tgNhW] ng W?#At S S!BE VSEBtNA str RASTšt. 2(122) UTKRATURA Poezija Dva metulja 136 Tatjana OBLAK MILČINSKI Sorodstva 140 Zvezdana MAJHEN Skel 144 Karmen HRIBAR Proza Dokler se ne pokaže Milan 146 Matjaž BRULC Možshriba 151 Andrej MOROVIČ Še malo ni bilo tako... 159 Ivanka MESTNIK Prevod [/posojena glava 171 Tarik ELTAYEB Premika se po svoje 171 Prevod: Hana ALU ADY in Senca na Dunaju 172 MohscnALHAI)Y Beračenje 172 Sanje v Makedoniji 173 Sanjam 173 Hitra hoja 174 Samoten iesen sto! na robu četi ne 175 HatmaNAUT Ne porušite koče 176 Prevod: Mohscn ALHADY in Glavni mistik 177 MargritP.ALHADY KULTURA Bojanci v tuči franciscejskega katastra (1824 ) 833) 180 Marija MAKAROVIČ Prvih 800 tet frančiškanskega prirodostovja v Novem mestu (3) 194 Stanislav JUŽNIČ Sprehod sko/i kartografsko zbirko Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto 207 Mateja KAMBIČ Bojna usposobljenost siovenskih partizanskih čet v vojnem letu 1941 (!) 2)3 Tomaž TEROPŠIČ NAŠ GOST Viotina se zadnje čase oglaša v previsokem registru Pogovor z Marijanom Dovičem 221 Damijan ŠINIGOJ Mateja Kavčič: Sadeži narave 238 Jasna KOCUVAN DRUŽBENA VPRAŠANJA Odraščanje v družbi tveganja 241 BjankaBOGOVAC Ozelenimo naša mesta! 250 Mitja SIMIČ Nepremičninski trg jugovzhodne Slovenije 255 Avgust VRŠČA.I ODMEV! )N OD/JV! Dolenjski muzej Novo mesto v letu 200S 259 Zdenko PICEL.I Anatomija medija 262 Iztok HOTKO Balet, svet živih iluzij 265 Sonja POSTAN 0 romskem jeziku 266 Ksenija KIIALIL Romi si utirajo knjižne pot: 269 Milan MARKELJ Črnomaljski zbornik 27) Janez WEISS Pohanea: časi na vasi 274 Mojca RAMŠAK V preteklost zazrta hvalnica Novemu mestu 276 Rasto BOŽIČ Nova plošča organista Milka Bizjaka 27H Franc KRIŽNAR RAZPRAVE )N ŠTUDUE Valvasor na Dolenjskem in njegovo tamkajšnje potomstvo (2) 2H! Boris (iOLFC KRONtKA Kronika: januar februar 290 Lidija MARKELJ NAS)A)VN!CA: Mateja Kovačič: ŽELOD, akril, K) eni :' ' ,3 1 Rs ww.^y 'i Mateja Kavčič: UPA. akrii. 30 cm RAST L. XX (%/#A /W//e//7\A/ T A77/77 77777/eg7/ c/ne^c/ .s/7/ .se ///'eA/ Jvc/ /77e/////7/ /fe/77 /eA/7 /7/77/e 7'777/e A7/77/ /e/e ///77/7/ .SY7/77e T A77/77 /7777/eg7/ J/?ew .s/7/ .se ///c/z/ z/7'7/ 777e/////7/ A/77/e 77777/e - e/7 .S7//7/ /zv//* ///7 /e /'/7 /77/7/77 .S77/77 7/ /e/e A /W7///77 .S7//7CC/77 M A/7//7 /7777/eg77 J/7etY/ .S'/7/ .se ///e/77 7/7777 /77e/////77 //7 7'r/e/z .s/7777 .se 7/e//e.' /77Z, A77/77 ... /77 7/7777 /77C/Z///77 Neki pt ašič je i^mthii oči 77 7/eee/77A/*.sAe777 .sneg// 77// /77/ .s/7 ec/ /zg//A/7e 77/ege Jez /77/ .s'e/77 s/e/e //7 /77A7//7/ Ac/' .se //e A777/77 77 /7/7'A e/Az/er s^ee Z/YY////c /777 7777/e/77C .S'77C7'Ae M/'777'C .SY7/ZC .S77 /7777/7//e /77/77/e /77 77C7/7777 /77///' /e7/e/777 .S/7 /)7//.Š7Y7/e 7Y//7/7' ^/777/77/7/7// .S77 .sAY7/7/7e/e .S'A///77// .S .S/7eg77777 //7 /ezA// .se/77 77C7/e/7/ ŠT.2(i22)APRii.2()<)') !iteratura Tatjana Ohiak Mi!činski /7/YAS'(Y/ A/ /77' .se 777V7777' 7Z/77A77/ 77777V /wJ///?7/ 77Č/77/ //7/ /7!77/e//77 7/77 /V77/7'^77 7/7^77 /?/' ve//A77 Af/777^77 več /e 7777'// 7777/7777777/ .S77777'/' /77 /7777777777 /77 /7 .S7 /7/A'77 /)/7Z77 777 77/7777 ZVeZ7/77777 /77 /7/A'77 7/77/eČ .S/7 7777 777/ 77/e77e /*77S'7y /7!/ 7777, A/7' "7/77/ Ž/V7.Š, A/e ///////'.S, .S7777/77.Š. /77*e/7e777.S /77 A//// /77*7Ž/g77 /V77/ 7777.S777e/7 V /e77777//7 Ž77/77.S/777/7 7777Če/7. /77 A7/77 /777Že/ /e 7777.se/ 777777/e, /77 ZVeZ7// V .S7777/7 /7/e.S777Ve s/77777e. .Š'e /77 /777Ve/ 7777, A77/77 7777/ gre/77, 7/77 /7^77 777*A7/777* 77e 7ZVe777. A/777 Č777/7777 7777Č [.ITHRATURA 777 777'A/ 7'7/7//77 /7/77 Rast 2 200'/ ,Š'^ /77Z iatjanaOhtak Mitčinski ,S'^/77 č*//Z/7^/ (1/? .se/e /W(';///V 7'7 77/77 ^7/77 r;/c//7c^<:/ .A/z .se/77 g7/ ra/z/c/ 7'777//777 7'777/77t'7/7/{/77 ;VeA/ ('77(//77 /7/77 //7 e/777 7'7/7//777 77/77' ////77 .S 7-7/ /7777V77 Ae/e ///'Ae 7777 7777/7/7/7 7/'.S'Ze /Z/^//'/'/77/77/ .se/77 .s/ že Z7/7/V777//' /7777fZ7//7/ A7/.S/7' .S'7/7//'.V7/// /777.S'77Zr77'/7/ /)77777'.S /77777777 /77*e7'77 7777 7/7*7////.SZ/ 7777/ ^/777*77777 se /T/A// A'7/7 Z/ Z 777/777/7 77777/77 /777/77/ A'eveT/77 /A/e/77 .S'e/77/Z7/7//' 7/7'77//777'e .S'7777/77 Z/7//7'77/ //e/77/// /77 7777777t/77 /'e 7//?/ A7/.S/7/r//7/7e/77//77/.s//777 7777/e //7/77/Zy7//'e7///'7/Ae A/ 77/.S77 77777/7 <Še ye///7/7 [.IHKAIUKA /777 .S-/7/7/ Kast 2 / 2I)0'7 /7^7/^//// laljanaOblak Milčinski IITI.RAUJHA Rast 2 / 2()0'7 Ač/ .s / 7777' 777'A'777' /27/77/ .se že /77/7/777 reže /77/777/ Z7/ ee/če/Nc;/' /je//'///)/V /77 777e č/77 A'77777'77 7777/7777'A č/777 77/7.S777/7/ 7777.S'7777/e k' 77Vg77.S'/27 777 A/e//e /77^7777 77f7/7///7 (V/e7/77/ /e eeAe/e A / .S'77 .s e 77/e/e k' Z7'7/A 777C7/ 77/ 7777 777 /77e7777/ /77Z /777 .se777 7777.S'///77 7/77 ///eč/77 777e77e G'77k'777'7//e 7/77 /77 /77Y^/77.S 7*/ /777777/777/ /77Z /777 .S'e777 t e7'/'e/77 7/77 /77/77Ž7' /77 .S/77/ /e/77777 /27/A77 A' /t'77///777 777 7777 /7/77k'77/777' k 7777^/77 7 A77/ 7'e/77.Š77'777777 .s//'A77 .S/777 //7 S/777'.Šek ./77Z /777 .S'e/77 .S'e .S/77'77.Šet'77/77 A7/77 .se /777 /7777/7777 t7?//A7/777 .S777e/7//77/ .S' A777 /777777 A*77 S77/ .S7777/'e 77e 777777*77/77 777777*e/7 ee Z7///k'7/.š eve//e A//'7/.s7et'/7///7 ^7777/e k'e777/777' 777777*77/77 Ž/t'e/7. A/e /7/ .s/ee7* 7 77.S/77 f.se /77*ez A*777*e77777. M#//?*?/? /. Z77g/e7/777777 )* /7'/777/77 .se /77/A777777777 A77/77*;')'/, .sA/A//, g/ogM, 77ze/e/'/ //7 s/eAe/'///' 7777 /777/ )'/'.S7*7'7 )*Na dan aretacije teh tovarišev sem bil na Krmelju pri Zdravku Župančiču zaradi orožja. Ker je močno deževalo, sem prenočil pri nekih daljnih sorodnikih na Krmelju in se vrnil v Krško šele naslednjega dne. kjer sem zvedel za katastrofo.« (Arhiv Republike Slovenije, AS 1540. Biografije vidnejših političnih delavcev. Življenjepis Vladimirja Pfeiferja iz leta 1040). 22 O obnašanju oz. zadržanju članov Krške partizanske skupine v krškem zaporu zvemo iz objavljenih spominov Vlada Miklavca. Njega in očeta je nemška policija 2H. aprila 1041 prijela v Mozirju in ju prek celjskih zaporov in preselitvenega taborišča Rajhcnhurg zadnje dni junija 1041 odpeljala v sodne zapore v Krškem (Vlado Miklavc: Moja pot skozi gorje. Družinska kronika. Mozirje 1007. str. 36-40). 23 ))Goz.dar in lovski paznik Geč iz bližnje vasi jc slišal strclcvtcmzgodnjcmjutruinjc mislil, da gre za strele divjih lovcev. Zbudil je svojega tovariša, gozdarja Petelinea, in sta skupaj šla v smeri, odkoder je bilo slišati strele. Našla sta policiste, ki so maskirali z mahom mesto pokopa, ki sejim seveda nista izdala in sc to takrat tudi nista upala povedatijavnosti. Po njihovem odhodu sta potem na mestu pokopa zasadila štiri mlade jelke v kvadratu in po njih sta potem po vrnitvi iz taborišč I. 1945 to javila ljudski oblasti, kije potem izvršila prekop. Tudi svojci žrtev niso vedeli z gotovostjo za njihovo usodo in so se še vedno tolažili, da se po vojni vrnejo, čeprav je policist očetu Kaplanov, potem ko mu je vrnil prej zaplenjene obleke in osebne stvari sinov, "iztekel sožalje«, kakor mi jc pripovedovala mati Kaplanova. Šele po vrnitvi iz Nemčije 1945. so slišali od drugih za njihov grob in so ga obiskali, potem ko jim gaje pokazal logar Geč.« (Arhiv PMB. lase. Vl/t, Škaler, Prve žrtve fašizma). V nedeljo popoldne. 2. decembra 1945, je bil v Krškem skupen slovesen pogreb borcev Krške partizanske skupine. Po vojni so v Roralt postavili spomenik. Tlorisna površina spomenika obsega približno tlorisno površino šotora, v katerem so člani Krške partizanske skupine našli zavetje v deževni noči z 2K. na 29. julij 1941. Na kraju ustrelitve je leta 1951 mestna Zveza borcev Brežice postavila spomenik. Po zamisli slikarja I ranja Stiplovška so v neobdelan naravni kamen vgradili ploščo z imeni ustreljenih. Posmrtni ostanki prvih krških borcev so bili preneseni na pokopališče v Krško. Spomenik v Krškem so odkrili leta 1950. obnovili pa leta I9HI. Projektant je bil inž. Anton Žigante, kamnosek pa .lože Mulej. Novo osnovno šolo Jurija Dalmatina v Krškem so odprli 29. avgusta 197). Pred šolo so uredili spominski park prvih krških borcev. Projektant je bil inž. Prane l ilipčič. bronaste plakete desetih borcev pa je izdelal akademski kipar in mcdaljcr Vladimir Štoviček (fototeka Posavskega muzeja Brežice). 