JUNIJ 15 S Vid 16 č Rešnje Telo 14 P Janez Fr. R. + 18 S Marko in Marc. 19 N 2. Pobink. 20 P Silverij 3 21 T Alojzij, spoz. 22 S Pavlin 23 č Eberhard, 5kof 24 P Janez Krst. + 25 S Ema___ 26 N 3. pobink. 27 P Vladislav Q 28 T Irenej, ško£ 29 S Peter in Pavel 30 č Spom. sv.Pavla LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST Si &MERIKI Geslo: Za vero in narod — za vrvico in resnico — od boja 'do zmage h GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. ^ (Official Organ of four. Slovenian Organizational JHAJSTAKEjtl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST, y ZDRUŽENIH -DRŽAVAH , AMERIŠKIH. STEV. (NO.) 117. CHICAGO, ILL., PETEK, 17. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 17, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL Francija ne more razumeti slabotne politike, ki jo igra Anglija napram fašističnim državam. — Izjava Chamberlaina, da se ne more nič podvzeti proti zrač-* nim napadom na ladje, razjarila Francoze. — Zatvo-ritev meje proti Španiji.— ■ - Pariz, Francija. — Ako bi se danes vršilo na Francoskem glasovanje o tem, kateri vodilni mož v Evropi zasluži največ zasmeha in graje, bi bil brez dvoma med prvimi zmagovalci angleški min.pred-sednik Chamberlain. Politika tega moža je za Francoze povsem neumljiva in poleg tega vsega obsojanja vredna. Ne vedo si razlagati,ali se smatra Anglija v resnici za tako slabotno, da si proti fašističnim diktatorskim državam niti bevskniti ne upa, ali pa je Chamberlain v tajni zvezi s temi diktatorji, dočim na zunaj kaže prijateljsko lice Franciji in drugim demokratičnim državam. Čudno se pa zdi Francozom tudi to, da An-gležli sami ne obračunajo s tem možem in ga ne postavijo v kot. Izjava," ki jo je podal zadnji torek Chamberlain v nižji zbornici v Londonu, o kateri .le bilo včeraj poročano, je za Francoze taka, da presega vse rekoiMe. Kakor je bilo omenjeno, se je Chmberlain izrazil, da ne more Anglija popolnoma nič ukreniti, da se nehajo barbarski zračni napadi na tujezemske ladje ob španskem obrežju, češ, da bi kršila nevtralnost napram vojni v Španiji, oziroma,, da bi utegnila povzročiti splošno vojno, ako bi podv^zela kake korake' proti napadalcem. In pomisliti se mora, da se je takih napadov izvršilo od srede aprila dalje ze celih 22, in pri teh je bilo 11 ladij ali potopljenih, ali težje poškodovanih. Francija zdaj upravičeno pričakuje, da se bodo, spričo te slabotne politike Anglije napadi nadaljevali s še večjo vnemo. Zakaj bi si pa fašisti tudi ne privoščili tega športa", ako jim tako dobro uspeva in se jim ni bati, da bi Jih kdo poklical na odgovor! Kljub skrajni nevolji, ki vla-f v ™«ji nad Anglijo, pa se Francija še vedno krčevito opri jemlje zveze s to zaveznico. Ne kaze ji pač drugega. .Sama, brez Anglije, ne more ničesar Podvzeti, kajti fašistične drža- ve jo daleko nadkriljujejo v mo- . TaJ° 'le bila Prisiljena, da se je podala pod najnovejšim pritiskom Anglije in je v sredo ponovno uradno zaprla svojo mejo proti Španiji, da ne bo dopustila, da bi se tja izvažalo orožje ali prostovoljci za pomoč španski vladi. Storila je to, da ugla-di pot mednarodnemu nevtral nostnemu odboru, ki se ta petek ponovno sestane v Londonu in ki ima odločiti vprašanje odstranitve tujezemskega vojaštva iz Španije. Kako težko se je morala od-ocit. Francija za ta korak, se Predstavlja, ako se vzamejo v poštev najnovejše vesti ^Panije. Španska vladna armada je namreč poslala poročilo. da je v bojih za mesto Ca-stellon ujela enajst nemških vojakov, ki so se borili pri pehoti na strani nacionalistov. Iz te- 'NI DENARJA' ZA DOLG Evropske plačale. države zopet niso Washington, D. C. — Iz Evrope je vlada Zed. držav zaslišala to sredo podobni vzdih, kakor ga je navajena slišati vsakega pol leta že od 1932 naprej. Namesto, da bi 13 evropskih držav, ki so dolžne Ameriki, poslale 15. junija svoj obrok, so ji poslale izraz obžalovanja, da nimajo denarja. Skupni dolg teh držav Ameriki znaša okrog 13 miljard dolarjev, in z neplačanimi obrestmi se bo zdaj ta dolg zvišal za okrog 100 milijonov. Edino mala država Finska je, kakor vedno doslej, točno poravnala svoj obrok. Vse druge države "nimajo", dasi istočasno trosijo miljarde za noro oboroževanje. -o- ZALJUBLJENOST NE POZNA OVIR New York, N. Y. — 18 let stara dekle Andrea Lucken-bach, hči nekega tukajšnjega milijonarja, se je zaljubila v 22 letnega Wm. Dobbsa, v finančnem ,oziru nemaniiča, po poklicu pa prekupčevalca s konji in drugim blagom. Kljub vsem protestom od strani očeta, je dekle hotela .poročiti tega fanta. Poleg ovir, ki jih jima je stavil oče, pa je par zadel še na drugo; episkopalni pastor, na katerega sta se obrnila, ju namreč ni hotel poročiti, češ, da je proti njegovim principom, da bi vezal v zakon dve osebi različnega socijalnega in finančnega položaja. Poroke pa si nista dala s tem preprečiti, marveč dobila sta si nekega metodistov-skega pastorja, ki ju je zvezal. Ne glede na to, kaj bo oče rekel, pa bo dekle čez tri leta postala bogata.- Podedovala bo namreč po pokojni materi milijon dolarjev. -o- ZASTRAŽILI LINDBERGHO-VO BIVALIŠČE St. Brieuc, Francija.— Lind-bergho.va družina je kupila neki mali otok ob francoskem obrežju, imenovan Illiec. Ni se še preselila tja, toda francoske oblasti so podvzele potrebne korake, da se Lind-berghovim gotovo nič žalega ne pripeti, in tako so dale za-stražiti obrežje okrog otoka na daleč in široko. Ugotavlja se namreč, da je prejel Lindbergh napol grozilna pisma, v katerih se trdi, da Haupt-mann ni bil kriv obdolžbe, zaradi katere je bil usmrčen, in da je njegove smrti deloma Lindbergh kriv. NOVI BOM KSK JEDNOTE Polaganje vogelnega kamna za novi dom KSKJ. Joliet, 111. — Tukajšnji Slovenci se z okoliškimi naselbinami vred pripravljajo na dan 3. julija,ki bo izredno pomemben za podporno organizacijo K. S. K. Jednoto. ■ Ta dan bo namreč slovesno položen in blagoslovljen vogelni kamen za novi dom Jednote, ki bo stal na No. Chicago St. in Crowley Ave. Slavnost se prične s sv. mašo ob 11. uri v cerkvi sv. Jožefa, na kar bo bla-goslovljenje vogelnega kamna in potem se bo razvila povor-ka proti Rivals parku, kjer bo skupni piknik vseh društev KSKJ iz Jolieta in okolice. ■——o- ŽENSKE LAHKO JOKAJO, KOLIKOR HOČEJO New York, N. Y. — Ženska lahko joka, kjer hoče, kadar hoče, kakor glasno hoče in kakor dolgo hoče, in nihče nima pravice, da bi jo zaradi tega nadlegoval. Tako nekako se je glasila odločitev, ki jo je izrekel neki tukajšnji sodnik v prilog 45 letne Mrs. Mary Mitchell. Neki policist jo je namreč aretiral, ko se je glasno drla v neki trgovini, ne, da bi povedala za vzrok. Toda sodnik je bil mnenja, da je že morala imeti svoj vzrok, in jo je oprostil. -o- HAGUE BI ŽE "SFIKSAL" TUJEZEMCE Newark, N. J. — Samozvani diktator mesta Jersey City, župan Hague, se je zadnji torek pri tukajšnjem sodnem zasliševanju izrazil, da bi, ako bi imel toliko oblasti,, ustano- VLADA POMORE OBLAČIL-NI INDUSTRIJI Washington, D. C. — Na priporočilo predsednika unije oblačilnega delavstva, S. Hill-mana, je načelnik WPA, H. L. Hopkins, zadnji torek objavil, da bo ta vladna ustanova nakupila za deset milijonov dolarjev od trgovcev previšno zalogo moških, ženskih in otroških oblek ter jih bo razdelila med osebe na relifu. To bo znatna pomoč za oblačilno industrijo, enako pa tudi za delavstvo, ki bodo dobili novo zaposlitev. KR1ŽEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Nemški imperij bo ostal za večno in tako tudi njega prestolica. Tako se je izrazil Hitler, ko je zadnji torek polagal ogelni kamen za neko novo poslopje. Istočasno je odredil graditev 16 drugih velikih poslopij. — Varšava, Poljska.