Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. novembra 2020 - Leto XXX, št. 46 stran 2 »Vrnite se po končanem študiju in služite svoji skupnosti« Projekt v podporo dvigu kakovosti narodnostnega šolstva zaključen stran 3 Sveta in pomembna ... stran 4-5 Trnok je skrb mejla na tau, naj mlajši lepau gučijo slovenski stran 6 2 Narodnostne štipendije za srednješolce Pogovori na ministrstvu za izobraževanje »Vrnite se po končanem študiju in služite svoji skupnosti« 5. oktobra je Slovensko Porabje obiskal državni sekretar za narodnostne in verske zadeve pri Uradu predsednika Vlade, Miklós Soltész. Osrednji namen njegovega obiska je bil podelitev narodnostnih štipendij dvema monoštrskima Kiss, predsednika DSS Karla Holca, vodjo glavnega oddelka za narodnosti pri Uradu predsednika Vlade Richárda Tircsija in vodjo šolskega okraja Istvána Fodorja. Po dvojezičnem pozdravnem nagovoru dijakov je Dóra Program so zaključili trije pari Folklorne skupine Zveze Slovencev na Madžarskem Sakalovci, ki so dijaki monoštrske gimnazije srednješolcema, ki sta štipendijo prejela kot Slovenca. Kot je sam izpostavil, ta oblika podelitve štipendij je nenavadna, saj se je prejšnja leta ponavadi pripravila osrednja slovesnost v Budimpešti, ki so se je udeležile vse narodnosti. Zaradi epidemije so se letos odločili, da bo državni sekretar posebej obiskal tiste srednje šole, na katerih se učijo dijaki, ki jim je bila dodeljena štipendija. Letos je štipendijo prejelo 34 dijakov, pripadnikov raznih narodnosti, med njimi dva Slovenca – Dóra Doszpot in Flórián Nagy učenca Gimnazije Mihálya Vörösmartyja v Monoštru. Njun profesor slovenščine je Norbert Gerencsér. V avli gimnazije se je – kljub epidemiji – zbralo lepo število gostov, profesorjev gimnazije in dijakov, bili so navzoči skoraj vsi dijaki, ki se udeležujejo pouka slovenščine. Ravnateljica gimnazije Éva Balogh je ob državnem sekretarju pozdravila tudi poslanca Zsolta V. Németha, slovensko generalno konzulko v Monoštru Metko Lajnšček, slovensko zagovornico Eriko Köleš Doszpot deklamirala pesem Toneta Pavčka, nakar so zavrteli posnetek pevskega zbora gimnazije, ki zaradi epidemije trenutno nima vaj. Besedo je prevzel državni sekretar Miklós Soltész, ki je izpostavil, da večkrat pride v Porabje in ne le zato, ker je pokrajina prekrasna. »Pesem, ki smo jo slišali, verjetno ne govori o tej pokrajini, sporoča pa vsem, da je treba ostati na rodni grudi,« je začel svoj govor državni sekretar. »Morate vedeti, da štipendije prejemajo dijaki sedemnajstih narodnostnih srednjih šol, vseskupaj 34 učencev, tudi dva mlada iz vrst slovenske skupnosti,« je izpostavil državni sekretar Soltész. »Upam, da nista le onadva ponosna na to, temveč tudi njuni starši in profesorji ter nenazadnje tudi vi kot sošolci, saj štipendija dokazuje marsikaj. Dokazuje, da je skupnost dobra. Vsekakor bi se rad zahvalil glede obeh štipendistih za to, da se je že v družini zdelo pomembno, da se prenese jezik, kultura in slovenske vrednote nasploh. Mi pri narodnostih zmeraj poudarjamo pomembnost več dejavnikov. Prvi dejavnik je družina, ki pomeni zaledje, drugi je šola in kulturne dejavnosti ob njej, tretji je vera. Na tem območju so navzoči vsi trije. Ni naključje, da obnavljamo cerkve v Slovenskem Porabju, podpiramo šole – nekatere dobijo telovadnico, nekatere si posodabljajo računalniško opremo – in seveda podpiramo tudi kulturne spodbude, ki jih posredujejo vaši voditelji. Mi smo prepričani in verjamemo v to, da vsaka narodnost – tako tudi slovenska – bogati skupni madžarski politični narod. Narodnosti služijo sodelovanju v državi in služijo sodelovanju med narodoma, prav zato sem vesel, da je z nami tudi slovenska generalna konzulka. Saj takih sodelovanj in povezanosti smo vse bolj potrebni v tem današnjem času. Vprašal sem nekatere od vas, kaj nameravate delati v prihodnje, eni ste odgovorili – med njimi tudi Dóra Doszpot – da nameravate študirati v Sloveniji. To je po moje odlična odločitev, še boljša odločitev pa bo, če se boste po končanem študiju vračali in služili svoji skupnosti.« Državni sekretar je po nagovoru izročil listini o štipendiranju Dóri Doszpot in Flóriánu Nagyu, ki ju je podpisal podpredsednik vlade Zsolt Semlyén. Program so zaključili trije pari Folklorne skupine Zveze Slovencev na Madžarskem Sakalovci, ki so dijaki monoštrske gimnazije. S svojim nastopom so poželi buren aplavz. (Slika na 1. strani: z desne državni sekretar za narodnosti Miklós Soltész, slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, štipendista Flórián Nagy in Dóra Doszpot, predsednik DSS Karel Holec in poslanec območja Zsolt V. Németh.) Marijana Sukič Položaj pedagoških asistentk naj se uredi med DSS in ministrstvom V naši prejšnji številki smo poročali o pogovorih predstavnikov slovenske skupnosti v Porabju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, 23. oktobra pa sta slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andreja Kovács obiskali Ministrstvo Z leve: ministrica za Slovence Helena Jaklitsch, predsednica ZSM Andrea Kovács, ministrica za izobraževanje Simona Kustec in slovenska zagovornica Erika Köles Kiss za izobraževanje, znanost in šport. Do pogovorov z ministrico dr. Simono Kustec je prišlo na pobudo dr. Helene Jaklitsch, ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na sestanku so se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih za nemoteno in kvalitetno izvajanje strokovne pedagoške pomoči iz Slovenije na področju dvojezičnega izobraževanja v Porabju. Bistvo obiska je za naš časopis strnila slovenska zagovornica Erika Köles Kiss. »Šolstvo je zelo občutljivo in pomembno področje, to poudarjamo že več let, saj od njega je v veliki meri odvisno, kako bodo naši otroci in mladi spoznali slovenski jezik in se ga naučili. Prav zaradi tega imamo prošnje do Slovenije, med drugim to, da nam za daljši čas zagotovi pedagoške asistente oziroma strokovno pomoč na šolskem področju. V zadnjem obdobju smo se srečevali s težavami glede pogodb asistentk, ki jih ponavadi podpišeta Državna slovenska samouprava in ministrstvo oziroma Zavod za šolstvo. Kot upravitelj dvojezičnih osnovnih šol DSS želi, da se pogodbe podpišejo najmanj za pet let, če že ne za nedoločen čas, saj vemo, da je tako pedagoško kot psihološko zaželjeno, da se ista oseba dalj časa ukvarja z otroki, sploh velja to za malčke v predšolski vzgoji. Na Madžarskem je tudi zdaj tako, da imajo učenci na razrednji stopnji enega samega (istega) učitelja. Tudi sama kot profesorica se strinjam s tem. Prav zaradi tega je bolje, če imamo iste asistente (asistentke) zagotovljene vsaj za pet let. Torej namen našega obiska na ministrstvu za izobraževanje je bil, naj se uredi položaj asistentk med slovensko skupnostjo in ministrstvom, naj omenjeni problemi ne pridejo v zapisnik mešane komisije. Tako rešitev je predlagala tudi ministrica za Slovence Helena Jaklitsch. S tem smo se strinjali tudi mi in smo se dogovorili, da bodo imele asistentke (vzgojiteljici in učiteljici) pogodbe z Osnovno šolo Kuzma, s tem da bodo spadale pod ministrstvo.« Kot nam je povedala zagovornica Erika Köles Kiss, poseben poudarek je na pogovorih dobila težnja, da mora skupnost tudi sama poskrbeti za lastni pedagoški kader, torej za študente na pedagoških smereh iz lastnih vrst. Toda kot trdi sama zagovornica, porabske šole vsekakor potrebujejo strokovno pomoč Slovenije. Marijana Sukič Porabje, 12. novembra 2020 3 Zaključna konferenca prekmursko-porabskega šolskega projekta Projekt v podporo dvigu kakovosti narodnostnega šolstva zaključen 3. novembra je v virtualnem okolju (Zoom) potekala zaključna konferenca projekta »Dvig kakovosti narodnostnega šolstva za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodnostno skupnost na Madžarskem«, ki ki so najpomembnejše učiteljice manjšinskih jezikov. Vsi vključeni v že tretji skupen prekmursko-porabski šolski projekt so se s številnimi dejavnostmi trudili za izboljšanje jezikovnega pouka, obenem pa se učili sodelovanja, ob strpnosti in je bil sofinanciran s strani Evropske unije, iz Evropskega socialnega sklada. 