KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
6.
KOS.
V LJUBLJANI, dne 23. januarja 1932.
Letnik
III.
VSEBINA
69. Govor, s katerim je Nj. VeL kralj otvoril seje narodnega
predstavništva.
70. Zakon o državnih monopolih.
71. Zakon o ureditvi prometa s filmi.
72. Uredba o velikosti nagrade dnevničarjetn pri predsedni-štvu ministrskega sveta.
73. Izprememba uredbe o draginjskih dokladah duhovništva.
74. Odločba o zavarovanju v naši državi.
75. Odločba o retaksaciji receptov.
o i>-
76. Odločba obče seje državnega sveta.
77. Ukinitev finančnih inšpektoratov.
78. Razpisa — uvozno ocarinjanje tokomerov, — odločba vozni prepovedi orehovih debel.
79. Razpisa — uvozno ocarinjanje klobukov, — odločba o i> premembi štev. 537., točke 1. c), uvozne carinske tarife.
80. Otvoritev novih telefonskih zvez.
81. Znižanje telefonske pristojbine Tržič—Portschach itd.
82. Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
83. Razne objave iz »Službenih novin«.
69.
Govor
s katerim je Nj. VeL KRALJ ALEKSANDER I. otvoril seje I. jugoslovanskega narodnega predstavništva dne 18. januarja 1932.*
Gospodje senatorji in narodni poslanci!
Z veliko radostjo, s polnim zaupanjem v našo lepo nacionalno bodočnost pozdravljam Vas vse in ves jugoslovanski narod, ki ga dostojno predstavljate. Zgodovina vsega jugoslovanskega naroda, odkar se je naselil v teh lepih krajih naše t .isvine, je polna velikih dogodkov, usodnih preobratov, težkih preizkušenj in mogočnih poletov, dokler ni bilo naposled z veličastvenimi zmagami nad vsemi sovražniki svobode in edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev kronano veliko delo nacionalnih prerokov, mučenikov in junakov jugoslovanske misli.
Polnih 12 stoletij je preteklo v mukah in nadčloveških borbah za ohranitev naših plemenskih individualnosti. Zelo močni narodi in privlačne civilizacije so udarjali na naša razdeljena plemena in države. Kljub temu pa se moremo v toku vseh preteklih stoletij ponašati s tem, da nikoli ni ugasnila misel medplemenskega bratstva in jugoslovanske zajednice. živela je večno v etičnih elementih jugoslovanskega edinstva in v proroški zavesti najboljših sinov našega naroda tudi tedaj, ko se je moralo vsako naše pleme ločeno in samo boriti za svoj obstanek!
Končno je etična resnica jugoslovanske misli zlomila vse zapreke, umetno ustvarjene tekom vekov, in dospela v zaključni dobi naše mučeniške in krvave nacionalne revolucije in v svetovni vojni do tega, da je ustvarila eno in nedeljivo jugoslovansko kraljevino z enim narodom v eni državi.
Ko sem po sijajnih zmagah 1. decembra 1918 imel srečo, da svečano proglasim uedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev na podlagi svobodno izražene volje vsega našega naroda, smo iskrenih src zahvalili Boga, da je ostvarjen sen in večni ideal naših slavnih pradedov, najboljših Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Uedinjeni in svobodni smo imeli nalogo, da organiziramo s sodobnimi ustanovami močno nacionalno državo, da v njej pripravimo najboljše pogoje za bodočnost.
Z ustavo z dne 28. junija 1921. smo skušali rešiti tn svojo državno in nacionalno nalogo. Kmalu pa se je vse jasneje pokazalo, da naša nacionalna misel ni dobila v ustavi troimene države svojega pravega izraza in tudi ne moči organizirane nacionalne celote. Z vsemi onimi sledovi preteklosti, ki so nas plemenski razdvajali, nismo mogli v polni meri, sintetično, razvijati vse naše nacionalne vrline v neobhodnem notranjem edinstvu in harmoniji.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« (izredna} štev. 13 A z dne 13. januarja 1932.
V taki državni ureditvi je naše javno in organizirano politično življenje tudi jedva poskušalo, da z zaupanjem in iskreno prestopi ozki plemenski okvir. Premagali smo vse zunanje sovražnike, toda sebe, svoja posebna pojmovanja nam je bilo najteže premagati, kakor da ono, kar je plemenskega, ne dobiva baš v edinstvu, v celoti, svoje največje vrednosti in svojega skrajnega cilja.
Toda najtežji udarec je nacionalna in državna misel doživela od zaslepljenih strankarskih strasti in njihove medsebojne borbe. Zloraba političnih svoboščin in parlamentarnega reda je bila tako težka, da je ogrožala napredek in razvoj celokupnega našega narodnega življenja. Zaman so bila vsa pričakovanja, da bo razvoj našega notranjega življenja dovedel do ureditve razmer v državi. Naša nacionalna in državna celota je bila resno ogrožena. Pretilo nam je državno razsulo in narodno razedinjenje.
Niti trenutek se ni smelo pozabiti, da narodno uedinjenje ni delo ene generacije in tudi ni posledica zgodovinskega slučaja. To je delo neprekinjenih naporov, stoletnih nacionalnih živih ciljev in posledek moralnih in zgodovinskih pridobitev. Narodno edinstvo in državna celota ne moreta nikoli biti predmet kakih pogajanj, ostati morata za vedno nad našim dnevnim življenjem in nad vsemi posebnimi interesi.
Gospodje senatorji in narodni poslanci!
Z odločitvijo z dne 6. januarja 1929 sem presekal to slabo stanje. To je bila moja sveta dolžnost pred narodom in zgodovino. Svoji vladi, kateri sem takrat poveril upravo države, sem stavil v dolžnost, da z dobro upravo čimprej pomiri strasti in okrepi med narodom vero v bodočnost. V tem pogledu je kraljevska vlada izvršila z uspehom največje napore. Z zakonom od 3. oktobra 1929 je naša kraljevina dobila svoje pravo ime in so bili odstranjeni vidni sledovi preteklosti, one umetno ustvarjene upravne razdelitve, ki so postale zgodovinske v tragičnem razdvajanju naših plemen.
Navdušeni sprejem teh odločitev po vsem narodu s splošnim zaupanjem v vseh krajih naše domovine, kar sem mogel osebno ugotoviti v neposrednem stiku z narodom, je v meni utrdil prepričanje, da je Jugoslavija enako mila domovina vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem in da smo na pravi poti za trajno izgraditev naše nacionalne države.
Zvest svoji besedi in tradicijam svojega doma sem z ustavo od 3. septembra lanskega leta ustvaril osnovo za ostvaritev onih ustanov, one državne uprave in državne ureditve, ki bodo najbolj odgovarjale splošnim narodnim potrebam in državnim interesom.
Načela nove ustave nudijo vse možnosti za zdrav nacionalni in socialni napredek in normalni razvoj političnega življenja. Vsa ta načela bo treba lojalno izvajati v njihovi pravi zamisli: nacionalno edinstvo in državna celota sta izven vsake diskusije; v decentralizirani unitarni državi svoboden, ravno-praven nacionalno nedeljiv narod, poln spoštovanja in ljubezni za vero, navdahnjen vsega, kar je lepo in vzvišeno in svest si svoje velike dolžnosti v človeški zajednici.
Vi boste morali, gospodje, ustvariti v duhu teh načel in v zvezi z njimi važne zakone, ki naj zagotovijo svetlo in napredno bodočnost naše kraljevine, bodočnost, ki bo vredna velikih brezštevilnih žrtev vsega jugoslovanskega naroda za nacionalne ideale. Pot za to Vam je začrtana, a veliko zaupanje, ki Vam ga je izkazal narod, je za Vas najzanesljivejša opora in jasno izražena volja.
Gospodje senatorji in narodni poslanci!
Sestali ste se v resnih časih. Narodno predstavništvo stoji pred težkimi nalogami. Splošna in nezaslišana gospodarska kriza je zajela ves svet. Njeni valovi se niso ustavili pred mejami Jugoslavije. Napori vseh narodov gredo za tem, da najdejo zdrav izhod iz sedanjega težkega stanja. Z njimi združimo vse svoje sile, kar nam bo tem lažje, ker živimo z vsemi v dobrih odnošajih in ker sodelujemo s polno lojalnostjo in razumevanjem mednarodne solidarnosti. Pri tem me navdaja posebno zadovoljstvo, da naglašam, da je naša zunanja politika v popolnem soglasju s politiko naših zaveznikov in prijateljev. Jugoslavija hoče ostati tudi v bodočnosti odločen pobornik miru in reda v Evropi. V doslednosti s tem hočemo sodelovati pri reševanju dveh važnih vprašanj, ki sta postavljeni v tem letu na dnevni red mednarodnih sestankov. V vprašanju razorožitve bomo prevzeli vse žrtve, ki se morejo spraviti v sklad z interesi naše varnosti. Naša vojska ni bila nikoli instrument za ogrožanje miru in tujih pravic. Ona bo ostala tudi v bodočnosti obramba naroda in šola za njegovo nacionalno vzgojo.
Problem odgoditve reparacij je spravil našo državo v zelo težek položaj. Mi ne moremo na eni strani nositi bremen in žrtev za zmago splošnih načel svobode in pravice, a da se nam na drugi strani odvzame možnost, da z odškodnino za ogromne vojne škode izlečimo težke rane naše zemlje. Naše stališče je diktirano od najnujnejših interesov našega naroda in nam ne nudi možnosti za drugačno postopanje.
Kraljevska vlada je storila skrajne napore za ublažitev gospodarske krize ter je posvetila in bo tudi v bodočnosti posvečala svojo največjo pozornost ozdravljenju naših gospodarskih razmer. Neobhodno je potrebno, da se v vse naše javno gospodarstvo uvede največja štednja in da se spravijo javni izdatki v sklad z realnostjo dohodkov in s finančno močjo naroda. Kraljevska vlada bo predložila narodnemu predstavništvu državni proračun, ki bo upošteval ta načela. Princip največje štednje se mora izvesti tudi v banovinah in v občinah; treba je poiskati pota in načine za uprostitev in pocenitev uprave, kar pa ni treba, da bi bilo v nasprotju z upravičenimi zahtevami njenega stalnega izboljševanja la izpopolnitve.
Gospodje senatorji in narodni poslanci!
Gospodarska kriza zahteva nujnih in odločnih,	a tudi dobro	premišljenih	ukrepov. Nezaslišan
padec cen poljedelskih pridelkov je ustvaril zelo težak	položaj za naš	kmetski svet. Omogočiti kmeto-
valcu s primernimi cenami za njegove pridelke napredno življenje, dvigniti zopet njegovo potrošno silo in ustvariti mu ugodne pogoje za gospodarski kredit, to je glavni problem, ki je pred Vami. Z dovršitvijo agrarne reforme je bilo ostvarjeno načelo, da pripada zemlja onemu, ki jo obdeluje. S tem so bili ostvarjeni za vse kraje socialni in gospodarski pogoji za zdrav razvoj naše vasi. Kraljevska vlada bo skušala s smotrno gospodarsko politiko dvigniti kvaliteto naše kmetske produkcije in s sistematskim razvojem zadrugarstva okrepiti gospodarsko moč našega kmetovalca.
Naša zunanja trgovinska politika bo skušala z vsemi silami očuvati in okrepiti naša agrarna tržišča v inozemstvu, pri čemer ne bo zanemarjala zaščite enakega razvoja vseh panog gospodarstva.
Prav tako bo kraljevska vlada skrbela za .upravičene interese domače obrti in industrije, čijih delavnost moramo ohraniti, ker je z njimi zvezan obstoj velikega dela našega delovnega ljudstva.
Dobro premišljena gospodarska politika ne bo prezrla potrebne postopne izgraditve našega socialnega	zakonodajstva. Ravnajoč se po načelih narodne	solidarnosti bo	treba storiti	vse, da se bremena
težke	gospodarske krize enakomerno in pravično porazdele na vse sloje naroda.
Kraljevska vlada in narodno predstavništvo se bosta pri donašanju gospodarskih zakonov poslu-žila strokovnega mnenja gospodarskega sveta, v katerem bodo zbrani glavni zastopniki vseh vej našega gospodarskega življenja. Ostvaritev gospodarskega sveta bo med prvimi nalogami Vašega zakonodajnega dela. Pri sistematskem delu za izpopolnitev naše notranje ureditve bo na dnevnem redu narodnega predstavništva tudi končno veljavna organizacija občinskih in banovinskih samouprav, teh najvažnejših edinic narodnega življenja. Kraljevska vlada bo pripravila potrebne zakonske načrte in jih bo predložila narodnemu predstavništvu v rešitev.
Gospodje senatorji in narodni poslanci!
Poleg navedenih nalog Vas v zakonodajnem delu čakajo še mnoga druga vprašanja, ki jih bo postavil na dnevni red razvoj države in narodnega življenja. Od Vašega smotrenega dela, od Vašega čuta odgovornosti, ki ste jo prevzeli nase, od Vašega razumevanja narodnih in državnih potreb in od Vaše uvidevnosti je odvisen uspeh velikih nalog, pred katere je postavljeno narodno predstavništvo, ki mu je narod s tako 'redko enodušnostjo izrekel zaupanje v enem zgodovinskih trenutkov našega nacionalnega razvoja.
Naj bi Vas spremljala božja milost in pomoč v delu za korist naroda in za čast naše kraljevine Jugoslavije!
Proglašam, da so seje narodnega predstavništva otvorjene.
V Beogradu, 18. januarja 1932.
Broj 40.
ALEKSANDER 1., s. r.
Predsednik ministrskega sveta: P. R. živkovič, s. r.
.Minister za šume in rude: dr. Stane Šibenik, s. r.
Zastopnik zunanjega ministra minister trgovine in industrije:
dr. Albert Kramer, s. r.
Minister prometa: Lazar Radivojevič, s. r.
Minister trgovine in industrije: dr. Albert Kramer, s. r.
Minister poljedelstva: Juraj Demetrovič, s. r.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Ivan Pucelj, s. r.
Minister gradbe: Nikola Preka, s. r.
Minister za notranje posle: dr. Milan Srškič, s. r.
Minister vojske in mornarice: armijski general Drag. Stojanovič,
Minister prosvete: dr. D. Kojič, s. r.
Minister financ: dr. Milan Gjorgjevič, s. r.
Minister pravde: Boža Maksimovič, s. r.
Minister za telesno vzgojo: dr. Drag. Kraljevič, s. c.
Zakoni in kraljevske uredbe.
70.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
p državnih monopolih (M. Z.).* PRVO POGLAVJE.
Uvodne odredbe.
§ L
(*) Monopolna pravica pripada držav;,
(2) Ta zakon obsega državni monopol na tobak, cigaretni papir, vžigalice, umetne vžigalnike, kresilnike in kremene za njih prižiganje, petrolej in sol.
§ 2.
(*) »Samostalna Uprava Državnih Monopola Kraljevine Jugoslavije« (v nadaljnjem besedilu zakona skrajšano »monopolna uprava«), upravlja v imenu države monopole, omenjene v odstavku (2) § 1. tega zakona; je samostojna ustanova in je pod nadzorstvom ministra za finance.
(2)	Ustroj in pristojnost monopolne uprave predpisuje uredba o samostalni upravi državnih monopolov po odredbah člena 10. zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895. in poznejših zakonov o državnih posojilih, za katere so zastavljeni državni monopolni dohodki.
§ 3.
(*) Nepremičnine in inventar monopolne uprave sestavljajo osnovno glavnico, ostala imovina (gotovina, po-trošni material, sirovine, polizdelki, izdelano blago in terjatve) pa obratno glavnico.
(2) Osnovna glavnica se povečuje z investicijami, izvršenimi v breme proračuna ali iz presežkov monopolnih dohodkov ali iz posojil, zmanjšuje se pa z rednimi letnimi odpisi zaradi padanja njene vrednosti po redni uporabi, odnosno z izrednimi odpisi zaradi elementarnih škod ali izpremenjenih pridobitnih ali proizvodnih razmer.
(3) Obratna glavnica služi za nabavljanje potrošne-ga materiala, sirovin, polizdelkov in izdelanega blaga, za dajanje posojil proizvodnikom monopolnih predmetov, za dajanje tobačnih izdelkov in ostalih monopoliziranih predmetov na up zakupnikom prodaje na debelo, prodajalcem na drobno in preprodajalcem v inozemstvu, kakor tudi za udeležbo pri onih privatnih podjet-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5, decembru 1931.a št, 285/XCI11/667,
jih, ki izdelujejo ali predelujejo predmete, potrebne za poslovanje monopolne uprave.
(4)	Obratna glavnica se izpreminja po potrebah in obsegu poslovanja. Zvišuje se z dotacijo iz državnega proračuna ali iz presežkov monopolnih dohodkov ali iz posojil, znižuje se pa z odplačili državi.
§ 4.
'	(') Monopolna uprava osnavlja te-le fonde:
I. Fond po členu 13. zakona o konverziji državnih dolgov z dne 8. julija 1895.
II. Fond za odplačilo glavnice po členu 9. pogodbe o 6 K % nem monopolnem posojilu z dne 22. novembra 1928.
III. Fond za zavarovanje zoppr požar in drnge škode, v katerega se stekata iz proračunskih kreditov 2%,8 (dva od tisoč) od vrednosti inventarja in nepremičnin, izvzemši vrednost zemljišč in vrednost sirovin, polizdelkov in izdelanega blaga, dokler ne doseže fond zneska
100,000.000 dinarjev.
IV. Fond za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj, v katerega se stekajo:
1. zneski izterjanih denarnih kazni za mcyiopolna kazniva dejanja (§$ 101., 102. in 108.) po odbitku kazenskih in ostalih stroškov;
2. zneski, dobljeni od prodaje zaplenjenih monopoliziranih predmetov, kolikor je njih prodaja po tem zakonu določena in mogoča, odnosno zneski po cenitvi monopolne uprave, če jih je ta potrošila;
3. zneski, dobljeni od prodaje os/alih zaplenjenih predmetov in stvari (odstavek (*) § 104.);
4. zneski kazni, izterjanih od zakupnikov prodaje monopolnih predmetov na debelo za kršitve in neizpolnjevanje zakupnih pogodb;
5. zneski, ki se dodele temu fondu s proračunom ali posebnimi zakoni;
6. dohodki fonda.
V. Fond za postavitev tobačnih sušilnic, v katerega se steka razlika med dejanskimi izdatki za odkup tobaka in zneski, pobranimi od sadilcev tobaka po § 46. tega zakona. Ta fond služi za dajanje brezobrestnih posojil sadilcem tobaka, da zgrade sušilnice.
(2)	Novi fondi, za katere se pokaže potreba, se osnujejo z odobritvijo ministra za finance na predlog monopolne uprave.
§ 5-
Gotovina fonda po členu 13. zakona o konverziji
državnih dolgov z dne 8. julija 1895. se vlaga pri Narodni banki, gotovina ostalih fondov pa plodonosno pri Državni hipotekarni banki ali se uporabi za nakup državnih ali po državi zajamčenih vrednostnih papirjev.
§ 6.
(') Iz fonda za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj izplačuje monopolna uprava:
1. stroške za organiziranje in vzdrževanje obveščevalne službe zaradi pobijanja monopolnih kaznivih
dejanj;
2. stroške za spremljanje krivcev in njih vzdrževanje v priporu, zaporu ali bolnici, če je proračunski kredit za te namene izčrpan;
3. posebne nagrade ovaditeljem in zalotiteljem tudi, če kazenske odločbe ni bilo moči izdatij odnosno se de-
narna kazen ni dala izterjati, kakor tudi podpore zanje in za njih rodbine, če pretrpe škodo zaradi ovajanja ali prijemanja krivcev;
4.	ostale izdatke zaradi pobijanja monopolnih kaznivih dejanj.
(*,) Podrobnejše odredbe za izdajanje denarja iz fonda za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj, kakor tudi za upravljanje tega fonda predpisuje minister za finance na predlog monopolne uprave.
(3)	Za odločbe o izdatkih iz fonda za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj po predhodnih odstavkih (l) in (2) ni treba predhodne soglasnosti glavne kontrole.
§ 7.
(') Kjerkoli je predpisano v tem zakonu, da je plačati na neki monopoliziran predmet monopolno takso ali da obstoji za take predmete prodajna cena, odreja njih višino minister za finance na predlog monopolne uprave.
(=) Nihče ne sme prodajati monopoliziranih predmetov draže ali ceneje od prodajne cene, ki jim je odrejena.
§ 8.
(') Na predmete iz odstavka (2) § 1. tega zakona, ki jih uvozi monopolna uprava, se ob uvozu ne pobira nobena državna niti samoupravna davščina.
(2) Na dohodke od prodaje monopoliziranih predmetov z odrejeno prodajno ceno na drobno ni zavezan njih prodajalec na drobno plačevanju neposrednih davkov in samoupravnih doklad in tudi ne drugih državnih in samoupravnih taks in davščin. Istotako niso,zavezane plačevanju nobenih državnih niti samoupravnih taks tablice prodajalnic na drobno, izdanih po monopolni upravi, niti objave in oglasi za prodajo monopoliziranih predmetov.
(3) Če se zvišajo prodajne cene monopoliziranih predmetov, ki so odrejene po odstavku 0) § 7., se pobira razlika po pogojih, ki jih predpisuje minister za finance na predlog monopolne uprave; če se pa cena zniža, se nadomesti razlika samo prodajalcem na veliko in prodajalcem na drobno.
(*) Na monopolizirane predmete, ki se izvozijo, se ne plačuje monopolna taksa
§ 9.
(*) Vsakdo, ki pride v kraljevino Jugoslavijo ali ki potuje skozi njo, mora prijaviti pri prvem carinskem pregledu monopolizirane predmete, ki jih ima s seboj.
(?) Brez plačila monopolne takse sme vsakdo imeti s seboj za lastno uporabo največ: 20 g križanega tobaka ali 20 cigaret ali 5 smotk ali 20 g nosljanca, do JO listkov cigaretnega papirja in eno škatljico vžigalic. S to ugodnostjo se ne morejo koristiti dvolastniki ob meji in tudi ne prebivalci obmejnih krajev.