— Vlada je v torek objavila, da bo vsaka oseba, ki pride na Poljsko iz tujezemstva nezakonitim potom, ali pa ostane več časa, kakor ji dovoljeno, poslana v koncentracijsko taborišče: Baje je to naperjeno zlasti proti judovskim beguncem iz Avstrije. — Moskva, Rusija. — Neki list, izhajajoč v vzhodni Sibiriji, objavlja, da je bilo tamkaj sodno usmrčenih 17 oseb, obdolženih, da so spadale v skupino, ki se je bavila s špi-jonažnim in prevratnim delom. vil v Alaski koncentracijsko taborišče, v katerega bi poslal vse tujezemske radikalce, četudi ameriške državljane. Sijajen Hitlerjev učenec! ZNANSTVENIK PROTI BARBARIZMU ga pojava se sklepa, da je moral poslati Hitler v Španijo,zdaj še pehotne čete; doslej je bilo tam . samo nemško tehniško o-sobje in letalci. Kaže torej, da so naziji še bolj utrdili svojo postojanko na Španskem. Dr. Alb. Einstein (na levi) je v svojem govoru, ki ga je imel ob graduaciji na nekem kolegiju v Swarthmore, Pa., ostro obsodil sedanji politični barbarizem, v katerega pada svet. Poleg Einsteina je predsednik kolegija. NA TISOČE JIH UTONILO Vsled uničenih nasipov se je Rumena reka razlila na daleč preko bregov. Šanghaj, Kitajska. — V srednji Kitajski je vojna tako-rekoč pozabljena začasno. Ogromna Rumena reka je napravila konec sovražnostim, kajti Japonci niti misliti ne morejo na kako nadaljevanje prodiranja. Na daleč in široko se je namreč vodovje razlilo preko bregov in poplavilo velikanske komplekse zemlje. Ta reka je bila že od nekdaj velik problem za Kitajsko. Do leta 1852 je tekla od mesta Kaifeng proti jugovzhodu; tedaj pa je nepričakovano iz-premenila svoj tek in jo ubrala proti severovzhodu. Leto za letom pa je povzročala take poplave, da ji je ljudstvo dalo ime "Žalost Kitajske". Da omejijo te poplave, so zgradili ob strugi na milje dolge nasipe. In ti nasipi so zdaj razdejani. Ni še povsem ugotovljeno, ali jih je voda sama razjedla, ali so jih porušili Kitajci. Zadnja možnost je zelo verjetna, kajti Kitajci smatrajo to poplavo v svoj prid, ker ovira Japonce. Vendar pa bo to zahtevalo visoko ceno; računa se namreč, da je utonilo v poplavi do 150,000 Kitajcev; ogromne človeške žrtve pa so utrpeli tudi Japonci. -o- AEROPLAN UŠEL V ZRAK Chicago, 111. — Neki Gordon Greiner je hotel zadnji torek preizkusiti svoj novi aero-plan. Zastartal ga je, a je bilo z motorjem nekaj narobe, da ni deloval. Komaj pa je mož stopil iz letala, je to hipoma brez vsakega pilota švignilo v zrak, se dvignilo 2000 čevljev visoko, nato pa izginilo proti severovzhodu. -o—— 4. JULIJ S SVOJIMI NESREČAMI SE BLIŽA Spring-field, 111. — V državni zakonodajni zbornici se je zadnji torek odobrila zahteva, da oblastni organi z vso strogostjo gledajo na to, da se eksplozivne igrače (fireworks) gotovo ne prično nikjer prodajati pred 27. junijem, kakor določa zakon. Enako tudi, da se te igrače ne prodajajo otrokom, pod 12. let starim, da se s tem preprečijo številne nesreče, katere zahteva 4. julij vsako leto. -o- NAMAZAN JEZIK JI POMAGAL Chicago, 111. — Pred 32 letno Mable Stahl, blagajničarko v gledališču na 855 E. 63rd St., je zadnji torek zvečer stopil neki maskiran moški in z revolverjem v roki zahteval denar. Ženska mu je izročila $8, nato pa začela govoriti in govorila je tako dolgo in take gladko, da je bandita končno prepričala, da ni nič več denarja v blagajni. V resnici je imela večji znesek še vedno v predalu. -o-- Iz Jugoslavije Ponovno neurje je zadelo obmejne kraje na Štajerskem in napravilo mnogo škode; padala je tudi toča. — Lep dar Italije ljubljanski univerzi. — Smrtna kosa. — Vesti iz raznih krajev Slovenije. ^ ^ ^ JuM •Širite amer. slovenca' Toča v Slov. goricah Sv. Ana v Slov. goricah, 30. maja. — Obmejne kraje je zadel nov udarec. Poplavam je sledilo včeraj v nedeljo težko neurje, ki je povzročilo po.obmejnih vinogradih veliko škodo. Gosti,, temni oblaki, ki so se pripodili v včerajšnjih popoldanskih urah od pohorske strani, niso obetali nič dobrega. V Mariboru je bil sicer naliv s točo, ki je ponekod zapustil precej vidne sledove, veliko težje posledice pa je imelo včerajšnje neurje v gornjih Slovenskih goricah, kjer so se pričeli temni oblaki zbirati v smeri proti Kapeli. Spremljal jih je blisk, grom in čudno vrenje. Okoli 3. popoldan je pričel padati redek, a debel dež. V treh presledkih po 3 do 4 minute je sledila kakor fižol debela tača. V trenutku so bili vinogradi beli od toče, bilo je, kakor da bi jo vlival iz škafa. Spodnji del griča | Murščaka in streha obširnega 1 poslopja' g. dr. Ploja sta bila ob tem času pokrita z belo o-dejo kakor sredi zime. Škoda je ogromna. Česar ni vzela toča, je vzel silen naliv vode. V novo skopanih goricah je iz-ruval trte. Najstarejši ljudje ne pomnijo takšnega neurja. Po kratkem presledku se je toča ponovno usula, tokrat, debela ko orehi, in uničila,kar je prvo neurje še pustilo. Najbolj so bili od toče prizadeti kraji Velka, Apače, Sv. Benedikt in Sv. Ana. Škoda, ki jo je toča povzročila, je velika. Posebno jo bodo občutili revnejši sloji, ki jim je dobra letina, ki se je kazala, bila edino upanje in edini izhod iz težkih gmotnih razmer. -o- Poklon Italije Ljubljana, 25. maja. — Na rektoratu univerze kralja Aleksandra se je danes ob 11. vršila intimna svečanost,, ki pomeni plodovit korak v zbli-žanju med našo in italijansko kulturo. Rektorja univerze univ. prof. dr. Rada Kušeja sta obiskala generalni konzul kraljevine Italije v Ljubljani Guerini-Maraldi in direktor instituta za italijansko kulturo v Beogradu prof. dr. Luigi Salvini, da mu izročita redek dar italijanske kraljevske vlade, veledelp 'Enciclopedia Ita-liana di Scienze, Lettere ed Arti', ki obsega 35 zvezkov in ki ga je izdal "Instituto della Enciclopedia Italiana", ustanovljen od Giovannija Prezzo-nija v Rimu. Enciklopedija je izšla pod visokim pokroviteljstvom kralja Italije. Svečani izročitvi darila sta prisostvovala tudi dekan filozofske fakultete univ. prof. dr. Jakob Kelemina in lektor italijanskega jezika na univerzi dr. Stanko Leben. "Enciclopedia italiana" pomeni dragoceno obogatitev knjižne zakladnice naše univerze. Nesreča Pri premikanju železniških vozov na industrijskih tirih v Hrastniku je več vozov ušlo po tiru proti steklarni. Ustalili so se na slepem tiru s tako silo, da je bilo pri tem več vozov razbitih in pokvarjenih. Na srečo ni bil nihče od delavcev pri tem prizadet. -o--1 Med mašo je umrl Pri Sv. Janezu nad Maren- bergom je umrl v cerkvi med mašo 83 letni cerkovnik Franc Tomažič, ki je dolgo vrsto let • tamkaj opravljal službo cerkovnika. -o- Temeljni kamen V Mariboru se je vršila v nedeljo 22. maja velika slavnost blagoslovitve vogelnega kamna za novo bogoslovnico. Bogoslovnico bo stala pod Kal-varijo. --o--t | Visok ebisk Ob priliki ko je papežev državni tajnik kardinal Pacelli šel na evharistični kongres v Budimpešto, se je ustavil v Ljubljani, kjer je bil slovesno sprejet in navdušeno pozdravljen. — Skozi Ljubljano v Budimpešto se je peljal tudi pariški nadškof kardinal Ver-dier. - ^ ■-o- Smrtna kosa V Frankfurtu je umrl slovenski znanstvenik, rojak dr. Fran Žižek, redni profesor za statistiko na frankfurtskem vseučilišču. Pokojnik je bil rojen v Gradcu pred 62. leti. — V, Krškem je umrl Vojko Tuma, sin tamkajšnjega trgovca, star 11 let. — V Mariboru je umrla Ivana Oblak, zasebnica, stara 68 let. -o- Trdna korenina Maja meseca je v vasi Podgorica, občina Šmarje na Dolenjskem, slavil Janez Miklič, po domače Tamle, 85 letnico. Kljub visokim tetom, je bil za svojo 85 letnico še ves krepak in razpoložen za zdravo šalo. Rojen je bil v Jerovi vasi in se priženil v Podgorico. Štirje njegovi sinovi so odšli v Ameriko, od katerih je eden pred štirimi leti umrl. -o- Nesreč« v gozdu Jože Koletnik, 63 letni kočar iz Velikega vrha v Halozah je v gozdu nalagal veje in listje na voz. Ko se je proti večeru vračal z vozom domov, se je voz na slabi poti prevrnil. Koletnik je padel pod voz in dobil hude notranje poškodbe. -o- Povožena Na cesti v Vojniku pri Celju je neki avto podrl na tla 19 letno šiviljsko vajenko Anico Čandrovo iz Nove cerkve. Čandrova je dobila občutne poškodbe zlasti na glavi in so jo odpeljali v celjsko bolnico. ran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC ..........I ««■! ....... Petek, 17. junija 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši sloventki v list * AmeriJeL Uatanovljen leta 1»»1, ' Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina s .$5.00 . 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___$6.00 3a pol lfta--3.00 Za četrt leta_____1.75 Posamezna Številka___3c The first arid the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891j Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by i EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year--- For half a year-- For three months _$5.00 _2.50 _ J.