4-letni projekt, katerega nosilec je bila krovna organizacija prekmurskih Madžarov, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost (PMSNS), vodja pa njen predsednik Ferenc Horváth, se je izvajal v vseh prekmurskih dvojezičnih vrtcih, osnovnih šolah in na lendavski srednji šoli, prav tako pa tudi na dvojezičnih šolah in v vrtcih v Porabju. Za uvod v konferenco je vodja projekta Ferenc Horváth strnil nekaj misli o pomenu takih oblik podpore dvigu kakovosti narodnostnega šolstva. Dvojezično šolstvo prekmurskih Madžarov šteje že šest desetletij, medtem ko je porabsko dvojezično šolstvo nastajalo pred desetletjem in pol. Obe skupnosti se morata truditi za ohranjanje lastnih materinščin, najprej v družinah in nato v šolah, sožitju. Skrbnica projekta s strani slovenskega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Tjaša Koselj, je pohvalila dobro sodelovanje z nosilci projekta in obenem izrazila željo po nadaljnjih uspešnih skupnih dejavnostih. Prenesla nam je tudi pozdrave in dobre želje šolske ministrice Simone Kustec, ki se zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti konference. Koordinatorka projekta s strani PMSNS, Lívia Sabo, je povzela vsebinska in formalna izhodišča projekta. Uradni začetek je bil 1. junija 2016, zaključni del pa se je zaradi pandemije podaljšal do konca novembra letos. Iz istega razloga tudi niso bile izvedene nekatere dejavnosti, a še vedno je upanje, da se prilagojeno izvedejo. Vrednost projekta je znašala okvirno 360.000 €. Temeljni cilj projekta je bil dvig kakovosti narodnostnega šolstva za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji in slovensko narodno skupnost na Madžarskem, posledično temu naj bi sledil dvig konkurenčnosti znanja otrok, ki obiskujejo dvojezične vzgojno-izobraževalne ustanove v Prekmurju in Porabju. Naslednji, prav tako pomembni cilji pa so še bili: 1. zagotavljanje možnosti za jezikovno usposabljanje v jeziku manjšin ter posodabljanje izobraževalnega sistema v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih vzgojiteljem in učiteljem dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v Prekmurju in Porabju; 2. dvig ozaveščenosti o pomembnosti madžarskega ter slovenskega jezika in kulturnih vrednot; 3. krepitev partnerskih odnosov med dvojezičnimi vzgojno-izobraževalnimi organizacijami v Porabju in Prekmurju; 4. izboljšanje kakovosti in učinkovitosti dvojezičnega izobraževanja, predvsem poučevanja madžarskega in slovenskega jezika kot jezika narodnosti v Prekmurju in Porabju. Namen projekta je bil zagotoviti vzgojiteljem in učiteljem dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v Pomurju in Porabju možnosti za jezikovno usposabljanje v jeziku narodnosti ter posodobitev in nadgraditev izobraževalnega sistema v dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodih. V projekt je bilo neposredno in posredno vključenih približno 400 udeležencev: vzgojiteljice, učitelji, predšolski otroci, učenci DOŠ in dijaki DSŠ. Načrtovane aktivnosti v projektu so se večinoma izvajale v prekmurskih šolah, tretjina pa v porabskih. Nekatere so bile podaljšane iz prejšnjih dveh projektov, ker so se izkazale za uspešne in potrebne, nekatere so bile zasnovane na novo. Za potrebe prekmurskega dvojezičnega šolstva so bile zasnovane naslednje aktivnosti: delna zunanja diferenciacija pri madžarščini kot drugem jeziku na DSŠ Lendava, nakup licence za uporabo e-gradiv (mozaBook) založbe Mozaik; odlična dodana vrednost. Ravnateljica DSŠ Lendava, Silvija Hajdinjak Preindl, je izpostavila pomen projektne dejavnosti delna zunanja diferenciacija pri pouku MJ2, ki je zaradi potrebe in uspešnega izvajanja postala sistemska. Na šoli je namreč več kot polovica dijakov, ki prihajajo iz enojezičnih šol in je zanje organiziran diferenciran posebne metode izobraževanja za ohranjanje jezika in identitete; programi za otroke v dvojezičnih vrtcih; programi za OŠ z otroki s posebnimi potrebami in izobraževanja za strokovne delavce. Za dvojezične VIZ v Porabju pa so se v projektu namenile naslednje aktivnosti: dvojezična gradiva za predšolsko vzgojo; strokovna pomoč učitelja asistenta; e-izobraževanja za pedagoške delavce in skupni šolski dnevi za porabske ter prekmurske učence. Koordinatorka projekta, Livia Sabo, se je zahvalila za odlično sodelovanje vsem udeležencem in poudarila, da je prav to ključ do uspešno zaključenega projekta. Ne samo strokovne dejavnosti za učence in učitelje, tudi nekatera delovna mesta v sklopu projekta so pouk madžarskega jezika. Avtorica tega zapisa sem kot pedagoška svetovalka za šolstvo Slovencev v Porabju sodelovala pri vsebinski pripravi porabskega dela projekta, tokrat pa poudarila, da so vse take skupne dejavnosti udeležencev z obeh strani administrativne meje potrebne in pomembne, saj se skozi skupne aktivnosti družimo, sodelujemo, izmenjujemo dobre prakse in učimo drug od drugega. Vsekakor je s takimi projekti potrebno nadaljevati. Konferenco je zaključil vodja projekta, ki je napovedal, da že potekajo pogovori z odgovornimi na MIZŠ za nov projekt v podobnih okvirih. (Fotografije so iz arhiva projekta, posredovala pa mi jih je Lívia Sabo.) Valerija Perger Porabje, 12. novembra 2020 4 PREKMURJE Lendava V Sloveniji je bila zavolo nauvoga koronavirusa 19. oktobra že drügo paut v letošnjom leti razgašena epidemija. Od drüge polovice oktobra se je javni žitek pomalek začno dojstavlati, lidge pa se leko več ali menje gibamo samo ške po svoji občini (járás). Odpadnolo je dosta prireditev, med njimi tüdi slavnostni djileš občinske kotrige ob praznovanji 24. občinskoga svetka v Lendavi. »Drage občanke, dragi občani! Žau letošnjoga svetka prvo paut v zgodovini ne moremo proslaviti tak, kak trbej,« je zapiso lendavski župan Janez Magyar in se zahvalo vsejm, steri s prizadevnim delom in dobrimi spodbudami bogatijo in zaznamüvlejo njihovo skupnost. Čiglij so priznanja nej mogli raztalati, pa se zna, što jih dobi. Za častnoga občana (díszpolgár) so vörazglasili madžarskoga zvünešnjoga ministra Pétra Szijjárta. V obrazložitvi piše, ka se njemi té naziv podeli za uresničevanje projektov pomoči gospodarskoga razvoja, programov razvoja vesnic in za drüge oblike pomoči na področji izobraževanja, s sterimi so fontoško pomauč daubili pavri, podjetniki, obrtniki in ške drügi na cejlom dvojezičnom območji Prekmurja, tüdi v sami občini Lendava. Plaketo Občine Lendava je daubo Tibor Hebar, poveljnik Civilne zaščite v lendavski občini, priznanje Občine Lendava pa Marija Horvat, dugoletna prostovoljka, stera pomaga starejšim, trpečim in ranljivim skupinam, in Martin Smodiš, vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Murska Sobota. V Lendavi so vöodabrali tüdi najlepše zriktani kraj v občini. Tau je Hotiza, stera je nej samo lepau zriktana, liki lidge, steri tü živejo, dobro skrbijo za promocijo, tak ka je leko Hotiza vzor vsem drügim vesnicam v občini. Silva Eöry »Sveta in pomembna dolžnost naše Cer Ko sem se nekaj tednov pred dnevom vseh svetih obrnil na tiskovnega predstavnika Sombotelske škofije, se je le-ta s sombotelskim škofom dr. Jánosem Székelyem v pičlih treh dneh dogovoril za intervju. Povod za pogovor so bili bližajoči se prazniki na začetku novembra, nadpastirjevo poslanico Slovencem ob »vsisvecovem« ste lahko prebrali v eni od naših prejšnjih številk. János Székely me je v svoji pisarni v Škofijski palači tik ob sombotelski stolnici sprejel prijazno, z zanimanjem me je spraševal o moji družini in slovenskih koreninah. O škofovi naklonjenosti narodnostim, bogoslužjih v maternem jeziku in celo njegovem narodnostnem poreklu sva se pogovarjala v bogato založenem knjižničnem prostoru. - Gospod škof, ko sem prihajal v Škofijsko palačo, se mi je pogled ustavil na kipu Jánosa Szilyja pred stolnico. Ta škof je na koncu 18. stoletja podpiral širjenje omike med ogrskimi Slovenci. Pomagal je dekanu Slovenske okrogline Miklošu Küzmiču pri izdajanju knjig v slovenski materinščini, bila je zanj pomembna naklonjenost škofije slovenskim vernikom. Ali je ta podpora prisotna tudi v današnjem času? »Prvi škof Sombotelske škofije János Szily je bil imeniten nadpastir z ogromno energije. Leta 1780 je prvič obiskal razne okraje svoje škofije, tako je prišel tudi v današnje Prekmurje, ki so ga takrat imenovali »dekanija Slovenska okroglina«. V zapisniku beremo, da je z veliko bolečino v srcu ugotovil, da tamkajšnji narod nobenih knjig nima. Če bi se kdo od njih rad naučil pisati in brati, prepeval svete pesmi ali prisluhnil evangeliju, lahko to stori le v jeziku nekega drugega naroda. Takrat se je odločil, da bo dal objaviti molitvenike in evangelije, so pa z njegovo pomočjo izdali tudi abecednik v narečju ogrskih Slovencev. Ogromno je storil za negovanje jezika in kulture Slovencev, poskrbel je za to, da bodo v slovenske župnije postavljeni župniki s slovensko materinščino. Zago- - Omenili ste vernike, ki so pripadniki različnih narodnosti. Ali so le-ti bolj goreči v veri, ali k temu prispeva njihova skrb za narodnostno kulturo in izročilo? »Zelo pomembni nosilci jezika so cerkvene pesmi« - sombotelski škof v števanovski cerkvi ob 10. obletnici domačega cerkvenega pevskega zbora (2020) tovil je tudi brezplačno šolanje slovenskim duhovnikom, od katerih so mnogi prihajali iz zelo skromnih družinskih razmer. Tudi tako je želel prispevati k temu, da bi bilo število slovenskih dušnih pastirjev zadostno. Ko je János Szily umrl, je omenjeni slovenski dekan Mikloš Küzmič dejal, da je lahko med vsemi dekanijami škofije prav Slovenska okroglina najbolj hvaležna temu škofu. Menim, da so njegova dejanja še kako aktualna tudi danes. Materinščina in vera sta globoko povezani. Človek lahko sanja in moli le v materinščini. Svoja najgloblja čustva izražamo v maternem jeziku. Oboje, torej vero in materinščino, lahko ohranjamo skupaj. Mi, Madžari včasih z veliko bolečino vidimo, da »csángóji«, naši madžarski bratje v Romuniji, marsikje nimajo možnosti za madžarsko molitev in petje. Položaj se sicer postopoma izboljšuje. Mislim pa, da je naša pomembna dolžnost tudi to, da Nemcem, Slovencem ali Hrvatom na Madžarskem omogočimo, da pojejo in molijo v lastnem jeziku. Za to je veliko naredil János Szily in tudi sam želim hoditi po njegovih sledeh.