24 Perene. NOB Krško, str. 464. TontažTcropšič BOJNA USPOSOBLJENOST SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČETVVO.INEM LETU 1641 z velikim ptakatom živo rdeče barve.^ Okrožna vodstva Štajerske domovinske zveze (tudi brežiško) so takrat pozvala vodstva krajevnih skupin te organizacije, naj poročajo o učinku tega razglasa med prebivalstvom. Kratko novico so objavili tudi okupatorjevi časniki,*'' prav tako partizanska stran.^ Deset ustreljenih partizanov štejemo med prve usmrčene talce pod okupacijo na Slovenskem v letu 1941, čeprav ne gre za talstvo v pravem pomenu te besede. Dr. Tone Ferenc je zapisal: »Že dolgo poznamo podatek iz nekega nemškega vira, daje ustrelitev Krške partizanske skupine ukazal sam šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Sigfricd Uihcrrcither. Ta podatek nas je nekoliko čudil, ker je bilo izrekanje smrtnih kazni v pristojnosti komandanta varnostne policije in varnostne službe v Spodnji Štajerski, esesovskega polkovnika (SS-standartenluhrer) Otta Lurkerja v Mariboru, dr. Uiberrcithcr pa je odločal o pomilostitvi ali spremembi kazni « Okoliščine, v katerih je dr. Uiberrcithcr ukazal ustrelitev članov Krške partizanske skupine, nam pojasnjuje zapisnik zaslišanja Emila Vogla, ki je bil poleti 194) pripadnik gestapovske izpostave Brežice.*" Na zaslišanju v ljubljanskih zaporih II. marca I94K jc o Krški partizanski skupini povedal to: »Aretacije prvih partizanov v okrožju Brežice je oktobra 1941 (beri: julija 1941, op. T. F.) opravila zaščitna policija pod vodstvom svojega komandanta, majorja (Richarda) Maiwalda na gozdnem območju pri Krškem. Zaščitna policija jc stanovala v Krškem (beri: v gradu v Leskovcu pri Krškem, op. T. F.). Partizane, šlo jc za deset oseb, med njimi jc bila tudi ženska, je zaščitna policija po prijetju spravila v zapore okrajnega sodišča v Krškem. Komandant varnostne policije in varnostne službe v Spodnji Štajerski, SS-standartcn)uhrer in vladni svetnik (dr. Waltcr) Maehule in gauleiter ter šef civilne uprave so prispeli v Brežice, da bi opravili zaslišanje partizanov. Da bi se izognili premestitvi partizanov iz Krškega v Brežice, so se imenovani odpeljali iz Brežic v Krško, da hi zaslišanja opravili na tamkajšnjem okrajnem sodišču. Z izpostave varnostne policije Brežice so se odpeljali v Krško (Adolf) Lutz, (Paul) Buehwa)d in (Franz) Mitterhofer. dudi mene so pozvali, da se odpeljem z njimi. Poleg tega sta se odpeljala tja oba pripadnika varnostne službe SD (Leopold) Carmann in (Oskar) Flolzcr. V Krškem je major zaščitne policije Maiwald poročal gaulcitcrju o prijetju desetih oseb. Pri tem jc izjavil: »Po naključju sem ugotovil, da so v bližnjem gozdu pri Krškem šotori in v njih ljudje. Zato sem tja usmeril patruljo in ukazal obkoliti omenjeno območje.« Kot je opisal, so bili partizani ob prijetju presenečeni, zato ni bilo nobenega odpora. Vodja teh partizanov ni bil navzoč in se je tako rešil. Zaseda KULTURA Rast 2 / 200') 2IH 25 Plakat je datirati / dne 30. julija 1041, kar pomeni, da sojih v Mariboru natisnili v noči pred tem. Razglas jc dvojezičen (levo ncntško.desno slovensko). Na njem je objavljen seznam desetih ustreljenih. Spodaj je natisnjeno: a'le osebe, ki sojih zalotili v skupini, so posedovale orožje, municijo in razstrelivo (razstrelilne patrone in zažigalne vrvi) iu so imele pri sebi razen tega veliko število upornih tiskovin.« Še niže je bila natisnjena grožnjamTako bo tudi vnaprej vsakršno upiranje proti obstoječemu upravnemu redu takoj kaznovano.« Objavljen je v: t erene. NOB Krško. str. 464/465. Plakat, velikosti ')4 x 61,5 cm, hrani Posavski muzej Brežice. 26 terene. NOB Krško. str. 464. 27 Slovenski poročevalec, št. II,'). avgusta 1641, str. I. 2K[)r.Tonet'crcnc:Upornoindostojanstvcno.Svohodnamiscl, It).avgust 2001,str. 15. KULTURA Rast2/2()(M 2)9 njegovih (to je potieijskih, op. T. R) enot je hita neuspešna, thijeti so imeti razstreiivo in propagandno gradivo, ki so ga zapteniti. Vodja partizanov naj bi bi) neki Bizjak iz Krškega. Zasbšanje je vodi) dr. Machute, zapisnik pa je piša! pripadnik varnostne stužbe SD ttotzer. Prijeti so izjaviti, da so taboriti v gozdu pri Krškem šete dva dni in da je njihov vodja neki Bizjak iz Krškega, ki je bit ob njihovem prijetju zunaj tabora. Prijeti niso rekti ničesar drugega in niso izdati, od kod imajo razstretivo in propagandno gradivo. Gauteiter jim je zagrozil, da bodo zgodaj zjutraj ob 5. uri ustretjeni, če ne bodo spregovoriti. Toda niti to jih ni pripravito do izjav. Drugače se na njih ni pritiskato. Nato je gauteiter ukazal komandantu varnostne poticije, naj prijete skupaj z žensko zgodaj zjutraj nastednjega dne ustrelijo. Major Maiwatd je dobit ukaz, naj ustretitev opravi v gozdu pri Dobravi. Poteg tega je dobit še ustno natogo, ker je morato gauteiterjevo sodbo potrditi sodišče v Mariboru. Okoti druge ure ponoči so zastišanja končati. Gauteiter, komandant varnostne poticije in dr. Machute so se nato vrniti v Maribor, uradniki izpostave Brežice pa v Brežice. Ustretitev prijetih je opravita zgodaj (zjutraj) zaščitna potieija iz Krškega. Kateri od uradnikov varnostne poticije Brežice je bit navzoč, ne vem. Gauteiter je partizanom sporočit, da so obsojeni na smrt po odredbi šefa civitne uprave v Spodnji Štajerski z dne )4. 4. ]94t.«-" tn še žeto pomembno vprašanje: Atije bila Krška partizanska skupina vojna enota? Odgovor ni preprost. Upoštevati je treba okotiščine. V našem primeru gre za vojno teto )94t z vsemi značilnostmi tega teta. Predvsem je treba upoštevati dejstvo, da gre za gveritske oziroma partizanske enote in ne enote redne vojske. Zato si tu z definicijami iz rednih vojska ne moremo vetiko pomagati. Poteg tega je na votjo žeto mato gradiva, še to pa so večinoma spomini. Krška partizanska skupina je inicta oboroženo moštvo, poveljnika ter citjc in natoge. To pa so že etementi, ki za vojno leto t94t popotnonia zadostujejo. Odgovor je torej: da. Krška partizanska skupina je bita vojna enota. Atije imeta svoj naziv ati ne, ni bistveno. Do imena (na primer Krška četa oziroma Prva četa) bi kmalu prišti."' Več časa bi potrebovati za vojaško urjenje in zgraditev kotektiva. Najveijctneje bi enota morata iti skozi vse taze, da bi osvojiti način partizanskega boja. Tega (nujno potrebnega) časa Krška partizanska skupina m imeta. Biti so žeto pogumni in vetiki domotjubi. V kratkem vojnem ujetništvu so sc hrabro držati, tzdati niso nikogar. Biti so mtadi in neizkušeni vojaki. Njihovo vedenje ima vse značilnosti zgodnjega partizanstva. Biti so stabo izurjeni in brez zavarovanja. Niso postaviti straž, prav tako ne patrulj. Vetiko mero neprevidnosti so pokazati s tem, da so taboriti preblizu mesta. Sovražnika so podcenjevati. Še isto noč bi se morali premakniti na varnejšo tokaeijo. Vetiko napako so narediti takrat, ko sta se dva njihova čtana vrnila v mesto. Treba pa je poudariti, daje njihovi tragediji botroval nesrečen sptet naktjučij, v prvi vrsti dvojna izdaja. (Nadatjevanje prihodnjič) 2'J Prav tam, str. 15-16. 3t) l)o lormaeije čete in s tem tudi do imena hi najverjetneje kmalu prikli, saj je »Rado Kaplan par dni pred katastrofo i/javil. da imajo na indeksu okoli 75 mladineev« (Arhiv PMB. lase. VI/!. Škaler, Prve žrtve faši/mu). Mateja Kovačič: t IORTHNZIJA, akril, 40 cm RAST - L. XX Damijan Šinigoj )\)to:]niim/(irdin V!OL!NA SE ZADNJE ČASE OGLAŠA V PREV!SOKEM REG!STRU Pogovor x Marijanom Dovičcm Marijan Dovič, doktor titcrarnih znanosti in raziskovalec na inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRG SAZU, je Novome-ščanotn morda najbolj znan kot glasbenik in ustanovitelj mednarodne glasbene delavnice Jazzinty, pa tudi kot prvi urednik Parka. Sodeloval je pri snovanju novomeške Založbe Goga in do nedavnega urejal glasbeno zbirko Goga Musiča. V zadnjih letih se intenzivno ukvarja z. literarnim kanonom, s sistemsko teorijo literature in z. raziskavami avtorstva. Veliko objavlja doma in v tujini. Napisal je dve odmevni znanstveni monografiji: Sistemske in empirične obravnave literature (2004) in Slovenski pisatelj: razvoj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu (2007) ter uredil več zbornikov. Od leta 2007 kot docent predava na novogoriški univerzi. Je podpredsednik Slovenskega društva za primerjalno književnost, član