f" ■ 1 1
I NajT«£ji dovouki
v ZdnifimH driovoh
Veti* xa r»e leto • * •	$6.00
fl Z« pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
H
$6.00 I
r
1 Ii
List slovenskih .delarcev v Ameriki
TKJLEFON: COBTLABTDT 3870
Tke largest Slovenian Daily feT 1 the United States.
Issued every day except Sundays S and legal Holidays.	|
75,000 Readers*
eBHBaaaCsr
Entered m Second Class Matter, September 21. 1908, at the Post Office st New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870.
TELEFON: C0RTULETDT 287«
HO. 21». — fiTEV. 219.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 18, 1926. — SOBOTA, 18. SEPTEMBRA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
BALDWIN VNOVIČ V
VLOGI POSREDOVALCA
Angleški ministrski predsednik Baldwin je sklical za danes konference z lastniki in voditelji stav-karjev. — Sledil je prizadevanjem Churchilla. Nekatere naprave so pričele kuriti z oljem.
LONDON, Anglija, l 7. septembra. — Ko se je finančnemu ministru Winstonu Churchillu, izjalovil poskus, da uravna premogarsko stavko, medtem ko se je mudil ministrski predsednik Baldwin na počitnicah v Franciji, se je lotil slednji včeraj napornega dela na točki, kjer je prenehal Churchill. Sklical je kabinet, da razpravlja žnjim o načinih in sredstvih, kako doseči mir v premogovni industriji, še predno bo nastopila zima.
Vsled včerajšnjih razprav kabineta je poklical Baldwin uradnike premogarske federacije, voditelje stavkujočih prerftogarjev, naj se posvetujejo žnjim danes na Downing St. Danes bo imel tudi pogovor z Evans Williamson, predsednikom organizacije lastnikov premogovnikov.
Dejstvo, da se bo ministrski predsednik posvetoval z obema strankama, kaže, da se ne oprijema še nadalje prepričanja, kateremu je dal izraza pred svojim odpotovanjem v Francijo, naj uravnajo premogarski spor lastniki in premogarji sami med seboj, brez vmešavanja vlade.
Ko je bil Baldwin odsoten, je interveniral min. Churchill kot predstavi tel j vlade na najbolj odločen način v poskusu, da uveljavi takojšen mir. Čeprav so ga karali lastniki premogovnikov, se lahko tolaži z mislijo, da je sprejel njegov glavar javno njegovo politiko, ko skuša uravnati spor z nadalj-nimi konferencami.
Baldwin bo najbrž skušal najti kake vrste kompromis med zahtevo za narodni dogovor, pri kateri vztrajajo stavkujoči premogarji, ter "okrajnimi dogovori", katere zahtevajo lastniki tako trdovratno kot edini temelj za končanje stavke.
Ce se pretehta prilike Baldwina za uspeh, se spozna, da je njegova naloga lažja kot je bila naloga Churchilla. Ker je Baldwin "big boss" v vladi ter lahko uveljvi stvari, katerih ne more minister Churchill, ki je le navaden član kabineta. To pa nikakor še ne pomenja, da omalovažuje velike ovire, ki se mu stavljajo na pot.
Ministrski predsednik je bil včeraj zelo zaposlen. Zjutraj je imel privatno konferenco z Churchillom. Takoj nato se je posvetoval dve uri s premogovnim komitejem kabineta. Popoldne pa je predsedoval sestanku kabineta.
Medtem pa se premogarji v vedno večjem številu vračajo na delo. Skupno število premogarjev ki so sedaj na delu kljub stavki, znaša nekako 100,000. Približno pol milijona ton premoga izkopljejo vsak dan.
Kljub prizadevanjem ministrskega predsednika, da uveljavi uravnavo, zro uvaževalci premoga daleč v bodočnost za slučaj, da bi se izjalovila pogajanja. Opaziti je bilo zopet izvanredno delavnost na tovornih trgih, kjer najemajo ladje za prevažanje premoga iz Združenih držav v to deželo.
Prvikrat v zgodovini angleške lončarske industrije so sedaj peči uspešno kurili s petrolejem mesto s premogom. Pionir tega razvoja, o katerem se domneva, da bo zrevolucijoniral lončarsko industrijo, je major George Wade, obratni ravnatelj neke lončarske tvrdke v Burslem.
Korejec vrgel bombo.
SANG IIA J, Kitajska, 16. septembra. — Bomba je eksplodirala v .'era j v bližini japonskega konzulata. ki stoji poleg ameriškega konzulata. Bombo je vrgel neki Korejec ki je bil pozneje aretiran. Neki u!i je bil ubit in poslopje je bilo lahko poškodovano.
prejšnjega zveznega senatorja in vojnega tajnika Weeksa predstavlja vrednost $1,200,000.
Prepoved uvoza orožja v Nicaraguo.
Weeks je bil milijonar.
CAMBRIDGE, Mas.. 17. septembra. — Zapuščina cam«iegaiiavu«g& department«.
PAUL SMITH'S, N. Y.f 16. septembra. — Predsednik Coolidge je izdal proklamacijo, s katero je odredil prepoved pošiljanja orožja v Nicaraguo. Predsednik je nastopil soglasno s priporočilom dr-
Mehiški banditi umorili Rosenthala.
Mehiški banditi so umorili Rosenthala, da uidejo pasti, katero so jim nastavile zvezne čete. Amerika zahteva kaznovanje morilcev. — Truplo umorjenega so našli vojaki po boju, v katerem sta padla dva bandita.
MEXICO CITY, 17. septembra. Jakoba Rosenthala iz Woodmere, Tj. I. so umorili banditi, ki so ga odvedli v nedeljo ponoči, ko se je nahajal z avtomobilom na poti iz Cuernavaea v Mexico Citv.
Policija in zvezne eete, ki so zasledovale odvajalee od ponedeljka naprej, so našle njegovo truplo.
Zasledujoče sile so po kratki bitki z banditi našle truplo Ame-rikanca, ležeče v travi med grmičevjem v bližini Cuatla ceste.
