»to XXXIV. Številka 15
jvitelji: občinska konferenca SZDL s, Kranj, Radovljica, Skorja Loka 6 — Izdaja Časopisno podjetje i Kranj - Glavni urednik Igor Slavec " jvorni urednik Andrej Žalar
LASILO SOCI
Zdaj pa naj bo
resnično zadnji sneg
te zime, je ob sneženju
v začetku tedna marsikdo
že z jezo jeknil. Pa je bil
hitro pospravljen tako
z glavnih cest kot
z ozkih ulic po vaseh.
Kar ga niso odrinili
plugi in odmetale lopate,
ga je stisnilo toplo vreme.
Za naprej se obeta lepše vreme,
obetajo vremenoslovci.
- Foto: D. Dolenc
PRIPRAVLJENO V 2 MINUTAH
ajdovi«
Kranj, petek, 27. 2. 1981 Cena: 7 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
NEGA LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Kurilno olje — zdaj 50 litrov
Ne rušimo dogovorjenih sistemov delitve
Kranj — Na bencinskih črpal-Petrola po Gorenjskem velja rer fle naprej omejitev prodaje kurilnega olja. vendar pa je od 23 februarja naprej količina oh »m nakupu povečana od 25 na litrov. Pri Petrolu. TOZD trgo-na na drobno Kranj so pove-da so iz skladišča v Zalogu Ji že začeli voziti naročnikom po vrstnem redu naročil se-- po 1500 litrov kurilnega Kurilnega olja sicer tudi po-ne ho dosti več. bencinske lie bodo tudi za naprej lahko ijale dnevno omejeno količi-o/ja v dveh časovnih razmakih jpoldne in popoldne.
(L. M A
Smo sredi razprav o rezultatih gospodarjenja   v   letu   1980 in sprejemanja    zaključnih računov, ki istočasno pomenijo dokončno odločitev o razporejanju dohodka   in   čistega dohodka. Ena   od   pomembnih kategorij razporejanja čistega dohodka so tudi sredstva za osebne dohodke, katerih višino v letu 198ty oblikujemo v skladu z resolucijo in dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka v letu 1980. Glede na dogovorjeno politiko razporejanja dohodka in stalno spremljanje izvajanja dogovorjenih usmeritev  je   večina organizacij združenega dela že med letom usklajevala rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka oziroma je bilo zaostajanje rasti osebnih do-
ibč
edlog družbenega plana ine Kranj
Vrtem. ko je bil osnutek družbe-piana občine Kranj za obdobje 1-1985 v javni razpravi, so bili Jlogi iz  razprave  oblikovani v občinske skupščine, krajevnih ipnoatih in posameznih organiza-ih združenega deia upoštevani v vem predlogu, ki ga bodo sprejeli na marčevskem zasedanju vseh zborov občinske skupščine. V »njem predlogu družbenega pla-Ae niso   upoštevane pripombe FbenopoJitičnih    organizacij v
občini. Zato je izvršni svet skupščine občine, ko je v sredo med drugim razpravljal 0 družbenem planu, določil tudi rok 7. marec, do katerega naj družbenopolitične organizacije v občini posredujejo pripombe k predlogu družbenega plana. V predlogu družbenega piana so za razliko od osnutka na novo opredeljeni prostorski elementi družbenoekonomskega razvoja občine, sestavni del plana pa je tudi dokumentacijska osnova.
Kranj — Člani koordinacije za politični sistem predsedstva sveta zi<>ze sindikatov Jugoslavije se te dni po vseh republikah in pokrajinah pogoi<arjajo o aktualnih vprašanjih samoupravljanja delavcev in nalogah zi>eze sindikatov. Predvsem o zborih delavcev, referendumih, predhodnih razpravah odločanju v delavskem svetu tozda. delovne organizacije. sozda. odločanju o združevanju sredstev, o delu samoupravnih delavskih kontrol, varstvu samoupravnih pravic delavcev in podobnem teče beseda. V sredi) so člani koordinacije obiskali Lito-ntroj. kranjsko Savo (na sliki) in jeseniško Železarno. — Foto: 0 Dolenc
hodkov za rastjo dohodka marsikje večje od resolucijsko predvidenega. Drugače povedano, osebni dohodki so rasli počasneje kot bi lahko glede na resolucijo in dogovor.
Zato se ob zaključnem računu v nekaterih organizacijah združenega dela kaže možnost dodatne'delitve osebnih dohodkov oziroma delitve tako imenovanega »dobička«. Istočasno opažamo težnje po linearni delitvi preostalih sredstev za osebne dohodke oziroma delitvi v enakih zneskih za vse delavce, kar je v popolnem nasprotju z nagrajevanjem po delu in rezultatih dela. Ob tem, da se verjetno ni potrebno posebej sklicevati na določila Zakona o združenem delu in sklepe 2. konference zveze sindi-
lu), opozarjamo, da so edina realna podlaga za delitev osnove in merila, zapisana v samoupravnem aktu o delitvi sredstev za osebne dohodke. Ker je delitev po zaključnem računu v bistvu samo dokončni obračun osebnega dohodka, mora fe-ta biti v skladu s samoupravnim aktom, ki so ga delavci sprejeli z referendumom. Sklep zbora delavcev o delitvi v enakih zneskih pomeni negiranje ali spremembo prejšnjih z referendumom sprejetih odločitev. Na osnovi določil Zakona o združenem delu je možno spremembe ali dopolnitev samoupravnega akta in s tem tudi . osnov in meril izvesti le po ena"5-kem postopku kot je bil sprejet. Torej z referendumom!
Nedeljiva odgovornost
Tako kot februar bo tudi marec mineval v živahni aktivnosti Zveze komunistov Jugoslavije, republiških in pokrajinskih zvez ter osnovnih organizacij, povezani z dejavnostjo drugih družbenopolitičnih organizacij. Včeraj se je v Beogradu sešel centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije in obravnaval naloge Zveze, vseh organiziranih družbenopolitičnih sil in delovnih ljudi ter občanov pri uveljavljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Zveza komunistov mora prav tako skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem s sindikatom, prevzeti glavno odgovornost za dobro izpeljavo razprav o zaključnih računih. Odgovornost za dobro gospodarjenje v zaostrenih razmerah je nedeljiva in zadeva vsakogar, akcija in prodornost Zveze komunistov kot vodilne idejnopolitične sile pa je ob tem še pomembnejša in odgovornejša.
Za gorenjske organizacije Zveze komunistov bo marec še posebej delaven in ustvarjalen. Po občinah so se že sestali komiteji občinskih konferenc ZKS in njihovi organi, ki so obravnavali preteklo delovanje občinskih organizacij in razpravljali o letošnjih delovnih programih. Gradivo je šlo v razpravo po osnovnih organizacijah, ki ga bodo na osnovi svojih izkušenj dopolnile in obogatile. Aktivnost bo zaključena z zasedanji občinskih konferenc, ki bodo prav tako marca. Za Gorenjsko velja, da bodo komunisti v svojih osnovnih organizacijah in v organih občinske konference kritično obravnavali uspehe in neuspehe pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije in naloge, ki nas vse skupaj čakajo v prihodnjem obdobju, bodisi v letošnjem letu ali v celotnem prihodnjem srednjeročnem obdobju. Govora bo tudi o samemu sebi, torej o organiziranosti Zveze komunistov, usposobljeni za uresničevanje nalog, ki jih narekuje trenutek. Posebno odgovornost imajo komunisti, pa naj delajo na kateremkoli delovnem mestu ali družbeni dolžnosti, vendar njihova akcija ne bo učinkovita, če se ne bo Zveza komunistov skupaj z vsemi člani vpela v družbeno akcijo na vseh ravneh odločanja in dela delovnih ljudi in občanov. Povezana mora biti z njimi. Kadar je tako ravnala, je dosegla svoj cilj.
-J. Košnjek
Koliko nas je
Od 1. do 15. aprila letos, torej po desetih letih,bo na celotnem ozemlju Jugoslavije ponovno popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj po stanju 3t. marca ob 24.(X) uri. To bo sedmi jugoslovanski popis prebivalstva in peti povojni. Tudi letošnji bo predpisan s posebnim zakonom.
Dal nam bo podatke o skupnem številu prebivalstva, kakor tudi o aktivnem, zaposlenem, kmečkem in drugih vrstah prebivalstva. Popis bo omogočil tudi p<xlrohne podatke o vseh delavcih po kraju zaposlitve, to je po kraju, kjer so dejansko delali v času popisa. To bodo prvi popolni podatki o zaposlenih po letu 1970. ko je bilo izvedeno zadnje opazovanje zaposlenih.
Medtem ko so povojni popisi prebivalstva poskušali osvetliti takrat aktualne demografske situacije, povezane z bistvenimi vprašanji družbenoekonomskega  razvoja .Jugosla-
vije, pa naj bi letošnji popis osvetlil predvsem obseg in značilnosti migracijskih gibanj v državi in izven" nje. Prvič bomo skušali ugotoviti, koliko tistih oseb. ki so po letu 1965 odšle na začasno delo v tujino, se je že vrnilo.
Popis gospodinjstev bo vseboval vrsto vprašanj o zasebnih kmečkih gospodarstvih. Tu zbrani podatki bodo osvetlili tudi nekatere procese, ki bistveno spreminjajo odnose v gospodarstvu in še posebej v kmetijstvu: zmanjševanje velikosti zasebnih kmečkih gospodarstev, krčenje obdelovalne zemlje, povečanje števila kmetov, ki postajajo blagovni proizvajalci in podobno.
In kaj vse bomo popisali? Po določilih zakona bomo v Sloveniji poleg z zveznim zakonom predpisane vsebine, zbrali še naslednje podatke: za osebe: enotno matično številko občana, način prihoda na delo in
oddaljenost od stanovanja, udeležbo v NOB: za gospodinjstva: število stanovanj, s katerimi razpolaga gospodinjstvo, ali ima kmetija prevzemnika, to je zagotovljenega gospodarja za vnaprej, površino opuščenih kmetijskih zemljišč, število živine, kmetijskih strojev; za stanovanje: ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča lastnika stanovanja oziroma nosilca stanovanjske pravice.
Ogromno delo bo to in drago. Računajo, da bo Še po cenah iz leta 1980 popis vsakega prebivalca stal 80 dinarjev. Popisovalo pa bo blizu 10.000 popisovalcev, inštruktorjev, občinskih komisij in kontrolorjev. O pripravah in delu popisovalcev bomo v Glasu sproti obveščali.
P. D.
SOBOTA
28.02.1981 od 20. do 01. ure
POTOVANJE
Igral bo ansambel Savinjskih sedem, pojeta Franc Koren in Anka Hribovsek
TOREK,
3. 03., 1981 od 19. do 24. ure
PUSTOV/UME
igral bo ansambel Trgovci
/--*
ZABAVNO GLASBENA PRIREDITEV
7. MARCA od 19. do 24. ure igral bo ansambel MODRINA
*A RAZSTAVIŠČU GORENJSKEGA SEJMA   -  PRODAJA VSTOPNIC V  KOMERCIALI - SAVSKI LOG
PO JUGOSLAVIJI
PETEK. 27. FEBRUAAjl!
Teden radovljiške mladine   Svet v tem tednu
n Annvi ur*        i>_____.4 »H    L nAt>r   ir»    hnHi)    nofilali    v HBBnHBaHanHHH
Graja poslovni skupnosti za krompir
Zaradi visokih cen krompirja na živilskih trgih in v trgovinah, so tržnice m samoupravne interesne skupnosti za preskrbo povabile kmete, da prodajo čimveč krompirja. Hkrati pa so grajali poslovno skupnost za krompir, saj ji je v jeseni uspelo oceniti pridelek krompirja tako slabo, da je kupce kot prodajalce zapeljala v sedanje absurdno stanje. Predlagala je namreč tako nizke odkupne cene za krompir, da proizvajalcem niso pokrili niti stroškov.
Testenine dražje za tretjino
Predstavniki tovarn testenin so na seji odbora za tržišče ter ustvarjanje in delitev dohodka pri splošnem združenju kmetijstva, živilske industrije in prehrane Slovenije predložili nove cene testenin. Proizvajalna cena za kilogram testenin s tremi jajci je po novem 45 dinarjev, za testenine z enim jajcem 36 dinarjev in za navadne testenine 27 dinarjev. Cena testenin v prodaji na drobno pa bo odvisna od trgovske marže, ki je do sedaj znašala dobrih 16 odstotkov stare cene. Testeninarji utemeljujejo podražitev za 30 odstotkov s ceno jajc, ki se je od lanskega septembra zvišala za trikrat.
Boljši položaj spomeničarjev
Na seji odbora republik in pokrajin so obravnavali materialni položaj borcev — spomeničarjev. V Jugoslaviji je sedaj se dobrih 20.000 imetnikov partizanske spomenice 1941, od teh jih 6200 dobiva zajamčeno borčevsko pokojnino v znesku 6480 dinarjev ali stalni zajamčeni dohodek v znesku 5508 dinarjev. Predlagali so, da se zaHste, ki imajo zajamčeni dohodek, poveča sedanji dodatek na poprečni mesečni osebni dohodek v Jugoslaviji od 6 na 40 odstotkov. S tem bi se celotni prejemki teh borcev povzpeli od 8.800 na 10.000 dinarjev mesečno.
Priprave na setev
Jeseni naj bi jugoslovanski poljedelci posejali s pšenico 1.7 milijona hektarov njiv. Zaradi izjemno slabega vremena pa so zasejati le 81 odstotkov planiranih površin. Tudi v Složniji so kmet je posejali manj krušnega žita kot so načrtovali. Zato naj bi spomladi skušali nadoknaditi zamujeno. Po mnenju zveznega komiteja za kmetijstvo in slovenskega združenja za kmetijstvo potekajo priprave na spomladansko setev dobro.
Umrl Janez Nedog
V Ljubljani je v 57. letu starosti umrl družbenopolitični in gospodarski delavec Janez Nedog. generalni direktor delovne organizacije »Inex-Adria — aviopromet« Rojen je bil leta 1925 v Polj-čah pri Radovljici. Med vojno je bil sekretar rajonskega komiteja SKOJ. sekretar SKOrJ 8. brigade, komi sar bataljona in komisar glavne uprave bolnice VII. korpusa. Rit je nosilec par-zižanske spomenice 1941 in več drugih visokih odliko ran j.
Po vojni /c opravljal vrsto pomembnih družbenopolitić nih funkcij. Med drugim je bil predsednik Cospodarshc zbornice SR Slovenije. »Incx-A(lri(t - arionromet* /ki ie vodi/ od leto 19HH.
RADOVLJICA - Predsedstvo konference ZSMS Radovljica je na zadnji seji ocenilo vsebino in potek letos prvič organiziranega Tedna radovljiške mladine v začetku februarja. Uspeha, ki so ga dosegli, si prizadevni organizatorji, mladi iz Radovljice, Krope, Bohinja, Lesc in Bleda niso obetali. Delovni posveti, razgovori in vse kulturno zabavne prireditve, na katerih je sodelovalo poleg domačih mladincev in mladink nad 150 predstavnikov mladinskih organizacij iz prijateljskih občin Brus, Buje, Svilajnac in Varaidin ter
Šredstavnikov mladih zamejskih lovencev s Tržaškega in Koroške, so presegli vsa pričakovanja. Največja vrednost srečanj v Tednu radovljiške mladine je prav gotovo v utrjevanju bratskih vezi in narodnosti ter želji za enotno sodelovanje v prihodnje.
Delovni razgovori so pokazali vrsto zanimivih in koristnih izkušenj mladih v različnih okoljih. Najpomembnejša pa je vsekakor pobuda, da bodo mladi iz vseh sodelujočih krajev Jugoslavije in sosednjih dežel letos vzajemno organizirali štafeto mladosti, ki bo krenila s Koroške na vrh Stola, nato v Radovljico.
od koder jo bodo poslali v Varaždin, Buje, Trst in nato spet v Buje, od tam pa v Svilajnac in Brus v Srbijo.
Dogovorili so se, da bo odslej Teden radovljiške mladine vsako peto leto, vsako leto pa se bodo mladi srečali v drugi prijateljski občini.
Svoje zadovoljstvo in zahvalo so gostujoči predstavniki mladine izrazili s spominskimi darili in zahvalnimi pismi občinski konferenci    ZSMS Radovljica.
JR
Priprave
na konference
Skofja Loka — Na ponedeljkovi seji komiteja občinske konference ZKS so med drugim obravnavali gradivo za programskovolilno konferenco ZKS. ki bo 23. marca. Na konferenci bodo obravnavali enoletno poročilo o delu občinske konference in njenih organov, sprejeli pa bodo tudi programske zasnove dela za letos in akcijski program uresničevanja najbolj aktualnih nalog. Gradivo za programskovolilno konferenco je sedaj v javni razpravi v osnovnih organizacijah ZKS.
L. B.
V akciji NNNP več mladine
Radovljica — Po krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah potekajo priprave na letošnjo akcijo NNNP. Sekretariat akcije, ki deluje kot delovno telo koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in civilno zaščito pri občinski konferenci SZDL Radovljica, le od novembra naprej tedensko spremlja priprave in ugotavlja pomanjkljivosti. Pred dnevi je pripravil poročilo, iz katerega je moč sklepati, da Se marsikaj ni tako kot bi moralo biti. Čeprav ne gre očitati vodjem priprav in odborom v krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela. da niso aktivni, njihovi načrti Se niso medsebojno usklajeni. Tu in tam se Se najde odbor, ki nima lastnega programa akcije, predvsem v manjSih delovnih skupinah ali pa ga niso poslali na sekretariat. Ta pomanjkljivost gre predvsem v breme krajevne konference SZDL in osnovnih sindikalnih organizacij, ki so dolžne nuditi pomor. Zaradi teh ugotovitev so ponovno opozorili na vse nosilce priprav, da opravijo to nalogo do prvega marca. Takoj nato bodo za preverjanje usposobljenosti in napotke v sklepnem delu akcije za vse nosilce organizirali seminarsko obliko posvetovanja.
Na področju usposabljanja občanov so dosegli v občini dokaj ugodne rezultate. Od novembra lani do februarja so jih zajeli na predavanjih iz obrambe in vzgoje nad 14.000. do zaključka priprav na akcijo pa na-
črtujejo, da bo ta predavanja poslušalo Se okoli 6.000 ljudi.
Letos bo v akciji tudi osnovnošolska in srednješolska mladina. Program obsega množična tekmovanja v znanju in veSčinah. pomembnih za sploSno ljudsko obrambo in družbeno samozaSčito. Uvodna tekmovanja bodo po matičnih Šolah, nato na ravni občine, kjer bodo izbrali najboljše za območno in republiško -tekmovanje. Organizator teh tekmovanj je občinska konferenca SZDL skupaj z aktivi rezervnih starešin ter gasilskimi in teles-nok nI t urnimi društvi. jp
r
Glas in radio
Skofja Loka - Na ponedeljkovi seji občinske konference SZDL so obravnavali samoupravni sporazum o osnovah plana CP Glas. Delegati na predlog sporazuma niso imeli pripomb, poudarili so le. da bo najbrž zaradi zaostrenih gospodarskih razmer težko zagotavljati denar. Zato naj v Glasu ne bi povečevali bralnih strani, temveč naj bi bolj gledali na kakovost pisanja. Prav tako so se strinjali s programom financiranja in postopnim prehodom na višje dotacije, le dopolniti bi ga kazalo s konkretnimi Številkami.
Obravnavali so tudi osnutke dokumentov za ustanovitev lokalne radijske postaje v Škofji Loki. Nedvomno je. so poudarili, da Skofja Loka lokalno radijsko postajo potrebuje, ker nima lastnega glasila. Predlagali so. da se radijska postaja v Zireh legalizira in se usposobi'za celotno območje občine. Program gre sedaj v javno razpravo, ki bo trajala do 'M. marca. Obravnavale Ha bodo vse podpisnice, to so delovne organizacije, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in občinske družbenopolitične organizacije, ki bodo tudi sofinancirale delovanje. L. B.
Svečan sprejem
Pretekli teden so y galeriji na l«»-škem gradu pripravili svečan sprejem novih članov v Zvezo komunistov. Članske izkaznice so podelili 2M komunistom. Hkrati pa mi pripravili sprejem za komuniste, ki so člani /veze že več kot trideset let. Slavnostni govor je pripravil predsednik občinske konference ZKS Lovni (■ajgar. kulturni program pa dijaki škofjeloške gimnazije
... 1». Hi
Slovenci
na Koroškem
Malo
razumevanja
CELOVEC   -   Kot poroča slovenski informacijski in dokumentacijski center SINDOK iz Celovca, so bili na Dunaju na   povabilo  ustavne službe urada zveznega kanclerja pogovori o predlogih in potrebah  Slovencev   na področju radia in televizije, ki so zapisani v operativnem koledarju in še v posebnem dokumentu. Razgovora so se razen vodje zvezne ustavne službe dr. Lud-wiga Adamovcha in intendanta koroškega deželnega studia Ernsta WiTlnerja udeležili še nekateri   drugi predstavniki avstrijske televizije in radia. Sedemčlansko delegacijo obeh srednjih organizacij pa sta vodila glavni tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliks Wieser in član predsedstva Narodnega sveta koroških    Slovencev Karel Smolle.
Ocena pogovora ni ugodna. Predstavniki radia in televizije so pokazali malo razumevanja za potrebe in zahteve Slovencev,    zastopnik ustavne službe pa je iskal kompromisne   rešitve.   Pogovor   se je končal s sklepom, da  bo v osmih tednih ORF pripravila predračun  za  možno širitev slovenskih oddaj, šele potem pa   bodo   mogoči pogovori. Predračun še ne pomeni načelnega pristanka na širitev slovenskih   radijskih oddaj, malo razumevanja pa je bilo tudi za zahtevo o televizijskih oddajah v slovenščini. Omenjena je bila tudi želja, da bi zagotovili   nemoten sprejem oddaj Radiotelevizije Ljubljana.  Pravijo, da   ni nobenih pravnih možnosti, da bi ORF na tem področju kaj storila. Pogovori se bodo nadaljevali, ko bo izdelan predračun. ^
Španska drama
Poskus prevratnikov, ki so hoteli ustom režim zamenjati z vojaškim, je sicer spodlett v prid demokracije, vendar korenine /nmf njaškim silam še niso spodrezane — Kong^ sovjetskih komunistov in odmevi na go^ Brežnjeva   —  Teroristično dejanje v
MADRID — Ko je padla Suarezova vlada in so as u&\ strankarske in parlamentarne razprave o novi španski vl«^J bo prav tako težko dobila potrebno večino, je marsikdo o jal, da so takšni zapleti tvegani za mlado špansko demok ki je do uveljavitve ječala pod težo Francovega režima in I vela v državljanski vojni. Oblast je še premalo zasidrani i ljudmi, zato so strankarske razprtije tvegane. Leve in sredi stranke so na demokratičnih osnovah premalo enotne, tako pa tudi španska levica čuti zasuk v desno, tako znaiib države Zahodne Evrope, katerega cilj je tudi osamitev lev skih partij in strank.
Lahko bi rekli, da že nekaj zadnjih mesecev sledimo l_ ščajočemu terorizmu v Španiji, ugrabitvam in dejavnosti I kovske separatistične organizacije ETA. V začetku tefi u pa se je demokratična Španija znašla sredi drame. Ci garda, uveljavljena med španskimi diktatorskimi resinti odločila za udar s ciljem zamenjati ustavni režim z voji Poskus je spodletel. Špansko ljudstvo, večina vojske in stnih sil so izpovedali zvestobo demokraciji in sledili kralja Juana Carlosa. Vedno bolj je očitno, da je prav oni z demokratičnimi strankami odigral glavno vlogo, da -udara ni uspel. Demokracija je uhranjena, korenine silam pa še niso spodrezane. Predvsem te sile ne gre [ vati. Preiskava o udaru, ki so ga kovali pomembni voji politični vrhovi, opozarja na to. To nista bila le open« vojaški in politični vrhovi, opozarja na to. To nista Kji operativni vodji gardijski polkovnik Molina Tejero, ki primer vdrl v parlament in zajel poslance skupaj z v«, najpomembnejših španskih strank, pa general Del Bosch pak segajo korenine prevratnikov v vplivne sestavu.' španske družbe. Napredne španske politične sile morajo r z ljudstvom v boj zoper ostanke starega. To je njihov« vinska naloga, sicer se lahko španska demokratična sprevrže v svoje nasprotje.
Sile, kakršne so nosile težo ponesrečenega udara v ne žive le v tej deželi, ampak je njihova mreža razpreden/ drugih državah. Veliko skupnega imajo z organizacijami i' Trstu zagrešile novo teroristično dejanje. Eksplozija je la v tržaški kvesturi, najvišjemu organu državne upi srečo ni terjala žrtev, pa je vseeno opozorila, da žago političnega nasilja ne mirujejo, prav tako pa so le-ti t budniki za protislovensko in protidemokratično gonjo v ter glavni nasprotniki sožitja dveh držav in ljudstev.
Izjemno pozornost vzbuja 26. kongres Komunistične Sovjetske zveze, ki poteka v Moskvi. Se posebej velja to J partijskega voditelja Brežnjeva. Predlagal je nadaljevaln cesa popuščanja napetosti in dialoga z Združenimi dn ' Amerike, katerega krona naj bi bilo srečanje Brežnjeva • gana. Pozitiven odmev je povzročil govor tudi v zA državah, o čemer je še posebej govoril novi vodja «1 diplomacije Haig. Brežnjev je obširno govoril o dela komunističnem in socialističnem gibanju ter predlagal membo programa, sprejetega na 22. kongresu. Glasni doslej so bile besede, da je treba upoštevati izkušnje hj pri graditvi socializma, prav tako pa se mora ta uver skladno z razmerami v vsaki deželi.
Na govorniški oder je tudi že stopil vodja naše de sekretar predsedstva CK ZKJ Dušan Dragosavac. U tople pozdrave naše Zveze komunistov in delovnih občanov Jugoslavije, čestital za dosežke Sovjetske poudaril, da se morajo odnosi razvijati na osnovi stal jetih v Beogradu leta 1955 in na kasnejših srečanjih B» in Tita.
J.
Uspešen zaključek šole
Tržič — Prejšnjo soboto so s skromno slovesnostjo in podelitvijo diplom zaključili občinsko politično Solo v Tržiču. Od decembra do februarja si je v njej nabiralo znanje 24 komunistov. Največ jih je bilo iz Peka in BPT, slabo pa so kadrovale nekatere osnovne organizacije, ki se tudi drugače ne morejo pohvaliti z visoko ravnijo idejnopolitične usposobljenosti svojih članov.
Slušatelji so prisluhnili predavanjem iz sedmih tem programa-Sole, opravili preizkus znanja ter izdelali  seminarsko  nalogo.  Pri za-
Seminar
o združenem
delu
BLED - V ponedeljek, 2. marca, se bo v hotelu Svoboda na Bledu začel enotedenski seminar, na katerem bodo obravnavali aktualne teme o združenem delu. Seminar organizira medobčinsko študijsko središče za Gorenjsko za poslovodne organe, sekretarje in predsednike delavskih svetov. Udeležili se ga bodo slušatelji iz jeseniške in iz radovljiške občine.
D. S.
govoru   naloge   so spr aktualnih   nalogah ki občini, o stališčih do benih vprašanj in se doa^' o nekaterih akcijah.
Občinsko politično Solo je   mogoče   oceniti kot Slabosti so se pokazale lec goškem delu s slušatelji; lji so se praviloma zadov* davanji. premalo pa so pogovore. Sola naj bi za akcijo. Zato bo v pr okviru prostorskih mc treba zagotoviti, da slušaj tudi   praktično znanje, pridobljene teoretske izku prenesti med komuniste organizacijah v združene^ krajevnih skupnostih.
Popis prebivalstva
RADOVLJICA - Vsi,kj, 25. marca,ko naj bi ot seminarje za popisov hi nju, na Bledu m v — do 15. aprila priprav delovati kot popisovale srednjo izobrazbo in titijj^ pis, se lahko še prijavi* , ski popisni komisiji v F IN DOK center T
Rezervirano za urednika
Pred časom sem dobil spet eno tistih pisem, ki imajo vsebino, nimajo pa podpisa. Čakal sem, da prejmem tudi »opomin* s podpisom, pa nič. Ne vem komu naj bi odgovoril, glasi pa takole:
Spoštovani! Pošiljam vam nekaj verzov. Če se vam zdijo kaj vredni, bi bila vesela, da jih objavite. Lep pozdrav BRALKA.
Ker nisem „..>^et'/y" //osti poslati odgc napravil kar v svoji rubriki. Meni se zdijo i. nisem pd>literat. Če bi Snovanja — o katerih t bini še vedno ni enotnega stališča na Gc letos spet izhajala, bi vaše verze poslal odboru Snovanj, pod pogojem, da bi opremljene tudi s podpisom. Moramo vedli avtor, čeprav bi ob objavi bil podpis samo 8 ali pa s psevdonimom. Pa lep pozdrav
■ i, i
t______...___
►Za« krajevne skupnosti, zdravstveni dom in šole
samoprispevek v kamniški občini
Kamnik  — Te dni v kamniški i tečejo na zborih občanov v ijevnih   skupnostih   razprave o ~i   novega   samoprispevka, s terim naj bi občani delček svojega dohodka namenili razvoju jevnih   skupnosti,   zdravstva in va.
e bo referendum uspel, bo to že i  samoprispevek   v kamniški Kakor vsi dosedanji bo tudi del sredstev zbiral za potrebe ijevnih skupnosti, del pa se bo al v okviru vseh krajevnih i v občini, tokrat za razvoj vstva in šolstva. Predlagan je tni samoprispevek  za dobo let:   polovico prostovoljnega rja bo namenjenega za krajevne osti. v katerih se bo tako kot j večkratno oplemenitil, druga vica pa bo namenjena gradnji vstvenega doma v Kamniku ter nji naslednih šol:   prizidku k vni šoli v Komendi, obnovi šole Mostah  in  osnovne šole Toma >jca v Kamniku, tretji fazi iz-nje šole na Duplici in skupni nji osnovne šole s prilagojenim mom   z   domžalsko občino, nska zdravstvena skupnost bo v polovici   sredstev samopri-a   udeležena   s   78 odstotki, ost za izobraževanja pa z 22 otki.
Krajevne skupnosti večino nalog v ^prihodnjih petih letih usmerjajo v izboljšanje   osnovnih    pogojev za ljenje in delo krajanov — to je za ijo ali obnovitev komunalnih tov Pa tudi drugim objektom ga   standarda namenjajo jšnjo pozornost. Izdelane imajo tančne programe dela z ustreznim nčnim   ogrodjem,   v katerem rispevek   predstavlja najpo-jše mesto. Gradnja zdravstvenega doma je r kamniški problem in o novo-ji so se pogovarjali že večkrat preteklih letih. Sedanji prostori so objektu, ki je bil po vojni zgrajen druge namene. V tem času so se zdravstvene službe okrepile auri zdravstveni dom  je poleg da je nefunkcionalen, tudi pre-Zaradi   utesnjenosti imajo 6 POfoje dela predvsem zoboteh-' oddelek,  laboratorij, gineko-' °*Mek in otroški dispanzer ter F fizioterapija. Občani  to sami zelo
* obro vedo. kako dolgo je treba
* ikati na zobozdravnika, kako T dni   in   zdravi   otroci drenjajo J* tarnaj, preden stopijo k zdravniku
* dftokrat je treba na zdravniške •f tjdede v Ljubljano, saj v kamni; ■ len  zdravstvenem   domu zaradi
* Morske stiske vseh služb niso fy »di razviti
Gradnja novega zdravstvenega ^ ama bo predvidoma veljala
milijonov dinarjev. Polovico stroškov bo pokrila medobčinska zdravstvena skupnost Ljubljana, drugo polovico nameravajo zagotoviti s samoprispevkom in s sredstvi rednega prispevka za zdravstvo. Z novogradnjo bodo v kamniški občini dobili 4.500 kvadratnih metrov prostora za zdravstvo, ki bo tako za najmanj dvajset let rešili vprašanja prostorov. Urejenih bo vrsta specialističnih zdravstvenih služb, normalno bo lahko zaživel dispanzer za šolske in predšolske otroke, za
zdravstveno varstvo žena, borcev, ustrezne prostore bo dobila zobozdravstvena služba, uredili bodo urgentno in dežurno službo in še bi lahko naštevali. Vse skupaj pa bo nedvomno doprineslo tudi k strokovnemu napredku celotne službe.
Seveda pa bodo še naprej delale obstoječe ambulante v delovnih organizacijah ter v krajevni skupnosti Komenda ter za Tuhinjsko dolino v Laza h. Po potrebi bodo ustanavljali še nove.
M. Volčjak
Stimulacija in boleznine
DOprisj mbnej
TRŽlC — Delavci Bombažne predilnice in tkalnice Tržič so se lani odločili za nagrajevanje izkoriščanja delovnega časa. Z enotnim zneskom 84© dinarjev bruto je za vaako tromesečje nagrajen delavec, ki nima bolezenskih izostankov, neopravičenih izostankov, izhodov iz delovne organizacije zaradi opravkov in podobno. Skratka, ukrep naj bi prispeval k temu, da 42-urni delovni teden ne bi veljal le za delavce, ki jih veze norma, temveč za vse zaposlene.
V razprave ob zaključnem računu v Bombažni predilnici in tkalnici vključujejo tudi oceno o rezultatih, ki jih je nagrajevanje izkoriščanja delovnega časa rodilo na področju bolezenskih izostankov. Ti so se znižali od 6,27 odstotka v letu 1979 na pičlih 4,72 odstotka v minulem letu, kar je v dokaj starem kolektivu tekstilne industrije že več ali manj najvišji mogoči rezultat. Pri skupaj 341.298 delovnih dnevih, kolikor jih je lani v tovarni bilo, pomeni kar 5290 »prihranjenih« dni oziroma 19 delavcev.
In stroški? Za stimulacijo izkoriščenosti delovnega časa so v BPT lani izplačali skupaj 1 mili j.
906.262 dinarjev ali pičlih 200 starih milijonov!
Četudi v temeljnih organizacijah beležijo bistveno različne rezultate — številčno močnejše so s stimulacijo privarčevale več — je skupni uspeh samoupravne odločitve zelo dober. Za delovno organizacijo kot tudi za občinsko zdravstveno skupnost, ki ji za skoraj cel odstotek zmanjšana izplačila nadomestil za bolezenske izostanke nad 30 dni v primerjavi z letom poprej pomeni prihranek precejšnjih denarcev.
Razen tega so delavci BPT v temeljih plana delovne organizacije za to petletno obdobje opredelili kot nalogo zmanjšanje bolezenskih izostankov še za en odstotek. Ob dobrih lanskih rezultatih bo to težko, kajti varčevanje je mogoče le do stopnje, ko ni ogroženo zdravje delavcev. Zdravja pa nekaj starih tisočakov v kuverti ne more nadomestiti. Prav zato je zavestno zmanjševanje bolezenskih izostankov v letu 1980 dejanje, ki dokazuje resnično samoupravno zrelost in pravilno razumevanje stabilizacijskih prizadevanj v lastni sredini in v celotni skupni Porabi.
Komunisti
o gradnji šol in vrtcev
Radovljica - V radovljiški občini že nekaj časa razpravljajo o problematiki pomanjkanja osnovnošolskega in varstvenega prostora. Se posebej tarejo hudi prostorski problemi osnovno šolo Antona Tomaža Linharta v Radovljici. V sami Radovljici bodo čez nekaj let tudi še hujši problemi s pomanjkanjem prostora za predšolsko vzgojo.
Med drugim so o problematiki pomanjkanja prostora v šolah in vrtcih ter o težavah pri vzdrževanju
s )elegatski vprašaji
„ .     . ____i;.;*_____ „l
kRANJ  -   Delegacija krajevne Umnosti Stražišča je vprašala in da na starem delu Skof-ceste na Laborah. kjer je mu prostor Vektorja, ob vsa-večjem nalivu stoji voda. Samoupravna komunalna interes-skupnost je odgovorila  da ure-tega dela ceste ni vključena v .jm ukrepov na cestnih odse-zato bo skušala pomanjkljivost viti komunalna skupnost sa-če bodo na voljo sredstva za icijsko vzdrževanje. Do takrat bo odsek vzdrževan z gramozom. Zanimivo je bilo tudi vprašanje, če bo v kranjski Klavnici res ukinilo __nje za lastne potrebe in se pre-» Vlilo v Skofio Loko.
predsednik   komiteja   za gospo-tvo in finance kranjske skup-Mišo Burgar odgovarja, da je lanskega novembra podpisan spo-jm o poslovnem sodelovanju in tvi dela  gorenjskih  klavnic. V ,tknu   sporazuma   je zapisano: ra Kranj se obnovi v takem da bo zadovoljevala pogoje goveje   živine   in prašičev, naj bi še tako klala 15.000 in   6000   govedi.   V te Jjivosti je vključeno tudi klanje lastne potrebe v občini Kranj.
Delegat Iskrine temeljne organi-ije Stikala Maks Perkovič je na zbora združenega dela kranjske povedal,   da   je sedež t   organizacije   na Savski je pozimi zelo nevarna za ivi-e in druge mimoidoče. Cesta komunalno urejena. Zbor je opo-Mprejel in je pobudo posredo-Namoupravni komunalni interesni pn osti
Izvršni xvet občinske skupščine je Ifobtl pismeni odgovor delegaciji ijevne skupnosti Primskovo. v ka-imenu je Ciril Oblak opozoril cestno problematiko v krajevni osli. Bilo je že več smrtnih Skupnost meni, da je treba to iti skladno ■/. gradnjo novega tu in j-esie, k» .bo šla dalje proti
dotrajnih objektov ter financiranju spregovorili tudi komunisti na seji komiteja občinske konference ZKS v Radovljici. Po temeljiti razpravi so sklenili, da morajo v izobraževalni skupnosti Radovljica uskladiti programe nadaljnje izgradnje in adaptacij prostora šolstva in varstva v občini in predložiti program potreb varstva in izobraževanja, celodnevne šole in usmerjenega izobraževanja. Po prednostni listi - ne glede na stroške in sredstva naj bi pozneje v okviru možnosti gradili šolski prostor in tako zagotovili, da bodo probleme v prihodnjih letih omilili. Prav tako so se s takim sklepom strinjali tudi delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica na minuli seji.
Na seji komiteja so imenovali delovno skupino za pripravo ocene o medobčinskem povezovanju ter se pogovorili o nekaterih spremembah plačevanja članarine v Zvezi komunistov. Prav tako so se domenili, da bodo letošnja občinska priznanja Osvobodilne fronte podelili vsem prvoborcem - spomeničarjem. ki živijo v radovljiški občini.
D. S.
Delegat družbenopolitičnega zbora Rudi Bizovičar je na seji zbora opozoril na skokovito naraščanje cen in na ukrepe, ki bodo nujni v pristojnosti občine. Zbor je bil v razpravi mnenja, da je treba to področje analizirati, v svojih pristojnostih prispevati k umiritvi cen na vseh področjih, ukrepati v okviru skupnosti za cene in poživiti dejavnost potrošniških svetov. S to problematiko se bo seznanila tudi občinska skupščina. J.Košnjek
Delo ni vse
Samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev naj bi sprejele L. Dostopno uresničile vse delovne organizdcije — Kaj bo z gradnjo dom a za sam ce ?
Tržič — Občinski svet zveze sindikatov Tržič je pred štirimi leti ponudil združenemu delu samoupravni sporazum o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. Sprejelo ga je le trinajst, in to predvsem manjših, organizacij oziroma skupnosti.