mednarodnega komparativističnega združenja IGLA in evropskega združenja za preučevanje avantgard in modernizma HAM. Napisal jetudi avtorsko glasbo za Gotjanske bajke (2005) in niz drugih glasbenih del. Leta 2007 je od novomeške občine prejel Trdinovo nagrado za dosežke na kulturnem področju, pred kratkim pa tudi srebrni znak ZRG SAZU. A/e .s / A/V ro/cf? 2 Po poreklu nikakor nisem tipičen Dolenjec. Rojen sem bil v Zagrebu leta 1974. Moj oče je Dalmatinec, po poklicu profesionalni violončelist, igral je v zagrebški lilharmoniji, kasneje pa je bil do upokojitve učitelj na srednji glasbeni šoli v Zagrebu. Mama pa je iz čisto druge zgodbe, doma je z Vrhnike, je kemičarka, in ko je dobila zaposlitev v Krki, smo sc preselili v Novo mesto. Čeprav tukaj nimam ne sorodnikov ne vinograda, sem torej postal čisti Novomcščan, saj tu živim že od prvega leta starosti. Air//' //r/rerZ/ g/r/.s7)r'///Ar/ ge/7/. Vr/rAcusA/ vzg/er/, Ar//' // rV/egr/? To je težko reči. Okolje, živ vsakodnevni stik s petjem in muziciranjem, to je po mojem daleč najbolj pomembno. Odrašča) sem v okolju, kije bilo stimulativno, saj je tudi mama veliko pela. Violino sem začel igrati že pri šestih letih, najbrž sem še kar obetal, do srede osnovne šole sem celo hodil na tekmovanja ... Ni pa z mano nihče posebej dela), daleč od tega, da bi recimo oče hotel iz mene narediti čudežnega dečka. naš gost ŠT. 2 (122) APRIL 2009 Damijan Šinigoj VIOLINASKZADNJHČASn OGLAŠAVPRItVISOKIM lcivil«. Toda to ni res. Tega izraza romski jezik v resnici nima, ampak le prej omenjeni izraz (rado, oz. (iadi. ki ga tudi dosledno vsi uporabljajo, kadar govorijo po romsko. Omenim naj še, da je nastal ta slovar povsem na ljubiteljski osnovi. Marsikaj še ni obdelano tako, kot bi moralo biti. Zaradi tega je njegova vrednost zlasti v tem. da je zapisanih tolikšno število besed, kot jih je. V bodoče bi to delo vendarle morali prevzeti ustrezno izobraženi jezikoslovci. Dokler Romi ne bodo premogli svojih, bi bila dobrodošla pomoč slovenskih. Skratka, ta slovar je šele začetno delo, pravzaprav poskus, kako se lotiti zapisovanja romskega jezika. Morda je kakšna stvar napisana povsem narobe, kakšna pomembna prezrta. Zato bo vsaka pripomba izjemno dobrodošla, ker ho potnenila dograjevanje znanja o romskem jeziku. Za dobro razumevanje in predstavitev romskega jezika v obliki slovnice in slovatja bo potrebno še veliko raziskovalnega dela. Potrebno bo še nadalje zapisovati besede, ki jih sedaj v tem slovarju ni, se pogovarjati z drugimi ljudmi, delati primerjave z jezikom prekmurskih Romov, morda tudi z jeziki Romov, ki živijo v sosednjih deželah, razvijati nove besede. Predvsem pa ho potrebno, da se čimveč piše v romskem jeziku. Y ROMI SI UT!RAJO KNJIŽNE POTI Ob vseh težavah in zapletih, ki spremljajo tako imenovano romsko problematiko pri nas. je vendarle mogoče zapisati, da Rotiti na Slovenskem doživljajo opazen kulturni razvoj. Deluje več romskih kulturnih društev, svoj prostor so dobili v množičnih občilih in vse več je knjig, ki izhajajo bodisi samo v romščini ali dvojezično, v romščini in slovenščini.Takostopanjevmno-žične elektronske in tiskane medije kot izdajanje knjig v romščini sta pomemben korak pri uveljavljanju romske skupnosti in še posebej pri razvoju romske kulture, saj krepita uveljavljanje enega njenih temeljnih tiosilccv romskega jezika. Oh tem se kot vse bolj aktualno zastavlja vprašanje, ali ni končno le dozorel čas za uresničevanje zahtevnega in doslej še ne zastavljenega projekta oblikovanja romskega knjižnega jezika. Ta hi deloval povezovalno s premoščanjem precejšnjih razlik med tremi narečji, ki jih govorijo Romi na Slovenskem, postavil bi dober temelj za učinkovito izobraževanja Romov v njihovem jeziku ter s tem bistveno pospešil razvoj romske skupnosti. Prizadevanja za oblikovanja knjižnega jezika Romov na Slovenskem so v zametkih sicer opazna, vendar niso ne dovolj povezana niti ni opaziti, da hi jih vodila strokovno zasnovana daljnosežna usmeritev. V letu dni smo dobili kar dve knjigi o romskem jeziku s slovarjem. V Beli krajini so izdati Romsko-slovcnski slovar (o njem podrobneje piše v tej številki Rasti Ksenija Khalil), / veza Romov Slovenije pa je izdala knjigo o romskem jeziku z naslovom Romani čhib Romski jezik. Avtor Jožek Horvat Muc je v nji opisa) izvor.značilnosti in upora bo romskega jezika na splošno in v Sloveniji, vsebuje pa tudi romsko-slovcnski slovar in napotke za začetno učenje romskegajezika. Pri pripravi knjige so sodelovali Daniel Šarkezi. Monika Sandrcli, Janja Rošer in Nataša Brajdič. Dva zanimiva in pomembna projekta, ki pa sta nastajala drug mimo drugega, ne da bi se dopolnjevala ali iskala skupna izhodišča za romski knjižni jezik. MiianMarkctj ROMI S! UTIRAJO KNII/NU l'OTI Naslovnica slikanice Jagoda. Lojp Podobnih iSitigi ROMOV KRtK ROMANO ČINGADIBt O potrebi po snovanja skupnih temeljev romskega knjižnega jezika govori tudi vse pogostejše izhajanje izvirnih knjigvromščini. kijo zapisujejo in oblikujejo, kakor sc zdi, da je prav, tistim redkim posameznikom, ki ustvarjajo v romščini oziroma sc ukvarjajo s presajanjem drugih besedil vromščino.Začelo se je v devetdesetih letih 20. stoletja, ko so v Preknnuju izdali pesniško zbirko.ložcta Livijcna in dramsko igro JožckaUt)tvata Muca, v Novem mestti pa pesniško zbirko Rajka Šajnoviča in nato še pesttiško zbirko Jelenke Kovačič, vse knjige v romščini in slovenščini. Poletu 2000 je izšlo še več knjig, tned njimi zasleditno Itidi zanimivo pesniško zbirko Lojzeta Podobnika Romov krik/Romaitočingadibc, vkaterisov slovenščini napisane pesmizromsko tematiko slovenskega avtorja prevedene v romščino (prevajalce Rajko Šajnovič). Oh koncu lanskega leta so Romi dobili še svojo prvo otroško slikanico z. naslovotn Jagoda, in sicer v jeziktt, kot ga govorijo v Posavju oziroma na območju Dolenjske in Bele krajine. Za njen izid sta poskrbela Društvo zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega in Amncsty lntemation;tl Slovenije. Pravzaprav je slikanica z naslovom Jagoda trijezična: v slovenščini, rotnščini inangleščini. kar nakazuje, daje natnen izdajateljev veliko širši, da naj hi po publikaciji ne segali le romski otroci, amp;tk tuj; bralci večinske skupnosti in še kdo vširnem svetu. Še več, natnen izdaje ktijižice po izjavah izdajateljev ni zgolj dati rotnskim otrokom slikanico, ampak jim odpreti možnost, da sc z njo opismenjujejo v svojem jeziktt in si tako olajšajo prve korake pri šolanju. hkrati ko znjo dajejo v roke tistim, ki Rome izobražujejo, koristen pripomoček. Ob vsem tem naj bi knjižica približala slovenskim otrokom življenje romskih otrok in posredno poskrbela za splošno izobraževanje o človekovih pravicah. Zamisel o slikanici v rotnščini sc je porodila v Društvu zaveznikov mehkega pristatika, ki delujte na področju dela z Romi že od leta 2000. Na ustvarjalnih delavnicah, ki jih je društvo pripravilo v romskem naselju Kerinov grm pri Krškem, so romski otroci ustvarili precej risb iti slik, ki pričajo o rotnskem življenju in videnju sveta skozi optiko romskih otrok. Zanimivo likovno gradivo je kar klicalo po nadaljnji uporabi. Anekdote in zgodbice, ki so si jih pripovedovali na delavnicah, je v celovito zgodbico o romski deklici Jagodi povezala Saša Kerkoš Besedilo je v romščino prevedla Nataša Brajdič v sodelovanju z Jasno in Martino Hudorovič, v angleščino pa Rženi Rostohar. Za svojevrstno likovno opremo sta poskrbcliavtori-ca besedila Kerkoševa in ilustratorka Tina Brinovar, in sicer v obliki računalniško obdelanih kolažev iz. risbic romskih otrok in iz izvirnih ilustracij Brinovarjcvc. Knjižici so dodali še trijezični slovarček, prav tako opremljen z ilustracijami. Vsekakor gre za še eno zanimivo in hvalevredno dejanje, ki nadaljuje nepovezana prizadevanja na območju širše Dolenjske, da bi Rotili oknjižili in kolikor toliko normirali svoj jezik. Le takega bo mogoče uspešno uporabljati za opismenjevanje in razvoj romske kulture, kar je gotovo imperativ, brez katerega je reševanje tako imenovane romske problematike bolj ali manj prenašanje vode vrešetu. Janez Weiss ODMFVI IN ()I)/,!V! Rast2/20(W L - ČRNOMALJSK) ZBORNtK ( rnomatjski zbornik, zbornik historičnih razprav nb 7S0-ietnici prve omembe naseija