Banditi so imeli žrtev v svojih rokah skoro tri dni, predno so skušali dobiti odkupnino, in včeraj so poslali pismo Josephu Ruf-fu, zetu Rosenthala, v katerem so zahtevali, naj prineseta 20,000 pe-sov dva moža na konjih, na neko mesto na Cuatla cesti, več milj iztočno od mesta, kjer je bil Rosenthal odveden.
Lueien Rnff je informiral o pismu ameriško poslaništvo in policijo. Prosil je za dovoljenje, da ponese osebno odkupnino. Policijski načelnik in načelnik vojaških operaeij pa sta imela drug načrt ter poslala dva vojaka v civilu.
Ko sta jahala preoblečena vojaka po cesti proti mestu, katero so označili banditi, so napravile zvezne čete velik lok krog ceste v naporu, da zajamejo vse bandite.
Ko so se približale čete. so pri-čeH banditi streljati. Po kratkem boju so banditi pobegnili, a najpr-vo umorili*. Rosenthala. Njegovo truplo je ležalo v bližini dveh mrtvih band i tov.
Ostanek tolpe je pobegnil v gore. Vsa tri trupla so prevedli v Cuernavaea.
Ameriško poslaništvo je določilo dr. Priestlvja. da zastopa Združene države pri avtopsiji trupla Rosenthala v Cuernavaea. Nato bodo truplo prevedli semkaj, odkoder bo poslano v New York.
Del pisma, katero je dobil Ruff, je v angleškem jeziku napisal Rosenthal, preostalo pa v španščini neki bandit. Rosenthal je napisal :
— Imajo me tukaj v gozdu, kake dve milji od mesta, kjer smo zajtrkovali. Spal sem v dežju. Moji odvajalei hočejo 20,000 pesov odkupnine.
MEXICO CITY, Mehika. 17. septembra. — Čete so dobile povelje, naj podvoje svoje napore, da popolnoma iztrebijo bandite, ki so ubili Jakoba Rosenthala.
Ameriški uradniki so prepričani. da je vprizorila mehiška viada vse mogoče napore, da reši Rosenthala ter ujame bandite.
Noviea o tragični smrti Rosenthala je prišla, ko so se Mehikanci iz Ameriki ravno udeleževali mehiške neodvisnosti.
Prostozidarji so proti diktatorjem.
Francoski prostozidarji so napadli vse diktatorje. — Pravijo, da sim-patizirajo z vsemi, kateri so deležni političnega zasledovanja. — Ugotovilo je oči vidno naperjeno proti Mussolini ju.
Španska se ne more pomiriti.
V nekem poročilu z meje se glasi, da je zapretil Rivera z republiko. — Nova verzija o krizi na Španskem. — Vlada terorja.
PARIZ, Francija, 3 7. septembra. — Velika prostozidarska loža, ki vključuje najbolj važne po-
LONDON, Anglija. 17. septembra. — A' nekem poročilu, ki je prišlo od poročevalca "Daily Express" i z obmejnega francoskega mesteca Ilendave se nudi povsem novo verzijo položaja na Španskem. V poročilu se glasi, da je
litične in trgovske voditelje te de- I general Primo de Rivera zapreti! žele. je pojasnila včeraj na svoji i kralju Alfonzu, da bo ustanovil letni konvenciji v Parizu način, da J republiko, ter proglasil samega nasprotuje obstoječim diktaturam sebe predsednikom, če bo kralj še v Evropi in da globoko sinipatizi- ^ nadalje podpiral uporne artilerij-ra z vsemi onimi, "ki so žrtev po-' skp častnike, da raste vstaja v litičnega zasledovanja".	[španski armadi, da so španski in-
Ta odkrita izjava v trenutku,. telektualci mnenja, da je edina ko napada fašistovska Italija ] rešitev za kralja odpovedati se Francijo, ker daje baje poguma prestolu na korist njegovega tre proti-fašistovskemu elementu v Parizu, bo gotovo vzbudila veliko pozornost ter napolnila s še večjo trpkostjo italijanske komentarje.
Več kot 230 delavcev, zastopa-jočih vse francoske lože. se mudi tukaj na konvenenji. določeni za štiri dni. Vsi so sprejeli naslednjo odločno resolucijo:
Z žalostjo spoznavamo, da obstaja režim diktatorstva in zatiranja še naprej v gotovih deželah in sicer radi moralne in ekonomske krize, proizvedene vsled svetovne vojne, kljub splošnemu obsojanju, ki se obrača proti obema.
Povelje je naslovljeno na žrtve'
DEVET NOVIH ČLANOV LIGE
Svet Lige narodov je debil devet nestalnih članov in sicer zastopnike Poljske, Čehoslovaške, Ho-landske, Romunske, Colombije, Kitajske, Chili, Salvadorja in Belgije. — Francoska skupina prevladuje.
pribežališča v Franciji za vse inozemske politične begunce.
ŽENEVA, Švica, 1 7. septembra. — Težkoče, ki so obdajale sprejem Nemčije v Ligo narodov, so bile končno likvidirane včeraj, ko je izvolila zbornica, soglasno s kompromisom, ki je bil sprejet, da se uravna spor radi sedežev v svetu, devet nestalnih članov. Od treh nanovo ustvarjenih ne-trajnih sedežev je bil izpolnjen le eden, namreč za Poljsko. Preostala dva, ustvarjena za Špansko in Brazilijo, sta ostala prazna.
Izbrane so bile naslednje države: Za tri leta: — Poljska, Chile in Romunska. Za dve leti: — Columbia, Holandska, Kitajska. Za eno leto: — Cehoslovaška, Belgija in Salvador.
Holandska je zopet lahko izvoljena koncem nje-
,	. . .. nega termina, kar ima namen zagotoviti ii sedež za
tjega sina, da se pogaja španski v i	o . . .	.	,	J
diktator Z neko ameriško skupi-1 sfst let- ^vet LlSe Je sedaj sestavljen iz teh deve-no za prodajo maroških koncesij tih niarodov, poleg imejiteljev trajnih sedežev Anin da je tO eden vzrokov, zakaj bo ^lije, Francije, Nemčije, Italije in Japonske. Vsega
prišel on sam ali kak njegov na-I^i	- • j • • v - • . , vl	i
1	skupaj je v Ligi stirinajst članov, mesto desetih.