Razlog za tako skromen odziv je bila predvsem bojazen delovnih kolektivov, da zahtevnih določil samoupravnega sporazuma ne bodo mogle uresničiti. Največ »preglavic« jim je povzročalo zagotavljanje primernih stanovanj za nove delavce. Ti so se v preteklih letih dokaj množično priseljevali iz drugih pokrajin in republik. V Tržiču so dobili delo. ne pa tudi strehe nad glavo. Zanjo so se praviloma morali potruditi sami.
Omejeno .zaposlovanje zdaj ustvarja ugodnejše ozračje tudi za spoštovanje sporazuma. Nekoliko spremenjenega in dopolnjenega vendar v bistvenih poglavjih ne. jje v sredo obravnaval svet za zdravstveno in soriahm politiko pri občinskem svet u >»reze sindikat «iv Tržič.
Do konca aprila naj bi ga podpisale vse delovne organizacije in skupnosti ter se s tem obvezale, da bodo bolje kot doslej poskrbele za osnovne življenjske in kulturne potrebe svojih delavcev. Veliki premiki seveda ne bodo mogoči čez noć. postopno pa se z nekaj dobre volje tudi na tem področju da marsikaj spremeniti.
V zvezi s perečim pomanjkanjem stanovanj in denarja zanje so člani sveta spregovorili se o načrtovani gradnji doma'za samske. Zanimanje organizacij združenega dela. ki zaposluje največ delavcev od drugod, je bilo lani izjemno. Nastala je celo že idejni projekt.
Zdaj pa je navdušenje že skoraj splahnelo. Ostrejša merila pri zaposlovanju problem samskih delavcev nekoliko omiljajo. Pojavlja t .a se drug: problem delavcev, ki so si v Tržiču ustvarili družine in bi za »prvo silo« potrebovali vsaj enosob-na stanovanja. Bo potemtakem zamisel o samskem domu padla v vtido"'
mm      JeloVčab *
Priprave na III. kongres
samoupravljalcev
Prvi nosilci razprav znani
Z organizacijo priprav in določitvijo nosilcev tematskih razprav je na Gorenjskem prišel najdlje koordinacijski odbor za I. tematsko področje kongresa samoupravljalcev: »Odločanje delavcev v združenem delu o pridobivanju in delitvi dohodka«. Odbor je sestavljen iz predstavnikov vseh medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, predstavnikov Medobčinske gospodrske zbornice, občinskih upravnih organov in združenega dela Gorenjske. Pogovarjali smo se s Francem Šerugo iz Save. ki je zadolžen za to področje.
»Za nosilce tematskih razprav smo določili organizacije združenega dela, ki imajo večje izkušnje na tem področju. Pritegnili smo tudi strokovnjake, to je predstavnike Visoke šole za organizacijo dela oziroma Inštituta za organizacijo, ekonomiko in tržne raziskave ter predstavnike sveta za dohodkovne odnose pri bčinskih svetih. Akcijo pa vodijo koordinacijski odbori pri občinskih sindikalnih svetih preko sveta za dohodkovne odnose,« pravi Franc Seruga.
Katere delovne organizacije so zadolžene?
»Za tematsko razpravo o problemih in dosežkih v svobodni menjavi dela med delavci temljnih organizacij in skupnosti skupnih služb bo nosilec Veriga Lesce, udeleinci v razpravi pa bodo Golica Jesenice, Iskra, Jelovica, Gradbinec, Lepenka iz Tržiča in VŠOD. Nosilec tematske razprave o stanju in problemih v svobodni menjavi dela v okviru SIS družbenih dejavnosti bo Osnovno zdravstvo Gorenjske Kranj, sodelovali pa bodo še Tekstilindus, Sukno, BPT Tržič, Gorenjska oblačila, Gorenjska predilnica, Vezenina Bled in ITEO. Za nosilca razprave o oblikah pridobivanja ter razporejanja skupnega prihodka in dohodka ter oblikovanje in sprejemanje meril za delitev osebnih dohodkov SOZD in DO je bil določen Peko, sodelovali pa bodo Gozdno gospodarstvo Kranj, Železarna, Iskra, Planika, HTP Bled, Alpetour in VŠOD. Za oblikovanje meril za spremljanje uspešnosti dela ter vrednotenje dela je zadolžena Sava. V razpravi pa naj bi sodelovali še delavci Plamena, Exoterma, Etikete iz Žirov,Železarna, Elan in ITEO. Za spodbujanje inventivnega dela ter oblikovanje ustreznih osnov in meril za to nagrajevanje bo vodila razpravo Železarna Jesenice skupaj z IBI, Savo, Alplesom, LIP, Pekom in Občinsko raziskovalno skupnostjo Kranj. Nosilec tematske razprave o oblikah in možnostih dohodkovnega povezovanja in neposredne menjave dela raziskovalnih institucij z združenim delom bo LTH, njeni sodelavci pa bodo Elan, Iskra, Železarna, Veriga, Alpina in ITEO. O spremljanju delovne uspešnosti ter oblikovanju meril za vrednotenje dela poslovodnih delavcev pa bodo tekle razprave v Iskri, ki do nosilec, ter pri Merkurju, ZLIT, Ljubljanski banki, LTH, v Železarni, VŠOD, ITEO, Dimnikarskem podjetju, Hotelsko turistični DO Gorenjka, v Murki in Savi. .
Pri Medobčinskem sindikalnem svetu bomo potem izdelali skupno poročilo za III. kongres samoupravljalcev.«
D. Dolenc
Komunisti
odgovorni za delo mladine
Mladina mora delovati enakopravno z drugimi družbenoplitičnimi organizacijami v okviru SZDL — Osnovne organizacije ZKS odgovorne za delo organizacij mladine
Skofja Loka — Na nedavni skupni seji komiteja občinske konference ZKS in predsedstva OK ZSMS so se pogovarjali o problemih mladih v občini in njihovem vključevanju v delo na terenu. Pogosto je namreč v osnovnih organizacijah ZKS slišati očitke, da mladina premalo dela. Na seji so poudarili, da so komunisti v krajevni skupnosti prav tako kot mladi sami odgovorni zato. da mladinska organizacija zaživi, saj je izrednega pomena, da se mladi usposobijo za družbenopolitično delo že v mladinski organizaciji, saj zveza komunistov pridobi največ članov iz mladinskih vrst.
Mladinske organizacije na terenu se tudi vse preveč ukvarjajo le s Sportom, rekreacijo in prirejanjem plesov, čeprav je to tudi potrebno, premalo pa se zavedajo, da bi morali kot družbenopolitična organizacija mladih enakopravno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ' nastopati v okviru SZDL in to pri reševanju vseh problemov, ki se pojavljajo v določenem okolju. Dogaja se
ceio, posebno je to problem v delovnih organizacijah, da je mladina izločena iz samoupravnega odločanja.
Ker družbenopolitično življenje in samouprava nikakor ne sme teči mimo mladine, so na seji zadolžili vse osnovne organizacije ZKS. da pomagajo mladinskim organizacijam pri delu in poudarili, da bo odgovorna osnovna organizacija ZKS. če v krajevni skupnosti ali temeljni organizaciji ne bo delovala tudi mladinska organizacija. Le tako se ne bo več dogajalo, da v svetih krajevnih skupnosti ali delavskih svetih nekaterih delovnih organizacij, ni niti enega mladinca.
Na seji so se tudi dogovorili, da bodo najbolj aktivne mladince vabili na uvajalne seminarje za sprejem v ZK. S tem bodo dosegli, da se bodo mladi izobraževali tudi v okviru programa izobraževanja ZKS. Tega izobraževanja ne bodo povezovali s sprejemom v ZK. čeprav pa bodo iz vrst teh mladincev in mladink pridobili nove mlade člane ZKS.
L. B.
Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n.solo. Kranj TOZD BLAGOVNI PROMET n.sol.o. Kranj
objavlja
prosta dela in naloge za določen čas ANALITIČNA EVIDENCA SALDAKONTOV
Pogoj: končana srednja ekonomska šola in do :\ let izkušenj na podobnih delovnih nalogah. Delo se združuje za določen Čas. in sicer od 15. 3. 1981 do 31. I 1982.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo
delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj Moše Pijadeja 1 do
13» 3. 1981. ' -----
Pomemben je napredek kmetijstva
Pomembno je, daje zadruga organizirana dobro, in da deluje v prid razvoja kmetijstva
Škofija Loka - Kmetijstvu, prošnji hrane in zadružništvu velja
mnSf6^' P°^bVa P^nost. Kar 80 odstotkov obdelovalne zemlje je v zasebni last,, zato je zadružništvo in
$85^*™***
Kranj, n. sol. o
r.?gae:Pr°8ta de"
a
raz-oziroma
EKONOMSKEGA TEHNIKA
za vodenje evidenc kreditov in obračunavanje obresti
Posebni pogoj:
— 1 leto delovnih izkušenj pri knjigovodskih delih
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, Cesta JLA 2, v 15 dneh po objavi.
uvajanje kooperacijskih odnosov posebnega pomena. O tem so obširno spregovorili na januarski seji centralnega komiteja ZKS. Položaj v kmetijstvu, uresničevanje kmetijske politike, organiziranost zadruge in vloga kmetov v samoupravljanju ter uresničevanje sklepov CK ZKS so ocenili tudi na nedavni razširjeni seji  osnovne  organizacije  ZKS v kmetijski zadrugi Skofja Loka. Seje so se razen članov ZK v zadrugi udeležili tudi delovna skupina komiteja OK  ZKS pod vodstvom Romana Teržana. predstavniki pospeševalne službe pri kmetijsko zemljiški skupnosti, člani drugih družbenopolitičnih organizacij v zadrugi in kmetje.
Problem pridelave hrane oziroma kmetijstva, so poudarili na sestanku, bi moral dejansko in ne le deklarativno seči v zavest vseh odgovornih činiteljev v naši družbi. Le tako bo srednjeročni plan kmetijstva uresničen in se ne bodo ponavljale razmere, kakršne so v tej panogi vladale lani. Lansko leto velja skoraj za šolski primer, kako se v kmetijstvu ne sme ravnati. V škofjeloški občini so lani priredili le 89 odstotkov planiranih količin mesa. medtem ko se je zadnjih deset let proizvodnja pove-čevaia v poprečju za 15 odstotkov letno. Proizvodnja mleka se je v tem času podvojila, lani pa je bila za 6 odstotkov manjša kot leta 1979. Pridelava krompirja pa se je v zadnjih letih povečala za 9 odstotkov.
Manjša prireja govedi je povzroči- • la znano pomanjkanje mesa in mleka. Proti koncu leta so se cene sicer uredile, vendar pa so med cenami že
Podraž ila so se krmila in kmet za mleko spet iztrži premalo, da bi pokril stroške. Ker so se za polovico in
se razmerja januarja porušila.
več podražila tudi gnojila in še težko Jih je dobiti, postaja vprašljiva tudi prireja govedi. Svoje dodajo k stroškom tudi podražitve gnojil in elektrike in zato. so poudarili na seji. lahko na poletje pričakujemo še hujšo mesno in mlečno krizo, kot smo jo imeli lani. Intervencije v kmetijstvo so namreč veliko prepočasne, da bi krile razlike v stroških.
Zadružniki imajo pomisleke tudi glede delovanja različnih kmetijskih poslovnih skupnosti. Obveznosti zanje so v zadnjih letih -toliko narasle, da nekajkrat presegajo letno akumulacijo zadruge. Zanje naj bi letos odšteli kar 5 milijonov dinarjev, vendar regresi in premije, ki jih te skupnosti izplačujejo, nikakor ne pokrijejo obveznosti.
Zato je treba pretehtati organiziranost proizvodnje v celotni kmetijski stroki. Gre za povezovanje kmetov v zadrugah vse do republiških poslovnih skupnosti. Prav tako pa tudi za povezovanje s predelovalno živilsko industrijo in to na dohodkovni osnovi. V Škof j. Loki ni rešena povezava z MiG. kateri večino goveda priskrbi zadruga. Tudi med zadrugo in člani še niso vzpostavljeni takšni odnosi, ki bi nudili kmetom zadovoljivo socialno varnost. Zadruga bi morala svoje delavce zavarovati kot delavce v združenem delu. vendar pa to s sedanjim dohodkom nikakor ne more storiti. Očitki, da zadruga ne dela tako uspešno, kot naprimer razne hmeljarske ali vinogradniške zadruge, niso upravičeni, saj že zaradi hribovitega področja polindustrijska proizvodnja, ki zagotavlja večji dohodek, ni možna.
Na sestanku so tudi ppudari'i, da ne sme biti osrednje vprašanje, kako je zadruga organizirana. Važno je. da bo delovala v prid razvoja kmetijstva. S tega stališča je potrebno ocenjevati tudi dodatne dejavnosti v zadrugi - to je trgovina, avtopark in mlekarno. Ža zadnja je značilno, da se akumulacija iz teh dejavnosti preliva v kmetijstvo.
Ocenili so tudi samoupravno odločanje kmetov, v zadrugi. Kmetje poudarjajo, da imajo možnost v zadrugi odločati o vseh zadevah, ki so v zvezi s proizvodnjo in politiko zadruge, v višjih organih, tako v poslovnih kot drugih skupnostih, pa se njihov glas izgubi. Prav tako menijo, da opozorila kmetov zelo malo zaležejo. V škofjeloški kmetijski zadrugi sodeluje v samoupravnih organih okoli 5(M) kmetov o/i roma vsak četrti član zadruge.
Kmetje tudi ocenjujejo, so v najvišjih republiških organih včasih premalo seznanjeni s problematiko pridelave hrane oziroma s jiroblemi določenega območja. Zato so se na seji dogovorili, da bo občinski komite ZKS Skofja Loka pripravil skupen sestanek delovne skupine CK ZKS. ki pripravlja problemsko konferenco o kmetijstvu ter osnovne organizacije ZK pri kmetijski zadrugi, na kateri bi se pogovorili o organiziranosti in samoupravnem odločanju kmetijskih zadrug.
L. Bogataj
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRAMI
Poklici
v kovinarski
stroki (2)
V nadaljevanju sestavka o poklicih v kovinarski strok, bomo danes spoznali še nekaj poklicev k" sw dajo v to stroko in jih gorenjske de oVne organizadje PtS5ŠW&5^ Ž?!> ma,° u*encev odlS" »S e
- — —.~ »vsiiicv uuioci zanje. Eden takih je poklic rezkalca, ki je po razširjenosti v kovinski stroki takoj za strugarjem. Njegovo delo je mehanska obdelava materiala z rezkarji, pri čemer z odvzemanjem materiala doseže zahtevano obliko strojnih delov. Rezkalec opravlja svoje delo v strojegradnji, kovinsko-predelovalni industriji, industriji motorjev in motornih vozil ter v obrtni dejavnosti. Najprej mora po risbi ugotoviti, katero delovno operacijo mora izvršiti, ker je predmet, ki ga obdeluje, največkrat že obdelan z drugimi obdelovalnimi orodji in zato rezkalec običajno napravi kak utor, žleb, manjšo ravno površino in podobno. Navadno sam ne izbira materiala, ampak določa, kako bo predmet obdelal, izbrati mora le primerno orodje. Med delom mora kontrolirati mere s pomočjo merilnih instrumentov. Ker je delo zelo natančno, mora rezkalec imeti zdrave oči, imeti mora spretne roke in sposobnost koncentra-
cije med delom, sicer pa za opravljanje samega dela ni potrebna posebna fizična moč.
Najstarejši poklic pri obdelavi ali predelavi kovin je poklic kovača. Daleč za nami so že časi, ko je kovač sam s kovanjem izdelal vse kovinske dele kmečkega voza, pluga, brane ali preprostega kmečkega stroja. Danes delajo kovači v industriji in uporabljajo pri svojem delu modernejša delovna sredstva; ročnega kovanja je danes v obrti in industriji razmeroma malo, razen v umetnem kovaštvu. Kovači delajo v strojegradnji, v industriji ročnega in strojnega ter poljedelskega in rezilnega orodja. Kovino, ki jo želi obdelati, kovač segreva v kovaškem ognjišču ali žarilni peči. Segreto kovino nato obdeluje v želeno obliko z bodisi ročnim orodjem ali kovaškimi stroji. V industriji izdelujejo kovači različna ročna orodja, kot so kladiva, klešče, pile ter razne polizdelke, npr. ojnice, polosi, vzmeti, gredi, razne nože in dele Stane.
Kovači so pri svojem delu izpostavljeni vročini, prepihu, dimu in raznim plinom, njihovi delovni pogoji so nekoliko lažji v serijski industrijski proizvodnji. Kljub mnogim strojem, ki so nadomestili kovačevo moč, zahteva ta poklic še vedno dosti fizične moči, zato mora biti kovač dobro fizično razvit. Prav težki delovni pogoji so vzrok, da se le malo fantov odloča za ta poklic kjub temu, da je možnosti za zaposlitev po končanem šolanju dovolj, na razpolago pa so tudi kadrovske štipendije^r
Poklic ostrilca najdemo v takih delovnih organizacijah, kjer je delo tako razdeljeno, da imajo posebne oddelke za ostrenje in brušenje orodij; v obrtni dejavnosti le redko zasledimo ta poklic. Na običajnih brusilnih strojih ostrilec ročno brusi rezilna orodja in orodja za ročno obdelavo, s specialnimi stroji pa brusi rezkarje, skobeljne nože, svedre in drugo. Pri strojnem brušenju ostrilec pritrdi na stroj orodje, ki ga mora ostriti, nato pa z brusnimi koluti določenih oblik in kvalitet brusi zob za zobom rezkarja ali drugega orodja. Med delom mora kontrolirati brušenje z merilnimi pripomočki. Delo brusilca zahteva predvsem natančnost, spretne roke in prste ter normalen vid.
J.P.
-■ '    > i > i i. i i       - _ ,______________ J
Slabši
zunanjetrgovinski iztrže!
Letos smo manj izvozili na konvertibilnu \ šče kot lani v enakem času — Odprava dm nega plačevanja domačih surovin in pr?m čevanja z devizami — Dodatne devizt uvoz nekaterih pomembnih surovin inpotu ščin
LJUBLJANA — V torek se je sestala skupščina aaa*^i ne interesne skupnosti za gospodarske odnose s tujino.Ihti gim je obravnavala rezultate zunanjetrgovinske mttji« prvih 46 dneh letošnjega leta. Kot je razvidno iz podatko* v tem obdobju tako Slovenija kot Jugoslavija ustvarili g konvertibilnih deviz kot v enakem lanskem obdobja. Slom pa je hkrati najbolj zmanjšala uvoz iz konvertibilnega pofoi
Takšni rezultati so presenetili, saj bi lansko leto mottki dobra podlaga za uspešno nadaljevanje zunanjetrgoviaati banj v letošnjem letu. Ker pa ni tako, se letošnji slaba! kal kažejo v še bolj črni luči.
Ko so na skupščini razčlenjevali vzroke za slabši rm trgovinski iztržek v letošnjem letu, so poudarili, da j> 4 glavnih vzrokov zanj visoka inflacija doma, ki je poa*** zmanjšala konkurenčnost naših izdelkov na tujem. Leta' namreč že januarja skoraj toliko povečali cene, kot amo Tn luciji zapisali, da bodo porasle do konca decembra. Zato** do vrste težav. Trgajo se reprodukcijske verige, orna« združenega dela pogojujejo dobavo surovin in reprodukcij* materiala s predplačilom ali plačilom v devizah, (kva preprodajajo, zapirajo se republiške in pokrajinske m z najrazličnejšimi samoupravnimi sporazumi se »Milju*** cene. Veliko težav povzroča tudi nesmotrni uvoz in irvojtf nih surovin in marsikje so stroji zaradi pomanjkanja surw repromateriala že stali.
Takim gibanjem je potrebno odločno stopiti na ptt^% hočemo, da bodo letošnji poslovni rezultati ugodni, * i* j potrebno začeti drugače obnašati. Republike in pokrajin, že dogovorile za odpravo deviznega plačevanja surovih odpraviti pa bo potrebno še preprodajo deviz in si devi^j tavljati le v okviru samoupravno in z zakonom dowig združevanja deviz. Na skupščini so se tudi dogovorili, namenili dodatne devize za uvoz umetnib gnojil ter ttu^JI nje, za uvoz zdravil, surovin za detergente in potreb« talurgije.
Izkoristiti lastno paj
Večina   novatorjev   se   še   vedno ro± strokovnih službah, vendar si v tržiš^f prizadevajo, da bi ta dejavnost postala in prišla v zavest vsakega delavca
Tržič — Novatorske zadrege so dobro poznane in povsod pri nas približno enake. Kljub velikim besedam ostaja' ta dejavnost še vedno potisnjena v stran, ločena od celovitega proizvodnega procesa. Da bi jo spodbudili, in to množično, je komisija za inovacijsko dejavnost pri občinskem svetu zveze sindikatov Tržič vpeljala vsakoletne nagrade inovator leta.
»Nagrade so sicer velika moralna spodbuda,« ugotavlja predsednik komisije Pavel Jerman, »vendar pa je potrebno iskati tudi druge oblike. Tako smo nedavno skupaj z delavsko univerzo iz Kranja sestavili program študijskega posveta, prilagojen tržiškim razmeram, ki se ga je udeležilo okrog trideset vodilnih in vodstvenih delavcev ter predsednikov komisij za inovacijsko dejavnost  iz združenega dela.«
Udeležence so zanimale predvsem metode za pospeševanje množične inovacijske dejavnosti. Veliko so govorili tudi o načinu nagrajevanja ter o tem, kaj je delovna dolžnost in kaj ne. »Res je, da večina predlogov še vedno prihaja iz strokovnih služb, vendar bi morali ločnice zbrisati, če hočemo ustvariti lasten razvoj in se izogniti uvozu drage tuje pameti.«
Zanimivi so predvsem zaključki posveta, ki jih je Pavel Jerman na kratko takole opredelil: »Pomembno je, da se v spodbujanje množičnega novatoratva vključijo vsi družbenopolitični dejavniki, glede na nujnost večje tehnološke osamosvojitve našega gospodarstva pa tudi predlagamo, naj bi o tej temi obširneje spregovorili na prihodnjem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije.«
Inovacijska dejavno« stati sestavni del proi?vJ* cesa. Delovne organi^™ dohodek, ustvarjen na w vplesti   v   svoje  platH, Tj načrtovati tudi denar,, vanje predlogov in za „ja i v  proizvodnjo. Merilo predloga naj bo njefjjJ prihranek, ne pa ime
Novatorstvo bo v kaže, v tržiški občini dobjT razmah. »Prizadevanj Pavel Jerman, »da bi t delovnih organizacij^ no okrepili in da bi sednike razbremenili gih funkcij. S tem * y lahko posvetili bolj st^ poglobljeno.«
'Pave) -Jerman
MERKUR ^2SlJ n.sol.o. v Krani, Koroška i
TOZjTrgovakVn n.sub.o.
Kranj, Greg0r*jW|
Odbor za delovna vabi k sodelovanju 2 KURJAČA
VISOKOTLAČNIH KOTLOV
Pogoji:
- poklicna kovinarski
- izpit   za kurjač tlačnih kotlov,
- najmanj dve leti izkušenj
Delovno razmerje s nedoločen čas. Vlog*,, nimi  dokazili naj i pošljejo v 15 dneh po v naslov Trgovsko pc kur, veleželeznina drovsko socialna sluN* * roška 1.
Kandidati bodo v |}i po sklepu odbora a < na razmerja obveitati] biri.
zšlaje
»lošča Melite in Vena Dolenc
asbeno pot Melite in Vena Do-spremljamo že več let in šele te je pripeljala do prvega res opri-Ijivega cilja. Izšla je velika plošča naslovom »Sedmina«, na kateri so ne vse najboljše pesmi tega trži-dua, ki smo jih doslej poslušali radiu, TV in na »živih« nastopih, lepo oblikovanem ovitku plošče, ga je zasnoval Veno — slikar, hko najdemo  naslove naslednjih »mi: »Pesem o Tanji« (na besedilo g skega pesnika  Sergeja Jesenina), « kuro*.    »Pesem«, »Magdalena«, nI Angel varuh«, »Deklica z vžigalici mi«, »Veter beli konj«, »Etuda«, 4 gubica«, »Svatba«, »Ogledalo« in
* Jspavanka«. Razen za skladbo fesem o Tanji«, je vsa besedila na-lal Veno, ki je tudi avtor vseh me-lij. Instrumentalne aranžmaje so ispevali vsi člani skupine, ki se je rala posebej za snemanje te plošče, stavljali so jo sami najvidnejši »venski mladi glasbeniki. Zakonca ira   Omerzel-Terlep    in Matija
i irlep sta prispevala igro na pestri <$ trki slovenskih ljudskih instru-^ tntov. kar je dalo glasbi res zani-N ivo in učinkovito razsežnost. Mira
* igrala bisernico, brač in oprekelj, Btija pa na flavto, bas-kljunasto
^ ivto, kretsko piščal, pojočo žago in i, dalo. Lado Jakša iz znane skupine p- mena pot je izvabil izredno obču-I ne zvoke iz klavirja, flavte, klari-0 ta in bobna, medtem, ko sta Božo ili jorevc in Boštjan Perovšek godla ri i violino in harmoniko. Edi Štefanih 5, ki je zdaj stalni član nove Sedmi-l,oz skupine Melite in Vena Dolenc, je predstavil na klasični kitari, j »lini in dromlji. Na opisani bogati rumentalni podlagi sta Melita in izredno uspešno zgradila svojo -glasbeno vsebino. Snemanje kalo v studiu diskografske hiše »n v Ljubljani, ki je izdala ploščo, ocene po izidu plošče »Sedmina« laskave: Menda gre za enega lih dosežkov jugoslovanske Učne glasbe! &r ^/asbeno delovanje Melite in ia že kar dobro poznamo, smo se ovoru z njima opredelili pred-na nastajanje njune plošče.
je razpadla Sedmina, so bili ri mnenja, da je konec tudi z Melite in Vena. Kako vama do, da sta se tako hitro posta-aa noge in uresničila že dolgo redovano ploščo? reao: »Po razhodu zasedbe sva z Sito sklenila nadaljevati kot duo. (iko sva nastopala na koncertih po reniji in posnela več pesmi za in TV. Kmalu se je izkazalo, da ajina glasba dovoli močna, da zdrži tudi brez široke instru-
mentalne zasedbe in bogastva zvokov nekdanje Sedmine. Vse več je mladih, ki jim je všeč najina glasba, ki je pravzaprav bolj poezija kot glasba.« Plošče le nista posnela kot duo ... Veno: »V začetku sva to nameravala. Sklenila sva, da ploščo posnameva kar sama, in sicer s pomočjo nasnemavanj, ter morda še s kakim gostom na instrumentu. Ko pa sva -dobila snemalni termin pri Helidonu so se stvari začele povsem spontano drugače odvijati. V enem samem mesecu se je zbrala nova (priložnostna) skupina in v tem času so bili uresničeni tudi vsi aranžmaji in posnetki.«
Kako je prišlo do te nove skupine in kdo so glasbeniki, ki so jo sestavljali?
Veno: »Kitarista Edija Stefančiča sva poznala že od prej, čeprav z njim nisva sodelovala. Igral je pri ljubljanski skupini Sedem svetlobnih let in velja  za  enega  najzanimivejših • in najstarejših     domačih akustičnih glasbenikov. Povsem slučajno smo se spet srečali, ko sva se lani z Melito odpravljala na počitnice na morje. Vprašala sva ga, če bi hotel sodelovati pri snemanju najine plošče in takoj je bil za to. Terlepova sem srečal na nekem literarnem večeru v Škofji Loki na gradu. Pogovor je nanesel na snemanje plošče. Vedel sem, da imata bogato zbirko slovenskih narodnih instrumentov, ki bi čudovito sodili v koncept moje glasbe. Bila sta za sodelovanje. Lado Jakša je pristal, da bo producent plošče in da bo zgrabil tudi za kak instrument, če bo treba. Celo tako je bilo zmenjeno, da bi   Lado   napisal   vse aranžmaje. Potem smo videli, da je bolje delati^ drugače: Aranžmaji so nastali kot skupinsko delo. Vsak je sam poskrbel za vlogo svojega instrumenta in zraven seveda upošteval tudi mnenje večine. Zanimivo je, da so imeli glasbeniki hudo  različne pristope do oblikovanja aranžmajev.. Jakša je bil pri tem zelo svoboden, zanesel se je na svoje trenutne občutke in tako so vsi njegovi aranžmaji v celoti improvizirani. To pomeni, da so nastali šele na snemanju. Mira Terlep in Božo Ogorevc se nikakor nista »zastopila«. Ne, da bi se prepirala — imela sta le bistveno različne poglede na glasbo in vrh tega sta oba zelo močne glasbene osebnosti, ki imata vsaka svoj prav. Terlepova imata pedagoški pristop do glasbč. S starimi instrumenti oživljata staro ljudsko glasbo. Pedagoško razlagata, kaj je to in kaj je ono, kako se je nekoč igralo to in kako se je svoje čase prepevalo ono. Glasbe se lotevata bolj znanstveno in strokovno, kot skozi umetnost. Za razliko od njiju so ostali člani predvsem muzi-kantske duše.
—»Ko me je Ive poklical, se mi je kdo, kot da me je nekje od tleč poklical glas iz mladosti, revzelo me je čustvo domotož-. Ta so bili gozdovi, gmajne urog Škofje Loke, Gorajte, resne noči, tu so bila moja prva Iti vetja, od  katerih živim še
iheličeva razstava
Komisija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja pri
EKONOMSKO ADMINISTRATIVNEM . BOL8KEM CENTRU
M000 Kranj, Komenskega 4
razpisuje delovne naloge in opravila
1 PROFESORJA ZA FIZIKO IN MATEMATIKO
za nedoločen čas.
Pogoj:
visoka     izobrazba ustrezne
Prijavo m diplomo pošljite na /gormi naslov.
Prijavni rok traja do ustrezne zasedbe delovnih nalog in opravil. Vse informacije dobite na (064) 10-000, 24-896.
danes, svet, v katerem iščem odtise svojih bosih nog. Upam, da bom se prišel, tudi razstavljal. Škofji Loki bi rad podaril zbirko svojih najboljših grafik, okrog petdeset, morda tudi kaj druge-
Ea. Le, da ne bodo ostale v mapi. judem bi jih rad dal.« Tako se je France Mihelič, mojster grafike in slikar, sredi decembra lani zahvalil Združenju umetnikov Skofja Loka za prejeto prvo Groharjevo nagrado. Škofjeloški umetniki so ga takorekoč poklicali medse, javnosti so želeli povedati, da je bil priznani slovenski slikar in grafik rojen v Virmašah pri Škofji Loki. Da Miheliča na rodni kraj vežejo tako dragoceni spomini, so komajda slutili, da bo tako široko sprejel njihovo povabilo, niti pomislili niso.
Škofjeloškemu mestu bo France MiheliČ podaril svoje najboljše grafike — člani združenja so takoj začeli iskati ustrezni prostor. 0 pobudi so razpravljali tudi na občinski konferenci SZDL in na drugih ravneh. France Mihelič je svojo željo ponovil, v začetku februarja ob otvoritvi razstave v Ljubljani, ki se je je udeležil tudi Andrej Pavlovec. kustos škofjeloškega muzeja.
O možnostih za Miheličevo galerijo so nato spregovorili še na sestanku kustosov škofjeloškega muzeja, na sestanku s predstavniki Združenja umetnikov Skofja Loka ter na izvršnem odboru škofjeloške kulturne skupnosti. Izoblikovali so rešitev, da bi stalno razstavo Mihe-ličevih del postavili v galeriji na loškem gradu, saj je to edini primerni prostor. Polovico prostora bi namenili stalni razstavi Miheličevih del. v drugem delu galerije pa bi bil prostor za občasne razstave.
M. Volčjak
Duo Dolenc. - Foto: Milan Malo vrh
Vseskozi sem si želel v zasedbi tudi harmoniko in tako smo k sodelovanju privabili še Boštjana Perov-ška. Sicer harmonika na plošči ne igra velike vloge. Pomeni le glasbeno kuliso, vendar, namen je dosežen.
K zvoku na plošči sta veliko prispevala tudi tonski mojster Branko Skrajner in asistent Matjaž Kljun, in sicer s svojo vsestransko potrpežljivostjo. V studiu sta znala razumeti nase težave in nista priganjala k naglici, kar bi lahko zelo slabo vplivalo na končni rezultat. Skratka — vse je slo kot po maslu in temu primerna je tudi glasba na plošči.«
Kaj pa pesmi na plošči? Se vama
Vstopa?JC kat6ra P°SebeJ d°bra' da Melita: »To je težko reči. Meni se zui vsaka pesem zanimiva s svoje stran, ,n to zato, ker je pri njihovem nastajanju sodelovalo toliko različnih ljudi z različnimi glasbenimi pristopi. Ne da se, recimo, reči, da je »Pesem o Tanj,« boljša,, ker je v njejuS rabljenih več instrumentov i^ e taTo
ocsem n 2! J.° 1 drU8° Strani "Pr-pesem »Ogledalo« lahko enako za-
Komu je namenjena vajina glasba?
Veno: »To je glasba za ljudi z estetskim občutkom, namenjena starim in mladim. Ne samo temu trenutku ostala naj bi. Ne sme biti odvisna od časa in prostora . . .«
Kazimir Mohar
Kulturni koledar
JESENICE - V dvorani delavskega doma je na ogled jubilejna kolektivna razstava članov likovnega kluba Dolik, ki deluje v , okviru ' OPD Svoboda Tone Cufar. Dolik te dni praznuje 35-letnico dela in na jubilejni razstavi se predstavlja 22 njegovih članov, slikarjev.
KRANJ - V galerijskih prostorih Prešernove hiše si lahko ogledate razstavo Prešernovi nagrajenci 1947-1949; gre za široko zastavljen projekt Gorenjskega muzeja, po katerem bodo postopoma predstavljali dobitnike najvišjega slovenskega priznanja na področju kulture — Prešernove nagrade. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled bienalna prireditev Gledališka fotografija, v Stebriščni dvorani pa razstava Leto 1980 — važnejša dogajanja in dosežki Gorenjske. V galeriji Mestne hiše razstavlja akademski slikar France Mesaric; razstava sodi v okvir vsakoletne kulturne izmenjave med Kranjem in Mursko Soboto. Razstave so tako kot stalne muzejske zbirke odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte.
Prešernovo gledališče -Abonenti si bodo lahko še danes ob 19,30 (red petek in sobota) ogledali uprizoritev Svatbe Rudija Šelige, predstavo Prešernovega gledališča.
Skofja loka - v galeriji
na loškem gradu bodo drevi ob 17. uri odprli razstavo »Prenova mesta Skofja Loka«. Odprta bo do 26. marca, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. in od 14. do 17. ure.
V kapeli pušta I skega gradu pa si lahko ogledate izbor likovnih del akademskega slikarja Pavleta Florjančiča iz Škofje Loke.
Marchel v Beljaku
Galerija (Galerie an der Stadtmauer) v Reljaku je sprejela v svoj program veliko pregledno razstavo kranjskega slikarja Henrika Marchela, ki je razstavil obsežen opus svojih slik iz sedemdesetih in osemdesetih let, ki predstavljajo za avtorja srednje generacije slovenskih slikarjev povojnega obdobja tudi najbolj ustvarjalna leta. Razstava v beljaški galeriji, ki ima veliko večjih in manjših sob, je postavljena z izjemnim občutkom za vse iztanjšane barvne prvine Marchelovega slikarstva. Slike niso razvrščene kronološko, ampak predvsem na podlagi njihove primarne barvne vloge na način, ki ponuja gledalcu izjemen užitek, če z določenega stojišča ujame v svoje vidno polje v dveh ali celo v treh razstavnih sobah več Marcelovih slik iz različnih obdobij, ki pa si prefinjeno odzvanjajo v skladnem barvnem sozvočju.
Marchelova slikarska pot je na razstavi prikazana enovito vse od odmevov na njegove zgodnje slike, ki jim je dajal naslove »prodišča« in »ognjišča« in ki so bile motivno vezane na likovne spodbude v krajini ob reki. Odmevi zato, ker je na razstavi nekaj slik nastalih takoj po tem Marchelovem slikarskem obdobju, ki ga preveva prehod v apredmeteno slikarstvo in v obvladovanje čiste slikarske specifike slike. Slika ne prikazuje več predmeta, ker postaja predmet sama in umetnik veže nanjo nova odkritja spoznanj neskaljenega veselja do obvladovanja barvnega sveta, ki se slikarju prikazuje na začetku kot osamljen teman otok sredi svetle beline. Nato dobi prav v tem nov zagon vse do tistega trenutka, ko občutimo slikarjevo omahovanje pred odločitvijo: ali je čista predmetnost pogoj za vlogo barve kot primarnega elementa in ali ni mogoče tudi z aluziv-nostjo na krajino doseči istega efekta? Marchel se je odločil za to zadnje in osemdeseta leta so polna slik, kjer je prav aluzivni odmev krajine tisti imperativ na katerega veže vso svojo ustvarjalno moč. Prejšnje magmatsko zaokrožene kompozicije je zamenjalo ploskovitejše obdelovanje slikarske ploskve, ki je sedaj še razgibana s horizontalnimi rezi in premiki treh ali več pasov.
Prav leto osemdeset pa pomeni za Marchela že zopet novo reševanje slikarskega problema, ki ga nakazuje velika slika (na žalost na razstavi ni bilo podnaslovov k slikam), ki bo pomenila nov korak k tistemu kar lahko znotraj abstraktnega Marchelovega slikarstva imenujemo aluzivnost - oddaljen provokativen namig na krajino, ki je še vedno kljub abstrakciji prisotna v umetnikovem snovanju. _ Andrej Pavlovec
Prenova mesta Skofja Loka
Vzorci
gradiva na razstavi
SKOFJA LOKA - Drevi ob 17. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli razstavo »Prenova mesta Skofja Loka«, ki bo predstavila prve rezultate dela načrtne prenove starega mestnega jedra Škofje Loke. Obdelano je območje Mestnega trga, od koder bo razstavljenih nekaj vzorcev, tako imenovana topografija, ki v procesu načrtne prenove starih mest pomeni najbolj »težaško« delo. Za vsako stavbo je namreč treba zbrati dovolj natančne podatke in ocene, na osnovi katerih se lahko hitro in podrobno preveri možnost prenove. Možne so torej različne odločitve, ki pa se seveda morejo dokončno oblikovati šele, ko je moč primerjati celotno območje prenove.
Načrtovanje procesa prenove namreč poteka v treh delih. Prvi je zbiranje podatkov in priprava osnovnih študij. Od podrobnosti, širine in strokovne poglobljenosti osnovne dokumentacije je odvisna tudi kvaliteta rezultatov. Študije so razdeljene na več področij ter na medsebojne primerjave. Rezultat prve etape so osnovna izhodišča, kriteriji in omejitve za programiranje prenove. Polovica te najtežje stopnje je za Loko že končana, zaradi obsežnega gradiva pa bo na razstavi predstavljenih le nekaj vzorcev. Na tej stopnji se morajo
v proces prenove vključiti tudi prebivalci starega mesta.
Druga stopnja načrtovanja je končna opredelitev izhodišč in ciljev ter izdelava načrta prenove. S tako imenovanim »odprtim načrtovanjem« se na tej stopnji zagotovi realnost bodoče prenove in njeno izvedbo. Načrt prenove so najboljše možnosti, lahko tudi več različnih, za dosego zadanega cilja, za vsako stavbo in celo za vsak prostor v njej. Končni načrt prenove Škofje Loke bo predvidoma gotov v prvi polovici leta 1982.