in 600-tetniei prve omembe Crnomija kot mesta 24.januarja2006jc bil oblikovan predlog za imenovanje Odbora za praznovanje 600-letnice prve omembe Črnomlja kot mesta, ki ga je potrdil tudi občinski svet. Sestavljali smo ga: župan Andrej Fabjan kot predsednik odbora, mag. Janez Kramarič, mag. Janez Kure, Vika Lozar. Ksenija Kbali), mag. Marjetka Balkovcc Debevce, mag. Marinka Dražutncrič, Jože Strmec, Anita Matkovič, Marija Prašiti Kolbezen. Helena Vukšinič in Janez Wciss. Odbor je bil zadolžen za pripravo vrste prireditev, dogorlkov in publikacij ob visokem jubilcjtt in prav tam se je pojavila ideja za zbornik historičnih razprav, s katerim bi pustili trajno sled vrste jubilejev, povezanih z letoma 2007 in 2008. Jubilejev, v katerih čast je zbornik izšel, je precejšnje število, če omenimo samo najpomembnejše: leta 2007 smo praznovali 730 let trških pravic in 600 let od prve omembe Črnomlja kot mesta, leta 2008 pa 780 let prve listinske omenibeČrnomlja in ustanovitve pražupnijc, 740 let prihoda nemškega viteškega reda in nenazadnje tudi 600 let prvega vdora ototimnskih silna ozemlje Uclc krajine.Tako viditno,daje za nami vrsta pomembnih zgodovinskih ločnic, ki so, vsaka v svojem času, svojevrstno dohičilc in zttznamovalc preteklost tako mcstaČrtiomelj iti Hclc krajine kot tudi ozemlja današnje Slovenije, kot takšne pa potrebujejo primerno znanstveno obdelavo in predstavitev. Ravno ta težnja po primerni znanstveni obdelavi in predstavitvi pomembnih tematik, povezanih s prctcklostjoČrnomlj;) in Hclc krajine.je obrodila željo po oblikovanju prvega zbornika historičnih razprav, kismo ga namenili dvcmaključnima jubilejema.780-letnieiprvelistinske omembe in600-letniei prve omembe Črnomlja kot mesta. Že na začetku se je pojavilo vprašanje narave zbornika, ali bomo izdali bolj poljudno ali strokovno publikacijo. Ob različnih mnenjih smo se odločili, da izdamo zbornik strokovnih razprav, s katerimi bi predstavili zadnja dognanja in interpretacije predvsem starejših obdobij črnomaljske in belokranjske zgodovine, ki so bila objavljena v težje dosegljivem strokovnem časopisju. Uredništvo zbornika je bilo zaupano Janezu Wcissu. Prva dolžnost je bila seveda določiti vsebino in obseg zbornika, nato pa zagotoviti njegovo primerno tehnično izvedbo. Pri posvetovanju o vsebini je imela ključno vlogo mag. Marinka Dražu-merič, katere temeljito poznavanje zgodovine Bele krajine in predvsem zgodovinske literature je skorajda takoj ponudilo izbor vrste avtorjev, katerih sodelovanje pri zborniku bi bilo zaželeno. Tako smo sc skupno odločili, da se bomo s prošnji' za sodelovanje obrnili rta več naslovov. V slovenskem zgodovinopisju zadnjih desetletij 20. stoletja se je namreč s posameznimi tematikami iz preteklosti Bele krajine prek zgodovinskega ali arheološkega raziskovanja ukvarjalo več vidnih itnen mlajše in srednje generacije slovenskega zgodovinopisja. Izbor avtorjev nam je bil tako skorajda na dlani in odločili smo se ponuditi sodelovanje vrsti strokovnjaku v. Vendar vsi vpričo drugih študijskih in strokovnih ter ostalih obveznosti niso mogli zagotoviti sodelovanja. Pozitivno pa so sc odzvali: Dr. Phil Mason iz ZVKD OR Novo mesto, čigar arheološko delo konce 80. in skozi celotna 00. leta prejšnjega sto-letjajc odprlo povsem nova poglavja prazgodovinskega in antičnega pojmovanja Bele krajine in Črnomlja, dr. Milan Lovenjak iz. OIIK FF, čigar delo za območje JV Slovenije na področju cpigratikc. torej preučevanja napisov na trdnih podlagahje temeljno, dr. Miha Kosi iz Zl Milka Kosa. ki je v več razpravah postavil nove vidike pojmovanja zgodnjc-srcdnjcvcškc zgodovine Dolenjske in Bele krajine, in dr. Boris (iolcc iz Zl Milka Kosa in FF.katcrcga temeljito poznavanje razvoja slovenskih urbanih in protourbanihnasclbin jc brez primerjav. 1'ako smo oblikovali primerno zasedbo avtorjev instem zagotovili visoko strokovnost puhti kacijc. Pri dokončnem oblikovanju vsebine je potrebno omeniti še naključno najdbo odlično ohranjenega srednjeveškega meča v reki Lahinji ob čistilni akciji v aprilu 200H. Strokovno plat najdbe je zagotovil priznan slovenski podvodni arheolog dr. Andrej Gaspari iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske, ki seje s tovrstnimi in drugačnimi najdbami predvsem iz Ljubljanice že ukvarjal, in po predlogu dr. Phila Masona smo se odločili tudi njegov članek uvrstiti v zbornik. Del vsebinske celote zbornika so tudi njegove likovne priloge, vizualizacija preteklosti je namreč skupaj z možnostjo vživetja pomemben del njenega razumevanja in brez vizualizacije dandanes skorajda več ne gre. Za vizualizacijo mesta v njegovih različnih obdobjih smo se obrnili na našega akademskega slikarja Robija Lozatja, ki je že s sliko Črnomelj 16. VI. 1407 potrdil svoje sposobnosti rekonstrukcije, tako smo se odločili podati več domnevnih rekonstrukcij podobe mesta v različnih obdobjih, tako v mlajši železni dobi. pozni antiki, poznem srednjem veku in v času Valvasorjevega obiska. Poleg upodobitve mestne vedute pa smo dodali tudi odlomke iz bolje raziskanih delov mesta in tako preteklosti ukradli pogled na izginula mestna vrata iti jugovzhodni del mesta. S tem smo dobili končen besedilni in likovni oziroma vsebinski okvir zbornika. Pri kakršnikoli publikaciji je ključno vprašanje podobe in za publikacijo strokovnega in reprezentančnega značaja, kar črnomaljski zbornik je, smo hoteli zagotoviti vrhunsko tehnično izvedbo. V ta namen smo se obrnili na akademskega slikarja Borka Tepino, sicer priznanega oblikovalca vrste strokovnih publikacij priznanih slovenskih inštitucij, katerega delo na likovnem področju smo imeli možnost videti na njegovi razstavi v galeriji cerkve Sv. Duha (www.esd.si) v prvi polovici leta 2()()S. Da hi imel zbornik tudi večjo strokovno vrednost v širšem prostoru, smo se odločili prevesti povzetke člankov v nemški jezik. V ta namen smo se obrnili na belokranjskega rojaka, mag. Nika I lude-Ijo z oddelka germanistike Lb, sicer strokovnjaka na področju prevajanja besedil zgodovinskega značaja, ki je našo ponudbo sprejel. Poleg njega je sodelovala tudi Christiane Leskovce Redek z oddelka germanistike PL. Lektoriranje slovenskega jezika pa je velikodušno prevzela prol. I lelena Vukšinič iz JSKI) ()l Črnomelj, lakti seje oblikovala ekipa sodelavcev na vsebinskem in tehničnem področju, ki je zagotovila visoko raven izvedbe. Pomen zbornika v širšem slovenskem prostoru in zgodovinopisju lahko vidimo prek besed dr. Mihe Kosija, ki je v enem izmed svojih člankov (ZC, 3-4, 2005, str. 269-271) izpostavil, da v slovenskem zgodovinopisju nimamo oblikovane posebne kategorije ali veje zgodovinskega raziskovanja, ki hi se izključno ukvarjala s preučevanjem zgodovine mest, t i. .SA/ei/rogese/nr/Vc. .SA/rc/-te/br.sr/ttmg ali Cr/itm //A/orv, ki jo srečamo v bolj razvitih zgodovinopisjih nemškega, francoskega, angleškega, poljskega itn. prostora. Tako imajo ravno tematski zborniki, ki so v celoti posvečeni zgodovini nekega mesta ali trga, ali periodični, navadno regionalni zborniki, položaj publikacij, v katerih srečamo vrsto pomembnih člankov, ki se ukvarjajo z odlomki preteklosti neke urbane ali polurbane naselbine. Ravno v tej funkciji zapolnitve svojevrstnega manka, saj ne Črnomelj ne Bela krajina do sedaj nista imela lastne tovrstne publikacije, lahki) vidimo širšo vlogo črnomalj skega zbornika v slovenskem zgodovinopisju, saj druge, poudarjam povsem strokovne knjižne publikacije, ki hi se ukvarjala s preteklostjo Črnomlja v dolgem loku od prazgodovine do okvirno 19. stoletja nimamo. Ne smemo seveda pozabiti dveh pomembnih del, dela Leopolda Podlogarja AAoOAo wc.sA< C/7)ow//rr ;/? M/cgr; ki je izšlo leta 1906, torej pred dobrimi stotimi leti, in mag. Janeza Kramariča C/vto/ne// e /)//žr?// /A pcrviccpatrinam«). 4. 4. 1684 in 2. 7. 1685. 