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ---$6.00 For half a year--3.0,0 For three months---L?5 Single copy____3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredniStvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —> Rokopisov ured ništvo ne vrača. slovan," odgovorim. Nato mi je rekel voznik: "O, vi srečni, kaj smo mi doživeli, saj stari nismo tega krivi. Pri nas je izginil bel kruh, nič več nimamo "Kaiser-semmel", otepati moramo črn trd kruh in enkrat na teden je: "Topf-tug". Kuhati morajo gospodinje samo eno jed v enem loncu, kamor zmečejo vse ostanke, ki smo jih preje proč metali. In to je vse pod kontrolo." In mož se je oziral boječe na vse strani, si brisal solze, da bi kdo ne slišal. — Komentarja k temu ni treba! Razmere na svetu so take, da država državi, 'narod narodu, sosed sosedu in celo brat bratu več ne zaupa. In kjer ni zaupanja, tam ni ne kreditov, ne pogodb, ker ni zaupanja, ki je temu podlaga. Trgovina vsepovsod peša in z njo obrat. S tem se krčijo dohodki delavcev in njih kupovalna moč. In dokler pada ta ni pričakovati uspešne gospodarske obnove. Iz raznih poročil je razvidno, da Nemci po vsem svetu !] zopet razpletajo svoja špijonska zastopstva. To kaže, da se Nemci pripravljajo na gotove dogodke. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dan naših očetov V navado je prišlo, da slavimo spomine vseh raznih stanov. Prav je da jih, saj vsakdo, ki se trudi in dela v družbi to zasluži. V lepem mesecu majniku slavimo dan naših mater. V juniju pa zadnjih par let slavimo dan naših očetov. Prihodnjo nedeljo se bomo v Ameriki spominjali naših očetov. Kakor na dan mater slavimo naše matere, tako smo dolžni se spominjati tudi naših očetov. Saj sta oče in mati v družini eno. Pravi oče in prava mati, ki delata in živita za skupni družinski cilj živita eno življenje, bijeta skupni boj za obstanek svoje družine in sta neločljiva eden od drugega. V božjo postavo je zapisal sam Bog, da mož je glava v družini. Po tej božji postavi je poverjena družinskemu očetu po samem Stvarniku odlična vloga v življenju. Glava je v družini, zapovednik in skrbnik. Kolika odgovornost za moža očeta. Družina je v malem ožjem domačem obsegu, kakor mala državica, kateri je postavil za gospodarja sam Stvarnik očeta. S tem, da je določil moža očeta družini za glavarja, mu je predpisal pa tudi stroge in /elike dolžnosti. Blagor možu očetu, ki te svoje tako odgovorne družinske dolžnosti pravilno in možato izpolnuje in gorje pa tudi očetu, ki jih ne. Življenje samo se maščuje nad njim že tu na zemlji. Dober oče v družini je vzgled svojim otrokom, zgled svoji okolici. Saj je znano, kako dober oče na daleč slovi. Posebno pa v svoji družini. Saj ne mine skoro dneva, ko se celo v pogovorih spominjamo svojih očetov. Govorimo o tem in onem in nehote pride na jezik: Moj oče je tako ravnal pa tako, tako pa tako. S kakim ponosom to pove^ mo. Zakaj? Zato, ker smo gledali nanj, ko smo bili še otroci in kar je oče delal je pustilo na nas neizbrisen spomin. Zato pa vidite je važno, zelo važno, kako se oče v družini obnaša, kak zgled daje svojim otrokom, ki gledajo nanj. Zato mora oče vedno imeti pred očmi, kaj dela, kako ravna, da bo družina dobila od njega lep vzgled. Družine, otroci in vsi, ki še imajo žive očete, se jih naj na dan očetov spomnijo. Spomnite se jih z kakim darom. Naredite svojemu očetu par prijetnih trenotkov, s tem, da se ga bote spomnili s kakim darom, pa naj bo še tako majhen, če z drugim ne, pa vsaj z prijaznim vošči-lom. Vesel bo vaš oče tega in ko si bo morda ganjen na skrivaj otrl solzo ginjenja, bo dejal: poglej, pa le imam dobre otroke hvala Bogu. Nisem se zastonj mučil za nje, ko so bili majhni, nisem zastonj žrtvoval za nje, ko so se šolali. Hvala Bogu! Mlajši pa, ki se ne morejo spomniti svojih očetov s kakimi darili, se jih naj pa spomnijo vsaj v svojih molitvah. Molite za svoje očete, da bi jih Bog vam ohranil kot dobre skrbnike, ki vam služijo kruh. Spo-minjajmo se v gorečih molitvah pa tudi svojih pokojnih očetov, ki spe spanje pravičnih. V molitvi pošljimo v večnost za njimi šopek duhovnih cvetlic, ki jih bodo tudi zelo veseli. Kako se slovenski tu rojeni sinovi in hčere spominjajo svojih očetov imamo dokaze tudi v našem uredništvu. Nekateri naročajo za ta dan časopise svojim očetom. Lepo je to. Očetje, ki morda več ne delajo, nimajo denarja za časopise. Sin ali hči se jih spomni, ker ve, kako je oče rad čital slovenski časopis, pa mu ga naroČi. Velika ljubezen je to. Slovenski časopis je najlepše darilo za tak slučaj. Celo leto spomin ja očeta, kadarkoli bere se spomni svojih otrok in vzklikne: glej, to le je pa dar mojih otrok. Iz Jolieta smo prejeli par naročil za mesečnik Novi Svet, ki jih sinovi in hčere naročajo svojim očetom za Očetovski dan,in pišejo: Sporočite očetu, da jim naročam to, za Očetovski dan, da bodo vedeli. Vsem takim najlepša hvala in Bog plačaj to darežljivost svojim očetom. V nedeljo je tore j Očetovski dan. Slavimo ga dostojno in dajmo svojim dobrim očetom priznanje, ki ga zaslužijo in ki jim gre! m zdravljen, od Boga si nam poslan ..." — V avgustu bo pa leto, kar delujejo na fari sv. Jožefa v našem mestu. Z delom je tukaj bolj slabo. Veliko jih kompanije odslav-Ijajo od dela, največ mladih, kot da bi vedeli, da mladi zjutraj radi spijo; stari pa le še nekoliko po malem dihajo. Če se ne bo kaj kmalu na bolje obrnilo, bodo zaspali še ti, z mladino vred. Morali se bomo pač naučiti živeti z naravo. Večina se je temu že skoro na pol privadila in se jim ne zdi več tako težko, če so želodci bolj prazni, saj so prazni tudi žepi. — Leto je bolj deževno. Sadja je po drevju vse polno in tudi drugo kaže prav lepo, tako, da kaže vse na dobro letino. Kar veselje je pogledati po sadnem drevju. Ko se sadje nekoliko odebeli se bo- jo ta program in potem pišejo na omenjeno postajo, da bomo v bodočnosti še večkrat dobili kako urico za naš slovenski radio program. Prijatelj slovenske pesmi PISMO H DOMOVINE. IZ TEMENIŠKE DOLINE NA DOLENJSKEM Clevelandske slavnosti, ki so se izvršile tako častno za Slovence, posebno ameriške, so končane. Pridobile so nam Slovencem gotovo velik ugled pred svetom. Nas Dolenjce posebno veseli, da je zastopal Slovenijo in njeno poglavitno mesto Ljubljano ravno Dolenjec v cleve-landskem narodnem parku, v katerem imamo Dolenjci že tako svojega zastopnika, škofa Fri-do kar veje šibile pod sladko derika Baraga — Dobrničana. težo. Samo Bog nas varuj ka- Odličen slovensk isKi trgovec iz domovine nam piše: Pred tednom sem bil na Dunaju. Šofer, ki me je peljal s postaje me je vprašal: "Ali ste domačin?" — ''Ne, J.ugtj- ZADNJA POT C. SESTRE DOMINIKE Chicago, III. Kakor je bilo že v tem listu poročano, se je vršil zadnji torek dne 14. junija dopoldne lep pogreb pokojne častite sestre Dominike. V pondeljek so opravili pogrebne obrede za pokojnico v cerkvi sv. Štefana, nakar je bilo truplo prepeljano v sestrski clom na Mt. Asisi v Le-mont, kjer je ležalo do dan pogreba v torek dopoldne. Tam so prinesli krsto v sestrsko cerkvico, kjer se je služila peta maša zadušnica, ki jo ie opravil preč. g. John Feiiin, OFM. iz Lemonta, ob azistenci kot dijakona preč. g. Aleksandra Urankarja, iz Chicage in subdijakona preč. g". Klementa, OFM. Krsto so nosile članice Marijine družbe od sv. Štefana v Chicagi. Na pogreb je prihitelo veliko število faranov sv. Štefana v Chicagi, kjer je pokojnica delovald zadnjih šest let, kot oskrbnica otroškega vrtca, ki je bila med malimi otroci zelo priljubljena. Razvil se je sprevod pod vodstvom pogrebnika Mr. Louisa Žefrana, kakih 50 avtomobilov, ki so spremili pokojnico na pokopališče sv. Alfonza, ki se nahaja na hribu vrh mesta Lemonta na prijazni planoti, kjer imajo čč. sestre iz Lemonta svojo družinsko samostansko grobnico. Po opravljenih obredih ob grobu je spregovoril pokojnici v slovo preč. g. župnik p. Aleksander Urankar, iz Chicage. Zahvalil se je vsem številnim, ki so prihiteli od blizu in daleč na pogreb, ker s tem so pokazali, da čislajo in spoštujejo delovanje slovenskih šolskih sester učiteljic na naAih slovenskih župnijah, ki se trudijo za vzgojo naše slovenske mladini. Ena izmed teh je bila tudi blaga pokojnica. Pustila je dom in starše, odpovedala se svetu in se izročila službi Bogu s tem, da se je kot redovnica žrtvovala za dobro slovenske mladine