(3)	Kdor ima s seboj večje količine, kakor so označene v predhodnem odstavku, mora plačati na presežek monopolno takso. Če je ne plača, mu odvzame carinarnica ta presežek brez odškodnine. Če založi denar za poštne stroške, se mu pošljejo odvzete količine v inozemstvo na naslov, ki ga označi.
(*) Tuji potniki, ki prihajajo začasno v kraljevino Jugoslavijo, niso zavezani plačilu monopolne takse na en vžigalnik in en kremen za svojo osebno uporabo in tudi ne na električni vžigalnik pri avtomobilu,
(5) Oseba, pri kateri se najdejo ob carinskem pregledu neprijavljeni monopolizirani predmeti, se kaznuje po carinskih predpisih.
§ 10-
C) Poedine ali obče dovolitve za uvoz monopoliziranih predmetov daje monopolna uprava proti plačilu monopolne takse in ob pogojih, ki jih predpiše.
(-') Brez dovolitve monopolne uprave in brez plačila monopolnih taks se smejo uvoziti monopolizirani predmeti, namenjeni za neposredno uporabo:
1. kralja in članov kraljevskega doma;
2. tujfli suverenov in državnih poglavarjev med njih bivanjem v kraljevini Jugoslaviji ob pogoju vzajemnega postopanja (reciprocitete);
3. diplomatskih oseb, akreditiranih pri Nj. Vel. kralju kraljevine Jugoslavije (apostolski nunciji, poslaniki in odpravniki poslov), v obsegu ugodnosti, ki jih uživajo diplomatske osebe kraljevine Jugoslavije, akreditirane pri tujih suverenih ali državnih poglavarjih.
§ 11-
Na monopolizirane predmete katerekoli količine na ladjah, ki plovejo po našem obrežnem (teritorijalnem) morju ali so v naših mrtvih ali živih pristaniščih, se morajo analogno uporabljati carinsko-pomorski predpisi.
§ 12.
(’) Z monopoliziranimi predmeti, ki so v mednarodnih vlakih ali vagonih (spalni vozovi, jedilni vozovi in podobno), je ravnati' po carinskih predpisih.
(2) Enako je ravnati z monopolnimi predmeti, ki so na avionih ali zračnih ladjah v mednarodnem prometu, dokler so na področju kraljevine Jugoslavije.
§ 13.
(‘) Monopolna uprava je upravičena, odkupiti privatne tvornice in delavnice, ki jim je dovoljeno proizvajanje ali predelovanje monopoliziranih predmetov.
(2) Odkup iz predhodnega odstavka se vrši ob pogojih in po cenitvi komisije, ki jo sestavljajo: upravnik državnih monopolov, po en član državnega sveta in glavne kontrole, ki ju odreja predsednik ministrskega sveta, zastopnik krajevno pristojne trgovinsko-industrij-sko-obrtne zbornice in zastopnik podjetja, ki se naj odkupi.
(3) Komisiji iz predhodnega odstavka predseduje upravnik državnih monopolov; delo komisije je polnoveljavno, če so prisotni vsaj štirje člani. Njena cenitev in odločba o odkupnih pogojih, sklenjena z večino glasov, je pravnomočna in obvezuje monopolno upravo in lastnika podjetja, ki naj se odkupi.
DRUGO POGLAVJE.
Tobačni monopol.
1.	Pojem tobaka.
§ 14.
Za tobak se smatra vsaka rastlina, ki spada v vrsto s-Nicotianac in vsi njeni deli in njeni izdelki.
2.	Obseg tobačnega monopola.
§ 15-
Monopolni upravi gre izključna pravica, dovoljevati, nadzorovati in upravljati celokupno sajenje, odkup, predelavo, prodajo, uvoz in izvoz tobaka po odredbah tega zakona.
3.	Sajenje tobaka.
§ 16.
Nihče ne sme saditi niti gojiti tobaka Brez predhodne dovolitve monopolne uprave.
§ 17.
Monopolna uprava odreja po odobritvi ministra za finance krajine, v katerih se sme tobak saditi, število rastlin, ki se smejo zasaditi, za njene potrebe in tudi za ' izvoz, kakor tudi način, pogoje in cene za odkup tobaka, , zasajenega za njene potrebe. Te odredbe objavlja monopolna uprava v »Službenih novinah« najkesneje do dne 31. decembra vsakega leta za prihodnje leto.
§ 18.
Sajenje tobaka se dovoljuje samo na zemljiščih, o katerih monopolna uprava iz izkušnje ve ali za katere ugotovi s preizkusi, da se da na njih proizvajati tobak, pripraven za njene potrebe. Glede sajenja tobaka za izvoz veljajo odredbe § 50. tega zakona
*
§ 19.
(•) V občinah, na katerih področju leze zemljišča, prikladna za sajenje tobaka, se dovoli sajenje samo, če se prijavi zanje vsaj 500.000 drobnolistih ali 200.000 ve-likolistih rastlin.
(’) Izjemoma se sme v krajinah, ki imajo malo orne zemlje, dovoliti na področju poedinih občin sajenje manjšega števila rastlin od onega, omenjenega v predhodnem odstavku. Ta izjema velja tudi za občine, kjer se sadi tobak nanovo, toda samo za prvi dve leti.
(3)	Najmanjše število zasajenih rastlin po eni dovolitvi sme biti pri velikolistih vrstah 5.000, pri drobnolistih pa 10.000 rastlin. V Primorski in Zetski banovini sme biti najmanjše število za velikolisti tobak 2.000, za drobnolisti tobak pa 5.000 rastlin.
§ 20.
(*) Prijave za sajenje tobaka se izročajo občini vsako leto v mesecu januarju. V prijavi mora označiti pri-javilec zemljišče, na katerem želi saditi tobak, število rastlin, ki jih zasadi na vsakem zemljišču, v okoliših pa, v katerih je dovoljeno sajenje tobaka tudi za izvoz, tudi še, ali želi saditi tobak za monopolno upravo ali za izvoz.
(s) Občina overovi v prijavi resničnost vsebine in pristnost podpisa in jo vroči pristojni tobačni postaji najkesneje do 5. februarja istega leta.
(*) Tobačne postaje morajo najkesneje do konca meseca februarja izdati prijavilcem, ki jim je sajenje dovoljeno, dovolila z označbo zemljišč in števila rastlin, prijavilcem pa, ki se jim sajenje ne dovoli, priobčiti razloge, iz katerih so bili zavrnjeni.
(4)	Zoper rešitev tobačne postaje se sme prijavilec pritožiti na pristojni monopolni inšpektorat, kjer pa tega ni, na monopolsko upravo v 10 dneh. O vloženi pritožbi se mora izdati rešitev v 10 dneh; zoper to rešitev ni nadaljnjega pravnega sredstva
§21.
0) Dovolitev za sajenje tobaka sme dobiti samo poljedelec, ki zaradi monopolnih kaznivih dejanj ni izključen od sajenja tobaka.
(2) Osebe, ki nimajo opravilne sposobnosti, kakor tudi pravne osebe smejo dobiti dovolitev na ime svojega zakonitega zastopnika.
§ 22.
Dovolitev za sajenje tobaka se sme prenesti na drugo osebo samo z odobritvijo pristojne tobačne postaje. Če se premeni oseba posestnika zemljišča z zasajenim tobakom, morata stari in novi posestnik to izpremembo takoj javiti tobačni postaji, ki prenese dovolitev na novega lastnika, če obstoje pogoji iz predhodnega paragrafa.
§ 23.
O Sadilec tobaka je zavezan, zasaditi ono število rastlin in na onem zemljišču, kakor je označeno v dovo-lilu. Kdor zasadi tobak na drugem zemljišču, se smatra za neupravičenega sadilca. Za takega se smatra tudi sadilec, ki zasadi več kot 10% njemu dovoljenega števila rastlin.
(a)	Sadilec, ki ne zasadi tobaka, mora najkesneje do dne 15. aprila vrniti dovolilo tobačni postaji, oni pa, ki zasadi manjše število, kakor mu je dovoljeno, mora to v istem roku javiti postaji in ji predložiti dovolilo, da se popravi.
§ 24.
Sadilec mora posejati za sadike samo tobačno seme, ki ga monopolna uprava odobri ali brezplačno da.
§ 25.
(*) Sadilec je dolžan tobačni razsadmk o pravem času urediti. Več sadilcev se sme združiti, da ustanove skupne tobačne razsadnike.
(2)	Sadilec je dolžan uničiti najkesneje do dne 15. junija nepresajene sadike.
§ 26.
(*) Kontrolni uslužbenec mora prešteti zasajeni tobak najkesneje do polovice meseca avgusta. Ob tem štetju se ugotovi, ali je zasajen tobak na odobrenem zemljišču in v dovoljenem številu rastlin, s poskusnim štetjem pa se preceni število listov.
(*) Štetju morata prisostvovati sadilec in predstavnik občine, vendar je štetje polnoveljavno tudi, če mu ta ne prisostvujeta.
§ 27.
Če so pretrpeli tobačni nasadi po štetju katerokoli škodo, mora obvestiti sadilec v 48 urah o tem pristojnega kontrolnega uslužbenca. Tako mora postopati tudi, če je poškodovan že pobrani tobak.
§ 28.
(‘) Sadilec ne sme začeti brati tobaka, dokler se ne izvrši štetje rastlin in dokler ne obvesti kontrolnega uslužbenca, da je tobak zrel za obiranje.
(2) Sadilec mora tobačno listje obirati postopno in v onem redu (po časovnih vrstah listov, bratvah), kakor dozoreva na rastlini, in ga mora v istem redu nizati v nize enake dolgosti.
(3) Količina tobačne letine, na katero se sadilec zavezuje z dovolilom samim, se ugotavlja s štetjem in po skusnim tehtanjem tobačnih nizov kakor tudi poskusnim štetjem listov. Če se pri tem ugotovi, da ima sadilec manjšo količino tobaka od one, ki se je precenila ob štetju rastlin, mora opravičiti ta manjek, če presega 5%.
(*) Glede prisostvovanja sadilca in predstavnika občine pri štetju in tehtanju iz predhodnega odstavka, veljajo odredbe iz odstavka (2) § 26. tega zakona.
(5)	Zoper obremenitev s količino tobaka po odstavku (3) tega paragrafa ima sadilec pravico, pritožiti se v treh dneh pri pristojni tobačni postaji. Zoper odločbo tobačne postaje ni nadaljnjega pravnega sredstva.
§ 29.
(1) Kontrolni uslužbenci imajo ob. vsakem dnevnem času pravico prihajati zaradi kontroliranja in pregleda tobaka na dvorišča, v vrte, na njive, v vinograde, tobačne razsadnike, sušilnice in poslopja, pri sadilcih tobaka pa med bratvijo pa do izročitve tobaka tudi v njih stanovanja.
(*) Stanovanja je treba pregledovati z največjo spodobnostjo, ne da bi se hišni mir motil, in pri tem uva-ževati in paziti na to, da se neopravičeno ne žalijo dober glas, verski običaji in privatne tajnosti.
§ 30.
(*) Sadilec tobaka mora obrati vse liste, zalistke na tobačnih steblih pa mora odtrgati in uničiti. Tobačno dobero (filiz) gojiti in jo pobirati je prepovedano.
(2) Čim dokonča sadilec bratev tobaka, mora tobačna stebla izpukati in uničiti. Drugače odredi kontrolni uslužbenec ob sadilčevih stroških vse, česar treba, da se to stori.
§ 31.
(*) Stroške za tobak do njegove predaje trpi sadilec.
(*) Zavojni material za tobak, ki se proizvaja za državo, daje monopolna uprava brezplačno.
§32
Sadilec je za vsak posel ob tobaku odgovoren za delo svojih domačih, poslov, spolovinarjev in dninarjev.
§ 33.
(*) Monopolna uprava ima pravico prepovedati sajenje tobaka za eno ali več let v krajini, za katero se ugotovi, da večje število sadilcev namerno ne predaje tobaka v količinah, označenih v odstavku (*) § 28. tega zakona.
(*) Monopolna uprava ima pravico prepovedati sajenje tobaka v krajinah, v katerih je tobačna rastlina okužena z boleznijo, in to toliko časa, da ne prestane nevarnost okužba
§ 34.
(‘) Monopolna uprava sme dajati proti poroštvu sadilcem, ki sade tobak za njene potrebe, brezobrestne predjeme.
(2) Predjem ne sme presegati četrtine povprečne vrednosti pričakovane letine in se ne sme prej dati, preden se tobačne sadike ne presade.
(3) O prejetem predjemu mora dati sadilec monopolni upravi zadolžnico ob poroštvu dveh tobačnih sadilcev. Taka zadolžnica ni zavezana plačilu kakršnekoli takse ali pristojbine. Razen tega se zaznamuje znesek predjema v sadilčevem. dovolilu, prevzeto jamstvo pa v dovolilih porokov.
(*) Predjem se mora obračuniti ob izplačilu za odkupljeni tobak, in sicer tako, da se računi vrnjena zadolžnica kot gotovina, če še predjem obračuni v celoti. Če se ne obračuni tako, se pridrži zadolžnica, na kateri se zapisuje razdolžitev z obračunjanim delom.
(5) Če se predjem ne more obračuniti ob odkupu zato, ker so odkupni zneski sadilca in porokov manjši od prejetega predjema, in ga sadilec ne poplača v 30 dneh od dne, ko se odkup dovrši, se ta izterja od njega z vsemi stroški in s 5% obresti od dne dokončanega odkupa vred administrativnim potem po uredbi o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov. Če se tudi tako znesek dolžnega predjema od sadilca ne more izterjati, se izterja na isti način od porokov, ki jamčijo solidarno.
(6) V stečajnem postopanju zoper sadilca se mora izročiti njegov tobak, ki ni zavezan odkupu, monopolni upravi ali zadrugi, za katero je zasajen. Stečajnemu skladu pripada odkupna cena za ta tobak po zakonskih odbitkih po odstavku (2) § 45. tega zakona.
C) Če se ne more izvršiti s sadilcem za izplačani predjem obračun v celoti ali deloma ob odkupu tobaka, ker mu je bil tobak uničen ali poškodovan po elementarnih nezgodah, se mora obračuniti dolžni predjem ali njegov preostanek ob odkupu letine v prvem prihodnjem letu. Toda če se dolžnik to leto ne javi za sadilca, je postopati po odstavku (°) tega paragrafa.
4.	Odkup tobaka.
§ 35.
(’) Tobak, pridelan za monopolno upravo, odkupujejo komisije za odkup tobaka, ki jih odreja monopolna uprava. V vsako teh komisij spada razen monopolnih uslužbencev tudi po en poverjenik (namestnik), ki ga izvolijo sadilci.
(2) Za poverjenika (namestnika) ne sme biti izbran aktiven ali samoupraven uslužbenec niti banovinski svetnik niti narodni poslanec ali senator.
§ 36.
(*) Občina razglasi na zahtevo vodje komisije za odkup tobaka na običajni način dan in kraj predaje tobačne letine.
(2)	Sadilec mora predati vso letino obenem in vrniti dovolilo. Izjemoma in v opravičenih primerih sme dovoliti monopolna uprava predajo v dveh kratih.
(*) Če preda sadilec manjšo količino tobaka, kakor je zavezan (odstavek (•’) § 28.), mora ta manjek opravičiti, če presega 10%,
(4)	Smatra se, da je sadilec tobaka tobak predal osebno, če ga kdo drugi za njega preda in vrne njegovo dovolilo.
§ 37.
(1) Tobačna postaja ugotovi pred pričetkom odkupa tobaka po povprečni letini svojega okoliša vzorce po vrstah in kvalitativnih svojstvih tobaka.
(2) Cenitev tobaka vrši cenilec, primerjaje tobak, ki se odkupuje, z vzorci iz predhodnega odstavka.
§ 38.
Cenitev tobaka je javna. Nihče se ne sme vtikati v poslovanje komisije za odkup tobaka. Ce kdo to vendarle poskusi, odredi voditelj komisije, da se odpravi z mesta odkupa.
§ 39.
Če se predajnik tobaka ne zadovolji s cenitvijo, preceni tobak vodja komisije obenem s poverjenikom. Če se tudi tako soglasnost ne doseže, se osporjene količine tobaka izločijo in jih končno preceni strokovni odposlanec monopolne uprave.
§ 40.
(‘) Pri odkupu tobaka je treba odbiti od njegove teže izvesten odstotek za bodočo fermentacijsko izgubo, in sicer pni drobnolistem tobaku manjši, pri veliko-listem tobaku pa večji odstotek. Ta odstotek ugotovi vsako leto monopolna uprava, preden se prične odkup tobaka, in to po letu in predelu, kjer se tobak goji.
(*) Če ima tobak povečano vlago, se odbije od njegove teže ustrezna teža povečane vlage; razen tega se ceni tak tobak strože. Če se pa ugotovi, da je bil tobak nalašč ovlažen, se precenijo bale, v katerih se tak tobak najde, kot odpadki (škarta).
§ 41.
Pri odkupu tobaka v balah se odbija od ugotovljene kosmate teže vsake bale kot tara povprečna teža vreče-vine in motvozov, ki jo ugotovi komisija s poskusnim tehtanjem izvestnega števila vreč in motvozov.
§ 42.
Če se ugotovi ob cenitvi, da tobak ni pravilno razvrščen in da so pomešani v eni bali med višje razrede-tudi povezki nižjih razredov, se preceni taka bala po najnižjem razredu, ki je v bali.
§ 43.
(!) Tobaku, ki je poškodovan po toči ali mehanično raztrgan ali okužen z boleznijo, se ne more priznati cena, ki bi jo imel ta tobak, da je ostal nepoškodovan ali zdrav.
(3) Za fabrikacijo neuporabno tobačno listje in odpadki se ne odkupujejo in se ne plačujejo. S tehtanjem se ugotovi njih količina in se uničujejo, če se ugotovi s kvalitativno cenitvijo, da je ta material sestavni del sa-dilčeve obveznosti (odstavek (3) § 28.), se mu ta količina šteje v letino.
§ 44.
Sadilec ne sme iznašati tobaka iz svojih poslopij brez spremnice. Spremnicp mu izdaja kontrolni uslužbenec brezplačno.
§ 45.
(*) Odkupljeni tobak se izplačuje na dan cenitve.
(s) Od zneska, ki pripada sadilcu za predani tobak, se pridržujejo: odškodnina ob odkupu (§ 46.), vrednost uporabljenega zavojnega materiala, prejeti predjem (§ 34.) in denarne kazni po tem zakonu na podstavi pravnomočnih razsodb, kolikor že niso izterjane. Od preostanka pa poplačajo prisotni uslužbenci pristojne davčne uprave dolžni davek na podstavi predhodno predloženega seznamka.
(s) Od prejemkov za tobak ob izplačilu se ne smejo nobene druge takse niti davščine odbijati niti pobirati.
§ 46.
Za poravnavo izdatkov ob odkupu tobaka se pobira od sadilca tobaka po 0-30 dinarjev od kg za kupljeni in izplačani tobak.
§ 47.
Članom komisije za odkup tobaka in njihovemu pomožnemu osebju kakor tudi uslužbencem, odposlanim po monopolni upravi zaradi poslov ob odkupovanju tobaka, gre dnevna nagrada; višino ji odreja monopolna uprava po odobritvi ministra za finance.
5.	Fermentacija tobaka.
§ 48.
Za monopolno upravo odkupljeni tobaK se fermentira, razvrsti in hrani v monopolnih skladiščih.
§ 49.
Kot izguba pri fermentaciji in manipulaciji nepredelanega tobaka se obračuni fermentacijski in skladiščni upadek, ki mu določa višino monopolna uprava s pravilnikom.
6.	Proizvajanje tobaka za izvoz.
§ 50
Sajenje tobaka za izvoz odobruje monopolna uprava postopno in ga uravnava po razvoju izvoza, in to samo v določenih okoliših, odnosno v njih delih in na onih zemljiščih, za katere je ugotovljeno ali se s poskušanjem ugotovi, da se da na njih proizvajati tobak kakovosti, izvora in tipov, kakor se zahtevajo na inozemskih tržiščih.
§ 51.
V okoliših, v katerih je dovoljeno proizvajanje tobaka tudi za izvoz, sme saditi isti sadilec tobak samo za izvoz ali samo za monopolno upravo,
§ 52.
Odredbe tega zakona o sajenju tobaka za monopolno upravo veljajo tudi za sadilce tobaka za izvoz.
§ 53.
(*) Sajenje tobaka za izvoz se sme dovoliti samo v onih okoliših, v katerih osnujejo sadilci tobaka zadruge za postavite? skupnih skladišč za tobak in za trgovino s
tobakom (v nadaljnjem besedilu zakona skrajšano >za-druga«). Zadruga sme obsegati tudi več okolišev.
(2) Zadruga mora prijaviti monopolni upravi svojega odgovornega poslovodjo, čigar postavitev je vezana na odobritev monopolne uprave.
§ 54.
(*) Zadruga mora prevzemati od svojih zadružnikov ves tobak, proizveden za izvoz, in ga spravljati v zadružna skladišča.
(2) Zadružno skladišče je pod stalnim nadzorstvom monopolne uprave.
(3) V zadružnih skladiščih se ne sme imeti ničesar, razen tobaka za izvoz in opreme za tobak in za pisarne.
§ 55.
Zadruga je odgovorna za vsak neopravičeni manjek tobaka, ki je nastal ob času, ki je ležal tobak v njenih skladiščih pa do njegove predaje izvozni carinarnici.
§ 56.
(*) Sadilec mora predati tobak, proizveden za izvoz, zadružnemu skladišču najkesneje do konca meseca februarja.
(2) Izjemoma sme v opravičenih primerih monopolna uprava ta rok podaljšati.
§ 57.
(‘) Za uporabo obstoječih poslopij za spravljanje tobaka za izvoz je potrebna dovolitev monopolne uprave. Če pa se poslopje postavlja, preureja ali dozidava za tobačno skladišče, izda gradbeno oblastvo gradbeno dovolilo šele, ko je predhodno vročilo načrte monopolni upravi in dobilo od te soglasnost.
(2) Če zahteva monopolna uprava izpremembo načrtov v mejah gradbenega zakona, mora gradbeno oblastvo te izpremembe vpisati v gradbeno dovolilo kot pogoj za gradnjo.