1.7 NŠAL. Ž,A Ljubljana Sv. Nikolaj. R 1669 1678. R 1678 1686. R 1686 1692. Bogenšperk po Valvasorjevi Topografiji Kranjske Dleta I67'J (bakrorez št. 285) RAZPRAVE IN ŠTUDIJE Rast 2 / 2009 s celo vrsto ptimembtiih in manj pomembnih ljudi, sc zdi v tej luči skorajda odljudtiež. S takšno hipotezo hi mu nesporno dekdi krivico, vse pa kaže, da resnično ni hi! preveč nak!onjcn konvencionalnim družabnim obveznostim in sije raje izbira) družbo po svoji meri. Na Bogcnšpcrku so bili njegovi družabniki sodelavci Valvasorjevega zasebnega grafičnega zavoda, med katerimi seje očitno počutil vsaj tako dobro kakor v družbi okoliške gospode. Šmarska krstna matica, v kateri sta zabeležena botrovanji dveh njegovih sodelavcev, Andreja Trosta (I67H) in Petra MungcrstortTcrja (]6H()),'^ razkriva še eno zanimivo dejstvo: pri Valvasorju je skupaj s svojo mlado družino nekaj časa živel nizozemski slikar iti grafik Justus vati der Nypoort.'^ Poleg tujcev je bogenšperška delavnica zaposlovala tudi domačine, med drugim dva šmarska župljana, ki sta začetne korake naredila prav na Bogcnšpcrku."' O bogatem opusu Janeza Vajkarda Valvasorja je bilo napisanega že toliko, da lahko nanj samo spomnimo, ne da bi sc mu posebej posvečali. Valvasorje objavljal sicer samo eno desetletje, od leta 1679 do I6H9, a se je s svojimi devetimi tiski trajno zapisal v zgodovino kranjske in slovenske znanosti. Njegovih prvih šest del je v vsega treh 14 Trost je v krstni matici II. 12. 1678 označen le kot gospod (»Dnus Andreas Trost«), o Mungerstorlfu pa izvemo iz vpisa krsta 28.4. 1680 dragoceni biografski podatek, daje izviral iz Kolna: »Nohilis Doctissimus Dominus Pctrus Mungerstorfl Goloniensis« (NŠAL, ŽA Šmartno pri Litiji. R 1674-1688). 15 II. oktobra 1678 so namreč v Šmartnem nesli h krstu njegovega sina Jožefa, ki mu je poleg domačega župnika botrovala Valvasorjeva soproga. Nypoortova žena pa je skupaj z Valvasorjem navedena kot botra 25. januarja istega leta (NŠAL, ŽA Šmartno pri Litiji. R 1674 1688). Podpis Justusa van der Nypoorta nosijo dela v Valvasorjevi grafični zbirki, vendar so ga še nedavno uvrščali med ustvarjalce, ki »mso bili Valvasorjevi sodelavci«, grafična zbirka pa naj bi kazala samo na »neko zvezo z Nizozemci« (Reisp, Kranjski polihistor, str. 104, 115; Branko Reisp. geslo: Valvasor Janez Vajkard. V: Slovenski biografski leksikon. Četrta knjiga Taborska Žvanut. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 1980 1991 (^ SBI. IV),str. 347). E.Stele je sicer že leta 1928 na podlagi datacij Nypoortovih risb 1677-1681 prvi postavil časovni okvir njegovega delovanja v Valvasorjevi grafični delavnici na Bogcnšpcrku. U. Lubej pa je Nypoortovo bivanje na Kranjskem še podkrepil z gencaloškimi podatki, tudi tistimi iz šmarske krstne matice (Uroš Lubej, Justus van der Nypoort na Kranjskem. Varstvo spomcnikov37(l997).str.54sl.). 16 Gre za Jerneja Ramsehissla( 1664-1711) in Matijo Greischerja ali Grajžarja (1659 1712?) (Emilijan Cevc, J. W. Valvasor kot mentor slikarjev. Janez. Vajkard Valvasor Slovencem in Evropi. Johann Wcichard Valvasor to thc Slovenes and to Europe. Ljubljana: Narodna galerija. 1989, str. 176-182, op. 8 na str. 195). letih (1679 16SI) izšlo iz bogcnšpcrške grafične delavnice, prav tako tudi bakrorezi za sedmo knjigo (16K2), medtem ko je zadnji dve deii tiska! v Numhergu ieta I6SK Topografijo Koroške in naslednje teto svoje monumentalno deto Stava vojvodine Kranjske v !5 knjigah, združenih v 4 zvezke.'^ Takorckoč edino, a zato tem pomembnejše priznanje mu je za življenja prinesia izvohtev v atigtcško zntmstveno akademijo Kraljevsko družbo, k čemur je odločilno pripomogel njegov latinski opis Cerkniškega jezera. Valvasor je bil za člana prestižne ustanove, v kateri so delovali le najuglednejši sodobni znanstveniki, izvoljen 14. decembra I6S7, toda, kot vse kaže, zaradi spleta še nepojasnjenih okoliščin, ni vedel za izvolitev vsaj še sredi novembra naslednje leto.'" Samovo) j no »pohm tuljenje« in finančni z)om Avtorski podpisi na Valvasorjevih delih nazorno pričajo o nekem njegovem manj častnem početju postopnem samovoljnem »poba-ronjcnju«. Naslov baron je Janez Vajkard nosil šele v poznih letih, ko je bil že priznan znanstvenik, vendar do njega nikoli ni bil zares upravičen. Cesar Leopold I. je namreč dedni baronski naslov 17. novembra 1667 podelil samo trem Valvasorjem: polihistorjevemu starejšemu polbratu Karlu (f 1697) ter otrokoma njunega pokojnega bratranca Janeza Krstnika Valvasorja (j* 1650) iz druge rodbinske veje Valvasorjev, to je Adamu Sigfridu (1649 1699) iti Ani Elizabeti. Po svojih posestvih Mediji, Bclncku in Zavrhu so novi baroni dobili predikat: »Frcihcrrcn und Frcihcrrincn von Gallencck, Hcrrcn und llerrincn zu Wildencck und Ncudorf«.'" Janez Vajkard je pozneje običajno uporabljal skrajšani naslov »zu (ialleneek und Ncudorf« najbrž zato, ker Učinek prav v času njegove publicistične dejavnosti ni bil več v rodbinski posesti. O tem, kdaj je baronski naslov prešel s sorodnikov na njegovo osebo iti potomce, pa je pomenljivo molčal, čeprav navaja v Slavi vojvodine Kranjske tudi prcnckatcro povsem nebistveno podrobnost.-" Baronski naslov namreč ni mogel preiti na Janeza Vajkarda samodejno, z »dedovanjem« po polbratu, ampak bi moral biti njemu samemu (in njegovi rodbinski veji) podeljen s posebnim pravnim aktom, ki pa ga nikoli ni bilo. Kako je torej Janez Vajkard Valvasor posta) »baron«? Ko sta Karlova in mlajša rodbinska linija leta 1667 dosegli povzdignitev v baronstvo, se je 26-letni Janez Vajkard že osem let večinoma mudil v tujini in se vrnil domov šele dobra štiri leta pozneje. Naslova zdaj ni RAZPRAVI: IN ŠTUDIJI-: Rast 2 / 2009 17 Prim. Rcisp, Kranjski polihistor, str. 91 263; SBI. IV. str. 347 351. Prim. scenam Valvasorjevih del v: Irmgard Palladino, Maria Bidovce, Johann Wciehard von Valvasor (1641 1693). Protagonist der Wissenschal'tsrevoluition der Fruhcn Neuz.eit. Leben, Wcrk und Naehlass. Wicn-Ko!n-Wcimar: Bohlau Verlag, 200H, str. 159 161. IS Rcisp, Kranjski polihistor, str. I7S IS4; Rcisp, Korespondenca, str. 103. 19 Karl Friedrich von Frank. Standcscrhcbungcn und (inadenakte Itir das Deutsche Reich und die Ostcrrcichischcn Lrblandc bis IS06 sowic kaiserlieh osterreiehisehe bis IS23 mit cinigcn Naelitriigen zum ))Alt-Osterrciehisehen Adcls-Lexikon« IH23 191 S. 5. Band. Sehloss Scnftc-negg: Selhstverlag. 1974, str. I4S; Radies. Johann Wcikhard. str. 54: Rcisp. Kranjski polihistor, str. 61. 20 Rcisp. Kranjski polihistor, str. 62 in op. 55 na str. 291; o istem vprašanju prim. tudi Branko Rcisp. Dosedanje raziskave o Valvasorju in nekatera odprta vprašanja. V: Valvasorjev zbornik ob 300-letniei izida Slave vojvodine Kranjske. Referati s simpozija v Ljubljani 19S9. Ljubljana: SAZU in Odbor za proslavo 300-letniee izida Valvasorjeve Slave, 1990, str. 23. Radies je pred stoletjem zapisal le, daje odanes še vprašljivo«, kdaj je baronstvo prešlo s polbrata Karla na Janeza Vajkarda, in da se baronski naslov pojavi v njegovih delih xžc« leta I6SI (Radies, Johann Weikhard. str. 54). RAZPRAVE: IN ŠTUDIJE Rast2/200'J mogel preprosto privzeti, zato ga tudi do!go ni uporabljal. Še teta ! 679 je v albumu Topographia Dueatus Carniotiae moderna dodat baronski nastov te dejanskima baronoma Adamu Sigtridu in svojemu polbratu Karlu Valvasorju, ne pa tudi bratu Janezu Herbardu in sebi. Naslov baron seje ob njegovem imenu prvič javno pojavi) leta I6SI, čeprav le kot kratica L. B. (liber baro), a v istem letu kar trikrat: v Vitczovičc-vi pozdravni pesmi v albumu Topographia Archiducatus Carinthiac modcrnac, v posvetilu k izdaji Topographia Carinthiac Salisburgensis in v naslovu zemljevida Kranjske, priloženega Schdnlebnovcmu delti Carniolia antiqua et nova.-' V nobenem od navedenih primerov ga ni uporabil Janez Vajkard sam, temveč je »podeljenega« od prijateljev le previdno »tiho toleriral«. Z baronskim naslovom se je po zadnjih ugotovitvah sicer da) »počastiti« od drugih že prej, najpozneje od leta )67K dalje v cerkvenih maticah.*' Za ugotavljanje, kdaj si je Janez Vajkard »javno prisvojil« baronstvo svojih sorodnikov, so zgovornejši njegovi lastni podpisi. Prvič se je opogumil po vrnitvi z vojaškega pohoda jeseni I6S3, torej tedaj, ko se je njegova vojaška kariera za vedno končala in je meč zamenjal s peresom. V tiskanem izkazu za podrejene vojake, ki nosi datum Ljubljana, 31. oktobra ldS3, se je izstavitclj stotnik Janez Vajkard Valvasor naslovil s »Frcyhcrr zu Callcncgg und Ncudorff«.