškem 43, v Italiji 34, v Belgiji 26 in na Nizozemskem samo 15 nezakonskih otrok. Velika razlika je v tem pogledu tudi med posameznimi avstrijskimi deželami. Tako se rodi na Predalskem in Gradiščanskom manj kot desetina otrok izvem zakona, na Dunaju in v Nižji Avstriji jo vsak osmi rojen izven zakona. Na Koroškem in Štajerskem je skoraj petina otrok nezakonskih, na Solnogra-ikvm pa skoraj ena četrtina-Statistika pa tudi dokazuje, da je umrljivost dojenčkov med nezakonskimi znatno večja kot med rojenimi v zakonu. Dočim umre povprečno na 1000 otrok rojenih v zakonu 48 otrok, j in umre med enakim številom nezakonskih kar 73. Seveda, nezakonski otrok je malokje zaželen im zato je tudi skrb za njega manjša. L. 1789 je revolucija v Franciji zrušila stari družbeni red — fevdalizem in postavila na oblast meščanstvo. Prevrat je prinesel mnogo družbenih sprememb, med drugim pa je uvedel tudi novo dolžinsko mero — meter. Ta enota je postala podlaga tudi za ploskovne in prostornin ske mere. Toda v odtalih evropskih državah so se novosti dolgo upirali. Istočasno 3 revolucijo so namreč odklanjali tudi njene pridobitve, naj so bile še tako praktične. Toda pametne stvari s© lahko le nekaj časa braniš, ne moreš pa j i preprečiti, da ne bi prej ali slej prodrle. Tako je bilo tudi z novimi merskimi enotami. Nekako 80 let po francoski revoluciji se je tudi stara reakcionarska — Franc Jožef ova Avstrija odločila, da uvede namesto čevljev, oralov in poličev metre, are in litre ... Da bi se ljudje lahko pravočasno navadili na nove enote, je bilo leta 1873 sklenjeno, da se smejo takoj rabiti tudi nove mere, stare pa ostanego v rabi do konca 1875. S prvim januarjem 1876 pa bodo stare enote prepovedane. Seveda so te spremembe povzročale zlasti kmetom veliko preglavic. Treba se je bilo privaditi novemu merjenju, nabaviti nova merila, predelati stare tehtnice itd. To je veljalo mnogo denarja, ki ga je bilo pa prav tiste čase Motiv is Ribnice Zanimivosti Največja in najmanjša ptica Največja ptica na svetu afriški noj; zraste visoko 2 m 75 cm in tehta nad 100 kg. Leteti ne more, toda teče tako urno, da prehiti tudi bržega konja. Nojevo jajce tehta en kiilogram in pol. Najmanjše ptice so kolibri (živijo v Ameriki). Neke vrste kolibriček je dolg samo 3 centimetre. Kolibri slovijo po prekrasni barvi perja- Hranijo se z medom cvetlic, kot čebele. Kaj ima Azija? Azija je največja celina sveta (44 milijonov kvadratnih metrov površine) in ima tudi največ prebivalcev — 1330 milijonov. Vrhu tega ima: največji polotok — Arabijo, največji vrh, — Mont JEverest (8882 m,) najtoplejše področje na svetu (okrug Bagdada; 78 stopinj). nnjnirzlejsi kraj (v Vzhodni Sibiriji so izmerili 78 pod pod ničlo), najgloblje morje (pri Filipinih, 10.861), največje jezero (Kaspisko), najbolj slano morje (Mrtvo morje je tako slamo, da sle- Znani napredni demokrat Frank Lauach, doma iz Ribnice na Dolenjskem, je bil pri zadnjih volitvah ie petič izvoljen za guvernerja države Ohio. To Je veliko priznanje ameriških volivcev Človeku naše krvi. Nanj so upravičeno ponosni naši rojaki v Ameriki, pa tudi ml v stari domovini. herni živi organizem pogine v njem v prvi minuti), najbolj... preveč je, da bi naštevali- Prvi parnik v našem morju 28- novembra 1818. leta so Tržačani napolnili obalo in debelo gledali doslej nepoznani prizor: v pristanišču je vozila sem in tja ladja brez vesel in jader — bil je to prvi parnik v našem morju. Imenoval se je >Caroli.na< in je bil zgrajen v Trstu pod vodstvom angleškega konzula Al-lena. Neki takratni časnik je zapisal: »Tr/ačani so plaho in začudeno gledali to novo prikazen, le malo se jih je upalo stopiti na to ladjo, vendar so se z njo kmalu sprijaznili. Parnik je začel voziti iin progi med Trstom in Benetkami.