(*) Dovolilo za uporabo skladišča v tehničnem pogledu izda gradbeno oblastvo, dovolilo za pričetek dela s tobakom pa monopolna uprava.
§ 58.
Sadilec ne sme tobaka, ki je proizveden za izvoz, zamenjati ali pomešati s tobakom, proizvedenim za monopolno upravo, ali obratno.
§ 59.
(*) Tobak, proizveden za izvoz, ne sme biti predmet zasebne trgovine za potrošek v državi.
(2) Brez spremnice monopolne uprave se ne sme iznašati tobak iz zadružnih skladišč. Spremnica se izdaja brezplačno.
§ 60.
(‘) Monopolna uprava je upravičena, izdajati predpise za opravljanje poslov ob tobaku za izvoz.
(2)	Zadruga mora javiti vsako prodajo tobaka iz svojih skladišč v inozemstvo zato, da se izdajo spremnice, monopolni upravi in označiti količine in vrste tobaka, kupca, izvozno carinarnico, dobavni kraj in prodajne pogoje,
§ 61.
Predpisi za obračunjanje fermentacijskega in skladiščnega upadka kakor tudi neuporabnih odpadkov v monopolnih skladiščih velja tudi za tobak, spravljen v zadružnih skladiščih. Za manjek in nepravilnosti, ki se pri tem ugotove, je odgovorna zadruga.
§ 62.
Izvoz tobaka bodisi iz monopolnih bodisi iz zadružnih skladišč je oproščen plačevanja postranskih carinskih taks, tlakarine (kaldrnine) in kakršnihkoli samoupravnih davščin.
7.	Predelovanje tobaka.
§ 63.
0) Vrste tobačnih izdelkov, njih sestavo, način predelovanja in vkladanja kakor tudi težo odreja monopolna uprava, njih ceno pa minister za finance na predlog monopolne uprave.
(2)	Na vsaki vkladni enoti za prodajo v državi mora biti označena vrsta, količina in cena izdelkov.
§ 64.
Tobačne odpadke sme monopolna uprava prodajati in dovoljevati privatnim osebam njih predelavo za kmetijske in industrijske namene.
8. Prodaja tobačnih izdelkov.
§ 65.
Tobačne izdelke prodaja v državi monopolna uprava neposredno ali po zakupnikih tobačne prodaje na debelo in po pooblaščenih tobačnih prodajalcih na drobno.
§ 66.
Prodajne okoliše odreja po odobritvi ministra za finance monopolna uprava, one pa, kjer ne vrši neposredno prodaje, pa daje v zakup z javno licitacijo za dobo do petih let. če misli monopolna uprava, da je ponujeni odstotek previsok in da se utegnejo doseči ž neposrednimi pogajanji ugodnejši pogoji ali če prestane veljati pogodba pred pretekom zakupnega roka, sme dati dotični okoliš v zakup tudi z neposredno pogodbo ali si ga pridržati za neposredno prodajo.
§ 67.
Monopolna uprava prodaja tobačne izdelke za gotov denar; upravičena pa je, dajati jih na up zakupnikom prodaje na debelo in prodajalcem na drobno ob pogojih ip proti jamstvu, ki jih predpiše minister za finance na njen predlog.
§ 68.
Zakupnik na debelo ima pravico prodajati tobačne izdelke torno prodajalcem na drobno svojega okoliša, prav tako morajo prodajalci na drobno kupovati tobačne izdelke samo od zakupnikov na debelo svojega okoliša, odnosno neposredno od mo"''- ' m uprave v okoliših, kjer ni zakupnikov na dr' : o.
§ 69.	1
(’) Zakupniki tobačne prodaje na debelo in prodajalci na drobno smejo biti samo oni držadj-ni kraljevine Jugoslavije, ki uživajo častne pravice, ki v poslednjih treh letin niso bili kaznovani za monopolna kazniva dejanja niti so zaradi teh v preiskavi.
(*) Pravico do prodaje na drobno imajo prvenstveno osebe, zaščitene po invalidskem zakonu* za njimi pa siromašne vdove in otroci umrlih državnih uslužbencev.
(*) Sadilci tobaka in njih zadruge ne smejo biti prodajalci na drobno.
§ 70,
(*) Pravico tobačne prodaje na drobno podeljujejo in odvzemajo uradi, ki jih odreja monopolna uprava s pravilnikom.
(*) Zoper te rešitve je dopustna pritožba na monopolno upravo. Zoper njeno rešitev ni nadaljnjega pravnega sredstva.
(’) Pravica do prodaje na drobno velja samo za kraj in za prostore, označene v dovolilu. Dovolilo se ne more prenašati na drugo osebo niti na drugi kraj niti na drug prostor brez pristojne odobritve.
(*) Tobačna prodaja na drobno se sme vršiti tudi z avtomati in z ambulantnimi prodajalnicami.
(•) Izjemoma se smejo prodajati monopolni tobačni izdelki gostom v javnih lokalih po odrejeni prodajni ceni, toda brez pravice do odstotka za prodajalce na drobno.
§ 71.
(*) Prodajalnice na drobno morajo imeti zunaj tablico monopolne izdaje, na kateri je državni grb in napis »Prodaja tobaka«.
(’) V prodajalnicah na drobno mora biti razobešen na vidnem mestu cenovnik tobačnih izdelkov in dovolilo za tobačno prodajo na drobno.
§ 72.
Niti prodajalec na debelo niti prodajalci na drobno ne smejo tobačnih izdelkov močiti, mešati ali ižpreme-niti jim vsebino ali obliko vklada.
§ 73.
Odstotek za prodajalce na drobno odreja minister za finance na predlog monopolne uprave
§74
Monopolna uprava sme osnavljati v večjih mestih, kopališčih in klimatskih krajih vzorne prodajalnice in prodajati v njih domače in tuje tobačne izdelke.
TRETJE POGLAVJE.
Monopol na cigaretni papir.
§ 75.
Za cigaretni papir se smatra svilnati papir, težak
pod 30 g na m*, ki je po svoji sestavi in svoji obdelavi pripraven za kajenje tobaka.
* »Uradni list« št. 326/81 iz 1. 1929., št. 30/9 iz leta 1929./1930. in »Službeni list« št. 207/35 iz l 1930,
§ 76.
(*) Monopolna uprava ima izključno pravico, proizvajati, predelovati, uvažati in prodajati cigaretni papir vseh vrst.
(s). Proizvajanje cigaretnega papirja za potrebe v državi sme poverjati monopolna uprava začasno tudi privatnim tvornicam ob svojem nadzorstvu in po pogojili, ki jih predpiše.
(3)	Proizvajanje cigaretnega papirja za izvoz je svobodno, toda je pod nadzorstvom monopolne uprave.
§ 77.
Samo cigaretni papir monopolne uprave se sme v državi dajati v promet in uporabljati za kajenje.
§ 78.
(*) Prodajna cena se odreja cigaretnemu papirju po odredbah odstavka (l) § 7. tega zakona.
(’) Prodaja cigaretnega papirja se vrši na isti način, kakor prodaja tobačnih izdelkov.
§ 79
(‘) Svilnati papir, podoben cigaretnemu papirju, se sme izdelovati v državi samo po odobritvi in pod nadzorstvom monopolne uprave, ki predpiše tudi njegova tehnična svojstva.
(’) Papir iz predhodnega odstavka se sme uvoziti samo, če ustrezajo njegova tehnična svojstva pogojem, ki jih predpiše minister za finance na predlog monopolne uprave.
ČETRTO POGLAVJE.
Monopol na vžigalice, umetne vžigalnike, kresilnike in kremene.
§ 80.
(‘) Monopolna uprava ima izključno pravico proizvajati, uvažati in prodajati vžigalice, vžigalnike, kresilnike in kremene za njih prižiganje.
(*) Monopolna uprava sme dovoliti proizvajanje, uvoz in prodajo vžigalic, vžigalnikov, kresilnikov in kremenov tudi zasebnikom pod svojim nadzorstvom ob pogojih, ki jih predpiše, in proti plačilu monopolne takse.
§ 81.
Monopolna taksa in prodajna cena se odrejate vžigalicam, vžigalnikom, kresilnikom in kremenom po odredbah odstavka (l) § 7. tega zakona.
* §82.
Jugoslovanski državljan, kakor tudi tuji državljan, Id stalno biva v Jugoslaviji, je dolžan, če prihaja iz inozemstva in ima s seboj en vžigalnik ali en kresilnik ali njih dele ali kremene za njih prižiganje, poslati ali prinesti jih v 15 dneh od dne, ko je prestopil mejo, k eni pooblaščenih carinarnic zaradi plačila monopolne takse.
§ 83.
Vžigalniki za specialne rudarske varnostne svetitjke in njih rezervni deli so oproščeni monopolne takse. Toda kremeni za prižiganje vžigalnikov takih svetilk so zavezani plačilu monopolne takse,
§ 84.
(‘) Tobačni prodajalci na drobno morajo prodajati tudi vžigalice.
(2) Pravico, prodajati vžigalnike in kresilnike iz navadne kovine, kakor tudi kremene zanje na drobno imajo samo prodajalci tobačnih izdelkov na drobno po specialni dovolitvi monopolne uprave.
(3) Uvoz vžigalnikov iz dragocenih kovin zaradi prodaje odobruje monopolna uprava samo Imetnikom obrtov, upravičenih za prodajo predmetov iz dragocenih kovin.
PETO POGLAVJE,
Monopol na sol.
§ 85.
(*) Za sol po tem zakonu se smatrajo vse vrste soli, ki stalno biva v Jugoslaviji, je dolžan, če prihaja iz ino-klorida (»NaCl«), neglede na način njih pridobivanja.
(2) Izjemno od prednjega se ne smatrajo za monopolizirano sol one vrste soli, naravne ali umetno pripravljene, ki imajo v sebi več kot 20%, a manj kot 40% natrijevega klorida, če imajo v svoji sestavi druge soli, ki jih s svojo prisotnostjo delajo neuporabne za človeško ali živalsko hrano, in če praktično onemogočajo izločanje (abstrakcijo) čiste soli.
§ 86.
p) Monopolna uprava ima izključno pravico, proizvajati, uvažati in prodajati sol za človeško in živalsko hrano kakor tudi za industrijske namene.
(s) Za proizvajanje soli se smatra eksploatacija solnih rudnikov in izločanje soli iz slanic (slanih voda).
§ 87.
Uporaba prirodnih slanic za industrijske namene je dovoljena samo pod nadzorstvom monopolne uprave in ob pogojih, ki jih ta predpiše.
§ 88.
Monopolna uprava oddaja v krajinah, kjer je to potrebno, posebne vrste soli za hrano, predelane po zdravstvenih potrebah.
§ 89.
0) Prodajo soli v državi za človeško in živalsko hrano vrši monopolna uprava neposredno ali po zakupnikih prodaje soli na debelo in pooblaščenih prodajalcih soli na drobno.
(’) Prodajne cene odreja po odobritvi ministra za finance monopolna uprava in daje v zakup pravico prodaje na debelo v teh okoliših z javno dražbo za dobo 5 let. Če spozna monopolna uprava, da je ponujeni odstotek previsok in da doseže z neposrednim pogajanjem ugodnejše pogoje ali če prestane veljati pogodba pred potekom zakupnega roka, sme oddati dotični okoliš z neposredno pogodbo ali ga pridržati za neposredno prodajo.
§ 90.
Monopolna uprava- prodaja sol zakupnikom prodaje na debelo za gotovino; upravičena pa je dajati sol zakupnikom prodaje na debelo tudi na up ob pogojih in proti
( jamstvu, ki jih predpiše minister za finance po njenem predlogu.
§ 91.
(*) Monopolna uprava sme dovoliti ob odrejenih pogojih in po vplačilu znižane monopolne takse uvoz soli za zdravstvene, industrijske, obrtne in kmetijske namene, če take soli ni v državi.
(’) Istotako sme prodajati monopolna uprava sol, ki se proizvaja v državi, za gospodarske namene po znižani ceni.
§ 92.
(*) Za potrebe industrije, rudništva, obrtništva in delavnosti vobče se mora prodajati sol v denaturiranem stanju tako, da se nikakor ne da uporabiti za hrano. Način denaturiranja in pogoje za uporabo odreja monopolna uprava.
(*) Soli, označene v § 91. tega zakona in v predhodnem odstavku, prodaja monopolna uprava neposredno v svojih solinah (solovarnicah) in solnih založiščih.
§ 93.
Prodajna cena vseh vrst soli kakor tudi monopolna taksa na sol, ki se z dovolitvijo uvozi v državo, se odreja po odredbah odstavka (‘) § 7. tega zakona.
ŠESTO POGLAVJE.
Monopol petroleja.
§ 94.
Za petrolej se smatrajo oni proizvodi destilacije nafte, katrana iz premoga in parafinovega skrilavca, kakor tudi podobni proizvodi, dobljeni po umetni poti, ki jim je glavna kemijska sestava vrsta ogljikovih hidratov tekoče konsistence in ki se dajo uporabljati za razsvetljavo tudi v navadnih svetiljkah.
§ 95.
j1) Monopolna uprava ima izključno pravico, uvažati, izdelovati in prodajati petrolej na debelo.
(’) Monopolna uprava sme dovoliti uvažanje, izdelovanje in prodajanje petroleja tudi privatnim podjetjem ob svojem nadzorstvu in ob pogojih, ki jih jim predpiše, in proti plačilu odrejene monopolne takse.
§ 96.
Monopolna uprava predpisuje tehnične pogoje i» svojstva, ki jim mora ustrezati petrolej, uvožen ali proizveden v državi zaradi prodaje.
§ 97.
Monopolna uprava sme dovoliti domačim petrolejskim rafinerijam in njih svobodnim hraniščem, da smejo pod njenim 'nadzorstvom petrolej denaturirati in ga prodajati za pogon traktorjev in drugih kmetijskih strojev in za potrebe ribištva. Pogoje za denaturirahjte predpisuje monopolna uprava. Na tak petrolej se pobira znižana monopolna taksa.
§ 98.
Monopolna uprava dovoljuje privatna svobodna hra-nišča ob pogojihž ki jih predpiše,
\
§ 99.
(>) Monopolne takse na uvoženi petrolej pobirajo carinarnice za račun monopolne uprave.
(?) Ce se pošilja petrolej iz carinarnic v svobodna hranišča, pobirajo kontrolni uslužbenci monopolno takso, ko se spravlja petrolej iz hranišč.
(•’) Plačilo monopolne takse na petrolej, izdelan v domačih rafinerijah, se sme kreditirati do najkesneje 15. dne po preteku meseca, v katerem se je petrolej oddal iz rafinerije ali njenega shranišča. Pogoje in jamstva za to kreditiranje predpisuje minister za finance na predlog monopolne uprave.
j,i i.. .	....	'
§ ioo.
Če je prodajna cena petroleja nesorazmerno visoka po cenah na tujih tržiščih, sme minister za finance na predlog monopolne uprave maksimirati prodajno ceno petroleja na debelo.
SEDMO POGLAVJE.
i	Kazenske	odredbe.
§ ioi.
'. Z denarno kaznijo trikratne do desetkratne monopolne takse, prikrajšane ali ogrožene, da se prikrajša, se kaznuje:
i 1. kdor brez dovolitve monopolne uprave sadi tobak (g 16.); če ga je zasadil na tujem zemljišču, se kaznuje tudi posestnik zemljišča, če se d si ugotoviti po dejanskih okolnostih, da je za najdeni tobak vedel ali moral vedeti;
^• 2. kdor neupravičeno uvozi, ima, predeluje ali prodaja v državi [odstavek (*) § 59.] tobak;1
3.	sadilec tobaka, če krši odredbe §§ 23., odstavka (■>, ali 28., odstavka (3), ali 36., odstavka (3), ali 52. tega zakona-,'
-*i 4. poslovodja zadruge ali njeni nameščenci, če kršijo odredbe §§ 55. ali 59., odstavka (2), ali 60., odstavka (’), tega zakona.
5. kdor neupravičeno uvozi, izdeluje, predeluje, ima ali- na katerikoli način da v promet cigaretni papir ali vžigalice ali umetne vžigalnike ali kresilnike ali njih dele ali kremene za njih prižiganje;
6. kdor neupravičeno uvozi, proizvaja, ima ali na katerikoli način da v promet sol;
■■ X kdor uporabi sol. uvoženo po znižani monopolni taksi, ali' sol, kupljeno po znižani prodajni ceni, za kaj drugega in ne za to. za kar je bila namenjena;
8.	kdor predeluje svilnati papir v knjižice cigaretnega papirja ali da'take knjižice v promet ali jih ima ali njih listke uporablja za kajenje;
p; kdor iznese monopolizirane predmete iz svobodnih shranišč, ne da bi plačal monopolne pristojbine,
10. kdor odloči snovi, s katerimi so monopolizirani predmeti denaturirani;
11. kdor uporabi denaturirane monopolne predmete za' druge namene in ne za one, za katere jih je prejel po znižani ceni:
12. jtdor krši odredbe §§ 82. ali 83., drugega stavka, tega zakona.
§ 102.
Z denarno kaznijo od 500 do 50.000 dinarjev se kaznuje:
1. kdor neupravičeno ima tobačno seme;
2. kdor neupravičeno ima ali uporablja stroje, orodje ali druge priprave za proizvajanje ali predclo-
, vanje monopoliziranih predmetov;
3. kdor neupravičeno proizvaja tobačne sadike;
4. sadilec tobaka, če da tobačne sadike osebi, ki nima dovolitve za sajenje tobaka, ali če krši odredbe §§ 24., ali 28., odstavka (-'), ali 30., odstavka (■), ali 44.,
1 ali 58. tega zakona;
5. poslovodja zadruge ali njeni nameščenci, če kršijo ; odredbe §§ 54., odstavka (’), ali 6t. tega zakona;
6. prodajalec monopoliziranih predmetov na debelo, t če krši odredbe §§ 7., odstavka (?), ali 68. ali 72. ali
, 78., odstavka (2), ali 100. tega zakona;
7. prodajalec monopoliziranih predmetov na drobno,
■ če krši odredbe §§ 7., odstavka (?), ali 68. ali 72. ali 78., i odstavka (-’), tega zakona ali če nabavlja sol od drugod ' ali od zakupnika drugega okoliša, če nima zato posebne
odobritve, ali če moči sol ali ji i^preminja kakovost ali obliko;
8. kdor neupravičeno izdeluje ali uvozi svilnati papir (§ 79.);
9. kdor krši odredbe § 87. tega zakona.
§ 103.
(?) Z denarno kaznijo od 50 do 5.000 dinarjev se kaznuje:
1. sadilec tobaka, če krši odredbe 22. ali 23., odstavka (3), ali 25., odstavka (-’), ali 27. ali 28., odstavka (l), ali 30., odstavka (-’), ali 36., odstavka (2), ali 56., odstavka (');
2. poslovodja zadruge ali njeni nameščenci, če kršijo , odredbe §§ 54., odstavka (3), ali 57., odstavkov (*) ali
(?), ali 60., odstavka (‘), tega zakona;
3. prodajalec monopoliziranih predmetov na drob-; no, če krši odredbe §§ 70., odstavka (3), ali 71. ali 84.,
odstavkov (*) ali (2), ali 89. aji 100. tega zakona:
4. kdorkoli krši odredbe § 7., odstavka (-'), tega zakona in ni kazniv po predhodnem paragrafu lega zakona;
5. kdorkoli ovira kontrolnega uslužbenca v izvrševanju dolžnosti iz § 29., odstavka (3), tega zakona in njegovo ravnanje ni kaznivo po kazenskem zakonu.
(2)	Z denarno kaznijo iz predhodnega odstavka se kaznuje, kdorkoli krši katerokoli odredbo tega zakona, če ni za to kršitev že določena kazen, kakor tudi, kdorkoli krši predpise obče veljavnosti, izdane v mejah tc£a zakona zaradi njegovega izvrševanja.
§ 104.
(^Monopolizirani predmeti, ki se zalote ob odkrivanju monopolnih kaznivih dejanj iz §§ 101. ali 102, tega zakona, kakor tudi stvari, ki so bile potrebne za izvršitev teh kaznivih dejanj, se zasežejo v korist fonda za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj.
(2)	Neupravičeno posejane tobačne sadike in neupravičeno zasajene tobačne rastline se uničijo, tako tudi vsi ostali zaloteni monopolizirani predmeti, ki se ne smejo prodajati niti se dajo uporabiti za monopolno upravo.
(’) Če Se ugotovi, da so se zasegli predmeti iz odstavka (>) tega paragrafa neupravičeno in se osumljencu ne morejo vrniti, se mu povrne njih prodajna vrednost,
§ 105.
(') Če pri dejanju zasačeni storilec monopolnega kaznivega dejanja iz §§ 101. ali 102. tega zakona ni znan ali če se skita ali če nima stalnega stanovališča, pa obstoji sum, da bi pobegnil ali oteževal preiskavo, kazni pa ne more plačati ali ne je zadostno zavarovati, se pripre in preda najkesneje v 24 urah pristojnemu oblastvu.	,
(■') Ob priporu se mora razpravljati monopolno kaznivo dejanje kar najhitreje.
§ 100.
(‘) Sadilec, ki se kaznuje po §§ 101. ali 102. tega zakona, ne sme dobiti dovolitve za sajenje tobaka eno do pet let po pravnomočnosti kazenske odločbe, v kateri se mora to izrečno odrediti.
(*) Odredbe predhodnega odstavka se ne uporabljajo na sadilca, ki ima od svojega pridelanega tobaka neupravičeno manj kot 100 g.
§ 107.
Če se ugotovi v poslovanju zadrug ali privatnih tvornic ali delavnic monopoliziranih predmetov kaznivo dejanje iz §§ 101. ali 102. tega zakona v takem obsegu, da so ogroženi važni državni interesi, sme ustaviti minister za finance na predlog monopolne uprave njihovo poslovanje začasno ali za vselej, brez pravice do odškodnine.
§ 108.
Kazen prodajalcev monopoliziranih predmetov na debelo iz §§ 101. ali 102, tega zakona ima za posledico, da se razveže zakupna pogodba, kazen prodajalcev monopoliziranih predmetov na drobno iz istih paragrafov pa, da izgube dovolitev za prodajo monopoliziranih predmetov na drbbno za eno do pet let, kar se mora v kazenski odločbi izrečno odrediti.