-' Izkaz je dosegel le malo ljudi in je bil za Valvasorja bržkone nekakšen preizkus, do kod sme seči s svojo smelostjo. Priprave na samostojni javni nastop kot baron so dotlej potekale že nekaj časa, vsaj v poli-historjevi glavi. Valvasorju kot stotniku dolenjske ali spodnje četrti, ki je tisto poletje povedel svojo četo v obrambo štajerskih meja med vojno s Turki, jc očitno vlivalo pogum naslavljanje z. baronom,^ kot ga je bi) med trimesečnim bivanjem v sosednji deželi deležen s strani štajerskih deželnih oblasti. Kajpak jc tudi sam poskrbel, da so ga Štajerci poznali kot barona, nakar sc izkazane časti in naslova nikakor tii branil. Štajerski deželni stanovi ga v svojem ukazu 17. avgusta že imenujejo baron (Prcihcrrn von Valvasor)*' in tako tudi v nadaljnjih ukazih.-'' Vse to jc moralo Valvasorja samo še dodatno opogumiti, da jc »barona« javno pritaknil k svojemu imenu v omenjenem obrazcu 2t Rcisp. Kranjski polihistor, str. 62. 22 Ko je 25. januarja 1678 prvikrat nastopil kot krstni boter v šmarski krstni matici, baronskega naslova Se nima. ko pa sta z. ženo Ano botrovala 4. oktobra istega leta. jc Janez Vajkard naveden kot okiher baro Valvasor«; /ena se teden dni pozneje pojavi v vlogi botre kot oBaronissa Valuasorin«, vendar pri svojih poznejših botrovanjih zopet ni baronica (NŠAL, ŽA Šmartno pri Litiji, R 1674-1688,25. L 1678,4. 10. 1678, D. 10. 1678,28. 4. 1680,4.4. 1685.2. 7. 1685). 23 Objava: Reisp. Kranjski polihistor, str. 168. 24 O vojaškem pohodu. Valvasorjevi častniSki službi, o virih in obravnavah Valvasorja kol vojaka v literaturi gl. Vaško Simoniti, Janez Vajkard Valvasor stotnik kranjskih deželnih stanov. V: Valvasorjev zbornik ob 300-letniei izida Slave vojvodine Kranjske. Referati s simpozija v Ljubljani 1089. Ljubljana. SAZU in Odbor za proslavo 300-letniee izida Valvasorjeve Slave, 1990, str. 103 sl. 25 Objava dokumenta: Radies, Valvasor-Studien XXVI. Die Schrcibcn der stcicrmiirkischcn Landsehalt 1683 an Johann Weikhard I reiherrn von Valvasor und an die krainischc l.andsehalt. Laibacher Zcitung 115 (1896), str. 331 Istega dne je Valvasor iz Wi!dona poročal kranjskim stanovom le kot stotnik (objava v: Radies, Johann Wcikhard, str. 188 189). kot ga sicer imenuje tudi sama vsebina povelj štajerskih stanov (gl. isto opombo zgoraj in naslednjo opombo). 26 Objava dveh dokumentov z dne 20. 8. in 21.8. 1683: Radies, Valvasor-Studien XXVI, str. 337. RAZPRAVE iN ŠTUDIJE Rast 2 / 2009 vojaškega izkaza, natisnjenem neposredno po vrnitvi v Ljubljano.'" V prehodnem obdobju, ki je siediio, se je »izdaja!« za barona previdno, !e napol javno. Z baronstvom se mu je bilo laže ponašati zunaj Kranjske kakor doma, kar sc je, kot smo videli, pokazalo že med njegovim vojaškim udejstvovanjem na Štajerskem. Kot baron se je nato podpisoval ves čas svojega dopisovanja z londonsko Kraljevsko družbo, začenši s pismom, datiranim 3. decembra I6S5.*" V prvih dveh pismih je pri samopredstavitvi zapovrh še dccidirano navedel, da »smo [Valvasorji] plemiči in vitezi iz dobre in stare rodovine, zdaj pa smo (!) bili pred nekaj leti od rimskega cesarja Leopolda I. povzdignjeni v svobodne barone«.*'' Kar je smelo v bližnjo in daljno tujino, jc bilo treba končno polno uveljaviti tudi na domačih tleh. V tem kontekstu je zgovorna polihistorjeva poročna pogodba, sklenjena 20. julija I6S7 na Vrhovem pod Gorjanci, v kateri kot »brcihcrr z.u Gallencgkh, Wildcnegkh vnd Ncudorf« po plemiškem naslovu ni hotel zaostajati za izvoljenko Ano Maksimih) baronico Zctschkcr.'" A resnici na ljubo tudi nevesta ni bila »prava« baronica, saj sta dobila baronski naslov le njena dva brata in bratranec, in to ne nazadnje deset let za Valvasorji, šele nedavnega leta 1676." Oba zakonca Valvasor sta torej postala barona kar na lastno pest doma na Dolenjskem. Ko se je Janez Vajkard začel proslavljati s svojimi deli, je mogel toliko zaželeni baronski naslov čedalje drzneje pristavljati k imenu avtorja, tako, denimo, prvič leta I6SH v delu Topografija Koroške.'* Ob izidu Slave vojvodine Kranjske leto pozneje je bil že samoumevno baron, pa tudi vsi Valvasorji so v knjigi brez izjeme uvrščeni med baronske rodbine." »Pobaronjcnjc« celotnega sorodstva v monumentalnem delu o Kranjski je bilo tako samo sklepno dejanje procesa, ki seje pri Janezu Vajkardu začel konec sedemdesetih in sc previdno stopnjeval do konca osemdesetih let 17. stoletja. Ker kranjskemu učenjaku baronskega naslova ni nihče odrekal, je baronstvo slednjič obveljalo kot samoumevno in se je preneslo tudi na potomstvo." Kot že rečeno, pa baron Janez Vajkard Valvasor po strogih pravnih merilih sploh nikoli ni obstajal. Slo je zgolj za enega mnogih primerov tako imenovane prisvojitve naslova (Adclsanmassung)," čeprav v omiljeni obliki. Valvasorjevo baronstvo namreč ni bilo docela izmišljeno, temveč samovoljno privzeto od legitimno pobarotijcncga 27 Izkaz jc šele konec 19. stoletja odkril Peter Radies v Londonu (Reisp. Kranjski polihistor, str. 315. op. 46). 28 ['rim. samopoimcnovanjc z baronom v objavah in izvlečkih šestih Valvasorjevih pisem: Reisp. Korespondenca, str. 21 sl.: Radies, Johann Wcikhard, str. 271,272,295, 296,297: Reisp, Kranjski polihistor, str. 173. 174. 29 Objava pisem in njunih prevodov: Reisp. Korespondenca, str. 21.23, 26, 27. 30 Objava: Kasprcl. Ženitni dogovor, str. 186 189: Radies. Johann Weikh;trd. str. 307 309: ARS.AS 1064. Zbirka plemiških diplom, t. e. Zctschkcr. 14. 12. 1676. 31 Med barone so bili 14. decembra 1676 povzdignjeni brata Sigmund Viljem in Janez ller-bard ter njun bratranec Frane Engelbreht Zctschkcr (Erank. Standcscrhchungcn 5. str. 269). O sorodstvenih razmerjih med njimi: Witting, Hcitriigc 1895. str. 263. 32 Prim. Reisp. Kranjski polihistor, str. 187. 189. 33 Reisp, Kranjski polihistor, str. 62: Valvasor. Die Elirc IX. str. 106. 34 V tem pogledu je zgovoren naslednji primer: ko je bil 15. aprila 1693 v Krškem krščen Valvasorjev najmlajši sin. je krstitclj ))pomotoma« izpuščeni baronski naslov očeta (Baroni) nadpisal naknadno (NŠAL. ŽA Krško. R 1670-1729, 15. 4. 1693). 35 O plemiškem pravu gl. zlasti: Miha Prcinfalk, Auerspergi. Po sledeh mogočnega tura (Thcsaurus mcmoriac. Disscrtationcs. 4). Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRL SAZU. 2005, str. 2) 30. RAZPRAVE IN ŠTUDIJE Rast2/2009 polbrata Karla. Ta polihistorjevctnu koraku ni ugovarjal in prav tako ne pobaronjeni sorodniki druge rodbinske veje Valvasotjcv, zato sc je stvar v celoti posrečila. Še zlasti potem, ko je postal znan po svojem opusu, bi Janez Vajkard seveda tem laže tudi uradno zaprosil za baronski naslov, toda pridobitev tega je bila ne nazadnje povezana s stroški, denarja pa mu je vselej primanjkovalo. In končno, ko bi kdaj le dobil baronsko diplomo, bi jo ob smrti zanesljivo hranil med osebnimi dokumenti, vendar jo v inventarjih njegove zapuščine pogrešamo.'*' Kranjskega polihistorja je »nedolžna laž« glede baronstva sčasoma vse manj motila in ovirala, toliko manj potem, ko je preprosto postala resnica, trdno zapisana v Slavi vojvodine Kranjske in pozneje pogosto navajana kot referenca. Slcjkoprcj je bil prepričan, da si je baronstvo povsem upravičeno prislužil s svojim delom, potem ko je v mladih letih, leta 1667, pač »zamudit« na pravo, cesarsko podelitev. Naj oris Valvasorjevega bogenšperškega obdobja sklenemo s potovanji kot najdaljšo odsotnostjo od doma. Ravno njegova pogosta in dolga nenavzočnost na Bogcnšpcrku in še posebej ločenost obeh družinskih mater od majhnih otrok sta morali močno zaznamovati vso družino. Če vemo verjetno za vse dežele, ki jih je Valvasor kdaj v življenju obiskal, pa je veliko teže dognati leta, v katerih se je kje mudil, in kolikokrat se je podal na pot. Njegovo verjetno zadnje, dolgo, povsem neznano lyotisko potovanje je za povedano samo še potrditev več. O pestrosti Valvasorjevih potovanj do leta 16K9 priča Slava vojvodine Kranjske," nekatera omenja tudi njegova korespondenca z angleško Kraljevsko družbo,'" precej manj pa je v Slavi podatkov, ki jih lahko bolj ali matij natančno umestimo v čas. Slednjič jc za potovanji in izdajami velikih det prišel čas obračunov iti neplačanih računov, ki neutrudnemu znanstveniku ni bi) več naklonjen. Kupnina za tri gradove v litijski okolici ni bila nikoli v celoti poplačana, kar pometli, da je Valvasor dvajset let užival dohodke posesti, ki mu sploh še ni povsem pripadala. V letu izida Slave vojvodine Kranjske, leta 16Kb, jc moral prodati Črni Potok, dve leti zatem še desetino od 30 kmetij v Temenici in slednjič jeseni 1602 tudi obe dotedanji domovanji, grad Bogcnšperk iti hišo v Ljubljani.'' Gotovo še težja je bila ločitev od bogate knjižnice in grafične zbirke (skupaj okoli 10.000 enot), ki ju jc kar še ni povsem dognano prodal ati podari) zagrebškemu škofu.'" Na prelomu iz leta 1602 v zadnje leto svojega življenja jc Valvasor ostal takorckoč »brezdomec« s precej skromnimi denarnimi sredstvi, ki so mu ostali od prodane posesti. 