Pogled na novi ustroj kaže, da je prišla francoska skupina na dan izvanredno dobro. Akcija Španske in Brazilije, ki sta zapustili Ženevo, je re sno ogrožala francosko silo, kajti ta dva naroda sta ponavadi glasovala s Francijo v važnih zadevah. Prej so predstavljale Francija, Belgija, Cehoslova-ška, Brazilija in Španska petorico v skupnem številu desetih članov. Izvolitev Poljske, Belgije, Romunske in Čehoslovaške, ki so vse zaveznice Francije, pa pušča slednjo v sorazmerno v prav tako močnem položaju napram nasprotni stranki, kate-prosto- obdačenja. utaknilo v Maroko, ki ro v°di Anglija. Stališče Francije ie mogoče celo
močnejše, če se domneva, da bodo ostali Nemci in Nizozemci nevtralni.
V novem odboru štirinajstih članov ima francoska skupina Francijo, Poljsko, Romunsko, Belgijo, Cehoslo vaško, Colombijo, Salvador, in najbrž tudi Chile. To stavlja Francijo in njene zaveznike v stan, da kontrolirajo zbornico in v večini slučajev
njegov
mestnik v Ameriko koneem meseca. Poročevalec piše:
— V namenu, da povem resnico glede Španske, sem moral zapustiti deželo. Noben žurnalist, domačin ali inozemec, ne more niti govoriti, niti pisati resnice, dokler se mudi na španskem ozemlju. Diktator išče vsepovsod denarja ter nalaga na desno in levo globe in nemir med narodom je v glav-_ nem posledica načina, kako se iz-diktatorstva in prav posebno vse]j-jrjava davke
one, ki so postali žrtve "njegovih 1 _ Skozi tri leta se je ves de-
zasiedovanj". Ta izraz je skrajno'nar katerega se je nabralo potom priljubljen v francoskih zidarskih ložah.	' •
V drugem povelju čestitajo francoskemu ministrstvu za zunanje zadeve, da je vzdržal celo
i je bil številna leta krvaveča rana v boku Španske. Sedaj, ko .ie končana kampanja, upajo Spanci, da bodo želi nekaj dobičkov, a so vspričo močne opozicije pravico Usojeni na razočaranje, ker sem
bil avtoritativno informiran, da se de Rivera pogaja sedaj z neko
Smatrajo za več kot vrjelno. amerigko skupino za prodajo ma-da se obraea prostozidarsko ugo-1 roških koncesij
tovilo direktno proti Mussolini ju | Mrka in t]e,-a vstaja se širi ne tudi SVet Lige. in njegovim fašistovskim prista- le med artilerijskimi častniki, tem
Pc rtretni slikar
Reinhardt umrl.
BRIELLE, N. J., 15. septembra. V svojem tukajšnjem domu je j umrl včeraj znani portretni slikar Grantley Reinhardt iz Pittsburgh« v starosti 72 let. Rojen je bil v Pittsburghu ter je študi-jral deset let v Evropi, nakar se je [nastanil v New Yorku. Preživeli f sta ga žena in ena sestra.
šem, ki so pogosto pokazali svoj antagonizem napram ciljem in namenom italijanskih prostozidarskih lož.
"Matin" je objavil danes na odličnem mestu dolg članek iz Milana, katerega je napisal Emile Massard, pariški občinski svetnik. Massard je rekel, da noče napisati ničesar prlede svojega obiska, da pa se čuti v interesu Francije poklicanim obrniti pozornost svojih rojakov na dejstvo, "da mora biti Francija čnječa v sedanji uri, kajti Italija, združena in močna, je dosegla točko kipenja".
Kamorkoli je šel Massard, je videl, da dolže Francijo za zadnji napad na Mussolinija.
Dostavlja, da je naščuvalo italijansko časopisje svoje čitatelje proti Franciji ter ustvarilo trden vtis, da je Francija dejanski sovražnik Mussolinija, katerega smatra italijanski narod rešiteljem svoje dežele.
Zvečer je bilo objavljeno, da bo dospel francoski poslanik v Rimu, Rene Besnard. ki je bil odsoten tekom zadnjih dogodkov, v soboto v italijansko glavno mesto, kjer bo takoj skušal prepričati italijansko vlado o krivičnosti italijanskega stališča z ozirom na zadnji atentat na Mussolinija. Francoska vlada upja, da se bo naporom poslanika posrečilo končati nečedno in vznemirljivo kampanjo, ki se vrši sedaj v italijanskem časopisju proti Fraueiji.
več tudi med infanterijo, kavale-rijo in zračno silo. soglasno z informacijami, katere sem dobil iz Secr ovije.
Stavkarji priznani v uniji.
Kandidatura Irskfe se je izjalovila, ker je dobila le deset glasov od osem in štiridesetih. Ta poraz je posledica dveh faktorjev, — prvič dejstva, da je niso podpirali glasovi angleškega imperija in drugič razpoloženje proti temu, da bi imel angleški imperij dva glasova v svetu.
____________Novi odbor se je sestal včeraj popoldne, in pred-
Pred kratkim organizirani tek- sedništvo je bilo ponudeno dr. Stresemannu, na
stilni stavkarji Passaica in okolice, sedaj združeni v 'Local 1603', so bili včeraj oficijelno sprejeti v vrste United Textile Workers of America.
To se je zgodilo na narodu
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEWHK V ZDE. DEZ&VAU. .
temelju principa alfabetične rotacije. Dal je izraza svojemu veselju vspričo ponudene mu časti, katero pa je odklonil z izjavo, da ne zna francoski | in da premalo pozna postopanje Lige. Nemci so s ii(tem zopet dokazali, da hočejo igrati ulogo vijolic
konvenciji tekstilnih dolgov v (cveto na skrivnem. Ponižno stališče Nemcev ie Great Northern hotelu. Sedaj bo-j	.. _ .	jc
do skušali napotiti tvorničarje. da' napravilo velik vtis, ker se je domnevalo, da se bo-
priznajo unijo.	i do pričeli z pripustom Nemčije v Ligi prepiri.