§ 109.
(*) Če je izvršilo monopolno kaznivo dejanje več oseb, se obsodi na kazen vsaka posebej. Na isti način se kaznujejo tudi zasnovatelji in pomagači monopolnih kaznivih dejanj.
(2)	Vsi obsojenci jamčijo solidarno za plačilo izgube časa pričam in prisotnim in ostalih kazenskih stroškov.
§ no.
(■) Če storilec monopolnega kaznivega dejanja ni znan, a je storjeno v hiši, odnosno v obratovalnici ali v prostorih, ki spadajo k hiši ali obratovalnici, tako da so ga utegnili storiti samo domačini ali nameščenci obratovalnice, se smatra gospodar (glavar rodbine ali zadruge) ali lastnik obratovalnice za storilca, dokler ne dokaže nasprotnega.
(*) Pri pravnih osebah se smatra za lastnika obratovalnice njih poslovodja.
§ IH-
(’) Storilcu monopolnega kaznivega dejanja se odmerja kazen po stopnji njegove kazenske odgovornosti.
(a) Pri odmerjanju višine kazni je upoštevati zlasti: storilčeva leta starosti, okolnosti, ob katerih se je kazni-yo dejanje 9torilo, ali je storilec kaznivo dejanje takoj priznal, ali se je posebej pripravljal za izvršite? kazni-
vega dejanja, ali je. bil oborožen, ali je bilo več storilcev' in udeležencev, ali se je uprl s silo državnim organom, ko so ga prijeli, ali je prekršil več dolžnosti, ali je bil že obsojen zaradi monopolnega kaznivega dejanja, kakor-tudi ostale okolnosti, ki se morajo smatrati po svojem značaju za olajšujoče ali obtežujoče.	-	,	•
C) Če je kaj olajšujočih okolnosti in je krivec storil kaznivo dejanje po tem zakonu prvič in če gre za neznatno količino kateregakoli monopoliziranega predmeta, ki utegne služiti samo za osebni potrošek ali osebno uporabo krivčevo, se sme kazen znižati do ene tretjine najnižjega zneska denarne kazni, ki ga ta zakon odreja.
(*) Ne kaznuje se, kdor ob času storjenega monopolnega kaznivega dejanja ni dovršil 14 let starosti ali ni mogel pojmovati njegovega značaja in pomena zbog duševnega razstroja, skaljene zavesti, slaboumnosti ali. duševne nerazvitosti.
§ 112.
C) Če obsojenec ne plača denarne kazni iz §§ 101. ali 102. ali če nima imovine, iz katere bi se dala izvršilnim potem izterjati, se izpremeni vsakih 50 dinarjev denarne kazni v en dan zapora. Preostanek pod 50 dinarji se ne upošte\a.
Zapor sme trajati najmanj en dan, največ pa za kazniva dejanja iz § 101. tega zakona šest mesecev, za kazniva dejanja iz § 102. pa največ 30 dni in se sme* izpremeniti v telesno delo, po en dan zapora v en dan telesnega dela, na način in po pogojih, ki jih predpisuja minister za finance v soglasnosti z ministrom za notranje posle in ministrom pravde.
(3)	Preiskovalni pripor se odračuni od denarne kazni skladno z odredbami odstavka (') tega paragrafa.
(*) Za denarne kazni, s katerimi se kaznujejo po §§ 101., točki 4., ali 102., točki 5., ali 103., odstavku (‘), točki 2., tega zakona poslovodja ali nameščenci zadruge, odgovarja zadruga. Če se te kazni ne dajo izterjati od zadruge, jih je izterjati od krivcev, in če jih tudi ti ne morejo plačati, se jim izpremene denarne kazni po §§ 101., točki 4., ali 102., točki 5., v zapor po odredbah . odstavka (') tega paragrafa.
(*) Denarne kazni po § 103. tega zakona se ne izpre- • minjajo v zaporno kazen.	•	;	:
§ 113.
Če je storilec kaznivega dejanja iz §101. tega zakona v povratku in ni od izvršitve predhodnega kaznivega' dejanja preteklo več kot 3 leta, se sme obsoditi, razen na denarno kazen, tudi na zapor do 6 mesecev, ki se ne da izpremeniti v denarno kazen. Če se mora v tem primeru izpremeniti tudi denarna kazen v zapor po odredbah odstavka (') predhodnega § 5.. sme trajati zapor kljub odredbi odstavka (5) predhodnega paragrafa,’ največ leto dni.
§ 114.
Ovaditeljeva ovadba se sprejema brez takse;., ime ovaditeljevo se čuva v tajnosti, če to zahteva. ^ •
§ 115.
Pomagač, ki ovadi ostale storilce monopolnega kaznivega dejanja, preden se je odkrilo kaznivo dejanje, je oproščen vsake kazni po tem zakonu.
§ 116- J
Če je nevarnost, da bi storilec monopolnega kaznivega dejanja obrezuspešil izterjavo zneska po rešitvi o
kazni s tem, da odsvoji svojo imovino, je pristojno obla-stvo upravičeno, zavarovati izterjanje denarne kazni iz njegove imovine.
§ 117-
(1) Zatiranje in prijemanje monopolnih krivcev vrše po redni uradni dolžnosti uslužbenci finančne Kontrole, monopolnih in carinskih oblastev in uradov kakor tudi vsi uslužbenci javne varnosti, ki se smatrajo za javno
stražo.
(2) Vsak državni ali samoupravni uslužbenec je dolžan, ovaditi monopolna kazniva dejanja, ki jih opazi, ob-lastvom, katerim pripadajo uslužbenci iz predhodnega odstavka
(3) Ob potrebi so uslužbenci iz odstavka (;) tega paragrafa dolžni pomagati onemu, ki zasleduje monopolne krivce.
§ 118.
Za preiskovanje kaznivih dejanj po tem zakonu so pristojni glavni oddelki, odnosno oddelki finančne kontrole. Monopolna uprava sme odrediti v poediniu primerih posebnega preiskovalca.
§ 119.
Uslužbenci iz odstavka (*) § 117. tega zakona morajo zaslišati krivce, ki so storili kaznivo dejanje po tem zakonu; zapisnik o kaznivem dejanju (dejanski popis) pa morajo takoj odposlati glavnemu oddelku ali oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za preiskavo, obenem z zaseženimi predmeti in stvarmi (§ 104.).
§ 120.
(1) Na kazniva dejanja po tem zakonu, ki so tudi carinska kazniva dejanja, se uporabljajo povsem carinski zakonski predpisi.
(2) O zaseženih monopoliziranih predmetih in stvareh (§ 104.), razen vozil ali prenosnih sredstev, je obvestiti najbližjo monopolno ustanovo, ki jih mora sprejeti in čuvati, dokler ne postane rešitev o kazni pravnomočna.	%
§ 121.
U) Za razsojo monopolnih kaznivih dejanj je v prvi stopnji pristojna finančna direkcija, na katere področju se je dejanje odkrilo, v drugi stopnji pa, na pritožbo okrivljenčevo, pa krajevno pristojno upravno sodišče, ki izpodbijano rešitev odobri, predrugači, razveljavi ali vrne v dopolnitev.
(2) Pritožbo na upravno sodišče je vložiti po finančni direkciji, ki je izdala rešitev o kaznivem dejanju, v 15 dneh, pri čemer v ta rok ni šteti dneva, ko se je vročila pismena rešitev. Če je poslednji dan roka dan, ko upravno sodišče ne posluje, se podaljša rok do prvega delavnika. Pritožba, ki se preda pošti v roku kot priporočeno pismo, se smatra za vloženo v roku.
(3) Postopanje pri upravnem sodišču je ustno in javno. Na razpravo se morajo pozvati pritožilec, njegov branilec, če ga ima, in zastopnik finančne direkcije, ki je izdala rešitev. Poeiv k razpravi se mora vročiti naj-kesneje osem dni pred razpravo. Če pravočasno pozvani ne pride, se opravi razprava tudi brez njega. Ce potrdi upravno sodišče izpodbijano rešitev v celoti, postane ta pravnomočna.
(‘) Zoper razsodbo upravnega sodišča, s katero se izpodbijana rešitev izpremeni ali razveljavi, se sme podati pritožba na državni svet y iatoa ruku in a« iate
način, kakor se vlaga pritožba na upravno sodišče. Državni svet zavrne ali uvaži pritožbo, brez poziva strank-
§ 122.
Spore o pristojnosti med finančnimi direkcijami rešuje minister za finance, o pristojnosti med upravnimi sodišči pa državni svet.
§ 123-
Rešitve (odločbe, razsodbe) o monopolnih kaznivih dejanjih se vročajo pismeno. V njih se morajo navajati dokazi in razlogi, iz katerih se okrivljenec oprašča aii kaznuje. V poslednjem primeru se morajo navesti tudi olajšujoče in obtežujoče okolnosti, ki so se upoštevale pri izrekanju kazni, kakor tudi zakonske odredbe, na katere se rešitev opira. Razen tega se mora. v njih označiti, koliko znaša zaporna kazen za primer, da se denarna kazen ne da izterjati, kakor tudi urad (sodišče) in rok za vložitev pravnega sredstva, takse, določene za to pravno sredstvo, in urad, kateremu je treba predati pravno sredstvo.
§ 124.
(*) Obnova postopanja zaradi monopolnih kaznivih dejanj je dopustna po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih, če se je zoper rešitev finančne direkcije vložila tožba na upravno sodišče.
(2) Če se zoper rešitev finančne direkcije ni vložila tožba na upravno sodišče in če od pravnomočnosti kazenske rešitve še nista minili dve leti, sme odrediti minister za finance obnovo postopanja, če se pojavijo činje-nice, ki delajo okrivljenčevo nekrivdo verjetno. Toda tudi v tem primeru se ne da odškodnina za prestano zaporno kazen; od že izterjane denarne kazni pa se sme vrniti samo oni del, ki je vplačan v fond za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj.
§ 125.
(>) Kazniva dejanja iz §§ 101. in 102- tega zakona zastarajo čez eno leto dni od izvršitve dejanja, kazniva dejanja iz § 103. pa čez tri mesece. Zastaranje se prekine z vsakim dejanjem, ki je naperjeno zbog storjenega dejanja zoper storilca zaradi preganjanja, kakor tudi s tem, da se stori katerikoli novo monopolno kaznivo dejanje.
(2)	Izvršne rešitve po monopolnih kaznivih dejanjih zastarajo čez dve leti po njih izvršnosti. Rok za zastaranje izvršnih rešitev prekine:
1. sodno kazensko postopanje do pravnomočnosti razsodbe po kaznivih dejanjih, ki jih je storila dotična oseba v zvezi z monopolnim kaznivim dejanjem;
2. vsako obročno odplačilo po § 131. tega zakona;
3. rešitev o odložitvi kazni ali o prekinitvi kazni po odstavku (■) § 132., in to za ves čas, za katerega rešitev velja;
4. rešitev o začasni izpustitvi iz zapora po odstavku
(2)	§ 132. tega zakona, in sicer za vso dobo, označeno v rešitvi;
5. vsako dejanje odločujočega in izvršujočega obla« stva, naperjeno na izvršitev kazenske rešitve.
§ 126.
0) Krivčeva smrt, ki je nastopila, preden je postala razsodba pravnomočna, prekine vsako nadaljnje postopanje zoper njega.
(*) Če umre krivec, preden se je izdala rešitev e kaznivem dejanju, pripadejo zaplenjeni monopolizirani grodtfaeU Uauiu za pobijanje monopolnih kaznivih
(3)	Ce umre krivec potem, ko postane rešitev o kaznivem dejanju pravnomočna, se izterjajo po rešitvi dolžni zneski iz njegove zapuščine.
§ 127.
(*) Pravnomočno rešitev o denarnih kaznih po monopolnih kaznivih dejanjih izvršuje oblastvo (davčno, občinsko), ki je pristojno za davčno izvršilno postopanje po krivčevem stanovališču skladno z uredbo o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov.*
(2)	Stroške izvršilnega (eksekutivnega) postopanja trpi krivec in se izterjujejo ter zaračunavajo skladno z uredbo po zavarovanju, prisilnem izterjavanju in neizterljivosti davkov.*
§ 128.
(‘) Ko je denarna kazen izterjana, izvrši finančna direkcija razpored denarja, ki preostane, ko so se odbili od izterjane denarne kazni redna monopolna taksa, takse po zakonu o taksah kakor tudi stroški, nastali med postopanjem, tako-le: ena tretjina pripade ovaditeljem in zalotiteljem skupaj, neglede na to, ali so državni uslužbenci ali ne, ostanek pa fondu za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj. Ce je zalotitelj uslužbenec finančne kontrole, se mu odbije od njegove zalotiteljske nagrade ena četrtina v korist fonda finančne kontrole.
(2)	Razporedne rešitve dobe pravno moč, -ko jih odobri monopolna uprava, in zoper nje ni nobenega pravnega sredstva.
§ 129.
Ce se denarna kazen po kazenski rešitvi ne da izterjati, mora odrediti finančna direkcija, ki je izdala rešitev v prvi stopnji, izvršitev kazni z zaporom. Zaporna kazen do enega meseca se izdržuje redno v zaporu pri upravnih oblastvih, preko meseca dni pa v sodnih zaporih.
§ 130.
Finančna direkcija, ki je odločala o monopolnem kaznivem dejanju, sme dovoliti, če krivec to zasluži, da odplača znesek iz razsodbe v mesečnih obrokih, naj-kesneje v treh letih od dne, ko je postala razsodba pravnomočna. Obročna odplačila za daljši čas sme dovoliti minister za finance.
§ 131.
(‘) Pričetek izvršitve denarne kazni, odnosno nastop zaporne kazni sme finančna direkcija, ki je izdala kazensko rešitev, na krivčevo prošnjo in po obrazloženi potrebi odložiti ali pa že začeto izdržavanje kazni prekiniti najdalj za leto dni. Za daljšo odložitev ali prekinitev kazni je pristojen minister za finance.
(*) Ce pa je krivec star in onemogel ali je bolan za trajno in neozdravljivo boleznijo ali je duševno obolel in se to ugotovi s potrdilom dveh državnih zdravnikov, ga sme minister za finance oprostiti izdrževanja kazni za vselej ali dokler tako stanje traja.
§ 132.
Krivec, ki prestaja subsidiarno zaporno kazen, sme biti vsak čas izpuščen iz zapora, če položi znesek denarne kazni, odbivši za prestani zapor znesek po 50 dinarjev za vsak dan.
"	**U«d*u itfte Ml. ^ k i.
§ 133.
Državna upravna in samoupravna oblastva morajo dajati pravno pomoč zaradi preiskovanja monopolnih kaznivih dejanj in za njih reševanje-
§ 134.
Monopolna uprava je upravičena, vršiti nadzorstvo nad preiskovanjem in izvrševanjem rešitev po monopolnih kaznivih dejanjih.	*
OSMO POGLAVJE.
Prehodne odredbe.
»- -	§	135.
Gotovina obstoječega fonda za zavarovanje sadilcev tobaka zoper škodo po toči se izroči Primorski in Zetski banovini sorazmerno prispevkom, ki so jih vplačali sadilci teh banovin v ta fond, ko izvedejo te banovine zavarovanje tobaka po zakonu o obveznem zavarovanju po«
sevkov in plodov zoper točo z dne 10. februarja 1931.* •
§ 136.
Z zneskom obstoječega fonda za amortizacijo strojev in orodja markarnice je povečati obratno glavnico monopolne uprave.
§ 137.
Odredbe. §§ 80. in 81. stopijo v moč, ko prestane koncesija po zakonu o GV^/o nem monopolnem posojilu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v znesku
22.000.000 dolarjev in o odstopu pravice, prodajati vžigalice, z dne 22. novembra 1928.**
§ 138.
V izvrševanju § 86. preidejo soline v Kreki in Simin-Hanu z vso svojo imovino dne 1. aprila 1932. v upravo monopolne uprave.
§ 139.
Na monopolna kazniva dejanja, storjena preden stopi ta zakon v moč, po katerih se do dne, ko stopi v moč, ni izdala pravnomočna rešitev, je uporabiti milejši zakon.
§ 140.
(1)	Plačila (kazni, odškodnina, takse in stroški) po razsodbah, izrečenih na osnovi naredb člena 81. finančnega zakona za proračunsko leto 1924./1925., člena 77. finančnega zakona za proračunsko leto 1926. in
1927., člena 67. finančnega zakona za proračunsko leto 1927./1928. in § 56. zakona o podaljšavi veljavnosti dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah so znižana za 90°/o v razsodbi označenega zneska.
(*) Odredbe predhodnega odstavka je uporabiti na vsa monopolna kazniva dejanja, izvršena do dne, ko stopi ta zakon v moč, neglede na to, ali so do tega dno že razsojena ali ne.
(3)	Vplačahi zneski po razsodbah, izvršeriih preden stopi ta zakon v moč, se ne vračajo.
* »Službeni list« št. 140/27 iz 1. 1931.
** JtUradni luk št. 93/24 in 160/40 i* l 1928,
§ 141.
Odredbe § 125. tega zakona o zastaranju se ne nanašajo na kazniva dejanja, storjena, preden stopi ta zakon v moč, in na rešitve, izdane, preden stopi ta zakon v moč.
§ 142.
(') Monopolna kazniva dejanja, ki so prekrški, stor-i jena, preden stopi ta zakon v moč, sodijo, če do tega dne niso razsojena, v prvi stopnji pristojni monopolni inšpektorati, odnosno odsek inšpekcije monopolne uprave; zoper razsodbo teh sme vložiti obtoženec v 15 dneh po prejemu razsodbe pritožbo na monopolno upravo. Zoper odločbo monopolne uprave ni pravnega sredstva.
(-’) Pritožbe zoper razsodbe finančnih direkcij po monopolnih kaznivih dejanjih, ki so prestopki, storjenih pred dnem 1. aprila 1927., ki jih vlože obtoženi v 15 dneh po prejemu razsodbe, reši v drugi in poslednji stopnji monopolna uprava.
§ 143.
Nagrade iz fonda za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj se smejo izplačevati samo po kaznivih dejanjih, storjenih izza dne 31. marca 1926.
§ 144.
Zneski vplačanih kazni po monopolnih kaznivih dejanjih izza dne 1. aprila 1930. se stekajo v fond za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj.
Končne odredbe.
§ 145.
(x) Ko stopi ta zakon v moč, prestanejo veljati zakon o tobačnem monopolu z dne 14. marca 1890. z izpremembami in dopolnitvami z dne 26. januarja 1900.,
11.	aprila 1902. in 23. marca 1904., zakon o monopolu soli z izpremembami in dopolnitvami z dne 23. januarja
1899.,	26. januarja 1COO., 29. aprila 1902. in 23. marca 1904. in zakon o ustanovitvi novih državnih monopolov na vžigalioe, petrolej, cigaretni papir in alkohol z izpremembami in dopolnitvami z dne 23. junija 1898., 1. maja 1902. in 23. marca 1904-
(2) Doslej veljavni predpisi, izdani po zakonih, omenjenih v predhodnem odstavku (‘), ostanejo v veljavi, kolikor ne nasprotujejo temu zakonu, dokler se ne ukinejo ali ne izpremene na način, odrejen s tem zakonom.
(3) Kolikor se pozivljejo zakoni, uredbe, naredbe, pravilniki ali razpisi na predpise zakona o monopolu tobaka, zakona o monopolu soli in zakona o ustanovitvi novih državnih monopolov, je z njimi razumeti predpise tega zakona.
(4) Ko stopi ta zakon v moč, prestanejo veljati odredbe vseh ostalih zakonov, ki nasprotujejo odredbam tega zakona.
§ 146.
Monopolna uprava sme določiti v pogojih za proizvajanje, uvažanje, predelovanje in prodajanje monopoliziranih predmetov denarne kazni, ki v tem zakonu niso določene. Take kazni se izvršujejo po predpisih tega zakona
§ 147.
Podrobnejše odredbe za izvrševanje tega zakona predpiše minister za finance na predlog monopolne
j uprave. Minister predpiše monopolno kazensko postopanje in izdaja vobče predpise za toč..o in pravilno uporabljanje odredb tega zakona.
§ 148.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč čez štiri mesece od dne, ko se razglasi v »Službenih no-viDah«.
V Beogradu, dne 5. decembra 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r.
71.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle
zakon
o ureditvi prometa s filmi.*
§ i.
Podjetja, ki se bavijo z uvažanjem filmov iz inozemstva ali s proizvajanjem filmov v državi radi daljuje prodaje ali drugega pridobitnega izkoriščanja, morajo imeti potrebno dovoljenje v smislu odredb zakona o obrtih.
Ministrstvo za trgovino in industrijo izda dovoljenje v sporazumu z ministrstvom za notranje posle in po zaslišanju državne filmske centrale.
§ 2.
Najkesneje tekom enega meseca od dne, ko dobi ta zakon moč, se mora ustanoviti državna filmska Centrala kot posebna ustanova, ki je podrejena ministrstvu za notranje posle. Filmsko centralo tvorijo:
Sef centralnega presbiroa pri predsedništvu ministrskega sveta kot predsednik in po en zastopnik ministrstev za notranje posle, za prosveto, za trgovino in industrijo in za socialno politiko in narodno zdravje kakor tudi predsednik udruženja lastnikov kinematografov v kraljevini Jugoslaviji in predsednik zveze proizvajalcev filmov v kraljevini Jugoslaviji. Zastopnike omenjenih ministrstev postavljajo pristojni ministri iz vrst uradnikov ali pa iz vrst kulturnih delavcev.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5, decembra 1331., štev. 285/XCIII/668.
Minister za finance dr. M. R. Djodjevič s. r. Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata.
minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
§ 3.
Naloga državne filmske centrale je:
1. da ureja in nadzira uvoz, proizvajanje in promei s filmi;
2. da pospešuje domačo filmsko proizvodnjo in
3. da podpira s filmom vzgojno in kulturno propagando.
§ 4.
Sredstva državne filmske centrale so:
1. dohodki, določeni v § 8.;
2. dohodki iz glob, določenih v § 10. in
3. krediti, določeni v državnem proračunu.