Tretji del procesa prenove časovno ni omejen in je dejanska izvedba v okvirih možnosti, po načrtu, ki ima veljavnost zazidalnega načrta, pod stalnim strokovnim spremljanjem in usmerjanjem.
Škofjeločani so torej na začetku in razstava bo dala prvo informacijo o lani začetem delu, ki ga opravlja skupina študentov arhitekture pod vodstvom dr. Petra Fistra, znanega strokovnjaka za prenovo starih mest. Podobno delo je doslej opravil že za Tržič, Radovljico, Kranj in Kamnik. Če so se torej Škofjeločani zadnji odločili za revitalizacijo svojega tisočletnega mesta, pa so izvirni pri odločitvi za načrtno prenovo in oživitev starih mestnih in vaških jeder, torej ne   zgolj   škofjeloškega mesta.
M. Volčjak
Moderni izrazni ples v Podbrezjah
Oder kulturnega doma v Podbrer-jah je bil v soboto, 14. februarja, osvetljen z rahlo zastrtimi reflektorji. V prepletu svetlobe je razporejenih šest plesalk in plesalec. Tišina pričakovanja lebdi v dvorani in nato prostor napolni glasba Pinck Flovdov. V trenutku oder zaživi. Nenadoma občutimo vso notranjo razdvojenost idealov in hotenj, dvomov zivljerfja. brezciljno iskanje samega sebe in prave poti v prihodnost. V plesnih gibih posameznika in v usklajenosti skupine spoznavamo čustva, stremljenja, želje, začudenje, skratka življenje, ki ga vsak dan srečujemo, a vendar gre neopaženo mimo nas. S svojo dinamičnostjo nas skupina plesalcev popelje v brezmejni svet fantazije in trde resničnosti. V dobrih desetih minutah, kolikor traja ples, nam pričarajo sliko problemov, s katerimi se srečujejo mladi, ko v množici ljudi izbirajo prijatelja, iščejo ideale ljubezni, način življenja in doživljajo zmagoslavje in razočaranje. Izraznost plesa je tako močna, da se glasba (pa čeprav so to Pinck Flovd) pojavlja samo kot ozadje. Skratka, to je ples, ki si ga je vredno ogledati in doživeti.
Gorazd. Alenka. Dunja. Mojca, Silva, Suzana in Vesna so boljša skupina plesalcev v sekciji za moderni izrazni ples Gimnazije Kranj.
S svojim plesom so se prvič predstavili v Podbrezjah. V sekcijo je vključenih približno 20 članov, vodi pa jo Jasna Loparnik, ki opravlja tudi vlogo koreografinje skupine. Sekcija aktivno živi praktično pol leta. Njihov nedvomno največji rezultat in uspeh je ples »Izgubljeni v življenju«, ki so ga predstavili v Podbrezjah.
Kljub občasnim prostorskim problemom in finančnim težavam (za nemoteno delo potrebujejo vsaj lastni magnetofon in plesne drese), člani skupine prizadevno ustvarjajo ob precejšnjem samoodpovedovanju s polno mero entuziazma.
Ne smemo pozabiti, da je izrazni ples zvrst, ki je na kulturnem področju v kranjski občini dokaj neznana ter si počasi utira pot šele v zadnjem času. In nenazadnje ima moderni izrazni ples veliko večjo izrazno moč v primerjavi z ostalimi plesnimi zvrstmi, saj ni ozko vezan samo na glasbo, temveč za predlogo lahko Uporabi j;? tudi proV.o. poezijo, na j i a/l it nt- jsc šume in celo predmete.
Prav zaradi te velike izrazne moči plesa, ki jo uspešno razvija skupina za moderni izrazni ples Gimnazije Kranj, bi morala biti deležna večje pozornosti tako kulturne skupnosti Kranj kot tudi širše kulturne javnosti.
Miha Petek
Mladi v vzgoji in izobraževanju na problemski konferenci
Štipendije trn v študentski peti
Štipendije so prenizke, ugotavljajo dijaki in študentje, ki v času šolanja stanujejo v dijaškem domu ali v zasebnih sobah — Zakaj kadrovska štipendija ne zagotavlja vedno tudi delovnega mesta — Delovna praksa, tako kot se izvaja sedaj, ne omogoča vpogleda v svoje bodoče delo
Kranj — Že dolgo časa mladim v vzgoji in izobraževanju ni uspelo v takem številu sesti za skupno mizo. kot se je to zgodilo na četrtkovi problemski konferenci o družbenoekonomskem položaju osnovnošolcev, dijakov in študentov. Predstavniki skoraj vseh osnovnih in srednjih šol, Visoke šole za organizacijo dela, kluba študentov, aktiva štipendistov Iskre in konference mladih v vzgoji in izobraževanju pri občinski konferenci ZSMS Kranj so spregovorili o tako pomembnih vprašanjih kot sq štipendijska politika, zaposlovanje mladih po končanem šolanju, domska vzgoja, počitniška praksa in z njo povezano mentorstvo.
Še najmanj se je konferenca raz-živela ob ugotavljanju razmer na osnovnih šolah. Zdi se, da je osnovno šolstvo po organizaciji pouka, metodologiji dela in skrbi za učence nasploh daleč pred srednjim in še dlje pred višjim in visokošolskim izobraževanjem, kjer o brezplačnih ekskurzijah, znižanih malicah in kosilih ter o urejenem socialnem skrbstvu ni mogoče govoriti. Zato podatek, da v osnovnih šolah skorajda ni socialno ogrožčnih, da pa je teh več na srednjih
in visokih šolah, niti ni presenetljiv.
Trn v dijaški in študentski peti so. štipendije in štipendijska politika, ki si še vedno ni podala roke s kadrovskimi načrti organizacij združenega dela. Neredko se štipendije razpisujejo »na pamet« in ne na podlagi resničnih potreb; tako sklenjena štipendijska pogodba pa je bolj podobna prisegi s figo v žepu. Posledice takšnega obnašanja delovnih organizacij najbolj občutijo štipendisti, ki po končanem šolanju zaman trkajo z diplomo ali zrelostnim izpitom na vrata štipenditorja. Kadrovske službe se pri tem izgovarjajo na stabilizacijska prizadevanja in omejeno zaposlovanje.
Nasploh velja, da so štipendije v kranjski občini in na Gorenjskem pod republiškim povprečjem. Novi samoupravni sporazum o štipendiranju, ki sedaj prehaja v fazo podpisovanja, naj bi merila za dodeljevanje štipendij poenotil za vso Slovenijo in njegove podpisnike uokviril v enotno politiko in prakso. Toda do takrat se bodo dijaki in študentje še naprej spraševali, zakaj enak učni uspeh prinaša različno visoke kadrovske štipendije, zakaj ob enaki povprečni
oceni razlike tudi od tristo do petsto dinarjev, štipendije pa so že itak nizke in prenizke in kot ugotavljajo dijaki in študentje, ki v času šolanja bivajo v dijaškem domu ali v zasebnih sobah, lahko z njimi krijejo v povprečju le 70 odstotkov vseh stroškov.
Nizke štipendije so tudi eden izmed razlogov za 96 prostih mest v novem dijaškem domu na Zlatem polju. Študentje Visoke šole za organizacijo dela se raje odločajo za bivanje v zasebnih sobah in sobicah, četudi na račun nekoliko slabših študijskih pogojev. V dijaškem domu jih moti tudi enotna domska vzgoja (oz. hišni red) tako za dijake kot študente. Že več kot leto dni pa je stara tudi zahteva po novem študentskem bloku v Kranju. Za novogradnjo je vse pripravljeno, čeprav so se ob nezase-denosti dijaškega doma pojavili dvomi o upravičenosti gradnje. Toda nedvomno Kranj potrebuje oba objekta, številke govorijo, da bo v novem dijaškem domu po uvedbi usmerjenega izobraževanja konec problemov z nezasedenostjo, na VŠOD pa je že v tem šolskem letu vpisanih preko dvesto študentov iz drugih krajev Slovenije.
Veliko kritičnih pripomb je bilo izrečenih tudi na račun počitniške prakse. Tako kot se izvaja sedaj, praktikantom ne omogoča vpogleda v svoje bodoče nadomeščajo delavce na dopustu ali jim dodelijo delovno mesto, ki nima nobene zveze z njihovim izobraževanjem.
C. Zaplotnik
vedno delo: ali
Krožnik
tople nedeljske juhi
Nedelja je gospodov dan, so rekali včasih in brez d dišeče juhe, z rezanci zakuhane, tenstanega krompii ne iz juhe ali suhe svinjine in solate ni smela miniti.1 ne mine. Nekaj boljšega kot čez teden že mora biti na vendar to tudi danes dan počitka po napornem delov pa čeprav v tovarnah ne orjemo in ne mlatimo ...
Tudi zdaj, ko nas draginja grabi za denarnico, aei nedeljakemu kosilu ne bomo odpovedali. Marsikdo pat skuhal doma, kot doslej, ko si ga je privoščil v požar* Izletov in koail v gostilnah bo vse manj.
Saj tudi doma znamo pripraviti dobro kosilo, Da, mi,ki smo doma! Kaj pa tistih nekaj tisoč delavcev,! taknjeni po najemniških sobicah, za pustimi vrati aut. mov? Tam ob nedeljah ne diši po goveji juhi ... Morda i zdaj privoščili tisti običajni, najcenejši menu v bližnji | za dve žlici juhe, zajemalka vodenega krompirja, kosčeki ne in pusta, oprana solata. Toda nekaj toplega so le doni.
Zadnje podražitve, ki amo jim bili priča skoraj alehcrai so dvignile cene tudi najcenejših menujev v gostilnah. F ' Če bi z nedeljakimi kosili in kosili ob prostih sobotah ni. li, bi se podražitve vse preveč zazrle v že tako tanke ce .... Med tednom še gre, saj si marsikateri delavec x\ malico privošči v tovarni dopoldne in popoldne topel o voljeno ni, vendar kuharice, kadro viki in vsi po vrsti: eno oko. Ob prostih sobotah in nedeljah se je pač mat se je vedel in znal. Pri Maverju golaž, pri Mariniku Zdaj teh sobotnih in nedeljskih povečanih izdatkov a premogel. Doma v sobici ne more in tudi ne sme kuhati.
Že prej bi morali misliti na to. 2e tedaj, ko amo vabihd ce iz drugih republik k nam. No, ponekod, kot pri Grafa drugod, jim tuđi ob nedeljah preskrbijo kosila. Toda tati ob nedeljah najraje razdelijo kar »suha« v vrečki.
Problem je pričel pestiti samske delavce v kranj^. Tekstilindusu, Iskri, komunalce, cestarje, gradbince... j so se pri svojem sindikatu oglasili gumarji. Bi se mar ne'< storiti zanje? Zanje, ki jih je več kot tisoč, in za vse d ce v Kranju in okolici, ki ob koncu tedna ostajajo w obrokov. Mar bi se ne dalo doseči, da bi vsaj ena delavthi mopostrežna restavracija delala ob nedeljah, da bi le kuj ceneje prišli skozi konec tedna ...
Zdaj ima njihov problem v rokah občinski sindikalni Kranju. Zavzeli so se zanj na zadnji.seji sveta. Skupaj%, no občine ga bodo reševali. Brez urejene prehran« d' morejo in ne smejo ostati, so poudarili. Krožnik tople juhe za vsakega v naši družbi res ne bi smel biti problenT
D-
Zemlja ostaja neobdela
SOZD
ALPETOUR
°N^ob%oteVpot& zbiralnico rnleka v lip-niški dolini
Skofja Loka
Podnart - V petek 20. fen™arjj. •p bila  j kulturnem domu v Foci
laloge
TOZD Potniški promet Kranj
1. POSLOVODNEGA KNJIGOVODJE
2. VOZNIKA AVTOBUSA ZA DE KRANJ - 5 delavcev
3. VOZNIKA AVTOBUSA ZA DE MESTNI PROMET KRANJ - 5 delavcev
Zahtevani pogoji: Pod l.t
— ekonomska srednja šola ali Poklicna administrativna soia in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj. Znanje strojepisja. Poskusno delo 2 meseca.
Pod 2 in S.:
— poklicna šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije. 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil. Kandidati morajo imeti stalno bivališče v Kranju ali bližnji okolici.
TOZD Remont Kranj
VEČ CI8TILK IN CI8TILCEV VOZIL
Zahtevani pogoji:
mLJenI^ }t\ 6 delovnih izkušenj. Poskusno delo en
mesec. Osebni dohodek od 6.500 do 7.500din.
DS CREINA DS Skupnih služb
1. ClSTILKE PROSTOROV
2. ČISTILCA DELAVNICE
Zahtevani pogoji:
P?*i IJ?,2 NK de,avec Poskusno delo 1 mesec. Osebni dohodek od 6.500do 7.000din.
TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije PLANERJA
Zahtevani pogoji:
Srednja tehnična šola strojne smeri in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece.
Za vsa navedena dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Kranju Koroška c. 5, in sicer 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
Gorenjske.^   kmetijsko ^jggS
Go-
M r i J C  . >
«   >   K>   :   .   ,    > \
skupnosti Radovljica medobčinskega  sveta ZKS za renjsko.
Najprej so na problemski k on terenci  orisali  problematiko kmetijstva v občini in nasploh. Ugotovili so. da je nekdaj Kmetijska zadruga Podnart dobro delovala, da pa so nastali   problemi   tedaj,  ko  se je združila s Kmetijsko zadrugo v Radovljici. V zadnjih dvajsetih letih je kmetijstvo precej nazadovalo, kmetijska zadruga pa vedno ne zagotavlja rednega odkupa. V Podnartu tudi nimajo zbiralnice mleka in v vsej Lipniški dolini je le ena zbiralnica   za   mleko.   Sadjarstvo se zanemarja, če pa bi bil reden odkup, denimo,   krompirja,   bi   lahko na področju   Podnarta   ustvarili okoli 100 ton tržnih viškov. Zadruga tudi ne sodeluje dovolj dobro s kmeti, ni redne preskrbe z gnojili. Podnart-čane tudi hudo moti razpadajoča stavba zadruge v Podnartu. Tudi za dotrajano tehtnico bi bilo bolje, da bi jo odstranili, želijo si več obiskov kmetijskega   pospeševalca, nasploh pa velja, da za kmetijstvo ni primernega zanimanja in kmetov je vedno manj.
Predstavnik kmetijske zadruge iz Radovljice je odgovarjal na vprašanja in pojasnil, da je v TOZD kooperacija Radovljica zaposlenih premalo ljudi, ki ne zmorejo veliko terenskega dela. obenem pa jih tarejo precejšnje finančne težave. Izguba se pojavlja pri odkupu mleka in ostalih kmetijskih proizvodov, prav tako pa ne morejo obnoviti starega zadružnega doma, ker nimajo denarja, obeta pa se jim še slabši finančni položaj.
Tako so se kmetje in predstavniki Kmetijske zadruge in K2K pogovarjali o trenutno najbolj aktualnih problemih in nepravilnostih ter med drugim sprejeli več sklepov in priporočil. O kmetijski problematiki pa bo tekla beseda tudi na problemski konferenci, ki jo bodo v prihodnjem obdobju organizirali za vso občino.
V Podnartu so menili, da se mora ustanoviti sklad za pospeševanje kmetijstva. Bolj načrtno je v prihodnje treba skrbeti za nove kmetijske strokovnjake in tako čimprej povečati pospeševalno službo, kajti 'to,'je pomembno za povečanje kme-
tijake proizvodnje. Gorenjski kmet je bil vedno odvisen od gozda, zato bi morali v bodoče tako od prodaje živine, mleka in krompirja tudi od prodaje lesa zbirati denar za nakup deviz in za umetna gnojila.
Morali bi tudi poskrbeti za uskladitev cen med živino in krmili. Organizacije združenega dela so v zadnjih letih dobile veliko dobrih delavcev s kmetij, zato naj bi tudi organizacije združenega dela iz svojega dohodka dajale nekaj sredstev v sklad za pospeševanje kmetijstva. Konferenca je dala pobudo za spremembo zakonskih predpisov, ki naj prepovedo sajenje smrek in drugega
gozdnega drevja na njiv,, nike, ki se lahko stroja ( zemljo pa naj ima 1« obdeluje. Ostarelim kn>^ nuditi pomoč, da bodo» jo bodo oddali družbi merno pokojnino.
Posebej so poudarili, c lipniški dolini čimprej odkup mleka. V PodW\ nji zadružni stavbi. ^ prazna, pa je treba un^„ in ostale prostore ^r stalnega kmetijskega — pospeševalca, da b kmetom strokovno pc gnojila, krmila, semena jT, kar kmetje potrebujejo sproti odkupoval v$* tržne viške, ki jih bo , ganizirano pospeševalno^
C. R
D. Sedej
no več.
Zdrava krava, dobro mjf(
Pri Živinorejskoveterinarskem zavodu v Kranju je organizirana posebna služba gled in vzdrževanje molzni^ strojev in
Kranj — Zaradi velikega števila raznih bolezni vimen, s katerimi so se srečevali na obiskih kmetij veterinarji, so se pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju odločili, da za vso Gorenjsko organizirajo posebno službo za pregled in vzdrževanje molznih strojev, in naprav. Največkrat je bil vzrok bolezni nepravilno ravnanje z molznim strojem, predvsem pa nečistoča. Posledica so bile hude poškodbe vimena, vnetja in seveda slaba kvaliteta mleka, vse skupaj pa pomeni veliko gospodarsko škodo.
Doslej so bile rednih vsakoletnih pregledov deležne le živali kmetov iz Kranja in oklice ter Tržiča, kjer jih je organizirala Gorenjska kmetijska zadruga. Z novim letom pa posebna služba ŽVZG deluje v vseh gorenjskih občinah.
Sredstva za finansiranje združujejo Zavarovalna skupnost Triglav, vse kmetijske delovne organizacije, vse mlekarne, skupščine občin in obe gozdni gospodarstvi. Ne gre za velika sredstva, saj okrog 20 podpisnic tega sporazuma daje letno le nekaj čez 80 starih miijonov dinarjev. Vendar je s tem denarjem pokritih več kot polovica stroškov pregledov. Del stroškov pa mora nositi vsak lastnik molznega stroja sam. Letos znaša ta delež 300 dinarjev za enkratni pregled. Če pa ima kmet zavarovano Živino, plača pregled zavarovalnica.
Pregled živine je enkrat letno za vsakega kmeta obvezen. Razen pregleda služba daje kmetom tudi nasvete o nabavi molznih strojev, rezervnih delov, nudi strokovno po-
manjša popravila pq„, servisna služba, kot si«^ stavlja jo in pričakujejo M< rinarski tehnik prišel i v** nimi rezervnimi deli za m ni stroj. Torej, le hoji) značaj.
Največkrat so kmetje moči. ki prihaja s služio so komaj čakali takšno pomoč,   ponekod  se p poslanstva še ne zavedajo Kot pove Miro Križm dolžen za organizacijo t» ZVZG. je danes na G rabi blizu 1400 molznih $nv vrst in znamk. VeČina zu osem let. torej, največ trajani. posebno še. česa ževani. Najhuje je tam. njimi stari ljudje - to so bili za to. da bodool in pa tam, kjer hočejo strojem le hitro opraviti ščenje pa ni časa. Zatopit hišah veterinarji najvettnt na bolezni vimena.
Ugotovljeno je. da preko 80 odstotkov strojev nepopolno ali ževano. Hude tehnične dejo pri sami montaži in veliko nečistoče. Velik* med Kranjem in Tržft bila ta služba že prej. in 1 šele zdaj vpeljujejo.
Vsekakor gre postati van.ja ZVZG v Kranju,* s da i le za dobro nas v*k, krava bo oh upoštevani« veterinarja zdrava, piH bodo imeli na volio <W mleka
s s'J
■K. 27 FEBRUARJA 1981
7. STRAN G L A
») ŠK. LOKA
' { skupna seja /bora /porabnikov in zbora /vajalc«-v skupščine »hcinske skupnost i
socialnega skrbstva
ftkofja Loka
Seja bo \ ponedeljek.
I J. 1981. ob 16. uri
. >t jni dvorani rbcinake skupščin«1
"kotla Loka
Poročilo o delu lani
D Obsežno in zahtevno
Dnevni red:
potrditev  zapisnika  in porodilo o Minevanju sklepov 12. »eje tprtfem samou pravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti socialnega •krbatva Slovenije
obravnava oanutkov samoupravnih splošnih aktov 818: samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske •kapnoati socialnega skrbstva in ■ta tata
poročilo o delu atrokovne službe pri •kapnoati za leto 1980 in predlog dela u leto IfSl
poročilo o finančnem nacrtu za leto MM
predlog finančnega nacrta za leto
mi
iabodiiča z« sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi Mi ta obdobje 19*1 - 85 informacija o rejništvu za obdobje 197 J - 1980 i- askladitev preživnin s povečanimi življenjskimi stroški delegatska vprašanja
Osnutek sporazuma fo ustanovitvi občinske »kupnosti
samoupravni sporazum o usta-Invtfvj občinske skupnosti so-ia/oega skrbstva Skofja Loka k»l>K'a namen ustanovitve skupita' in njeno dejavnost. Posebej Etnrmi opredeljuje naloge upnosti. kdo je upravičen do britev skupnosti in pomori, fn-juje odnose med uporabniki \ izvajalci ter opredeljuje samo-|>ravno organiziranost skupnost i rrdelovanje njenih organov. Hkrati bodo delegati na 13. sen upš/ne obravnavali tudi osnu-rk -tatntM
Strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva je lani opravljala naloge v skladu s programom dela skupnosti. V okviru varstva otrok in družine so skrbeli za preživnine otrok, rejništvo, posvojitve, spravne poskuse, usposabljanje otrok z motnjami v razvoju in letovanje teh otrok.
Lani je služba urejala očetovstvo za 71 otrok. Očetovstvo je bilo priznano v 8 primerih. 7 mater pa očetovstva ni hotelo urejati. V skladu z zakonom o .-zakonski zvezi in družinskih razmerij je skupnost lani začela z vsakoletno uskladitvijo preživnin. Uskladitve so bile opravljene za 280 primerov in sicer so se povečale za 24 odstotkov.
Tudi letos bodo se naprej nudili materam strokovno pomoč. Vzporedno z urejanjem očetovstva, bodo urejali tudi preživnino za otroka ter skrbeli za stike med očetom in izven zakona rojenim otrokom.
V rejništvu, kot posebni skrbi /.a otroka, je 10 otrok. Trije izmed njih so slušno prizadeti in so vključeni v usposabljanje v Centru za usposabljanje sluha in govora v Ljubljani. Evidentirane pa so tri rejniške družine. Letos bodo v sodelovanju s komisijami za socialno delo pri .krajevnih skupnostih skušali pridobiti več primernih rejniških družin.
V zvezi s posvojitvami otrok, se je strokovna služba ukvarjala z osebnimi zadevami, ena pa je bila zaključena. Dovoljenje za sklenitev zakonske zveze pred polnoletnostjo pa so dali v 13 primerih. V vseh je bilo potrebno posamično strokovno obravnavanje in svetovanje.
Lani je bilo iz pristojnosti sodišč preneseno v pristojnost občinskih skupnosti socialnega skrbstva tudi izvajanje spravnih poskusov. Lani je bilo 41 razveznih postopkov. V večini primerov je bil vzrok za razvezo možev alkoholizem in le en par se je odločil za dodatno zakonsko svetovanje pri psihologu, vendar spravni poskus kljub temu ni uspel. Uspel pa je^ petih primerih. Vendar *pa podatek o uspelih spravnih poskusih ne pove dosti, saj v primerih, ko postane zakonska zveza nevzdržna zaradi moževega alkoholizma, žena sicer vloži tožbo za razvezo, "vendar pa pri njej običajno ne vztraja, kar pomeni, da je spravni poskus uspel.Vendar s tem niso bili ustvarjeni pogoji za normalnejše življenje v družini. Zato spravni poskus vse bolj pomeni poskus, da se uredijo odnosi med otroci in starši, ne glede na formalni zaključek postopka.
Po razvezi zakonske zveze pa se navadno začno težave, kako poskrbeti za odnosej med starši in otroki. V razveznih postopkih je socialna služba obravnavala 49 mladoletnih otrok. Zelo malo je primerov, da bi se zakonca sama sporazumela o stikih z
otrokom in se teh stikov tudi držita. Starši v čustveni obremenitvi zastopajo predvsem lastne interese in premalo gledajo na koristi otrok.
Komisiji za razvrščanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami V telesnem in duševnem razvoju je bilo prijavljenih 27 otrok in komisiji predstavljenih 19. 12 otrok je komisija napotila v ustrezne šole in zavode, usposabljanje pa j«' lani zaključilo 7 otrok. V vrtcu je K otrok, v osnovni šoli Blaža Ostro-viharja se šola skupaj 6T) otrok, v oddelku za delovno usposabljanje 14. v delavnici pod posebnimi pogoji 11. v Centru za rehabilitacijo sluha in govora v Ljubljani je 7 otrok in po drugih zavodih Iti otrok.
Ustanove za usposabljanje pošiljajo strokovni službi socialnega skrbstva poročila o usposabljanju, ta pa obiskuje otroke v zavrnili ali doma in skuša najti najboljše možnosti za njihov razvoj.
Lani se je udeležilo letovanja na Stenjaku in v Novigradu 249 otrok iz škofjeloške občine. Letovanja se je udeležilo tudi 10 duševno prizadetih otrok, ki so jih spremljale tri vzgojiteljice. 2 otroka pa sta bila vključena v skupino spastikov.
Skrbništvo za mladoletne in odrasle osebe
Poznamo začasno skrbništvo in skrbništvo za posebni primer. Začasno skrbništvo se uporablja v primerih, ko teče postopek za odvzem opravilne sposobnosti in v postopku dedovanja, kjer so dediči neznanega bivališča in če je potreben začasni skrbnik zapuščine. Skrbnik za posebni primer pa se postavi le za določeno vrsto opravil osebe katere prebivališče ni znano, neznanemu lastniku premoženja, mladoletnim dedičem in še v drugih primerih. V praksi se je pokazalo, da ft> ta oblika skrbništva ugotavlja predvsem za zaščito mladoletnih dedičev. Lani so imeli 8 takšnih primerov.
Mladoletno prestopništvo
Lani je bilo obravnavanih 163 otrok in mladostnikov in sicer gre za storilce kaznivih dejani, prekrškov ter za primere vzgojne zanemarjenosti ter vedenjsko in osebnostno motenih otrok in mladostnikov Novo evidentiranih je bilo 129 primerov, pri 44 pa se je obravnava nadaljevala iz leta 1979.
Pretežni del kaznivih dejanj je privezan s premoženjskimi prestopki, na drugem mestu je ogrožanje varnosti v prometu. Nikakor ne gre trditi, da gre pri tatvinah za slabo materialno preskrbljenost. temveč mladostnik na ta način išče rešitev
iz svojih čustvenih težav. Veliko teh mladih živi brezciljno. Veliko jih kaže znake vzgojne zanemarjenosti, ki se ne kaže le v družinah z nizkimi dohodki in nizko izobrazbeno stopnjo staršev pač pa tudi v družinah z visokim standardom, kjer se starši poklicno zelo angažirajo, le da je v teh družinah problematika nekoliko bolj prikrita.
Prenekateri starši so pripravljeni otrokom, čeprav so pridobitno sposobni, nuditi doma vso oskrbo, čeprav otroci zanemarjajo svoje obveznosti. Moralne norme popustijo do take meje. da se niti ne zavedajo posledic in imajo o sebi najlepše mnenje, krivdo za svoja dejanja pa zvračajo na družbene in družinske razmere.
Kot poseben problem velja omeniti še alkohol. Lahka dostopnost pripomore k razširjenosti te omame med mladino. Res je med njimi mal<» takih., ki so z alkoholom že zasvojeni, vendar pa so takšni primeri vse bolj pogosti.
Varstvo odraslih
Lani je socialna služba urejala zavodski« varstvo za 44 odraslih. V Center slepih in slabovidnih je bilo nameščenih 34 občanov Pripravili so tudi tečaje za nego na domu in tako je bilo v Gorenji vasi usposobljenih 9 aktivistk, v Zireh 10 in v Retečah 9. Lani so obravnavali tudi 36 invalidnih oseb. T«) so predvsem duševno prizadeti ter telesni invali-
di, ki se niso usposobili za samostojno življenje.
Družbene denarne pomoči
Leta 1980 je bilo izplačanih poprečno mesečUn 176 denarnih pomoči in sicer je 43 občanov dobivalo družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja. Ti so dobivali v poprečju 2.172 din. tisti, ki jim pomeni dopolnilni vir 1.039 dinarjev mesečno.
'Razen tega se je strokovna služba pri skupnosti socialnega skrbstva ukvarjala tudi s problemom alkoholizma in sicer so obravnavali 28 alkoholikov. Ukvarjali so se tudi z nekdanjimi obsojenci.
Lani so začeli izvajati tudi predzakonsko svetovanje, ki se je kar dobro obneslo.
Uskladitev preživnin
Preživnine, ki so bile določene do vkjučno 31. 12. 1979, se bodo enotno povišale za 29,8 odstotka in to od 1. marca 1981 dalje. Preživnine, ki so bile določen. lani, se bodo glede na mesec, v katerem so bile odmerjene, povečale za ustrezen odstotek manj.
DOGOVORIMO SE
Sporazum
o ustanovitvi občinske skupnosti
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je konec lanskega leta sprejela predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi slovenske skupnosti socialnega skrbstva in je predlog posredovala v sprejem občinskim skupnostim. Sporazum je usklajen Z določbami zakona o socialnem skrbstvu. Določa najpomembnejše naloge skupnosti. O vseh teh nalogah se uporabniki in izvajalci dogovarjajo v skupščini skupnosti, ki ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V vsakem so zastopane vse občinske skupnosti socialnega skrbstva z enim delegatskim mestom.
Skupščina izvoli koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev socialno skrbstvene dejavnosti, ki je organizator priprav na delegatsko odločanje, hkrati pa zagotavlja uresničevanje delegatskih odločitev. Organa skupnosti sta svet socialnega skrbstva Slovenije, ki odloča o ugovorih zoper delo in pritožbah in odbor za samoupravni nadzor, ki v okviru svoje pristojnosti opravlja nadzor nad izvajanjem sprejete politike. . ,
Skupnost socialnega skrbstva je ustanoviteljica skupnosti socialnega varstva Slovenije in se z njo povezuje zaradi oblikovanja celotne politike socialnega varstva deiovpih ljudi in občanov ter za usklajevanje programov s tega področja. Skupnost je tudi ustanoviteljica skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
/II PA NISMO SE UKLONILI
Rezka Prešeren-Natalija
k Ko je usodnega 17. aprila 1943 pod noč tišU « kolesom in grabi jami z njive, kjer je »vkar posadila krompir, domov in ugledala iške gestapovce, je bila prepričana, da so po moža. Toda ne. Prišli so ponjo! cije ko bile tedaj okrog Žirovnice in ko so Ivanom Gašperinom-Mitjo, ki je bil tedaj tar okrožja in se je velikokrat zadrževal i njih v bunkerju, razpravljali o tem, koga aretirali, so vedno prihajali do zaključka, organizacija ni izdana, da se njim ni ni-r bati. Ce bo kaj, jih bo že do časa ob-
Toda fant, kateremu je prek zveze poslala tila. je klonil  pod  težo gestapovskih ćenj v Begunjah in povedal tudi zanjo, za ov<> Pavlo, za Mitjo. . . Potem so ga lili v Soteski. Pa mu ni zamerila Rezka, čudnega ni bilo, da je klonil. Le redki so li taka mučenja, kot so si jih izmišljali nj«ki krvniki. Najhujši niso bili udarci, je bilo ponižanje ... Prvo zaslišanje je potekalo kar mirno, k jo je zasliševal. Dejala je, da so jo
prisilili, da mora tiste letake oddati temu fanfu in ker ga ni poznala, je poslala sosedovo hčer. Ne ve pa nič drugega.
To je bilo na ponedeljek. Potem so poizvedovali o njej. Na veliki petek pa je prišlo tisto najhujše. Ko jo je Zvvick prvič usekal, je energično stopila nazaj:
»A, tako?!«
Malce se je zmedel Zvvick in pojenjal. Da tepe samo v Begunjah, se je skoraj opravičeval.
»To je pa res junaško, ženske pretepati, .pa zvezane streljati,« mu je brusila Rezka. »Na fronto pojdite!«
V tistem je vstopil Linke, ki je razumel tisto o fronti. Z vso silo je udaril po njej s pendrekom. Potem so jo peljali v veliko sobo, kjer so bili po stenah vsi pripomočki za mučenje. Velika dolga miza, na njej pisalni stroj, klop, stol. Naj zajaše klop, sta ji velela. Tedaj se je spomnila, da je spodaj brez vsega. Na zaslišanje so jo poklicali, ko je ravno prišla iz kopalnice. Le nekaj minut časa so dali za umivanje, pa so se žene dogovorile, da se v kopalnici ne bodo povsem oblačile. Le vrhnja oblačila si bodo nadele, da bo šlo hitreje. Ženski čut jo je, ko je že sedala okobal na klop, nagonsko zadržal. Sunila je pokonci, da se je prevrnila klop, stroj je zletel z mize ... Zgrabila sta jo in vrgla na tla. Brcala in tolkla sta jo z vso silo. Linke je z okovanimi čevlji skakal po njej. Vmes zmerjanje, preklinjanje, vprašanja, psovke. Tri ure je trajalo. Od devetih do dvanajstih. Menda so bile to najdaljše ure v njenem življenju. Še danes se sprašuje, kje človek jemlje moč, da zdrži vse vse to. Ko je pri prvem udarcu kriknila, je Zvvick zaprl okno. Toda od sebe ni več dala krika bolečine, le o njihovem »junaštvu« sta jih še slišala. Bilo je hudo. Pesti je tiščala s tako silo, da je imela na dlaneh od nohtov pretrgano meso. Strašno boli nekaj časa, potem peče, nato pa ves otrpneš. Le zrukaš se, kot te brcne, udari. . Stolčena, krvava, raztrgana je Bila. Še po štirih mesecih je bilo na njej vse meso črno ...
Po kosilu bodo nadaljevali, sta napovedala in jo prepustila stražarju. Od tolikšne jeze in besa sta mu pozabila naročiti, naj jo odpelje v bunker. Pa jo je odpeljal v sobo. Po stopnicah jo je moral nesti. Kolen ni mogla skrčiti. Ravno iz kamniškega konca so tedaj pripeljali
pet novih jetnic. Nedopovedljiva groza jih je obšla, ko so ugledale tako stolčeno Rezko. Še na kosilo so vlekli takšno, kajti Anžičeva, ki je bila vodja v tem koncu in dobra z jetnicami, ji je svetovala naj gre jest.
Medtem pa so jo pri bunkerjih že iskali. Ob štirih popoldne so spet prišli ponjo. Prepričana je bila, da jo bodo ubili. Dekletom v sobi je naročala še zadnje pozdrave in želje za domače.
Naj jo ubijejo, je zahtevala, ko so spet začeli z zasliševanji. Da je škoda patrona zanjo, je dejal Zvvick, toda poslali jo bodo v tak kraj, kjer se bo tisočkrat na dan spomnila nanj. Lagali so ji, da so ujeli moža in da je on že vse povedal, da lepo prosi, naj še ona vse pove ...
Potem so jo spravili v bunker, kjer so ubijali. Sonce je sijalo skozi okna. Zadnjič te vidim, je pomislila ...
Samico številka devet je dobila. Predzadnjo. V osmici je bila tedaj Vika Ravnik z Bleda. Ko je bila Rezka zadnjikrat na zvezi, je slišala, kako grdo z njo ravnajo. Na šestici je bil tovariš iz Žirovnice, ki je k Rezki prihajal po poročila.
V torek ob devetih dopoldne so jo spet poklicali. Vse je teklo po njej od bolečin in pričakovanega novega trpljenja. Tri dni niso zasliševali in že vnaprej so se bali, kakšen revež bo tisti, ki bo prišel v torek na vrsto ...
Samo Zvvick jo je ta dan zasliševal.
»Dvajset let boste v luknji, da boste crknili,« je tulil.
Teden dni je bila še v bunkerju. Trikrat so prišli k njej in ji grozili, da je bodo ubili. Enkrat se je Zvvick obregnil vanjo, češ, poglej se, kako žalostna bi te bila tvoja mati, ko bi te videla takole.
»Moja mati bi bila ponosna name, vaša bi bila pa žalostna, ker ni rodila človeka, ampak zver. . .!«
Takrat jo je še tepel, potem ne več. Tudi v bunkerju Še dolgo ni mogla ležati. Le na pečico se je naslanjala.
Misel na beg jo je spremljala povsod. Toda, 28. avgusta 1943 so jo odpeljali v Auschv/itz. Zadnji večer v Begunjah so ji dovolili tudi obisk. Pavla, njena sodelavka in soseda ji je povedala, da ji je 29. junija nad dompm na Zelenici padel mož. Slutila je. da ji nekaj skrivajo. Saj so se res čudno spogledali.
ko je ob enem od sanjarjenj, kako bo, ko bo konec vojne, dejala, da bosta šla z možem na morje.. .
Zdaj je bilo vsega konec, toda raje je videla, da je padel, kot da bi prišel v roke gestapovcem. Toliko hudega je že prestal v življenju. Da mu je vsaj to prizanešeno! Ves čas v Auschvvitzu je bila hvaležna, da je vedela za to, da je ni zanj skrbelo naprej. Mirna je bila, ker je vzdržala, ker iz njenih ust ni prišlo nobeno ime. Vsakomur lahko pogleda v oči!
Ko so jo gnali na vlak v Lesce, je še poskušala z begom skozi stranišče na postaji. Vlak je že potegnil, pa so ga stražarji spet priklicali nazaj.. Le ljudem na postaji je še zavpila, naj se drže in našim fantom pomagajo... Sama je bila v kupeju. S tremi mitraljezi so merili vanjo. Ko so se peljali mimo Žirovnice in Sela, je na 'oknih doma še uzrla gorenjske nageljne ...
V Auschvvitzu je prestala še eno kalvarijo. Meseci, ko te je vsak lahko tepel, kdor te je dosegel, kopanje jarkov, vožnje gnojnice... Na vozove so jim dali lesene sodove, nalili vanjo gnojnico in jih vpregli. Vlekli so, po njih je'škropila gnojnica, zraven pa so morali peti... »Pojoči konji« se jih je prijelo ime ...
Prehladila se je že v bunkerju v Begunjah, potem še v taboriščni kuhinji. Trikrat je imela pljučnico. Prebolela vse tri vrste tifusa. Pljuča so bila polna gnoja. Dr. Mengele, zločinski zdravnik, ki ga še vedno iščejo po svetu, je odredil operacijo zanjo. Učili so se na njej. Dvajset mladih zdravnikov je spremljalo operacijo ruskega profesorja v esesovski bolnici. Preživela je. Se enkrat pa ne bi preživela . .
Ko so jih januarja 1945 osvobodili sovjetski vojaki, so se zjokali nad njimi kot otroci. Vsaka žilica na obrazu sovjetskega oficirja, ki so se mu ramena šibila pod odlikovanji, je trepetala ob tej strahoti.