« »V naši škofiji je zelo zanimivo, da so najbolj verna naselja – torej ki najbolj ohranjajo prisotnost pri mašah med tednom ali pri molitvi rožnega venca – pogosto prav narodnostne vasi. Na svoj prvi podeželski obisk v škofiji sem se odpravil v Petrovo selo (Szentpéterfa). Šel sem popoldne, nenapovedano. Videl sem, da jih je v cerkvi okoli trideset in čudovito molijo rožni venec v hrvaškem jeziku. Popolnoma me je osupnilo, izvedel pa sem, da je to vsak dan tako. Kakor da bi bilo lažje ohranjati to dvoje skupaj. Ljudje v manjšinskem, narodnostnem položaju čutijo, da je njihova materinščina v nevarnosti, zato jo tako varujejo. Z isto odločnostjo branijo tudi svojo vero. Temu smo priča pri Madžarih v Transilvaniji, toda tudi pri ohranjanju katoliške identitete na Irskem, ki je prisotno vse od začetka angleške prevlade. Ali poglejmo Poljake, ki so jim domovino razkosali na tri dele, so pa skupaj branili svojo katoliško vero in poljsko identiteto. Oboje je torej povezano in je zelo lepo videti, kako tudi Slovenci z vsemi močmi ohranjajo svojo materinščino ter svojo vero. Zadnja desetletja pa so jih postavila pred Porabje, 12. novembra 2020 zelo nevaren izziv. Mejni pas je nekoč vzdrževal zaprtost tega območja in zdaj, z odprtjem meja, se je ogromno mladih preselilo v velika mesta, sklepajo se mešani zakoni. Materni jezik se izgublja. Menim pa, da je zelo sveta in pomembna dolžnost naše Cerkve, da ta jezik negujemo in krepimo, dokler ga še imamo.« - Pri tem je neobhodnega pomena versko življenje v materinščini. Če sem dobro seznanjen, ima Sombotelska škofija tesne in dobre odnose s sosednjo Škofijo Murska Sobota, od koder redno prihajajo slovenski duhovniki maševat v Slovensko Porabje. Kako ocenjujete stike med obema cerkvenima pokrajinama? »Z gospodom murskosoboškim škofom Petrom Štumpfom imava zelo dobre odnose. Pogosto prihaja na naše praznike, skupaj sva maševala med drugimi na Gornjem Seniku in v Sakalovcih. Vabijo ga tudi na jubileje v Monošter, kjer obhaja slovenske maše. Tudi sam se trudim, da bi v porabskih vaseh – kolikor mi je v močeh – daroval maše v slovenskem jeziku. Na drugi strani, v Prekmurju, pa sem dobrodošel v krogu madžarske skupnosti, tudi gospod škof Štumpf me pri tem podpira. Naj gre za praznik svetega Štefana v Lendavi ali proščenje svetega Jakoba v Dobrovniku, me pogosto vabijo obhajat madžarsko sveto mašo. Duhovniki z Madžarske hodijo ob nedeljah maševat v Prekmurje, obstaja pa možnost tudi za madžarski verouk, krst in poroko, če se rodi potreba po tem. Je pa stvar obojestranska, iz Prekmurja hodijo v Porabje maševat slovenski duhovniki, in darujejo čudovite slovenske svete maše tako na Gornjem Seniku kot v Monoštru.« - Ali je domača slovenska skupnost izrazila željo po stalnem slovenskem župniku v Porabju, s ciljem, da bi 5 rkve je, da neguje narodnostne jezike« bilo v posameznih naseljih več slovenskih maš na mesec? »Z naše strani smo popolnoma odprti do tega. Če bi bil dan slovenski duhovnik za Porabje, bi se temu zelo veselili. Pomembno pa je vedeti, da je jezik trenutno v takem položaju, da ga velik del mladih več ne obvlada dobro. To pomeni, da od prisotnih v cerkvi le manjši del dobro razume jezik, drugi, žal, ne. Zato bi potrebovali duhovnika, ki odlično obvladuje oba jezika, in lahko dobro oznanja evangelij v obeh govoricah.« - Slovenska skupnost si prizadeva tudi za verouk v materinščini. Ali podpirate takšna stremljenja? »V popolni meri, tudi do tega smo odprti. Na obeh dvojezičnih osnovnih šolah v Porabju se izvaja verouk, otroci pa v slovenščini poznajo le kakšno molitev ali dve, morda deset Božjih zapovedi. To bi se dalo močno razširiti. Tudi pri tem bi pa rabili kateheta, ki mu je materinščina slovenščina, dobro pa obvlada tudi madžarski jezik. Če bi se našel tak, sam ne vidim ovir, da bi se verouk vse bolj izvajal v slovenskem jeziku. Zelo pomembni nosilci jezika so cerkvene pesmi, molitve in svete maše, torej besedila naše vere. Dovolite mi, da obudim lep spomin iz svojih mladih duhovniških let. Nameščen sem bil v neko švabsko vas in me je osupnilo, da se v 30-40 letih pred menoj noben dušni pastir ni spomnil, da bi služil nemško mašo. Bilo je rečeno, da več ne obvladujejo jezika. In res je bilo tako, nisem našel nikogar, ki bi se upal prebrati svetopisemsko berilo. Ko pa smo na novo pričeli s petjem nemških pesmi, so se začeli ljudje solziti. Obstajajo besedila, ki so globoko vpisana v človeška srca. Moram dodati, da so se v to vas vsako leto vračali nekdaj nasilno izseljeni prebivalci, in sicer iz Nemčije in vsega sveta. Prisostvovali smo skupni nemški maši in na koncu zapeli madžarsko himno. Jokali so. V njih se je to dvoje, da so Nemci, njihova domovina pa je Madžarska, skladalo. Ni bilo nasprotja. imel zgodovino in družbo. Naš jezik, naš način razmišljanja in naše izročilo spadajo v naše bistvo in predstavljajo veliko bogastvo. Mi želimo, da bi ta dragocenost zablestela. Bog ni »Duhovniki iz Prekmurja darujejo čudovite slovenske svete maše v Porabju« - Vili Hribernik, Lojze Kozar ml., dr. János Székely in Dejan Horvat v Števanovcih (2018) Opažam, da je to ravno tako v naših slovenskih vaseh: prebivalci so ponosni Slovenci, vendar tudi dobri Madžari. Dvojna identiteta ima po mojem mnenju dovolj prostora v človeškem srcu.« - Omenili ste prepevanje v materinščini. Mnoge slovenske, nemške in hrvaške cerkvene pesmi so zadonele najprej v nemški vasi Kőszegfalva, nato pa še v hrvaški Nardi. S kakšnimi zamislimi ste leta 2018 dali pobudo za Škofijska narodnostna srečanja? »4. junij je praznik svetega Kvirina, ki je bil škof v današnjem Sisku na ozemlju Hrvaške. Od tam so ga privlekli sem v Savario, današnji Sombotel, kjer je – kot v središču province Pannonie – stoloval prefekt, ki je škofa obsodil na smrt. Zato smo mislili, da bo njegov praznik primeren dan za vsakoletna srečanja, na katerih bi radi pokazali, kakšni zakladi naše škofije narodnosti so. K človeški naravi spada, da ima preteklost in živi v skupnosti. Torej so naša narodnost, naše korenine, naša materinščina in kultura temeljni del naše človečnosti. Bog Stvarnik je človeka ustvaril tako, da bi ustvaril ljudi po istem kopitu, podobni smo mnogoterim cvetlicam na enem samem travniku. In veliko bogastvo naše škofije je, da imamo hrvaške, slovenske in nemške vasi. Veseli smo, da njihova kultura še živi in bi jo radi v okviru tega praznika predstavili.« - V Slovenskem Porabju se obnavljajo cerkve. Lahko naštejemo cerkev Marijinega vnebovzetja v Monoštru, cerkev Janeza Krstnika na Gornjem Seniku, pripravljajo se pa načrti tudi za cerkev Štefana Hardinga v Števanovcih. Zagotovo je to pomembno za domače vernike, kakšen pomen temu pripisuje škofija? »Za versko življenje – in družabno življenje nasploh – so potrebne stavbe. Niso pa njegovo bistvo in je zelo žalostno, če je neka zgradba prazna, čeprav je obnovljena. Je pa res tudi obratno: skupnost potrebuje zidove in prostore, kjer poteka njeno življenje. Kakor je dom pomemben za družino, je pomemben tudi za Cerkev. Veliko veselje je, da to poudarjata in podpirata tako madžarska kakor tudi slovenska država. Te cerkve so sicer veliki zakladi, v umetnostnem in tudi zgodovinskem pogledu. Pomislimo le na čudovite freske monoštrske cerkve z monoštrsko bitko in drugimi pomembnimi prizori. Te cerkve so med najpomembnejšimi umetnostnimi spomeniki v pokrajini.« - Zelo radi spregovorite v jeziku narodnosti. Dostikrat ste že maševali tudi v slovenskem jeziku, svoje vernike ste vselej pozdravili v njihovi slovenski materinščini. To je lepa in pomembna gesta. »Papež Janez Pavel II. je na številnih svojih obiskih spregovoril v jeziku gostiteljske države. To doživetje je bilo prav posebna izkušnja. Potrudil se je in prijazno – včasih humorno in z napakami – pa kljub vsemu pozdravil tisto ljudstvo v njegovem jeziku. Mislim, da seže to človeku v srce, čuti, da ga spoštujejo, da imajo radi njegovo kulturo. Tudi med mojimi predniki najdemo pripadnike mnogih narodnosti. Po očetovi veji izvira moja družina iz vojvodinskega Apatina v današnji Srbiji. Bili so nemškega maternega jezika in njihov priimek je bil »Schäfer«, ki so ga v »Székely« pomadžarili leta 1899. Oče moje matere je bil čeških korenin s priimkom »Mali«, njegova družina se je v Budimpešto priselila iz okolice Prage. Imel pa sem tudi babico s priimkom »Grabics«, ki je bila potomka Srbov, ki so pribežali pred Turki. Moja družina se zaveda vseh teh različnih korenin. Najmočnejša je švabska veja, imel sem tudi tete, ki so bolje govorile nemško kot pa madžarsko. V nas je vcepljena odprtost, nasploh zavest, da hranijo našo družino mnogovrstne korenine. In vse to je zelo lepo skladno prisotno v življenju naše družine.