36 ARS,AS309,Zap. inv.,šk. I3l.fase. LIV.Z-7/1. 16. I. I694:Z7/II. 13. !. 1694. Objavi: Radies. Johann Wcikhard. str. 310 325: Alenka Černelič Krošclj (ur ). Valvasor in Krško. V: Zapuščina Janeza Vajkarda Valvasorja v Krškem (K mestu K., št. I). Krško: Valvasorjev raziskovalnieenter. 2004. str. 19 45. 37 Rcisp. Kranjski polihistor, str. 78 sl., 144 sl. 38 Reisp. Korespondonea. str. 2! 22. 23, 26. 27. 93: Reisp. Kranjski polihistor, sir. 81. 39 ARS. AS 173. Imenjska knjiga za Kranjsko, št. 6(1662-1756), tol. 103. Reisp. Kranjski polihistor, str. 268. 271. 40 V literaturi se o okoliščinah Valvasorjeve ločitve od knjižnice pojavljajo protislovne navedbe. Prim. Reisp, Kranjski polihistor, str. 268: Reisp. Dosedanje raziskave, sir. 25: Radies. Johann Wcikhard. str. 103: Ivan Vrhovnik. Kako je prišla Valvasorjeva knjižnica v Zagreb? Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo IX (1928). str. 108: Anja Dular. Valvasorjeva knjižnica. V: Theatrum vitac et mortis humanac. Prizorišče človeškega življenja in smrti. Podobe iz 17. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002, str. 267 in op. 27 na isti strani. Žitno je x družino najverjetneje preživel v Ljubljani, odkoder se je spet oziral proti Dolenjski, tokrat v Krško. Dan po božiču 1692 jc namreč sklenil kupni dogovor za tamkajšnjo Vodnikovo hišo/' ki je na pomlad naslednje leto postala njegov zadnji, kratkotrajni dom. 4! AUS, AS 309, Zap. inv., šk. I3t, fa.se. LtV, Z 7/1, 16. i. 1694, str. S. No. It) Mateja Kavčič: JBSUNSKA VRHA, akril. 30 cm RAZPRAVI: IN ŠTUDIJI: Rast 2 / 2009 RAST - L. XX Lidija Markcij JANUAR Koncert Mešanega pevskega /bora Konscrvatorija/aglasboJurijaSlat-konjc pod vodstvom A!eša Makovca v stolni cerkvi sv. Nikolaja. KRONIKA Januar - februar 2009 DOLENJSKE TOPLICE, 3. januarja V kavarni Hotela Balnea sta na božičnem koncertu nastopila Juan Vasle (bas bariton) in Jelena Boljubaš (klavir). ŠENTJERNEJ, 3. januarja Kulturno in etnološko društvo Oallus Bartho-lomacus je pred novozgrajenim KC P. Trubarja pripravilo tradicionalno koledovanje. Nastopilo je sedem skupiti, gostja večera pa je bila etnologinja dr. Marija Klobčar. NOVO MESTO, 6. januarja V stolni cerkvi sv. Nikolaja je bilo mogoče prisluhniti koncertu MePZ Konservatorija za glasbo Jurija Slatkonjc pod vodstvom Aleša Makovca in ob klavirski spremljavi Mojce Jenič. - V frančiškanski cerkvi so praznike zaključili s koncertom MePZ Dvor oh Krki pod vodstvom Marjane Dobovšek. NOVO MESTO. S. januarja Včeraj danes jutri je naslov razstave slikarja in kiparja samouka iz Podgozda pri Dvoru Martina Blatnika, ki so jo odprli v KC Janeza Trdine. Na otvoritveni slovesnosti sta o umetniku spregovorila Mira Hrovat in Miha Potočar, MePZ Dvor, v katerem Blatnik tudi poje, pa je poskrbel za prijeten kulturni program. Kekov četrtek v klubu LokalPatriot je oblikoval glasbeni gost Lado Leskovar. TREBNJE, K. januarja V okviru otroškega abonmaja je bila v KD na ogled predstava Pipi iti Melkijad. NEMČIJA, od K). d() 11 januarja MePZ Konservatorija za glasbo Jurija Slatkonjc je imel koncert v Ingolstadtu, Grucnwa)du in v Muenchnu. NOVO MESTO. 10. januarja V klubu LokalPatriot je bil koncert skupin Veto in Age of Anta. PRELOKA, 10. januatja Domači gledališčniki so v večnamenskem domu zaigrali komedijo Krivica boli. SEMIČ, 10. januatja Stevardese padajo z. neba je naslov predstave, ki so jo v KC uprizorili igralci Teatra Otočec. STRAŽA, 10. januarja Veseli večerz. Dober dan teatrom je naslov prireditve, ki so jo v KD pripravili gledališčniki in uprizorili komedijo Dober dan, nastopili pa so tudi godbeniki, pevci in humorist Tone Fornezzi Tof. KOČEVJE, II. januarja Na božično-novoletnem koncertu vokalne skupine Cantatc Domino v Šeškovem domu so kot gostje nastopili cerkveni OPZ iz Dolenje vasi, komorni zbor p. Stanislava Škrabca iz Ribnice, solisti GŠ Kočevje in Ribnica ter violinistki Klara Gomboc in Maruša Hrovat. NOVO MESTO, 12. januarja SLG Celje je v KC J. Trdine gostovalo z gledališko predstavo Johna Stcinbccka Ljudje in miši. Predstavo so ponovili čez dva dni. MIRNA, 13. januarja Bele štorklje je naslov fotografske razstave z vidcoprojckcijo domačina Janeza Janežiča, ki sojo odprli v knjižnici. Gost večera je bil ornitolog dr. Damijan Dcnac. METLIKA, 14. januarja Zimske urice s Tonijem Gašperičem so se v Hotelu Bela krajina nadaljevale s tamburaši metliške Folklorne skupine Ivana Navratila. NOVO MESTO, 15. januarja Knjižnica M. Jarca je povabila na srečanje s humoristom Tonijem Gašperičem in predstavitev njegovih knjig Moja teta Mara in Povej jim. Z gostom seje pogovarjala Jadranka Zupančič, za glasbeno popestritev večera pa so poskrbeli tamburaši skupine Klasje. - Na knjižni čajanki je Slavka Kristan v knjigarni Mladinska knjiga predstavila JANUAR KRONIKA Rast 2 / 2009 prevode iz irske književnosti. V KC Janeza Trdine je bila na ogled otroška predstava Pipi in Melkijad. SEVNICA, 15. januarja - Šentjakobsko gledališče Ljubljana je v KI) uprizorilo predstavo Bog v režiji Gašperja Tiča. TREBNJE, 15. januarja Nove pridobitve Galerije likovnih samorastnikov Trebnje je naslov razstave, ki so jo odprli v omenjeni galeriji. Na ogled je bilo 2S novih likovnih de) udeležencev tabora ter štiri nove umetnine, ki jih je galeriji iz svoje zasebne zbirke darova) Bogdan Osolnik. LESKOVEC PRI KRŠKEM, Ib.januatja-Clani KD Leskovec pri Krškem so pod režiserskim vodstvom Mirjane Marinčič v OŠ premierno zaigrali gledališko igro Jeklene magnolije. NOVO MESTO, 16. januarja Ob 9. rojstnem dnevu kluba LokalPatriot so odprli fotografsko razstavo. GABRJE, !7.januarja VgostilniPriRomanustamcdgcncracijskodruštvo Zarek Novo mesto in Gospodične, skupina za samopomoč iz Gabrja, povabila na predstavitev knjige pestiti svoje članice, domačinke Albine Luzar. STARI TRG OB KOLPI, 17. januarja Kava in cigaret je naslov komedije, ki jo je gledališka skupina ZIK Črnomelj zaigrala v športni dvorani OŠ. Predstavo so ponovili tudi v KC Semič. DOLENJSKE TOPLICE, IS. januatja Gledališka skupina Stane Kerin iz Podbočja je zaigrala predstavo Strogo zaupno. ŠENTRUPERT, I S. januarja - V KD so predstavili pesniško zbirko Tilke Gorenc iz I loma nad Šentrupertom z naslovom Življenje, na zdravje! Knjiga je izšla v samozaložbi. O pesnici sta poleg voditelja prireditve Jožeta Zupana spregovorila še župan Rupert Golc in Mojca Fetnec iz območne izpostave JSKD. Nastopila sta PZ Šentrupert in folkorna skupina Nasmeh, v katerih sodeluje avtorica knjige. MOKRONOG, 20. januarja Janko in Metka je otroška predstava, ki jo je Boštjan Sever zaigral v K D. NOVO MESTO, 20. januarja V Galeriji Krka so na ogled postavili razstavo slik koroškega umetnika Štefana Martlaka. Poleg tega se je predstavil s slikarsko-pesniško knjigo. Na otvoritvi sc je z umetnikom pogovarjala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe. KRŠKO,2Ljatiuarja Pozdrav izBelekrajine, Kočevske,osrednjeSlo-venije in Posavja je naslov razstave gospodarskih dejavnosti na razglednicah do sredine 20. stoletja v avli KD. Kustosinja Vlasta Dejak je predstavila razstavo in spremljajočo publikacijo, razstavo pa je odprl krški župan f ranc Bogovič. ČRNOMELJ, 22. januatja V KD je potekala Filmska fabula, ogled šestih kratkih študentskih filmov. KOČEVJE, 22. januarja V Pokrajinskem muzeju so predstavili knjigo dr. Marije Makarovič Resnice posameznikov. METLIKA, 22. januarja V Ljudski knjižnici so predvajali dokumentarni potopisni film Zdenka Badovinca Avstralija 2. del. MOKRONOG, 22. januarja V Krajevni knjižnici je Marko Kapus vodil predstavitev zbornika Šolstvo v Mokronogu IH()S-2()()S. NOVO MESTO, 22. januarja V KC J. Trdine je bilo mogoče prisluhniti koncertu jazzovskega