Da bi se nikoli ne ponovilo. Da bi vladal mir v svetu. Predrago je bilo plačano vse to, kar danes imamo. Pa če bi morali še bolj trdo delati, da bi spravili v red naše gospodarstvo, samo da takih strahot naši ljudje ne bi nikoli več doživeli. Tako razmišlja danes Rezka. Zal ji je. da se je spet zataknilo prav pri begunjskem muzeju revolucije. Ohraniti ga moramo za vsako ceno. poudarja vedno, kjer živi in dela. D. Dolenc
8.STRAN
PETEK. 27
Tomo Križnar
10
Z MOPEDOM^
PO JUŽNI AMfeMKI
Zatorej se raje odločim, da za vijem z glavne prometne žile Latinske Amerike v notranjost, v puščavo ob morju. Ze ob severni perujski obali sem se prepričal, da j« puščavska podloga dovoli trdna, da vzdrži motor in jezdeca ter tako omogoča dokaj svobodno gibanje. Za potovanje čez drn in strn tu v južnem primorju sploh ni ovir, saj je peščena podlaga le nekaj centimetrov debela, pa še to na nekaterih mestih odnaša veter, tako da se pokažejo bela rebra, ki omogočajo odlično, ravno, sicer hrapavo površino, prav primerno za veliko hitrost.
Motorjev nikdar nisem maral. Nekoč mi je znanec posodil poni ekspres. Dvakrat sem se zapeljal skozi vas, nato sem se zvrnil v jarek javne kanalizacije. Po-
Bodrilni nasmeh prijateljice z roba ceste.
tovati z motorjem sem začel nekako po sili razmer v Afriki, ko drugače ni šlo več naprej. Nikoli ne bom pozabil čudovitih dni na poti čez valovito savano naravnost za soncem. Podobno, ce ne morda še lepše, je tudi potovanje skozi puščavo ob morju proti Cilu.
Družbo ti ure in ure delajo le samota, žarka svetloba, veter, ki vleče okrog ušes, solze, ki jih privablja veter, in vzkliki navdušenja ob brezmejni prostosti. Slečem se do golega, nikjer žive duše, le motor tomos rine naprej. Na vrhu griča se nenadoma odpre čudovita panorama morja, peska in vode. Nato pot navzdol, pa spet ravnica, ki vodi proti rdeči meglici odevajoče se še nedolžne griče na obzorju, po katerih verjetno še nihče ni puščal sledi z motorjem. Vodi me radovednost, kaj bo za njimi... in kaj potem za tistim, še bolj oddaljenim — in tako v neskončnost.
Nad širokim robom, kjer morje pljuska v puščavo, vise megle, podobne oblakom. Vroči puščavski zrak in hladne ji vlažni zrak, ki ga prinaša mrzli antarktični tok, se mešata in kondenzira ta v tople pare, ki se glob-je v puščavi zopet razblinejo, zato nad peščenim morjem tudi tako redko dežuje.
Na obali zagledam nekaj temnega, podolgovatega. Ko se ustavim, ob razpadajočem truplu poldrugi-meter  dolgega  delfina, mrhovinarji  odskočijo nekaj
metrov stran. Na pesku se suši nekaj preživelih orjaških meduz, velikih kot hlebci kruha. Humboldtov tok pnnaša s seboj milijarde drobnih mikroorganizmov, hrano številnim ribam, zato je perujsko morje najbogatejše ribje lovišče na svetu.
Proti večeru se pred mano odpre peščina, do kamor nese oko, pokrita s ptičjimi krili. Milijone ptičev poskakuje, se ogleduje, si dvori... Pelikani, kormorani. Zapodim se vanje. Goste jate se dvigajo tik pred motorjem, knče zaokrožijo in se za mano spet spustijo na tla. Več kot debelo uro vozim skozi frfotanje, potem pa se nenadoma jata strmo vzdigne in se umakne nad morje. En sam neskončen pernat oblak, ki bi lahko zasenčil sonce, leti navzgor proti nebu. Iz tega oblaka se sem ter tja spusti kaka nagla puščica in se zapiči v morsko gladino, da se peni od ostrih sunkov, potem pa se nanagloma morje spremeni v en sam vreli kotel ptic in rib, v bezanje in goltanje. Odvraten prizor. Valovi naplavljajo razmesarjene kose ...
Po kolektivni požrtiji se oblak ptic zopet zbere, organizira in odleti čez morje na bele čeri, kjer vali jajca. Otoki so kot zasneženi od ptičjih iztrebkov, ki se topijo in kapljajo v morje, večina ptičjega blata pa se na suhem zraku spremeni v gvano, dobro poljsko gnojilo.
Buldožerji rijejo po belih ruševjih, ki jh delavci z lopatami nalagajo v vreče. Vrednost gvana so poznali že Inki. Celo na tri tisoč metrov visokih krpah obdelane zemlje pod mogočnimi snežaki so našli ostanke kristaliziranih iztrebkov, ki so jih tja znosili za to delo določeni ljudje. Za uboj kormorana na ptičji obali je inkovski zakonik določal celo smrtno kazen.
Pred nekaj leti je perujska vlada prepovedala izvoz te dragocene surovine, saj so zaloge že močno načete. Tudi ptiče so zaščitili, saj so prepovedali lov in celo hrup motornih čolnov ter preletovanje letal.
Vsi ptiči se umikajo na morje, nihče ne išče zaščite v puščavi. Le kot gos velik pelikan* plikan se ne zmeni zame in za mojega tom osa. Ustavim se in po kolenih se mu počasi skušam približati. Ko se ga dotaknem, obrne kljun in me pogleda s starčevskimi, nejevoljnimi očmi. Odprem ribjo konzervo, skupaj pomalicava, pomaham in že drvim naprej. Za mano se v samoti dviga rahla sled prahu ...
Noč je takšna, kot je lahko le v naravi. Toda spanja ni. Sonce me je opeklo, da se stresam, kot bi imel malarijo. Zebe me, kuha me vročina, ne morem se premikati, bruhal bi. Čez nekaj dni se prelevim v novo kožo!
V izgubljeni ribiški vasici, zgrajeni iz naplavljenih desk in kolov, me ljudje v vetru odpeljejo na bližnje čeri. Z dletom v roki možakar v kratkem času nastrga spužev in postreže z bogastvom rakovic, ježev in alg, ki mi preženejo lakoto. Po takšnih inštrukcijah si poslej hrano priskrbim sam.
Paracas je turistična vasica v senci prašnih palm In s pokopališčem stare kulture, ki je cvetela mnogo let pred nesrečnim dnem, ko je Columb sklenil oj"*1 na pot. Ko z motorjem zrasteva iz peska pred modernim hotelom, naju obkolijo johntravoltizirani turistični delavci z metrskimi želvjimi oklepi, pa z zobmi morskih psov in lobanjami z mojstrsko izrezljanimi luknjami v dokaz, da so v stari omiki Nasca že znali operirati tumor. Zelo hude sanje prinašajo mumije, raztresene po pokopališčih.
Na enem takem mračnem pokopališču srečam samotno žensko. Mlada je. Zgleda kot hipi. Američanka, pravi, da je. Čudno se mi zdi, kaj počne sama yv tej divji samoti daleč od udobnosti svoje domovine.
ISKRA ELEKTROMEHANIKA L TOZD Tovarna telefonskih enot BLEJSKA DOBRAVA 124
po sklepu komisije za delovna razmerja i« osebnih dohodkov
razglaša prosta dela in naloge
1. SAMOSTOJNEGA RAZVIJALCA II (v tehničnem razvoju)
— zaključena srednja šola elektro smeri (šibki toki
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
2. KONSTRUKTE RJA (v tehničnem razvoju)
— zaključena srednja šola strojne smeri
— 1  leto ustreznih delovnih izkušenj (lahko * začetnik)
3. ORODJARJA
(v pomožni orodjarni)
— zaključena poklicna šola ustrezne smeri
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
4. SAMOSTOJNIH KONTROLORJEV (v tehnični kontroli)
— zaključena poklicna šola ustrezne smeri Cpj j RTV  mehanik  elektromehanik, obratovo<jh. trikar)
— 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
5. PRIUČENEGA DELAVCA (v proizvodnji)
— zaključena osnovna šola
— 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidat jo v roku 15 dni po objavi na naslov: ISKRA ~ MEHANIKA   KRANJ   TOZD Tovarna BLEJSKA DOBRAVA 124,64273 Blejska Dobrava
ŽELEZARNA JESE\|
Cesta Mesarjev 8
Po sklepa odbora zs delovna razmerja delov«« u KNT x dne 24.2. 1881 objavljamo prosta dela***; naloge v sektorju novogradenj *t*i>
I. STROKOVNEGA SODELAVCA, šifra MU U-5 18. ktg
za izgradnjo investicijskih objektov na področja gradbeništva
Pogoji:
Za opravljanje navedenih del oziroma nalog se zahteva:
— visoka šola tehnične smeri,
— strokovni izpit po zakonu o izgradnji investicijskih objekt
— preizkus znanja o varstvu pri delu, °v.
— aktivno znanje enega tujega jezika,
— poznavanje osnov komerciale in ekonomsko finančnega iwi
— poznavanje zakonov in predpisov v zvezi z izgradn.i*1*'
— 3 leta delovnih izkušenj pri izgradnji investicijskih obla projektivi Mi
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili p izpolnjevali v roku 18 dni po objavi na kadrovski sektor 2elezara«! jN* z oznako »za delovno skupnost ENT«. **SI Posebne prijavnice dobite pri kadrovikih ali v sprei.n. kadrovskega sektorja. *****
JOŽE VIDIC:	Vojni zločinec
8 FR	ANC FRAKELJ
Januarja 1944. leta se je Alojz vrnil iz zapora v Italiji. Spotoma je zvedel, da so prav v njihovem delu gozda ubili dve Melikovi družini in še več drugih. Ko je prišel domov, je staršem sporočil svoj sklep, da gre nemudoma v partizane. Domači so ga prosili, naj ostane nekaj dni doma, ker je slaboten in izčrpan.
»Pa še kako rad bi ostal,« je pritrdil, »a je od naše hiše samo petnajst minut do Skalar-jeve postojanke in deset minut do Kozlarjeve jošče. Ce mi usoda ni naklonjena, raje padem vOt partizan, kakor pa pod udarci Skalarjeve olpe.«
Zaprosil je brata Feliksa, naj ga s kolesom premja do Podpeči. Se isto popoldne, ko je vlojz prišel iz zapora, sta se oba, vsak na svo-em kolesu, odpeljala proti Tomišlju in Pod->eči.
Zaupniki tajne domobranske obveščevalne službe so Skalarja takoj obvestili, da se je Škafarjev Alojz vrnil iz zapora. V Crni vasi ni življenjskega prostora za fanta, ki je že 1941. leta trosil letake OF, je menil Skalar. Patrulja njegovih apostolov je pohitela za bratoma. Hkrati je Skalar po telefonu zaprosil domobransko postojanko v Podpeči, naj mstavijo zasede in ju aretirajo.
Alojz in Feliks, ki nista vedela, da ju že za-edujejo, nista bila dovolj previdna. Zajeli so U in odpeljali v zapor. Naslednjega dne so eliksa izpustili, obenem pa so.v Ljubljani retirali   njegovega   brata   Albina, starega
19 let. Albin je kmetoval doma v Crni vasi, a se je med vojno zaradi Skalarjevega terorja umaknil v mesto.
Odtistihmal za bratoma Alojzijem in Albinom ni sledu. Ljudje so ju videli v domobranskem avtomobilu, ki ga je vozil Skalarjev apostol številka štiri Franc Svigelj iz Bresta. Njunega groba niso nikoli odkrili. So ju ubili na Golovcu, na Lisičjem, v Kozlarjevi gošči, ali pa so ju ustrelili in pahnili v Savo? Na to vprašanje bi lahko odgovorila le Skalar in Franc Švigelj, ki živi v Argentini.
Na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944. leta, je bila v Ljubljani velika domobranska slovesnost. V mesto so prišli domobranci iz vseh krajev Slovenije, da so pred generalom Leonom Rupnikom, generalom SS Ervvinom ROsenerjem in škofom dr. Gregori-jem Rozmanom prisegli Hitlerju zvestobo v boju proti NOV Jugoslavije in zaveznikom Angliji, ZDA in ZSSR. Po slovesni prisegi in kosilu so domobranci napolnili ljubljanske gostilne in se šele v poznih popoldanskih urah vračali v svoje postojanke. Partizanski obveščevalci so zvedeli, da so zaradi odhoda v Ljubljano nekatere domobranske postojanke skoraj prazne. Partizani so vdrli v Ig in ga zavzeli, nato pa so v zasedi pričakali posadko, ki se je po Ižanski cesti peš vračala na Ig. V boju je padlo več domobrancev, med njimi Jože Mavec, po domače Gričarjev iz Tomišlja.
Franc Frakelj'-Peter Skalar,se je pepil od jeze. Zahteval je pomoč iz Ljubljane in nato
je z veliko vojaško silo udaril po vaseh med Igom in Iškim Vintgarjem. Partizani so se pravočasno umaknili, kar je bilo Skalarju kaj malo mar, ker je bil edini njegov cilj dobiti ljudi za maščevanje.
Prvega maja 1944. leta ob desetih zvečer je Frakelj s svojimi morilci v Kozlarjevi gošči s koli pobil naslednje žrtve: 44-Ietnega Jožeta Šušteršiča, kmeta, mlinarja in Žagarja iz Iške, očeta petih otrok; 44-letnega delavca iz Iške vasi Janeza Rupe rta, očeta treh otrok; 49-letno šiviljo Urško Japelj. mamo partizanskega komisarja VDV divizije Janeza Japlja; 40 let nega kmečkega moža Lojzeta Ponikvarja in njegovo sestro Marijo. Kmeta Martina Pirca iz Matene, očeta 6 otrok in kmeta Ivana Fur-lana iz iste vasi. očeta 2 otrok. 70-letno vdovo Frančiško Cebular z Iga in Iti letnega Ivana Puciharja z Iga.
V Iški (vas je 7 km od Iga) mi je Frančiška Šušteršič med drugim povedala: »Po umoru so domobranci lagali, da so jih poslali na delo v Nemčijo. 17 dni po zločinu so jih našle ženske
v majhnem kanalu, po katera voda. Ženske so trebile travnik j? zagledale, kako iz zemlje štrli i^1. roka mojega moža. na kateri j* i. poročni prstan. Neka ženska mu^ mi ga vrnila . ..«
Človek danes težko razum* Frakelj umoril 70-letno vdovo, i nikogar v partizanih in 16-letnc
V  tem  zapisu  želim poa _^ umor devetih barjanskih Žena bjL! grada. O tem nam bo pripovedo* Kumše, ki kot upokojena socialn*,
vi v Ljubljani. Prisluhnimo:
Dve leti sva bili z 62-letno
kmetiji. Brata Karlo in Anton st« zanih. V hlevu so bili trije žigosan," dovoikom in štiri krave. Sama se*.ta la travo, mlatila žito, sekala drv« * domov. Poglejte moje roke, ki ^ garanja in s katerih nikoli ne bom Ijev.
Spominsko oheleljt v Kozlarjevi gošči
TEK. 27. FEBRUARJA 1981
9. STRAN G L A
PU ŠTOVANJE
Za letošnji pustni torek ali pustno soboto imate veliko možnosti zabave in pustnega veselja.
Na Bledu bodo pustne zabave v Toplicah, v Jelovici, v Parku, v Golfu, z začetkom ob 20. uri, z velikim pustnim finalom in nagradami za izvirne maske.
Zabave bodo tudi v kranjskogorskih hotelih in penzionih, med drugim tudi v že odprtem Poren-tovem domu. kjer bodo poleg vsega pripravili še licitacijo za svinjsko glavo.
Za pravo svinjsko glavo se bodo pomerile pustne maske spet v Spanovem vrhu nad Jesenicami, kjer bo začetek tradicionalne prireditve v nedeljo ob 11. uri.
Na pustno zabavo vas vabijo na Vogel, kjer bo gondolska žičnica vozila do 1. ure zjutraj.
Skratka, povsod, kjer bi že radi preživeli veselega pusta, boste imeli dovolj možnosti za smeh in razvedrilo.
globtour
turistična agencija
Turistična agencija Globtour je pripravila vrsto vikend paketov ali mini počitnic za zimske mesece tega leta.
Vikend paketi veljajo od petka (večerja) do nedelje (kosilo), se pravi dva polna penziona, mini počitnice pa obsegajo čas od sobote z večerjo do naslednjega sobotnega kosila ali sedem polnih penzionov.
Globtour vas vabi v Portorož, idealno mesto za oddih, v Bernardin •li v hotel Slovenija v Poreč, v hotel Delfin ali hotel Parentium, Vrsar, v hotel Pineto. na Rab in na Hvar. Prav tako so zanimivi paketi in počitnice v zdraviliščih, v Cateških Toplicah, v Radencih, Dolenjskih Toplicah, med drugimi kraji pa lahko izbirate med Bledom, Kranjsko goro. Gozd Martuljkom, Jezerskim, Bovcem in Kaličem.
Zima 81 in Globtourove mini Počitnice so cenena in privlačna •Mika dopusta, aranžmaji P« veljajo do 31. marca.
SLOVENSKE 2ENE NA KOROŠKEM
Revija Jana in Kompas organizirata za 6. marec in za 7. marec izlet na Koroško, kjer si bodo udeleženke ogle dale bogato kulturno in zgodovinsko dediščino, partizansko grobišče in naravne in turistične lepote Koroške. Udeleženke bodo razdeljene v dve skupini.
Prvi dan bodo potovale preko Ljubelja v Celovec, popoldne pa bo po kosilu srečanje s predstavnicami Zveze slovenskih žena na Koroškem. Po vožnji mimo Vrbskega jezera si bodo ogledale partizanski spomenik na Drobežu, v novozgrajenem kulturnem domu v Sentprimožu pa bo kulturno-zabavni program.
Naslednji dan bo po zajtrku vožnja z avtobusom iz Železne Kaple v Velikovec, ogledali pa si bodo Djekše, Gospo Sveto, se pripeljali v Železno Kaplo, pozno popoldne pa se vrnile domov.
Cena potovanja je 1.990 dinarjev za osebo.
ALPETOUR
Turistična agencija
KUMROVEC - CATESKE TOPLICE, 2 dni z avtobusom, odhod 7. 3.
SLOVENSKA ISTRA, 1 dan z avtobusom, odhod 7. 3. BEOGRAD - za kolektive in zaključne skupine z letalom, vlakom, avtobusom.
SORIŠKA PLANINA, smučarski paket, vsako soboto in nedeljo, odhodi iz Ljubljane, Medvod, Škofje Loke
RAB, 7-dnevni paketi v marcu in aprilu, ceneje v hotelu kot doma (2.400.— din)
Prijave in informacije v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
m KOMPAS
SMi JUGOSLAVIJA
TURISTIČNA POTOVANJA
PLANICA - mednarodni smučarski poleti, 20. 23 3 1 dan
OHRID - 3 dni, 20., 27. 3. 81, 6 dni, 22   29 3 81 VIS - 2 dni, 4. 4., 11.4.81 BUDVA - 2 dni, 4. 4., 11.4 81 OPATIJA - 3 dni, 27. 3. in 10. 4 81
»SLOVENSKE ŽENE NA KOROŠKEM« z JANO, 2
dni, 7. 3. 81 "
GRAZ, 1 dan, 7. 3. 81
PARIZ, 3 dni, 6. 3. 81, 6 dni, 8. 3. 81
VIKEND V LONDONU, 3 dni, 6. 3., 27. 3. 81
AMSTERDAM, 1 dan — posebno letalo, 21. 4 81
BRUXELLES - obisk sorodnikov, 10 dni," 10. 4. izredno
ugodna cena
SMUČANJE ZIMA 81
KRANJSKA GORA, 1 dan, sobota, 28. 2. 81 cena z žičnico
co
PODKLOSTER, 1 dan, sobota, 28.2.81 cena z žičnico
ŠL?T^DANSKA IN PRVOMAJSKA SMUKA
PAMPEAGO, 8 dni, 14., 21. in 28 3 81 COURCHEVEL, 8 dni, 14. 3 81 AVORIAZ, 8 dni, 14. 3. 81 LA TOUSSUIRE, 8 dni, 7., 14 in 21 3 fil CHAMONIX, 8 dni, 14. 3. in 25 4 81 VAL SENALES, 8 dni, 26 4 81 . MARMOLADA, 8 dni, 25. 4.81
STROKOVNA POTOVANJA
PARIZ
8. 3. 81
6 3-m2 " Mednarodni 8alon gospodinjske opreme, 3 dni.
mŽncSIn " oEES Seiem' 3 dni 15- * I7- 3" 19 3- 81 MUNCHU.N - Obrtniški sejem, 1 dan - IptjiI« iq i m
26 3 81 avtobus 4 in 5 dni, 22.3. in
VERONA - Kmetijski sejem, 2 dni 13 3 81 FRANKFURT -  ISH kjem sanitarne tehnike ogrevanja in hlajenja klima 4 dni, 17. 3. 81
HANNOVER - Tehnični sejem, 3 dni, 1.4.81, 2 dni,
btfSSELDORF - Intershop81,4dni 4 4 81
LONDON »IFE'81« - Mednarodna strokovna razstava
prehrane in pijač, 4 dni, 3. 3. 81
LONDON - 58. mednarodna razstava »Idealni dotn«. 4
dni, 24. 3. 81
OBVEŠČAMO VAS, DA JE V VSEH POSLOVALNICAH KOMPASA NA VOLJO PROGRAM VELIKIH KOMPASOVIH POTOVANJ URIH
Mednarodna   kmetijska   razstava »SIMA«
Črtomir Zoreč
POMENKI OB SAVI DOLINKI
6 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE
(65. zapis)
Od Smokuča se kar ne morem odtrgati, ne da bi prej še kaj povedal o Marijani, nečakinji pesnika Prešerna, ki se je leta 1860 v ta kraj omoži-la. Vzela je Jurija Groma, smoku-škega domačina.
MARIJANINA PRIPOVED
Ce ne bi Tomo Zupan tako vestno zapisal, kar mu je v aprilu in maju HM)8 pripovedovala Marijina Gromova (hčerka pesnikove sestre Mine Vovkove), današnji rodovi ne bi vedeli, kakšen je bil naš največji pesnik po vnanjem.
Seveda. Marijanine pripovedi o podobi svojega strica doktorja Prešerna ni mogoče ponoviti v celoti. Le nekaj iztrganih odstavkov lahko obnovim. Vsekakor v oni kleni gorenjščini, kakršno je govorila Marijana in kakršno je tako rad pisal Tomo Zupan.
»NIKOLI PRAV VESELI ...«
Vvojem enajstem letu sem bila pri stricu dohtarju v Kranju. Se prav dobro se spominjam, kakšni so bili. Nikoli niso bili prav veseli. Bolj zamišljeni so bili. Skoraj žalostnega obraza so bili. Le tuhtali sojo.
Jaz sem dohtarja največkratov v kafetariji 'dobila. »Gospod stric, domu pojte,« sem rekla. Oni pa: »Ali so teta rekli?« Potem pa sva šla.
Stric so imeli dobre oči. Prav svetile so se jim in prav bistro so gledali? Bile so prav ognjene oči, a ne hude oči. Nikoli niso imeli očal. Obrvi so imeli goste, da so jim čez oči stale. Majhena usta so bila vedno zaprta in drobne ustnice so zrniraj ukup tiščali. Debelih ustnic, kot jih delajo na podobah, niso imeli. To ni prav.
Precej dolg nos, a ne kljukastega, so imeli. Obraz so imeli podolgovat, tako da so bili bolj dolgolični. Glave niso imeli ozke. Bila je okrogla in taka. da čelo ni bilo visoko. Potem pa je šlo doli bolj špičasto. spodaj niso bili široki v glavo. Ušesa so imeli prav majhena in so se jim zelo glave držala. Gluhi niso bili prav nič. vse so natanko slišali. Podhradek pa so imeli stric velik, ker so bili debeli.
Lasje so bili namešani: malo sivi. Pol belih še ni bilo. Začrnelo kostanjeve barve so bili, kar ni bilo belih ali sivih.
I^ase so zrniraj goste imeli. Tako lepi lasje so bili. Vrh čela malo post riženi. sicer pa precej dolgi. Zadaj so na suknjeni ovratnik mahali. Tako dolgih, kot jim jih rišejo na podobah, pa niso imeli.
Ramena so imeli nekoliko pobita. Roke in noge pa so imeli prav majhen«'. Po postavi stric niso bili veliki. Tak<» preprosta oseba so bili.
Preden s«> začeli govoriti, so napravili z ustnicami nekako šobo. imeli s<» eno mehko besedo, zastopno pa. Čeprav ne glasno. Jecljali pa stric niso. to pa ne. Le, da so začeli, p«»tem je šlo. Govorili pa so bolj malo. zelo malo. Posmejali so se malokdaj.
A lenka Prešernova (1811 - 1891), najmlajša pesnikova sestra.
Na glavi so nosili Čepico, tako s šildom. V klobuku so bili malo-kratov. Njih obleka pa je bila takale: krog vratu so imeli črno ruto. srajca se jim ni vun videla. Telovnik je imel dve vrsti gumbov. Pod vratom je bil tesno zapet. Suknja je bila prav take barve kot telovnik in hlače. Vse troje je bilo ene barve. Ali črno, prav črno ali pa sivo. Dolge hlače so nosili in bili obuti v škornje. Čevljev pa niso nosili.
PESNIK IN OTROCI
Gotovo ena od najlepših plati Prešernovega značaja je bil njegov odnos do otrok. V Kranju je vsekakor še ostala živa tradicijah kako rad je imel pesnik otroke. No, tudi o tem nam Smoku-čanka Marijana Gromova ve nekaj povedati:
Samo enkrat, kar jaz vem. so bili stric iz Kranja v Vrbi pri Ribiču. So k neki tožbi šli v Kranjsko goro. Pa še takrat so prišli kar ponoči. So se s pošto vozili. In so na veliki cesti p<>d Breznico s poštnega voza izstopili in prišli doli v Vrbo. So pa rekli sestri Mini, naši materi: »Grem takoj naprej. Druzega ne, otroke mi pokaži, da jih bom videl spijoče.« So se pa potem res s pošto takoj naprej peljali. Takoj ponoči naprej.
Premoženja pa stric niso imeli. Kako neki, ko se jim denarja prav nič ni škoda zdelo. Ce jim je v Kranju na misel prišlo, so kosilo napravili otrokom. Čakali so jih, ko so šli v šolo, in naročili: »Po šoli pridite k Puščavniku!« To je bila gostilna sredi mesta. Tam so gledali, kedo bo bolj hitro jedel. So se jim pa tako smejali. Pa drobiž so jim na ulicah metali. Pazili so. kedo bo bolj hitro dobil; pa smejali so se jim potlej. Otroci so gledali, kako bodo vrgli, na desno ali levo. Potem pa so krajcarje vrgli prav predse. Take reči so jih veselile, da so se malo nasmejali. Drugače pa \v bil smeh pri njih zelo drag.
Josip Jurčič
JURIJ KOZJAK
Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski
142. Drugi medtem nanagloma zapalijo poslopje starega senika, da bi tako ukrotili svojega drugega sovražnika, cigana, ki jim je glave razbil, oni sami pa njemu niso mogli nikakor priti do kože. Pa preden je vroč plamen •vigal okoli lesene strehe, je že cigan na drugem koncu raztrgal steno in skočil na zemljo, spreten, kot je bil, in Turki ga zagledajo šele tedaj, ko se jim je že iz daljave, izginjajoče v mraku, krohotal in jim škodoželjno žugal s pestjo. M *JJJJJjJ • v V M
143. Bežečemu ciganu je žareče poslopje osvetljevalo pot, hkrati pa je čudovito obsevalo to družbo. Tudi Turki so videli, da se temni, zato so morali nazaj v tabor, tem bolj, ker so se bali, da jih ne bi kje srečalo kako pobeglo krdelo domačinov. Dva sta bila tako po tolče na, da sta se komaj držala v sedlu. Drugi trije so se posvetovali, kaj bi storili s Petrom. Zdelo se je, da ga eden hoče privezati za konja in odpeljati v tabor za ujetnika. Druga dva pa sta se mu smejala in kazala na veliko grbo na PeMvtlt plečih*. 1 * *' * f        *      1 • 1 ■' ' ' H (t
144. Mnenja so bili nato, da taka »kamela« ni za nobeno delo, da tega ne bo nihče kupil za sužnja, zato pač ni vreden, da bi ga gonili s seboj na Turško. Nekaj časa so se prerekali, nato pa so spodnesli Petru nogo, da je trdo butnil na zemljo in to ravno na zobe. Zvezali so ga z jermenom za noge in ga kakor izurjeni rablji obesili ne prvo drevo, tako da je za pete privezan lepo prosto visel med travo in oblaki. Seveda je bila to kaj smešna slika, kar so pokazali tudi obrazi divjakov. ......
<j• r»T9\     #| e i T    . »'•< IJ      i .i i     » < i»    i    ila (j
Pred 5. smučarskim prvenstvom LAO
Tekmovalci pripravljajo smuči
Smučanje razvijajo v naši armadi kot del vojaško strokovne vzgoje — Na dosedanjih smučarskih prvenstvih ljubljanskega armadnega območja so bili najuspešnejši tekmovalci iz Kranja — Letošnje prvenstvo bo prihodnji teden v Bohinju
prvenstvu uspelo obraniti naslov prvaka, pa bomo šele videli čez dober teden dni.
Spored
prireditev v Bohinju
Na letošnjem prvenstvu v počasti-
V mnogih rodovih naše armade posvečajo   nemalo   skrbi razvoju smučarstva kot delu vojaško strokovne vzgoje. Predvsem pripadniki planinskih  in  izvidniških  enot se morajo obvezno naučiti smučanja in uporabe smuči v raznih borbenih nalogah. Tej veščini morajo biti kos tudi  pripadniki  vojaške  milice in drugih   posebnih   enot. Zgodovina vojskovanja je namreč dokazala, da boji ne potekajo samo na ravnini, ampak da so hribovita in planinska področja zelo primerna za najrazličnejšo borbeno delovanje. Tod ima prednost tisti, ki bolj obvlada smučanje.
Ta veščina bi bila ob morebitni agresiji pomemben dejavnik pri obrambi planinskih, s snegom pokritih predelov naše dežele. Zato ima smučanje v splošni ljudski obrambi velik pomen za širjenje borbenih akcij na celotnem našem ozemlju. Seveda pa ima v vojaškem pouku tudi drugačno vlogo, saj krepi vzdržljivost vojaka, veča njegovo umsko-telesno pripravljenost in s tem posredno vpliva na utrjevanje borbene morale posameznika in enote. Smučanje je ena od aktivnosti, ki vsestransko prispevajo k zagotavljanju splošne človekove odpornosti.
Čeprav posebnost in namen nalog zahtevata v enotah, kjer razvijajo smučarstvo, posebno smučarsko tehniko, med urjenjem ne gre niti brez tekmovalnega duha. Tekmovanja vlivajo vojakom željo, da pokažejo vse, kar so se naučii med poukom.
)d prvega
o petega prvenstva
Pripravljenost pripadnikov naše armade za vojskovanje v zimskih razmerah že nekaj let preverjajo na smučarskih prvenstvih. Prvo prvenstvo so priredili v zimi 1976/1977 na smučarskem vežbališču na Pokljuki. Isto leto so izvedli tudi prvo
vsearmadno smučarsko prvenstvo na Kopaoniku. Ze tedaj se je izkazalo, da je usmerjenost v množični smučarski šport pravilna. Ni šlo namreč samo za ozko izbiro tekmovalcev, ki se bodo borili za čim boljšo uvrstitev svojih moštev, ampak je spored tekmovanj zahteval tudi poprejšnja preverjanja v vseh večjih enotah. Prav zaradi množičnosti so smučarska prvenstva ljubljanskega armadnega območja postala pregled dosežkov enot v smučanju. Na njih t so tekmovali vojaki in starešine vseh enot. ki imajo v svojem učnem programu smučanje.
Na dosedanjih smučarskih prvenstvih je sodelovalo prek petsto tekmovalcev iz več garnizij. Največkrat so se jih udeležila moštva iz Kranja. Ljubljane. Maribora, Novega mesta. Postojne in Vrhnike. Naslov mo-štvenega zmagovalca so na prvenstvih na Pokljuki. Starem vrhu, Pohorju in Kaninu zapored osvajali tekmovalci iz Kranja.
Lanskoletne prireditve v Cezsoči pri Bovcu in na Kaninu, ki so jo pripravili v počastitev 35. obletnice osvoboditve in 30. obletnice samoupravljanja, se je udeležilo 12 moštev iz vse Slovenije. Tekmovalci so svoje znanje in moči pomerili v biatlonu, teku štafet, patruljnem teku in veleslalomu. Prvo mesto je kot po nekem pravilu osvojilo moštvo iz Kranja s skupno 1375 točkami pred Mariborom s 1116 in Postojno s 1046 točkami.
Letošnja dolga zima ponuja tudi pripadnikom armade dovolj možnosti za pripravo na 5. prvenstvo v smučanju, ki bo od 4. do 7. marca v Bohinju. Pomemben del priprav je za mnoge tekmovalce pomenila udeležba na velikih prireditvah v smučarskih tekih in drugih veščinah smučanja. Na letošnjih tradicionalnih tekmovanjih Po stezah parti-, zanske Jelovice v Dražgošah so med
{»ripadniki armade ponovno dokaza-a veliko premoč moštva iz planinske enote. Ali  jim bo na tokratnem
tev 40. obletnice vstaje in jubileja naše armade bo sodelovalo 11 moštev:   Ajdovščina.  Bohinjska Bela, Bovec. Kranj, Ljubljana, Maribor. Novo mesto, Postojna, Skofja Loka, Tolmin   in   Vrhnika.   Že  4. marca bodo tekmovalci prispeli na Bohinjsko Belo. Ta dan jih bo okrog pol*^ dneva sprejel predsednik radovljiške .občinske skupščine Leopold Pernuš. Ob 15. uri bo uradni trening za biatlon pa štafetne in patruljne teke. Po sestanku vodstva ob 17. uri bodo izžrebali vrstni red nastopov v posameznih panogah.
Četrtek, 5. marec, bo minil v znamenju obiskov in otvoritvene svečanosti. Zjutraj bodo posamezna moštva obiskala delovne organizacije, ki so prevzele pokroviteljstvo nad njimi. Tekmovalce bodo tako sprejeli kolektivi Verige in Žita v Lescah. Vezenine, hotela Park in Lipa na Bledu, Kemične tovarne v Podnartu, Plamena v Kropi. Iskre v Otočah ai™;«> v Radovljici in Ob 10. uri bodo
in Lipnici, Almire Sukna v Zapužah. vsi tekmovalci od^li na ogled tovar ne Elan in muzeja v Begunjah. Popoldan si bodo ogledali še muzej Tomaž Godec in druge znamenitosti v Bohinjski Bistrici. V tem kraju bodo pri domu Jože Ažman  ob  17. uri odprli letošnje prvenstvo. Na svečanosti bosta govorila predstavnik poveljstva   ljubljanskega armadnega območja generalmajor Alojz Hren in predsednik     radovljiške občinske skupščine    Leopold    Pernuš. Ob 18. uri bo radovljiška Zveza kulturnih   organizacij   priredila   v domu enourni kulturni spored, med katerim se bodo predstavili združeni moški zbor pevcev DPD Svoboda iz Podnarta in KUD Stane Žagar iz Krope, folklorna skupina in tamburaški orkester pri DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice, re-citatorii Linhartovega odra mladih iz Radovljice in solisti radovljiške glasbene šole, sodeloval pa bo tudi orkester ljubljanskega doma arma-
o AmShi nrmade se s sodelovanjem na množičnih smučarskih ^*;.r™rf?*«."/aP"-»',0 - Foto: F.Perdan
V petek. 6. marca, bodo na sporedu prva športna tekmovanja. Na te-, renih smučarskega centra Kobla se bo ob 8. uri začelo tekmovanje štafet, ki bodo tekle trikrat po pet kilometrov. Med 9. in 11. uro bo uradni trening tekmovalcev v veleslalomu, ob 10. uri pa bodo startali tekmovalci v biatlonu na 10 kilometrov. Dan bo sklenila 'kulturna prireditev za prebivalce  prizorišča  prvenstva in druge goste ob 19. uri v domu Jože Ažman. Na njej bodo člani orkestra škofjeloške vojašnice izvedli pesnitev Branka Čopiča »1941«, po nastopu škofjeloške folklore pa bodo tej skupini podelili priznanje za dolgoletno sodelovanje z armado.
Zadnji dan prvenstva, 7. marca, bo ob 8. uri tekmovanje v patruljnih te-
kih na 10 kilometrov. Ob iftl 30 minut bodo pomerili s\w še tekmovalci v veleslalomu^ drugi uri popoldan bodo na ^ sti pred domom Jože Ainun, sili zmagovalce med posa^ moštvi ter jim podelili priin^,
Na pomembno športno p^. ki je velikega pomena takoj!" smučarsko središče kot dovljiško   občino, se organizatorji in krajani. bal! seznanili čimveč udelelerjJ1 izdali priložnostni bilten VX i izvodih, na prireditev pa ^»1 kati v raznih gorenjskih kj?!' krat bodo tudi prvič i«k|? J prvenstva.
v-.
Miličnik je iskan poklic
doThTie Hobrs»Pv»l0n; ŽC cif*ni še naprej. Prav tako je tudi
fetošni raSS^JS? Cent^r,0NZ usposabljanje z delom sestavni del letošnji razpis za vpis v prvi letnik
šole za miličnike kadete v Tacnu objavil prej kot ostale srednje šole. Razlog je praktičen, kot so poudarili na že tradicionalni tiskovni konferenci pred vsakoletnim vpisom, ker je pač tak kriterij za sprejem v štiriletno šolo za kadete, ugotavljanje sposobnosti prijavljenih kandidatov pa se zavleče nekaj mesecev.
Po 31. marcu, to je zadnji rok za        r~;"~^Vo«;V~*npšrečo in seveda
vzgojno izobraževalnega programa že sedaj, kar je za druge šole novost: sem sodijo varnostne naloge na šoli, dvomesečna praksa na postaji milice in drugo.
Osnova vsega usposabljanja, vzgoje in izobraževanja na kadetski šoli za miličnike je* vzgojiti takšnega miličnika, katerega osnovna naloga je pomagati občanom, preprečevati
zadnji dobili obvestilo o sprejemu ali pa o zavrnitvi že do 10. junija. To pa je še vedno čas, da se osmošolec odloči za drugo smer usmerjenega izobraževanja, če njegove sposobnosti — pogosto gre za zdravstvene razloge — ne ustrezajo zahtevam šole.
Tacenska šola za kadete bo letos sprejela 220 dijakov v prve letnike, šola  za  miličnike v Ljubljani pa nekaj manj, okoli 160 slušateljev. Čeprav bo letos zaključila šolanje že enajsta generacija miličnikov kadetov,  okoli   1500 jih  je bilo vseh skupaj, pa kljub dodatnemu številu miličnikov   iz   ljubljanske »skrajšane« šole v Sloveniji ostaja miličnik še vedno eden najbolj iskanih poklicev.    Medtem    ko štiriletna kadetska šola v Tacnu ostaja še naprej odprta le za fante, ki niso starejši od 17 let in izpolnjujejo tudi ostale pogoje za sprejem, pa dveletna  šola   za   miličnike sprejema tudi dekleta in sicer že po končani srednji Soli oziroma fante tudi že s poklicem in po vojaški obveznosti, če niso starejši od 27 let.
S sprejemom zakona o usmerjenem izobraževanju je seveda za vse srednje šole postalo aktualno prilagajanje zahtevam novega zakona, čemur se seveda tudi kadetska šola za miličnike ni izognila. Že od začetka je to usmerjena šola, zadnji dve leti pa so vzgojno izobraževalno osnovo predmetnika prilagajali novim zahtevam, medtem ko strokovni >redmeti in pa vojaški ostajajo spe-
stavno povedano. Želimo vzgojiti takšnega miličnika, ki ga občan želi srečati na ceati, na terenu, kjerkoli,« pravi Franjo Peternelj, pomočnik ravnatelja kadetske šole.