Za dohodke iz točk 1. in 2. se otvori pri Državni hipotekarni banki tekoči račun, s katerim razpolaga državna filmska centrala za dosego namenov po § 3.
§ 11.
Ta zakon dobi moč z razglasitvijo v »Službenih no-vinah«, razen določb §§ 1., 7., 8. in 9., ki dobe moč tri mesece po razglasitvi.
V Beogradu, dne 5- decembra 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r. Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r.
§ 5.
Natančnejše odredbe o organizaciji in poslovanju državne filmske centrale, o nagradah njenim članom in uslužbencem ter o upravljanju in trošenju njenih sredstev iz točk 1. in 2. predhodnega paragrafa predpiše minister za notranje posle.
§ 6.
Vsi filmi, namenjeni prometu, se morajo registrirati pri državni filmski centrali. Ta jih izroča v cenzuro in jih nato vrača lastnikom.
§ 7.
Za vsakih 1000 metrov uvoženega zabavnega filma mora uvoznik do konca leta 1933. nabaviti ali proizvesti in dati v promet najmanj 70 metrov, po tem času pa najmanj 150 metrov filma domače izdelave, in sicer za uvožene neme filme predpisano dolžino nemega filma, za uvožene zvočne filme pa predpisano dolžino zvočnega filma- .
§ 8.
Uvozniki, ki izjavijo, da pogoja iz prejšnjega para-. grafa ne morejo izpolniti, morajo za vsak meter domačega filma, kpterega bi morali nabaviti ali proizvesti, plačati v korist državne filmske centrale po petdeset dinarjev za neme in po sto dinarjev za zvočne filme.
§ 9-
Kinematografi morajo pri vsaki predstavi predvajati po enega ali več kulturnih filmov z dolžino najmanj 10% dolžine celokupnega sporeda predstave. Polovica teh kulturnih filmov mora biti domač izdelek.
S kulturnim filmom se razume film, ki je poučen v znanstvenem, prosvetnem, gospodarskem, zdravstvenem, socialnem, državljanskem in narodnem oziru. Semkaj spadajo tudi poučni dnevniki o aktualnih dogodkih.
§ io.
Kdor prekrši odredbe tega zakona, se kaznuje z globo od 5.000—20.000 dinarjev v korist državne filmske centrale.
Kazni izrekajo obča upravna oblastva grve stopnje.
Uredbe osrednie vlade.
72.
Na osnovi § 166. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se predpisuje ta-le
uredba
o velikosti nagrade dnevničarjem pri predsedništvu ministrskega sveta.*
Člen 1.
Dnevničarji, ki opravljajo zvaničniško službo negle-de na kvalifikacijo, se postavljajo z začetno mesečno nagrado do 1100 dinarjev.
Člen 2.
Dnevničarji, ki opravljajo služiteljsko službo, se postavljajo z začetno mesečno nagrado de 950 dinarjev.
Člen 3.
Dnevničarji s strokovno tehnično ali obrtniško kvalifikacijo se postavljajo, če opravljajo službo, ki ustreza tej kvalifikaciji, z začetno mesečno nagrado do 1200 dinarjev.
Člen 4.
Dnevničarji s popolno fakultetno izobrazbo, če opravljajo službo, ki ustreza tej kvalifikaciji, se postavljajo z začetno mesečno nagrado do 1400 dinarjev.
Člen 5.
Po vsakem drugem letu neprekinjene in neoporečne službe se sme zvišati mesečna nagrada, in sicer:
a) dnevničarjem iz člena 1. za 50 dinarjev;
b) dnevničarjem iz člena 2. za 40 dinarjev;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30, decembra 1931., št. 306/C/746,
c)	dnevničarjem iz člena 3. za 60 dinarjev;
č) dnevničarjem iz člena 4. za 80 dinarjev.
Clen 6.
Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta uredba v moč, na delu v službi države z večjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado, toda rokovi iz člena 5. se morajo šteti od dne postavitve in od uajvišje začetne nagrade za dotično vrsto službe.
Člen 7.
Ta uredba stopi v moč na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 21. decembra 1931.; Zak. br. 364.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovic s. r. Minister za finance dr. Milorad Dordevič s. r.
<m »m
73.
Izprememba odredbe
o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo D. R. br. 88.900/25.*
Na osnovi člena 49. zakona o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk z dne 28. februarja 1922. in člena 2. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je predsednik ministrskega sveta po predlogu ministra za finance in po zaslišanju ministra pravde in dveh po činu najstarejših ministrov odločil pod št. 87.401/1 z dne
29.	decembra 1931., da se člen 10. uredbe o draginjskih dokladah za duhovništvo vseh konfesij, usvojenih z ustavo, D. R. br. 88.900 z dne 28. junija 1925.** izpreminja in se glasi:
Člen 10.
Pravica do prejemanja draginjskih doklad po odredbah te uredbe ni zavisna od prejemanja nobenih drugih prejemkov iz državne blagajne, t. j. duhovništvo sme sprejemati draginjske doklade neglede na to, ali prejema še osnovne prejemke: plačo, biro, kongruo in temu pod. Toda oni aktivni parohijski (župnijski) duhovniki, ki dobivajo bire več kot 400 dinarjev na mesec, nimajo pravice do osebne draginjske doklade, obdrže pa pravico do rodbinske doklade iz člena 14. te uredbe. Oni aktivni parohijski (župnijski) duhovniki, katerih bira ne dosega zneska 400 dinarjev na mesec, smejo prejemati polovico osebne draginjske doklade kakor tudi rodbinsko doklado iz člena 14. te uredbe, če minister pravde to odobri.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne
15.	januarja 1932., št. 11/111/14.
** »Uradni list* št, 2p$/SQ j* i, 182&
Pravica do prejemanja draginjskih doklad ne pripada onim osebam, katerih ostali dohodki ali imovinsko stanje so taki, da lahko tudi brez te državne pomoči žive tako, kakor se spodobi njih stanu po krajevnih in časovnih razmerah.
Ta izprememba velja izza dne 1. aprila 1929.
Iz občega oddelka ministrstva za finance; dne 29. decembra 1931., št. 87.401/1.
74.
Odločba.*
Minister za finance je izdal pod št. 11—145.373 z dne 31. decembra 1931. naslednjo odločbo:
1. Izza dne 1. januarja 1932. se smejo izdajati police zavarovalnih družb v naši državi o zavarovanju za življenje, zoper požar, vlom in druge primere samo v dinarjih.
2. Zavarovalne police, izdane v dinarjih, se ne smejo vezati na tujo valuto ali zlato in se tudi ne sme določiti v zavarovalni polici ali posebni listini kakršnakoli klavzula, ki bi se nanašala na tujo valuto ali zlate dinarje.
3. Naši državljani se ne smejo zavarovati pri zavarovalnih družbah v inozemstvu.
Vsaka prekršitev teh odredb se kaznuje z denarno kaznijo po zakonu o kazenskih odredbah z dne 8. oktobra 1931.,** ovaditelji pa imajo pravico do ene tretjine kazni, izterjanih po teh primerih.
Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun; v Beogradu, dne 31. decembra 1931.; št. 11—145.373.
75.
Odločba
o retaksaciji receptov.***
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je z odločbo od 14. oktobra 1931., S. št. 16.36;!,
odločil:
Vsa sporna vprašanja, ki nastanejo pri retaksaciji receptov, se morajo predložiti ministrstvu kot nadzorstvenemu oblastvu v rešitev. Če bi si zbog težavnosti kakega primera retaksator tninistrstva ne vedel pomagati, naj se po pristojni poti obrne na komisij^ za izdelavo in popolnitev lekarnarskih pristojbin za izjavo in dokončno odločbo.
Iz pisarne ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu.
	—	«	m.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	januarja 1932., št. 9., in z dne 15. januarja 1932., št. 11/111/25.
** »Službeni list« št. 428/63 iz 1. 1931.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9,	^	262/LXXX1£71,
76.
Odločba
obče seje državnega sveta.*
Pri obči seji državnega sveta na Jan 24. oktobra 1931. se je sklenila pod št. 39.127/31 odločba, ki se glasi: »Po odstavku (l) § 123. zakona o uradnikih K leta
1931.	pripada uslužbencu odstotek 0-90% za vsakega nadaljnjega pol leta po dovršenih 10 letih državne službe^ če dovrši bodisi 30 let službe, bodisi 50 let starosti; drugače mu pripada znižani odstotek po letih službe, odnosno po letih starosti.«
Iz državnega sveta, dne 23. decembra 1931.; št. 47.521/31.
77.
Ukinitev
finančnih inšpektoratov.**
Z rešitvijo ministra za finance Pov. br. 891 z dne 21. decembra 1931. so ukinjeni naslednji finančni inšpektorati v: Ogulinu, Osijeku, Mariboru, Somboru, Smederevu, Kragujevcu, Zaječarju, Štipu, Vranju, Bito-lju, Kosovski Mitroviči, Plevlju, Dubrovniku, Tuzli, Valjevu in Mostarju. Pristojnost jim prestane z dnem 1. januarja 1932.
Iz ministrstva za finance v Beogradu.
m » m	■—
78.
Razpisa.***
i
i. Uvozno ocarinjanje tokomerov.
Na osnovi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi dajem carinarnicam naslednje
pojasnilo:
Tokomere, ki se ocarinjajo kot električni aparati za merjenje in štetje električnega toka po št. 665., točki 3., uvozne tarife, je ocarinjati po tej tar. številki, bodisi da prihajajo kompletni, montirani, bodisi demontirani, če se dft v tem poslečlnjem primeru iz demontiranih delov sestaviti kompleten tokomer.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. decembra 1931., št. 306/C/750.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
30.	decembra 1931., št. 306/C/753.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
24.	decembra 1931., št, 301/XCIX/730,
Večje število delov, če jih je kaj, »e mora prijaviti ločeno in ocarinjati po tvarini, iz katere so, in po izdelavi.
V Beogradu, dne 21. decembra 1931.; br. 43.331/IV.
Minister za finance »•Mil. R. Dordevic s. r.
ir.
Odločba o izvozni prepovedi orehovih debel.
Na osnovi člena 13. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in člena 1. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zaslišanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je izdal minister za finance naslednjo odločbo, s katero je izjavil soglasnost tudi predsednik ministrskega sveta pod štev. 4986 z dne
14.	decembra 1931.:	*
»1. Prepoveduje se izvoz orehovih debel iz tarif, štev. 24., točke 1. c), izvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi.
2.	Ta odločba stppi v moč trideseti dan po razglasitvi v »Službenih novinah«.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine; v Beogradu, dne 15. decembra 1931.; št. 42.921/1V.
79.
Razpisa.*
i.
Uvozno ocarinjanje klobukov iz klo-bučine in rastlinskih snovi.
Zaradi pravilnega ocarinjanja po štev. 360., 361., 362. in 363. uvozne carinske tarife dajem cai narnicam na osnovi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi naslednje
pojasnilo:
1. Barvani klobuki v obliki zvona iz klobučine, ne-fasonirani in neprešani, se ocarinjajo po št. 360., točki 1. ali 2., ali po št. 361., točki 1. ali 2., po tem, ali so namenjeni za izdelovanje moških ali ženskih klobukov, kakor tudi po tem, ali so opremljeni ali ne. Nasprotno se ocarinjajo klobuki v obliki zvona ali stožca (štulci), ne-fasonirani, nebarvani, nelakirani in neprešani, iz klobučine, po št. 363., točki 1., kjer so tudi izrečno imenovani.
2. Barvani klobuki v obliki zvona, nefasonirani in neprešani, iz rastlinskih pletilnih snovi, se ocarinjajo po št. 362., točki 1. a) ali b), ali pa po točki 2. a) ali b) te številke, po tem, ali so namenjeni za izdelovanje moških
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
15.	januarja 1932., št. 11/111/24.
ali ženskih klobukov, kakor tudi po teni, ali so opremljeni ali ne. Nasprotno se ocarinjajo klobuki v obliki zvona ali stožca (štulci), nefasonirani, nebarvani, nelaki-rani in neprešani iz rastlinskih pletilnih snovi, sirovi, pošt. 363., točki 2. a), dočim se ocarinjajo ti klobuki, če so beljeni, po točki 2. b) te številke, in to zato, ker sta te dve poslednji vrsti klobukov izrečno navedeni v točki 2. štev. 363.
Klobuki iz št. 363., točke 2., se ne smatrajo za faso-nirane, t. j. za ocarinjanje je brez pomena, če so izvršeni njih robovi oboda s posebnim prepletanjem, da se odvrne razsipanje, pa tudi, če bi bili v isti namen po robu oboda prešiti z nitjo ali bi imeli šiv iz niti tam, kjer se pozneje s prešanjem izdela obod.
3.	Fasonirani, odnosno prešani klobuki, t. j. oni, ki jim je dana oblika, v kateri se bodo uporabljali, ki pa drugače niso opremljeni, se ocarinjajo glede na snov, iz katere so, kot neopremljeni klobuki.
S tem razpisom je ukinjen razpis C. br. 8318/929.*
V Beogradu, dne 4. januarja 1932.; št. 188/IV.
Minister za finance dr. Milorad Dortlevič s. r.
IT.
Odločba o izpremembi št. 537., točke l.c), uvozne carinske tarife.
Na osnovi drugega odstavka člena 1., zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, in na osnovi zakona z dne 18. novembra 1931. o izpremembi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, je izdal minister za finance naslednjo odločbo, s katero je izjavil soglasnost tudi predsednik ministrskega sveta pod št. 5328 z dne 31. decembra 1931.:
>1. Carinski postavki za pločevino iz železa in jekla, surovo (črno), tudi dekapirano in dresirano, pod 1 mm debelo, iz št. 537., točke 1. c), se izpreminjate tako, da se črka c) te številke in točke glasi:
»c) pod 1 mm debela...............20	16««;.
2.	Ta odločba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 11. februarja 1992.; št. 943/IV,
80.
Otvoritev novih telefonskih zvez**
Telefonski promet Podčetrtek — z vsemi kraji na Madžarskem.
Minister za promet je odobril z odlokom od 27. novembra 1931., P. T. štev. 101442, da se otvori telefonski
* »Uradni list« št. 108/25 iz 1. 1929.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavijo« z dne
12.	decembra 1931., št, 291/XCV7713,
promet Podčetrtek — vsi kraji na Madžarskem, ki se sme pričeti 10. decembra 1931.
Pristojbina za navaden razgovor 3 minut kot enota je v korist naše uprave 1*80 zl.fr., za madžarsko upravo pa po kraju na Madžarskem, s katerim se vrši razgovor.
P. T. štev. 101442. — Iz ministrstva za promet (tele-grafsko-telefonskega oddelka) z dne 30. novembra 1931.
Telefonski promet Beograd, Pančevo. Novi Sad, Ljubljana in Zagreb—Trnava (češkoslovaška).
Minister za promet je odobril z odlokom od 27. novembra 1931., P. T. štev. 100779, da se otvori telefonski promet Beograd, Pančevo, Novi Sad, Ljubljana in Zagreb—Trnava (Češkoslovaška), ki se srne pričeti 10. decembra 1931.
Pristojbina za navaden razgovor 3 minut kot enota je 4*05 zl. fr. za promet Beograd, Pančevo in Novi Sad—Trnava, za promet Ljubljana in Zagreb—Trnava pa 4-35 zL fr.
P. T. štev. 100779. — Iz ministrstva za promet (tele-grafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu, z dne 2. de--cembra 1931.
Telefonski promet Rimske Toplice—Graz in Dunaj (Avstrija).
Minister za promet je odobril z odlokom od 27. novembra 1931., P. T. štev.9987G, da se otvori telefonski promet Rimske Toplice—Graz in Dunaj (Avstrija), ki se sme pričeti 10. decembra 1931.
Pristojbina za navaden razgovor Rimske Toplice— Graz je 2*70, za Rimske Toplice—Dunaj pa 3-45 zl. fr.
P. T. štev. 99876. — Iz ministrstva za promet (tele-grafsko-telefonskega oddelka) z dne 30. novembra 1931.
81.
Znižanje pristojbine
za telefonski promet Tržič-Portschach am See, Ferlach in Unterbergen (Avstrija).*
Minister za promet je z odlokom od 27. novembra tega leta P. T. štev. 102185, odobril, da se zniža na zahtevo avstrijske uprave pristojbina za navaden razgovor 3 minut kot enote v telefonskem prometu Tržič—Portschach am See, Ferlach in Unterbergen (v Avstriji) in da se pobira od 1. decembra tega leta namesto 2'70 samo 1*50 zl. fr.
P. T. štev. 102185. — Iz ministrstva za promet (tele-grafsko-telel’onskega oddelka) od 27. novembra 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
12.	decembra 1931., št. 291/XCV/712.
Banove uredbe.
82.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932,
Objava.
Občina Cezanjevci, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu s: v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	30'—,
b) od	100	I	piva	Din	30’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 11. januarja 1932.
II. No. 31522/1.
Objava.
Občina Dob, v srezu litijskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din 100'—,
c) od 100 ! piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. januarja 1932.
II. No. 31528/1.
Objava.
Občina Hardek, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 50’—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din	50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 1?. januarja 1932.
II. No. 30098/1.
Objava.
Občina Krčevina, v srezu ptujskem, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 30’—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din	30’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 12. januarja 1932.
II. No. 30584/1.
Objava.
Občina Livold, v srezu kočevskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 I vina Din 50’—,	,	>
b) od	100	1 vinskega mošta	Din 50’—,
c) od	100	1 piva Din 50’—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 5’—,
d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. januarja 1932,	i	;;
II. No. 30277/1.
Objava.
Občina Marija Reka, v srezu celjskem* bo pobira'* od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine.	_	•>
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50’—, «
c) od 100 1 piva Din 25’—,	•:•) •,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja,	likerja,
ruma in	konjaka	Din	10-—,	1	•	,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 25-—,
e) od goveda nad l letom Din 25’—,
f) od goveda pod 1 letom Din 15’—,
g) od prašičev Din 15’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne	11. januarja	1932.	,	„■	,
II.	No- 31568/1.
‘	. •	•	r	’ ”	>
Objava.
,v	'	„	'	'
Občina Predoslje, v srezu kranjskem, bb pobirala od . dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:	’
a) od	100	I	vina Din	130’—,	'.
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	25’—,
c) od	100	l	piva Din	80’—,
č)	od	hi	stopnje	alkohola	špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 6’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. januarja 1932.
II.	No. 31180/1	"	V	.	,
,	*«	■ t.	*	"1	r
Objava. < v
Občina Pušenci, v srezu ptujskem, bo pobirala >d dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50’—,
b) od 100 I vinskega mošta Din 50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 12. januarja 1932.
II.	No. 30373/1.	'	■
■mi’ f f.' .. • -
Objava.
Občina Runeč, v srezu ptujskem,, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednjo občinsko trošarino:
od 100 1 vina Din 50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. januarja. 1932.
II.	No. 30585/1,
Objava.
Občina Sele, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1982. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1	vina Din 100-—,
b)	od	100 1	vinskega mošta Din	100'—,
c)	od	100 1	piva Din 20’—,
č)	od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 7•—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. januarja 1932.
II, No. 31196/1.
Objava.
Občina Sp. Nova vas, v srezu	mariborskem	- desni
breg, bo pobirala od dneva razglasitve	v	»Službenem
listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din 75’—,
b)	od	100	1	vinskega mošta	Din	50’—,
c)	od	100	1	piva	Din 50’—,
č)	od	bi stopnje	alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5’—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 25*—,
e) od goveda nad 1 letom Din	lO’—,
f) od goveda pod 1 letom Din	10’—,
g) od prašičev Din 10’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banoviue v Ljubljani, dne 15. januarja 1932.
II.	No. 30302/1.
Objava.
Občina Sv. Tomaž, v srezu ptujskem, bo pobirala v letu 1932.	naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din 60’—,
b)	od	100	1	vinskega mošta	Din	60'—,
c)	od	100	1	piva Din 60'—,
č) od bi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. januarja 1932.
II.	No. 30299/1.
Objava.
Občina Sv. Urban, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	70’—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	70’—,
c)	od	100	1	piva Din	40’—,
č)	od	hi stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 7’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. januarja 1932.
II.	No. 305S9/1,
Objava.
Občina Šardinje, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banoviue v Ljubljani,
dne 12. januarja 1932.
II.	No. 30365/1.
Objava.
Občina Vičanci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	80’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	80’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. januarja 1932.
II.	No. 30197/1.
Objava.
Občina žalna, v srezu litijskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din 75’—,
b)	od	100	1	vinskega mošta	Din	25’—,
c)	od	100	1	piva Din 50’—,
č)	od	hi	stopnje alkohola ipirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. januarja 1932.
II.	No. 31397/1.
Objava.
Občina Žerovinci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25’—,
c) od 100 1 sadnega mošta Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. januarja 1932.