« zelo malo, saj je razsajala huda gospodarska kriza in uničevala že tako prezadolženega kmeta. Ljudje so si pač mislili: čemu zopet ta novotarija, ko imamo že tako dovolj skrbi! Da je bilo tudi na Dolenjskem tedaj veliko nevolje, nam kaže dogodek iz življenja ljudskega pesnika in godca Janeza Rupnika _ Možeta. Kakor ob vsaki posebni priliki je tudi zdaj zložil na novo mero in »vago« strupeno zabavljico, in v njej izpovedal splošno nezadovoljstvo z razmerami. Za pesem je zvedela oblast in govorilo se je, da bi Može ne ušel kazni, ko bi ne bil član nemškutarske kazimske godbe. Vendar mu to ni pomagalo. Pisatelj Tnlina, ki ga je stvar zelo zanimala, si je v notez zapisal tole: »Narodni pesnik Može sedel v zaporu 48 ur radi satire, katero naredil v dolgi slani pesmi na nove mere in uteži«. Zal nam pesmi same Trdina ni zabeležil. Dolgo sem zaman povpraševal stare ljudi, ali jim je ta zabavljica znana. Končno pa se mi jo je le posrečilo zaslediti. DodgoHertni novomeški godec, u pok. poštar Mišjak se je je spomnil in. mi povedal nekaj kitic. Ce kdo zna celo, pa naj jo pošlje našemu urednisHvu, da se tudi ta zanimivost otme pozabi! Bčr. NOVA MERA NOVA VAGA Nova mera, nova vaga: litre in kilogram. Na to se jttst popolnoma nič n« spoznam. Na plac hočem kupit špeha, bara ne ve, kaj je ta špraha* Pravim: Dej mi ga en kilogram!« Baba pa prav: »Jest ga ne dam.« Bojim se še te novice, da bodo prišle manjše žlice; če to zvedo v Ribnici, bodo jutri že manjši piskrci. Če smo kaj dolini za franke, so pa še hujši kot ciganke. Prec ga prinese vrag, ^a pogleda u svenak. Če pa v ital ne dobi prašiča, pa že tako dolgu stiče, da najde trikrat več, kol ga vrag nese od hiše preč. O KROGI C BODIČASTE Jože in Tine 9ta si zaželela motornega kolesa. In res, na vogalu je stal krasen BMW s prikolico. Jože vžge motor in požene, Tine pa skoči v prikolico. Z vso brzino odpeljeta proti Zagrebu. V Brežicah Jože ustavi. Tine je komaj še živ. Upehan in prezno-jen komaj pride do sape in pove prestrašenemu Jožetu: »Ko sem skočil v prikolico, se mi je udrlo dno in tako sem moral vso pot v prikolici teči.* V norišnici so zdravili človeka, ki je imel fiksno idejo, da je koruzno zrno. Res so ga ozdravili in poslali domov. Ko pa je stopil na dvorišče norišnice, je zagledal petelina in se mu začel plašno umikati nazaj v vežo »Saj vendar niste koruzno zrno*, mu reče strežnik. »Jaz to že vem, ne vem pa, če ve petelin*. »Kam pa letos na dopusti Spet v Rogaško Slatino?* »Ne, nisem ravno pri najboljšem zdravju.* V norišnico je prišla neka delegacija. Da bi vodstvo zavoda pokazalo uspehe zdravljenja, je članom delegacije dala nekaj že ozdravljenih pacientov za vodice. Tako eden teh vodičev vodi neka') članov delegacije po poslopju m razlaga: »Tale bolnik za rešetkami divja neprestano in bi vas takoj pobil, Če bi prišel do vas. Tale človek vedno laja in si domišlja da je pes. Tegale tu moramo imeti v prisilnem jopiču, ne trpi pa obleke na sebi*. Tako jih je vodil od bolnika do bolnika in razlagal. Ob koncu jim pokaže mirnega starca, ki je dostojanstveno hodil po sobi. »Tale tu je izredno nevaren primer. Domišlja si, da je papež. Pa ni, da veste. Papež sem jaz!« Peter sedi v kavarni in kvarta. Pa mu pošepeta uslužen jezik: »Pri tvoji ženi je pa nek tvoj prijatelj.