šola ima pogoje za takšne vzgojne smotre in usposabljanje, saj je posebno  v  zadnjih  letih posodobila pouk tudi z najsodobnejšimi tehničnimi pripomočki od šolske televizije do izjemno opremljenih kabinetov z učili, ki jih na vseh srednjih šolah ne premorejo. Poleg telovadnice, bazena, večnamenske dvorane, modeme jedilnice, poligona za vozniške veščine, »filmskega«  strelišča, bi ob najmodernejših učilih težko še našli kaj takega, kar bi za sodoben pouk, več kot solidne pogoje bivanja in možnosti za najrazličnejše oblike interesnih  dejavnosti  od  športa do dramske sekcije, jamarstva in moto sekcije, slikanja in radiotelegrafije, sploh še lahko manjkalo. Ob tem kaže omeniti, da je tudi sicer v milici usposabljanje verjetno bolje organizirano kot na drugih področjih, saj morajo miličniki kasneje vsako leto dopolnjevati   svoje   znanje   in ga potrjevati.
Kasnejše izobraževanje na višjih šolah izobraževalnega centra je seveda prav tako mogoče, tako na višji šoli za notranje zadeve kot tudi na pravni fakulteti in na drugih visokih šolah. V okviru izobraževalnega centra ON Z je tudi šola za vodnike službenih psov, s svojimi 32 leti gotovo najstarejša šola te vrste v Jugoslaviji.
Vzgojni smoter šole za kadete v Tacnu je in usposobiti miličnika, kot si ga obči srečati na cesti, na terenu, kjerkoli, kjer l potreben, da pomaga, preprečuje in tudi !L — Do 31. marca traja razpis za vpis na u miličnike  kadete   —   Letos zaključuje enajsta generacija kadetov
i
D ragom i ra  Janežič je dijakinja šole za miličnike v Ljubljani: »Po gimnazijski maturi sem vedela, da me pisarniško delo ne veseli, že prej pa sem mislila na miličniško šolo. Na oddelku milice v Polju, kjer so me jeseni sprejeli na delo, sem seveda po prvih dveh mesecih prakse koli-kortoliko spoznala vse plati tega poklica, kolikor se ga pač da v tako   kratkem   času. Uvajalni tečaj pred sprejemom na šolo v Kotnikovi  ulici  me je še bolj prepričal, da sem izbrala prav. V štirih oddelkih je okoli 120 slušateljev, od tega je le 14 deklet. Vem, da je treba po zaključeni šoli za tri leta opravljati dela in naloge  miličnice,  seveda  pa si želim študirati še naprej na višji upravni šoli ali pa na višji šoli ONZ.«
pozno, a spet ne toliko, da ne bi dosegel tega, za kar se je zdaj odločil: »'Že v družini sta bila dva miličnika, tako ni čudno, da mi je ta poklic znan kar dobro. Izučil sem se za prodajalca, toda zdaj je le prevladalo veselje do novega poklica, v katerem so vse odprte možnosti   za   napredovanje, za izobraževanje in sprotno usposabljanje ob delu. Tako kot za šolo v Tacnu je tudi za šolo za miličnike  v Ljubljani  in obeh dislociranih oddelkih v Kopru in Mariboru obvezno bivanje v šolskem  domu. Toda  za izjemne primere, če gre za družino — imam namreč dva otroka — se da urediti tudi drugače, tako da se lahko vsak dan vozim z Bleda. Moja matična postaja milice je _ Tržič, kamor se bom po dveh letih    šolanja    lahko vključil. Sprva me je zelo zanimalo delo v prometni  milici,  toda  med šolanjem   sem  se   odločil,  da bo zanimivo tudi nemalo razgibano delo na postaji s splošnim delovnim področjem.«
40    interesnih dejavno^ naši šoli. Lani sem bil v šestih  Jugoslovanov, ki udeležila svetovnega prv^ radiogoniometriranju m skem in na področju kn lovnih zvez dosegel drugo Tudi ostali člani našeg« kha, izredno sposobni fantje, jj?] bili na državnem prvenstn tako pri samem vrhu ukoi kot tudi med posamezniki. U grafistov je sicer malo. tjkjl bom verjetno tudi po kcj^J šolanju delal na področju 71 povsem blizu radiotelegra%, ™
Drago Tarman z Bleda se je odločil za poklic miličnika dokaj
Božo Cvetic, dijak četrtega letnika kadetske šole v Tacnu: »v osnovni šoli sem se sicer zanimal za za tehniko, vendar pa sem šele v šoli za miličnike kadete ugotovil, da mi posebno .leži' področje zvez. S tem se sicer srečujemo pri pouku, še več pa v I- klubu,   ki   deluje   kot   eno od
Peter Robnik iz tretja, J nika je predsednik šolskega kJ nega društva: »Telesna prX| ljenost je za miličnika afeJ membna.  saj  je že ioW pregled ob sprejemu zelo t*^ kasneje pa se dijaki unw<t telovadbi in v borilnih iz česar imamo skupno ocm -okoli 20 sekcij športnega je    vključena    večina i najbolj priljubljeni pa so i žogo,   namizni   tenis, j* borilne veščine. Svoje spe sti seveda preverjamo na vanjih, tudi občinskih in liških.  društvo je vkljuto« Zvezo telesnokulturnih cw»**] cij občine Ljubljana-^j delujemo tudi na srečanjih u tov iz ostalih jugoslovanska
razstavi karikatur Boruta Pečarja MOJI SODOBNIKI v Ljubljani
arisani v čas
Ljubljana — Starejšega, drugač-aem si vedno predstavljala, linca s ščetinastimi lasmi. Pa je inih. valovitih las, ki pa tudi silijo im po svoje. Odkritega pogleda, irahno gestikulira v pogovoru, noju se odzove, odpre v trenutku, li sapi izveš praktično vse. Hiter kot so hitre njegove poteze v ka-ituri. Pozna novinarsko delo. saj v bistvu novinar. Izpoveduje se s ituro. Nekaj črt obraza lahko več kot tisoč besed. Objavljene v časopisju kot novinarski članki. w novico zajameš v enem po-i. Obraz, ki ga ugledaš v poudar-potezah. ni samo groba foto-temveč   izpoveduje tudi
Mestna galerija pri ljubljanskem tratu že dolgo ni bila tako »po-rljena«. kot te dni. ko je na be-hstih prikazala začrtane poteze jmikov.  gledališčnikov, politi-glasbenikov. šolnikov, novinar-gospodarstvenikov. športni-.. Vse je spravil pod eno streho, i jih lahko drugače, kot le s karika-b? Resnično, karikatura izenaču->zbližuje ljudi!
Kritičen je karikaturist. Vendar njem je resnica zavita v rahel in zato ne boli tako hudo. Pe-i/a karikatura ni posmehljiva.
lovanjih pripadnikov mili-podobno. Kadeti miličniki, izredni športniki, se lahko iniu vključijo v zaščitno milice, sicer pa velja, da se ukvarjajo ali kako vzdržujejo telesno pri-lost za naporno delo tudi .«
iako Romih, dijak četrtega ika Šole za miličnika«kadete, tudi predsednik šolske skupil »Čeprav se področje samo-vljanja na šoli nekoliko raz-ije od  drugih  šol, saj niso Ijučeni starši, pa se problemi, terimi se ukvarjamo na od-ih skupnostih in skupnostih ika  ne  razlikujejo od pro-ov in nalog, ki jih morajo vati mladi v drugih sred-<olah. čeprav je nekaj vpra-prav gotovo, saj je treba vati, da obenem s šolanjem imo   tudi   vojaški   rok in vljamo  naloge zaščite. Po-
0 v začetku se pri prvem iku pojavljajo težave zaradi matskega tipa življenja in . zato je zdaj tudi več izho-
Domala vsak teden se gre
1 domov. Sicer pa je življenje delo organizirano tako, da je i časa za zabavo, kot je ples,
kinopredstave, srečanja z ino iz sosednjih bližnjih kra-ih skupnosti ali s šolami m ženskega tipa, kot je šola medicinske sestre, srečanja z nimi športniki itd. Skratka, ob usposabljanju miličnika za jfti zahtevni poklic na šoli ni zadnjem mestu tudi socialno jni vidik vključevanja v jše delo in življenje, kar bi r ob povsem zaprtem načinu bljanja prav gotovo imelo ice.*
L. M.
Tudi Gorenjci so tu. Takoj spodaj najdemo poleg Prešernovih nagrajencev kranjskega kiparja Lojzeta Dolinarja. Zameril mu je tiste kranjske mogočne spomenike na Trgu revolucije, pa je Dolinarja postavil na podstavek kot ženo. ki je svojo pest naperila proti restavraciji Park.
»Tako se mi zdi. kot bi v mojo malo vas postavili nebotičnik . . .!«
Za Hladnika pravi, da ga je slekel zato. ker je on v svojem filmu »Ma-škerada« slekel vse po vrsti. Naj se pa še sam pokaže ...
Tudi igralci Prešernovega gledališča so tu. Celotna IJkana. z Vun-škom. Kovačičem. Uršičevima in drugimi. Veliko je hodil po gledali-
* ščih. gledal predstave, med odmorom so pa za kulisami, v tesnih garderobah, nastajali obrazi. Najlažje jih je predstaviti, pravi. Ko jih že gledaš na odru, se spoznaš tudi z njihovo osebnostjo, takoj jih spregle-daš v duše. v karakter. Drugače je za
• naročene portrete politikov in podobnih. Dogovoriš se za sestanek in ko pozvoniš pri vratih, nikoli ne veš, kako te bo ta in ta sprejel, kakšne volje bo tisti trenutek . .
Od jenja nikoli. Dela tako dolgo, da je pred njim poduhovljena podoba. Vztrajati zna. kajti svoj čas seje ukvarjal s športom. Vaje. vaje. piliti, piliti Tako nastaja tudi karikatura. Uspeh je zagotovljen. Včasih takoj, včasih po več poizkusih.
Razstava na magistratu obsega obdobje 25 let njegovega dela v karikaturi. Od tisočev in tisočev obrazov jih je prišlo v poštev le okrog 450. Več kriterijev je imel za izbor: prvič je moral gledati, da je bila risba cela. kajti kaj veš. kje vse so odložena njegova dela. drugič pomembnost osebe, pa uspelost karikature in na koncu še četrti kriterij, ki ga je postavila galerija sama - prostor.
Gradbenik je po poklicu. Arhitekt pri gradbenem podjetju Gorica. Delo. ki zahteva celega človeka. In potem še karikatura, ki jo mora dati iz sebe. Ce odkriješ talent v sebi. se moraš izpovedovati, pravi. Pri Borutu je to nuja. Ves prosti čas gre zanjo. Poleg tega pa noče zanemarjati družine. Povsod hoče biti popoln. Kot nekoč pri športu . . .
Za karikaturo pravi, da je poduhovljena sestra portreta. Ce je dobra, ie lahko prav toliko vredna kot portret. Kot ce bi primerjan opero in opereto. Portret je utrujajoč kot opera, karikatura je lahkotna kot opereta. Opereta je vedno zapostavljena. Toda. če je dobra, če da človeku pravo zadovoljstvo, je lahko prav toliko vredna kot opera. Kot delamo krivico opereti, jo tudi karikaturi. Prav Pečar je karikaturi dal pravo mesto. S svojo kvaliteto. Tako, kot Jakac grafiki ...
Razstavo so posvetili Prešernovemu prazniku. Toda potihem. v sebi.
Pot do uspeha
jo je posvetil svoji najmlajši hčerki Barbari. Prav ona ga je s starejšo sestro nagovorila, da se je je lotil. Sanjarila je, kot sanjajo vse petnajstletne deklice, da bo ob očku takrat, ko bo slovesna otvoritev, ko mu bodo čestitali . . . Sredi priprav je omahnila z ene previsnih sten Skrla-tice. Pove. ker mora to povedati, ker je to v njem. Kot je izpovedal svoje otroške doživljaje vojne v drobni knjižici za otroke »Cas brez pravljic«. Izpoved o prestanem strahu otroka, ki se z materjo in še dvema bratoma in sestrico skriva vsa leta vojne po zidanicah in hramčkih goric nad Kostanjevico, da ne bi prišli v roke ustašem . . . Danes umetnik doživlja še en svoj čas brez pravljic ...
Slikarjem, karikaturistom in podobnim je življenje podarilo nekaj več. Tako si menda mislimo vsi po vrsti. Pečar pa pravi, da bi bil lahko karikaturist marsikdo, le opazovati je treba znati, doživljati stvari okrog sebe. Tudi on ne bi bil karikaturist, če ne bi zaradi tiste poškodbe, ki jo je dobil * pri gimnastiki, ležal v Laškem. Iz dolgočasja je začel. Zdaj vre iz njega. In prestreči moraš tak vrelec. Je pa muka. to delo. pravi Vsaka  karikatura  je prigarana...
D. Dolenc
Težnja po uspehu je značilna v športu in življenju. V športu uspevamo v razcvetu gibalnih sposobnosti, življenjski uspehi prihajajo kasneje, na vseh področjih in v vsaki športni disciplini si zastavljamo cilje, ki se skladajo z možnostmi, vnemo, naravnimi danostmi in z nadarjenostjo. Strmljenju k uspehu se pridružijo še vnanji družbeni vplivi, ki lahko spodbujajo, pa tudi zavirajo pot do uspeha. Merilo uspeha je tudi v športu relativno, kar je za odličnega športnika neuspeh, je za drugega uspeh. Vse je odvisno od okoliščin, obdobij, razvitosti športa v posameznih deželah. Storitve, ki so pred desetletji predstavljale velik uspeh, so danes dobre za tisti čas, isti izidi je v športno manj razvitem svetu odličen, v razvitem, pa povprečen ali celo nepomemben. Merila uspeha se tudi v športu ločijo, gre za uspeh posameznika in športnih moštev, za uspeh na manjših in za uspeh na pomembnih mednarodnih tekmovanjih. Uspeh je v tem, do kakšne stopnje športne storilnosti in do kakšne uvrstitve se posameznik ali moštvo povzpne, glede na realne možnosti, koliko se uresničujejo skrite lastnosti športno delovnega značaja in vodilne prvine, ki pripomorejo k uspehu.
Podobno kot drugod tudi v športu raven uspeha napovedujemo ali prognoziramo. Pri tem je že del uspeha, posebno kadar se odločamo za pravo zvrst, ki nam najbolj ustreza in v kateri največ pričakujemo. Odločilna so čustva, njihova stanja in moč ter poteze volje: odločnost, vzdržljivost, strpnost, samo pobuda. Pomembna je hitra odzivnost in natančna obdelava sprejetih informacij, kar velja za posamezne in skupinske zvrsti. Pri
slednjih je uspeh odvisen od skupnega prizadevanja, ozračja in trdnosti kolektiva, pri dvobojih in tekmovanjih za posamezne uvrstitve vsak lahko računa le nase.
Zadnje čase trenerji Pri začetnikih in že uveljavljenih športnikih na posebni karti zapisujejo, kaj je potrebno odpravljati, kaj pridobivati, ugotavljajo stopnjo pričakovanja ali aspiracijo kakor temu pravimo.
Pot do uspeha uresničujejo posamezniki, posebno kadar so dovolj samozavestni, kadar si težnja in raven sposobnosti niso preveč narazen, kadar uspevajo premagovati lastne težave in zunanje ovire. Občasni uspehi jih spodbujajo in vlivajo upanje na uspehe v prihodnosti. Samozaupanje vključuje optimizem in navdušenje tudi tedaj, kadar ne gre vse najbolje, saj je življenje v tem, kar od njega pričakujemo in tako, kakršnega si ustvarjamo. Uspešni začenjajo dan v delovnem zagonu, se z jutranjimi vajami gibalno in psihično — duševno ogrevajo, so živahni, pričakujejo veliki dan in si dopovedujejo: danes bo dobro, jutri bo še bolje, težave je po njihovi sodbi moč rešiti, so v družbi uspešnih, vedrih ljudi, ne razjedata jih puščobnost in čemernost.
Kdor želi uspeti, ga mora odlikovati notranja udarna moč, ki dviga vnemo, samozaupanje in združuje tiste lastnosti, ki so potrebne pri uspehu. Oblast nad lastnim ravnanjem omogoča pravilno usmerjanje želja, čustev, mišljenja in gibanja. V zamišljenih kratkoročnih, vmesnih in dolgoročnih storitvah se je bolje osredotočiti na rešitve in ne na probleme, na uspehe in jih utrditi v zavesti v brezpogojnih trdilnih sodbah — moram uspeti!
J. Ažman
Nevidno letalo v vesoljskem vetru
Američani so sestavili »nevidno letalo«, ki ga ne zazna niti najsodobnejši radar, hkrati pa so nji-novi sateliti med preletom Semipalatinska odkrili jeklene krogle premera osemnajstih metrov, ueneral George Keegan meni, da gre za »vesoljski veter«, sovjetsko orožje z usmerjeno energijo, ki s protonskimi žarki lahko uniči vse bojne glave nasprotnikovih raket
Rivalstvo med Vzhodom in Zahodom se v novejšem času odraža tudi v tehnološki tekmi, v kateri so dosežki prvih in drugih postali pomembno merilo njihove moči. Pri tem velike sile nekatera odkritja kupujejo oziroma prodajajo, do nekaterih prihajajo po ne povsem legalni poti, nekatera pa jim tudi sama »padejo z neba«.
Nedavno so Američani objavili, da so po treh letih iskanj izpopolnili način izdelave letala, ki ga današnji radarji ne morejo odkriti. Letalo, imenovano »nevidno«, ima zelo malo ravnih površin, od katerih bi se radarski znaki odbijali in vračali na ekran. Zunaj je obloženo s posebno plastično maso. ki vpija radarske žarke.
Pentagon trdi. da bo z novo tehnologijo v desetih letih opremil deset odstotkov vseh ameriških vojnih letal, ki bi v primeru spopada lahko uničila sovjetsko protizračno obrambo in odprla pot klasičnim bombnikom.
Ali so Američani resnično obvladali novo tehnologijo, je težko reči. zanimivo pa je. da je novica »ušla« v javnost prav v Času predvolilne
propagande Carterja.
bivšega    predsednika I
Nasprotna stran seveda ni ostala gluha. Sovjetski generalpolkovnik Pavel Melnikov, komandant Vojne akademije Frunze. je izjavil, da je Sovjetska zveza sposobna odkriti in uničiti vse ameriške vidne in skrite rakete ter letala. Dodal je še, da bi njihovi znanstveniki lahko izdelali vsa sredstva, potrebna za uničenje sovražnika.
Dosežki ameriške tehnologije se kažejo tudi v novih zemeljskih radarjih, ki zaznajo letala celo za črto obzorja, in to kar 2900 kilometrov za njo. Delujejo tako, da oddajajo žarke v ionosfero, od katere se odbijajo za linijo horizonta in spet vračajo po isti poti. Tudi Sovjetska zveza pripravlja podobne radarje, ki bodo »gledali« za obzorje.
Razvoj sovjetske civilne in vojaške tehnologije_-je bil počasnejši od ameriškega, vendar je Sovjetska zveza na področju teoretičnih raziskav skoraj že dohitela zahod. Zato nekatere vrste zahodne tehnologije še kupuje, medtem ko strateško najobčutljivejšo razvija sama.
Tako ima Sovjetska zveza na nekaterih področjih, na primer, -pri aserjih z veliko energijo, celo prednost pred Američani. Novembra
Nekako takole izgleda ameriško »nevidno* letah
1975. leta so izvidni sateliti ameriškega vojnega letalstva v zgornjih plasteh atmosfere odkrili sumljive količine molekularnega vodika s sledovi tritija. Nad Semipalatinskim v Sovjetski zvezi so posneli ogromne jeklene krogle premera osemnajst metrov.
Divizijski general George Keegan, takratni načelnik obveščevalne službe zračnih sil ZDA, je menil, da so Sovjeti izdelali orožje z usmerjeno energijo, ki s protonskimi žarki lahko uniči vse bojne glave nasprotnikovih raket.
Strokovnjaki CIA so njegove trditve zanikali in dejali, da so velike jeklene krogle pravzaprav skladišča »vesoljskega vetra«. Kljub temu so se Združene države Amerike brž vrgle na izpopolnjevanje orožja z usmerjeno energijo, ki lahko pošlje »žarke smrti« proti katerikoli točki na zemlji ali proti letečim atomskim raketam.
To pomeni, da tista stran, ki ima tako sredstvo, lahko v delčku sekunde onesposobi vse nasprotnikove zaloge atomskega orožja in prepreči njegov raketni napad.
Gledano na splošno imata tehnologiji Zahoda in Vzhoda nekatere značilnosti. Ameriška, ki sloni na številnih raziskavah, nima dolgoročnih ciljev, konkurenca na natečajih med velikimi proizvajalci pa večkrat bolj škodi kot koristi.
Za sovjetsko tehnologijo je mogoče reči, da je še »počasna«, saj je razvoj nekega stroja ali naprave od prototipa do serijske proizvodnje precej dolg. Zanimivi pa so vendarle podatki zahodnih analiz, ki predvi devajo da bodo Sovjeti do 1990. leta v vojaški tehniki in tehnologiji prehiteli Zahod. Ce so s takimi napovedmi želeli dobiti več denarja za lastni razvoj, potem so zahodni analitiki povsem uspeli.
Dobro se namreč spominjajo '25. maja 19(i7, ko je sovjetski pilot Kpatko z migom priletel 200 kilometrov globoko na zahodnonemško ozemlje in mirno pristal na vojaškem letališču. Tu niso imeli nikakršnega orožja, s katerim bi se branili, če bi jih. recimo, napadel ali fotografiral letališče. Čeprav se je sovjetski pilot preprosto zmedel v navigaciji, so nemci besneli nad Luftvvaf-fe. Preleteti neopaženo 200 kilometrov dolgo pot ni majhna stvar. Krivi so bili zastareli radarji nemške protizračne obrambe in sodobna tehnologija sovjetskega letala, ki mu je omogočila zelo nizek let. Poročilo posebne komisije Luftvvaffe, ki je primer raziskovala, je dalo misliti tole: zaostajamo v tehnologiji.
Šestintrideseto prvenstvo SFRJ v alpskih disciplinah
Le dekleta vse discipline
POPOVA SAPKA   -  V makedonskem , smučarskem središču je bilo letošnje šestintrideseto člansko državno prvenstvo v alpskih disciplinah. »Pod streho« so smučarski delavci is Makedonije spravili le vse tri tenske discipline in smuk za moške. Slalom in veleslalom moških je bil pre-ioien  na  Pohorje  ali  pa  bo  v okviru nemoriala Zdravka Kritaja na Zelenici • >la. Organizatorji so se trudili, da bi - .ogočili kar najboljše pogoje za nastope. ua novozapadli sneg in gosta megla jim " to preprečila. Le prvi dan prvenstva, ko je bil na '   * po redu smuk, so moški in ženske imeli »imalne pogoje za tekmo. Novi članski -1 favni prvak je Locan Boris Strel, ki si je i ago  prismućal   z  idealno  smučino v jdnjem delu proge. Takoj ca njim pa sta uvrstila   naša   smuksčs, lanskoletni .>avni prvak Pletertek in Puhalj ki sta ;i.±'t*   člana   mariborskega   Bi mika. Z iičnim   petim   mestom   je presenetil .■teran« Dušan Gorisek iz Radovljice. v,ri dekletih je za presenečenje poskrbeli se ne šestnajstletna Alenka Mavec iz Ljubljane. Članica Olimpiie je bila že na uradnih treningih med najhitrejšimi. Ko je slo za naslov, se je izredno držala in Zt zaaluženo je osvojila ta svoj prvi državni €>, naslov. Tudi drugo mesto Polone Pehare je
pričakovano. Vi Rezultati - moški - 1. Strel (Alpetour) 1-.M.S7. 2. Pleteršek 1:06.M, 3. Puhalj (oba Branik) 1:08,73, 4. Kurah (Alpetour) 1:07,14, 6. Gorisek (Radovljica) 1:07.27. 6. Križaj (Trzic) in Benedik (Jesenice) oba 1:07,40. 8. B rud ar (Sarajevo) 1:07.68. 9. Peternel 1:07.88. 10. Grašič (oba Alpetour) 1:08.00: tenske - 1. Mavec (Olimpija) 1:07.26. 2. Pehare (Trtic) 1:08,20. 3. Klajn-
Alpsko smučanje
Tekmovanje v Otočah
Mlajši mladinci in pionirji ic Otoc v K8 Ljubno so pripravili tekmovanje v slalomu za pionirje in člane. Tekmovanje je bilo na domačem smučišču Spanov rob. Udeležilo se ga je 25 tekmovalcev iz vasi Otoce. Posavec, Ljubno in Dobrave. Tekmovalci so bili razdeljeni na tri akupine: mlajši pionirji, starejši pionirji in člani.
Pripravljalnemu odboru, ki so ga sestavljali Markelj, Sabina, Markelj Samo, Potun Boris, Pogačnik Zdravko, Debelak Roman in Toni is Otoc gre pohvala za izredno dobro organizirano prireditev, saj ao se selo potrudili in pripravili dve odlični
šček (Branik) 1:08,48, 4. Jerman (Olimpija) 1:08,48. 5. Leskovsek (Novinar) 1:00.23. 6. Dornig 1:00,88. 7. Kovač (obe Branik) 1:10,03. 8. P oren ta 1:10.28. 9. Ravnikar (obe Alpetour) 1:11.40. 10. Benedičič (Jesenice) 1:11.98.
okrnjeni Ženski vei.esi.ai.omski
nastop
Novozapadli sneg in gosta megla sta bila krivca, da se je tenski veleslalomski nastop s startom zavlekel tja do 14. ure. Izpeljan je bil le polovično, saj je nastopilo le petnajst tekmovalk. Nasa dekleta iz prve A garniture in dve iz druge namreč niso hotele startati.
Čeprav ni bilo najboljših, je drugi naslov Alenke Mavec pričakovan. Ta mlada Ljubljančanka se namreč razvija v odlično tekmovalko v veleslalomu in slalomu. Vendar je ta njen naslov s priokusom pelina, saj ni bilo ti..tih. ki bi jo lahko izrinile s prvega mesta.
Rezultati - Mavec (Olimpija) 2:22.04. 2. Porenta 2:24,79, 3. Česnik (obe Alpetour) 2:20.40. 4. Koprol (Olimpija) 2:26.04. S. Krek (Alpetour) 2:26,76, 6. KlajnMek (Branik) 2:28.81. 7. Mihelič (Alpetour) 2:31.37.
V SLALOMU DORNIG O V A
letošnji državni
članic je la Ljubljančanka Bojana Dor-
Slalom naslov dobil«
nig, ki je to pot prvi* vozila za avoj novi klub, mariborski Branik. Bojana je bila najhitrejša v drugem nastopa. Nataši Blažič, ki je vodila z lepo prednostjo po prvem nastopu, ni uspelo, da bi si v odločilni vožnji prismučala svoj prvi članski državni naalov. Bronasto odličje m je prislužila Andreja Leskovsek is ljubljanskega Novinarja*
Zal pa na tem prvenstvu ni bilo Nate Tome iz Alpetourja. Pred dnevi ao ji namreč v mariborski bolnišnici operirah meniskus. Na startu ni bilo tudi A nje Zavadlav iz Ljubljane, ki si je na treningu smuka slomila prst na roki.
Rezultati - 1. Dornig (Branik) 1:32,53. 2. Blati« (Triglav) 1:3231, 3. Leskovsek (Novinar) 1:33,08. 4. Ravnikar 1:34.00. 5. Porenta (obe Alpetour) 1:35,65. Mavec (Olimpija) 1:30,11. 7. Pehare (Trti«) 1:30.40, 8. Koprol (Olimpija) 1:37.50, 9 KlajnMek (Branik) 1:37.8«. 10. Cesnik (Alpetout) 1:40.70.
IJ. Humer
Najmlajši SB^SŽga« tekmovali
P**eej V2E£     "ovaB* i« Potegnilo       fi--a—a— v~
pritegnilo
**-r*^'*pSSe vzdušje PoVn' f*^«^„ov.nj«,7e MlTf^fpB skromna pogostitev
- Francki
Otočah
IM...I.P
Športno društvo Vodovodni stolp je pripravilo v okviru praznovanja krajevnega praznika in pete obletnice delovanja SD mnogoboj. K sodelovanju ao povabili male tolarje iz vrtcev Ciciban, Kekec, Janina in vrtca pri OS Simon Jenko ter tudi ostale, ki niso vključeni v redno predšolsko varstvo.
Tekmovanje je bilo 10. 2. 1981 v telovadnici OS Simon Jenko. Tekmovalni program so sestavile vzgojiteljice ia je obsegal naslednje spretnosti: kotaljenje toge. ciljanje toge v ko*, hoja po Mirih, plazenje po klopi, plazenje skozi obroče, slalom na papirju podajanje toge v koloni nad glavo.
Pokal je osvojila predšolska skupina iz vrtca pri OS Simon Jenko. Vzdušje je bilo izredno. Skoda, da se tekmovanja niso udeležili tudi otroci, ki niso vključeni v predšolsko varstvo.
N. Znidar**
Sindikalne igre jeseniške občine
Najboljša udeležba doslej
»vet za šport. rek».,ii. ,_ , oP
»vet za šport, rekreacijo in izrabo pro »tega časa pri občinskem svetu Zveze sindikatov Jesenice je organiziral na smučišču v Mojatrani 9. zimske sindikalne športne Igre jeseniške občine v veleslalomu in smučarskih tekih. Udeležba je bila letos rekordna, saj je nastopilo skupaj 424 tekmovalcev in tekmovalk iz 96 osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc iz TOZD in OZD jeseniške občine. K uspeli množični športni manifestaciji delavcev je pripomoglo tudi lepo vreme in dobro pripravljene proge, ki so jih uredili smučarski delavci iz Mojstrane in Rateč.
Tudi tokrat so najhitreje vijugali med vratci in tekli nekdanji znani športniki, ki se danes razen dela te vedno aktivno ukvarjajo z najrazličnejšimi športi. Ne gre
Radovljiške sindikalne igre
Teklo jih je 300
RADOVLJICA - V okviru športnore-kreativnih iger radovljiških sindikatov za leto 1981 je bilo v Gorjah pri Bledu letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih. Ns tekmovanju, ki so ga pod pokroviteljstvom OSZS in ZTKO Radovljica zelo dobro organizirali in izvedli prizadevni člani TVD Partizan Gorje, je nastopilo 49 žensk in 251 moških ali skupaj rekordnih 300 članov sindikata iz 56 osnovnih organizacij.
Na zelo dobro pripravljeni lahki progi in v lepem vremenu so tekmovalci in tekmovalke tekmovali za občinske naslove v teku na 6 km oziroma 3 km.
Ženske A: 1. Irena Kovačič (Vezenina Bled), 2. Andreja 2van (Gradbeno podjetje Bohinj), 3. Mojca Novak (Murka Lesce); tenske B: 1. Darinka Pirnat (Zdrav, dom Boh. Bistrica), 2. Slavka Con (SO Radovljica), 3. Kati Poljanec (Lip Bled); tenske C 1. Lojzka Kosmač (SDK Radovljica). Albina Ristič ( LIP Bled). 3. Jasna Kaiser (LIP Bled); moški A: 1. Jote Erčej (LIP Bled), 2. Franci Ferjan (Vezenine Bled), 3. Franc Tajnikar (Veriga Lesce); moški B: 1. Janez Malej (Filbo Bohinj). 2. Zdravko Po-a-ačnik (Iskrs Otoce), 3. Miloš Janša (Ven-E Lesce); moški C: 1. Pavel Kobilica (GG Bled) 2. Franc Lapajne (LIP Bled). 3. Andrej Soklič (LIP Bled); moški D: 1. Tine Rozman (Gradb. podj. Bohinj). 2. Jaka Reš (Osn. šola Lipnica), 3. Viktor Repinc (LIP
B,Ekipšno tenske: 1. LIP Bled 38 točk. 2 Vezenine Bled 31 točk. 3. Elan Begunje 27 točk. 4. Veriga Lesce 15 točk. 5. Murka Lesce 14 točk; ekipno moški: 1. Veriga BS H7 točk. 2. LlČ Bled 71»točk J. Klan Berunje 71 točk, 4.-5. Iskra Otoce 28 S3CT- 5. GG Bled 28 točk. Ekipno sku-oai- LIP Bled 117 točk. 2. Veriga Lesce 102 točki. 3. Elan Begunje 98 točk. 4 Vezenine Bled ožtočk. 8. Is-r. Otoce34 točk.- -
Tek treh dežel
KRANJSKA GOBA - Obmejno av-strijsko telovadno društvo Pod kio-šter, Turistično društvo Trbiž in Turistično društvo Kranjska gora se te IEEanmtt* n" ,eto*n'i "mu*ar*ki tek
Ta tretji zaporedni tek bo 8. marca a startom pred hotelom Komna« v Kranjski gori. Proga poteka ia Kranjske gore v Planico In nazaj v Rateče čez jugoalovanskoitalijansko mejo, mimo Bele peći. Nato savije pred Trbižem v dolino proti avstrijski meji in od tod do vam Selce nad P od kloštrom.
Prijave sprejema Turistično društvo Kranjaka gora. Prijavni na je 300 dinarjev. Organizatorji bodo s prijavnimi pokrili del skupnih stroškov. Vsak udeleženec dobi značko Teka treh dežel, diplomo, listo o doseženih rezultatih in vrečo ss obleko. S to prijavni no organizator krije tudi stroške avtobusnega prevoza na relaciji Pod-klošter-Trbiž-Kranjska gora.
Tek bo 8. marca s startom ob 9. uri.
-dh
Sporočili ste nam
LOŠKA NAMIZNOTENISKA LIGA -Končan je prvi del tekmovanja v škofjeloški namiznoteniški ligi. ki je potekal brez večjih zapetljajev. kar kate na resnost in zanimanje moštev za tekmovanje. Med posamezniki je pokazal najboljšo igro Jano Rant (Kondor). V najmočnejši skupini A vodi Kondor I pred Grapa rji — LTH in Zmincent. v B skupini Kondor II pred Alplesom in G radi sem. v C skupini na Gabrk II pred Centrom slepih I in Alpino.
•I. Starman
VATROSTALNA ZMAGOVALEC - Jeseniški kegfjači na ledu so letos te pripravili številne prireditve, od katerih so bile nekatere z močno mednarodno udeležbo. Prav tako je tudi zaključeno klubsko moštveno prvenstvo. Sodelovalo je sedem moštev, ki so se po šestkrat pomerila med seboj. Zmagala je Vatrostalna 00 točk pred Gradbincem 44, ekipo Krivec 43. Murko 38. Zeiezarjezn 32. Mladinci 7 točk in Mladinkami 0 točk. Ekipa Vatrostalne je letos dosegla te lepe mednarodne uspehe. Tako je 14. februarja nastopila skupaj s 23 drugimi ekipami v Celovcu. Zmagala je v svoji skupini, nato pa je bila najboljša tudi v finalu in -t—-g*'* Za Vatrostalno so kegljali I jih. Kahnik. Železni kar in Sapek.
I Hahič
DOBRA IGRA SAVE - Končali so se tretji turnirji v vseh skupinah republiških namiznoteniških lig. V Hrastniku je igrala vodilna skupina I A lige- Triglav je bil na tem turnirju tretji, v skupnem vratnem redu pa je as četrtem mestu. V Izoli je bil turnir moške B lige-zahod. S šestimi točkami so zmagali Jeseničani. Sava pa je bila četrta- Jeseničani so v skupni uvrstitvi dragi. Sava pa četrta. V Kranju pa je Sava te zagotovila naslov republiških prvakinj. Vodi z 12 točkami pred Semedelo o in Vrtojbo, kije brea točke. •
ŠAHOVSKE NOVtCB - Po 7. kolu član-akega šahovskega prvenstva Gorenjske vodita Ostermaa in Mencinger s 0 »očka-■L Še posebej se je izkazal Praznik, ki je zanašal štirikrat zapored in se prebil do delitve 4. mesta. Preseneča slaba uvrstitev lanskega prvaka Zeleznika.
Zanimive je bilo tudi pionirsko šahovsko prvenstvo Gore«jake. odigrano v Zireh. med starejšimi pionirji je zmagal Srečo Mrvar (Trti*), aaed starejšimi pionirkam Marin Osneie (Lesce), used mlajšimi pionirji Marko Paxlar (Oš. T. Cufar). med mlajšimi pionirkami P« Vika Marušič (OŠ T. Cufar Jeseaice).
V. Perovn-
pa pozabiti tistih tekmovalcev ia tekmovalk, ki so se tudi z najmanjšimi izkušnja mi brez strahu spustili po dobro pripravljeni, vendar nekoliko ledeni progi! Ob zaključku 0. zimskih sindikalnih športnik iger je na razglasitvi rezultatov zbrane pozdravil Branko Iakra, predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Jesenice.
rezultati - veleslalom: članice
nad 45 let: 1 Lojzka P raček (Društvo upokojencev Jesenice), 2. Rafaela Cop (Center srednjih šol Jesenice). 3. Cvetka Koblar (Sind. konf. Železarne); članice do 45 let: 1. Danica Benedik (Sind. konf. Železarne), 2. Tilka Cekovnik (Splošna bolnica Jesenice), 3. Anica Kavčič (Sind. konf. Železarne); članice do 30 let: I-Draga Vindišer (SGP Gradbinec Jesenice). 2. Metka Kobler (Sind. konf. Železarne). 3. Jelka Rakovič (Zdravstveni dom Jesenice); članice do 25 let: 1. Slsvics Podlogar (Ko-vinotehna Jesenice), 2. Majda Papler (Emona Market Jesenice), 3. Jožica Sintič (Elim Hrušica); člani nad 45 let: 1- Rudi Benedik (Iskra Blejska Dobrava). 2. Janez Smolej (Sind. konf. Železarne), 3. Franc Gašperin (Društvo upokojencev Kranjska gora); člani do 45 let: 1. Mirko Klinar (SGP Gradbinec Jesenice). 2. Alojz Krauthaker (Kovinoservis Jesenice), 3. Jote Peternel (Elim Hrušica); člani do 35 let: 1- Cena Straus (Vzgojnoizobratevalni zavod Jesenice), 2. Frsnci Rabič (TOZD Hoteli Kompas Kranjska gora). 3. Boris Pesjak (Sind. konf. Železarne); člani do 25 let: 1. Matjaž Soberl (TOZD Zarja Jesenice), 2. Tomo Mi-Ijevič (TOZD Hoteli Kompas Kranjaka gora), 3. Janez Kovač (Sind. konf. Železarne); ekipno veleslalom: 1. Sind. konferenca Železarne, 2. Sind. konf. Vzgojnoizobratevalni zavod Jesenice, 3. TOZD Hoteli Kompas Krsnjska gora.