in za čast Božjo. Zahvalil se je v imenu sorodnikom vsem za udeležbo pri pogrebu in vse kar so storili v ta namen v žalostnih urah teh dni. Na pogreb je prihitelo tudi več daljnih sorodnikov iii so-1'oanic iz Clevelanda, Ohio. Poleg njenih staršev Mr. in Mrs. Gerčar, so bili tudi bratje, sestre in drugi sorodniki. Vsem izrekamo ob tej priliki naše globoko sožalje ob izgubi blage pokojne sorodnice. Pokojni blagi sestri pa obilo veselja nad zvezdami, za kateri cilj je živela, delovala in žrtvovala ti^ na zemlji! -o- MONROEŠKA SLOVENKA SE OGLAŠA Monroe, Mich. Menda ne bo preveč, če se v današnjem dopisu spomnim obletnice nove maše našega č. g. Rev. Franka Srebrnaka, katera bo 20. junija, ko bo poteklo leto, kar delujejo v vinogradu Gospodovem in svojo čredo,katero jim je Bog v varstvo izročil vodijo po potu resnice skozi to solzno dolino, da bi jo varno pripeljali v večno življenje. — Č. g. so darovali prvo sv. mašo v cerkvi sv. Janeza Vianeja v Highland Park, Detroit, Mich, v slovenski cerkvi. Novomašniški govor so pa imeli Rev. Father Bernard Ambrožič, O.F.M., nekdanji prvi župnik te fare, katerim so sedanji novomaš-nik bili nekdaj za ministranta. Po novi maši za novomašnika nastavili na veliko župnijo v mestu toda božja previdnost je drugače določila, da so potem prišli sem na faro sv. Jožefa v Monroe, Mich., kjer ga zelo potrebujemo, da izgubljene zopet nazaj privedejo na pravo pot. — Dne 20. junija bodo slavili prvo obletnico, ko so pevci v slovenski cerkvi sv. Janeza Vianeja v Detroitu zapeli — "Novomašnik bod' po- lcega viharja, da bi nam začel kot lansko leto meseca julija, spet veje lomiti in sadje otre-sati. Sedaj bo kmalu leto, kar je pridrvelo nad Monroe in okolico, kot tisoč vragov, ki so strašno gospodarili in lomili drevje da je bilo groza ter uničevali dela pridnih rok. Skoro ni bilo drevesa, ki ni u-trpelo škode in da je bilo ljudem še hujše, je ta vihar še elektriko pokvaril, da smo bili dva dni brez nje. Kaj smo hoteli? Zadovoljni smo morali biti, da ni bilo še kaj hujšega in da nam ni razdejalo povrh drugega še hiš. Bog nas varuj zopet kaj takega doživeti. — Pozdrav čitateljem. Monroeška Slovenka -o- CERKVENI PIKNIK V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Letni piknik slovenske cerkve v Milwaukee je zopet pred vrati. Vse je pripravljeno za zabavo in za postrežbo. V nedeljo, dne 19. junija, če bo vreme le količkaj podobno, bo na nogah vse, staro in mlado, v Sagadinovem parku na W. Burnham in 88 cesti. Enkrat na leto se spodobi, da se snidemo skupaj vsi, ki smatramo cerkev -sv. Janeza Evangelista za našo skupno last in za zbirališče našega vernega naroda v Milwaukee. Komur je duševni napredek našega naroda pri srcu, bo pokazal s svojo navzočnostjo in s svojim sodelovanjem, da nam želi uspeha pri naših načrtih. Na svidenje v nedeljo popoldne v Sagadinovem parku. John Ardrojna -O- SLOVENSKI RADIO PROGRAM Milwaukee, Wis. V nedeljo 19. junija od 9:00 do 9:30 se bo slišala na radio naša slovenska pesem in sicer iz tukajšnje postaje WISN (Wisconsin News 1120 Kil.) Tukajšnja radio postaja v Milwaukee je odstopila pol ure časa, in v tem času bodo naši otroci porabili za to, da nam zapojo mične slovenske pesmice. — Opozarja se vse Slovence v Milwaukee in sploh vse, kakor daleč seže tukajšnja postaja, da posluša-' čuje Še bolj pa so lahko ponosni naši Belokranjci, da je "belo" Ljubljano in vso Slovenijo zastopal Belokranjec g. dr. Juro Adle-šič. Bela Krajina, ta mala deželica sonca in grozdja, pa je lahko ponosna pri teh lepih ameriških slavnostih tudi še zato, ker so bili Belokranjci tudi med prvimi izseljenci, ki so zapustili svojo domovino in se izselili v Ameriko in posebno pa še, ker je ravno ona, ki obsega komaj eno glavarstvo in eno dekanijo, dala Ameriki dva svoja rojaka za škofa: Janeza Vrtina — Cr-nomeljca, in Janeza Stariha — Semičana, poleg teh dveh pa tudi še več drugih duhovnikov. Ponosna je pa lahko tudi še na to, ker je dala Sloveniji več slovstvenikov in pa tudi sedanjega našega največjega pesnika Otona Zupančiča. Naj dodam k svojemu spisu v "Amer. Slov." z dne 28., 29., 30. apr. št. 83, 84, 85: "Zgodovina Marijine božje poti Zaplaz na Dolenjskem", da se mi je posrečilo, da sem dobil dve stari podobici zaplaške božje poti s prvotno kapelico, kateri sem priobčil v ljubljanskem "Bogoljubu" za mesec junij na str. 135, na str. 136 pa lepo sliko sedanje božjepotne cerkve na Zaplazu obenem s spisom na str. 131— 132: "O nekdanjih zaplaških kapelicah". Naša gasilska četa za Pra-preče je izvolila za načelnika na-mestu pok. Franceta Štreklja, Franca Gorca — Kuharja iz Št. Lovrenca. Koncem maja je bilo pri nas veliko bolnikov za hripo ali in-fluenco. Po nekaterih hišah jih je ležalo po več naenkrat, ki so pa kmalu ozdraveli. Ljudi je močno bolela glava, jih mrazilo, bolele so jih roke in noge, dišala jim ni nobena jed. Obolelo je tudi veliko šolarjev. 27. maja jih je manjkalo v enem razredu 15, drugi dan 17 in tretji 18 otrok. Vzrok tej neprijetni bolezni bo pač to tako neugodno letošnje vreme, hladno, deževno in skoraj brez sonca. Letošnja tako neugodna, mokra, deževna spomlad in pomanjkanje sonca, je prav slaba posebno še za čebele, ker nimajo skoraj kaj brati in jih mrzlo, deževno in viharno vreme uni-Ivan Šašelj Dogodki (I ved Slovenci p® [Ameriki Himen So. Chicago, 111. — Preteklo j soboto 11. junija sta se v naši slovenski cerkvi poročila i Mr. Michael Flick z Miss j Frances Sreboth. Ženin je j vzor fanta iz sosednje nemške župnije sv. Frančiška Sale- 1 škega, nevesta je pa hčerka j Mr. in Mrs. Math Sreboth, ka- ^ tera sedaj živita v Hartfort, Mich. — Novoporočencema obilo sreče! V domovino Cleveland, O. — . Preteklo j soboto so se odpeljali v domovino s parnikom "Rex" Mr. in Mrs. Frank Ipavec s sinom, ki ; so odšli v Bače pri Št. Petru na Krasu; Miss Kristina Cesar v Bogojino v Prekmurju; Mr. in Mrs. Frank J. Kramer s sinom v Vižmarje pri Ljubljani. Obiskali bodo rojstni kraj in si ogledali lepoto domovine, nakar se zopet vrnejo v Ameriko. Smrtna kosa v Sheboyganu Sheboygan, Wis. — Tukaj je preminul Joe Miheličnik najstarejši sin Mrs. Frances ; Miheličnik. Podlegel je večletni bolezni vodenici, ki ga je rešila nadaljnega trpljenja. Saj je bilo celo njegovo življenje trpljenje. Bil je slep in s težavo si je služil svoj kruh. Oče mu je umrl že pred štirimi leti. Za njim žaluje že o-menjena mati Mrs. F. Mihelič- ■ nik, bratje; Anton, Louis,* Frank in Stanley, stric Frank in teta Liza Vrtačnik; stric Louis Ceplak v Sheboyganu in teta Mrs. Ana Bonča v Chicago, 111. — Pogreb pokojnega bo v soboto 18. junija ob 9. uri. Kratke vesti iz Clevelanda Cleveland, O. — V sredo 15. junija sta bila v cerkvi sv. Vida poročena Mr. Edward Zupančič in Miss R. Rowland. — V St. Alexis bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Jennie Kunstel z Muskoka Ave. — V torek 14. junija je na John Marshal High School gradui-rala Miss Rose J. Kozuh. Dcbra učenka Cleveland, O. — Miss Jose-• phine Hlad, hčerka tukaj po- i gnane družine Mr. in Mrs. Hlad na East 64th St., je te dni gra-duirala na Notre Dame višji šoli. Sedaj pravi, da bo šla študirati za bolničarko in da bo postala izvrstna bolničarka. Žalostna vest Eveleth, Minn. — Tukajšnji rojak Jernej Perme iz Spruce i Location je pred kratkim dobil iz stare domovine žalostno sporočilo, da mu je v Iški vasi, fara Ig pr'i Ljubljana, umrla sestra Ana Čepelnik, roj. Perme v vasi Brest. Zapušča enega sina, v Ameriki pa tri sinove in dva brata. En sin je med svetovno vojno vtonil v Piavi v Italiji. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (142) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Vedite nevarnosti, katerim je bil Tarzan izpostavljen v džungli. so ga naučile, o-»reči.jo rešiti. , ictn, pravi rreprica n a namerava Kavaiulavauda vzeti io ki se ji pravi Jane, za svojo ženo." "Pokaži mi vbod v skriven predor," zahteval Tarzan. "Nobeden ne nto-od zunaj odpreti notranjih vrat, zun Kavandavande, ki pozna skriv-ist.' reče Ogdli; "kdo drugi bi to ainjui p< ,kiiš Petek, 17. junija i938 •AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 KAJ VSE ZMORE ČLOVEK V SMRTNEM STRAHU i Šport je znak današnjega časa. Zdrav duh v zdravem telesu je geslo današnje dobe. Treningi in vse mogoče vaje, vzdržnost, napori in zatajevanje, vse to ustvarja svetovne rekorde. Včasih pa doseže tudi oni, ki ni športnik, rekorde, in če bi bili ti po raznih športnih komisijah priznani, bi se lestvica svetovnih tekmovalcev mnogo spremenila. To, kar zmore človek v gotovih trenutkih, ko se gre za njegovo življenje, presega še tako svetoven rekord. Častilakomnost doseže mnogo, strah pred smrtjo zmore še več. Takšen skok v daljavo je naredil Amerikanec Jim Mason. Masonu, ki je bil častnik pri vojni mornarici, je bilo ukazano, da pripelje s tovornim avtomobilom novo pošiljko dinamita z železniške postaje v vojaško skladišče. Povelje je tudi zahtevalo, da mora voziti počasi. Razumljivo je samo po sebi, da mu takega ukaza ni bilo treba. Gotovo Pa je bil nekoliko vznemirjen, saj je vozil na vozu pol tone dinamita. Ko je tako vozil, je nenadoma zapazil, da leži čez cesto brzojavni drog. Opazil ga je šele. ko je zavozil izza ovinka. Ce ga je vihar podrl ali če ga je kdo namenoma položil tja, se ni dalo ugotoviti. Takoj je uvidel nevarnost in spoznal položaj, v katerem je. Nenadoma se je avto znašel nekaj do deset metrov pred drogom. Da bi zavrl, je bilo prepozno, da bi vozil še tako počasi, tudi ne bi nič pomagalo, saj bi bil dinamit eksplodiral pri majhnem pretresu. Samo na en nacm je bilo mogoče rešiti svoje življenje. Ce bi,se mu posrečilo, da bl se Pognal z voza in se znašel v trenutku, sekundi v obcestnem jarku. In res, sekundi Je to mislil, v sekundi se je pognal v jarek, v naslednjem trenutku pa se je že s strahovitim pokom voz v tisoče in tisoče koščkov razletel. Brez zaleta, in skočil je s sedeža pet metrov in 12 cm. Kdor pozna Amerikance, ve, da so točno premerili ta skok, kajti v Ameriki je rekord vse. . ODEVA SE S PATRIJOTIZMOM Res je, da je treba za razne uspehe v športu neverjetne volje in živcev, res pa je tudi, da človek doseže tudi uspehe in re korde, ki so vsi brez treninga, brez gledalcev in brez sodnikov. Da. kadar je človek prisiljen, da se bori ne za kolajne, ampak za kaj več, za samega sebe, za svoje življenje, takrat se niti sam ne zaveda, kaj zmore in premore. Rekord v plavanju na dolgo progo je mogel doseči Francoz Paillard. Bil je na zabavnem potovanju po Sredozemskem morju. Večer je bil lep in možakar se je hladil na palubi ter opazoval morje v mesečini. Ko je tako naslonjen na ograjo prisluškoval šumenju morja, je izgubil ravnotežje in padel v morje. Padca ni nihče slišal in tudi nje govih klicev ne. V obupu je spoznal, da se ladja vedno bolj oddaljuje od njega. Sam sredi morja, samo nebo nad njim, je plaval po neznanih poteh neznano kam. Ko so ga pozneje vprašali, kako se je počutil popolnoma sam na neskončnem morju, ni znal odgovoriti. Še vseh vrst plavanja ni poznal, in vendar je plaval celo v obleki 12 ur, dokler ga niso rešili neki ribiči. Herbert Breuer, Nemec, je bil na letovišču na Severnem morju. Bila je ravno oseka in obala se je vsa lesketala v lepem belem morskem pesku. Breuer se je ravno sprehajal in je zašel nekoliko predaleč v morje. Ker pa je manjkalo še dve uri do plime, se je vlegel in trdno zaspal. Kdo bi mogel popisati njegov strah, ko se je prebudil in zapazil, da morje z neverjetno naglico leze in obkroža njega samega. Ker ni znal plavati, mu ni pre-ostajalo drugega, kakor da beži, da teče s plimo in smrtjo. Tekel je za svoje življenje in zmagal. V sedmih minutah je pretekel skoro tri kilometre, kar je svojevrsten rekord. Naravnost edinstven skok v višino je naredil Rudolf Moser, Avstrijec, za časa svetovne vojne v tretji soški bitki. Njegova četa je bila pripravljena, da napade italijanske jarke. Kljub velikim izgubam se je posrečilo, da so zavzeli nekaj jarkov. Nenadoma pa so začele italijanske strojnice trositi smrt. Moser je stal neposredno pred veliko žično ograjo, ko je spoznal, v kakšnem položaju je. Ni dolgo premišljal. V polni bojni opremi je preskočil z mesta ograjo in s tem rešil svoje življenje. Preskočil je 1.64 m, in ko je na prošnjo svojih tovarišev hotel v zaledju še enkrat ponoviti ta skok, ni mogel več skočiti kakor 1.23 m. Še danes mu je ta skok uganka, še danes ne more razumeti, kje je dobil ono neverjetno moč. Bil je strah pred smrtjo, ki mu je dal moč za neprostovoljen rekord. RAZNO Vihtečega ameriško trobojnico, vidimo tukaj župana mesta Jersey City, N. J., Franka Hague, kakor je nedavno nastopil pri nekih paradah. Poleg njega je kongfesnica M. T. Norton. SLAVNA PRETEKLOST Litva, ki ji je pred kratkim pretilo poljsko vojaštvo, je praznovala 20 letnico svojega vstajenja in neodvisnosti. Že od leta 1386 je biia pod poljsko krono, katere se je z manjšimi ranami znebila šele 1. 1918. V 14. stoletju pa je bila Litva velika država, ki je raztezala svojo oblast od Baltika do Dnje-pra in Njemna. Po združitvi s Poljsko je delila svojo usodo z njo. Litva je poljedelska In gozdna država, ki se preživlja z ržjo, lanom, lanenim semenom in lesom. Skoraj vsa trgovina je v rokah Judov in in Nemcev, ki jo poplavljajo že ocl 12. stoletja. Takoj po svetovni vojni je Litva prizadevala mnogo preglavic zaveznikom: zahtevala je pristanišče Memel, pa ga ni dobila, in Vilno, katero so ji zasedli Poljaki. -o—- OBLETNICA KRONANJA MATERE BOŽJE ' NA AMERIŠKIH BREZJAH, LEMONT, ILL. se obhaja vsako leto PRVO NEDELJO MESECA JULIJA. To vedo vsi, ki prihajajo vsako leto na ameriške Brezje prvo nedeljo v juliju. Tako bo tudi LETOŠNJI PRVI IN GLAVNI SHOD TO NEDELJO 3. JULIJA. Slovesha sveta maša pri groti ob 11. uri po novem času in vse drugo po navadi. Romarji so že napovedani iz raznih krajev. V PONEDELJEK 4. JULIJA BOMO imeli spominsko duhovno opravilo ob desetih kot prvo obletnico ZA t NADŠKOFA DR. JEGLIČA, ki so 1. 1926 kronali sliko Matere božje na ameriških Brezjah. Tudi v domovini bodo imeli jeruzalemski romarji, ki so pod duhovnim vodstvom škofa Jegliča obiskali Sveto deželo 1. 1910 svoj sestanek in slovesno sv. opravilo na Brezjah dne 4. julija. Kako lepo in prav bi bilo, da se ta dan snidemo v obilnem številu na ameriških Brezjah; ZATO VABIMO VSE CASTIVCE POKOJNEGA VELIKEGA OČETA SLOVENSKEGA NARODA Očetje frančiškani. cana v vojsko. Oba sta kot ruska vojaka prišla skupaj na fronto, kjer je bil Tuiberg nevarno ranjen. Preden je izdihnil, je bil njegov pomočnik Juhan pri njem. Juhanu, s katerim sta bila tudi poprej zaupna prijatelja, je pred smrtjo zaupal svojo skrivnost, ki ga je pekla vsa ta leta. Povedal mu je tudi, da je vsako leto pošiljal nekaj denarja Plotniku. Nazadnje je prisrčno prosil Juhana, naj on poskrbi, da bo Plotnikov prišel do denarja, kolikor ga mora še dobiti za tisto usnje. Juhan je svojemu umirajočemu gospodarju in prijatelju sveto obljubil, da bo izvršil njegovo zadnje naročilo. Ko je bil čez dolga leta sklenjen mir, se je Juhan srečno vrnil v svojo domačo vas Narvo. Medtem pa se je Estonska odcepila od Rusije in postala samostojna država. Zato Juhan ni mogel dobiti nobene zveze z Plotnikom. V Rusiji je bila revolucija in vse staro je bilo razdejano. Juhan ni mogel pri najboljši volji nič ukreniti in nič zvedeti Nekega dne pa je pribe-žal skozi Narvo velik trop ruskih beguncev, ki so pribežali TRAGEDIJA POTAPLJAČA Znani 321etni holandski potapljač C. Spei-ling je bil zaposlen v globini 11 m z dvigalni-mi deli okrog jugoslovanskega rajnega gospodarja. In gospodarjev dolg je plačeval s svojim zaslužkom. Plotnikov je sicer na vso moč poizvedoval, kdo bi bil neznani pošiljalec denarja. ^ Pa tega j parnika "Srdža"", ki se je ob koncu lanskega decembra potopil v izlivu Skalde. Cez nekaj časa je moštvo na potapljaškem parniku opazilo, da se je vrv, ki je vezala potapljača s tem parnikom in mu rabila za signalizacijo, pod vodo nekam zaplela in isto je bilo tudi z zračno cevjo. Ker je bila nastala plima, je bilo nemogoče poslati drugega potapljača na pomoč. To se je lahko zgodilo šele zvečer, ko se je vrnila oseka. Reševalec je našel svojega tovariša seveda že mrtvega. Iz njegovega položaja je bilo razvidno, da je bil dajal obupna znamenja na pomoč, ki jih pa nihče ni mogel opaziti. -o- mogel dognati. Nekega dne pa je bil poklican v državno bolnišnico v Narvi. Rečeno je bilo, naj brž. pride v bolnišnico obiskat bolnika, ki umira. Takoj se je odpeljal v Narvo. V bolnišnici so ga vedli k postelji nekega bolnika, ki mu