* Peter odloži karte in hiti domov. Ko se vrne, reče užaljeno: »Kakšen prijatelj neki? Saj ga niti poznam ne*. Kenguru In tehnika S tane Gabrovec Bela krajina do naselitve Slovencev (Nadaljevanje) Med zapestnicami prevladujejo steklene pred ploščatimi, bronastimi. Najvažnejši pa »o v ce-lotaem gradivu obeski, narejeni v*rfinoma v predrti tehniki, ki najbolj kažejo novo stilno občutje v nasprotju s soden jim gradivom v dolini Krke. Kot je v avoji vafcu študiji »Prazgodovina SAovenlje, posebej Krajn-ake v luči zbirke Mecklenburg-s motovil Lazar, prevladuje v viloi&mi gradivu ornarnentalno njjpftmj« nad pripoveduj očim, rnMfllnrtf»i:iii Prvo je latensko-kttUaive prvina, drugo halStat-sko«#Hw*:i. Orožja je bilo najdenega malo. Večinoma so tu le krivi meči, ki jih za-radl podobnosti I grškimi, imenujemo z grško besedo raahaira. Ta krivi meč je po vsej verjetnosti baflkansiko-il irska oblika orožja, ne keltekega in tako se be-loitajnska Vinica tudi po orožju loči od najdišč onstran Gorjancev, kjer imamo Mokronog, ~'^me^povezu- jejo Vinico z najdišči v Liki, proti zapadu pa s Cerknico, kjer Ložar prav tako domneva Japode, čeprav na starejši stopnji. Bel« krajina je tako povezan« na vzhod ln zahod v isti tehnični »rupi, proti severu pa moji na Panonce, kot je Appian pozneje označil etnične grupe ob Krki in Savi. Ce tako močno poudarjamo latenskodobni značaj Japodske kulture v Vinici, je to seveda sodba, ki se vsiljuje na prvi pogled brez podrobne analize. Ta bo jasno tudi v Vinici odkrila več stopenj; starejša, ki jo predstavlja rtasta fibula, je bogato zastopana že v Podzemlju in Cerknici; srednja, v kater: je Vinica najbogatejša in Izrazita, in mlajša, ki je zastopana predvsem v okrasju in fibulah Te kužejo že razvoj lz srednje-latensklh v poznolatensko ln nakazujejo provincialno rimsko fibulo. Toda v tem pregledu nam gre bolj^za široke ugotovitve, kijih moramo v tej zvezi poudarite,, Kratek pregled če« slovenski arheološki material kaže na zanimive povezave. Tam, kjer ilirska plemena razvijejo bogato cvetočo halštatsko kulturo, ki Ima svoj vrh nekje v petem stol. pr. n. š. so močna dovolj, da se ubranijo tujih vplivov. Vače, Stična n. pr. brez izrazitih preskokov nadaljujeta kulturno dediščino petega stoletja tudi še v poznejši Čas. Drugače pa je z Belo krajino. Tu sem že v Podzemlju omenil, da prevladuje gtarohalštatskl mater ;1; in da se cvetoči halštat petega stoletja nI uveljavil v tisti meri, kot bi pričakoval!. Tako je nastal odprt prostor, kjer je lažje zaživela japodska kultura 111 se v Vinici uveljavila v tisti meri, kot pri nas sicer nikjer na Slovenskem.. Ob ekspanzivni politiki Rima so Japodi nujno kmalu morali priti v stik z Rimljani. L. 181 je bila ustanovljena Aquileia in to Je bil prvi znak, da misli Rim tudi proti severovzhodu začeti z velikopotezno politiko. V začetku je bila Aaulleia samo obrambna postojanka, ob uspehih v Sredozemlju pa je kmalu postala odskočna deska za napadalno politiko. Dežela Japo-dov ni bila tako bogata, da bi Rimljani hoteli živeti v mirnem trgovskem sožitju kot Norikom, ki Je bil bogat z železom. Ker pa Je bila dežela »trategično važna, so Japodi kmalu prišli v sovražen stik z Rimljani. Leta 171 pr. n. š. je hotel konzul C. Ca&sius Longlnus prodreti skozi japodsko ozemlje v Makedonijo, toda senat je imel, kot poroča LlviJ, resne pomisleke, da ne bi konzul s tem pokazal plemenom ob Jadranu tudi pot za vdor v Italijo. Stara genialna Hanibalova ideja, ki je hotel pridobiti Antloha III., da