« (Slika na 1. strani: Škofa dr. János Székely in dr. Peter Štumpf sta skupaj darovala sveto mašo na Gornjem Seniku ob 30. obletnici smrti župnika Janoša Küharja (2017)) -dm- Porabje, 12. novembra 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Kostanji za zdravje Telko kostanjov je že davnik nej bilau kak tau leto, vejn zato, ka vrejmen je idealno bilau zanjé, gda so cveli. Pa nej samo doma kauli rama, gošče so ranč tak pune bile. Sploj dosta kostanjov moglo biti, zato ka nej ftič pa nej divje svinje so nej mogle gorapogesti. V cejlom rosagi je pri nas v Železni županiji največ kostanjov, zavolo tauga vsikšo leto v kraji Velem držijo festival kostanjov. Pa nej samo, ka največ kostanjov mamo, depa najstarejši kostanj, skur petstau lejt staro drejvo se leko pogledne nejdaleč od Kőszega v Királyvőlgyi. Istina, več ne živé, zato, ka taposenila, eden pen je austo od nje, gde se še gnesden leko preštejo obroči, kelko lejt je staro drejvo. Tau kostanjevo drejvo je tistoga leta vöpognalo, gda je kralj Matjaš Kőszeg nazajspravo od avstrijskoga cesara. Leta 1964 je kostanj več nej vöpogno, en čas je še stau kak süjo drejvo pa te leta 1981 so ga podrli. Tak mislijo strokovnjaki v Železni županiji pa po cejlom rosagi, ka so Rimljani (rómaiak) bili tisti, steri so kostanje sadili v Panoniji, zato ka tau drejvge bola tam raste, gde je mediteransko podnebje. Rimljani so kostanje sodakom tö küjali v vsefele formi, zato ka so fejst zdravi, dosta vitaminov pa kalorije majo v sebi. Gnesden je že dosta menje kostanjov, kak je pred dvajstimi lejti bilau, zato ka majo eden beteg, rak na skaurji, pa zavolo tauga je pulonje kostanjov taposenilo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... V parlamentu razpravljali o vladnem kadrovanju Državni zbor (DZ) je na pobudo dela opozicije razpravljal o vladnem kadrovanju v državnih institucijah in gospodarskih družbah. Sejo je zaznamovala tudi novost, ki v zaostrenih epidemioloških razmerah omogoča sodelovanje poslancev na daljavo, torej zunaj sedeža DZ. To možnost je izkoristil le en poslanec, in sicer Samo Bevk iz SD. Poslanec LMŠ Nik Prebil je v imenu predlagateljev izredne seje izrazil ogorčenje nad - po njegovi oceni - preobsežnimi kadrovskimi menjavami na ključnih položajih, in to v času zdravstvene krize. Med spornimi je navedel menjave v policiji in vojski, na statističnem uradu in tudi v finančni upravi. Na očitke predlagateljev izredne seje so odgovorili predstavniki treh ministrstev. Notranji minister Aleš Hojs je med drugim izrazil začudenje, da opozicija sklicuje izredno sejo samo zato, ker vlada pač opravlja svoje delo. Po njegovih besedah je za uresničitev koalicijske pogodbe nujno, da določene položaje zasedajo ustrezni kadri. Roman Žveglič je novi predsednik KGZS Roman Žveglič je novi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Na ponovljenem glasovanju je prejel 29 od 54 glasov članov sveta KGZS, najvišjega organa zbornice, njegov protikandidat, predsednik SLS, Marjan Podobnik pa 25 glasov. Na prvem glasovanju sta oba kandidata za predsednika zbornice dobila enako število glasov, 27. Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, nekdanji član SLS in gospodar hribovske živinorejske kmetije, je štiriletni mandat predsednika zbornice, ki je z nekaj manj kot 106.000 člani največja nevladna kmetijska organizacija, prevzel drugega novembra. Jožica Roš iz Murske Sobote Trnok je skrb mejla na tau, naj mlajši lepau gučijo slovenski Ške pred Mikijom Rošom je v osemdesetih lejtaj preminaučoga stoletja v Porabje odla njegva mama Jožica, stera je pomagala lutkarom na gornjeseniški osnovni šauli. »Pozvala me je Greta Škerget, stera je bila glavna za kulturo na občini, pa je pravla, ka bi se v Porabji radi z lutkami spravlali. Klaro Fodor in ške eno par drügih leranc smo povabili k nam, pa smo jim pokazale eno malo lutkovno predstavo, ka so vidle, kak tau vövidi. Dala sam jim besedilo in jim napravila lutke, pa sam brodila, ka tau folga. Te pa so vseeno škeli, ka ges odim na Gorenji Senik in jim pomagam. Vküper s sodelavko Dragico Zonik sva odile, vej pa ges nemam vižge za auto,« je prva povedala Jožica Roš, stera je z gornjeseniškimi šaulari pripravila več lutkovnih predstav. Prva je bila Janko, Metka in še kaj, v steroj so se notpokazali Ester Šulič, Gabor Bajzek, Klara Dravec pa Tomaž Škaper: »Tau besedilo je bilau napisano za njih. Steli smo povedati, ka aj bojmo pajdaši in se mejmo radi.« S tau predstavo so se zglasili tüdi na južnoslovanskom lutkovnom festivali na Vogrskom in so gratali prvi. Za nagrado so dobili en keden letovanja na dalmatinski obali. Jožica Roš, stera je trnok skrb mejla na tau, naj mlajši lepau gučijo slovenski, je v Porabji pripravila ške več lutkovnih predstav, Od Hiše tete Barbare do Hišice iz kock, najbole pa se rada spaumni igre Ujeta pesmica, stera je simbolizejrala usodo Porabskih Slovencov, in so jo notpokazali tüdi v Cankarjevem domi v Ljubljani: »S tau predstavo smo škeli pokazati na zgrablenost Porabcov pod železno zaveso. Pajek in pajkovka sta v svojo mrežo zgrabila pesmico in sta ji pravla, zdaj boš pa samo nama popejvala. Pesmica je bila trno žalostna, rešila pa jo je ftica, stera je mrežo raznokvtrgnila.« Sogovornica se je narodila leta 1937 v vesnici Tlake v bližini Rogatca, nej daleč vkraj od »štajer- skoga Triglava«, kak tam pravijo Donački gori. Bila je edina (nezakonska) či Jožefe Šmid in Štefana Ducmana. Stariša, vsakši je je živela Šmidova držina, ške gnesden stogi, in tau v skanzni v Rogatci: »Ram so preselili v muzej s pragom vrejd, na sterom sam dostakrat sedela in koga čakala. Notri so ške vsi lonci, lopari, vile, pa tüdi tobl, ena takša postela, stera se vküper in narazen potegne. Ma pa tüdi leseno blanjo, tak ka se go leko pokrije. In tak se je zgaudilo, ka sta moja mama ali pa stara mama, na blanji krüj mejsili, ge sam pa ške spodkar lepau spala.« Že kak dete je pomagala na paverstvi. Delala je na njivaj, pasla krave pa tüdi sviJožica Roš in njeni maček Tiki nje: »Najüjše je bilau te, gda so mi svinje živo pri svojoj držini, sta se nej vujšle v gnojšnico, pa sam jo oženila zavolo toga, ka sta čaka- mogla te s slamo zbrisati.« V la, aj naj si prva kaj penez prislü- prvi razred je odla v Rogatci, in Jožica in mali Miki žita in si grünt küpita. Te pa se je zgaudilo, ka je par kednov pred koncom drüge svetovne bojne oča mrau: »Nut so ga rukivali v nemško sodačijo. Mogo bi se zglasiti v Celji. Te, gda so njega in ške enoga njegvoga pajdaša pelali ta, pa je prileto fligar in iz njega so začnili strelati na tovornjak. Pajdaš je doj skočo, moj oča pa nej, in so ga prerešetali. Bilau je na začetki marca 1945. Spaumnim se, ka so bili že zvončki, stere sam za pogreb nabrala.« Njeni rojstni ram, v sterom tau v nemško šaulo, po tistom, te se je že sama lepau navčila slovensko šteti, pa v Gaberji. Bila je tak flajsna, ka je iz tretjoga šla direkt v peti razred: »Gnauk pozimi, glij sam preskočila razred, je zapadno velki sneg. Zatau ka so pri nas glavno poštijo spucali, sam leko peški šla v šaulo. Nej nas je dosta prišlo, zatau se je ravnatelj, steri nas je včiu, odlaučo, ka nemo snovi naprej gemali, liki nam je začno šteti roman Frana Saleškoga Finžgara z naslovom Pod svobodnim soncem. Sedeli Porabje, 12. novembra 2020 smo okauli lončene peči, on pa nam je tri dni šteu vö iz te knjige. Bilau je trno zanimivo, vej pa sam do tistoga mau nej znala, ka romani sploj gestejo.« Že kak mlada je odišla od dauma. Eno leto je odila v nižjo gimnazijo v Rogaški Slatini, po tistom ške tri leta v Šmarji pri Jelšaj, gda je bila stara 14 lejt, pa jo je paut odpelala v Ljubljano, na srednjo vzgojiteljsko šaulo. Gda jo je zgotovila, je svoje prvo delo dobila v Maribori, po dvej lejtaj pa je šla v Kamnico pri Maribori, gé se je začnila malo bole spravlati z lutkarstvom, spoznala pa je tüdi svojoga moža Miljenka. Leta 1959 se jima je naraudo prvi sin Milivoj (Miki), leta 1965 pa ške drügi sin Vlado. »Leta 1963 smo se zavolo maužove slüžbe preselili v Mursko Soboto, ge sam pa kak vzgojiteljica dobila slüžbo v Krogi. Ta sam se vozila s piciklinom,« je raztolmačila sogovornica, stera je sledkar, vse do penzije, delala v več soboškij vrtcaj, gé so se z vzgojiteljicami tüdi z lutkarstvom spravlale. Eno leto so bile celau vöodabrane za tau, ka so šle s predstavo Zakaj fantki jočejo na festival v Katovice na Poljskom. Sledkar je ške neka lejt sodelovala tüdi pri lutkovni skupini Grajski strahci. Že od malih naug rada dela na gračenki »Miki, steri me dostakrat obišče, mi pri tom pomaga, sploj če ne morem sama kaj napraviti. Vlado pa pomaga te, gda trbej kaj tehničnoga zriktati,« na konci ške cujda Jožica Roš, stera rada šte knjige in zatau sodelüvle tüdi v bralni znački za vözraščene v soboški knjižnici. Pauleg toga vsakši den rejši kakšno križanko, ka joj je nej dugi cajt pa poskrbi tüdi njeni maček Tiki. (Kejp na 1. strani: Kejp je biu napravleni med predstavo Zakaj fantki jočejo, s stero so soboške vzgojiteljice sodelovale tüdi na festivali na Poljskon. Jožica prva s prave strani.) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Jožice Roš. 7 Pod Srebrnim brejgom … … je policajska vöra (kijárási tilalom) na obej krajaj istinska gratala. Na slovenskoj že eden čas od devete večer vala, na drugoj strani pa po paunauči valati začne. Ka bole normalno vögleda? Stera vöra represije baukša gé? Od toga bi leko dugo debatejrali pa bi nej do kraja prišli. Samo tau je istina, ka taše vöre so nikak nej človeki na kaužo pisane. Lepau bi bilau v tej časaj od koga drugoga pisati, zato malo poglednimo, ka takšoga bi se leko najšlo. Znauva je tau šport leko, pa potači ranč tak. Depa tisti potači, ka je pacin poganja. Tim Gajser je zanuva svetovni prvak v moto crossi v najvekšoj klasi MXGP, pa tau eške prva se je sezona zgotovila. Pri svoji 24 lejtaj je tretjo paut najbaukši na svejti. Vsi so ga že vidli, kak v Merki za dosta vekše pejneze dirče, depa vö je zglaso, ka ostane pri svojoj Hondi, s stero njemi je vse tau gratalo. Pri tom športi mladi podje s svojimi motorami kariero začnejo. Tim pa je že trno mladi od Honde motor daubo pa z njim cejlo njino ekipo. Tak je vküper s svojim očom, un je njegvi trener, z menje brigami leko po svejti na drike ojdo. Tö zatoga volo ostane pri Hondi, brez nje bi nej tak brž najbaukši biu. Depa un eške vsigdar vej prajti, ka je eške baukši leko. Tak rejsan samo najvekši šampioni brodijo. Zdaj pa na potače brez pacina. Od Primoža Rogliča smo v naši pa vaši novinaj že pisali. Na slegnjoj velkoj dirki od trej, na Vuelti v Španiji, zanuva drugi njemi v rbet gledajo. Kak vögleda, znauva de prvi. Depa tak je na dirki po Franciji tö vögledalo, na konci je svojomi pajdaši Pogačari mogo v rokau segnoti. Kak bau, de se eške vidlo, gvüšno pa je tau, ka od toga za eden tjeden mo pisali. Je pa rejsan, ka bi lidge vse tau radi na slovenskom teveni gledali, pa je do toga nej prišlo. Njegva ekipa Jumbo Visma je preveč kesno vözglasila, ka de Roglič v Španiji dirko. Tau pa je nej ranč fal projekt. Dokejč bi vsefele sponzore najšli, bi se leko dirka že zgotovila. Na političnom parketi pa na slovenskom kraji brejga nika nauvoga nega. Tadale se bojnajo, sto vekšo istino ma. Premier je vsebole kak kakša užaljena devica, stera je nedužnost zgibila, opozicija pa kak kakši mlajši vse bole krči, kak njau niške neške poslüšati. Eni pa drugi se sami sebi smilijo. Lidge vse tau poslüšajo, se eške sami talajo na lejve, na prave, na žute, črne, rdeče, na vse fele farbe pa opcije. Ka je politika sladka za tiste, ka z njauv slüžijo, je pokazo Karl Erjavec. Gda so ga njegvi odnesli, je tö tak vögledalo, kak bi njemi sto nedužnost vkradno. Kcuj je eške povedo, ka ga več v politiki niške nede vido. Depa pomalek nazaj dé, zanuva de penzioniste prejk emo. Kultura pa planta kak že dugo nej. Pomalek več ranč tau nede mogla delati, leko de si eške naraji zdijavala. Depa kulturni delavci pa umetniki se ne dajo samo tak. Delajo, kelko leko pa s tejm rogle glavašom kažejo. Depa tau leko, ka nej najbaukše gé. Ja pa nej se maudri najdejo pa povejo, vej pa njim pejnez nej trbej! Vej pa delajo, kak vejo pa znajo, zakoga volo se djaučejo? Kak vsigdar pa se je pokazalo, kelko v takši krizaj kultura lidam pomejni. Slovenski filmi, koncerti, drame, komedije, pa eške kaj se na teveni pa prejk interneta gledajo, kak eške nigdar nej. Ranč tau leko pokaže, kelko tau lidam trbej. Oficielna politika si oči, vüje pa lampe doj drži. Zaprav, zmejs kaj povej, kaj takšoga, ka kulturniki vsigdar nika samo škejo. Svoje pa škejo eške padarge, medicinske sestre, šoferge, policaji, delavci, študenti pa eške bi se ji zavole najšlo. Srebrni brejg se je nej drugo nazaj malo geno. Zavolo lagve vole, ka sta dva zalübleniva mogla zavolo policajske vöre doj z njega bejžati. Če sta vsikši 400 evronov štrafa plačala, tau brejg ne vej prajti. Miki Roš IZLET DOŠ ŠTEVANOVCI Učenci in učitelji Dvojezične osnovne šole Števanovci smo na začetku oktobra bili na celodnevnem izletu v mestu Herend in v živalskemvrtuVeszprém. Zjutraj ob sedmih smo se odpravili na pot, ustavili smo sem okrog desetih v Herendu. Razdelili smo se v dve skupini in si najprej ogladali mini manufakturo, kjer so nam predstavili, kako se izdeluje porcelan. Spoznali smo tudi kratko zgodovino obrata porcelana. Zanimivo je bilo videti, kako sestavljajo izdelke iz več delov, kako poteka roč- vaz, figur itd. Lahko smo si ogledali zidano peč, kjer smo videli več vrst žganja in tehnologije. no delo, kako barvajo motive, koliko časa traja, da se naredi krožnik ali kakšen drugi izdelek, kakšne barve uporabljajo. Tudi cene smo si lako ogledali in slišali o njih. Ta porcelan je znan in priznan po vsem svetu V muzeju smo si ogledali stalno razstavo, kjer smo v vitrinah lahko občudovali zelo lepe izdelke, od krožnikov do čudovali zanimive živali. Po ogledih smo imeli kosilo. Po kosilu so otroci še lahko uživali, se igrali na igrišču in si ogledali še ostale živali, ki jih dopoldne niso utegnili. Imeli smo lepo vreme, z izletom smo bili vsi zelo zadovoljni. Agica Holec ravnateljica Pot smo nadaljevali v živalski vrt Veszprém. Vrt je velik, lep in naši učenci so lahko ob- Porabje, 12. novembra 2020 ... DO MADŽARSKE Madžarska mora spremeniti zakon o nevladnih organizacijah Sodišče v Bruslju je že letos junija razsodilo, da je madžarska zakonodaja o nevladnih organizacijah diskriminatorna in neupravičeno omejuje tako delovanje organizacij kot tudi tistih, ki prispevajo finančna sredstva, kar pomeni med drugim kršitev prostega pretoka kapitala. Po mnenju Sodišča EU madžarska zakonodaja o nevladnih organizacijah krši tudi pravico do spoštovanja zasebnosti in zaščite osebnih podatkov. Madžarska z zakonom o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine, krši pravo EU, je razsodilo Sodišče EU. Madžarska je zakonodajo o nevladnih organizacijah sprejela leta 2017. Ta med drugim predvideva, da se morajo nevladne organizacije, ki prejemajo finančno pomoč iz tujine, registrirati pri oblasteh, te informacije so nato javno objavljene na spletu. Prav tako morajo nevladne organizacije na svoji spletni strani in drugih javnih objavah navesti, da gre za organizacijo, ki prejema pomoč iz tujine. Pri registraciji morajo nevladne organizacije tudi navesti število donatorjev, ki so jim namenili več kot 500.000 forintov (približno 1500 evrov). Nevladne organizacije, ki zapadejo pod ustrezno madžarsko zakonodajo, morajo iz tujine na leto prejeti več kot 7,2 milijona forintov (približno 20.500 evrov). Evropska komisija je prvič na začetku septembra pozvala madžarsko vlado, naj upošteva razsodbo Evropskega sodišča in spremeni zakon o nevladnih organizacijah. 29. oktobra je v Budimpešto prispelo pismo komisije z vprašanjem, kakšne pravne korake je država naredila v tej smeri. Za odgovor ima Madžarska en mesec časa. 8 Ka bi tam delala sama? Micka Bajzek, po domanjom tam, kak so Törkini bili. Te pridti? Upkašna Micka, so se na Go- ram, gde se je oča naraudo »Dobro je bilau, samo te ram je te še nej tak vögledo kak zdaj, dosta smo ga mogli popravlati. Tau je taši dugši ram biu, depa eden nej emo telko penez, ka bi ga sam leko dolaküpo, tak smo te samo pulonja dojküpli. Te je za silo dobro bilau, depa eške gnauk bi tak nej küpla ram, ka na drügom tali en tihinec žive, dvorišče pa vküper mamo.« - Na slejdnjom kejpi ste vi Micka Bajzek (Upkašna Micka) z mlašeči lejt nejmajo dosta kejpov pa brat dolavzeta z očom? »Nej, tau je moj stric, kak se renjom Seniki na Janezovom pa gde smo mi tö gorrasli, že pravla, on je z nami živo, brejgi narodili pa gorrasli. je eden mali slamnatni ram zato ka on se je nej oženo. Gda so se oženili pa se je biu z eno sobov, gde smo vsi Njega smo sploj radi meli pa dejte naraudilo, te so v Varaš vküper spali, oča, mati, brat on nas tö, zato ka on je nej prišli, zato ka doma že nej od oče pa müvadva z bratom. emo družino, mi smo tak bili njema, kak če bi njegvi mlajši bili. On je nej odo delat, doma je pomago na gazdiji. Peneze je nej emo, samo grünt, tisto je na naja dau spisati, telko ka müva z bratom sva ga mogla pokopati.« - Dosta kejpov mate poslikani na gostüvanji, tau je doma pri vas bilau? »Doma je bilau v našom malom rami, depa tau vejš, kakšno delo bilau, gnauk vö, Na zdavanji je mejla gvant, steroga njej je zašila od botre mati; na kejpi s gnauk pa nazajspakivati.« starišami bilau mesto. V tau rami živejo še gnesden, istina, zdaj že cejlak ovak vögleda, zato ka večkrat so ga obnovili. Dosta stari kejpov so pokazali, depa taših, da so še mali pa mladi bili, trno nej bilau. Te so še nej redli kejpe, ranč nej bilau mašinov, so pravli tetica Micka, prve kejpe smo te dali redti, gda sva se ženila. - Je eden stari portret, sto so na taum starom kejpi? »Tau je moj oča v kolapoši, gda je še mladi ladjen biu. On se je tam držo, gde smo mi gorrasli, mati so z drügoga tala Janezovoga brga bili, S stricom, steri je pri njij živo, pa z bratom Gda sva se oženila, te sva zato v Varaš odišla, ka tam smo že nej meli mesta.« - Dobro je bilau v Varaš naja vküpdali. Lejpo bilau, človek še mladi pa veseli, zato ka ne vej, ka vse čaka pa Törkina.