je bil na videz docela neznan. Ta pa se je dal spoznati kot prijatelj rajnega gospodarja Tuiber-ga ter v imenu rajnega gospodarja prosil odpuščannja za krivico, ki jo je bil pred leti Plotnikov utrpel. Obžaloval je, da mu ni bilo dano, da bi bil mogel ves dolg poravnati. Ker pa umira, mu naroča, naj si vzame njegovo delavnico z vsem, kar je v njej, ter si iz izkupička poplača dolžno vsoto. To je Plotnikov tudi obljubil storiti, da je pomiril umirajočega. Plotnikov je nato prijatelja svojega nekdanjega dolžnika na svoje stroške dal pokopati ter na grob dal postaviti spomenik. Ta spomenik Juhanu naj priča, ka- REDEK PRIMER POŠTENOSTI Iz estonskega mesta Narva poročajo tale dogodek, ki naj bi ga prebral vsakdo: Pred 30 leti je tamkajšnji čevljarski mojster Ado Tuiberg kupoval usnje od petrograjske-ga usnjarja Plotnikova. Nekega dne je zopet naročil nekaj kož za templance. Slučajno pa se je v tovarni nekdo zmotil, zaradi česar je tovarna poslala Tui-bergu namesto 10 kar 1000 kosov. Tuiberg pa se ni menil za pomoto in je plačal Plotnikovu samo naročenih 10 kosov usnja. Ker je pisarna Plotnikova tudi naredila pomoto, ki jo je prav za prav zagrešil njegov skladiščnik, Plotnikov pri sodišču ni mogel uspeti ter je tožbo izgubil. Bili pa so seveda to veliki denarji. Zato pa je mojster Tuiberg delal toliko lepše kupčije in dobičkp. Vest pa mu ni dala miru. Zavedal se je, da je storil nekaj nepoštenega. Ker pa se'je bal javno to priznati, je skušal skrivaj počasi poravnati. Vsako leto je brez svojega imena pošiljal petrograjskemu usnjarju večje vsote denarja. Svojega imena pa nikdar ni imenoval, ker ga je bilo sram. S tem bi bil priznal, (la je poprej tovarnarja ogni j u-f»l. Cez nekaj let ii> začel« Tui- bergova čevljarska obrt padati Svojo veliko delavnico je moral opustiti. Sedaj je imel samo še majhno delavnico, v kateri je delal sam s še enim pomočnikom. Vendar je kljub temu petrograjskemu tovarnarju vsako leto pošiljal svoj prispevek. ^ Nato je izbruhnila strašna svetovna vojna. Tuiberg in njegov pomočnik sta bila oba pokli- po večini iz Petrograda. Med te- ko zvegt -n pogten je M ta bla_ mi nesrečniki je bil tudi nekdaj bogati tovarnar Plotnikov, ki je bil medtem docela obubožal ter se je v Narvi preživljal le s prodajo časopisov. S seboj je siromak imel tudi svojo družino, ki je z očetom vred stradala, ker je prodaja časopisov premalo nesla za vse lačne želodce.' Tukaj je Plotnikova slučajno spoznal tudi Juhan, ki pa ni hotel Plotnikovu povedati, kako in kaj mu je naročil rajni čevljar Tuiberg. Pač pa je, kakor poprej Tuiberg, tudi sam vsako leto Plotnikovu pošiljal večji denarni znesek, ne da bi Plotnikov vedel, kdo pošilja. S pomočjo tega denarja, ki mu ga je pošiljal Juhan vsako leto, si je Plotnikov kmalu toliko opomogel, da je v Talinu kupil trgovino in da je bil najhujše bede rešen. V Talinu je Juhan vse svoje potrebščine kupoval pri Plotnikovu. Vse usnje je jemal le od nekdanjega dobavitelja svojega gi mož, ki zasluži, da se njegova zvestoba in poštenost še po smrti oznanja za zgled in posnemanje vsakomur. -o-- PRISILNO ZAVAROVANJE POTNIKOV V Rumuniji je stopilo 15. maja v veljavo prisilno zavarovanje vseh potnikov na državnih železnicah in avtobusih. Premija znaša za potnike z avtobusi enotno 4 leje, za železniške potnike pa se računa po voznem razredu in znaša 4. 8. oziroma 12 lejev. Tudi potniki s prostimi vozovnicami morajo ofiracunati zavarovalni znesek. Prav tako je obvezno zavarovanje prtljage. Zavarovalnina, ki jo izplačajo v primeru nezgode, znaša 200,000, 300,000 oziroma 400,000 lejev. Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. TEHNIŠKI VELIKANI Največje letališče na svetu bo novo letališče v Berlinu-Tempelhofu, ki so ga v surovem stanju že dogradili. Najmočnejšo iz ene enote sestcječo lokomotivo imajo nemške državne železnice. Ta stroj je sposoben z brzino 150 km na uro vleči vlak, ki tehta 700 ton, in to čez gorato o-zemlje. Največjo dolinsko pregrado na svetu predstavlja trenutno Boulderski jez v Zedinjenih državah s prostornino 3.9 milijona kubičnih metrov. Umetno jezero, ki so ga ustvarili s tem jezom, bo vsebovalo 37 milijard kubičnih metrov vode. Toda novi jez ob izlivu reke Grand Coulee v reko Kolumbijo v državi Washington bo vseboval 10.3 milijone kubičnih metrov in bo zadrževal 45 milijard kubičnih metrov vode. Ta jez, ki ga bodo dovršili po vsej priliki še letos, bo s svojo dolžino 1420 m tri •n polkrat večji od Boulder-skega jeza. Največja električna centrala na svetu bo stala isto tako ob jezu Grand Coulee. Obratovati bo začela nekako v treh letih in bo imela 2.7 milijona konjskih sil zmogljivosti. Najdaljši telefonski kabel na svetu bo 700 km dolgi podmorski kabel med Sicilijo in Tripolisom. Ta kabel so začeli že polaati. -o- FRANCIJA V ANTARKTIDI Ne da bi širša javnost postala pozorna na to, je Francija oficialno zasedla del antarktičnega ozemlja, ki si ga je lastila že sto let. Francoski vladni uradni list je objavil dekret, s katerim se proglaša francoska suverenost nad antarktičnimi predeli južno od 60. južnega sporednika ter med 136. in 142. poldnevnikom. Tu leži Adelijina dežela, na kateri so francoski raziskovali kot prvi razvili zastavo svoje domovine. Med tem ko nekateri raziskovalci trdijo, da pripada to ozemlje Avstraliji, ga je Francija kratko-malo zasedla. Doslej se prizadete sile sicer še niso bogve kaj prepirale zavoljo Antark-tide, vendar pa so tam ugoto- vili velike naravne zaklade in ni izključeno, da si zavoljo njih nekega dne skočijo bolj očitno v lase. -o- DVOJNA RAZSODBA Brnsko vrhovno sodišče se je zopet bavilo z afero Marije Velgove, ki je v marcu 1936, s pomočjo brezposelnega livarja Vaclava Cernega pobila in nato v kopalni kadi utopila svojega moža, upokojenega sodnega svetnika Vel ga iz Brna. Cernega je porota lanskega februarja obsodila na 30 let ječe, vprašanje o Marijini sokrivdi pa je zavrnila z devetimi proti trem glasom in so jo zato oprostili. Proti tej razsodbi sta se pritožila tako Cerny, ki je bil v preiskovalnem zaporu poskusil samomor in je oslepel ter državni tožilec. Vrhovno sodišče je obsodbo Cernega potrdilo,glede Velgove pa je odredilo ponovno razpravo. Pri tej razpravi so porotniki s sedmimi proti petim glasom zanikali vprašanje o tem da-li je Velgova umor naročila, pac pa so soglasno pritrdili vpra šanju, ali utegne biti vsaj od daleč sokriva. Na podlagi tega izreka jo je sodišče potem obsodilo na 12 let težke ječe. Vložila je priziv, ki ga je vrhovno sodišče sedaj zavrnilo. Končno odločitev Pa bo sporočilo pismeno. -o- MAČKE Z ZVONCI Mestna uprava v Grenoblu je sporočila lastnikom mačk, da morajo v bodoče te svoje živali opremiti s pravim zvoncem. Ta svojevrstni ukrep .ic bil potreben, ker so mačke v zadnjih časih hudo gospodai-i-le med pticami, tako da se je bilo bati, da v kratkem v Grenoblu ne bo več ne ptic pevk ne kokoši. Mestni očetje so -si zato izmislili pameten izhcd. ričakujejo namreč, da bo zvonenje ptice opozarjalo na bližajočo se nevarnost in da bodo pobegnile, še preden jih dobe mačke med zobe. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' landonova hči graduirala peKtry A. Landon, hči bivšega republ. predsedniškega kandidata, ko je letos graduirala na kansaški univerzi v Lawrence, kansnfc. " • .:.£---* DENARNE POŠIUATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na- še cene: V.Jugoslavijo: V Italijo: Za: Din: 1 Za: Lir: $ 2.55...... .. 100 $ 6.50.... ... 100 $ 5.00..... .. 200 | $ 12.25.... .... 200 $ 7.20..... .. 300 $ 30.00.... .... 500 $10.00..... .. 420 1 $ 57.00.... ....1000 $11.65 , 500 | $112.50 2000 $23.00 1000 I $167.50 3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ S.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 We*;i. Cermak Road CHICAGO, ILL. Naznanilo in zahvala Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je, previden s sv. zakramenti, za vedno v Gospodu zaspal Frasilk Pokojni se je rodil 10. septembra 1. 