bi iz ilirskega ozemlja ogrožal Italijo, je Rim vedno plašila. Konzul se je moral vrniti. Na povratku je oplenll japodsko ozemlje. Japodi so svojega soseda spoznali in položaj takoj razumeli. Na kraških višinah so zgradili bogat sistem utrdb proti sovražniku. Priznati moramo, da so se Japodi dobro branili in spretno Izrabljali zmedo tedanjih državljanskih vojska. Toda severovzhodna me- ja Rima na kraških višinah je bila dalj časa nevzdržna, saj so bili Rimljani na Jugovzhodu že globoko v Aziji, na meji Par-tov. Oktavijan, poznejši cesar Avgustus, je že pred odločilnim spopadom z Antonij em pokazal svoj velik smisel za uravnovešeno politiko sinteze. ?,rtev so bili naši kraji. O Oktaviano-vem pohodu leta 35 proti Japodom, imamo obširna antična poročila, vendar je pohod v podrobnosti še vedno nejasen. Vojska je bila skrbno pripravljena, sodelovala je suhozemska vojska in mornarica, ki je čistila jadransko obalo od piratov; Senj je bil Izhodiščna postojanka. Suhozemska vojska Je prodrla v notranjost in zasedla japodska mesta Menetium (današnje Brinje), Avendo (današnji Brlog), Aruplum (današnji Otočac). Hujše je bilo nadaljnje prodiranje v notranjost japod-skega ozemlja preko skoraj ne-prodirno Kapele, kjer so se Japodi v Motulu Rimljanom trdovratno upirali. Po težkih in dolgotrajnih bojih, v nekaterih je bil sam Oktavian ranjen, je Metulom padel ln s tem zadnja večja ovira pred Siscio. Ta je bila kmalu za tem trdno v ro- kah Rimljanov In je tako postala važna postojanka za nadaljnje rimsko prodiranje v Ilirik. Japodaka moč Je bila zlomljena in s tem je tudi Bela krajina prišla v sklop rimske državne organizacije. Njeno ozemlje je bilo organizirano v provinco Iliricum, po razdelitvi Ilirika pa v Panonio Superior. Ne da bi se hoteli spuščati v zamotana vprašanja lokalizacije Metula, moramo v pregledu be-lokrajnske prazgodovine in arheologije vendar omeniti, da »o ga že zgodaj poskušali staviti namesto današnje Metlike. Ker zato nimamo drugih argumentov kot podobno ime (Metlika — Metulum), Je to enačenje nevzdržno. Iz istega vzroka odpade tudi lokalizacija Metula v Met-lje pri Ložu. Metula najbrž ne bo Iskati na slovenskih tleh, ampak na Hrvaškem, pa naj Je potem Velthova stava v Vlni-fiico pri Ogulinu že pravilna ali ne. Tudi Smihel pri Hrenovkah Je mnogo preveč na robu ja-pods/keira ozemlja, da bi moflM biti glavno mesto, okrog katerega so Je osredotočil odpor Japod ov. Poraz Japodov In rimsko maščevanje leta 35 pr. n. c. jc mo- ralo biti strahotno. Najboljši dokaz za to je pač Suetonovo poročilo, po katerem Japodi in LiburnI v znanem ilirskem uporu leta (J—9 po n. š. niso sodelovali. Rimljani «0 torej že leta 35 tako do kraja razbili njihovo vojaško in politično moč, da Japodi v skupnem ilirskem uporu niso mogli več sodelovati. Bela krajina pod Rimljani je skoraj neznana In neraziskana. Niti tega ne vemo, ali Je spadala bolj v območje Nevioduna aH je bila bolj povezana po Kolpi g Siscio. Pečnlk nam omenja veliko število rimskih postojank, ki naj jih še enkrat naštejemo po redu, kot Jih sam navaja: Mačkovec, Strekljevec, Rožamec, Loka pri Črnomlju, Črnomelj, Pusti gradeč, Tribu-če, Metlika, Primostek, Gradac, Kučer (Sarla objavlja napisni kamen najden na Kučerju), Otok, Boršt, Cerkvišče, Vrano-vlčl, Krupa, Vlnjl vrh, Kreslm-1 je. Vrh pri Vinici, Ogulin pri Vinici, Zilje pri Vinici, Stari trg pri Poljanah (Malnerlč omenja najdbo rimskih novcev ln zlata verižice). Vse to pa so le Imena, ki nam ne muvejo pomagati do zaključne podobe. 54214