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je triba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoitevali ivojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din.	600 ....	$ 9.45	[Lir	... 100 ....	. $ 4.30
Din.	.... 1,000 ....	$ 18.60	Lir ...	... 200 ..	. $ 8.30
Din.	.... 2,500 ....	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. $12.15
Din.	____ 6,000 ____	$ 92.00	Lir ...	... 500 ....	.. $19.75
Din.	____ 10,000 ____	$183.00		... 1000 ...	.. $38.50
Za po&lljatve, ki presegajo DesettisoC Dinarjev ali pa D v h tisoč Lir dovoljujemo poseben snesku primeren popust.
NakaiOa po brzojavni« piano UvrSaJemo v najkrajšem a strofike $1.—.
Posebni * po-: datki.
Pristojbina sa teplo-£0» ameriških dolar. Jct v Jugoslaviji in Italiji znate kakor sledi :» $25. ali »anjl znesek 78 centov; od fZft. naprej do $300. p« S ceni« od rakec* dalarja Za vetje svete po pl>
FRANK SAKSER STATE BANK
.82 Cortland t Street	«m®s: cobtlandt mot	New Yorkt N. Y«
GLAS NARODA
(SLOVENS EtAILT)
Owned ur,i Pub Lis t I by SLOV ENI C PULLISHlKG COMPANY. (A Corporation)
Frank Sakatr prešit; eni.	Louia Benedik, treasurer.
GLAS X AR ODA, 18. SEP. li»26 L. . . ■,,
Place of biuiae* of the corpor t ion and addresses of above officers: 82 Coctlaadt St, Borough of Manhattan,__New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
______________ " Voice of the People____
__luued Every Day Except Sundays and Holidays.
Zrn celo leto melje list na Ameriko
in Kanado Ta pol leta _ Za Mri leta
_____$6.00
____43.00
________$1.50
Za New York ta celo leto, ♦7.00
Za pol leta______________*3.50
Za inozemstvo ta celo leto_$7.00
Za pel leta________________$3.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj »n praznikov.
uniformo, hrvatsko, »srbsko iu slovensko narodno nošo; imenovan je bil častnim predsednikom Ja-Orai^ske straže, pokroviteljem neštetih društev in korpo-raeij; sarž in odlikovanj ima brez števila.
Ima angleško vzgojiteljico, francosko goyemantko, ruske učitelje in srbske strežaje.
Vsak dan ga po trikrat preiščejo zdravniki itd., itd.
To so trudi in napori, ki bi jih niti odrasel človek zlahka ne prenesel.
Ni torej čuda, če je revše zbolelo.
JUGOSLAVIA IREDENTA
Novice iz Slovenije.
Dopud brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pofcljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej&njo bivaliiee naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
'O L A S NAHODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876'
znamenje Časa
Ko je neka mlada punca v Jugoslaviji izvedela, da je umrl kinematografski igralec Rudolf Valentino, se je zastrupila.
Napisala je pismo, v katerem pravi, da je bila tako zaJjubljena v igralca, da ni mogla prenesti njegove smrti.
Rudolf Valentino je bil ljubljenec žensk.
Nekatere so ljubile njegove postavo, nekatere njegovo umetnost, nekatere njegove kretnje, nekatere njegov denar.
Toda ljubezen tiste .Jugoslovanke se je od vseh drugih močno razlikovala: po svoji iskrenosti in po svoji blaznosti.
B*rr
r »
smrtna kazen v italiji
Italija je ena izmed tistih redkih dežel v Evropi, ki so pred leti odpravile smrtno kazen. Z izjemo Švice in nekaterih nordijskih držav je povsod uveljavljena.
Sedaj jo nameravajo v Italiji zopet uvesti. Musso-.lini se že posvetuje s svojim justičnim ministrom glede tozadevne postave.
,V Italiji bo s svojim življenjem plačal vsakdo, kdor bo skušal kak del italijanskega ozemlja, odcepiti in ga priklopi ti kaki drugi državi, kdor bo koval zaroto proti kakemu vo»lilneimi državn ku ali kralja in kdor bo umoril ali dal umoriti kakega človka.
To se pravi, da preti smrtna kazen vsem našim ljudem v Primorju, ki bi preočito kazali nezadovoljstvo s 'ašistovskim režimom ter bi preveč poželjivo zrli preko meje k svojim jugoslovanskim bratom.
Nadalje hoče Mussolini z novo postavo zavarovati čvoje življenje.
Nasprotstva napram Mussoliniju ne bo smel nihče kazati, kajti vsako tako uasprotstvo se lahko smatra za očito ali prikrito zaroto proti načelniku države.
Kar se pa tiče umorov in javnega nasilja, bodo fašisti najbrž izvzeti.
Le tisti, ki bo kakega fašista pohladil, bo povišan na drog.
Kdo v Italiji je v zadnjih petih letih največ škodoval zunanjemu ugledu Italije l
Kdo je spravil italijanski narod skoro na rob propada?
Kdo je tako ponižal laškega kralja, da se dandanes niti oglasiti ne sme ?
S čigavo vednostjo je bil Matteotti umorjen ?
Ali bi znal Mussolini odgovoriti na ta vprašanja ?
Trezno misleči Italijani so že zdavnaj odgovorili iu če neprestano ponavljajo svoj odgovor.
Mogoče se bo Mussolini še eaikrat kesal, ker je dal v Italiji zopet uvesti smrtno kazen. -
kraljevič peter
Neworsko časopisje je objavila včeraj fotografijo jugoslovanskega kraljeviča Pefra, ki je baje nevarno zbolel.
Fotograf'ran je v gorenjski narodni noši.
Ima škornje preko kolen, žamestast lajbelc, ketno s .tolarjem in ključkom, zidano ruto krog vratu, na glavi pa kastorec s krivci in marelo v rokah.