zbora Pcrpctuum jazzilc. Koncert so ponovili še naslednji dan. Kekov vcčcrvklttbu LokalPatriot staoblikovalahtmiorist Toni Gašperič in poslance Franc Žnidaršič. SEVNICA, 22. januarja V galeriji gradu sta se s slikarsko razstavo predstavila učiteljica likovnega pouka na boštanjski OŠ in slikarka Ncna Bcdek in domačin, kipar Slaven Štambuk. VINICA, 23. januatja Viničani od letos krajevni praznik slavijo na rojstni dan na Vinici rojenega pesnika, dramatika in prevajalca Otona Župančiča. KOSTANJEVICA, 24. januarja Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško in KUD Flokart Kostanjevica sta na filmskem večeru v prostorih OŠ Jožeta Gorjupa predvajala filme, ki so nastali v zadnjem letu. KRŠKO, 24. januarja SNG Nova Gorica in Gledališče Koper sta s predstavo Duohtar po mus gostovala v KD. NOVO MESTO, 24. januatja Po razstavi O fotografiji v Galeriji Simu-laker je vodil avtor Bojan Radovič. JANUAR EKHKUAK KRONIKA Rast2/2009 ČRNOMELJ, 25. januarja Pia Zemljič in Primož Pirnat sta v KD nasme-jalaskomcdijoOna + On. DOBRNIČ, 25. januarja Oktet Suha, v katerem pojejo koroški Slovenci iz občine Suha na avstrijskem Koroškem, je nastopil v župnijski ecrkvi sv. Jurija. - V KD je bila na ogled otroška predstava Janko iti Metka, čez dva dni pa tudi v KI) Šentrupert. KRŠKO, 27. januarja - Zlata ladja je naslov gledališke predstave za otroke vKD. LJUBLJANA, 27. januarja Olabenik Miha Blažič N'Toko je popestril otvoritev razstave Human Lrrov novotneškega akademskega slikarja mlajše generacije Uroša Wcinbcrgcrja v Galeriji Schwartz. METLIKA,29.januarja VLjudskiknjižnieisopredstaviliromsko-slo-venski slovar. NOVO MESTO, 29. januarja Društvo Julija je povabilo na 2. dohrtsdel-ni koncert /a mamograf v Šporno dvorano L. Štuklja. Nastopili so številni znani glasbeniki. TREBNJE, 29. januatja V Knjižnici P. Golic je potekal Branje kul. srečanje bralne skupine na temo Pišem, sem mar pisatelj? BIZELJSKO, 30. januarja V šolski telovadnici je bil IS. zimski glasbeni festival OŠ Bizeljsko 2009. BREŽICE, 30. januarja - Gregor Čušin je v knjižnici zaigral monokomc-dijoPcšcc. KOSTANJEVICA, 30. januarja V Lamutovem likovnem salonu so predstavili poštno znamko s pustnim motivom šeme. NOVO MESTO, 30.januarja Naprej v preteklostjo naslov likovne razstave ljubljanskega likovnega ustvarjalca Andreja Pavliča, ki so jo odprli v Jakčevem domu. Umetnika je predstavila kustosinja Jakčevega doma Jasna Kocuvan. - V atriju Knjigarne Goga je potekala delavnica Bralnice stalnice s knjigo britanskega avtorja Anthonyja Burgessa Peklenska pomaranča. ČRNOMELJ, 31. januatja V Pastoralnem centru so na ogled postavili mednarodno razstavo Otroški portret. Razstavljeni so bili tudi v Galeriji Laterna. DOLENJSKE TOPLICE. 31. januarja Matnmamia je naslov plesne predstave celjskega Plesnega vala in topliškega Plesnega društva Pan v dvorani KC. NOVO MESTO, 3 I. januarja V sklopu cikla Pesem povezuje je v fran-čiškanski cerkvi potekal koncert pevskih zborov Pomlad iz Novega mesta itt Vox Carniolus z. Jesenic. V KC J. Trdine je bila na ogled ljubezenska komedija Pridi gola na večerjo v izvedbi KD Janeza Jalna. V hostlu Situla je bila na ogled lutkovna predstava za otroke. V klubu LokalPatriot je bil koncert ameriške pevke Gwcn Hughes s spremljevalno skupino International (Jang. ŠMAR.IETA, 3 I. januarja Dramska skupina Društva podeželskih žensk Šmarjcta je v KD spet zaigrala komedijo Podgorska sapea, ki jo je napisala in režirala Marija Pavlin. Med prizori so nastopile ljudske pevke Šmarjctkc. TREBNJE, 31. januarja Gledališka skupina KD Leskovce pri Krškem je v KD nastopila z igro Jeklene magnolije. V Mercator centru je bila na ogled predstava za otroke Škrat Ulala. BREŽICE, januarja V Posavskem muzeju so v sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja pripravili vitrino meseca z naslovom Kuj železo, dokler je vroče. KRŠKO, januarja VKD je začela delovati prva prodajna galerija v Posavju. NOVO MESTO, januarja Izšla je nova ccdcjka organista Milka Bizjaka, posneta na novih orglah novomeške stolnice. Izšla je nova knjiga Helenc MrzlikarPripovcdohrani. BREŽICE, L februarja V Prosvetnem domu je bila Nedelja s Fato in stand-up komedijo. METLIKA, I februarja - Gledališka skupina ZIK Črnomelj je v KD zaigrala komedijo Kava in cigaret. [)r. Igr Saksida in Jn/c/upan tla predstavitvi knjige V objetim besed. KRONIKA Rast2/2009 ŠENTRUPERT, I. februarja V večnamenski dvorani Hiše vina pri Frelihovih so predstavili knjigo V objemu besed domačega neutrudnega kulturnega delavea Jožeta Zupana. Recitiral je tudi pesmi Toneta Pavčka, o njem pa je spregovoril tudi vodilni raziskovalce mladinske književnosti dr. Igor Saksida. Knjigo so z glasbo popestrili učenci (!Š Trebnje ter gosta, solist Marko Kobal in citrarTomaž Plahutnik. DRAGATUŠ, 2. februarja Sncžak išče ženo je bila lutkovna igrica za otroke. Ponovili sojo še vč'rnom!ju in Semiču. ČRNOMELJ, 3. februarja V KD je potekala Dnevnikova fabula, branje nominirancev najboljših zbirk kratke proze leta. DOLENJSKE TOPLICE, 3. februarja V avli KKC so odprli likovno razstavo del članov likovne sekcije topliškega KUD in predstavitev knjige Ivanke Mestnik Veselje v zajčjem hotelu. Z avtorico in akademskim slikarjem Jožetom Kumrom, ki je opremil polovico avtoričinih knjig, seje pogovarjala Marija Andrejčič. NOVO MESTO, 3. februarja V Galeriji Krka so predstavili knjigo Erijada Anice Sparavce Erič iz Novega mesta. ŠMAR.IETA, 3. februarja Na OŠ je potekalo regijsko tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Sodelovali so 104 učenci z Dolenjske in Posavja. BREŽICE, 5. februarja Glasbena šola je povabila na koncert svojega simfoničnega orkestra. ČRNOMELJ, 5. februarja Kar veruješ s srcem, je treba dokazati z delom je naslov razstave Anice Gligič in Mire Macan, ki sojo odprli v prostorih občine. Zaigrala je starejša otroška tamburaška skupina OŠ Dragatuš. METLIKA, 5. februarja V Galeriji Kambič so v okviru projekta Rastem s knjigo pripravili otvoritev razstave ilustracij z naslovom Vrane Ervina Fritza in Matjaža Schmidta. NOVO MESTO. 5. februarja Na literarnem večeru z Borisom A. Novakom v Trdinovi čitalnici Knjižnice M. Jarca so predstavili njegovo pesniško zbirko MOM. Transfiguracijc je naslov razstave likovnih del mag. Vladi-mitja Brača Mušiča, ki sojo odprli v KC J. Trdine. O Mušičevem likovnem ustvarjanju sta spregovorila prof. Branko Suhy in akademski kipar Janez Pirnat, pa tudi satu umetnik. Dogodek sta glasbeno popestrili violinistki Manca Bukovac in Ana Čop. RIBNICA, 5. februarja V galeriji Miklove hiše so na ogled postavili razstavo del udeležencev likovnega tečaja. SEVNICA, 5. februarja Na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku so v kulturni dvorani nastopili Alenka Gotar in OŠ Sava Kladnika Sevnica, častna gosta pa sta bila predsednik Državnega sveta RS mag. Blaž Kavčič in prof. dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU. Na ogled so postavili obogateno zbirko Rastoča knjiga Sevnica z novostmi od leta 2006. BRESTANICA, b. februatja - V dvorani OŠ A. Bohoriča je bila proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. BUČ KA, h. februarja Na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku so z. dramsko igro, plesom, petjem in recitacijami nastopili učenci podružnične šole iti matične OŠ F. Metelka Škocjan. Večer so s pesmijo popestrili še pevci MePZ z Dobrave in vokalna skupina Mesečina. ČRNOMELJ, 6. februarja Nekdo te mora imeti rad je naslov knjižice, ki so jo predstavili v knjižnici. Oodnosih med ljudmi jc razmišljala Lidija Maričič. DOLENJSKE TOPLICE, h. februarja Topliški upokojenci so kulturni praznik obeležili z. nastopom sedmih društvenih literatov, ki sodelujejo tudi v deseti zbirki Naša dokazovanja. Prireditev so glasbeno popestrili šolarji. HROVAČA, 6. februarja - Gost Portugalskega večera v okviru Festivala Fabula na skednju Škrabčcvc domačijcjc bil eden najpomembnejših sodobnih portugalskih pisateljev Goncalo M. Tavarcs. Pogovor z njegovo slovensko prevajalko Barbaro Juršič so prepletali zvoki fada. KOČEVJE, 6. februarja - Pokrajinski muzej je ob kulturnem prazniku povabil na dan odprtih vrat. KRŠKO, h. februarja V KD je Boris Kobal zaigral politično farso Kdo vamjcpatodclu. n:m