1876. v Kostanjevici pri Krškem. V Ameriki je bival od leta 1900. Njegov pogreb so je vršil 28. maja iz hišs žialosti v cerkev sv. Terezije in potem na hrvatsko pokopališče sv. Roka. Tem potom želimo izraziti najprisrčnejšo zahvalo za vse, kar je kdo storil za pokojnika bodisi ob času bolezni ali smrti, ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Posebej smo dolžni zahvalo veleč. g. župniku č. P. Tomas, O.F.M., za tako pomenben govor in tako lepo opravljene pogrebne obrede; ravno hvala č. P. Pius, O.F.M., in č. Father Sustaric, župniku pri sv. Roku. Najlepša hvala društvu sv. Cirila m Metoda, ISKJ., in ravno tako društvu Naš Dom, SNPJ, za vence, ki so jih ooložili na grob in ker sta preskrbeli pogrebnike. Hvala za vso oomoč in tolažbo ob uri težke preizkušnje. Hvala vssm onim, ki ste položili vence na grob pokojnega. Hvala vsem onim, ki ste darovali za svete maše, kakor tudi vsem onim, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago ob času pogreba, in tudi vsem onim, ki ste se pogreba vejeležili. Hvala vsem in vsakemu. Ti, blagi soprog in oče, počivaj v mriu! Žalujoči ostali: AGNES, soproga; FRANK, EDWARD, JOSEPH, sinovi; MARY, sestra BEATA, AGNES, ELIZABETH, JOHANA, hčere. Johnstown, Pa., 28. maja 1938. NOVE KNJIGE Junij, prelepi mesec Srca Jezusovega, mesec rdečih rož in lepih praznikov, se bliža. Polni hvaležne ljubezni bomo zopet opravljali junijsko pobožnost, "vrtnice" imenovano, za katero nam Glasnik vsako leto preskrbi novo, lepo knjigo. Kaj bomo letos čitali? Znani pisatelj, preč. g. župnik JANEZ LANGERHOLZ je prišel na izvirno misel, da bi enkrat slovenskim družinam razložil globok pomen, ki ga ima češčenje Srca Jezusovega v družini. Knjiga je namenjena POSVEČENIM DRUŽINAM, da bi se obnovile v svoji ljubezni do Srca Jezusovega, in NEPOSVEČENIM DRUŽINAM, da bi prišle do posvetitve. Vsebina je bogata: za vsak dan ena misel in en zgled, ki daje pobudo za nadaljnja razmišljanja. Tisk 'je odličen in jako prijeten za či-tanje, oblika knjige priročna, oprema zelo trpežna. Razen tega krasi knjigo 21 izbranih slik, ki jo delajo posebno prikupno, poučno in privlačno. Knjiga je mnogo obsežnejša kot so bile dosedanje. Lahko rečemo, da tako bogatih vrtnic še nismo imeli. Cena nove knjige je za USA: 50c, ker je pa to težko pošiljati, priložimo še ,eno zelo koristrxj knjigo "KRISTUS KRALJUJ" (od g. svetnika Jan. Kalana). Obe skupaj staneta s poštnino $1.00, kar je poslati direktno na: UPRAVA GLASNIKA PRESV. SRCA JEZUSOVEGA, i Ljubljana, Zrinjskega cesta I štev. 9. / T Stranj 'AMERIKANSKI SLQVENEC' Petek, 17. junija 1935 i "Dušica 11 ROMAN -f SpUala B. Oteij; prevedel Paulttfl POSEBNE ZNAMKE NA FRANCOSKEM O priliki uradnega obiska angleške kraljeve dvojice v Parizu bo izdala francoska vlada posebne znamke. Poštni minister Julien je dobil nalog, naj pripravi kar je potrebno, da pridejo te znamke v promet že 28. junija. ŠIRITE AMER. SLOVENCA Poznam jaz tega človeka, — ti ga ne poznaš! Ni se samo enkrat skozi moje prste izmuznil —! Vprašaj državljana Collota, vprašaj narednika Bibota pri menilmontanskih vratih, vprašaj generala Santerra in njegove ljudi! .Vsak ti bo pripovedoval kako zgodbo! Če bi verjel v Boga ali v vraga, — da ima nadnaravne moči, bi dejal, ali pa da je s samim vragom v zvezi —." "Toda ti vkljub temu praviš da bi naj jutri zapustil celico —!" "Danes je mož čisto drugačen, državljan! Po mojem nasvetu si ga postavil na stradanje ter mu vzel spanje. In glej — njegove moči so opešale, noben vrag mu več ne more pomagati!" "Če bi le vedel, da je Capet za tebe tudi tako važen kakor za mene —!" je dvomil Heron še vedno nezaupno. "Prav tako važen je za mene kakor je za tebe — če ga dobiš. nazaj s pomočjo 'Angleža." Umolknil je in uprl oči v tovariša. Njuna pogleda sta se srečala. Moža sta se razumela —. "Hm —!" je godrnjal Heron. "Zdi se mi, da te razumem." "Prepričan sem, da me boš končno razumel!" je dejal Chauvelin suho. "Sramota "Dušice" in njegove lige je zame prav tako življenjskega pomena, kakor je za tebe življenjskega pomena, da dobiš Capeta nazaj. Zato sem ti pokazal, kako spraviš tega nadležnega pustolovca na kolena. Zato ti bom pomagal, da najdeš Capeta z njegovo pomočjo in zato ti ga bom pustil, da končno storiš z njim kar hočeš." Se enkrat je pogledal Heron po ujetniku. Percy se ni genil več. Njegov obraz je bil sklonjen na mizo, njegove suhe, voščene blede roke, roke mučenika, so pripovedovale zgovorno resnico. Heron je stopil trdo k ujetniku, kruto, naravnost sirovo ga je prejel za glavo in mu jo dvignil. Z brezsrčnim pa ostrim pogledom je nekaj časa opazoval njegov obraz. Videl je temne mrtvaške sence, videl mrtvaško rumeno kožo na koščenih posušenih licih, zasinele ustnice, vdrte, krvavo obrobljene oči — in zmigal z rameni, se nasmejal peklensko zlobno in zadovoljno ter spustil glavo pasti spet nazaj na mizo. "Mislim da si prav povedal," se je obrnil k Chauvelinu. "V tem človeku ni nobene moči več, ne nadnaravne ne naravne —. Povej torej kaj misliš, da bi bilo treba storiti! Poslušam —." , 'V- ! XX. ' 1 ^ * CHAUVELINOV NASVET. A i Chauvelin je peljal tovariša seboj na drugi skrajni konec celice, kar najdalje v stran od ujetnika. Tam ju ni mogel slišati in povrh je še ropot vojakov v sosednji stražnici dušil njuno šepetanje. Zaklical je naredniku, naj mu da dva stola. Postavil ju je ob steni ravno nasproti vratom ter mignil Heronu naj sede. Tudi sam je sedel, trdo ob tovarišu. Z njunega prostora se je videlo obenem v stražnico in na ujetnika. Bila sta torej na vse strani zavarovana. "Predvsem," je začel Chauvelin šepe-taje — tako je najrajši govoril — "je treba da se popolnoma razumeva.. Ali želiš, Heron, da pogine Anglež nocoj ali jutri zjutraj, tu v ječi ali pod guilloti-no? Oboje se da izlahka doseči. Ali pa morebiti predvsem želiš dobiti v pest Capeta?" "Capeta hočem imeti!" je godel Heron polglasno. "Capeta, Capeta!" Moje življenje zavisi od tega! Prokleto, ali ti tega že nisem dovolj jasno povedal?" "Seveda si mi to že dovolj jasno povedal, državljan Heron! Pa hotel sem si tvoje mnenje še enkrat zagotoviti. — Vedi torej in razumi, da hočem na vsak način spraviti Capeta v tvoje roke. Do tega mi je celo več ko za Angleževo smrt." "Torej pri vseh vragovih — povej mi nasvet!" h ' "Moj nasvet, prijatelj Heron, je tale. Daj svojemu ujetniku jesti, vsaj toliko, da pride vsaj nekaj do moči. In tudi par ur spanja. Ko se bo najedel in okrepčal, — daj mu, recimo, tudi kozarec vina — bo koj spet oživel. Tedaj mu prinesi črnilo in papir. Pravi namreč, da mora pisati enemu svojih ljudi, ta bo pa mislim najbrž moral obvestiti druge in jih pripraviti, da izročijo Capeta. V pismu mora stati jasno in razločno zapisano tem Angležem, da izroča njih ljubljeni in občudovani vodja nekronanega kralja francoskega nam v zameno za svoje lastno življenje. Razumeš pač, prijatelj Heron, da bi ne bilo preveč pametno, če bi njegovi ljudje prezgodaj zvedeli o zadevi. Zahteval bom torej od ujetnika, da mora tisti njegov pomočnik, kateremu bo prvemu pisal, potovati jutri z nami in da nas mora spremljati do konca. In le v spremstvu naših ljudi, ali celo recimo v tvojem ali mojem spremstvu ter skrbno zastražen bo smel s pismom k svojim tovarišem —. "Čemu take komedije —?" je ugovarjal Heron. "Ali-hočeš da mu njegovi ljudje med potom pridejo na pomoč ter nam ga izmaknejo?" "Potrpi potrpi, dobri prijatelj!" se je pomirljivo smehljal Chauvelin. Poslušaj me do konca! Ne moti me! Čas je dragocen ! Lahko kritikuješ moj nasvet kolikor hočeš, ko ti bom vse povedal, prej pa ne!" "Dalje torej! Poslušam." "Predlagam namreč, da nas ne bo spremljal samo eden članov lige jutri na našem pohodu, ampak da mora iti tudi ujetnikova žena Margareta Blakeney z nami." "Ženska —? Kaj še! Čemu neki —!" "Koj ti povem! Predvsem ne bomo prav nič povedali ujetniku, da pojde tudi njegova žena seboj. Naj bo to zanj prijetno iznenadenje, ki bo o njem zvedel šele med potom. Ženska se nam lahko pridruži kje zunaj mesta." "Kako pa jo misliš dobiti v roke?" (Dalje prih.) -o- Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec" i NOVI SVET je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki. Prinaša; zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. Naročnino je poslati naj NOVI SVET 1849 West Cermak Road, ■■i^hhmhi Chicago, Illinois * NAŠI ZASTOPNIKI za list "AMERIKANSKI SLOVENEC" in mesečnik "NOVI SVET", pri katerih naši naročniki vsak čas lahko poravnajo svojo naročnino. COLORADO! Canon City. Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapsck. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jamnik, Miss Mary Klun, John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B.. J. Meglen ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Marv Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramarich. No. Chicago, — Gabriel Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman. — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger- mek, Mrs. Agnes Mahovlich. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zoro Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, Mich. •— Frank Richtarsich. Manistique, — Anton Krašovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-nia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, — A. Heeler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kot- ©HIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport. — L. Hoge. Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prišel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik, Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. . Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert. Conneaut, — Angela Berus. Lorain, — Justina Paul. Girard, — John Dolčič. • Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — . Pavel Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernovšek. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pansar. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gregorčič. Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville,— Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. Fontana, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. Little Falls, — Amalia Furlan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihtor. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolovec. J ANGLEŠKI MOLITVENIKI in ANGLEŠKE NABOŽNE KNJIGE Molitveniki: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike............................15c CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana................................................................................... 25c "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza ........................................................................... SOc "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza . ,$1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza ..........................................................................$1.50 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza....................$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza .......................................................$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo pri- poročljiva za dekleta, rudeča obreza ................................................$1.50 V fino usnje vezana, zlata obreza..................................................._...$2.00 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza ........................................................................ 50c Boljše vezane, zlata obreza............................................................._...$!,50 Fino vezane, zlata obreza ......................................................................$1.75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani ..........................................................................................................$2.00 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan ................................................................................. $2.50 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po-streči. H naročilom je treba p rid jat i potrebni znesek, katerega je poslati na: 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Knjigarna Amerikanski Slovenec Pisano polje J. M. T s ui i k Kontradikcija. Člankar v "Prosveti" piše o "kontradikcijah v Rimu". Pri Hitleru in Mussoliniju je precej takih kontradikcij, upajmo, da se bodo uresničile in drevesa ne bodo vzrastla do neba. Malo drugače je, ko piše člankar o kontradikciji pri papežu, ko je zasenčil kljukasti križ krščanski križ in se Rimljanje niso najmanje zmenili, ali ko piše: o kontradikciji pri kardinalu Innitzeru, da-si ni' vse tako, kakor člankar kontradikcira. Naj ima svoje nazore in privoščim mu tudi nekaj uspeha pri teh kontradikcijah. Imam pa tudi jaz vsaj eno — kontradikcijo. Molek piše: "Najžalostnejša vloga v tej gigantični igri je pa vloga stare katoliške cerkve, katera preklinja oba diktatorja, v isti sapi ju pa blagoslavlja kot svojo poslednjo oporo... Cerkev blagoslavlja fašizem kot svoj rešilni čoln, obenem pa trepeče, ker pravilno sluti, da jo ta njen poslednji čoln pelje v grob, že davno pripravljen in že davno zaslužen"... Najprej Molkova kontradik-cija. Pravi in trdi, da "cerkev blagoslavlja fašizem kot svoj rešilni čoln, obenem pa sluti, da jo ta njen poglednji čoln pelje v grob... in trepeče." Res mora cerkev kar z zobmi škle-fetati, da je tako zmedena, kontradiktična, da blagoslavlja to, kar bi pomenilo njen grob. Fašizem bo toraj, česar skozi vsa stoletja še nobena sila ni zmogla, in sam g. Molek se je pri tem hudo napenjal, spravil cerkev "v že davno pripravljen in že davno zaslužen grob". Ker sam Molek dela na tem grobu že leta in so delale vse prav peklenske sile, in bo to sfiksal fašizem, mora dosledno slediti, da bo jutri g. Molek vzhičeno blagoslavljal ta fašizem, saj mu bo prav zmagovito in dogrobno pomagal ta fašizem. Ampak vsaj dozdaj je bil g. Molek na fašizem hud-o hud, in jaz tudi in mu niti najmanj ne kontra-diciram pri fašizmu. Naj se sam pogliha s kontradikcijo, da kontradikcira fašizem, ko bi ga moral blagorovati, ker mu bo fašizem pomagal pri pokopu cerkve. Moja kontradikcija je, da že pomanjkanje blagoslavlje-nja, Molekovega blagoslavlje-r.ja fašfizma, njegovi kontradikciji kontradikcira, prava kontradikcija pa je, ker niti fašizem niti kak Molek ne bo nikoli spravil cerkve v grob, kakor je niso mogle niti peklenske sile, pač pa bo v teku časa legel v grob fašizem in z menoj vred tudi g. Molek, le katoliška cerkev ne bo legla v grob. Hude in strastne želje se malokdaj izpolnijo, ta strastna želja sloni na pravi in resnični kontradikciji, da bi cerkev blagoslovljala fašizem, ki jo bo končno spravil v grob, in se zato že radi kontradikci-je ne bo nikoli izpolnila. Radi moje kontradikcije Molkovi kontradikciji pa on lahko mirno spi, kakor tudi pri drugih kontradikcijah. Malo je še ponosa. Češki vojaki so ubili dva Nemca na meji. Ne vem, kako je bilo, poznam pa nemško nadutost. Hitler je meni nič tebi nič poslal vojaške atašeje z venci na grob teh — junakov. Pravi narodni Čehi so to označili kot — predrzno, insolent. To je. Pred 25 leti bi bilo to nekaj nezaslišanega, zdaj so se razmere izpremeni-le, in Čehi morajo le v žepih stiskati pesti, saj Hitler razen sebe ne pozna ničesar, in celo Francoz in Anglež pazi, da bi ne prišla kaka češka pest iz žepa. Prišlo je do zadnje svetovne vojske, ker je Avstrija skušala kratiti suvereno Srbijo, danes se "veliki" ne zmenijo za nobeno suvereniteto, "mali" pa si ne morejo pomagati. Med Slovani so sami 'mali', ker še niso prišli do spoznanja, da bi skovali slovanskega velikana, dasi že dolgo pojejo o "gorostasnog velikana", in če bi Hitler zagledal tega Slovanskega velikana, bo-gami, bi ga marsikaj minilo. Vsekako pa je še dobro, da imajo vsaj Čehi nekaj ponosa, morda se iz tega še kaj iz-cimi, saj sem ravno videl poročilo vrlo dobro poučenega Amerikanca, kjer pravi, da so v Nemčiji kašče prazne, le ka-noni so veliki, in usta še večja. Že pred dolgimi leti sem zapisal, da bo — kruh streljal, odločeval, ne kanoni, in kruha je dosti pri Slovanih, le pameti hudo manjka. Katoličan brez katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenani telefon: La Grange 39C6 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROMI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrst« nagrobne spomenike * vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne," delo. jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOUET, ILL. Telefon 2 - 4787 KADAR PIJETE Monarch pivo pijete dobro in izborno pivo, skrbno izdelovano. — Vedno pazite, kako pivo se vam ser-vira. — Na zapadni strani Chicage raz pečava MONARCH PIVO JOHN KOCHEVAR West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 W. 2.3i d St. Tel. Canal 6177 Chicago, 111.