Fant je sedaj star štiri leta.
Uee ga francoski, angleški, italijanski in menda tudi fcsbsJp; obk&jp ga v v*e mogoče obleke: — admiralsko in
Dve težki avtomobilski nesreči.
29. avguBta sta bila dva slučaja avtomobilskih nesreč. Xa Viču težak in smrten, pri Trii.'u lažji.
P« Tržaški cesti je privozil na Vir- i7. Brezovice avtomobil posestnika in tovarnarja Ivana Kopača iz Žirov. Ob 10.40 je prispel ravna na mesto pri policijski varnostni stražnici, kjer je cesta o k' li H m široka. Tovarnar Kopač je vozil pravilno po desni strani. Pred avtomobilom se je nahajal kmet ski voz. Kopa." je hotel po levi strani prehiteti voznika. Isti trenotek sta vozila od Ljubljana proti Vrhniki neki drugi avtomobil in neki voznik. Xa ta na Tin je bila cesta popolnoma zasedena. Tovarnar je za vozi I. prehitevši voznika, zopet na desno. Xastal jc nsodepolni trenotek. Takrat je namen- preko ceste tekla v bližnjo pekarno pri stražnici sedemletna učenka Marica Kržman. čevljar jeva hčerka, ki je vodila seboj za roko dveletnega tapetnikovega sina Ivana Najeta. Ivopae ni mogel napi o avtomobila ustaviti. Avto je oba podrl in povozil. Poleg Kopača sta bila v avtomobilu še dva patra frančiškana. Xastal je zela tragičen trenotek. Desno kolo je Šlo Mar i Kržman čez glavo ji zdrobilo lobanjo tako silno, da so se pokazali možgani in je obležala deklica takoj mrtva.
Deček Ivan Saje je prišel tudi pod kolo in je bil težko poškodovan na glavi in levi roki.
Nesrečo je takoj zapazil tam -lužbujoči stražnik, ki je dal Ko-pa."-u znamenje, naj ustavi. Težko ranjenega Tvančka Sajeta so naložili na avtomobil ter ga odpeljali v splošno bolnico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Popoldne *o ga r-'.ntgenizirali. da ngotove. kakšne so poškodbe na roki in gla-vi. Sajetovo stanje ie sicer opas-•io, toda je upanje, da okreva in ostane pri življenju. Truplo ne-reene deklice so prepeljali v rnr-t Vi« šii i t-o na Vic-n. Nesreča je vzbudila na Viču in v Ljubljani splošno sočutje s prizadeto rodbino.
Kopačev avtomobil je sploh avtomobil nesreč. Letos 25. aprila je vozil od poroke v Ljubljani proti Vrhniki novoporoceni par. V njem so bili 23-letni mizarski pomočnik Filip Kopač, njegova nevesta, njegov brat Ivan Kopač in njegova sestrična Marija Kopač. Pri Logu nad Brezovico se je avtomobil prevrnil. Ženin Filip Kopač je dobil pri tem smrtnonevar-ne poškodbe in je med vožnjo v ljubljansko bolnico umrl, dočim sta dobila Ivan Kopač in Marija Kopač težje telesne poškodbe, a šoferju in nevesti se ni ničesar zgodilo.
O tragični smrti svoje hčerke je bila njena mati. delavka v tobačni tovarni takoj obveščena ter je delo zapustila. Vsa obupana in plakajoč je pohitela na kraj nesreče.
*
Šofer avtotaksnega podjetja. Stele, Anton Rogelj, je peljal iz Ljubljane v Tržič dva potnika, zastopnika avstrijskih tvrdk z us njatimi izdelki. V avtomobilu je bil v ljubljanskih trgovskih krogih dobro vpeljani potnik II. Poliva k iz Gradca. V bližini Tržiča je naenkrat počiia pnevmatika in avtomobil se je prevrnil v obcestni jarek. Oba potnika in šofer so dobili k sreči le lahke poškodbe in praske. Močno pa je bil poškodovan avtomobil. Nesreča se je dogodila okoli 10. dopoldne.
Velik požar v Duplicah pri Grosupljem.
Te dni je nastal v Duplicah, občina Grosuplje, požar, ki je uničil
vso vas. Of en j so povzročile saje. ki so se vnele v nekem dimniku. Utrinki so padali na slamnato streho in radi neugodnega vetra je bila hipoma vsa vas v plamenu. Tako je pogorelo dvema posestnikoma popolnoma vse posestvo. vsa živila in krma. da ne vesta. kako naj si v obupnem položaju pomagata. Dvema posestnikoma sta ostala samo kozob-a. petemu je pogorelo gospodarsko poslopje in mu je ostala samo stanovanjska hiša. Kaj je pravzaprav vzrok tej strašni nesreči, je težko reči. Ljudje govore, tla že več let ni bilo nobenega dimnikarja v vas. Posestniki so bili zavarovani za naravnost smešne svo-te: eden za 100. drugi za 000. eden 1000 in eden za 17-lti Din., škoda pa znaša nad <500 tisoč dinarjev. Xa pomoč so prihitela gasilna društva iz Grosupljega. Velike Loke. Višnje gore. Žalne. Lipogla ve. (iatine. Šmarja. Št. Jurja. Police in Mlačeve. Gašenje je bilo zelo otežkočeno. ker v vsej vasi ni nobene vode. v rezervi pa je čisto majhen studenec. Gasilci so si morali pomagati zato na ta način. da so dobili vodo iz precej oddaljenega močvirnatega bajar-ja. Posebno se jc odlikovala motorna brizgalua višnjegorskega gasilnega drutva. ki jc dobavljal; J v precejšnji razdalji trem briz-galnam zadostno množino vode. da so mogli gasilci gasiti.
Požar v Strahomerju pri To-mišlju.