II.	No. 40/1.
83.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 292 z dne 13. decembra 1931.:
S srebrno medaljo za državljanske zasluge: Bobnar Andrej, posestnik v Cerkljah pri Kranju, Kern Matevž, preužitkar v Cerkljah pri Kranju, Kern Janez, posestnik V Cerkljah pri Kraujiij Kuhar Jožef, greužitkar v,
Cerkljah pri Kranju, Kepic Jožef, posestnik v Gradu, Likozar Jožef, posestnik v Cerkljah pri Kranju, Robas Jožef, posestnik v Cerkljah pri Kranju, Škofič Franc, posestnik v Cerkljah pri Kranju, Cempre Anton, posestnik v Cevici, Mihevc Franc, tesar v Martinhribu, Slabe Martin, delavec v Dol. Logatcu, Ribič Franc, mizar v Pobrežju, Markovič Franc, kovač v Gor. Gradišču, Markovič Ivan, kovaški pomočnik y Gor. Gradišču, Muska Franc, mizar v Toplicah, Strajnar Ivan, poljedelec v Gor. Gradišču, Šober Ivan, kovač v Toplicah, Urbančič Franc, kmet v Toplicah, Vidmajer Franc, orožnik v pok. na Raki, Bambič Ivan, kmet v Travniku, Bambič Ivan, kmet na Hribu, Boncelj Anton, posestnik v Spod. Dupljah, Boncelj Mihael, posestnik v Zgor. Dupljah, Jelar Tomaž, posestnik v Zadragi, Kuhar Jožef, mizar v Zgor. Dupljah, Pavlin Jurij, posestnik v Spod. Dupljah, Rakovec Franc, posestnik v Zgor. Dupljah, Šolar Franc st., mizar v Zadragi, Šparovec Anton, posestnik v Zadragi, Štular Jožef, posestnik v Spod. Dupljah, Teran Jožef, posestnik v Zgor. Dupljah, Zaplotnik Alojzij, posestnik v Zagradi, Završnik Karel, šolski upravitelj v pok. v Kranju, Turk Anton, delavec na Verdu, Žnidaršič Ignacij, posestnik na Verdu, Medved Mihael, posestnik v Latkovi vasi, Leskovšek Štefan, posestnik v Letušu, Oštir Franc, posestnik v Letušu, Pader Jožef, posestnik v Letušu, Remic Florijan, posestnik v Letušu, Travner Mihael, posestnik v Letušu, Cimperščk Franc, posestnik v Sevnici, Deržič Josip, čevljar v Velikem Obrežu, Ger-jevič Ivan, mizar v Velikem Obrežu, Kopinč Franc, mizar v Velikem Obrežu, Koritnik Franc, slikar v Sevnici, Kovačič Mihael, trgovec v Dobovi, Kramar Josip, posestnik v Velikem Obrežu, Lednik Rudolf, mizar v Sevnici, Pinterič Franc, ključavničar v Brežicah, Smrekar Ivan, kovač v Velikem Obrežu, Stopar Ivan, zidar v Sevnici, Škvarč Josip, posestnik v Velikem Obrežu, Toporišič Ivan, posestnik v Velikem Obrežu, Zajc Ivan, posestnik v Velikem Obrežu, Boldin Fran, posestnik v Gomilskem, Božič Blaž, posestnik v Gomilskem, Božič Fran, posestnik v Gomilskem, Brvar Anton, mizar na Vranskem, Debelak Josip, delavec v Arji vasi, Golob Ivan, čevljar na Vranskem, Jan Robert, mizar v Arji vasi, Lednik Vinko, prevžitkar v Arji vasi, Marolt Matija, mizar v Arji vasi, Pečevnik Miha, posestnik na Vranskem, Piki Anton, delavec v Arji vasi, Piki Franc, posestnik v Gomilskem, Piki Matija, kovač v Brodah pri Vranskem, Cetter Ivan, šolsk! upravitelj v Gomilskem, Deleja Franc, posestnik v Mozirju, Usar Franc, posestnik, Ljubna pri Mozirju, Blažič Ivan, posestnik v Vodicah, Burnik Mihael, zidar v Vodicah, Cerar Tomaž, delavec v Trnovi, Erce Franc, posestnik v Vodicah, Gubane Franc, posestnik v Vodicah, Jamšek Franc, posestnik v Dolah, Keršič Ivan, posestnik v Vodicah, Koželj Josip, posestnik v Vodicah, Kumar Franc, posestnik v Drtiji, Pirc Ivan, poštni uslužbenec v Vodicah, Sodnik Ivan, posestnik v Bukovci, Sušnik Anton, delavec v Domžalah, Šinkovec Fran, kovač v Dolah, Tihel Janez, kovač v Plesu, Učakar Franc, posestnik v Moravčah, Vidmar Franc, kovač v Domžalah, Mesojedec Anton, posestnik v Vidmu, Perko Anton, gostilničar v Zdenski vasi, Bajželj Jakob, posestnik v Stražišču, Benedik Josip, posestnik v Stražišču, Hafner Franc, poštni sluga v Stražišču, Kodrič Josip, tovarniški delavec v Stražišču, Lužar Mihael, hišni posestnik v Kranju, Mlakar Josip, posestnik v Vogljah, Molj Janez, posestnik v Vogljah, Molj Mihael, posestnik v Vogljah, Osel Janez, gosestnik y Vogljah, Zu£auc Karol, £osest-
nik v Kranju,-Žerovnik Franc, posestnik v Vogljah, Čer-ničič Franc, posestnik v Kostanjevici, Košak Anton, posestnik v Kostanjevici, Košak Jožef, sedlar v Kostanjevici, Koretič Martin, posestnik v Kostanjevici, Knez Tomaž, tesar v Trbovljah, Naglav Juro, rudniški kanclist v Trbovljah, Prašnikar Alojz, rudar v Trbovljah, Pungerčar Franc, krojač v Trbovljah, Skrabar Franc, kolar v Trbovljah, Adamčič Janez, posestnika sin v Šmartnem, Groznik Franc, posestnika sin v Šmartnem, Brajer Franc, krojač v Ježici, Cervan Peter, delavec v Ljubljani, Rožna dolina, Hvastja Fran, železničar v Savljah, obč. Ježica, Lenasi Fran, mizar na Glincah, Malavašič Anton, mizar na Glincah, Smole Anton, posestnik v Kotu,; Starc Ivan, železničarski čuvaj v Žalni, Tolmajner Albin, tovarniški delovodja v Vevčah, Zorman Franc, posestnik v Mostah, Dlouhi Karel, usnjar v Orehovcih, Furst F ol, gostilničar v Apačah, Hotzl Rudolf, pek v Apačah, Kranzelbinder Alojz, posestnik v Apačah, Kro-bath Leopold, posestnik v Apačah, Majer Franc, posestnik v Konjišču, Neubauer Leopold, posestnik v Žibercih, Platzer Franc, posestnik v Žepovcih, Potočnik Simon, posestnik v Apačah, Woner Alojz, posestnik v Apačah, Žižek Jakob, posestnik v Apačah, Antončič Jakob, mizar v Podcerkvi, Cempre Anton, posestnik v Dol. Logatcu, Drobnič Franc, posestnik v Vel. Blokah, Šparemblek Matija, posestnik v Dolenji vasi p. Mariboru, Grašič Peter, posestnik v Razvanju, Grm Blaž, železničar v pok. v Razvanju, Kozar Simort, posestnik v Razvanju, Lubajn-šek Herman, ključavničar v Razvanju, Mešiček Anton, posestnik v Razvanju, Novak Ivan, posestnik v Razvanju, Pukel Martin, posestnik v Razvanju, Rot Mirko, posestnik v Razvanju, Aleks Mihael, viničar v Bresternici, Fras Avguštin, preužitkar pri Sv. Lenartu v Sl. gor., Hass Jurij, posestnik v Kamnici, Herbst Karl, dimnikar pri Sv. Lenartu v Sl. gor., Hernah Martin, posestnik v Selnici, Hirsch Karel, kovač v Selnici, Krois Vincenc, tesar v Rošpohu, Lepenik Henrik, zidar v Kamnici, Scharz Martin, posestnik v Kamnici, Danč Ljudevit, posestnik v Hodošu, Eory Evgen, posestnik v Hodošu, Forjan Aleksander, posestnik v Hodošu, Kuzma Mihael, mlinar v Pužavcih, Konje Janez, posestnik v Hodošu, Laso Mihael, posestnik v Hodošu, Šek Ljudevit, posestnik v Hodošu, Lužar Florjan, posestnik v Ivanji vasi, Parkelj Jakob, posestnik v Mirni peči, Tvrdy Rihard, železniški poduradnik v pok. v Novem mestu, Ahej Mihael, čevljar v Vuhredu, Čadež Anton, pismonoša v Guštanju, Mori Anton, tovarniški mojster v Ravnah, Zgerm Franc, posestnik v Vuhredu, Tacol Ivan, rudniški paznik v Mežici, Arh Mihael, posestnik v Boh. Bistrici, Baštolc Josip, pek v Mojstrani, Blaznik Jožef, žebljar v Kropi, Černe Janez, čevljar v Zg. Gorjah, Debeljak Franc, verigar v Kropi, Hanžič Josip, slikar v Ljubnem, Krivic Janez, čevljar v Ljubnem, Markovič Ivan, pečar v Ljubnem, Matjaš Andrej, rudar v Ratečah, Novak Jakob, posestnik na Jesenicah, Pogačnik Josip, čevljar v Ljubnem, Praprotnik Josip, čevljar v Ljubnem, Skumovc Alojzij, tovarniški delavec na Jesenicah, Skumovc Janez, posestnik, v Zg. Radovni, Skumovc Peter, delavec v Dovju, Torkar Janez, delavec v Boh. Bistrici, Terdina Janez, delavec v Kropi, Varl Anton, mizar v Kropi, Žužek Frane, klepar na Bledu, Žvan Simon, žel. delavec v Boh. Bistrici, Falle Franc, čevljar v Slovenjgradcu, Gams Josip, delavec v Šmartnu pri Slovenjgradcu, Katz Ivan, posestnik v šmartnu pri Slovenjgradcu, Kolman Ivan, posestnik v Šmartnu pri Slovenjgradcu, Kristan Ivan, gosestnik v Slovenjgradcu2 Meža Fran, čevljar v Slo-
venjgradcu, Egger Henrik, sedlar v Mariboru, Ertl Martin, dimnikar v. Mariboru, Šurkalovič Štefan, bravarski pomočnik v Mariboru.
Številka 293 z dne 14. decembra 1931.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje od 30. novembra 1931., O. štev. 20563, je bil postavljen za administrativnega uradnika državne bolnice za dušeVne bolezni v Novem Celju v VIII. položajni skupini z mesečno plačo Din 730’— in s položajno doklado Din 400'— Manfreda Anton, administrativni uradnik obče državne bolnice v Ljubljani z istimi prejemki.
Številka 295 z dne 16. decembra 1931.
Prepoved uvažanja in razširjenja. Ministrstvo za notranje posle je z odlokom od 7. decembra 1931., I. štev. 40889, prepovedalo uvažati v našo državo in v njej razširjati časopis »Glasul Minoritatilor«, ki izhaja v nemškem (najbrže: v rumunskem — op. ur.) jeziku v Lugo-šu (Rumunija).
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je z odlokom od 7. decembra 1931., I. štev. 40890, prepovedalo uvažati v našo državo in v njej razširjati list : Rude Pravo«, ki izhaja v češkoslovaškem jeziku v Pragi.
Številka 296 z dne 17. decembra 1931.
Njegovo Veličanstvo kralj je postavil: z ukazom od
31.	oktobra 1931. pri kraljevski banski upravi v Ljubljani za banskega šolskega nadzornika s pravicami uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje S m i č i k 1 a s a Petra, šolskega nadzornika pri istem oddelku in uradnika V. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; pri Narodnem gledališču v Ljubljani za direktorja drame s pravicami uradnika IV. položajne skupine 2. stopnje Golio Pavla, direktorja drame istega gledališča in uradnika V. položajne skupine; za člana s pravicami uradnika VIL položajne skupine Habiča Franca in Rusa Franca, člana istega gledališča in uradnika VIII. položajne skupine.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je razveljavil z odlokom od 3. decembra 1931., O. št. 21069, odlok ministrstva od 25. junija 1931., O. štev. 11861, s katerim je bil postavljen Saje Josip, dotedanji uradnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v 4. skupini
II.	kategorije, za arhivskega uradnika obče državne bolnice v Ljubljani v X. položajni skupini s plačo mesečnih Din 475.—; navedeni odlok se nadomešča s tem odlokom, s katerim se imenovani postavlja, odnosno prevzema v državno službo za administrativnega uradnika obče državne bolnice v Ljubljani v IX. položajni skupini s plačo Din 575*— in s položajno doklado Din 300— mesečno.
Številka 298 z dne 21. decembra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 22. novembra 1931., III. štev. 65141, so postavljeni: za sreskega
načelnika IV. skupine 1. stopnje sreza brežiškega dr. Gregorin Alojz, sreski načelnik IV. skupine
2.	stopnje istega sreza; za sreskega načelnika IV. skupine 1. stopnje sreza kranjskega dr. Ogrin Fran, sreski načelnik IV. skupine 2. stopnje istega sreza: za sreskega podnačelnika V. skupine sreza kamniškega dr. Fon S. Vladimir, sreski podnačelnik VI. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika V. skupine sreza novomeškega Krajšek Anton, sreski podnačelnik VI. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika V. skupine sreza ptujskega dr. Bratina Zvonko, sreski podnačelnik VI. skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika V. skupine sreza konjiškega Dereani Dominik, višji pristav VI. skupine istega sreza; za političnouprav-nega sekretarja V. skupine sreskega načelstva ptujskega Mahnič Rafael, višji pristav VI. skupine istega sreza.
Številka 299 z dne 22. decembra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. novembra 1931., III. štev. 66332, je bil upokojen Forče-sin Ivan, političnoupravni sekretar VI. skupine pri sreskem načelstvu v Celju, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Prepoved uvažanja in razširjenja. Ministrstvo za notranje posle je z odlokom od 12. decembra 1931.. I. štev. 41459, prepovedalo uvažati v našo državo in v njej razširjati list »Grazer Tagblatt«, ki izhaja v nemškem jeziku v Gradcu.
Številka 303 z dne 26. decembra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja od 12. decembra 1931. je bil upokojen Bonač Ivan, pregledovalec računov VI. položajne skupine krajevne kontrole pri finančni direkciji v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih.
Številka 304 z dne 28. decembra 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. decembra 1931., O. štev. 22481, je bil postavljen za šefa državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici v V. položajni skupini z mesečno plačo Din 1450’— in položajno doklado Din 800-— mesečno dr. Savič Vaso, primarni zdravnik istega zdravilišča v VI. položajni skupini.
Minister za promet je odločil z odlokom od 11. decembra 1931., da se premestita po potrebi službe: Rozman Janez, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Jesenice, v postajo Maribor, glavni kolodvor, Lengar Anton, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Moškanjci, v postajo Ponikva; na prošnjo: Pavšer Alojz, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Ponikva, v postajo Veržej za šefa; Sedej Frančišek, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor, za šefa postaje Velenje; Medic Franc, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Sevnica, za šefa postaje Rogaška Slatina.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« y Ljubljani j njen predstavnik: Otmar Mihdlek v Ljubljani
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 6. kosu letnika III. z dne 23. januarja 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VL No. 45/48.	389
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 16. decembra do 21. decembra 1931.
9o naredbi ministrstva za narodno zdravje ■ Kr. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
o._
% • e o
m
55 °
.£■15
©	t-4
C J*
a 'ji
-g ° o >
Skupina tifuznili bolezni.
Brežice
Celje .... Dolnja Lendavs Gornjiarad	.	.
Krško	.	.
Logatec .	.	.
ijulllj,ina (srez' Ljubljana (mesto) Ptuj
Slovenjgradec .
l(i
Skupaj
Griža. — Dyscnteria.
Bolnja Lendava Krško . . .
Logatec . . .
Ljubljana (srez)
Ljutomer «°vo mesto . .
15
...	3	—	-	—	3
. • .	3	—	3	—	—
...	1			—	—	1
...	1			—	—	1
	1			1	-	—
. . .	5	—	—	-	5
upaj	14	-	4	-	10
Škrlatinka. — Searlatina.
Brežice Celje . . .
Celje (mesto) “°lnja Lendava
Kamnik Kranj .
Kočevje Konjice Krško .
L«ško .
Litija .
Logatec . . .
Ljubljana (srez) Ljutomer	.	.
fjuribor desni br "larihor levi breg pribor (mesto) Juetlika . jurska Sobota "Ovo mesto rrr
Ptuj
evalje
uovljica
Srez
	o._	©	
ca	'o 2	>	bi
	G O	ti	
O	.-S		u
		O	
o .-
’«?■£ a x
i’o
O >
?elj6 _
p[uj0meli • ; : aH (mesto). . arje pri Jelšab
Skupaj
9	—	—			9
29 40	18	29 19 1 8	1	38
l 6	—		—	3
85	18	52	1	50
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice	23	3	5	1	20
Celje .......	7	—	5	—	2
Gornjigrad .....	8	5	1	2	10
Kamnik ......	2	—	—	—	2
Kranj .......	13	—	4	—	9
Kočevje ......	—	1	1	—	—
K rško .......	1	—	—	—	1
	o	—	2	—	—
Litija		 .	2	1	1	-	2
Logatec			5	—	—	—	5
Ljubljana (srez) . . .	15	—	3	-	12
Ljubljana (mesto) . .	6	—	3	—	3
Ljutomer . .	5	2	3	1	3
Maribor desni breg . .,	4	7	4	—	7
Maribor levi breg	23	5	7	1	20
Maribor (mesto) . .	4	3		—	7
Metlika ....	2	—	—	-	2
Mursk; Sobota . , .	5	1	—	-	6
Novo mesio • • •	1	1	—	—	2
Prevalje 		2		2	—	—
Ptuj 		—	i	—	—	1
Radovljica . . . .	3	i	1	—	3
Šmarje pri Jelšah . .	12	4	7		9
Skupaj	145	35 |49-		&	126
Dušljivi kašelj. -	- Pertussia.				
Ptuj	56	19 |26			49
Skupaj	56 | 19		26|-		49
Šen — Brysipelas.					
Celje ...	3	1	1	—	3
Ilolnja Lendava . . .	—	1		-	l
Gornjigrad .....	1					—	1
Konjice .....	1			1	—	—
	1			—	—	1
	1	1	1	—	1
Logatec		3					—	
Ljubljana (mesto)	3	—	2	—	1
Maribor desni breg . .	1			1	—	—
Maribot levi breg . .	1	1	—	—	
Maribor (mesto) . . .	2			—	—	
Novo mesto .....	1			—	—	1
Prevalje 		2			1	—	1
Ptuj (mesto) .....	—	1	—	—	1
Radovljica ....	5	1	—	—	6
Slovenjgradec ....	1			1	—	—
Šmarje pri Jelšab . .	2		1	—	1
Skupaj	28	6	9	-	25
Otročična vročica. — Sepsis puerpcralis.
Novo mesto . . . . .1 1 | — I 1| —! — Skupaj . | 1 t — j l|- | —
Vnetje hrbteničnega mozga. — Polvo-injelitis acuta.
Skupaj	| 54 1 20 |ai|—I 53	Maribor levi breg . . | 4 1 — Novo mesto ... 1 — | 1	-1-	1 1
Ošpice. —	Morbilli.	Skupaj . | 1 | 1	-1-	2
Ljubljana, dne 28. decembra 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
VI. No. 45/49	390
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 22. decembra do 31. decembra 1931»
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
	o __ o ~5	>	7-
*-	a o	u	S
o	s -o * O	M C	s
.2,45
o Uj'
! G J*
c« to ■ O >
Skupina tifuznih bolezni.
Celje .		f	2	—	—	—	2
Dolnja Lendava .		*	7	—	—	—	7
Konjice ....		t	—	1	—	—	1
Logatec ....		,	1	—	1	—	—
'!’"iiana (srez) .		f	1	—	1		—
Ljubljana (mesto) .		f	1	—	1	—	—
Maribor desni breg			—	1	—	—	1
Ptuj		.	1	—	—	—	1
Slovenjgradec . .			2	—	—	—	2
Skupaj			15	2	3		14
Griža —	Dyscnteria						
Dolnja Lendava .	•	•	3	—	—	—	3
Logatec . . .	9	*	1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) .	•	•	1	—	1	—	—
Novo mesto			5	—	4	—	1
Skupaj			10	—	5	-	5
škrlatinka.		Scarlatina.					
Brežice ....			1							1
Celje				2	2		—	4
Celje (mesto) . .			2	— *	—	—	2
Dolnja Lendava .			2	2	—	—	4
Kamnik ....			—	3	—■	—	3
Kranj ....			12	—	—	—	12
Kočevje ....			6	1	3	—	4
Krško				1	—	—	—	1
Laško 				1	—	—	—	1
Litija				2	—	1	—	1
Logatec ....			3	2	2	—	3
Ljubljana (srez) .			3	—'			3
Ljutomer			2	—	2	—		
Maribor levi breg .			2	—	1		1
Maribor (uiesto) .			4	—	—	—	4
Metlika ....			1	—	—		1
Murska Sobota . .			1	—	1	—	—
Novo mesto . . .			4	—	1	—	3
Prevalje . . .			1	—		—	1
Ptuj				2	-	1	—	1
Šmarje pri Jelšah			1	—	1	—	—
Skupaj		•	53	10	13	—	50
Ošpice. — Morbilli
		77	33	1	52
Kamnik	—			—		—
Kočevje ..<■••-	—	11	11	—	—
Konjice ......	—	21	18	—	3
Ljubljana mesto . . ,	—	—	—	—	—
Maribor (mesto) , , .	—	—	—	—	—
Novo mesto		—	—	—	—	—
Ptuj			38	14	22	__	30
Šmarje pri Jelšab . .	3	—	"3	—	—
Skupaj .	50 |123		87	1	85
i r e z	Ostali	Na novo oboleli	© > ca — -d n O	S	Ostanejo v oskrbi |
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice		20	10	3	—	27
Celje 		2	1	2	—	1
Dolnja Lendava		—	2	—	1	1
^lornjigrad		10	—	—	1	9
Kamnik		2	—	2	—	—
K rani	9	2	1	—	10
Kočevje 		—	1	—	—	1
Konjice . . . „		—	1	—	—	1
Krško		1	2	—	—	3
• Litija		o	—	—	—	2
Logatec		5	1	1	—	5
Ljubljana (srez) ....	12	2	5	—	9
Ljubljana (mesto) . . .	3	3	3	—	3
Ljutomer		3	2	2	-	3
Maribor desni breg . .	7	4	4	2	5
Maribor levi breg . . .	20	2	2	1	19
Maribor (mesto) ....	7	1	3	—	5
Metlika		2	—	—	—	2
Murska Sobota		6	1	2	—	5
Novo mesto		2	2	\	1	2
Prevalje		—	2	—	—	2
Ptuj		1	2	1	—	2
Radovljica		3	1	3	—	1
Slovenjgradec		—	1	—	1	—
Šmarje pri Jelšah ....	9	11	7		13
Vsega . . . 1126		54	42	_ (	131
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Ptuj . 		‘.	49 | 17		21	-	45
Vsega ... i 49 | 17 Šen. — Erjsipelas.			21	-	45
Brežice		—	1	—X-	—	1
Celje 		3	—	2	—	1
Črnomelj		—	2	—	—	2
	1	—	—	—	1
Gornjigrad		1	—	—	—	1
Kamnik		—	1	—	—	1
Kranj . . 		—	1	—	—	1
Laško ......... o.	1	—	1	—	—
Litija		1	—	1	—	—
Logatec		3	—	2	—	1
Ljubljana (mesto) . .’.	1	2	1	—	2
Maribor levi breg . . .	2	—	1	—	1
Maribor (mesto) ....	2	—	2	—	—
Novo mesto		1	—	1	—	—
Prevalje		1	—	1	—	—
Ptuj . . 				—	1	—	—	1
Ptui (mesto)		1	—	1	—	—
Radovljica		6	—	3	—	3
Šmarje pri Jelšah ....	1	2	1	—	2
Vsega . . .	25	10 |	17		18
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Ptui (mesto)		-	1	-1	-I	1
Vsega . . . I	-1	1 |	-1	-1	1
Vnetje hrbteničnega mozga. Polvomvelitis aruta.					