TEKI - članice nad 45 let: 1. Vida Jelov-čan (Sind. konf. Železarne). 2. Mara Leskovsek (TDO Golica TOZD Delikatesa Jesenice), 3. Jerica Tušar (Splošna bolnica Jesenice); članice do 45 let: 1. Jožefa Deč-man (Carina Jesenice). 2. Marica Ravnik (ŽIC Jesenice), 3. Jožica Bakovnik (Sind. konf. Železarne); članice do 35 let: 1. Sabina Nabernik (Splošna bolnica Jesenice). 2. Tončks Brudar (TOZD Hoteli Kompas Kranjska gora), 3. Marija Kaj ta r (Postaja mejne milice Rateče); članice do 26 let: 1. Bojana Kobentar (Sind. konf. Železarne). 2. Saša Lavtičar (Sind. konf. Železarne). 3. Majda Pauzalovič (Planika Breznica); člani nad 46 let: 1. Franc Lakota (Sind. konf. Železarne), 2. Jote Repinc (SGP Gradbinec Jesenice). 3. Martin Pazlar, člani do 46 let: 1. Marjan Balob (Iakra Blejska Dobrava). 2. Janko Kobentar (Upravni organi OSB Jesenice); 3. Jote Dolžan (Sind. konf. Železarne); člani do 35 let: 1. rado Pristov (Sind. konf. Železarne). 2. Srečko Trpin (Sind. konf. Železarne). 3. Franc Zupan (SGP Gradbinec Jesenice); člsni do 25 let: 1. Tone Djuričič (Sind. konf. Železarne). 2. Ivan Piber (TOZD Gradiš Jesenice), 3. Izidor Koder (Sind. konf. Železarne); Ekipno teki: 1. Sind. konf. Zelezsrne, 2. Postaja mejne milice Rateče. 8. ŽIC Jesenieer
i. Kalni
Turistični veleslalom na Krvavcu
Mark«
smer hrbta
težav
lažji
merah
spodnji
m si i k
HO-«*.
putiebovali H ur.
»1 i
gerhok
cfrkiJE - Turistično društvo Cerklje w _~*ltovaniu z RTC Krvavec orga-b°_iV i^*£ ob lt. uri na Krvavcu niziralo  lnt»V — — prehodni
^T^Jf^ies^ruštT. Cerklje. Na .TJL"   b^T-odelov.li  člani Turi-tlll. ll.liaM,^ 2 , najboljši
fm££SSiSSti^ prejeli medalje in^^-nja^jboljše Turistično društvo prehodni pokal. , Kuhar
ALPINISTIČNE NOVICE
V petek. ■«>. I. I'**i so kranjski alpinisti Nejc Zaplotnik. Peter Markič ter Andrej in i Stremfelj pozno dopoldne vstopili v Šimenc-Skarja v S -Meni Dolgega irtita. Zaradi dobrih razmer, ki so v zim-ikeni času na tem i x xf r< >,"• 111 zelo redke, so hitro napredovali in so težji del smeri preplezali že isti dan. Bivakirali so že izven ti v soboto jim je ostal le še krajši. •I in vrnitev v dolino. O dobrih raz-inrini. \ steni in |>;i seveda o vsestranski pripravljenosti alpinistov- tvsi štirje so tudi l selekciji za himalajsko odpravo na I. hol se. ki odhaja prihodnji mesec) nam največ pum čas. ki so ga potrebovali za sam \/|miii. saj so efektivnu plezali samo |:t ur.
Smer Simem -Skarja spada meti težje smeri V »istenjih nad Cesko k<»čo in Ledinami. Poteka |mi izrazitih navpičnih ploščah v Dolženi hrbtu. Preplezala sta jo Tone Skarja in Pavle Šimenc »>. in 7. H. in je skupaj s smerjo Trikoi — prav tako v Dolgem hrbtu, dolga leta predstavljala višek težavnosti v ost en j i h Ravenske K očne. Zadnja leta je smer vedno bolj • modna« in že vrsto let so se Vratili pnizku si. da bi |o preplezali tudi pozimi, a so slabe ra/.nirre vedno pogojevale umik iz stene Letošnje dobre razmere so vzpon omogočile prav isti četverici, ki je preplezala pozimi t udi že i »men ,:-n i Trikoi.
% 24. I. I9HI    so   Peter   Markič. Andrej Stremfelj   in   Nejc   Zaplotnik preplezali i slap \   l.iilinskeiii vrhu. Slap je I20 m ni dosega v zgornjem delu stopim   naklonim     Za   VZ|MU| so
-ta Boštjan Kekcc in Kranc l.an-loha AO .Skofja Lokal »pravila T zimsko pimavitrr smen Rumena diagonala v steni Nad Silom glave nad Vršičem. Smer sia preplezala \ sedmih urah kljub temu. da je bilo v sitodnjem delu izbitih ■nuj klinov. Orem smeri je V/VI. A2 Alpinisti poročajo tudi o številnih drugih |M.iM.vilvab Tako sla 27. I. Marko Ažman
1
Dekleta niso hotela nastopi
POPOVA ŠAPKA - Letošnje šestintrideseto državno prvenstvo v alpskih disciplinah je bilo okrnjeno. Slabi pogoji za tekmovanje, novozapadli sneg in megla HO preprečili, da bi organizatorji iz Makedonije lahko spravili pod streho vse tri discipline za člane in članice. Prvenstvo so zaključili v ženski konkurenci in še veleslalom je bil nepopoln, saj najboljše niso nastopile.
Na dan prvenstva je mednarodna žirija zaradi goste megle in novozapadlega snega itdlaga-la start deklet za prvo velesla-lomsko preizkušnjo. Kt) so ob 14. uri dali znak za začetek tekmovanja, se na startu niso pojavile- vse reprezen fantke iz prve jugoslovanske A vrste in dve iz B reprezentance. Kot razlago so navedle, da so pogoji na progi nemogoči za tekmo in da pod takimi pogoji ne bodo vozile. Kot smo lahko ugotovili iz televizijskega posnetka TV Ljubljane, so bili pogoji na progi dobri, vidljivost pa tudi solidna.
Kaj jih je privedb), da bojkotirajo nastop v veleslalomu^ Pred
napovedanim startom y< Popovi Sapki res mefa ^ so organizatorji z ir/iJbj, odmetavali novozap^^ Mednarodna žirija je žila čas starta. V tej L,l glavni sodnik trener t^} reprezentance A J(^. J njegov pomočnik pa j?^ R garniture Milan 2^ I in razsodišče, v kQtftn\ tudi mednarodni FIS ^ prav zaradi megle j* proge tekmi*vanje pr^ 14. uro. Med tem čam^, ta sklenile, da pod to*,*,, ne bodo startate. Pri redile hudo napako, ki la   disciplinskega p,J bilo fer, da so pri te^ slabo   uslugo organi tudi tistim tekmoiti^ nato vozile.
Dekleta se sedaj ibw j tre odločiti*. Strokm^H Jugoslavije je že ukrt* ta ne bodo smele n£ prvi mednarodni F]§ polovico pa so sj tudi denarne nagradf j* za svoje uspehe. ^
Hi
Štirje
na ameriško-japonski turneji
POPOVA SAPKA - Strokovni svet SZ Jugoslavije je med državnim prvenstvom na Popovi Sapki določil, da na nadaljevanje alpskega svetovnega pokala odpotujejo štirj« alpinci. V ponedeljek, 2. marca, bodo z mariborskega letališča prek Gradca v Ameriko odpotovali Bojan Križaj, Boris Strel, Jote Kuralt in Jurij Franko. V japonskem Furanu se bodo tem našim štirim fantom pridružile še Bojana Dornig in Anja Zavadlav.
Naše štiri alpince čakajo v Ameriki in Japonski ter nato v bolgarskem Borovcu trije nastopi v veleslalomu in dva nastopa v slalomu, četrti in zadnji veleslalom pa bo 25. marca na finalu svetovnega alpskega pokala v Kranjski gori.
Prepričani smo, da so zadnji teden naši fantje dobro izkoristili za trening, saj sedaj svetovni poka) prihaja v zaključni del. Bojan Križaj je še vedno v kombinaciji, da osvoji tretje mesto v generalni razvrstitvi, lepe motnosti za srebrno ali bronasto odličje ima tudi v slalomu. Tudi ostali naši trije bodo skušali v Ameriki, Japonski in Borovcu ter nato v Kranjski gori osvojiti čimveč točk.
-d h
v Ledinskem vrhu (2. ponoviuv,. Grapn med Veliko Koroško Babo in Ledni sk
nviivan    ■ »ko si« _i. i. i-i«■ n.- ........... .
Matej   Kranj,   ponavljala   Skovirjevo      Uzanom iz (.oni
>r\ I I I I vrhom pa so ponavljale naveze Matjaž Beguš-Rudi Lanz. Franci Markič-Loj-/e Koz.an in Pavle Oman -Drago-Scgregur ( vsi iz AO Kranj).
Po mesecu dni v letu IJ18I se že jasneje kažejo rezultati dela v pretekli sezoni, zato homo v nekaj nadaljevanjih obdelali poročila gorenjskih alpinističnih odsekov u delu v letu 1980
AO Gozd Martuljek združuje 12 aktivnih alpinistov, od tega kar H članov uziroma pripravnikov C.KS in 2 gorska vodnika. V letu l!tK(l so opravili 17 plezalnih vzponov od III. do V. težavnostne stopnje, en član pa se je udeležil tudi odprave v področje' Mt. Kenve. Odsek je sodeloval tudi pri pripravi pohoda na Stol in pri izvedbi triglavskega smuka.
AO Radovljica ima l"> članov, od tega II aktivnih, ki so opravili skupno 1(1 vzponov vseh težavnostnih stopenj, dva člana pa sta se uspešno udeležila tudi alpinistične odprave v Ekvadorske Ande. Odsek ima svojo alpinistično šolo. ki jo je obiskovalo h tečajnikov, končala pa sta jo dva. Poleg tega je odsek sodeloval tudi na delovnih akcijah matičnega društva in pri pohodu na Stol.
AO Bohinj združuje l"> članov od lega 7 aktivnih, ima enega alpinističnega inštruktorja inzpripravnika C.RS. V lanskem letu so člani opravili skupno 141 vzponov vseh težavnostnih stopenj, eden pa se je udeležil tudi odprave PI) Radovljica v Ekvadorske Ande. Odsek vzdržuje dva bivaka, izvedel je demonstracijo plezanja za gozdno šolo pri T/,S in organiziral turni smuk z Rndkf t\ okviru akcij PZSl.
AO Gorje ima 1J1 članov, od lega "> aktivnih, ki so opravili ti 1 vzponov vseh težavnostnih stopenj. En član se je udeležil tečaja za vzgojo šerp v Nepalu. Odsek je v okviru alpinistične šole uredil plezalni sodeloval je pri. čiščenju reke Hado-delii  mladinskega odseka  ui s Par-
v rtec, v ne.
M I lolein
Na teku se dobin\0
KRANJ - Novoaaz**, urejene vsdiščs hsj»l» 1 so ponovno vabljiv, t »Um nost, da si val, k}1*)! smučarskim tekom, k*J 4 vzamete urico časa* j?* 4 smučmi preznojite.     * »I
Za konec tedna bo*,, prireditvi: v sobot«,jT* 15.  do   17.   ure rek* vadišču Kokrice. T« , roatne kategorij« 04 rejših  občanov. PraT* enega do pet kilometri
V nedeljo bo drj^ Logarski dolini, h ^ skupni prevoz. Prijav, sami Planinskega di petek od 17. do 10. ni>
Na Jesenic; republiško prvenstvo v umetnost drsanju
JESENICE - Drsalni L soboto, 14. februarja, n« dvorani Podmetakljo u.^, tošnje republiško prvni^ J nem drsanju za člane, tf^L-mladinke, pionirje in plotM;
V primerjavi z letom IMvlu prvenstvo bolj množično, J*J pa so bili kvalitetnejši i^T Skupaj je nastopilo 40 t*| slovenskih klubov Ceh>,. kluba Int. Stanko Blosddtj je pred nedavnim spet uuW
Na dopoldanskem del« ^ najprej na sporedu obven«) pa kratki obvezni progrtnJT] program.
Se posebno pomemben * \ prvenstvu za štiri mlad* ti mladinko   Metko   Hleiu. , Mateja Pangrl (oba ii O^Tj mladinski par Romano K»^t Avsenika. Vsi štirje dnnki", kandidati iz Slovenije u skih olimpijskih igrah Wo jevu.
Kandidati so ns ledenici dobro znanje in s prik»i»m»„ dovoljili sodnike.
Naj omenim, da je v »kis*,, pionirk, ki so tekmovali t«^ ka Bloudka, prehodni pokaj«1 osvojili drsalci Celja.
REZULTATI - pioniri) C i sine (Celje); pionirke C. 1. f 2. Helena Konobelj (obe J«. B: 1. Jerneja Pec. t. K\t\ Barbara Grenko (vse Ceb>V 1 David Praprotnik (lni. Sui, Ljubljana); pionirke A: 1.1««v Mateja Grenko, 3. Nauk bi Celje); pionirski pari: 1. W Lakner (Celje). 2. BarVe,,» Steblaj (Jesenice);
Mladinci: 1. Sandi Avta* j mladinke: 1. Mateja A«** i Irina Vauhnik, 3. Moics K« niče); člani: L Matej Pu niče: 1. Metka Hladln, t Celje); mladinaki pari: 1.1 Sandi Avsenik (Jesenice).
DIJSKI SPORED
rA, 18. FEB.
Dobro jutro! - 8.06 Pio-tednik - 9.06 Z radiom poti - 10.06 Pojo amater-zbori - 10.30 Panorama glasbe - Sobotna mati-11.06 Zapojmo pesem veseli pustni čas - 11.20 reportaža - 11.40 t nami - 12.10 Goda v ritmu - 12.30 Kmetijski Cvetličarstvo -Veseli domači nape vi -Danes do 13.00 - Iz na-krajev • Iz naiih sporedov 1X20 Obvestila in zabavna
- 13.30 Priporočajo
- 14.06 Kulturna pa
- 15.30 Zabavna glas-- 1550 Radio danes, radio
16.00 Vrtiljak • 17.05 imo svet in domovino - UL30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obve stik in zabavna glasba -»36 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Otfaaja za nase izseljence -0jO6 Lirični utrinki - 23.10 Z notami po nafti donovnu - 00.06 Nočni pro-gmm - glasba
HI jubjanska banka
Temeljna banka Gorenjske, Kranj
100 Sobota na valu 202 -Dober dan na drugem
- 13.05 Radi ste jih
- 13.35 Glasba iz Amerike   - 14.00
aja republik in pokra 15JO Hitri prati (Zabav orkestri in klavir v ritmu) 15.45 Mikrofon za Evo Sršen 16.00 Na! podlistek -iij Zenzinov: Komsorrlol-izpoved - 16.15 Lepe ine - 16.40 Čaj za dva -735 Lahka glasba jugoslo-nkih avtorjev - 18.00 Pol za chanson - 18.35 Naši ■ji in ljudje - 18.50 Glasbe-i ■aiKgra . 18.55 Razgledi i kulturi - 19.25 Športna so-(prenos in komentarji) -15 Mak nočna glasba -SOS - V soboto obuja-spomine - 22.45 Zrcalo 22.55 Glasba za ko-: programa
jubjanska banka
na Bledu
IA, 1. MAR.
Dobro jutro! - 8.07 Ra-igra za otroke -a pesniki otrokom -pomnite, tovariši! -Obisk - 11.00 Pogovor s muci - 11.10 Naši poslu -čestitajo in pozdravlja-13.10 Obvestila in za glasba - 13.20 Za kme-proizvajalce - 13.50 Pi-godbe - 14.05 Humore at taca tedna - Humoreske muko - 14.25 S popevkami laviji - 15.10 Pri nas 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa - 1120 Gremo v kino - 17.05 Popularne operne melodije -1750 Zabavna radijska igra -1148 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19J5 Lahko noč, otroci! -1146 Glasbene razglednice -2040 V nedeljo zvečer - 22.20 Gkobena tribuna mladih -2J.10 Mozaik melodij in plesali ritmov - 00.05 Nočni program - glasba
jubjanska banka
v Bohinjski Bistrici
Nedelja na valu 202 -V nedeljo se dobimo -glasba in se kai - 19.30 20.30 Glasba iz gramofona - 21.30 Iz
francoske diskoteke - 21.45 Karakteristike - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
/H ljubljanska banka
v Gorenji vasi
PONEDELJEK, 2. MAR. Prvi program
4.30 Poročila - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringaraja -8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - Vrt v marcu -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev • Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.50 Priporočajo vam ... 14.06 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otroci! -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - Frank Martin: Koncert za violino in orkester -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza
/O ljubljanska banka
na Jesenicah
Drugi program
8 00 Ponedeljek na valu 202 -13 00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet m mii-UUO Snanske popevke - 16.40 Od eE di pet -^7.35 Iz partitur oXstra »George Sheanng-17.55 FUmsk. zasuTc^-■ 18.00 Pesmi svobodnih oblik 18 40 Mali koncert lahke riasbe 18 S5 Raz8,edl P° lulturi - 19.25 Stereorama -
za konec programa
#9 ljubljanska banka
v Kranju
TOREK, S. MAR. Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan - - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Operne anje m monologi - 1135 Znano in prUjffino - 1210 Danes ES izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Andrej Orešnik. Odnosi med mlečnostjo in plodnostjo krav -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam. . -14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 1550 Radio danes, radiojutn! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje -
18 45  Glasbena   medigra -
19 25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta -2000 Slovenska zemlja v pesmi in besedi-20^0 S soj,
sti m ansambli JRI -Radijska igra - 22.15 Infor: mativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših
RADIO TRIGLAV JESENICE
Pmmaeljek:
1100 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi - Čestitke ali izbor do-smč> glasbe
Terek:
16 00 Domače aktualnosti -obvestila 16.30 Oddaja za mlade - Morda vas bo zanimalo 17.20 Delegati sprašujejo Oddaja o NNNP - Čestitk*-
1600 Domače aktualnosti -obvestila 16..'KI Stop zelena kaf Morda vas !*> zanimalo . čestitke
Četrtek
MLOM Domače aktualnosti obvestila - I »i .'10 Nafte zrcalu
Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas Čestitke Petek:
16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki
Sobota:
16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kani danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Nafti odmevi -Čestitke
Nedelja:
11.00 Mi pa nismo s. uklonili
- Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Nafti odmevi
- Morda vas bo zanimalo
sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba
/O ljubljanska banka
v Kranjski gori
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dixielanda Kenn.v Bali 13.35 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Frank Valdor -16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Kriki in šepetanja - 17.35 Iz partitur orkestra Radia MUnchen - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kultura - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in psem -21.45 jazz na II. programu -Herbie Mann - Al Haig -Jimm.v Raney - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
JU ljubljanska banka
v Lescah
SREDA, 4. MAR. Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervira8no za... - 11.35 Znano in priljubljeno (prenos Radia Maribor) - 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba - v prostoru in času - 18.15 Naš gost -18.30   Kaj   radi poslušajo
- 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca -20.00 Koncert za besedo -Makedonija - 20.25 Minute z Josipom Pavčičem - Samospevi, klavirske skladbe -21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Don C ar los«
- 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz
Bred   polnočjo   - Michael frbaniak - Idris Muhamed -00.05 Nočni program - glasba
/O ljubljanska banka
v Radovljici
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 - 13.00. Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 JY -POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35-15.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne muzike 22.00 V discoritmu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
A» ljubljanska banka
v Škofji Loki
Četrtek, s. mar.
Prvi program
4.30 Dobro jutro!- - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - MPZ Maribor - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za ... -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se
vključujejo - 18.35 Leoft Janaček: Concertino za klavir, dve violini, violo, klarinet, rog in fagot - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - . Podoba našega NOB -III. - .21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev -00.05 Nočni program - glasba
IU ljubljanska banka
v Tržiču
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki
- 13.35 Znano in priljubljeno .
- 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub -t. Jones - M. Levvis Band -Christine Zacher - Joe Venuti - 17.40 Iz partitur »Londonskega festivalnega orkestra« in »Bostonskega pops orkestra« - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne muzike - 22.00 S festivalov jazza - XXI. Mednarodni festival jazza Ljubljana - 80 PORL + Etta Ca-meron - Bigband HTV Novi Sad - 22.45 Zdrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
A» ljubljanska banka
NAGRADNA KRIŽANKA
v Železnikih
PETEK, 6. MAR. Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti mag. Tone Zafošnik: Rezultati pridelovanja trsnih cepljenk na foliji - 12.40 Pihalne godbe -13 00 Danes do 13.00 - Iz na-Slh sporedov - Iz naših krajev - 13 20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Kolo in rapsodija - 14.25 Naši poslušalca čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri' -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi -Skladbe Izaka Poša in Ferdinanda Leopolda Schwerdta -18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik -00.05 Nočni program - glasba
/O ljubljanska banka
v Žireh
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Alice Coltrane
- Chick Corea - Garry Bur-ton - 13*15 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas
- 15.30 Glasbena medigra -15.45 Vroče - hladno - 17.35 Odmevi z gora - To in ono s planinskega sveta - 17.45 Glasbena medigra - 17.55 Vodomet melodij - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne muzike - 22.00 Lepe melodije
- 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
Ce isćete otroško jakno, toplo zametno, ali lažjo i/ balonske svile, poglejte v Zarjino specializirano otroiko trgovino K K K K (' na .Jesenicah. Bbgato izbiro imajo. Predstavljamo vam te, s simpatično črtasto podlogo, ki je pri toplejših jaknah iz mehkega frotirja, pri balonskih pa tanjša. V modri in rdeči barvi se dobe.
Cena: 960 do 980 din za volnene in 780 do 790 din/a »balonske«
		1	2	3	4	5		6	7	8	9	10		
	11							12					13	
14			J	■	15		16				17			18
19		J	■	20							■	T		
23												m	26	
21		28				29			■ 30			31		
	32				33				34					
35			L			37	38	39			■		40	41
42		43	■	1						»	W			
46			47	■	48									
	50			51				52		53				
		54						55						
VODORAVNO: 1. velika, zelo strupena azijska kača, 6. s prvega, skraja, 11. kdor premišlja, razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih, mislec, modrijan, 12. huda nalezljiva črevesna bolezen, 14. ime pevke zabavnih melodij Kos, 15. črna ptica z rdečo liso na glavi in pod repom, 17. pripadnik indoevropske skupine ljudstev, 19. nekdanji turški nižji vojaški ali civilni oblastnik, 20. zvezda spremljevalka, nebesno telo, ki kroži okoli planeta, 22. število z dvema ničlama, 23. rimsko število 6, 24. daktilografija, 26. kratica za exempli gratia, na primer, 27. vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti, 29. pogovorni izraz za noter, 30. mavec, 32. najbolj razširjena rastlina, 34. uklonitev, 35. kratica za tre-molo, 36. slovar, knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene, 40. Angela Ocepek, 42. otok in mesto na tem otoku v severnem delu Jadrana, 44. miza za učitelja v razredu, *45. kratica za pošta, telegraf in telefon, 46. stil, 48. najvišja oblast v ruski pravoslavni cerkvi, sveti s., 49. knjižni izraz za ljubezen, zlasti čutno, 50. pesnik ljubezenskih pesmi, tudi kdor se ljubezensko, spolno čezmerno izživlja, 52. lega, lesena podloga za sode v kleti, 54. surovina v lončarstvu, kiparstvu in opekarstvu, 55. delovna skupina.
NAVPIČNO: 1. zaključni, končni del skladbe, stavka, 2. vzvišena lirska pesem. 3. kratita za brat. 4. kdor skrbi za red. 5. brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti, 6. okostje, 7. okrogel pecljat izrastek na sluznici, 8. mednarodna avtomobilska oznaka za republiko Libanon, 9. daljše časovno obdobje, era, 10. grški bog vojne, 11. zadnji sonet sonetnega venca sestavljen iz prvih oz. zadnjih verzov vseh štirinajst sonetov, 13. stroj za proizvajanje izmenične napetosti, 14. žareča tekoča snov iz ognjenika, 16. portugalsko ime za Tajo, najdaljšo reko Pirenejskega polotoka, 18. afriška republika v Gvinejskem zalivu, 20. z besedami izražena misel, v glasbi samostalni del večje večstavčne kompozicije, 21. tiskarski delavec, 24. garje, 25. amenški mikrobiolog, ki je proizvedel zdravilo proti otroški ohromelosti, Jonas Edward, 28. avtomobilska oznaka za Turčijo. 31. avtomobilska oznaka za D oboj, 33. morilec iz zasede, asas, 34. majhen ugriz, ujed, .35. oblika rastlinskega s^bla, 37. nravoslovje, moralna načela, norme, 38. znak za denier, oznaka za debelino kemičnega vlakna in svile, 39. mesto v zahodni Zambiji, ob meji Zaira, 41. estonski estradni pevec, Grigor, 43. najboljši teniški igralec, Sved Bjorn, 45. nasprotje od narobe, 47. zadetek pri nogometu, 49. italijanska petrolejska družba, 51. znak za kemično prvino titan, 53. Gregor Tozon. ^
Rešitev nagradne kri tenke z dne 20. februarja: 1. vrtnar. 7 Aumale, 13. lepotec, 1£ «rt£P^onf EG, 17. sekvester, 19. Ti, 20. Kar, 22. naivnež, 23. mik, 24. Aloat, 26. Knm, 27-/ant. 28. B",-^'*°"' ca, 32. bastard, 34. Nino, 35. biva, 36. tein, 38. celek, 41. Ast, 42. Krakovo, 44. Aci, 45. rt, 46. gmaavosi. 48. IS, 49. tropine, 51. Asirija, 53. laguna, 54. sandal.
Prejeli smo 87 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrada (150 din) prejme JurePorenta, Dor«*rja30, 64209 Zabnica, 2. nagrado (120 din) prejme Vida Rugale, 64000 Kranj, Kidnčeva 3, 3. nagrado (100 din) prejme Iva Slapar, 64000 Kranj, KoroSka 14. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitve pošljite do srede, 4.marca, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
r
IZBRALI SO ZA VAS
Tudi ta izredno lep dekliški dežni plašč smo videli v Zarjinem KEKCU na Jesenicah. V rdeči, modri in drap barvi jih imajo in v velikosti od 2 do 6 let. Tudi podložen je. Cena: 930 do 960 din
lite* i
I
Dekliške oblekice od I do 3 let in od 7 do 12 let dobite pri Zarjinem KEKCU na Jesenicah: model za najmlajše se dobi v modri, tirkizni in roza barvi — krasi ga drobna vezenina, model za večje pa v sivi, roza in zeleni barvi. Kvaliteta je hvaležna mešanica volne in sintetike.
Cena: obleka za najmlajše 490 din
dekliška obleka 810 do 840 din
C  /AS M. STRAN
TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV
PETEK. 27.FEI
ELEVIZIJSKI SPORED
/C ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske. Kranj
SO    »TA, 18. 2.
8.1(1 oročila - 8.15 Minigodci v g! beni deieli - 8.25 Lolek in olek, poljska risana seri,     8.35 ZBIS-Storžkovo
?>p. dne: Dolgi Filip - 8.50 ov išija, mladinska nadaljevanka TV Skopje - 9.20 Mal svet, otroška oddaja TV Zagr b - 9.50 Od refleksa do logike: Od misli do sklepa -10.2r Oberstdorf: Smučarski poleti, prenos - 13.30 Nogomet Radnički Sarajevo, vključiatev v prenos - 15.50 Poročila - 15.55 Lov na mačko, češki film - 17.15 Košarka Jugoplastika : Partizan, prenos v odmoru 18.55 Naš kraj 19.10 Zlata ptica - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Srečanja
- 21.45 Spet s popevko ns evrovizijo, oddaja TV Beograd - 22.55 TV kažipot -23.15 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
12.40 Test - 12.55 Nogomet Radnički : Sarajevo, prenos (slov. kom.) do 14.50 v odmoru ... • 17.30 Glasba narodov
- 18.00 Iz sporeda TV ... 18.30 Na vrat na nos, TV nadaljevanka - 19.30 TV dnevnik   -   20.00   Življenje na zemlji, dokumentarna serija
- 20.45 Poročila - 21.06 Sta-novanje, feljton - 21.35 Športna sobota - 21.55 Hrvatska klavirska glasba (do 22.55)
MU ljubljanska banka
jugoslovanski finale,
na katerem bodo žirije osmih TV centrov iz naših republik in pokrajin izbrale najboljšo pesem za potovanje v Dublin.
iU ljubljanska banka
na Bledu
Film Lov na mačkove mladi Milan Muhna posnel po pripovedi Karla Storkana. Predstavlja nam svet mladostnikov, predvsem sedemnajstletne učenke, njene prve izkušnje z nasprotnim spolom ter odnose s starši. Film je prvenstveno namenjen mladini, vendar je po svojem pristopu k problemom mladih silno aktualen in zanimiv tudi za starejše (starše). Na velikem tekmovanju Evrovizije za pesem leta 1981, ki bo 4. aprila v Dublinu, bo letos ponovno sixtelovala tudi Jugoslavija. Danes bomo na malih ekranih spremljali
v Bohinjski Bistrici
TV Zagreb L program:
9.30 TV v šoli: Izobraževalni film. Risanka. TV izbor. Zadnje minute - 11.25 TV v Soli: TV koledar. Velike reke: Loire". - 12.25 Spominski muzej v Jajcu (do 12.55) -14.40 Veliko mesto, ponovitev TV nadaljevanke -16.00 Poročila - 16.06 T V koledar - 16.15 Naš studio, otroška oddaja - 17.15 Košarka Jugoplastika : Partizan, prenos - 18.45 Poezija: Milan Ćurčin - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Spet s popevko na evrovizijo - 21.15 Komisar Moulin. serijski film -22.45 TV dnevnik - 23.00 Polnočna promenada
iU ljubljanska banka
v Gorenji vasi
NEDELJA, 1. 3.
8.35 Poročila - 8.40 Petrov dojenček, švedska mladinska oddaja - 9.25 J. Horvat. Maček pod čelado, nadaljevanka TV Zagreb - 10.25 Oberstdorf: Smučarski poleti, prenos - 13.30 T V kažipot -13.50 Jugoslavija, dober dan, oddaja TV Zagreb - 14.25 Srečanja, ponovitev - 16.30 Poročila - 16.35 PonišavMe, dokumentarna oddaja TV Beograd 17 05 Športna poročila - 17.15 Žetev divjega vetra, ameriški film - 19.15 Risanka - 19.22 TV nocoj -
19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Smoje: Veliko mesto, zadnji  del  nadaljevanke -
21.25 Slovenska mesta: Skofja Loka - 22.00 V znamenju -22.20 Športni pregled
Oddajniki II. TV mreže:
8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA (do 11.30) - 16.10 Test -16.25 Košarka Jugoplastika : Partizan, prenos, v odmoru Glasbena medigra - 17.50 Nedeljsko popoldne — vključitev - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zakaj imam rad jazz - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Lola Montez. francoski film (do 23;05)
Ameriški film Žrtev divjega vetra je bil
narejen po vzoru uspešnice V vrtincu, vendar ni dosegel njegovega uspeha. Zgodba je postavljena v leto 1840, ko se številne ladje nepričakovano potopijo. Proti krivcem se bori skupina reševalcev. Vrh filma sicer predstavlja boj na morju, vzporedno pa teče še zgodba o ljubezenskem trikotniku.
Igor Guzelj in Janez Drozg sta pripravila današnjo oddajo Slovenska mesta in v
njej predsta vila Škof j o
Loko. Govorila bo o
njenih arhitektonskih
znamenitostih,
a zastoju v kulturnem
življenju, težnji
meščanov.
da bi poživili mestno jedro, predvsem pa o njihovem vključevanju v razpravi) o »uranski cesti«.
TV Zagreb-1. program:
9.50 Poročila - 10.00 Po iutru se dan pozna, otroška oddaja - 11.30 Narodna glasba -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Gledalci in TV (do 13.30) - 14.30 Oliver Tv/ist. angleški mladinski film -16.00 Nedeljsko popoldne -19.00 Risanke - 20.00 M. Smoje: Veliko mesto - 21.30 Dokumentarna reportaža -22.00 TV dnevnik - 22.20 športni pregled
iU ljubljanska banka
na Jesenicah
fNOWvl<iNU
PONEDELJEK, 2. 3.
8.45 TV v šoli: TV koledar. Povej mi, povej. Šolski muzej, Slovenščina - 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka. Zemljepis, Zgodba, Risanka, Iz arhiva šolske T V. Zadnje minute (do 12.05) - 14.55 TV v šoli — ponovitev do 16.00) -16.20 Kmetijska oddaja TV Sarajevo - 17.20 Poročila -17.25 Vrtec na obisku: Šviga -švaga - 17.40 Zen, kratkorepi makak — poljudno znanstveni film - 18.05 Narava in človek: Zdravilne korenine -18.35 Obzornik - 18.45 Pop godba: Jani Kovačič, Buldo-gi, Lublanski osi - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55' Vreme - 20.00 J. Beran-E. Kusturica: Bife Titanik, drama TV Sarajevo po noveli Iva Andriča - 21.05
■'15 mm. oddaja o filmu - 22.05 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini! - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pravljica -18.15 Znana, neznana Jugoslavija - 18.45 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Po poteh spoznanj -20.50 Zagrebška panorama -21.25 B Ibanez: Trsje in blato, španska nadaljevanka -22.25 7 + 7. ponovitev glasbene oddaje (do 23.25)
JU ljubljanska banka
v Kranju
Ljubljanska televizija skuša kar se da pazljivo slediti najnovejšim dogajanjem v domači rockovski glasbi. Tako bo v oddajah Pop godba predstavila več trenutno zanimivih in aktivnih skupin, ki ustvarjajo izvirno glasbo. Prvi bodo na vrsti Jani Kovačič. Buldogi in Lublanski psi.
TV Zagreb I. program:
17.40 Poročila - 17.45 Pravljica - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 F. Slak: Krizno obdobje, drama TV Ljubljana -21.30 Glasbeni trenutek -21.35 Kultura v objektivu -22.20 TV dnevnik - 22.35 Dokumentarni film
JU ljubljanska banka
JU ljubljanska banka
v Lescah
v Kranjski gori
TOREK, 3. 3.
9.00 TV v šoli: TV koledar. Kmečki upo/, Poštni nabiralnik, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) - 16.25 Šolska TV: Ob ekvatorju, Lahka atletika I. del - 17.25 Poročila - 17.30 Lolek in Bolek, poljska risana serija -17.40 Večer kolumbijske folklore - 18.05 Pisani svet: Improvizacija v glasbi - 18.35 Obzornik - 18.45 Mostovi-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga - 19.15 Risanka -19.24 T V nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Odprto za ustvarjalnost: Bistri otroci - 20.50 A. Prevost. Zgodba o vitezu des Grieuxu in o Manon Lescaut, francoska nadaljevanka - 21.45 V znamenju - 22.00 Oliver Mandič in Beograd ponoči, zabavno glasbena oddaja
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Književnost -18.^5 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Razvoj popularne glasbe - 20.55 Zagrebška panorama - 21.20 Portreti: Dobrila Smiljanič (do 22.05)
V oddaji Odprto za ustvarjalnost bo tokrat tekla beseda o bistrih in nadarjenih otrocih, o tem, kako skrbimo zanje, kako jih spremljamo v življenje in kaj kot družba storimo zanje.
TV Zagreb I. program:
17.40 Poročila - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Naša obramba, oddaja TV Sarajevo - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Signali, notranjepolitična oddaja - 21.00 Potovanja, italijanski film - 22.35 TV dnevnik
JU ljubljanska banka
v Radovljici
SREDA, 4. 3.
9.20 TV v šoli. TV koledar, Za učitelje, Moi kraj, - 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja. Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.05) -17.35 Poročila - 17.40 Z besedo in sliko — Storžkovo popoldne: Vrnitev - 17.50 Velike razstave, kulturno dokumentarna nanizanka -18.20 Okrogli svet - 18.30 Obzornik - 18.45 Amatrski studio - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Prvič poročena, sovjetski film - 21.40 Miniature — Blaž Demšar: Kako nastane violina - 22.00 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mak ob progi, nadaljevanka TV Skopje -18.15 Naša obramba - 18.45 Amaterski studio - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda (prenos nogometne tekme INTER : CZ) - 22.30 TV dnevnik - 22.45 Pop godba (do 23.30)
JU ljubljanska banka
T V Zagreb I. program:
17.40 Poročila - 17.45 Mak ob progi - 18.15 T V koledar -18.25 Kronika občine Sisak • 18.45 Amaterski studio -19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.30 TV dnevnik - 22.45 Pop glasba
JU ljubljanska banka
v Zireh
ČETRTEK, 5. 3.
9.00 TV v Soli: TV koledar. Geometrija, Ribe in dvoživke. Gibanje živih bitij -10.00 TV v Soli: Umetnost. Risanka, Zdruzženi Narodi, Risanka, Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 12.00) -16.35 Šolska TV: Ob ekvatorju, Lahka atletika I. del -17.35 Poročila - 17.40 To-varišija, zadnji del mladinske nadaljevanke TV Skopje -18.10 Mozaik kratkega nima: Bergamo, italijanski film -18.40 Obzornik - 18.50 Stabilizacija v Makedoniji, oddaja TV Skopje - 19.15 Risanka -  19.22 TV nocoj -
19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Studio 2 22.00 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
16.25 Test - 16.40 Poročila -16.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, posnetek nastopa parov v Hartfor-du - 17.45 Jelen ko, otroška serija - 18.15 Šola zelenega načrta - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Tele-skopija - 21.00 Po izbiri -22.00 24 ur (do 23.05)
TV Zagreb I. program: *
15.05 TV v šoli: Matematika. Kaj bomo proizvajali, Amerika — dežela in ljudje (do 16.00) - 16.40 Poročila - 16.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, posnetek iz Hartforda - 17.45 Jelenko, -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik 20.00   Argumenti, zunanje
Eolitična oddaja - 20.50 Kviz-oteka - 22.05 TV dnevnik -22.20 Glasbena oddaja
JU ljubljanska banka
v Tržiču
v Škofji Loki
PETEK, 6. 3.
8.45 TV v šoli: TV koledar. TV vrtec, Ruščina, Ali ste se izgubili, Zanimivo potovanje - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba Risanka, Izobraževalna re portaža. Zadnje minute (do 12.05) - 14.55 TV v šoli -
Ponovitev (do 16.00) - 17.20 oročila 17.25 Olimpiada sme
ha, ameriška ritmu 17.50 Domači imm\ morski fantje -18Ji
ik - 18.30 Ah jt nost dedna, vzhodu, poljudnoznan-stvm - 19.00 Ne prezrite sanka -19.24 TV mm Zrno  do zrn* • »Ji dnevnik -19.55 Vrm P. Yeldham: Sna* i avstralska nauhm 20.55 Muppet ibot Ladd - 21.20 V i 21.35 Nočni kino:. Amerike, amerabf
Ljubljenka i_
je dokumentarni^ življenja in farm j največje amen^tt zvezdnice Man Pickford. Mlafc gledalci je ur j starejši pa se i, še spominjajo, i vpliv je imela času. Kot krofa filmskega plat*g vztrajala kar%\ Zadnjikrat tejt*y
fovorilo 1976. Irk o Je prejela d> oskarja za edik, prispevek k nj«np filmske indusbift\ filmu o tej veliki \ bomo videli tudi odlomke iz njemk filmov. Povezujen\ Henry Fonda in ] Pickford sama.
v Železnikih
Oddajniki II. TV^
16.25 Test - 16.40 fcj 16.45 Svetovno p^jj umetnostnem <tj snetek nastopa Hartfordu - 17.45 ju*_ ki - 18.15 Namesto jal 18.45 Zgodbe R»<W;1 novica - 19.30 TvTJ 20.00 Porota, fokZj oddaja - 21.00 j3 panorama - 2lVjD glasba - 21.55 K*kZl (do 23.55)
TV Zagreb I. prtm«
16.40 Poročila . w tovno prvenstvo v nem drsanju, Hartforda - it niki -  18.15 TV L 18.25 Kronika objC 18.45 Mladinski^Tj daja TV Novi S»4^S dnevnik - 20.00 LjLS igre, francoski nVj_ Življenje   oblikuj* jlJ dokumentarna
TV dnevnik - 22.30 Qkl ateljeja
JU IjuMjar^sJ
v Radovi
jici
KINO
Ameriški film KO SE BLIZA KONEC je pustolovska grozljivka. Pripoveduje o ljudeh, ki so se našli v mirnem tropskem kraju sredi Pacifiku, pa so se nenadoma in brez razumljivega vzroka prisiljeni borm za lastni obstanek. Vulkan predstavlja nepremagljivo moč ter povzitoča splošen preplah in histerično iskanje rešitve. Med zvezdniki, ki so v filmu zaigrali, bomo srečali Paula Newmana. Jacqueline Bisset in Williama Holdna.