Te dni je nenadoma pričelo go reti na podu posestnika Janeza Mačka v Stra homer ju pri Tomiš-Iju. Ogenj je bil oči vid no podtaknjen. tako vsaj kažejo razna znamenja. Požar je uničil skedenj in podstrešju hiše in hleva Janeza Mačka, posest niči Frančiški Gla-šičevi pa hlev in ostrešje. Bila jf velika nevarnost, da objame o-genj vso vas Straliomer. ker so strehe večinoma krite s slamo. Da r.e to ni zgodilo, je v prvi vrsti za sluga vrlih gasilcev iz l.ške vasi ki so prihiteli prvi na kraj nesreče in stopili v rešilno akcijo že ob enih ponoči, čeprav je Iška vas oddaljena od Strahomerja 20 minut. Gasilno orodje sta pripeljala načelnik in orodjar iz Iške vasi sama. Z gasilci j«3 pribite! tudi agilni šolski upravitelj v Tški vasi Fr. Grašič, ki je vodil gasilna dela tako uspešno, da je bil požar zadušen že tekom ene ure in je bila odstranjena preteča velika nevarnost za vso vas. Pohvaliti pa je treba tudi dekleta, ki so ne umorno pomagala pri brizgalnah. Razen domačega društva se je udeležilo gašenja tudi društvo iz j Verblenja. Ogenj je bil zadušen j še predno so pregoreli leseni stropi na ii lšali. Skoda znaša približno 250,000 Din., ki je krita le z j neznatno zavarovalnino.
' Samomor Slovenca pri Savkem Mar ofu.
V bližini železniške postaje Sav-, ski Marof na progi Zidani most-Zagreb so našli truplo neznanega moškega, ki si je iz revolverja pognal kroglo v glavo. Pri samomorilcu so dobili vojaški revolver ter kolesarsko izkaznico št. 6905. po kateri se je dognalo, da je lastnik izkaznice Iva Jakob, rojen leta 1898 v Št. Jurju pri Celju, bi v !i pisarniški pomočnik, sedaj sluga pri "Merkurju" v Zagrebu.
Santal Midy
hitro pomaga
TEŽKO ODVAJANJE
Gl«jte za besedo "Midy", Čuvajte se pona-
redb.
Xa prodaj v va«h ■ lekarnah.
Uradno popravljanje priimkov
se napoveduje. V januarja je izšel odlok z naslovom "Vrnitev »riimkov družin tridentinske pokrajine v italijansko obliko". Tako se hoče menda vzpostaviti italijanski značaj onih Ladineev. ki sa se ponemčili. (Men pravi, da se razteza odlok lahko tudi na druge pokrajine. Zakon se v Poa-dižju doslej še ni izvajal. Fradni list je objavil odlok pravosodnega ministrstva, ki vsebuje izvršil- j ni pravilnik, po katerem se začne omenjeni zakon o popravljanju ' primkov sedaj sistematično izva- j jati. Za Poadižjem pride na vrsto! Primorje. da se poitalijaučijo slo-i venski priimki. Kdor bi po preiVk-tovi razsodbi o priimku rabil se dalje svoj stari priimek, bo kaz- ' liovan z globo 500 do 1000 lir.
Enoten kruh.
Te dni se prične izvajati zakon
0	enotnem kruhu. Kot moka se po-! rabi vsaj 85 odstotkov žita. Pri žitu. katerega hektoliter ne dosega težine 75 kir. ho dovoljeno mletje na >0 odstotkov. Kruh se bo pekel v komadih, ki ne bodo smeli tehtati nad 200 gramov. Fi-nejša moka se bo smela uporab-;
1	jat i le za testenine. Izdelovanje slaščic in finega kruha je prepo- ' vedano; dovoljeni bodo hiškoti iz enotne moke. Moka za izdelovanje kruha se bo prodajala v plombiranih vrečah. Vršile so se seje pokrajinske komisije za nadzorovanje živil pod predsedstvom pre-1 fekta. Sklenilo *.e je. ugotoviti.' koliko je bele moke. ki se ima razdeliti med pekaj^e./lf ,pe bodo ene prazne, druge pa morda preobložene z moko. S tem se bavi posebna podkomisija.
Smrtna kosa.
I mrl je v (»oriei monsignor dr. Ililarij Zorn, dolgoletni katehet na goriški realki. Dosegel je starost 79 let. Pokopali so ga v Pr-vačini. kjer se je rodil.
Kako fašisti ubijajo eksistenco naših ljudi na Reki.
Peter Draženovič je rodom z Reke pa je jugoslovanski državljan. Ribič je in rihnri že od leta 1!>06. V športnih krojrih jra poznajo kot izbornega boksarja. Nemoteno je prodajal ribe v reški ribarnici. Pred nekaj dnevi pa mu je bilo odvzeto dovoljenje za izvr-šenje poklicnega ^cftl.r.' Draženovič naj odide v Jugoslavijo. Generalni tajnik fašistovskih sindikatov v kvarnerski provinei C Marassi se jt» največ trudil proti Draženoviču in dosegel, kar je hotel.
Draženovič je napravil nato vse potrebne korake pri oblastih, pa <o ga vsi odbili in tudi prefekt. Brezuspešno je bilo doslej tudi \ posredovanje jugoslovanskega ge-n?ralega konzulata. Po jasnih določilih sklenjenih pogodb in konvencij se ne more pegnati Draže-' ... i novica z Reke. Zagrešil ni ničesar
kaznjivega. Xanj se je zlilo samo bedasto sovraštvo nekaterih fašistov brez vsakega pravega razloga. Tako kakor Draženoviča, ho-
d ja]slavnejsa hram na svetu za otroke\ hi gradi močne nosti in jdrava telesa otrokom
Peter Zgaga
*J&crden4 EAGLE BRAND
CONDENSED MILK.
SJov 1
tern
__________lfupo-
JSt&VP&^L	Horn do-
jfaU^3^talte zastonj navcwlila v ma-temem jeziku o hraniti ln skrbet! zase in otroka. Izrežite gXL In poAljite z Imenom In naslo%om. The BORDEN COMPANY Borden Bids., New York
če jo pregnati z lieke vsakega Jugoslovana. Tista 'amicizin' je naj-grša liinavščina.