Maribor levi breg . . .	1	—	—	—	1
Nevo mesto		1	—	—	—	1
Vsega . . .	2	—	—	—	2
Ljubljana, dne 31. decembra 1931.					
Kralj, banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,					
V No. 67/6.	410 3—1
Razglas.
o prvi novi pismeni ponudbeni licitaciji za ojačenje vodovoda v banovinskem zdravilišču Rogaški Slatini.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 11. januarja 1932., M. G. Br. 230, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev ojačenja vodovoda v banovinskem zdravilišču Rogaški Slatini
pr v o javno p i s m eno ponudbeno licitacijo na dan 15. februar j a
1932.	ob enajstih v prostorih hidrotehn. odseka kraljevske banske uprave, Ljubljana, Stari trg štev. 34/11.
Načrti ir proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih hidrotehničnega odseka kraljevske banske uprave.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša Din 1,838.342'—. Upoštevale se bodo le ponudbe nižje od Din 1,613.696-61.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, vsako prilogo s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo 3 Ponudba za prevzem vodovodnih del v Rogaški Slatini od ponudnika N. N., neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo uvaževale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za vse vrste del
131.000-— Din, odnosno 262.000-— Din za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure pri blagajni dravske finančne direkcije v Ljubljani, banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta 13, davčni upravi v Ljubljani, v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, za preteklo četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci mo-
rajo predložiti poleg lega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri lic'* taciji.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddali razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ah tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostali v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. januarja 1932.
VI.	No. 1358/1.	107
Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Pokorn Mirko, zdravnik v Ljubljani > in dr. B r a n d s t e 11 e r
Franc, zdravnik-volonter v Ljubljani, sta bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. januarja 1932.
❖
H.	No. 31.430 1.	'08
Razglas.
Za delomržneže in izkoriščevalce občinskih podpor se proglašajo sledeče
osebe:
Toplak Vincenc, roj. 18. jan. 191”.. pristojen v občino Drstelji, srez Ptuj! Bolkovič Blaž, pristojen v občino Ruc-manci, srez Ptuj; Kocijan Friderik, rojen 1901., pristojen v občino Partinje’ srez Maribor, levi breg; Verle Štefan, roj. 15. decembra 1912.. pristojen v občino Luščika vas, srez Maribor, desni breg; Korženik Alojz, roj. 1902., pristojen v občino Studenec, srez Krško; <Je' rina Alojz, roj. 1. maja 1909., pristojen v občino Dol. Logatec, srez LogateG Petrovčič Anton, roj. 15. junija 1897.. pristojen v občino Dol. Logatec, srez Logatec; Lebeničnik Ferdinand, rojen
1911., pristojen v občino Špitalič, sreZ Kamnik; Ilovar Martin roj. 12. novel*1' bra 1894., pristojen v občino Trebelje* v o, srez Litija; Bogdanovič Marko Mirkovaca, srez Vinkovci; Boca Mile.3 iz Kuniče, občina Ogulin; Vujaklija I*1' ja iz Mirkovaca, srez Vinkovci; Markovič Mato Gabrijel iz Bukovca, srez Zlatar; Novak Ladislav, roj. 27. jun. 188"-v Varaždinu; Kolorevič Ivan iz Starm Mikanovcev, srez Vinkovci; Medoč Stje-pan, roj. 1898., iz Velike Pisanice, sre* Bjelovar; Singer Vjekoslav, roj. 190~* iz Koprivnice; Panšič Metod, roj.
iz Bosanske Kostajnice, srez Slunj; y®* vrilovič Petar, roj. 1908. v Gor. Vuje * ki, občina Veliki Bastaji, srez Paruva ’ Belčič Milka, roj. 4. julija 1897. v ”a * tinskoj vesi, srez Sisak, vsi iz Savs banovine; Gutovski David, roj.
1908., pristojen v občino Vojvoda P“.g nik, sreska izpostava Doboj; P°p0gj. Spaso iz Hrgara, občina Ripoč, ?reJLia. kač; Keranovič Huse Osmanov iz. Be. giča; Fetakovič Ahmet Muratov 'lečeva; Osmanovič Šerif Mujkič iz *■\ ,L žiča, pristojen v občino Ključ.
Ključ; Hofman Nikola, star 59 let, pristojen v občino Kničanin, srez Veliki oeckerek; Roknič Simo, pristojen v ob-rino Grabovci, srez Ruma; Brkojevič-
ratl°v Karlo (Dragutin) iz občine Bar. srez Bar.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. januarja 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1273 13/31—3.	411
Objava.
Bratkovič Kazimir, notar v Ptuju, je decembra 1931. umrl.
“osle izpraznjenega notarskega mesta ^°di dr. Ivanšek Fran, notar v Rogatcu, rpdscdništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 20. januarja 1932.
*
Preds. 1312 5/31—1.	412
Razglas.
. Višje deželno sodišče v Ljubljani je •oenovalo gospoda Finka Franca, pro-e^orja na državni ženski učiteljski šoli Mariboru, tolmačem za nemški in ita-fflanski jezik pri okrožnem sodišču v Mariboru.
predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 18. januarja 1932.
L IV 10/31—5.	393
Sklep.
r Okrajno sodišče v Celju, odd. IV., klene: Glinšek Franc, rojen dne 14.
* Uarja 1883. na Zg. Hudinji, pristojen ^ občino Celje-okolica, zasebnik v Zg. ruidinji št. 1, se radi duševne oslabelo-omejeno prekliče.
Pomočnikom se imenuje Glinšek Ivan, Msestnik v Zgornji Hudinji št. 14. Okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 28. oktobra 1931.
a	*
A 1 1051/31—3	317—3—3
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Zora roj. Dolničar iz Ljublja-t* PoS&čarjev trg 4 je umrla dne 3. de-
i93i.
si» ki imajo kako terjatev do zapu-u ?o, se pozivljejo, da napovedo in do-d^jo_ svoje terjatve pri tem sodišču ^	25. februarja 1932 predp. ob 10. uri
Pisfobi ^4 ustno, ali pa do tega dne lis eDo' SI0®1, ne Bi imeli upniki, ki kak ZavarovJ*ni z zastavno pravico, ni-alt nadaljnje pravice do te zapuščine, ta? Bi zbog plačila napovedanih terjata B0** talino sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 8. januarja 1932.
A 87/31—25.	366—3—2
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Prah Jože, posestnik iz št. Jerneja 51, srez Krško, obč. Št. Jernej, je dne 25. marca 1931. umrl. Poslednja volja se ni našla, pa ni veljavno napravljena. Zakoniti dediči, in sicer Jože Prah, Janez Prah, Anton Prah — oziroma v primeru, da je kameri od njih pred zapustnikom umrl (kakor se pravi glede Franceta Prah) — njih potomstvo, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozavljejo, da se tekom enega leta od danes naprej zglase pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom M. Belle, odv. pripravnikom v Kostanjevici, ki se je postavil za skrbnika za odsotne.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 13. januarja 1932.
C 5/32.	422
Oklic.
Tožeča stranka Splošna gospodarska zadruga v Sevnici je vložila proti toženi stranki Lipar Francu, posestniku na Potovcu radi 3000 Din tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 3. februarja 1932 ob devetih pred tem sodiščem v izbi štev. 1, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Trepečnik Bogomir iz Radeč za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Radečah, dne 19. januarja 1932.
C 9/32—2.	400
Oklic.
Tožeča stranka Arthur Rieter Akt. Ges., Konstanz, po Tornagu Leonu, advokatu v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Guntherju Karlu, opekarskemu mojstru, Dvorska vas, radi 403 Din s prip. k opr. št. C 9/32—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil za
5.februarja 1932. ob 2410. uro pri tem sodišču v sobi št. 26.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Dobravec Ivan, advokat v Radovljici, za skrbnika, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II., dne 16. januarja 1932.
E V 2399/31-15.
399
Oklic.
Tanczig Elzi, zasebnici, prej v Mariboru, Grajski trg št. 1, sedaj neznanega bivališča, ter Cundru Albinu, prej na Glincah pri Ljubljani, sedaj neznanega bivališča, je vročiti v izvršilni stvari zahtevajoče stranke Obrtnega hranilnega in posojilnega društva na Bledu zoper zavezano stranko Arka Bogomira,
bančnega uradnika v Ljubljani, sklep z dne 10. decembra 1931, opravilna številka E V 2399/31—10 (dražbeni oklic in poziv k napovedi).
Ker je bivališče Tanczig Elze in Cundra Albina neznano, se postavlja za skrbnika Benkovič Ivan, upokojeni sodni uradnik v Ljubljani, ki ju bo zastopal na njuno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasita sama ali ne imenujeta pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 19. januarja 1932.
•j-
E 379/31-12.	405
Dražbeni oklic.
Dne 30. januarja 1932. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba polovice nepremičnin; zemljiška knjiga 1. Sv. Miklavž, vi. št. 103, 2. Jastrebci, vi. št. 29, 3. Ilovec, vi. št. 8.
Cenilna vrednost: 1. Din 26.760-—,
2.	Din 162.264-—, 3. Din 86.198-75.
Vrednost pritikline: ad 2. Din 14.025, ad 3. Din 1.795.
Najmanjši ponudek: 1. Din 17.840—,
2.	Din 108.176-—, 3. Din 57.465-90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II., dne 28. decembra 1931.
E 2424/31—11.	3t8
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Skrbinškov© Marije, trgovke v Celju, po dr. Vrečko Dragotinu, odV. v Celju, bo dne 1 7. f e b r u a r j a 1 9 3 2. ob devetih pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin:	zemljiška
knjiga Tratna vi, št. 56: po 'A (polovici) a) poslopja, b) zemljišča (njive, travniki, gozdovi), c) pritikline.
Cenilna vrednost ad a) 7375'— Din, ad b) 27.044 Din 15 p, ad c) 4000'— Din, skupaj 38.419 Din 15 p.
Najmanjši ponudek 38.000-— Din.
Vadij: 3842-— Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Tratna, vi. št. 56 spadajo sledeče pritikline: 2 kravi, sadni mlin, stiskalnica in nekaj gospodarskega orodja v cenilni vrednosti po A 4000-— Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju. odd. III., dne 4. januarja 1932.
E 2375/31—13.	387
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Savinjske posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z., zastopane po dr. E. Kalanu, odvetniku
/
v Celju, bo dne 17. februarja 1932. oh enajstih pri tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Zabukovca, vi. št. 49, h'ša št. 53 cenilna vrednost 10.000-— dinarjev, hlev 3000’— Din, svinjak 750'— Din, zemljišče 13.949'— Din, pritikline 818’— Din, skupaj 28.517-— Din, najmanjši ponudek: 28.517-— Din.
Zemljiška knjiga Zabukovca vi. št. 435 zavezančeva polovica zemljišča 9039'30 Din skupaj 37.556-30 Din.
Vadij znaša 3756'— Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Zabukovca, vi. št. 49, spadajo sledeče pritikline: 1 krava, 1 lesena preša, 3 sodi, 1 voz, 1 kad, 1 potrt plug, 1 brana in več manjšega gospodarskega orodja v cenilni vrednosti 818*— Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 4. januarja 1932.
E 534/31—16.
*
394
Dražbeni oklic.
Dne 18. februarja 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Imeno, vi. št. 191 do V, zemljiška knjiga Verače, vi. št. 166 do Vi.
Cenilna vrednost: Din 23.011-43.
Vrednost pritikline: Din 400"—.
Najmanjši ponudek: Din 15.341'—.
Pravioe, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 18. januarja 1932.
E 426/31.	396
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. februaja 193 2. ob po 1-enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dobračeva, vi. št. 6.
Cenilna vrednost: 105.150-— Din.
Najmanjši ponudek: 70.100-— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dr ž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 14. januarja 1932.
E 1179/31-5.	423
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1932. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremič-
nin, zemljiška knjiga k. o. Melinci, vi. št. 414.
Cenilna vrednost: 1.000-—Din.
Najmanjši ponudek: 666-— Din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 19. januarja 1932.
*g>
E 427/31.	395
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. februarja 193 2. ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Opale, vi. št. 9.
Cenilna vrednost: 47.090'— Din.
Vrednost pritikline: 4790’— Din.
Najmanjši ponudek: 31.394-— Din.
Pravioe, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu, dne 14. januarja 1932.
H*
E 526/31—7.	424
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1932. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Dvor, polovica vi. št. 204.
Cenilna vrednost: 2.624-15 Din.
Vrednost pritikline: 35-— Din.
Najmanjši ponudek: 1773-— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje p. Jelšah, dne 8. januarja 1932.
*
E 522/31—6.	380
Dražbeni oklic
Dne 2 6. februarja 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zidana z opeko krita hiša, zidan s slamo krit hlev, kozolec, lesen s slamo krit svinjak, vrt, 35 zemljiških parcel kakor njiv, travnikov, pašnikov in gozdov, solastninska pravica do I/24 pri vložku št. 50 k. o. Studenec; zemljiška knjiga k. o. Studenec vi. št. 179 in 874 lesen s slamo krit hram in pušča.
Cenilna vrednost: Din 75.843-30.
Vrednost pritikline: Din 1300'—. Najmanjši ponudek: Din 50.600'—-Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred ^jetkorn dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, dne 13. januarja 1932.
*
417
E 296/31—7.
Dražbeni oklic.
Dne 29. februarja 1932. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin. ZemU1' ška knjiga Dvorska vas, vi. št. 529.
Cenilna vrednost: 6.130 Din.
Najmanjši ponudek: 4.090 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja n® dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Velike Lašče, dne 18. januarja 1932.
*
E IX 2534/31-12.	425
Dražbeni oklic.
Dne 2. marca 1932. ob desetih dopoldne bo pri podpisanem sodiscu v sobi št. 11. dražba nepremičnin, zem-ljiška knjiga Gorica, vi. št. 57, 55, 294.
Cenilna vrednost: 71.672 Din 80 p.
Vrednost pritikline: 3.850 Din.
Najmanjši ponudek: 47.781-86 Din.
Pravioe, ki „i ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja n dražbeni oklic, ki je nabit na uran® deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 4. januarja 1932.
E IV 1450/31-6.
Dražbeni oklic.
Dne 2. marca 1932. ob enaJf.Uu dopoldne bo pri podpisanem. S0“1S v sobi št. 27 dražba nepremičnin,_ zem* ljiška knjiga Grajska vrata, vi. št.
Cenilna vrednost: 31.906-90 Din._
Najmanjši ponudek: 15.953-45 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale draz ’ je priglasiti sodišču najpozneje pr> benem naroku pred začetkom d raz* sicer bi se ne mogle več uveljaviti j? nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ravnal v dobri veri.	.	na
Glede podrobnosti se opozarja , dražbeni oklic, ki je nabit na ura deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 12. januarja 1932.
427
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
<7- Sedež: Konjice.
Dan vpisa: 13. januarja 1932.
Besedilo: Alpha, industrija čevljev, družba z omejeno zavezo v Konjicah, ali uomško: Alpha, Schuhiudustrie, Gesell-Schaft mit beschriinkter Haftung in Konjice.
Družbena pogodba sklenila se je v obliki notarskega zapisa dne 5. januarja 1932.
Glasom odstavka 4. je namen družbe ah predmet njenega podjetja tovarniško izdelovanje čevljev za dom in drugih vrst čevljev ter drugega v to stroko spadajočega blaga, trgovina s takimi izdelki, udeležba na podjetjih take in ?nake vrste in pridobivanje takih pod-
Glasom § 1. družbene pogodbe je družba ustanovljena na nedoločen čas.
Osnovna glavnica znaša 375.000 Din l6r je ista v celoti plačana v gotovini.
Poslovodje so:
Laurich Alfred, industrialec v Konji-Tatscher Nikclaus, trgovec v Konjicah in Wagner Fritz, prokurist tvrdke 'D. Laurich v Konjicah.
, Družbo zastopata in podpisujeta družbeno tvrdko po dva poslovodji kolek-uvno, ali pa en poslovodja in en prokurist kolektivno.
1 pis družbene firme se izvrši na ta P® da k natisnjenemu ali po komur-j*0r oisanem besedilu firme pristavita poslovodji svoj podpis, in sicer če S^ie prokuristi, s kakim prokuro ozna-cdjočim dostavkom.
Okrožno sodišče Gelje, odd. I.,
dne 13. januarja 1932.
Firm. 2/32 — Rg C II 64/2.
Konkurzni razglasi
415
Konkurzni oklic.
- Razglasitev konkurza o imovini Živic Vana, stavbenika v Mariboru, Gospo-atska (prej Vrbanova) ulica štev. 28 . tHstrovanega pod firmo Živec Ivan v
Mariboru.
s Rnnkurzni sodnik: Dr. Kovča Franc, °dnik okrožnega sodišča v Mariboru.
„ Upravnik mase: Dr. Miihleisen Lo-ar, advokat v Mariboru. jP/^i zbor upnikov pri imenovanem . hisču, soba št. 84 dne 28. januar-n	desetih.
Gglasitveni rok do 29. februarja 1932. y j okrožnem sodišču v Mariboru. s Ugotovitveni narok pri imenovanem nisču dne 10. marca 1932. ob 10. uri,
84.
^°žno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 18. januarja 1932.
š/Ke-z.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Rojc lPa in Rojc Ivanke, mehanik in trgo-
*
428
vina s kolesi in šivalnimi stroji, Celje, Prešernova ulica št. 16.
Konkurzni sodnik: dr. Dolničar Josip, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Konkurzni upravitelj: dr. Karlovšek Josip, odv. v Celju.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču soba štev. 2 dne 6. februarja 1932. ob devetih dopoldne.
Oglasitveni rok do 2. marca 1932.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 12. marca 1932. ob 10. uri. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 20. januarja 1932.
*
429
S 1/32—Z.
80.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tvrdke Vučko in drug, manufakturna trgovina v Celju, Kralja Petra c., registrirana pod Reg A III 122.
Konkurzni sodnik: dr. Dolničar Josip, sodnik okrožnega sodišča v Celju.
Konkurzni upravitelj: dr. Hrašovec Juro, odv. v Celju.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču soba štev. 2 dne 6. februarja 1932. ob pol devetih dopoldne.
Oglasityeni rok do 2. marca 1932.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 12. marca 1932. ob 8-30 uri. Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 20. januarja 1932.
*
431
Sa 2/32—2.
81.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Šuman Maks, trgovec z lesom in posestnik v Radehovi št. 1.
Porav--dni sodnik: dr. Ilaunig Ožbolt, starešina okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Poravnalni upravnik: dr. Šket Ivan, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, dne 25. februarja
1932.	ob 9. uri.
Rek za oglasitev do 20. februarja 1932. pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. Gor.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 18. januarja 1932.
*
430
Sa 32/31—87.
82.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Šoštarič Ivanom, trgovcem v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 12, registrovanem pod firmo J. N. Šoštarič v Mariboru in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 3. decembra 1931. sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila 40% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih, od kojih zapade prvi obrok v plačilo 2 meseca po sprejetju poravnave (3. decembra 1931).
Kot porokinja in plačnica je pristopila dolžnikova žena Elza Šoštarič. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 14. januarja 1932.
Sa 33/31—81.
83.
*
Sklep.
414
Dolžnik Živic Ivan, stavbenik v Mariboru, registrovan pod firmo Živic Ivan v Mariboru, Vrbanova ul. št. 28.
Ker se pri poravnalnem naroku dne
4.	januarja t. 1. ni dosegla večina, potrebna za sprejem poravnave, se poravnalno postopanje v smislu § 56. zak. o prisilni poravnavi izven konkurza ustavi.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 7. januarja 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 863/1.
Razglas.
420
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 28/125 od 6. februarja 1930.) se razglaša, da je glasom sodbe okrožnega sodišča v Mariboru z dne 26. avgusta 1931. prepovedano Kacu Juriju, posestniku, rojenemu 21. aprila 1889. v Ci-goncih, srez Maribor, levi breg, Dravska banovina, stanujočemu na Belem bregu, občina Selnica ob Muri, zahajati v krčme za dobo enega leta, to je od
3.	maja. 1932. do 3. maja 1933.
Po § 268. kazenskega zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. kazenskega zakona pa vendarle postreže taki osebi z opoji-lom.
Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg,
dne 15. januarja 1932.
*
T. No. 50/3—F.
401
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju.
V smislu odloka kr. banske upravo v Ljubljani z dne 16. januarja 1932.
V.	No. 336/1, razpisuje tehnični razde lek v Kranju na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne
6.	marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno pravilnika, natisnjenega v Službenih novinah« z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, natisnjenega v »Službenih novinah z dne 25. novembra 1921. prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza, in sicer za te-le proge:
Državna cesta št. 2.
1. Za .	;	634'— do 642-— iz ka-
men a pri Korifu in Hočevarjeva jr.u.g čiD m3 v proračunjenent znesku 40.500-— Din;
2. za progo km 642-— do 651-5 iz ka-menoloma Savski prod, Polica in Bi-
strica 1198 m3 v proračunjenem znesku 59.900— Din;
3. za progo km 651"5 do 663-5 iz gramoznic: Bistriški prod, Gobo v ec, Po- : savc, Martinski klane in Pi*uovnica 940 m3 v proračunjenem znesku -47.000 dinarjev;
4. za progo km 663-5 do 686 5 iz gramoznic: Bjegunščica pod Brankom, Savski prod pri Javorniku, Savi in Hrušici 1070 m3 v proračunjenem znesku 62.150 dinarjev;
5. za progo km 686"5 do 709"909 iz gramoznic: Savski prod, Dovje, Mojstrana, Belca, Klanc, Hladnikov potok na Martinku in Podkorenu 700 m3 v proračunjenem znesku 35.000-— Din.