MAŠČEVANJE SONNY LEEYA je zgodba o pogumnem dečku, ki pride v Manillo, da bi branil naslov mladinskega svetovnega prvaka v kara te ju. Po naključju se vmeša v obračun neke bande z bogatim industrijalcem, saj v njem umreta njegova starša. Deček se maščuje in s pomočjo l&terpola bando uniči.
Tudi tretji od premi erskih filmov, SKRIVNOST PROKEJNOVIH DOKUMENTOV, je dokaj lahkoten. Gre za novinarja, ki bi rad napisal roman, pa zaradi praznih žepov sprejme ponudbo bogatega Pro-kejna, naj bo posredovalec pri odkupu njegovih ukradenih dokumentov. S tem se izpostavi raznim nevarnostim, nazadnje pa vendarle spozna resnico o Prokejnu. V glavnih vlogah nastopata Charles Bronson in lepa Jacqueline Bisset.
Včeraj se je v kinu Center z angleškim punk filmom Divji fant začel »minifest«, ki vsebuje enajst filmov z letošnjega beograjskega Feeta. Kdor si namerava ogledati vse predstave, stori najpametneje, če kupi abonma, ki stane le 200 dinarjev.
KRANJ CENTER
27. februarja hongk. barv. film PEKINŠKI V KLIKA S ob ih. in ih. uri. amer. ban. snanstv. fant. spektakel IMPERIJ VRAČA l 'DAREC (Minifest hi) ob 20. uri
2h. februarja hongk. ban. filrfi PEKINŠKI VELIKAN oh ih. in is. uri. amer. barv. west. film TOM HORN IMinifest si) ob 20. uri. premim amer. barv. vohun, filma SKRIVNOST PROKEJNOVIH DOKUMENTOV >h 22. uri
1. marca angl. barv. dokum. film TA CU-DOVITI SVET DIVJINE ob 10. uri. hongk. ban. film PEKINŠKI Vl.lKAN ob a.5. in 17. uri. poljski barv. film DIRIGENT (Mini fest si) ob 19. uri. premiera amer. ban: pust. gnulj. KO SE BLIZA KONEC ob 21. uri
2. marca amer. ban-, voh. film SKRIVNOST PROKE.J NOVIH DOKUMENTOV ob ih. in is. uri. ital. ban: satira MESTO ŽENSK (Minifest si) ob 20. uri
i. man-a amer. .barv. voh. film SKRIVNOST PROKE.INOVIH DOKUMENTOV oh ih. in is. uri. jap. barv. film KAGE-Ml 'SHA (Minifest si) ob 20. uri
■1. man-a amer. ban: voh. film SKRIVNOST PROKE-J NOVIH DOKUMENTOV ob ih. in is. uri. anfil. barv. nlasb. film RAZBITO STEKLO ob 20. uri*"
■I. man-a amer. barv. pust. gnu. KO SE Bl.lZA KONEC ob ih. in is. uri. franv. ban: polit, film ZADNJI METRO (Minifest si) oh 20. uri
KRANJ STOR2IĆ
iJ&i&PSSfe Vr h(" l,"Kt fi,m Kft/ČA NJE NA Hl'DICA ob ih.. is. in 20. uri
2s. februarja ital. ban: k rim. film POLKI J A PROTI C.ANGSTERJEM ob ih. uri. ital han: pust. film SCA RA MOI 'CHE V VOJNI IN I Ji 'BEŽNI oh is. in 20. uri
i. marca hontik. han: kanite film GOSPO DAR SMRTI o/> 14. in is. uri. amer barv. ko medija NORIŠNICA V KAMPU ob ih uri premieni amer. ban: akcij, filma MAŠCp \ A NJE SONN Y L EEJA oh 20. uri
e.J:^'."A,myr,(' omer han (,k<V film MAŠČEVANJE SONNV I.EEJA oh /h.. Is h, 20. uri
-r-i.?,\".n''.' "n"'r h"n "*«" fUm TIHO TAP( l ob i h., /s. in 20. uri
■>. mana premieni mai/č. bon. ti/ma NITI BESEDA. NITI ZAKON oh l h., /h ,„ 'O,',,
KINOTRŽlC
2s. fehniarja honul; hori karate film GO S PODA R SMRTI ih.uri, amer. barv. komedija NORIŠNICA  V K A MIT ol> is. in
20. uri. pn-mieni amer. han: pust. filma KO SE Bl.lZA KONEC oh 22. uri
1. marca amer. han: komeili/a HERBIE POTCJE V MONTE CARLO ob M. uri. ital han Urim. /i/m POLICIJA PROTI GANGSTER JEM oh 17. in i h. uri. premieni doma č,-Ko   han.   filma   DAJ.   KAR   DAŠ oh
21. ur,
2. marcu nnici: han: komedija NORIŠNI C\ V KAMPV oh 17. un. špan. ban: vojni
, /i/m SEDEM JANUARSKIH DNI oh Iti. uri
■ i. marca ital. barv. pust. film SCARA-MOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI ob 17. in 19. uri
4. marca domači barv. film DAJ. KAR DAŠ ob 17. in /9. uri
5. mana amer. ban: akcij, film TIHO TAPCIohl7.inl9.uri
KAMNIK DOM
2H. februarja amer. barv. komedija HERBIE POTUJE V MONTE CARLO oh IH. uri. franc. barv. komedija VSI GREMO NA SMUČANJE oh /H. in 20. uri. premiera amer. ban: akcij, film MAŠČEVANJE SONNY LEE.JA oh 22. uri
1. mana amer. han: akcij, film TIHO TA PCI ob 15. uri. amer. han: erot. komedija DESETICA ob 17. in 19. uri. premiera amer. barv. voh. fima SKRIVNOST PROKE./NO VIH DOKUMENTOV ob 21. uri
2. in :i. marca hongk. barvni film PEKIN ŠKI VELIKAN ob IS. in 20. uri. .1. man-a ob 20. uri ital. barv. k rim. film POLICIJA PROTI C.ANGSTERJEM
4. in 5. marca domači barv. film NASVl-D EN JE V NASLEDNJI VO.JNI ob IS. in 20. uri
DUPLICA
2H. februarja amer. barv. akcij, fini M A SCEVANJE SONNY L EEJA ob 20. uri
I. marca amer. ban: risani film NORČIJE RACMANA JAKE ob M.uri, amer. barv. voh. film SKRIVNOST PROKEJNOVIH DOKUMENTOV ub 17. in 19. uri
4. mana amer. barv. pust. ftro-lj. KO SE BLIZA KONEC oh 20. uri
■'). man-a honuk. barv kanite film GOSPO DAR SMRTI ob 2o. uri
KOMENDA
27. februarju amer. han: akcij, film TIHO-TA 1'CJ oh If). uri
CESNJICA
27. februarja amer. ban: pust. gnizljivka KOSE Bl.lZA KONEC flft 19. uri
Imuna ital. ban: komed. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 17. uri. ital. ban. /juh film ZA 1'ElsIEVANJE ob 20. uri
KINO RADOVLJICA
2S. fehniarja ital. ban: film NEVARNA IGRAČKA ob IH. uri. amer. ban: film BOR ( I PODZEMLJA ob 20. uri
1. marca amer. ban:, film BORCI POD Z EMIRJA oh IS. uri. amer. ban: k rim. film SEDMERICA SE.JE SMRT «/> 20. uri
2. in 4. marca amer. han: film SEDMERICA SE.JE SMRT oh 20. uri
■ I. mana ital. han: film NEVARNA IGRAČKA oh 20. uri
'j. mana jugos/. han: film PARTIZAN SKA ESKADRILA ob 20. uri
KINO BLED
27. februarja nem. barv. film HOTE/ DRAKULA ob 20. uri
2H. fehruurja amer. han: film / JI BEŽEN /A NA BO. J oh /s. uri. ital. barv. film KAKO IZGUBITI Z ENO IN NAJTI lJuBtCO„h 'Kuri...............
/. mana amer. ban: lo/m U PSA DANES ob IS. uri J** HOTEL DRAKULA ob 20. in '
2. mana amer. ban: film i j K A VICJIM GNEZDOM ob <V<fl :i. marca amer. han: fifa »JLjM
ZEMLJA oh 20. uri
4. marca ital. han 6lm IGRAČKA ob 20. un
■m
KINO BOHINJ -BOHINJSKA BISTRICA
2H. februarja   nem.   ban t DRAKULA ob IH. uri
1. marca amer. han: film /ji« NABOJ ob I H. uri. ital. bon- Lr. IZGUBITI Z ENO IN DOBITI Ljv^i 20. uri
5. mana amer. ban: krim RICA S&IESMRT ob JO. un ™
SKOFJA LOKA SORA 27. fehniarja amer. film POljct^M
<,h IH. in 20. uri
2H. februarja in 1. m a rev amrt TA VRANJI JAZZ ob
:t. in 4. mana jug osi fifm CLOVtt i i JE TREBA UBITI ob IS i»2»u'V. samo ob 20. uri)
• i. man-a amer. komedijo OV4 GROŠ ob 20. uri
ŽELEZNIKI OBZORJE
27. februarja amer. ghsb. ftfm r. ,t JAZZ ob 20. uri
2H. februarja in 1. m aren %-» _J 1 .S7J.V/A V KRALJESTVI' f^SS 20. uri. 1. marca ob IH. uri PO/./pjjjNr i amer. drama
4. marca  amer.   mucikl C.ARo\\ 20. uri
JESENICE RADIO 27. februarja ital. komedij H\. J
BEŽEN ob 17. in 19. un
2H. februarja in I. marca jmn ROBIN HOOD NIKOLI S F. I in 19. uri
2. in 3. man-a amer. kai-bn; M^vti N EVA DA oh 17. in 19. un
JESENICE PLAVŽ
27. fehniarja amer film l'Ri4.K\&A C A RT ob IH. in 2<). uri
2H. fehniarja in I man-a amrr DA NEVA DA ob IS. in M un
2. in ». marca sftan. film tfORfv m NIKOLI NE l MRE ob IS. m*Lm
». man-a ital. film PRVA U{f£ IH. in 20. uri
KINO DOVJE MOJSTRANA
2H. februarja amer. film PL\H(y 1 PACIFIKU ob 19. un
I. man-a amer. film METK0R4nt\
KINO KRANJSKA GORA
2S. februarja   amer   film .ViTM^
20. uri
4. mana amer. film VASDA MYW»B
20. uri
BC kuhanja
uhanje pari
Pri tem načinu kuhanja prevaja toploto ne pa voda. V pari kunamopredvsem . ki ne vsebujejo maščobe ali pa je ijejo zelo malo. Taka živila so ribe, itere vrste mesa. zelenjava, krompir. _ _ Ika iz žit in druga.
živilo ne v pari tudi skuha.le da se razen oe ne izločijo iz njega nobene snovi, njegovih celic in njegova vlakna se ajo. beljakovine zakrknejo, ne da bi deloma izločile kakor pri navadnem ku-nju; ikrob se napne in ulepi, cukrovina rudninske snovi se ohranijo nespreme-f Maščoba se zaradi vročine topi in bi »kapljala iz zelo mastnih živil. Ven-nam tega vprašanja  ni treba tu jbneje obravnavati, ker zelo mastne nteaa in mastnih rib v splošnem ne kuno v pari. Barvila se pri tem načinu kulja ne izločaio iz živila in vonjav se tudi i malo izgubi. Vitamini se ravno tako [Poškodujejo kot pri navadnem kuhanju. ilS »e pravi, da se za vročino občutljivi in v 1 topljivi vitamini uničijo ali pa izgube ali manjši del hranilne vrednosti, ilne soli ostanejo popolnoma ne-i jene.
tanje v pari je idealen način priprav hrane. Toda ker ga ne prenašajovsa enako dobro, moramo vselej premi-. kaj bomo kuhali v pari. kaj v vodi in j bomo dušili. Za krompir, otupljen in v , za mlado, mehko (nikakor pa za •lol zelenjavo, za koruzne storže, ae ribe. za lahke in angleške pu-. za riž. ješprenj in kašo je kuhanje v zeio priporočljivo. Sadja nikoli ne m> v pari. ker bi pri tem izgubilo del r_ vonjav, razen tega pa bi se njegove sokom bogate celice poo vplivom vroči-nupočile in bi iz njih iztekel sok.
TA MESEC NA VRTU
Pri pomanjkanju kompostne prsti ali zrelega hlevskega gnoja si februarja omislimo pospešeno kompostiranje so te, ki bo dozorela do pomladi. Za mnoge namene je takšen kompost boljši od navadnega. Stroški priprave nam bodo poplača ni. pa naj ga uporabimo za izboljšanje tal ali za pokrivko v sadnem, okrasnem ali zelenjavnem vrtu. Za pripravo kubičnega metra takega komposta potrebujemo večjo balo šote in tretjino kubika zemlje. Če nimamo zemlje iz svojega vrta, je dobra tudi prst s polja. Za pospešeno kompostiranje in za obogatitev s hranili kupimo 5 kilogramov apne-nega dušika. 7 kilogramov thoma sovega fosfata (moke) in 4 kilograme kalijevega sulfata. So to raztrgamo čimbolj na drobno, da ni nobenih kep, in navlažimo. Nato vsa tri gnojila dobro premešamo s šoto. To mešanico šote in gnojil razprostrtemu v približno 20 cm debelo plast. To nato dobro navlažimo. Popolnoma pa ne navlažimo hkrati. Po vsakem rahlem škropljenju plast z grabljami dobro premešamo. To ponavljamo tako dolgo, da šota ne vpija več vode. Zatem iz tega naredimo največ 60 cm visok kup. Tega zopet namočimo in po vseh s* rane h potolčemo z lopato. Kup obdamo z 10 cm debelo plastjo zemlje. Na vrhu kupa namestimo žleb in s stalnim zalivanjem skrbimo, da bo kup vlažen. Po Štirih tednih kup pre-mečemo in dobro premešamo šoto z zemljo. Ponovno napravimo kup, a ga ne potlačimo, pač pa obdamo s 3 cm debelo plastjo zemlje in namestimo žleb. Nadaljnje štiri tedne vlažimo in po tem času je kompost že uporaben za omenjene namene.
Iz ene hale šote dobimo hitrega šotnega komposta za kakšen ar. Po tem postopku kompostiramo tudi v si11 »sih
Vse kar potrebujemo za polnjenje tople grede. I gnoj. suho listje, slamo), si moramo pravočasno priskrbeti, tako da jih lahko začnemo sredi februarja polniti. Najprimernejši za hitro segrevanje tople grede je svež konjski gnoj s primesjo kratke slame. Gnoj. ki je bil že dalj časa na gnojišču, se v topli gredi ne segreje več. Podlaga v topli gredi, kamor nalagamo gnoj. ne sme biti zmrzla. ker bi tako šlo v izgubo preveč ustvarjene toplote. Na dno pride plast suhega listja, nato pa sledi gnoj. Ce je gnoj suh. ga zalijemo s toplo vodo. Končno obložimo se zunanjo stran okvira tople grede z listjem ali hlevskim gnojem. Čez okvir položimo okna ter slamovke (to so med vrvice, pritrjene na lesen okvir, prepleteni šopi slame). Slamovke odstranimo samo ob sončnem vremenu, da sončni žarki lahko dodatno segrevajo notranjost.
Sončne lege so včasih že konec februarja brez snega in takrat se že lahko palmi■■IJaam« za mrve pomladne setve. Jeseni prelopa tene gredice z motičico rahlo prekopi je mo. označimo gredice in napravimo med njimi stezice. Poti med gredicami samo pohodimo — vsak izkop jarkov z lopato je odveč in nesmiseln. Pregloboke poti in previsoko postavljene gredice ao neugodne posebno v sušnih letih in tam, kjer je otežkočeno zalivanje. Gredice se namreč v tem primeru mnogo bolj izsušijo po robovih, kot bi se sicer, če bi bile poti le za spoznanje nižje od gredic samih.
Naš dojenček
Vnetja dihalnih potov so poleg prebavnih motenj v dobi dojenčka najpogostejša. Navadno se prenašajo s kapljično infekcijo (kihanje, k asi janje) od bolnika do zdravega. Za dojenčka so nevarna, zato naj ga mati čuva pred bolniki, ki imajo angino, nahod, pljučnico, gripo >td.
Nahod ovira dojenčka pri dihanju in sesanju in mu zviša temperaturo. Nekateri otroci so posebno nagnjeni k nahodu, bodisi zaradi lastne prevelike sprejemljivosti za okužbo ali zaradi stalno okužene okolice. Čim manjši je otrok, teže prenaša nahod, ponoči slabo spi in je nemiren. Mati mu mora čistiti izcedek iz nosu. Kapljic za nos ne uporabijajmo na lastno pest! Predpisati jih mora zdravnik otrokovi starosti primerno, dajemo jih le pri otežkočenem dihanju in le nekaj dni! Izsušeno sluz pobiramo iz nosu z ovlaieno vato.
ZBRALI SOZMflS
irCeatralovi DELIKATESI v Kranju so te Pričeti • pripravljanjem darilnih zavitkov Ra I. atarec. Krasove bonboniere, kozme-Mka. dabra kapljica... Sicer vam pa tel ji. In ce telite prigrizke, na-«eae kruhke za posebne priloi-i ae lahko obrnete na Delikatesino ku-. Na voljo ao vam.
Na Kokrinem oddelku kozmetike v GLOBUSU imajo marsikaj paiaau m za obdaritev naših tena. Bi se oaliHK za kolek-ciio Charlie? Ali celo za Chaaef? Ni parrai. res ne, je pa zato kvaliteta! Izbirate lahko med parfumi v sprejo, kalszuaki vodi v ■preju, koncentratom k al ■■jaku catariie vode, toaletno vodo, k al najava vode ia parfumom Chanel - vae pozaaai •fr$*. Cena: Charlie od 234,13 do 5S2.48 din Chanel od »S4.S7 do 1 4M.1« din
Po vseh Murkiaih prodajala ah vaza bodo dekleta rade volje zavila darilo za vase drage po tel ji, pripravljenih pa imajo tudi te kopico zavitkov - te ae vam bo le preveč mudilo. - Pa je iz Elga v Lescah.
Veselje se imenuje močna vzmet večne narave, veselje, veselje premika kolesa velike svetovne ure
Schiller
Vedrost in. veselost sta sonce, pod katerim vse uspeva
Jean Paul
Kjer sejes ljubezen, zraste veselje
Shakespeare
i
Veselje podaljšuje življenje in utrjuje zdravje Udall
Življenje brez veselja je kot oljenka brez olja
Angleška modrost
Pust, pust, krivih ust..
Cas pusta, čas zabav je tu. Morda nas bo v svoj vrtinec potegnil, pa čeprav prej ne bomo prav nič mislili nanj. Kar zgrabi te in ne moreš se mu upreti. In kakšno masko naj si omislimo zadnji trenutek? Brez skrbi. Vedno se kaj takšnega znajde pri roki, da bomo posrečeni, nenavadni. Le pogum in veselje v srcu, pa bomo mimogrede dobra, zanimiva maska ...
»Balončka«? Če se bomo odločili zanjo, vzemimo s seboj nekaj rezervnih balonov. Saj veste, kako radijih imajo nekateri za ugašanje cigaret...
»Aladin in Fatimant Turban zanj in veliki uhani, zanjo po cigansko zavezana ruta velik cvet pri strani, morda Se lasulja in lepotne pike sem ter tja po obrazu - pa seveda veliko make-upa.
Tudi klovn ste lahko: bela in rdeča šminka, črn svinčnik, pa klobuktna katerega prištete kakšne oranžne volnene la-
»Marsovka«? Na klobuk pritrdite le v rolčke zvito alu-folijo. Tudi tu bo make-up naredil svoje...
Malo domiselnosti, pa bomo dobra maska. Seveda ne taka. da bi nas nihče ne poznal, veselo bo pa le!
DA BODO POLETI NAŠA OKNA POLNA PISANEGA CVETJA, JIM MORAMO PRVO SKRB POSVETITI ŽE V FEBRUARJU.
E
Viseče nageljne, ki smo jih imeli »zimi ob oknu v kleti, konec februarja obrežemo in jih postavimo na svetel prostor.
Pri obrezovanju pustimo samo tretjino poganjkov. Potem bodo spet močno odgnali in zrasli v gost grm. Potreben je svetel prostor, da se poganjki spet potegnejo. Temperatura je tudi sedaj lahko Se 5 do 8 stopinj C. ker druge vremenske razmere Se niso ugodne. Zalivamo bolj malo. dokler ne požene več poganjkov.
Pelargonije, ki smo jih prezime* vali na suhem, konec februarja obrežemo in jim damo nove zemlje.
Da bi si spet vzgojili grmičaste rastline, obrežemo stare poganjke na tretjino. Pri tem pazimo, da odrežemo med dvema očesoma. Staro zemljo od korenin povsem otreaemo in korenine prikrajšamo približno na polovico. Tako pripravljene rastline posadimo najprej v razmeroma majhne lonce (9 cm premera). Primerna zemlja za saditev je a peskom pomešana kompostnim, ki je dovolj vlažna. Dokler na novo ne odženejo. zalivamo le zmerno. Da bi rastline dobro «aignale. je nujno potreben svetel prostor.
A marili som, ki že poganjajo, pričnemo že februarja gnojiti, posebno še. če jih po cvetenju ne bomo presajali. Te čebulnice skoro lepše
Lončnice kličejo
t-vetejo v manjših loncih kakor v večjih. Zaradi tega jih imamo lahko v istem loncu tudi dve ali celo tri leta. Seveda samo v primeru, da se zemlja medtem ne skisa in smo ji dali zadosti hrane. Za dober razvoj moramo dodajati hrano. Tedensko dodajajmo polna mešana gnojila.
Pri fuksijah porežemo lanskoletne poganjke približno na polovico. S tem se bodo obrasle v lepe grmičke.
Večletne fuksije smemo obrezan tudi globlje, do dveletnega lesa. zlasti še. Ce so že prevelike. Da bi se mladi poganjki krepko razvili, je potreben svetel prostor. Temperatura pa naj ho med 12 in l:"> stopinjami C. Bolje je nekoliko hladnejši prostor kakor_ njejopel. Dok ler _ppgan|kL iie.
odženejo, zalivamo samo toliko, da ostane zemlja vlažna, a ne mokra.
Gomolje glokainij, ki smo jih doslej imeli na suhem, smemo konec februarja spet posaditi v lonce. Za gloksinije napravimo mešanico prsti iz listovke. šote in peska v razmerju 3:2:1. Te mešanice ne presejemo. temveč naj bo boli groba. Za boljšo drenažo damo na dnu vsakega lonca kakšna 2 cm debelo plast peska. Po možnosti sadimo gomolje v manjše lonce, ki imajo kvečjemu trikratni premer gomolja. Gomolje sadimo tako. da jih komaj vidimo iz zemlje. Dokler gomolj ne odžene in se ne pokažejo prvi listi, smemo samo rahlo zalivati. Postavimo jih na svetel a .iu* sončen prostor.. . ....-----
8.
i za
Dan žena na voljo:
r      vi ^ J
^ — praktična in okrasna darila
— po želji darila tudi aranžiramo
Nudimo vam tudi naše DARILNE BONE,
katere lahko zakupite v naših poslovalnicah v Lescah, Radovljici, na Bledu in Jesenicah
murka
Saoa kraro
•ndustrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
Kranj, Škofjeloška 6
Na podlagi sklepa komisije za razpis individualnega poslovodnega organa kadrovski sektor delovne organizacije
razpisuje prosta dela in naloge
VODENJE POSLOVANJA TOZDA TEHNIČNI INJAEMIČNI IZDELKI za dobo 4 let
Vsebina delovne naloge:
- organiziranje in usmerjanje poslovanja tozda.
- vsklajevanje dela tozda z drugimi tozdi DO Sava Kranj
Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj tri leta prakse v gospodarstvu.
- ali višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in najmanj pet let prakse v gospodarstvu,
- organizacijske in vodstvene sposobnosti, kar se preverja po uspešnosti dela tozda,
- aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanje nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Prijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Škofjeloška 6, 10 dni po objavi, s pripisom »za razpisno komisijo« .
Istočasno objavljamo prosta dela in naloge VODENJE DELOVNE ENOTE SPLOŠNO VZDRŽEVANJE
Pogoji: - gradbeni inženir oz. tehnik s strokovnim izpitom in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj,
— organizacijske in vodstvene sposobnosti,
- aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Delo se združuje za nedoločen čas. -oreie-Prijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili spreje kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, loška 6,15 dni po objavi.
64000 Kranj, Skofje-
ZAPOSLIMO TAKOJ VEČ VOZNIKOV VILIČARJEV.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA ŠTEVCEV KRANJ
objavlja prosta dela in naloge
SAMOSTOJNEGA ANALITIKA L v oddelku za ekonomiko
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— srednješolska izobrazba ekonomske smeri,
— r>-letne delovni* izkušnje s področja ekonomike, analiz ali knjigovodstva
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika, Kranj, Kadrovska služba, Savaka loka 4,64000 Kranj.
DEŽURNI VETERINARJI
Dežurni veterinarji od 27. 2. do 6. 3.
Za občini Kranj in Tržič BEDINA Anton, dipl. vet!, Kranj, Betonova 58, telefon 23-518
LOKAR Franc, dipl. vet., Kranj, Žanova 12, telefon 23-916
Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310
OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518
Za občini Radovljica in Jesenice
PAVLIC Franc, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, telefon 77-639
Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske, v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
A
CESTNO
PODJETJE
Kranj
obvešča, da bo SMLEDNIŠKA CESTA V ČIRČAH
od 24. februarja 1981 dalje zaprta za ves promet. Obvoz je določen po novo zgrajeni cesti 1. maja. Popolna zapora ceste je po-t tvhrui zHiHdi uradnic vzhodne obvoznice mesta Kranja ter nadhoda pri mlekarni
CirCe.
[] vezenine bled
n.sol.o.
TOZD Konfekcija Bled
K SODELOVANJU VABIMO DELAVKE, KI IMAJO VESELJE DO ŠIVANJA
Potrebno je tudi, <l;i razpolagajo /. lastnim cik-cak šivalnim strojem. Delo bodo opravljale doma.
Vse interesentke naj se javijo v kadrovsko splošnem sektorju delovne organizacije. Bled, Kajuhova 1.
/\—ALPETOUl
TOZD Mehanične delavnice Skofja Loka
OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO
rabljenih osnovnih sredstev, ki bo v SREDO, 11.1 ob 11. uri v prostorih Alpetoura TOZD Mehani**
lavnice, Skofja Loka.
Licitacija bo za naslednja osnovna sredstva:
naziv: leto: izkli
- pisalni stroj OLYMPIA 1960
— stojalo za vrvne bobne 1970 40(1.
— stroj za izdajo kart, za potrebe žičnic, vaselelektronski 1974 89.000t-
— preizkusna miza zaganjačev, dinam, alternatorjev TIP U 808 1963 -    35om
- agregat RADE KONČAR 12,5 KVV
s stabilnim motorjem 30 KM 80000.
- vlečnica STEMAG TIP KSL 404 lolooj.
Ogled osnovnih sredstev je možen 11. marca do 11. ure v TOZD Mehanične delavnice Škofia IjuvT Trati). J Licitacija bo pismena. Pred licitacijo je potrebno žiti varščino v višini 10 procentov od izklicne cene Licitacija je po načelu VIDENO - KUPLJENO
CD
GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj
Komisija za delovna razmerja DO GG Kranj, n.sol.o. TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, n.sol.o. objavlja prosta dela in naloge
1 KALKULANTA Pogoj: —  srednja šola ekonomske smeri, 3
poskusno delo
2 AVTOKLEPARJA
Pogoj: - šola v gospodarstvu avtokleparske smeri Pod 1. — se združuje delo za nedoločen čas
2. pa za določen čas.
Kandidati naj svoje prijave z ustreznimi dokazil' pol nje van ju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi! slov  DO  Gozdno   gospodarstvo   Kranj, TOZD Kranj, Staneta Žagarja 53. O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 30 dneh &*■ čanem zbiranju ponudb.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, O.O. TOZD Zdravstveni dom Skofja Loka
objavlja prosta dela in naloge ZOBOZDRAVNIKA
za dela v mladinskem zobozdravstvu ZD Skofja Lok
Pogoj: — MF — smer stomatologija in opravljen stroki f
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnih, Poskusno delo traja dva meseca. OD po pravilniku.
ZOBOTEHNIKA delo se združuje za določen čas s polnim delovni* — nadomeščanje delavke med porodniškim dopusta*"
Pogoj: — predpisana izobrazba in opravljen strokovni it*^
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Osnovno zdravstvo " TOZD Zdravstveni dom Skofja Loka, Stara cesta 10. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku sprejemanje prijav.
SKUPŠČINA SAMOUPRAVNE KOMUNALNE INTERESNE SKUPNOSTI KRANJ
razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA
Samoupravne interesne skupnosti Kranj
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri
— da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
— da ima organizacijske sposobnosti -- da ima ustrezne moralno politične kvalitete
Mandat razpisanih del in nalog traja 4 leta
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili nje vanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: KOVNA SLUŽBA SIS GOSPODARSKIH DEJ A OBČINE  KRANJ  Kranj,  Oldhamska 4, z oanjk RAZPIS«.
K, 27, FiBRUARJA 1981
17.STRAN G L/ S
VELETRGOVINA ŠPECERIJA BLED dežurne trgovine
fin«- 2& 2. 1981
MARKET DELIKATESA Bled, Cesta svobode 15 h Park hotelu) MARKET
ZGORNJE GORJE 1 l/a
Popestrili smo izbor tkanin.
Primerno darilo za 8. marec.
Informativno prodajni center
v hotelu CREINA — tel. — 25-168
TE KSTILINDUS KRANJ
\ emona globtour
\
VELIKO IZBIRO PRAKTIČNIH DARIL ZA 8. MAREC —
PRAZNIK ŽENA
VAM NUDI
MERKUR
NA PRENOVLJENIH ODDELKIH VELEBLAGOVNICE
GLOBUS
(I. nadstropje) OB NAKUPU VAM BODO PRODAJALCI RADI SVETOVALI IN VAM PO ŽELJI DARILO TUDI ARANŽIRALI
SEJEMSKI PROGRAM POMLAD 1981
VERONA: mednarodni kmetijski sejem
avtobus, 1, 2 in 3 dni, odhodi med 7. in 13. marcem 1981 MUENCHEN: IHM, 33. mednarodni obrtniški sejem
letalo, 3 dni, odhod 17. marca 1981
avtobus, 4 dni, odhod 19. marca 1961 BASEL: DIDACTA
avtobus, 4 dni, odhod 25. marca 1981 DUESSELDORF: mednarodni sejem EUROSHOP
letalo, 4 dni, odhod 6. aprila 1981
ZIMA 1981 IN MINI POČITNICE
ob morju, v zdraviliščih in gorah
PO DOGOVORU IN NAROČILU ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ČLANE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ IN RAZLIČNIH DRU STEV.
POTRE8UJETE RENT A CAR? Avtomobil si boste zagotovili, če ga boste pravočasno rezervirali.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: ,n/eoi VSE POS LOV A LNI CE G LOBTOU R A /u/ °~81
OBIŠČITE TUDI PRODAJALNE MERKUR
LJUBLJANI ŠKOFJI LOKI GORENJI VASI NAKLEM
RADOVLJICI LESCAH NA BLEDU IN JESENICAH
MERKUR
KRANJ
ELAN
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA N. SOL. O. BEGUNJE ŠT. 1 64275 BEGUNJE
Na osnovi 11. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Športna orodja in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Športna orodja
OBJAVLJAMO DELA IN NALOGE
MONTERJA TELOVADNIC
v TOZD Športna orodja
Pogoji:
— poklicna šola kovinske smeri
— poznavanje predpisov o HTV pri delu
— praksa 6 mesecev na enakih ali podobnih delih
— delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas
Prijave kandidatov zbira kadrovska služba ELAN, 15 dni po objavi v časopisu. O rezultatih objave bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po izteku objave.
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
KRANJ
1000 kv. m več prodajnih površin boljši prikaz blaga lažji nakupi večja izbira
posebno prodajno mesto za nakup blaga po ugodnejših cenah
nova razporeditev oddelkov
pohištvo II. nadstropje otroški oddelek — pritličje
šport, foto, glasbila, metersko blago kletna etaža
Posebne ugodnosti: za nakup
GLOBUSU
brezplačna dostava pohištva in talnih oblog do doma do 30 km brezplačna montaža pohištva brezplačna manjša popravila konfekcije in brezplačno robljenje zaves montaža okovja za smuči proti plačilu odobravamo potrošniško posojilo
/j i      |-v i • c?
j*« /v Ki • o
ril aKiic
lobus
IUMUO
■ vs »*r vi
yiowuo
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
G L, A S18. STRAN
PETEK. 27. FB
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE PINTAR
Miklavževe mame iz Dražgoft
se toplo zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali cvetje ali denar v dobrodelne namene, nam izrekli sožalje, počastili njen spomin ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma v Železnikih, posebej dr. Rešku in medicinski sestri Minki Prevc za njeno požrtvovalnost. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred.
VSI NJENI!
Dražgoie, 23. februarja 1981
PRODAM
Prodam MAGNETOFON grundig TK 845 HI-FI stereo in oddam PSA ČUVAJA. Trboje 9, Kranj 1391 Prodam rabljena klasična OKNA s polkni in VRATA. Sitar Miha, Velesovska 20, Šenčur 1535 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko po  izbiri.  Trnove. Zg.
Duplje 4
1574
ZAHVALA
Ob boleči izgubf brata in strica
JANEZA BEZNIKA
Jožefovčovega izGorjuš
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu lajšali bolečine zadnje dni njegove bolezni. Zahvaljujemo se zdravniku Đurdarju, vsem sosedom, ki so nam priskočili na pomoč ob njegovi smrti, vsem DPO KS Koprivnik-Gorjuše, DPO Radovljica, vsem PGD iz Bohinja, zlasti domačinom. Posebno se zahvaljujemo govornikom za besede slovesa in vsem, ki so darovali cvetje
VSI NJEGOVI!
Prodam dolgo italijansko POROČNO OBLEKO, št. 38 - 40. Prodam tudi KASETE - NEMŠČINA 2000-S. Telefon 21-156 vsak dan od 18. ure dalje 1575 Prodam dnevno sveža DOMAČA JAJCA (vsak dan). Rupa 37, Kranj
1576
Prodam 8 tednov starega BIKCA za pleme. Zabnica 23 1577
Izredno poceni prodam AZ PANJE. Sedem 9-satarjev in tri polovične za rezervne družine. Konc, Poljšica 1 pri Podnartu, telefon 064-70-122 1578
Poceni prodam skoraj nov črnobel TELEVIZOR panorama. Srednje Bitnje 5. Zabnica 1579
Poceni prodam nov globok OTROŠKI VOZIČEK in PEC na kurilno olje. Jahič Taib, Novi svet 16, Skofja Loka 1580
Prodam dva BOJLERJA za vzid-1 Ji v štedilnik 50 X 18, ležeča, iz nerjaveče pločevine (rostfrei), 3 mm. Velesovo 6, Cerklje pri Kranju 1581
Prodam obrana JABOLKA vo-ščenke in kanada. Suha 14, Kranj
1582
Prodam 15 kv. m klasičnega in 22 kv. m lamelnega PARKETA. Kalan, Kurirska pot 33/a, Primskovo 1583
Prodam KRAVO pred telitvijo. Lom - Potarje 4, Tržič 1584
Ugodno prodam SPALNICO. Za-nova 11, Kranj 1585
Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez in JABOLKA. Zg. Bitnje 30
1586
Sporočamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je v prerani mladosti za vedno zapustil 8-letni sim
peter čebul
pogreb nepozabnega sina
žalosti v"m      x\bo v 27. februarja 1981 ob 15.30 izpred hiše
2«Jujoci. Nasovčah št. 23 na pokopališče v Komendo
„ * JeUta' °*e Petei\.sestra Irena, bratec Andrej in drugo sorodstvo!
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, deda, pradeda, brata in strica
JANEZA KRNlCARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so»se^od /VJ^ poslovili in ga spremili na zadnji poti. Iskrena hvala dobrim sosedom za vsestran»nu ^
in g. župniku za poslovilne besede in obred.
VSI NJEGOVI!
Kranj, 20. februarja 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame. sestre, tete. babice in prababice
APOLONIJE PAPLER
roj. Bohinc — Lazarje ve mame iz Dobra vice pri Podnartu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam izrekli sožalje, nam darovali cvetje in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebna hvala dr. Groftlju in dr. Oernetu m obiske na domu. delovnim kolektivom in sodelavcem KTP Podnart. TOZD Elektro Kranj, SGP Gorenje Radovljica. Iskra TOZD stik. ure in ton. sprejemniki ter Iskra - Mehanizmi
' Lipnica. Hvala tudi ZB. DU in KS. tov. Trevnu za poslovilne besede ob odprtem grobu. |m*vcem za žalostinke
in g. župniku za lep pogrebni obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
Dobra vica, 20. februarja 1981
Ugodno prodam BARVNI TELEVIZOR GORENJE. Krama. Dragi-ea. Zupančičeva 7. K tanj
Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Cešnar, Zg. Bitnje 44, Zabnica
1587
Prodam PEČ za centralno ogrevanje TKM Vrhnika, 35.000 c.cal. Orehar, Naklo 131 1588 Dnevno sveža JAJCA lahko dobite pri Bajdu, Križe 81 1589 Prodam 2 dobro ohranjena JO-GIJA. Šumi Rafael, Ješetova 14/g Stražišče 1590 Prodam nov 10-litrski tlačni BOJLER. Telefon 24-728 1591 Prodam   BETONSKO ŽELEZO, premera 12. Naslov v oglasnem oddelku. 1592 Prodam KRAVO sivko, brejo 8 mesecev. Vehovec, Dragočajna 13, Smlednik 1593 Prodam TRAKTOR pasouali TV 18.. Kunčič Matko, Bohinjska Bela št. 49 1594 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO, ki je trikrat telila. Sp. Lipnica 20, Kamna gorica 1595 Prodam dobro ohranjeno GARDEROBNO OMARICO, GARDEROBNO STENO in 3 KARNISE Telefon 83-283
Prodam semenski igor. Senično 15, Tržič Prodam PRAŠIČA Kokrški log 10, Kranj Prodam starinska
1596
KROMPIR 1642
za v skrinjo.