V Sežani
ni nobenega slovenskega društva. Položaj je tak. da domačini tudi ne morejo sami ničesar ustanoviti. Pogreša se društvenega življenja. Mladina pohaja okoli. Živa je potreba /.a njo društva, seveda slovenskega, (iotovo hi lepo vspevalo in korist bi bila lahko velika. Fašisti sr> hoteli združiti sežanske fante v "Club športi vo sesanese*\ ki bi imel tudi svojo knjižnico in «"-il;dnieo slovensko in italijansko i. X"a prvi sestanek so prišli fantje, na drugi jih ni bilo več.
V klet
gostilne pri Malami v Sežani je prišel na dan semnja mali Stojan Stoll'a in prosil kletarja da mil da poka lice iz steklenice, ki jc stala vedno na enem in istem iim'-stu. Kletar mu je natočil in deček je pričel piti. Prijel ga je kašelj, tekočina mu je zašla v sapnik in deček je umrl. Steklenica je bila zamenjana 7. drugo, v kateri je bila oetova kislina, česar kletar seveda ni vedel.
Biciklist pod avtom.
29-letni Alozij P>mie iz Skrbine. tlelavec v Trstu, se je peljal te dni z bicikljem iz Trsta v Komen. Pri Gorjanskem je jiriclrvel proti njemu avto. ki vozi iz Komna v Trst. Bune ni ni mogel izogniti. Prišel je pod avto. ki ga je zmečkal.
Po
4%
obresti
za vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Naše mesečno obrestovanje je ugodno ne samo ako vložite, temveč tudi ako dvignete. Obresti plačamo za vse pretekle mesece do konca onega pred dvigom. Zato priporočamo vlagati denar pri nas tudi onim, ki ga nameravajo v kratkem zopet dvigniti.
Frank Sakser State Bank
82 Qortiaodt Street
i Hessaaa- ~ '••• • -i^jib^-b-; ♦ ■ .r»y T ■
New York, N. Y.
Dosti se govori in piše o pravičnosti in pravici. \/. nekega nemškega mesta pa poročajo :
—	Tukaj je bil pred osmimi le-ti zaradi umora obsojen na dosmrtno ječo neki človek. Po osmih letih je pa prišla resnica na dan. Pravi krivec se je sam javil. Preveč ga je pekla vest ob misli, da mora nedolžni trpeti namesto nje-ga.
T č-eni jurist i so po dolgem premišljevanju sestavili dokument ter ga izročili ponedolžnem obsojenemu. Dokument ima tole besedilo:
—	Izkazalo se je. da ste bili ponedolžnem obsojeni. V ječi ste bili osem let ter >te osem let imeli stanovanje in hrano, do katere niste bili upravičeni. Ko poravnate stroške za osem let hrane in stanovanja. boste Izpuščeni iz ječe.
*
Avstrijske železnice so bile znane po svoji zanikrnosti. Toda v enem ozirn so bile nzorne: nikjer ni bilo take razlike med prvim, drugim in tretjim razredom kot na avstrijskih železnicah.
Tudi na postajah je bilo v*e lepo razpredeljeno. posebno kar se gotovih prostorov tiče. predvsem prostorov *"za moške" in "za ženske'.
Toda živimo v znamenju napredka.
Sad tega napredka je nov oddelek. Prej je bilo samo dvoje vrati«-. sedaj jih je pa troje. Xa prvih je zapisano "Za moške", na drugih "Za ženske", na tretjih pa "Za uradnike*'.
Torej avstrijski uradnik ni ne moški, ne ženska, pač pa nekaj povsem drugega.
Rojaki, ki >o imeli ž njimi o-pravka. bodo to radovoljno potrdili.
*
Kukluksklanei pravijo, da bo treba deportirati vse inozemce. da bodo ostali v Ameriki samo nto-procentni Amerikanci.
Rog ve, kam bi šli v tem slučaju Kukluksklanei *
*
Na madžarskih vseučiliščih se neprestano vrše boji med židovskimi in katoliškimi študenti. Par-kra'. so bili že Zidje izključeni od predavanj.
Sedaj je vodstvo univerze odredilo. da se morajo dati vsi Židje
ki hočejo študirati na univerzi, prekrstili.
Vsak dan se jih prekrsti na stotine.
Študenti pravijo. da niso na nobeni škodi, če se prekrstijo, dobitka imajo pa toliko, da smejo obiskovati univerzo.
Stvar je torej navidezna že vsaj kolikor se študentov tiče.
Nekaj podobnega je bilo zadnja leta med ameriškimi Slovenci. Večkrat sem slišal koga reči: — K spovedi moram, če ne. me bodo iz Jedliote vrgli.
*
Za Amerikanko. Nemcem in Francozom je neki Anglež preplaval Angleški kanal.
Plaval je skoro štirinajst ur. Dobil je tisoč funtov šterlingov
I nagrade.
Marsikateri slavni učenjak lah-| ko pomisli: — Oh, zakaj sem se t lotil učenja! Plavati bi se učil, pa bi že vsaj lahko živel.
Sedaj ko je Nemčija sprejeta v Ligo narodov, ne vedo njeni člani jo. po kom bi udarili v prihodnji vojni.
Če ne bo drugače, si bodo medsebojno skočili v lase.
*
Kinematografski igralec Lew Ccdy se je poročil z igralko Mabel Normand.
Stvar je bila taka.
Ob desetih zvčeer sta šla večerjat. Večerjala sta do treh zjutraj.
Ob treh zjutraj sta šla po poročno dovoljenje.
Ob štirih zjutraj sta bila že poročena.
Kaj sta pila pri večerji, poročilo ne omenja. ' Toda po mojem mnenju je morala biti močna pijača.

(J L AS NARODA, 1H. SEP. 1926
Zločini pariškega milijonarja.