« - Med zdavanskimi kejpi je eden taši, gde ste z očom pa z materdjov dolavzeti, na taum kejpi se dobro vidi, kak lejpi gvant ste meli. »Od moje botre mati so sobolice bili, te gvant so oni šivali. Nika je nej tak moderno zašito, depa mena je tau tak dobro bilau. Püšeu se je tö doma redo iz papirnati rauž, zato ka te je zdavanje največkrat v zimi bilau, tašoga reda pa nej bilau rauž. Na ednom Njini oča kejpi se vidi, gde sva müva z možaum, stršin pa stršica donanjega, kelko mantranja. lazeta doma pred ramom, ka Domanje ženske so küjale pa je niši prt gora na stenau zapekle, nej je bilau tak na vel- bit. Tau ne vejm zaka pa sto ke kak gnesden, depa nam je ga je gorazabiu, vejn zato, aj dojšlo.« lepše kaže na kejpi.« - Kelko svadbic pa drüžba- - Na taum kejpi so kölnarce pa kölnarge dolavzeti, sto so oni? »Moža brat je kölner biu pa dvej dekle so bile še kölnarce, ka so pomagali, pa te še en kölner, steri je samo piti noso.« - Dosta lüstva bilau pozvano na gostüvanje? »Tak dosta nej bilau, zato ka prva so nej vküpzvali tak na velke lidi, samo bole bližnje.« Drüžban pa svadbica ino kelner pa - Je eden taši kejp tü, gda kelnerce na njenom gostüvanji škrinjo nesejo dola z brga. Prvin je tak dosta lüstva spravjalo, kak se tau na kejpi vidi? »Te je tak bilau, gda je pokapanje bilau, ka so domau šli k rami, ta, gde je mrtvec biu, pa te odtistec je lüstvo sprvajalo pa skauz po pauti boga molilo. Te je še sploj dosta lüstva odlo na pokapanja, vsi, ka so v vesi doma bili.« - Nej vam žau, ka ste v VaSprevod na Janezovom brejgi; inda svejta so mrtveca odnesli na cintor od domanje iže raš prišli? »Nej, sploj pa zdaj, ka sem že - Steroga leta je bilau zda- nov ste meli? starejša. Ka bi zdaj tam ge vanje? »Samo eno svadbico pa enga sama delala, tak daleč vkraj »V februara leta 1959 sva drüžbana, drüžban je mauš od vsega.« se zdala, gospaud Kühar so od Gašpar Vere biu, svadbica Karči Holec Porabje, 12. novembra 2020 9 Od Gorenjoga Senika do Garbolca - 11. Do Drave pa nazaj Zapüstimo Blatno jezero ino napautimo se v djužno Prekodonavje (Dél-Dunántúl), štera krajina segne od Balatona do Drave ino od Donave do Zalski bregauv. Oprvim gorpoiškimo tzv. »znautrašnji Somogy«, od šteroga center je Nagyatád. Té je med tistimi rejtkimi varaši, šteri v etoj krajini na ravéni ležijo. Venak zatok tam držijo triatlone »Ironman« tö, na šteraj eške gnes dühovno središče. Njeni najbole eričen škonik je biu Mihály Csokonai Vitéz, šteri je svoje vöre rad pod milim nebom, v večhektarnom parki šaule držo. Že od davnik je veuko prauškarsko mesto bližanji Őrtilos, gde na leto štirikrat držijo bučo. Božepautniki leko gorpoiškejo tzv. »Festung«, spomenik bojne za slobaudnost v lejtaj Zordja na Dravi – na divdjoj mejnoj reki med Vogrskov ino Rovačkov se samo malo šiftov leko vozi morejo športniki skoro 4 km plavati, 180 km piciklérati, te pa eške eden cejli maraton (42 km) leteti. Vse tau pa v ednom dnevi, v 16 vöraj. Gvüšno bole mérno so sejdli tisti kiparge (szobrászok) s cejloga sveta, šteri so od leta 1975 svoje monumentalne kipe v etom varaši napravili. Nej daleč, v müzgastoj krajini kauli mesta Nagybajom, dosta štrkov živé, v samom varaši pa leko vküppreštemo več ducatov njini gnejzd. Če pa se v bližanjo vesnico Mesztegnyő napautimo na srejdi juliuša, leko na njinom festivali koštavamo fajne reteše. V tajoj vési leko pri panaufi gorsedemo na mali cug, šteroga štrejke so položili leta 1925. V trifrtale vöraj napravi 9 kilomejterov, na konci pa leko v lesej - na dvej digitalni učni potaj - spoznavamo naturne vrejdnosti somogyske krajine. Varaš Csurgó má v vogrskoj kulturnoj zgodovini posebno mesto: leta 1792 je tam grof György Festetics stvauro kalvinistično gimnazijo, štera je 1848/49 tö. Na veškoj mejej je čakajo čanaklinge, s šterimi se leko spistijo po Dravi, depa prejk té vesnice pela mednarodna piciklaška paut »Tri reke« ranč tak. Klantivamo se po krajini, v šteroj so leta 1996 stvaurili Narodni park Donava-Drava. Tam se dobro čüti submediteranska klima, zavolo štere v parki dosta takši rastlik geste, ki indrik v rosagi ne rastéjo. Sploj pri Dravi živé 4500 féle stvarin, tau kaže, ka je njena voda eške čista. Če smo tüoma, leko srečamo rejtke ftiče, šteri eške v zimi tá pridejo, vej pa Drava ne zmrzne nut. Inda svejta so tam pavri zvekšoga maro – govedo, konje, birke ino svinjé – držali, domanji majstri so z mékoga lesa zvekšoga korita, s šibja pa košare redili. Nej daleč od Drave, v vesi Csokonyavisonta, so leta 1943 iskali nafto (kőolaj), med vrtanjom pa je gorvdarila voda s 73 stopinjami. Za en malo so gorprišli, ka vrači nogé pa hrbtenico (gerinc) ino eške gnes najdemo tam edno termalno kaupanco. V tajoj vesnici se je naraudo popautnik János Xántus, po šterom je nemški pisateu Karl May vönajšo svojo kaubojsko figuro »Old Shatterhand«. Xántus je opro živalski vrt (állatkert) v Budimpešti, de je pa biu prvi direktor Madžarskoga etnografskoga muzeja tö. Vesnica Babócsa je erična po svojom törskom gračenki (»Basakert«), v šterom nutpokažejo ostaline zemelskoga grada, cerkve z Árpádovi cajtov ino osmanske kaupance. Turisti pa ograd na 12 hektaraj bole za toga volo gorpoiškejo, ka apriliša ino majuša tam »Narcisine dneve« držijo. Varaš Barcs leži na bregej Drave, je eden veuki prehod na madžarsko-rovačkoj grajnci. Če smo si v njegvom turističnom središči poglednili indašnjo domanjo maro, v kašči na tri štauke pa etnološko razstavo, leko sedemo na picikli ino se napautimo prauti Donavi – kolesarska paut je duga 120 kilomejterov. Od sprtolejtja do geseni se z malimi šifti komaut leko vozimo gor pa doj po Dravi. Med pelanjom vidimo gaušče, v šteraj so inda svejta živeli betjari. Najbole eričen med njimi je biu Bandi Patkó, šteri pa je v istini nikdar nej živo. Donk pa so o njem eške edno ljudsko pesem tö napisali, za eden 3-400 lejt stari rast pa pravijo, ka je biu njegva drejva. (Na žalost so ga leta 2019 vandali gorvužgali.) Ime središča županije Somogy spomina na tau, ka je inda svejta na srejdi müzg reke Kapos stau eden grad. Ne dojde pa, ka je glavni trg Kaposvára leta 2010 najlepši trg Madžarske grato, so ga leta 2017 odebrali za »Najlepši glavni trg Evrope« tö. Glavna zidina na etom trgi je neogotska cerkev Marijinoga vnebovzetja, štera je od leta 1993 püšpekova stolnica. Nasprauti njej stogi kulturna palača »Peterlaug«, gde med drügim vsikšoga augustuša festival komorne muzike držijo. Zidina županijske skupščine mesto dá muzeji, šteroma so ime po eričnom molari Józsefi Rippl-Rónaini dali. Začetnik madžarske moderne umetnosti je svojo kariero začno kak pomočnik v najstarejšoj patejki na etom glavnom trgi, leta 1908 pa je dojküpo edno vilo v varaši, gde gnes 80 njegvi kejpov nutpokažejo. Kaposvár je venak eške bole eričen po svojom Gledališči Gerge- plavžov (vaskohó) z 10. stoletja, nad 6x8 mejterov veukov grabov s primitivnimi pečmi so napravili zidino v formi edne »jurte«. Če dale drlanckamo po somogyski bregaj, leko gorpoiškemo edno najbole erično prauškarsko mesto v rosagi. V cerkvi vési Andocs najdemo eden skoro petstau lejt stari kip Blajžene Device, šteroga Eričen glavni trg Kaposvára – varaš je edno od gospodarski, kulturni ino športni središč Prekodonavja ly Csiky, šteroga poznamo po inovativnom režiserskom ino igralskom deli. Teater deluje v ednoj najlepšoj secesijskoj zidini v rosagi, če pa se naupautimo nazaj prauti glavnoma trgi, se šetamo mimo rojstne iže nekdešnjoga vogrskoga ministrskoga predsednika Imrena Nagya. Podajmo se na paut eške malo nazaj prauti Balatoni. Med mékimi bregami tzv. »vinešnjoga Somogya« se skriva vesnica Somogyvámos, štera je po cejlom rosagi po svojoj »Dolini Krišne« ali »Indijskom kulturnom centri« erična gratala. Zvün toga, ka majo krišnaške tam svoje rame, cerkev ino šaulo, so najvekša ino najbole organizerana ekološka skupnost v Srejdnjoj Evropi. Na 266 hektaraj, na mesti nekdešnjoga birkečoga pašnjeka držijo 950 fajt drejv ino grmauvdja, s svojimi »svetimi kravami« pa živejo v harmoniji z naturov. Nej daleč, v vesi Somogyfajsz, nas čaka gezerolejtna pripovejst: arheologi so najšli 21 Porabje, 12. novembra 2020 od srejde 18. stoletja vsikdar v ovaški gvant naravnajo. V malom muzeji držijo vse Marijine gvantece, štere so v dar dali vörnicke, od šteri prošnje je Boža Mati vslišala. V sausednoj vesi Zali se je naraudo molar Mihály Zichy, šteri je napravo ilustracije med drügimi za dela pisatelov Madácha, Aranya ino Jókaina. Pri svoji dvajsti lejtaj je odišo v Sankt Peterburg, biu je dvorni umetnik rusoškoga cara. Živo je v Pariži, Beči, Benetkaj ino Gruziji tö, Gruzijci ga majo eške gnes za svojoga »narodnoga molara«. Napautimo se zdaj v županijo Baranja, v krajino Ormánság. Pauleg Kaposvára eške malo stanimo v vesnici Gölle, štera nas odpela nazaj v mladost: tam je v mlašeči lejtaj živo pisateu István Fekete ino daubo ideje za svoje mladinske romane »Vuk«, »Hú« ino »Lutra«. Eške vekše divdje stvarine pa nas čakajo v krajini Zselic. -dmfoto: mtu.gov.hu in pixabay.com 10 »Sveti se ime tvoje« - 11. Martina sprevajajo slavski svetniki V Železnoj županiji, eške po- svetnika, biu je med prvimi, seba