1643 VHODNA
VRATA. Log 18, Skofja Loka 1644 Prodam PUHALNIK z noži. Krek Jože. Volča 10. Poliane nad Škof jo Loko 1645 Prodam "gradbeni ŽERJAV coma-dil G-23 in PLUG  za sneg, kompletno s hidravliko, prilagojeno za zetor 65. Bošnjakovič. Sp. Bitnje 34. Zabnica 1646 Prodam električno GRADBENO OMARICO  in  balkonska VRATA KLI Logatec, 100 X 230. Polenšek. Dobje 4, Poljane nad Škofjo Loko
1647
Prodam brejo TELICO. OBRAČALNIK za seno favorit 220 in dvobrazdni PLUG. Zontar. Sv. Duh 27. Skofja Loka 1648
Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 40 kg. Posavec 16. Podnart 1649
Prodam 3000 kg kvalitetnega SENA. Gobovce 9. Podnart 1650
Prodam polovico KRAVE. Ore-hovlje 13. Kranj 1651
Prodam dolgo belo OBLEKO z ogrinjalom, primerno za birmo. Finžgar. Mlaka 44, Kranj 1652
Prodam MOPED tomos. enofazni ŠTEVEC. PRALNI STROJ in 80-litrski BOJLER. Šuceva 9. Kranj
1653
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA,Zalog 14. Cerklje 1654
Prodam 1 »KLAFTRO« suhih bukovih   DRV.  Šmartno 28. Cerklje
1655
Prodam 4000-litrsko CISTERNO za olje. Knafelj. Lahovče 64. telefon 42-125 1656
Prodam nemške OVČARJE in TERIERJA.  Zbilje  8/b. Medvode
Prodam večjo količino BUTAR. Voglje 86. Šenčur 1658
Prodam JOGI POSTELJO, širina 160. Zapuže 2. Begunje 1659
Prodam krmilno REPO. Zg. Bitnje 22, Zabnica 1660
Prodam 9 let staro KOBILO ali zamenjam za starejšega KONJA. Visoko 5. Šenčur 1661
Prodam ZLATO za zobe. Telefon 61-465, int. 67 v petek in ponedeljek do 19. ure 1662
FILATELISTI - več pomembnejših serij iz kolekcije »Jugoslavija od 45«. nežigosane. ugodno prodam. Petrovič, Partizanska c. 29. Kranj, popoldan 1663
Prodam 2 električna ŠTEDILNIKA s 4 ploščami in 25-litrski kuhinjski BOJLER. Oglasite se popoldan od 18. ure dalje Sterk Tine«. ŠorliievM 37. K ran i 1664
Prodam 400 kosov STREŠNE OPEKE bobrovec (42 X 23). Bleb\ Ljubljanska 29 1665
Prodam nov globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna in rabljen oljni kombiniran ŠTEDILNIK gorenje. Telefon 74-918 1666
Prodam dobro KRAVO. Četrtič brejo nekaj mesecev. Srednja vas 2. Bohinj 1667
Prodam 100 k v. m OPAŽA (po-biona). Kovor 76, Tržič V695
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Lahovče 43. Cerklje 1696
Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka od 100 do 110 kg. Stanonik Jurij. Log 9. Skofja Loka 1697
Prodam 9 mesecev brejo TELICO ali zamenjam za BIKA. Godešič 27. Skofja Loka 1701
Prodam zelo staro POHIŠTVO za samsko sobo starinske vrednosti Informacije popoldan po tel. 27-009
Prodam 5 mesecev starega OVČARJA. Zevnik. Zg. Bitnje 70. Zabnica 1718
LOVSKO   PUŠKO (karahinko). cal. 6.5x57 s caizovim dalinogle-dom 4 X - suhi montažo, prodam. . Telefon 74-157 1719
KUPIM
Gostilna| ALC
Breg ob Savi
VABI
V PUSTNIH DNKH NA
PUSTNO POJEDI
Kupim ČRPALKO u pah. Sporočite po tel. 22-851
Kupim KNJIGE: Vefcj tor, Hči papeža, Blanjm \ vojvode, Gusarji in Prigod, Collina. Podrekar Marija' 66/a, Tržič
K upim dobro ohranjeno t rečo PEČ. Sturm Jan«, ]
Kupim vprežne GKai RAČALNIK za seno in u za krompir. Traven Franc 23. Smlednik
Kupim traktorski NIK. Meglic Jožef. LonT
Kupim globok OTROtatil ČEK.    Petkovšek. Stan Kranj
ELEKTROMOTOR. 4 kl obratov, kupim. Ponudb?, tor
Kupim »fička« od letnik,. Ije. Kličite 25-861 int. 5.%
EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1
(nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in ^ tetno izdelavo vs^h očal z navdnimi specialnimi lečami Izdelujemo na rec^j brez njega.
SE PRIPOROČAMO
VOZILA
Kupim ELEKTROMOTOR, 4 do 6 KM in manjšo rabljeno, dobro ohranjeno KOSILNICO. Benedičič, Martinj vrh 14, Železniki 1541
Prodam dele za NSU i>> menjalnik, 1400 km po kupim dobro ohranjen slabim strojem. Pavlic, Šenčur
Prodam ZASTAVO iA. 1977. Brezje 67/a
Prodam AMI 8, čelen al. Čater Marjan, C. Ko^iCT 26, Kranj
Prodam GOLFA letaj ugodni ceni. Bled, ReciSkifc,
Prodam FIAT 126, 19* 1300, 1972. Potoče 24. FWj
Ugodno prodam ZASTa! letnik 1974. Ogled moj«,,, dopoldan. Ozebek Miloš, Kranj
Odstopim vrstni red a, v plačan septembra 19fl&' oglasnem oddelku.
Prodam dobro ohranjen opremljen  TOMOS efekt*, letnik 1978. Dolenc. Za. iT ca nad Škofjo Loko
FORD 17 M prodam r njam za FORD 15 M, štirimi vrati. PavIoviČ 23, Kranj
Prodam   dobro ohr_ 126-P. Krek, Benedikova 7J
125-P, nov, letnik 1981, Josevski, Ješetova 4/c, Kr
Prodam AMI 8. Dc Tupaliče 55, Preddvor
Prodam karamboliran »v 60 L, letnik 1971. Gasilska
Prodam NSU 1200 C. delih, z odličnim motorjem i. niško novo ZASTAVO 7»\ zar, Olševek 2. Preddvor
Poceni prodam ZASTAV letnik 1974. KropivSek Bo* hinj 101. Naklo
Prodam ŠKODO 1000 Mfv ohranjeno. Mlaka 22. Kranj
Prodam ohranjen R-4, ktt_ registriran do 14. 2. 82. Ro*w Hotemaže 47, Preddvor
ŠKODO 1000 MB, mot«,, neralni, registriran do avja* prodam za 7500 din (meJM dita). Smolej, Kovor 43. Trtif
OPEL REKORD kama voženih 15.000 km, prodan ( Alojz, Jezerska c. 108/r
Prodam osebni avto SL. letnik 1974. Petit lami kovo naselje 43. Skofja fon 62-100
_am FIAT 126p letnik decem-1977. prevoženih .31.000 km. 28.2. 1981 ali tel. 064-23-100
'no  prodam karambolirano AVO 750 in SEDEŽNO GAR-(0. Informacije po 13. uri po 181 1618 ZASTAVO 750 SC. Čirče 1619
ohranjena R-4, letnik 1976 ?, prodam. Lahko na kredit, niam tudi za izvenkrmni MO do 85 KM, dolga os. Valjavec, 11, Jesenice 1620 ZASTAVO 101, staro 3 v soboto popoldan in ne-dopoldan. Trojarjeva 29, Stra-»Kranj 1621 VVARTBURGA, 1979, km, za   115.000 din. Vidic j, Gregorčičeva 30/a, Bled
1622
dobro ohranjen PONY ESS ali APN-4. Ponudbe s ce-'jite na naslov: Perko Silvo, c. 40, Kranj 1623 AULT 4 TLS, letnik 1977, ohranjen, prodam. Informa-tel. 50-260 od 6. do 14. ure -Zibler. Križe pri Tržiču. 1624
m avto ZASTAVA 101, let-973. Telefon 25-645. Petač. C. Jo 23. Kranj.
m Z-101 letnik november Kovač. Virmase 83
_im dobro ohranjen AMI 8. 22. Šenčur 1668 jm DYANO. letnik 1979 sep--. Rajgelj. Begunjska 6. Kranj 512 1669 ZASTAVO 750. letnik Pucelj Francka. Jezerska c. 42.
1477
im več REZERVNIH DE-SKODE. letnik 1978: predzadnjo premo, zadnjo masko z , alternator,   zadnje steklo, ki rezervoar in zadnja desna Bitnje 164. Zabnica (ob fjeloški cesti) 1670 prodam ZASTAVO 750. rirano. karoserija 1976. mo-generalno obnovljeno, ali i za ZASTAVO 1300. Dajič . Tončka   Dežmana 10.
1671
_J prodam ZASTAVO 101. 1974. Grilc Mirko. Radovljica, janaka 29, tel. 75-723 1672 im ZASTAVO   101. letnik ičnik Tone. Kamna gori-1673
DACIO 1300 (R-12), let-Velesovo 21. Cerklie. Ogled 1674
ZASTAVO 101 C. letnik
- november, prevoženih 13.000 avcar. Partizanska 43. Šenčur
1675
am »FIČKA«. letnik 1970. triranega. Šubic. Šolska 4/a. Je - Kranj 1676 ni prodam ZASTAVO 101. 1973. Orehovi je 13. Kranj 1677
im  ZASTAVO   750. letnik
- SC. Kresal. Bled. Koriten-/b 1678 jboljšemu ponudniku prodam o ohranjeno KATRCO, letnik prevoženih 38.000 km. Tom in-
. Stražišče, tel. 26-344 1679 m  ZASTAVO   101, letnik Hafner  Pavle.  Virmase 65. ka 1680 uporaben motor za SIM-Sinko Marjan. Koširjeva kofja   Loka.   tel. 064-60-883 1681
im dobro  ohranjen AUDI letnik 1970 ter ZASTAVO 750. 1970. Demšar Janez. Log 38. Loka 1682 am    dele VVARTBURGA: prednji pokrov ter stroj. Suš-a 9. Šenčur 1683 'am TOVORNO PRIKOLCO ni avto. primerno zlasti za gradbenega   materiala. Zg. 25. tel. 21-311 1684 Jam   ZASTAVO   101. letnik neregistrirano, v voznem sta-Naslov  v  oglasnem oddelku.
1685
rodam   VVARTBURGA. letnik Ogled popoldan ali v nedeljo in. Naslov v oglasnem oddelku.
1686
odam ŠKODO HO-!., registira-do januarja 1982. Rogelj. icevaS. Kranj 1687 m dobro ohranjen NSU Brnik 29, Cerklje 1688 SPAČKA, letnik 1976. pnih 54.000 km. registriranega februarja 1982. Informacije po 25-339 - Kranj 1689 dam ZASTAVO 750. letnik 4 december, cena 40.000 din. Pran<. Zg. Bitnje 143. Zab-1690
lam   garažiran   osebni avto A 110-L. letnik  1973. Ogled popoldan. Kopše. Poliče 34.
1691
dam FIAT 126-P. letnik 1979. lobode 21. Radovi jica 1692
ZASTAVO 750. letnik 1972. motor - *# v garanciji, izredno ugodno .-m Telefon 064-21-690 1693 Poceni prodam KATRCO. tudi na ijilo Mrak Lado. Dobračeva 185.
1694
jam   avto   FORI) TAUNUS *M.  letnik   1966.   nevozen, za ne dele Jazbec Stane. Retnje TrtiVti " ' * "       •    ' . 1702*
Prodam TAUNUS 12 M. registriran do 12.2. 1982, za 1 SM in razne dela za RENAULT 16 TL. Voklo 55. Šenčur 1704
Ugodno prodam R-4 TL special. star dve leti. Selak Franc. Volaka 24. Gorenja vas. tel. 68-263 1705
Prodam ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1973. Voklo 47. Šenčur
PRIREDITVE
l5 stil kamin
- ODPRTI KAMINI
- VRTNI GRIL KAMINI
- ORODJE, OPREMA, DODATKI
- Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radiatorske vode (15.000 kcal/h)
ZUPAN Janez, Maistrova 1, 61234 MENGEŠ, tel. 061/737-562
STANOVANJA
Mlad fant išče SOBO s kopalnico ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod šifro: Redni plačnik ali po tel. 064-24-892 1559
Zamenjam družbeno GARSONJERO (veliko, soba in kuhinja -posebej) za dvosobno STANOVANJE v Kranju. Pavlovič Edo. Sorlijeva 23. Kranj 1625
Dve delno opremljeni SOBI oddam dekletom. Naslov v oglasnem oddelku 1626
GARSONJERO ali SOBO s ku-hinio išče v Kranju. Šifra: Zidar
1627
V najem vzamem tro ali štirisobno STANOVANJE z veliko svetlobe (lahko tudi hiša) v okolici Kranja. Radovljice ali Škofje Loke. Informacije vsak dan od 18. do 20. ure po tel. 28-946 _]™
1 POSESTI i
V Kranju ali okolici iščem primeren PROSTOR za obrt. do 30. kv. metrov ali več (brez poslovanja s strankami). Prosim zglasite se po telefonu 23-649 od 17. do 19. ure
1628
Na javni dražbi. 20.3. 1981 oh 10 uri se na sodišču v Kamniku. Tomšičeva ul. št. 2. v sobi št. l. PRODA do III. faze dograjena STANOVANJSKA HIŠA v Kamniku. Streliška ul. št. 2. stoječa na parceli Št. 352/9 k.o. Kamnik. Lastnik hiše ima pravico brezplačnega uživanja te parcele v izmeri 621 kv. m. Ogled možen vsak dan. Izklicna cena 1 129 140 din. Prometni davek plača kupec Kavcija 10*? cene. Solastnika Rakovec Marija in Rožmarič Roman to nepremičnino prodajata prostovoljno. 1629
Kupim starejšo HIŠO na ravni letri v okolici Kranja. Ponudbe pod:
*     • i 1707
Gorenjska 1 mJ_
ZAPOSLITVEi
Iščemo čistilko za čiščenje stopnišča in skupnih prostorov 2-krat tedensko. Ponudbe na HS - Vreč- . kova 11 ali na telefon 27-102
Sprejmem KV KLJUČAVNIČARJA. Peklaj Pavel. Puštal 46/a. Skofja Loka 1510
Zanoslim kvalificiranega TESARJA ali TESARJA-SAMOUKA. Oglasite se na naslov: Klemen Sva-tovšek Valjavčeva 4, Kranj 1630
Zaposlim KV SLIKOPLESKAR-JA OD od 10.000 do 15.000 din. Ponudbe  pošljite  pod  šifro: Pleskar
1631
Združenje obrtnikov občine kranj, Likozarjeva 1. zaposli takoj CISTILKO za nedoločen čas za čiščenje poslovnih Prostorov 1708
Tako zaposlimo SNAŽILKO. Gostilna LAKNAR  - ANČKA Rup
1709
£E O B VE STI LA j
Popravljam vse vrste TRANZI-STORSKIH SPREJEMNIKOV. GRAMOFONE in KASETOFONE. Silvo Mulej. Staneta Žagarja 57. pri plinarni 1365
Izdelujem vse vrste KAMINOV. Dajem tudi oblikovne nasvete. Ponudbe pod: Solidno in poceni 1565
Gostišče »TRNOVC« obvešča cenjene goste, da bo prenovljen lokal spet odprt od jutri dalje. ŠE PRIPOROČAMO ZA OBISK! 1632
PROJEKTIRAM in MONTIRAM centralne kurjave. Tel. 24-728
1633
Sporočam, da UOKVIRAJM vse vrste slik. diplom in gobelinov. Mankleljčeva 16. Kranj. tel. 22-856
1634
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna Laknar »ANČKA« Rup od 1. marca dalje odprta vsak dan razen ponedeljkov od 9. do 22. ure. ZA ORISK SE PRIPOROČAMO!
1710
ROLETE, lesene in plastične, naročite ŠPILERJU. Gradnikova 9. Radovljica, tel. 75-610 1711
Sprejemam naročila za izdelavo VODOVODNIH INSTALACIJ. Je-zeršek. Skofja Loka. tel. 064-60-910
t> t . . * > ,     .. r 1 -i 1
Vsako nedeljo od 17. do 21. ure je MLADINSKI PLES v Delavskem domu v Kranju. Igra ansambel MODRINA 1366
GASILSKO DRUŠTVO TREBI JA organizira PUSTOVANJE v soboto. 28.2.81 ob 20. uri V GASILSKEM DOMU na Trebiji. Igra ansambel JURČEK. Maske zaželene, najboljše nagrajene 1562
NK ŠENČUR vas vabi 28. 2. 1981. ob 20. uri na MAŠKARADO v dom Kokrške čete v Šenčurju. Igra ansambel FIRMA 1563
Ansambel KOKOS vabi na PUSTNI PLES v soboto. 28. februarja ob 18. uri v Cerklje 1635
V soboto in torek bo veselo PUSTOVANJE na Kokrici. Igra ansambel MODRINA. VABIJO GASILCI 1636
G D ZALOG, priredi v soboto. 28.2.81 ob 18. uri v dvorani šole Zalog PUSTNO ZABAVO za stare in mlade. Igra KRANJSKI KVINTET s pevci. VABLJENI! 1637
OO ZSMS NAKLO organizira PUSTNI PLES 27. februarja 1981 v dvorani DPO s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel TRGOVCI. VABLJENI! 163«
SMUČARSKI KLUB KOMENDA priredi v soboto. 28. 2.. ob 19.30 veliko PUSTOVANJE. Igra ansambel JEVŠEK 1713
Vabimo vas na otvoritev DISCO KLUBA - MARIČKA v hotelu Kazina na Jezerskem, danes od 20. do 02. ure in jutri od 12. do 04. ure
1720
OO ZSMS PRIMSKOVO. vabi na DISCO PUSTOVANJE z ansamblom SIBILA. pevko ROMANO ter pevcem TONIJEM. ki bo na pustni torek ob 18. uri na PRIMSKOVEM
1721
OSTALO
Opozarjam vse. ki bi o meni •tu neresn«čnega govorili, da jih bom sodno preganjal. Bergant Franc. Poženik 37. Cerklje 1640
INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. tel. 21-437
1641
STRUŽENJE, oddam na dom kovinarju, ki ima popoldansko obrt. Serijsko delo. Ponudbe pod: V Škofji Loki ,715
N a rod no-zabavni trio iz Radovljice išče za snemanje lastnih skladb pevko   ali   pevca.   Telefon 74-156
1716
IZGUBLJENO!
^V(;P,0r;nede,jek- 2? febr"»rja zjutraj ob 5.15 sem na kranjski avtobusni postaji ah na avtobusu za Tržič izgubila DENARNICO z dokumenti na ime Terezija Košnjek. Moša Pi-,a !i i- KranJ Prosim poštenega najditelja, da dokumente vrne denar pa obdrži ]7|4
NAJDENO
Našel sem manjšo vsoto denarja od Planine do hotela Europa. Naslov v oglasnem oddelku. 1639
TRŽNI PREGLED
KRANJ
Solata 140 din. špinača 160. rve-tača 80 din. korenček 40 din. česen od 60 do 80 din. čebula od 30 do 35 dinarjev, fižol od 60 do 65 din. pesa 20 din. slive 60 din. jabolka 20 din. hruške 40 din. grozdje 45 din. radič <kI 180 do 200 din. pomaranče 40 din. limone 56 din. ajdova moka 20 din. kaša 35 din. surovo maslo |H0 din. smetana 56 din. skuta od 3«—40 din. sladko zelje 40 din. kislo zelje 35 din. kisla repa 30 din. klobase od 60 do Kf) dinarjev, orehi 280 din. jajčka od 5 do 5.50 din. krompir od 10 do 12 din. med 120 din.
JESENICE
Solata «kI 90 do 120 din. »vetara 60din. korenček 33 din. česen 70.9«) dinarjev, čebula 30.20 din. pesa 18.60 dinarjev, kumare 85 din. »hrovl 60 din. slive <k! 63.50 do 73.70 din. jabolka <kI 21.95 do 23 din. hruške 48din. grozdje 35 din. limone 54.50 dinarjev, ajdova moka 40.90 din. koruzna moka 16.60 din. kaša 33.94» din. surovo maslo 185.70 din. smetana 82.30 din. skuta 66.40 din. sladko zelje 25 din. kislo zelje 17.80 din. kisla repa 14.40 din. orehi 317.10 din. jajčka od 5.40 do 6.20 din. krompir 16 din.
Izdaja C V Član, Kranj. Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tiak: /I* l.judaka pravica. Ljubljana. Naalov uredništva in uprave lista: Kranj. MoAe Pijadeja I. - Tekoči račun pri SDK v Kranju: številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341. glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 2I-H35. redakcija 21-860. komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341.
Individualna polletna naročnina 250,— din, /h inozemstvo preračunano v valuto vključno s poštnino.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Naročniki,
GLASA
20 do 30%
popusta
pri:
malih oglasih, osmrtnicah, čestitkah,...
DEŽURNE TRGOVINE ■ LOTERIJA
V soboto,
28. februarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine:
KRANJ
Central: Delikatesa. Maistrov trg 11. Na vasi. Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure. vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček. Duplje. Krvavec. Cerklje. Hrib. Preddvor. Kočna. Zg. Jezersko. Na Klancu. Oprešni-kova 84. Kranj.
Živila: prodajalna SP Prehrana. Kranj. Cesta St. Žagarja 16. prodajalna PC Zlato Polje. Kidričeva 12. Kranj. SP Planina Center. U. Gorenjskega odreda. Kranj odprte od 7. do 13. ure. PC Britof odprt od 7. do 19. ure.
V nedeljo,
pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure:
Delikatesa. Maistrov trg 11. Krvavec. Cerklje. Naklo v Naklem. Na vasi. Šenčur.
JESENICE
Rožca — samopostrežna trg. na Plavžu. Titova 79 in Delikatesa — Kasta 3 na Kor. Beli. V. Svetina 8/a.
SKOFJA LOKA
SP Mestni trg. mesnica Mestni trg RADOVLJICA
Market Delikatesa Bled. Cesta svobode 15 (v Park hotelu). Market Zgornje Gorje 11 /a
štev.	din
00	60
20	60
40	80
80	60
0480	460
7320	460
89380	2.060
111610	20.000
230310	20.000
466710	20.000
91	80
841	160
6341	400
73131	8.000
393441	20.000
439461	20.000
632	200
36352	8.000
52192	6.000
085092	20.000
'51483	4.000
71893	4.000
150363	20.000
4	40
227374	20.040
313114	20.040
735	160
785	200
0275	600
7665	400
18775	200
18775	2.000
43475	6.000
štev.	din
80225	2.(H K)
161925	20.000
305335	'20.000
322235	1.000.000
351475	50.000
16	120
56	100
76	60
5676	860
53856	4.100
64296	8.000
101716	20.120
148076	20.060
236116	20.120
487416	20.120
17	60
57	100
14137	2.(K K)
8	40
65288	2.040
98398	4.040
154978	20.040
49«! 18	100.040
59	60
69	80
89	80
2479	1.000
5529	600
03889	2.080
34419	6.000
66499	8.000
«15889	6.080
219689	20.080
303679	.-)00.000
Sporočamo žalostno vest. da nas je v 58. letu starosti nepričakovano zapustila naša draga žena. mama. stara mama. sestra in
teta
ZLATA SEDEJ
Pogreb drage pokojnice bo v soboto. 28. februarja 1981. ob 15. uri izpred mrliške vežice v Bitnjah na tamkajšnje pokopališče.
ŽALUJOČI VSI NJENI!
Jesenice, StražiSče, Ljubljana, Washington, Boines Aires, 26. februarja 1981
ZAHVALA
Ob izgubi naše dobre sestre in tete
FRANCKE POLJANEC
iz Sebenj
se toplo zahvaljujemo vsem. ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. darovali cvetje in vsem. ki ste nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se zdravnikom iz Tržiča, posebno dr. Martinčiču za dolgoletno zdravljenje, sosedi Pernetovi za nesebično pomoč. g. župniku, pevcem in govorniku KS ob grobu.
Še enkrat hvala vsem!
STANTARJEVI!
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame in stare mame
ANGELEARH
se za nesebično pomoč zahvaljujemo vsem sosedom, še posebno pa Angelci Vovk za pomoč v času njene bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zdravku Crnetu za dolgoletno zdravljenje, zdravnikom in sestram Internega oddelka jeseniške bolnišnice za skrb in nego. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI!
Cernivec, Bled, Lucija pri Portorožu, 20. februarja 1981
TTTTTTTTTTT f f ? » f t f t 1» t ? f f H I I t f M 1
Finale svetovnega alpskega pokala Kranjska gora '81
Porentov dom spet odpi
Zdravko Črv:
Le vreme naj bo ugodno
JESENICE - Do zaključka letošnjega svetovnega alpskega pokala nas loči le le mesec dni. Za uspeine priprave in vso organizacijo ni več veliko časa. Zato vse službe organizacijskega komiteja, ki ga vodi predaednik občinske konference SZDL Jesenice Zdravko Crv, dela s polno paro. Vsi ae zavedajo, da so le pravočaane priprave porok, da bo prireditev, taka kot mora biti.
O poteku priprav smo se pogovarjali a predsednikom organizacijskega komiteja Zdravkom Črvom.
»Organizacijski komite se zaveda naloge. Zato ie leto dni tečejo priprave na ta izjemen dogodek, ki bo od 26. do 28. marca na znani FIS mednarodni progi na Vitrancu. To bo hkrati izredno pomembna tekma, saj bomo proslavili tudi dvajseti jubilej prirejanja Pokala Vitranc. Le ta ae je začel leta 1950. Takrat so v Kranjski gori prvič organizirali Bukovniski smuk. Leta 1960 je ta postal Pokal Vitranc in zagotovljena je bila tudi mednarodna udeležba. Posebej dobra je bila takrat, ko je šlo za mednarodno FIS tekmo, ki je pozneje prešla tudi za tekmovanje v slalomu in veleslalomu za svetovni moftV: pokal. V teh devetnajstih letih je Pokal Vitranc odpadel le enkrat. Takrat so bile za odpoved krive slabe snežne razmere,« pravi predsednik komiteja Zdravko Crv.
»Vsa   leta   je organizacijski komite skrbel tudi za vlaganje v slalomišče na Vitrancu in ostalo infrastrukturo. . Organizacijski komite ima široko organizacijo posameznih  služb. Samostojno dela tekmovalni odbor, ki ga vodi Janez Smitek. Proge bodo res odlično pripravljene. Že ta ponedeljek smo zaprli »S« in •podnji del FIS proge ter del Podkorena za turistično smučanje. Snežne padavine so prišle kot naročene in narejeni so že depoji za spravljanje snega. Pri
tej zapori turistično smučanje ni nič okrnjeno.
Imamo širok krog služb. Tako vodi gospodarsko komisijo Ciril Kavalar, za gradbena dela je odgovoren Mirko Ramuš, medtem ko so organizacijske zadeve v rokah Sandija Kotnika. Komisijo za promet in zavarovanje vodi Jože Ajdišek, propagando pa Jože Resman. Vse te komisije so odgovorne za svoje delo podpredsednikom Ivu Sčavničarju, Vidu Črnetu in Borisu Bergantu. Ce kje zaškriplje in če se pojavijo nejasnosti, rešuje organizacijski komite. Pri tem ne smem pozabiti tudi našega generalnega sekretarja Vojteha Budineka, ki ima pri tej organizaciji že veliko izkušenj.
Če nam bo vreme naklonjeno, če nas ne izda, sem prepričan, da bomo tudi to zahtevno tekmovanje, ki ga bo v celoti prenašala slovenska TV mreža, Evrovizija in ameriška država CBS, organizirali tako, da bodo vsi zadovoljni odhajali iz Kranjske gore. Se posebno zato, ker bo to tekmovanje spremljalo nad tristopet-deset tujih in domačih časnikarjev. Zavedamo se, da si ne smemo privoščiti spodrsljaja.«
D. Humer
Pri bencinu varčujemo
Zdaj. ko ne velja več neslavni in nepriljubljeni par-nepar. bi pričakovali, da se bo potrošnja bencina povečala, če ... Ce se seveda ne bi bencin v isti sapi precej podražil, tako, da danes dvakrat premislimo, preden se zapeljemo na črpalko. Liter super bencina velja 26 dinarjev, navadni je po 24 dinarjev, nafta po 22 dinarjev, petrolej po 13.10 dinarja in kurilno olje po 13 dinarjev.
Da smo kaj suhih žepov pri bencinski potrošnji, dobro ved«) delavci, zaposleni na črpalkah. In kaj pravijo nekateri izmed njih. v Kranjski gori. v Kranju Lescah?
in
Tine Cerne, iz Žirovnice, zaposlen na črpalki Istra-benz v Lescah: »Januarja in februarja ie potrošnja bencina že navadno
upadla. Več je bilo prodaje v času. ko je veljal par-nepar. ko pa se je bencin podražil, so se ljudje začeli manj voziti. Sem in tja se še ustavljajo tudi italijanski vozniki. Avstrijcev pa m več. saj bencin doma kupijo ceneje.«
Jože Kešnar iz Adergasa, zaposlen na Petrolovi črpalki na Zlatem polju 2: »Seveda ocenjujemo, da je prodaja bencina padla in precej se pozna, da je podražitev občutna. Ljudje se dosti manj vozijo, če pa se že peljejo, dvakrat premislijo. V počitnicah ie bilo sicer malo bolj
manjša kot v poletnih mesecih, vendar pa je letošnja občutno nižja od lanske. Ocenjujemo, da je prodaja upadla vsaj za tretjino, seveda zaradi varčevanja voznikov. Prometa je kaj malo. po zadnji podražitvi so vozniki zares začeli varčevati.«
Franc Benet iz Rateč, zaposlen na Petrolovi črpalki v Logu pri Kranjski gori: »Pri Petrolu sem zaposlen trinajst let in lahko rečem, da je prometa zaradi podražitve občutno manj. Ko so bile zimske počitnice, je nekako še šlo. zdaj pa je prodaja
živahno, zdaj pa je manjša prodaja bencina, še posebej tedaj, ko ie slabo vreme. Čeprav so sedanji meseci »mrtva« sezona, bi lahko rekli, da je potrošnja bencina manjša za okoli 25 odstotkov.«
... D.Sedei • V, i >   ".  - i \    * r i t M
Ko sta ga prevzela nova najemnika, sta dokončno uredila restavracijski del in sobe. V restavraciji je 90 sedežev ter 42 ležišč v sobah. Porentov dom je odprtega tipa, po dostopnih cenah pa nudi penzione. Ze takoj v začetku so se potrudili in kuhinja že ponuja dobro domačo hrano, v prihodnje pa nameravajo jedilnik še bolj obogatiti s pristnimi slovenskimi jedrni, tako, da bo na voljo iz vsake pokrajine tipična jed.
In tudi sicer z novimi lastniki ne manjka tudi drugih, novih načrtov. Ob Porentovem domu bodo v prihodnje uredili avtokamp za okoli 200 prikolic in to bo tudi edini avtokamp v Kranjski gori, ki takšno ponudbo vedno bolj pogreša. Obnoviti bo treba fasado in streho, v spodnjih prostorih pa že do 1. maja letos nameravajo urediti restavracijo, kjer bodo ob zabavni glasbi na
Porentov dom, kije bil dolga leta kranjskogorska sramota, sta vzela v najem zasebnika - Obilo izvirnih in dobrih načrtov
Kranjska gora - Turistično znana in priznana Kranjska gora je beležila v zadnjih desetih in več letih precejšen razvoj, predvsem so se občutno povečale gostinske zmogljivosti z novimi hoteli. Kljub temu pa še danes ugotavljajo, da Kranjski gori primanjkuje manjših penzionov in tudi več turističnih postelj bi bilo v glavni sezoni prav lahko oddanih.
V senci dokaj obsežne hotelske izgradnje pa je dolga in predolga leta sameval in propadal Porentov dom. Zares dolgotrajna so bila prizadevanja, da bi ga znova odprli in vsaj deloma obnovili, kajti leži na odlični lokaciji in bi bil prav gotovo pomembna pridobitev za Kranjsko goro. Končno se je našlo nekaj denarja in Partizan Slovenije, ki je lastnik Porentovega doma, ga je deloma obnovil. Turistično društvo Kranjska gora pa ga je lanskega decembra oddalo v najem zasebnikoma. Porentov dom sta vzela v najem Andrej Sedej in Nuša Aupič in tako je danes Porentov dom. dolga leta kranjskogorska sramota, odprt, prijetno urejen in že po nekaj mesecih dobro obiskan.
V maškare!
KRANJ — S pomočjo turističnih krožkov na šolah Turistično društvo Kranj tudi letos prireja »pustno povorko« po Kranju. V soboto, 28. februarja, se bodo ob pol desetih dopoldne začele zbirati maškare na Trgu revolucije, ob desetih pa bo povorka krenila skozi mesto. Spremljala jo bo kranjska godba na pihala, ki bo, seveda, tudi v maskah. Vredno ogleda! In še nekaj: vsaka maska bo že na zbornem mestu dobila tudi posebno »pustno« značko.
Za trofejo Svinjska glava
Jesenice - V nedeljo. 1. marca bo ob 11. uri v Spanovem vrhu nad Jesenicami že 14. tradicionalna pustna prireditev za trofejo svinjska glava. Organizatorji pričakujejo pustne maske na smučeh z vse Gorenjske, prijavijo pa se lahko uro pred prireditvijo. Na letošnji Svinjski glavi bodo nastopili tudi člani naše državne reprezentance v akrobatskem smučanju, spet pa bo veliko smeha in zabave.
voljo jedi tudi v poznih nočnih urah.
Ob domu  je  že dva tekaških prog, naslednje! bi vse tiste, ki jih tek taa^. se radi naučili dobro teči, t carski učitelj. Prav gotov«! iskan in zaželen, saj smo t vsebolj množičnem tekali na psi oh kar pozabili na učitelje, ki bi nas kar najhitreje pravilno ni smučeh.
Penzion Porentov domj in v prizadevnih rokah a« nikov, pomeni Kranjski pridobitev, ne le v da, temveč tudi poleti. Voijajj je dovoli in ni dvoma, znali dobro dokončno ' kar najbolj privlačnega vega ponuditi še tako gostu. Vsekakor ne bi pravljenosti kakorkoli več le pomagati in tako. da dajatve in or. presegle zmožnosti tistih" t' začetku poti polni dobre * nosti in zagnanosti.
rorentov rtom t Kranjski gori lespe* <><tPrt «' ">em pa prt>i>0|
odlična domača hrana. - Foto: D. Sede/
Enotnost pada na izpij
NESREČE
AVTO ZANESLO V TOVORNJAK
Bistrica —  V ponedeljek. 23. februarja ob 9.15 se je na magistralni cesti v Bistrici pri Naklem pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na zasneženi cesti. Voznik osebnega avtomobila Stepa Sta-novič  (roj.   1951)  iz  Martuljka je vozil proti Naklem, na zasneženi cesti v ovinku pred bistriškim mostom pa ga je zaneslo na levi vc/zni pas. po katerem je tedaj iz nasprotne smeri pripeljal   v   tovornem avtomobilu Slavi Korpora (roj. 1950) iz Podlub-nika. Kljub zaviranju in umikanju toyornjaka na odstavni pas sta avtomobila  čelno  trčila.  Nihče  ni bil ranjen, škode pa je za 40.000 din.
TOVORNJAKA TRČILA
Bistrica — Na magistralni cesti v Bistrici se je le kakih pet minut kasneje, prav tako v ponedeljek. 23. februarja pripetila še ena prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Anton K ost reve (roj. 1937) iz Mengša je vozil proti Kranju. V blagem ovinku pred Nakloni je dohitel avtomobil znamke R-4. ki je v močnem sneženju zelo počasi vozil pred njim. Tovornjak je pripeljal s hitrostjo okoli 60 km na uro in na zasneženi cesti ni mogel pravočasno ustaviti, zato je zavil v levo na nasprotni vozni pas< Po njem je tedaj pripeljal voznik tovornega avtomobila Dragan Jakovljevič (roj. 1950) iz Kragujevca. Voznika nista mogla preprečiti nesreče. V trčenju ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 150.000 din.
L. M
TRŽIČ - V začetku tega meseca so bili v vseh trinajstih tržiških krajevnih skupnostih sklenjeni zbori občanov, na katerih so razpravljali o programu četrtega občinskega samoprispevka in o umestnosti razpisa referenduma.
Pobudo zanj so podprli povsod, za solidarnost, ko naj bi razvitejše krajevne skupnosti obdržale 60 odstotkov denarja, 40 odstotkov pa bi ga odstopile manjšim in revnejšim, pa ao bili le v enajstih krajevnih skupnostih. V Pristavi so predlagali delitev 80 proti 20, medtem ko se v Kovorju niso ogreli za nikakršno.
Precej želja je bilo tudi po spremembi programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov v krajevnih skupnostih, še posebej pa po premiku uresničitve naložb na zgodnejši čas, to je v prvo ali drugo leto tega srednjeročnega obdobja.
O zaključkih razprav na zborih občanov je v sredo razpravljal izvršni svet skupščine občine Tržič. Menil je, da gre za občinski samoprispevek in zato še zlasti ni sprejemljivo spreminjati sistema solidarnosti ali meril zanjo, saj bi se tako znašli spet na začetku, daleč od enotnih usmeritev.
Glede na različna hotenja krajanov se poraja vprašanje, kak-
šno je pravzaprav ne. Na zborih so sodej^ vsem »zainteresiraj" vztrajali na svojih, ozkih, pogledih. To strani tudi pomeni, d| jo je vodila socialistu, kot frontna organizacij! najbolje pripravljen^^ bile znane že pred ibL?| torej z enotno družb^V akcijo lahko pravocaJJJ,
Sedanji program naw| stavljen na osnovi prJJJJ gibanja pritoka denat^ J prispevka. Prvenstvo £ začete, to so ceste v Loj Brezje, za njimi pridal!, krajevne skupnosti, ki Jll Udarnost, zadnje pa «?| dobivajo. Tega sioten^1 ma ne bi smeli rušiti,^ zaradi počasnega pritoki ja v prvih letih ne. ^ časovni premiki mog^ , bodo zahtevali dodat^ vanje med krajevnimi mi, ki bi utegnilo bj, boleče.
O celotni problematu, i vršni svet ponovno iJt skupaj s predsedstvo^ konference   SZDL. ( bodo rešena bistvena , je nesmiselno vztrajaj logu za občinski sai
Pogorela baraka
Kranjska gora — V torek. 24. februarja popoldne je začela goreti baraka SGP Gradbinca na gradbišču depandanse hotela Lek. Ogenj je nastal v prostoru za garderobo delavcev, kasneje pa se je razširil še na pisarno in skladišče. Barako so ogrevali z dvema terinoakumulacijskima pečema. Pred ognjem je uspelo rešiti vso dokumentacijo iz pisarn in plinske bombe iz skladišča. Baraka je v celoti pogorela Vzroke požara še raziskujejo. ' *
Zdaj še igre na ledu — Evrovizijske igre brez meja so rfoAiJt t privržencev tudi pri nas. To velja predvsem za mlade z Bele. ra, Olševka in Hotemaž ter iz Iskrinega tozda TEA, ki sosep^f nih igrah brez meja in zimskih na snegu, minulo nedeljo po* igrah na ledu. Zabavna prireditev je kljub slabemu vremenu, ob jezeru Črnava in na teraso hotela Bor precejšnje število in gledalcev. Organizator — osnovna organizacija ZSMS Prt4gA se je tudi tokrat izkazal z duhovitimi igrami, kjer je (v vestfctf cev) bolj odločala sreča kot znanja. Pa da ne bo zamere, lOpfcJ je največ spretnosti pokazala ekipa mladincev tozd Telefonskm ti in aparati, drugi so bili domačini. Bela tretja in Olšeiek « A maže Četrti. S podobnimi zabavnimi prireditvami velja ra^nfaj f danji utrip Preddvora tudi poleti, ko je v kraju mnogo tujih ini turistov, (cz) — Foto: F. Bizjak
-'.<*>> O      \* .<>.'<< <.■»;;.