Državna cesta št. 51.
1.	Za progo km 0"0 do 5-— iz gramoznice Bistriški prod 360 m3 v proračunjenem znesku 18.000-—Din;
2.	za progo km 5 — do 11-25 iz kame-noloma Prapreče 640 m3 v proračunjenem znesku 35.200-— Din;
3.	za progo km 11-25 do 21*920 iz ka-menolomov: Mozirjevc, Balant, Lajbno korito, Suhi plaz, Zelenica in Ljubeljski vrh 380 m3 v proračunjenem znesku 19.760 — Din.
Pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev dobivajo interesent je v uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka v Kranju.
Dobava se mora brezpogojno izvršiti do 30. septembra 1932. Tehnični razdelek si pridržuje pravico razpisano množino gramoza zvišati ali skrčiti, oziroma dobavo sploh ukiniti. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka za vsako zgoraj navedeno progo posebe, in sicer:
v ponedeljek dne 22. februarja 1982.
s pričetkom ob >2 9. uri za prvo progo ter v polurnih intervalih za ostale proge v zgoraj navedenem redu.
Ponudniki ali njih pooblaščenci in namestniki, ki morajo prinesti pismeno pooblastilo, morajo priti k licitaciji točno ob določenem času, ker se po začetku licitacije novi ponudniki ne bodo pripustili k licitaciji.
Vsak ponudnik, oziroma njegov namestnik mora podpisati pri licitaciji izjavo, da so mu znani vsi dražbeni in dobavni pogoji in da nanje v celoti pristaja. Kavcijo ni potrebno v smislu odloka bivše gradbene direkcije z dne
12.	marca 1928., št. 1812, vložiti, ker se bo pri odplačilu na račun zaslužka odtegnila 10% varščina, ki se dobavitelju izplača šele po uspeli kolavdaciji.
Nadalje je predložiti s kolkom 20-— Din opremljeno potrdilo pristojnega davčnega urada, da je ponudnik plačal vse davke.
Državnocestna uprava si pridržuje pravico, oddati dobavo gramoza brez ozira na višino ponujenih svot. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi.'
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 18. januarja 1932.
*
T. No. 26/2-1932.	416
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 48-32—110 državne ceste štev. 50.
Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne
16.	januarja 1932., V. No. 336/1, razpisuje sresko načelstvo v Celju na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910., njegovih izprememb oz. dopolnitev, objavljenih v »Službenih novinah« z dne
16.	februarja 1922., in pravilnika objav-Ijenega v »Službenih novinah« z dne
25.	novembra 1921., prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na nastopnih progah državne ceste štev. 50: km 43-32—49 250 m3 za proračunjeni znesek	31.500-—	Din;	kavcija	znaša
4.000-— Din;
km 49—57 685 m3 za proračunjeni znesek	84.940-—	Din;	kavcija	znaša
9.000-— Din;
km 57—61 400 m3 za proračunjeni znesek	46.000-—	Din;	kavcija	znaša
5.000-— Din;
km 61—72 915 m3 za proračunjeni znesek 100.650-— Din; kavcija znaša
11.000-— Din;
km 72—78 450 m3 za proračunjeni znesek	38.250-—	Din;	kavcija	znaša
4.000"— Din;
km 78—81 330 m3 za proračunjeni znesek	29.700—	Din;	kavcija	znaša
3.000-— Din;
km 81—84 330 m3 za proračunjeni znesek	34.320-—	Din;	kavcija	znaša
4.000-— Din;
km 84—90 345 m3 za proračunjeni znesek	32.430-—	Din;	kavcija	znaša
4.000-— Din;
km 90—97 385 m* za proračunjeni znesek	36.190-—	Din;	kavcija	znaša
4.000-— Din;
km 97—101 300 m3 za proračunjeni znesek	28.500-—	Din;	kavcija	znaša
3.000-— Din;
km 101—105 270 m3 za proračunjeni znesek 25.650-— Din; kavcija znaša
3.000-— Din;
km 105—110 290 m3 za proračunjeni znesek 31.900-— Din; kavcija znaša 4.000 Din.
Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju za vsako navedeno progo posebej, in sicer:
V petek dne 26. februarja 1932. ob 10. uri za progo km 43-32—49;
ob 10.	uri	20	min.	za	progo	km 49—57;
ob 10.	uri	40	min.	za	progo	km 57—61;
ob 11. uri za progo km 61—72; ob 11.	uri	20	min.	za	progo	km 72—78;
ob 11.	uri	40	min.	za	progo	km 78—81.
V soboto dne 27. februarja 1932. ob 10. uri za progo km 81—84;
ob 10.	uri	20	min.	za	progo	km 84—90;
ob 10.	uri	40	min.	za	progo	km 90—97;
ob 11. uri za progo km 97—101; ob 11.(uri 20 min. za progo km 101—105; ob 11.' uri 40 min. za progo km 105—110.
Pojasnila o dražbenih in dobavnih pogojih dobijo interesenti v uradnih urah v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju.
Vsak ponudnik mora pred licitacijo podpisati izjavo, da pristaja na vse dražbene in dobavne pogoje in mora predložiti predsedniku dražbene komisije potrdilo pristojne davčne uprave o plačanih davkih v tekočem trimesečju ter priznanico o vloženi kavciji, koje višina je zgoraj navedena in katera se mora vložiti do 26. februarja 1932. pr1 davčni upravi v Celju.
Kavcija obstoji iz gotovine, iz državnih, oz. od države garantiranih obveznic, ali iz garancijskih pisem denarnih zavodov, izdanih v smislu čl 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«.
Poleg tega morajo ponudniki predložiti izpričevalo »Zavoda za preizkušnjo gradbenega materiala pri ministrstvu za gradbe« ali »Instituta tehnične mehanike univerze« o preizkušnji kamna, kojega dobavo ponujajo.
Dobava gramoza mora biti izvršena brezpogojno do 30. septembra 1932^ .
Državno-cestna uprava si pridržuje pravico oddati dobavo brez ozira na višino ponujenih enotnih cen in si pridržuje pravico dobavo poljubno zvišati, znižati ali sploh ukiniti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi.
Sresko načelstvo v Celju, dne 20. januarja 1932.
•i*
Štev. 1/32.	397
Objava.
Advokatska komora v Ljubljani objavlja z ozirom na določbo §-a 42. »Poslovnega reda« imenik advokatov s sedežem na teritoriju Dravske banovine P° stanju dne 31. decembra 1931.
Brežice;
Dr. Drnovšek Janko dr. Megušar Anton dr. Rosina Gustav dr. Zdolšek Josip
Celje;
Dr. Božič Anton, Prešernova ulica 15
Erhartič Ivan, Cankarjeva cesta /
dr. Goričan Alojz, Ljubljanska cesta 1 dr. Hodžar Jakob, Vodnikova ulica 2 dr. Hrašovec Juro, Za Kresijo 6 dr. Hrašovec Milko, Za Kresijo 6. dr. Kalan Ernest, Kralja Petra cesta 4 dr. Karlovšek Josip, Prešernova uh dr. Kerschbaumer Rajnhold, Glavni trg 9	-	o
dr. Laznik Karol, Prešernova ulica o dr. Mikuletič Fortunat, Dečkov trg dr. Ogrizek Anton, Cankarjeva cesta dr. Orožen Milan, Kralja Petra cesta dr. Pintar Rihard, Kocenova ulica 2 dr. Rajh Štefan, Razlagova ulica 3 dr. Rakun Alojzij, Aleksandrova c. dr. Riebl Walter, Prešernova ulica o dr. Sernec Gvidon, Kralja Petra c-dr. Skoberne Georg. Glavni trg 1	9
dr. Stanonik Ivan, Vodnikova ulic® dr. Voršič Vekoslav, Dečkov tre 3-dr. Vrečko Dragotin, Samostanska un
dr. Zangger Friderik, Aleksandro cesta i
Cerknica pri Rakeku:
Dr- Kraševec Ciril
Črnomelj:
Dr. Malnerič Ignacij ur. Tusulin Rasto
Dolnja Lendava:
Dr. Černe Ferdo <jr. Pikuš Janko dr. Strasser Herman
Gornji grad:
Dr. Rosina Ernest Sbrizaj Teodor
Gornja Radgona;
Dr. Boezio Lenart dr. Šabec Karl
Jesenice:
Dr. Stanovnik Ales dr. Štempihar Ivou dr. Vovk Janko
Kamnik:
Dr. Janežič Konrad dr. Potokar Ivo dr. Trampuž Fran dr. Žvokelj Dominik
Konjice:
pr. Lederer Robert dr. Macarol Franjo dr. Mejak Ervin dr. Prus Anton dr. Rudolf Ivan
Kočevje:
Pr- Arko Hans
dr. Lavrič Janko
dr. Rom Rihard
dr. Sajovic Ivan
dr. Siegmund Ferdinand
Kozje: pr. Kloar Franc dr. Škrinjar Dragotin
Kranj:
pr. Janc Igo dr. Kimovec Ivan dr. Sajovic Stanko dr. Sabothy Beno dr. Šilar Igo dr. Ženko F ranče
Krško:
Pr-Borštnik Vladimir dr. Dobovišek Rudolf dr. Mencinger Janko
^	Laško:
Pr- Drnovšek Dominik dr. Flego Josip dr. Roš Fran Sv. Lenart v Slovenskih goricah:
Pr- Gorišek Milan dr. Šket Ivan Šali Andrej
n w	Litija:
Vr-Mazek Ivan dr. Šlibar Ivan dr. Wurzbach Artur
Ljubljana:
pr. Adlešič Juro, Tavčarjeva ulica 15 dr. Andrejčič Anton, Gledališka ul. 4 ~r. Ažman Josip, Dunajska cesta 6 dr. Benkovič Ivo, Aleksandrova c. 2 dr-Brejc Janko, Kralja Petra trg 3 L Brepce Ljudevit, Masarykova c. 12
dr. Cepuder Josip, Pražakova ulica 8 dr. Fettich Oton, Dalmatinova ulica 7 dr. Ferlan F’rane, Miklošičeva cesta 4 dr. Furlan Boris, Beethovnova ulica 6 dr. Goljar Srečko, Prešernova ulica 5 dr. Grablovje Josip, Dalmatinova ul. 3 dr. Gruden Igo, Miklošičeva cesta 18 dr. Hacin Josip, Beethovnova ulica 13 dr. Jaške Josip, Miklošičeva cesta 18 dr. Jelenec Celestin, Frančiškanska ulica 10
dr. Kandare Albin, Dalmatinova ulica 10/1. dr. Kandare Fran, Kralja Petra trg 2 dr. Klepec Josip, Janez Trdinova ul. 8 <Jr. Knaflič Vladimir, Šelenburgova ulica 6
ur. Kobal Alojzij, Dunajska cesta 1 a dr. Korun Milan, Frančiškanska ul. 10 dr. Kreč Vladimir, Tavčarjeva ulica 1 dr. Krek Miha, Miklošičeva cesta 21 dr. Krejči Viljem, Wolfova ulica 5 dr. Krivic Rudolf, Dunajska cesta 6 dr. Krapež Josip, Tavčarjeva ulica 11 dr. Kuhelj Karl, Dunajska cesta 6 dr. Lapajne Stanislav, Aleksandrova cesta 2
dr. Lemež Milan, Cankarjevo nabrežje 1
dr. Lovrenčič Ivan, Tavčarjeva ulica 12 dr. Lokar France, Miklošičeva cesta 18 dr. Lulik Ivo, Pražakova ulica 8 dr. Luckmann Friderik, Erjavčeva c. 2 dr. Majaron Ferdinand, Miklošičeva cesta 18
Mejač Anton, Tavčarjeva ulica 11 dr. Mohorič Jakob, Miklošičeva c. 10 Milčinski Fran, Wolfova ulica 5 dr. Modic Ivan, Tavčarjeva ulica 5 dr. Mojzer Anton, Masarykova c. 14/11. dr. Moro Viktor, Gosposvetska c. 2 dr. Natlačen Marko, Miklošičeva c. 8 dr. Novak Fran, Dunajska cesta 1 a/II. dr. Novak Janže, Tavčarjeva ulica 3 dr. Oblak Josip C., Dalmatinova ul. 15 dr. Papež Oton, Dunajska cesta 1 a dr. Pegan Vladislav, Miklošičeva c. 6 dr. Peršin Aleš, Dalmatinova ulica 3 dr. Pirc Makso, Cigaletova ulica 1 dr. Poček Fran, Sv. Petra cesta 26 dr. Poje Franc, Frančiškanska ulica 10 dr. Puc Dinko, Aleksandrova cesta o dr. Ravnihar Vladimir, Tavčarjeva ulica 9
dr. Ražem Joahim, Tavčarjeva ulica 6 dr. Sajovic Josip st., Gosposka ulica 3 dr. Sajovic Josip ml., Beethovnova ulica 13
dr. Smole Albin, Dalmatinova ulica o dr. Stare Egon, Knafljeva ulica 10 dr. Stare Emil, Pražakova ulica 15 dr. Stanovnik Ivan, Miklošičeva c. 7 dr. Suyer Albin, Resljeva cesta 11 dr. Šubic Milan, Tavčarjeva ulica 13 dr. Švigelj Anton, Dalmatinova ul. 11 dr. Schley Franc, Dunajska cesta 6 dr Tavčar Ivan, Tavčarjeva ulica 2 dr. Tekavčič Fran, Kralja Petra trg 8 dr. Tominšek Fran, Tavčarjeva ulica 8 dr. Tominšek Stanko, Kralja Petra trg 2
dr. Tomšič Josip A., Tavčarjeva ul. 13 Tornago Leon, Kralja Petra trg 2 dr. Treo Dragotin, Dunajska cesta 1 a dr. Treo Luce, Dunajska cesta 29 dr. Tuma Henrik, Miklošičev a cesta 13 dr. Urbanc Anton, Tavčarjeva ulica 1
dr. Vovk Viktor, Tavčarjeva ulica 1 dr. Vodušek Božidar, Tavčarjeva ul. 10 dr. Vodušek Konrad, Tavčarjeva ul. 10 dr. Vrtačnik Alojzij, Šelenburgova ulica 7
dr. Zupanc Fran, Knafljeva ulica 2 dr. Žirovnik Janko, Knafljeva ulica 2 dr. Žitko Stanislav, Miklošičeva cesta 8 dr. Žužek Bogdan, Miklošičeva c. 28
Ljutomer;
Dr. Stanjko Marko dr. Salberger Adolf Žmavc Josip
Marenberg:
Dr. Winterhalter Ivan
Maribor:
Dr. Bergoč Joško, Wildenrainerjeva ulica 6
dr. Blanke Oton, Aleksandrova c. 14 dr. Boštjančič Leopold, Aleksandrova cesta 36
dr. Bučar Eduard, Aleksandrova c. 12 dr. Brandstetter Franc, Aleksandrova cesta 14
dr. Faninger Rihard, Sodna ulica 14 Farkaš Franjo, Gospojna ul. 9/11. dr. Fornazarič Slavko, Sodna ulica 14 dr. Gozani Leon, Aleksandrova c. 12 dr. Hojnik Fran, Aleksandrova c. 22 dr. Irgolič Fran, Aleksandrova c. 48 dr. Jan Juro, Sodna ulica 16 dr. Juvan Alojzij, Aleksandrova c. 18 dr. Kieser Karl, Aleksandrova cesta 14 dr. Koderman Karl, Aleksandrova cesta 12
dr. Komavli Danilo, Prešernova ul. 2 dr. Kumbatovič Filip, Kralja Petra trg 1
dr. Kukovec Vekoslav, Aleksandrova cesta 19
dr. Kupnik Edmund, Sodna ulica 14 dr. Lašič Ferdo, Marijina ulica 10 dr. Leskovar Josip, Sodna ulica 16 dr. Lipold Franjo, Cankarjeva ulica 1 dr. Miihleisen Lotar, Sodna ulica 14 dr. Miiller Fero, Aleksandrova cesta 11 dr. Mulej Anton, Aleksandrova c. 11 dr. Novak Josip, Vetrinjska ulica 11 dr. Pernat Tone, Aleksandrova c. 14 dr. Rapoc Josip, Aleksandrova c. 24 dr. Rapotec Vinko, Aleksandrova c. 16 dr. Ravnik Rudolf, Sodna ulica 14 Ravnikar Aleksander, Aleksandrova cesta 12 dr. Reisman Avguštin, Aleksandrova cesta 16
dr. Rosina Igor, Aleksandrova c. 16 dr. Slokar Karl, Aleksandrova c. 12 dr. Stajnko Mihael, Sodna ulica 2 dr. Stor Stanko, Slovenska ulica 11 dr. Škapin Karl, Aleksandrova c. 12 dr. Šnuderl Makso, Aleksandrova c. 28 dr. Tomšič Fran, Aleksandrova c. 19 dr. Vauhnik Miloš, Aleksandrova c. 22 dr. Veble Andrej, Aleksandrova c. 6
Metlika:
Pretnar Slavko dr. Šturm Karl
Murska Sobota;
Dr. Fleck Friderik Koder Fran dr. Pinter Miklos dr. Šomen Laios dr. Škerlak Vladimir
dr. Vadnal Ljudevit dr. Valyi Aleksandej dr.Vesnik Slavko
Novo mesto:
Dr. Cesnik Ivo dr. Furlan Anton Garzarolli Franc dr. Globevnik Josip dr. Gros Davorin dr. Ivanetič Franjo dr. Režek Josip dr Vašič lian dr Zupančič Adrijan
Ormož:
Dr. Ban Adam dr. Lovrenc Franjo
Prevalje:
Dr; Stefanovič Eniil
Ptuj:
Dr. Femievc Ivan dr. Fichtenau Sikst dr. Horvat Anton dr. Remec Alojzij dr. Senčar Matej dr. Šalamun Franjo dr. Schneditz Ivan dr. Visenjak Alojzij
Radovljica:
Dr. Dobravec Ivan Kobler Fran ,
Krištof Vladimir dr. Triller Mirko
Rogatec:
Dr. Leskovec Janko
Sevnica:	1	'•	*
Dr. Jesenko Rok dr. Klemenčič Alojzij
Slovenjgradec:
Dr. Bratkovič Alojzij dr. Lavrič Josip dr. Sobreiner Hinko
_ ,Sloveaska Bistrica:
Dr. Leniež Urban dr. Pučnik Josip
dr. Scha.ubaeh Boštjan	s
Škofja Loka:
Dr. Ahazhizh Viktor dr Jarc France
Šmarje pri J e Kali:
Dr. Hrašovec Šandor dr. Rupnik Srečko
Šoštanj:
Dr. Mayer Franc dr. Terčič Franc
Vransko, srez Celje:
Dr. Gtidnič Josip
Višnja gora.
Dr. Tominšek Gojmir V Ljubljani, dne. 1. januarja 1932,
Za odbor Advokatske komore n ' >’ Ljubljani:
= * Dr. Žirovnik .Janko, 1. r.. v t	predsednik.
*
252—3—2
Razglas.
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo adaptacijskih del v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku po naročilu ki*, banske uprave v Ljubljani V. No. 4653/2 z dne 3. novembra 1931. in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih sprememb, odnosno popolnitev za prevzem in izvršitev spodaj navedenih adaptacijskih del v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani.
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 15. februarja 1932. ob 11. uri dopoldne v prostorih bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Poljanski nasip štev. 52.
Proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami pri upravi imenovane bolnice. Ponudbe je vložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) za celotne uradno odmerjene proračunske zneske, ki znašajo za posamezne vrste del:
11 zidarska dela Din 142.501; kavcija Din 15.000,
. 2. kleparska dela 24.156-85; kavcija Din 3000.
Lastnoročno podpisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100 in vsaka priloga s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo »Ponudba za adaptacijska dela v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani od ponudnika N. N.« neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejmejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme.
Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane 10 %, za tuje pa 20 % od skupnih ali posameznih proračunskih vsot ter se , mora zaokrožiti navzgor za cele tisočake, kakor je spredaj navedeno. Kavcjia se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoludne pri blagajni uprave bolnice za duševne bolezni v Ljubljani bodisi v gotovini, državnih vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B- pogodbe in nabave«. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčne uprave o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odo-
breuje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, >n potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije-Pooblaščenci morajo predložiti tudi po* oblastilo, da smejo zastopali svojo firmo pri licitaciji. Kraljevska banska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisana dela, ne oziraje se na višino' ponudene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji.
Štev. 1659/31 bolnice za duševne bolezni v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1932.
Razne objave
Poziv upnikom.
Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje event. terjatve do 29. februarja 1932. pri likvidatorjih zadruge.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju, dne 21. januarja 1932 Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju, reg. zadr. z omejeno zavezo v likvidaciji-Fr. Špindler,	Matevž	Predikaka,
likvidatorja.
*
Poziv upnikom.
Jonke Franc senijor, družba z o. z. v Oplotnici, je stopila na svojem občneitf zboru dne 22. decembra 1931. v likvidacijo in vabi svoje upnike, da prijavijo najkasneje do 15. marca 1932. likvidatorjem družbe svoje terjatve.
Oplotnica, 20. januarja 1932. ,
Za likvidatorja: Jonke Frane jun. s. r.
Objava.
Športni klub Gorje se je razpustil, ker ni imel pogojev za obsloj.
Zg. Gorje, 17. januarja 1932.
Za bivši Športni klub Franc Poklukar, biv. tajnik-
Objava.
Izgubila se je legitimacija za 50 odst-vožnjo po železnici, izdana od direkcij® Drž. železnic v Ljubljani dne 1. janum' ja 1932;, štev. 182.750, glaseča se na in1 Čuješ Jakob, p. pregl. f. k., in se Pr°' glaša za neveljavno.
Čuješ Jakob s. r.
r -'Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga: Tiskarna »Merkur« v Lljubljani; njen predstavnik: Q. Michalek v Ljubljani.