pa v Somboteli, venak štere je Cerkev tak za svetce njuma nej trbej nutpokazati zglasila, ka so nej mantrniške svetoga Martina (Szent Már- smrti mrli. ton). Patronuš naše püšpeki- Martinovo ime je dobilo več je sveti svoj den 11. novemb- gezero cerkva, varašov ino ra, šteri datum je trnok ve- gradov, njegvi grob v Toursi je seli v Sloveniji tö: po ljudskoj med najbole eričnimi prauššegi na té dén z mošta nauvo karskimi mesti. Ranč tak kak vino grata. Tau mišlenje je tista kapejla v Somboteli, gde gorostalo eške s poganski cajtov, gda so na začetki novembra válo davali za pauv v tistom leti. Martin s Toursa (kak ga na Francuskom zovéjo) se je naraudo v nekdešnjoj panonskoj Savarii (gnešnjom Somboteli) kauli leta 316. Če rejsan so tau njegvi rimski stariške nej steli, se je pri Vsi kronisti svetoga Martina pišejo o njegvoj svoji dvanajset dobrotlivosti – pred dverami Amiensa je lejtaj nutspiso zmrznjenoma kaudiši dau en falat svojoga na krščanjski köpeneka veronavuk. Na krstitke je mogo čakati šest se je prej najbole prilübleni lejt, po tistom pa je grato so- svetnik Evrope naraudo ino dački oficér. štero tak radi gorpoiškejo boVsi poznamo pripovejst, kak žepautniki s Slovenije tö. je na eden mrzeu zimski den pred varaškimi dverami Svetniki so se nej samo veuAmiensa na dvaje vsejko svoj kim sodačkim narodom naköpenek ino ga dau zmr- raudili, najdemo je med taznjenoma kaudiši – Kristoši kšimi lüstvi tö, štera so bila v drügom kejpi. Martin se je dojpoklačena. Sveti Jozafat brž napauto v Poitiers, gde je Kunčevič je biu po rodi Begrato dühovnik, te pa po le- lorus, ki se je kauli leta 1580 gendi odišo domau v Savario naraudo v gnešnjom ukrajinokrstit svojo mater. Gda je na- skom varaši Vladimir, šteri je zaj v Galijo prišo, je sto živeti tistoga ipa slišo pod Polsko. v samoči, de je pa kauli njega Pravoslavni stariške so ma naglo eden klaušter zraso. dali ime Joan, vö se je navčo Leta 371 so vörnicke ino za bautoša. Gda je prišo v dühovniki v Toursi za svojo- varaš Vilnius, je prejkstaupo ga püšpeka odebrali vrnau med uniate (katoličane z Martina, šteri pa se je skriu vzhodnim bogoslüžjom), po v eden glejv. Zatagile so ga tistom pa z imenom Jozafat gosi z gaganjom, od tistoga odišo v klaušter. Sigurne memau je biu vören ino skrben niške regule je vsikdar nutdrpastér svoje črejde. En malo žo, vej je pa biu gvüšen, ka je po njegvoj smrti leta 397 ga samo katoličanjska Cerkev je začnilo lüstvo čestiti kak z rimskim papežom na čeli prava paut k Baugi. Leta 1617 so ga posvetili v püšpeka, kisnej je grato nadpüšpek v varaši Polack. Trüdo se je za razmenje med katoličanjci ino pravoslavci, tau pa se je njegvim protivnikom nej vidlo. V varaši so postavili ednoga pravoslavnoga püšpeka, šteri je Jozafata špoto ino hujštrivo vörnike prauti njemi. Če rejsan ma je lüstvo prtilo s smrtjov, je odišo na pastérsko vizitacijo v Vitebsk, gde so 12. novembra 1623 zrankoma s sablami pa sekerami nutzagrnili njegvo ižo ino ga vmorili. Polski krau je glavne krivce poštrafo s smrtjov, tau pa je za dugi cajt stavilo približavanje med pravoslavci ino katoličanjci. Jozafata Kunčeviča čestimo kak patronuša ekumenizma (pomiritve med večféle krščanjskimi vörami), od leta 1949 počivajo njegvi ostanki v baziliki svetoga Petra v Romi. V gnakom zgodovinskom cajti ino gnakom rosagi, depa drügoma narodi se je leta 1550 naraudo Polak sveti Stanislav Kostka. Do štirinajsetoga leta ga je včiu domanji škonik, te pa je vküper s starejšim bratom odišo v Beč v ježuitsko gimnazijo. Njegvi brat Pavel je slobaudnost tak vöponüco, ka se je padašivo z lagvimi lidami ino se je nej včiu, Stanislav pa je austo vören šaulskoma deli. Pomauč je isko v molitvi, vsikšo nedelo je odo k prečiščavanji. Po trej lejtaj včenjá se je Stanislav odlaučo, ka staupi med ježuite. V Beči so ga nej vzeli, vej so se bodjali od njegvoga mogaučnoga očo. V Romi ga je sveti Frančišek Borja vzeu za novinca, vej je pa brodo, če eden mladenec pejški gezero petstau kilomejterov preodi, te gvüšno čüti pozvanje med barate. Sedemnajset lejt stari dijak je o svojoj odločitvi poslo glas oči, šteri ma je oprvim nehvaležnost v auči meto. Gda pa ma je Stanislav piso o Božoj vauli, je končno nutprivolo. Mladi novinec je biu bogaboječi, goreče je molo, med tivarišami je biu veseli, z njega je sijala čistost. »Samo od tistoga bogetejši gratamo, ka nam ne morejo krajvzeti,« je emo šegau gučati, gda je tinskom varaši Šibeniki kauli leta 1340 kak sin bogate nemešnjaške držine. Dosta se je srečavo s »sinami svetoga Frančiška«, šteri so na tisti konec sveta prišli že pred smrtjov Asiškoga. Kak frančiškanski barat je Tavelić odišo za düšnoga pastéra v Bosnijo, gde so meli veuke nevole s tzv. »bogomili«. Tej krivovörci so se postavlali prauti vsakšoj cerkvenoj ino posvejtnoj vlasti, nej so cejnili zakonski žitek ino peneze – vej je pa vse tau prej od Šatana. Pápa Benedikt XII. je proso frančiškane, aj déjo med bosanske bogomile, dvanajset lejt je tam slüžo Nikola Tavelić tö. Betežen Stanislav Kostka je deset dni pred svojov Rovački barat je smrtjov povödo, ka mrgé – 17-lejten novicij je grato leta 1391 odišo patronuš Polske v Palestino, vej so pa bili po nekoma pomago. Samo devet srečni križarski bojnaj franmejsecov je biu član Jezošove čiškani zglašeni za »branitele drüžbe, vej je pa žmetno zbe- Svete dežele«. Tam so se drtežüvo ino pri svoji osemnaj- žali baratke vsej narodnosti, set lejtaj mrau. Tavelić je delo v gostišči pri Gda so Stanislava za svetni- Božem grobi. Z ednimi tivaka zglasili, so za njegvi den rišami so brodili, ka leko po odebrali 13. november. Prva peldi svetoga Frančiška spreslovenska gimnazija v Šentvi- obrnéjo vörskoga voditela jedi više Ljubljane je ranč tak ružalemski Arabcov, de se jim njegvo ime gorvzela, zavolo je pa tau nej prišikalo. »Kadinjegvi vrlin ga držijo za pat- ja« se je razčemeriu ino dau ronuša dijaške mladine ino barate v vauzo ličiti. Bičüvali prvi prečiščavancov. Na Slo- ino mardjali so je, donk pa so venskom dosta pojbov ime javno vöpovödali svojo vöro Stanislav ino dosta dejkeu v Kristoša. Zbesnjeni musliime Stanka nosi. mani so je s sablami na male falate vrazmo sekli. Tretji slavski narod v tom Dugolejtne prošnje vörni Rokedni je rovački, šteri je že vatov je vslišo pápa Pavel VI. pred petdeset lejtami svojoga ino jim leta 1970 dau prvoga prvoga svetnika daubo. Sveti svetca - Nikolo Tavelića. Nikola Tavelić je biu frančiškanski barat, šteri je kak -dmmantrnik v Jeružalemi mrau ilustraciji: 14. novembra 1391. Szilveszter Bartkó Nikola se je naraudo v dalma- Porabje, 12. novembra 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 13.11.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Ugriznimo znanost: Zoonoze, oddaja o znanosti, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: Štrudlovska mati, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Globus, 12.30 Točka preloma, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Okužba, britanska dokumentarna oddaja, 14.50 Prisluhnimo tišini: Življenje z naglušnostjo, 15.05 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.45 Špasni učitelj: Hrček, nizozemska otroška nanizanka, 16.10 Varuška nindža: Dobrodošli v Stanadižu, nizozemska nadaljevanka za mlade, 16.35 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon: Nepridiprav, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Solaris, sovjetski film, 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.20 Napovedujemo PETEK, 13.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.30 Videotrak, 10.30 Dobro jutro, 13.15 She's got Soul, Neisha & Big Band RTV Slovenija, koncert, 15.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.40 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.20 Alpski magazin, 16.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelna tekma (Ž), 18.25 Himalajski vrhovi treh Slovenk, dokumentarni feljton, 18.50 Videotrak, 20.00 Senca suma, francoska nadaljevanka, 20.55 Izdajalec, koprodukcijski film, 23.25 Zadnja beseda!, 0.20 Videotrak, 1.20 Info kanal SOBOTA, 14.11.2020, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 10.40 Osvežilna fronta, 11.20 TV-izložba, 11.35 Tarča, 12.35 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Kulturni vrhovi: Rožnik v Ljubljani, dokumentarna oddaja, 14.45 Prisluhnimo tišini: Vzgajamo z zgledom, 15.00 Sedem svetov - en planet: Azija, koprodukcijska dokumentarna serija, 15.55 Slovenski magazin, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Ambienti, 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode: Kje je Olga?, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Kaj dogaja? 21.25 GR5: v divjino, belgijska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Sedmi pečat: Dogman, italijansko-francoski film, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo SOBOTA, 14.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.00 Pričevalci: Marino Qualizza, 10.35 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.35 Izzivi srebrne generacije: Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 12.15 Ama Dablam, izsanjane sanje, dokumentarni film, 13.05 John Williams na Dunaju (Anne-Sophie Mutter, Dunajski filharmoniki in John Williams), 15.30 Dobri stari časi, dokumentarni feljton, 16.20 Alpski magazin, 16.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelna tekma (M), 18.20 Avtomobilnost, 18.55 Videotrak, 20.05 Moj striček Arhimed, češki film, 21.40 Zvezdana, 22.40 Izštekanih 25, koncert 2018, 0.15 Videotrak, 1.15 Info kanal NEDELJA, 15.11.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.30 Špasni učitelj: Nogomet, 1. del, nizozemska otroška nanizanka, 10.00 Evangeličansko bogoslužje, prenos iz Murske Sobote, 10.55 Rimske počitnice s Catherine: Ulična hrana, oddaja o kuhanju, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Pastorala Romov, 12.05 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.50 Na lepše, 15.15 Oče štirih: Na počitnicah, dansko-norveški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Šola za pošasti: Bučko prizna napako, risanka, 18.50 Mali Timotej: Sijoči planet, risanka, 18.57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Z druge strani Atlantika, koprodukcijska nadaljevanka, 21.00 Intervju, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.15 Jezik enakopravnosti, dokumentarni film, 23.15 L. van Beethoven – M. Šparemblek: Pastoralna simfonija (Balet SNG Opera in balet Ljubljana), 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.15 Napovedujemo NEDELJA, 15.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.15 Videotrak, 7.15 Duhovni utrip, 7.30 Ugriznimo znanost: Zoonoze, oddaja o znanosti, 7.55 Premagajmo covid 19, 8.25 Glasbena matineja, 10.40 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 12.25 Američanke, dokumentarni film, 13.15 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 13.40 Oče štirih: Na vrhu, dansko-norveški film, 15.25 Odpotovanja: Indija: V iskanju Himalaje, potopis, 16.35 Ambienti, 17.05 Vsega je kriv Fidel, francosko-italijanski film, 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Sedem svetov - en planet: Južna Amerika, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Farah Diba Pahlavi - zadnja iranska cesarica, francosko-nemška dokumentarna oddaja, 21.55 Vikend paket, 23.20 Zvezdana, 0.10 Kaj dogaja?, 0.50 Videotrak, 1.45 Info kanal PONEDELJEK, 16.11.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Obzorja duha: Pastorala Romov, 10.40 TV-izložba, 11.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Intervju, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Michael Palin v Severni Koreji, britanska dokumentarna serija, 14.45 S-prehodi: Patrizia Jurinčič Finžgar, igralka SNG Nova Gorica, 15.15 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.30 Dober dan, Koroška, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Znanost o virusu, pogovorna oddaja, 17.50 50 knjig, ki so nas napisale: Bojan Kraut: Strojniški priročnik, 18.00 Nejko, risanka, 18.15 Simon: Nočem v šolo, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Opus, 23.30 Glasbeni večer, 1.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.05 Napovedujemo PONEDELJEK, 16.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.20 Videotrak, 11.20 Dobro jutro, 13.50 Prisluhnimo tišini: Vzgajamo z zgledom, 14.20 Na lepše, 14.50 New neighbours - Novi sosedje: Ljubo doma, dokumentarna oddaja, 15.35 Zadnja beseda!, 16.40 Prava ideja!: Skylabs, vesoljske tehnologije, 17.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Prgišče žalosti, dokumentarna oddaja, 18.55 Videotrak, 20.00 Odpotovanja: Otok Ascension, potopis, 20.50 Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dokumentarna oddaja, 21.45 Lesna industrija proti naravi, francoska dokumentarna oddaja, 22.50 Male ribe, kratki igrani film AGRFT, 23.10 Še sreča, kratki igrani film AGRFT, 23.35 Trenutek, kratki igrani film AGRFT, 0.00 Videotrak, 1.00 Info kanal TOREK, 17.11.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Opus, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: Štef Železna roka, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Spopad za Luno: Projekt Mercury, francoska dokumentarna serija, 14.45 TV-izložba, 15.00 Duhovni utrip, 15.15 Potepanja - Barangolások, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Premagajmo covid 19, 17.55 Kalimero: Ključ do skrivnosti, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Turčija pod Erdoganovo oblastjo, nemška dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pričevalci: Marino Qualizza, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo TOREK, 17.11.2020, II. spored TVS Porabje, 12. novembra 2020 OD 13. novembra DO 19. NOVEMBRA 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.30 Videotrak, 11.25 Dobro jutro, 14.10 Slovenski magazin, 14.40 Avtomobilnost, 15.30 Švicarija, dokumentarni film, 16.35 Joker, kviz, 17.50 Alejandra, dokumentarni portret, 18.55 Videotrak, 20.00 Novo obdobje stranišč, francoska dokumentarna oddaja, 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.50 Kdo laže? (I.), britanska nadaljevanka, 22.50 NaGlas!, 23.10 Videotrak, 0.05 Info kanal SREDA, 18.11.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Premagajmo covid 19, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: Lepi Evgen, slovenska nanizanka, 11.25 Vem!, kviz, 11.55 Studio City, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Spopad za Luno: Projekta Gemini in Apollo, francoska dokumentarna serija, 14.45 Osmi dan, 15.30 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.40 Mostovi Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.10 Male sive celice: OŠ Franja Malgaja Šentjur pri Celju in OŠ Miška Kranjca Velika Polana, kviz, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Izzivi srebrne generacije: Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Miško Kranjec: Povest o dobrih ljudeh, 18.00 Pri Pajkovih: Sprostitev za mamico, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Dobra plat Dorien B., belgijski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Sveto in svet, 23.50 Izzivi srebrne generacije: Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Napovedujemo SREDA, 18.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.00 Videotrak, 10.00 Evangeličansko bogoslužje, posnetek iz Murske Sobote, 10.55 Dobro jutro, 13.20 Le plesat me pelji 2013 (OFS Val Koper, FS Tine Rožanc Ljubljana, MFS Podkev Miklavž pri Ormožu, AFS France Marolt Ljubljana, FS Dragatuš), 14.45 Nebesni zmaj, dokumentarni feljton, 15.30 Ambienti, 16.15 Vikend paket, 17.50 Otroci iz socialističnega bloka, dokumentarni film, 18.50 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Offenbachove pripovedke, angleški portretni film, 21.10 Moje mnenje, 22.00 Najglasnejši glas, ameriška nadaljevanka, 22.55 Tribuna - veseli upor, dokumentarni film, 23.55 Videotrak, 0.50 Info kanal ČETRTEK, 19.11.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Izzivi srebrne generacije: Pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 10.35 TV-izložba, 10.50 Začnimo znova: Svetlana, slovenska nanizanka, 11.30 Vem!, kviz, 12.00 Moje mnenje, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 TV-izložba, 13.50 Vozovnica za Luno, nemško-češka dokumentarna oddaja, 14.45 Slovenski utrinki, 15.10 Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost: Male jedrske elektrarne, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Rasizem, 18.00 Dinotačke: Kar je klicalo Vida, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.35 Dediščina Evrope: Dunaj: cesarske sanje dinastije, britanska dokumentarna oddaja, 0.35 Ugriznimo znanost: Male jedrske elektrarne, oddaja o znanosti, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Napovedujemo ČETRTEK, 19.11.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.20 Videotrak, 11.15 Dobro jutro, 13.50 Sveto in svet, 14.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 16.40 Joker, kviz, 17.55 Divji, dokumentarni film, 18.55 Videotrak, 20.00 Michael Palin v Severni Koreji, britanska dokumentarna serija, 20.50 Avtomobilnost, 21.20 Ambienti, 21.50 Spogledljiva klasika ... Friedrich Gulda: Koncert za violončelo in pihalni orkester, 22.20 Gustav Mahler v Ljubljani 1881-1882, glasbeno-dokumentarna oddaja, 22.40 Slovenska jazz scena, Renato Chicco Trio, 23.25 Videotrak, 0.20 Info kanal »Gesenske barve pri nas doma« »Gesenske barve pri nas doma« »Gesenske barve pri nas doma« Rezultati razpisa »Gesenske barve pri nas doma«: Komisija se je pri vsaki kategoriji odločila za dve najboljši deli. Izbira je bila seveda zelo težka. Zahvaljujemo se vsem udeležencem za sodelovanje, nagrajencem pa iskreno čestitamo! Odrasli 1. Iluška Dončec, Števanovci Odrasli 2. Hilda Žohar, Gornji Senik Otroci (slike) 1. Vrtec Gornji Senik Otroci (slike) 2. Botond Nagy, OŠ Števanovci Otroci (dekoracije) 1. Marci Racker, Monošter Otroci (dekoracije) 2. Júlia Szájer (OŠ Števanovci) porabje.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB SLOVENCI.HU Otroci (dekoracije) 2. Vanessza Šulič (OŠ Gornji Senik)