V jiroMiuli kriminalni aferi Gn\-ot, ki razburja v*o francosko javnost. prihajajo na dan vedno novi momenti. ki dokazujejo, da jt* Guvot zločine«* najtežjega kova. Kazen umora lepe telefonistke Beiilairuet in umorov obeli njegovih žen, ki sta bila ]»otoin obdukcije obeh trupe! dokazana, prii'ojo ateviljte indieije, da j»* bil Gu.v-ot menda eden največjih kriminalnih zločincev, kar jih pozna zgodovina. Preiskava. ki se mrz-
ieno nadaljuje in vodi z vso e-nergijo, prinaša na dan nove strahotne vesti. Že sedaj je videti, da je Gtiyot i>ral rafinirauo vlogo dvojnega življenja. Njegovo pred-iivljfnje skriva celo vrsto zločinov in umorov najbogatejše vrste.
Haš zadnje dni je policija prejela anonimno ovadbo, ki Guy ota obdolžujc eetrtega umora. — Ure za neko prodajalko, ki je bila pred dvema letoma uslužbena pri večjem podjetju na houlevardu Saint Germaine. Nekega lepega dne je mladenka brez .sledu izginila. Dva tetina kasneje so našli popolnoma ožgano truplo v bliž-njem gozdu. Vsa poizvedovanja za storilcem pa so ostalo takrat brezuspešna. Za krivdo Guvot a pa govori dejstvo, da je bil umor iz vrien ua frapantno slieen način, kot je bila umorjena lieulagueto va. Seveda je dokaz teži)k, kei sta minili od časa zločina že dv< leti.
Se težji je zločin, ki je bil izvr sen nad poštnim selom teta 10*2;' v nekem pariškem predmestju Tudi tu prihaja v po štev kot kri vee — milijonar Guvot. Omeuje-nega leta je bil povožen od neke ga rdečega avtomobila. Voznik avtomobila, čigar opis se popol-nouut ujema z osebo <«uyota, j* nato izstopil, naložil težko ranjenega pošlarju ua avto i ti jra txl|>e 1 ju 1 — baje v bolnico. Nejtnane» pa je med vožnjo poštarja zada vil in oropal ter njegovo truph vrgel v Neino. Dva tedna kasneje ko p i sni or K) 6o potegnili iz reke. — Značilno je dejstvo, da je igral rdeči avtomobil glavno vlogo tudi povodom trlefonistke. Guvot naravno zanika vw zločine, vendar Ne mreža tako tesno zadržuje okrog u jejra. da ne bo 11 A* -1 zasluženi kazni.
Poleg umora štirih žen in po i ta rja je Guvot osumljen tudi ro parskega napada na poštni vlak Izvor njegovega bogastva j*1 baje iskati v dr/nem oropanju poštne ga vlaka n« progi Pariz-Lyon.
Približno pred dvema letoma je na tej propi v bližini postaje Gray skočil s tira pariški brzovlak. — Lokomotiva in dva vagona sta se prevrnila Medtem, ko so nepoškodovani potniki hiteli na pomoč pone*rečeneein drugega vagona, sta dva neznanca popolnoma izro-pala |>oštni voz. Odnesla sta okoli 200.00* 1 frankov. Eden potnikov je sicer opazil dva maskirana neznanca. ki sta težak kovinski zaboj preložila iz vagona na avto. v splošnem kaosu, ki je vladal, pa ni polagal na to nihče velike važnosti. Tudi to pot je bil avtomobil rdeče i»oharvan. Kasneje se je tudi ugotovilo, da je bil na vlak izvršen atentat, da je bil zato tem lažje oropan poštni vagon. — V aferi Guvot je vsekakor še pričakovati senzaeijonalnih razkritij. *
Guvot je do zadnjega časa trdovratno tajil umor svoje druge žene, toda usoda je hotela, da se je izdal baš v hipu. ko je naletel na telefonistko Marijo Beulaguet. Dne 29. julija je priobčil neki pariški list dopis svojega poročevalca, čigar podpis Calixte du Rang skriva najbrž manj fantastično osebnost. Durang trdi. da je bil intimen prijatelj Marije Ileu-laguetove in da mu je mladenka nekaj dui pred smrtjo zaupala veliko tajnost. Z Gastonoiu Guvo-tojii jo je vezala uajbrže strašna skrivnost. Bivši borzijanec ji je baje nekoč priznal, da je umoril, svojo drugo ženo. To priznanje je mlado telefonistko tako frapira-io, da spočetka sploh ni vedela, kaj naj počne. Guvot se je najbž pozneje zavedel, da je zakrivil n-| neprevidnost. Da prepreči
NARAVNI NAKIT
posledic«1 svoje neprevidnosti, j telefonistko umoril.
Zagonetka smrti druge Guyoto ve žene Charlotc Karbieiionove je bila v tem pojasnjena. Umoril jo je leta P»21 v Monte Carin. Usodnega dne, ko so našli Charloio s prestreljeno glavo v postelji, je f Guvot izjavil: — Po prihodu v j Monte Carlo sem zaigral večjo vsoto in nekaj dni pred njenim samomorom sem izročil ženi 12.1100 j frankov, ki sem jih hotel imeti v j rezervi. Tu pa tam sem prosil ženo. naj mi da nekaj denarja zal vsakdanje potrebščine. 14. janu- j arja sem jo prosil, naj mi da Pni frankov. Odgovorila mi je. tla jc brez moje vednosti zaigrala ves j Na, sliki vit^io Miss Dorothy Ob denar v igralnici. Naravno, da sem j v Newport Beach. Cal. Razen jo prsteno ozmerjal. Na vse moj. \ očitke ni odgovorila niti z bese-' dico. Odšla je na balkon, kjer je ostala dotlej, dokler se nisem pomiril. Iver sem dobro poznal njen! temperament, sem jo takoj pro-! sil odpuščanja. Pobotala sva se in i šla skupaj spat. Zgodaj zjutraj j sem slišal, da je žena vstala. Mi- Omenta je imel nedavno sejo, na sleč. da gre na stran, se za io ni-! kam<i ie Poslanec Thurtle zahte-sem zmenil in ostal v postelji. —! val odpravo smrtne kazni za stra-Kmalu po njenem odhodu iz spal- j ^opetnost in pobeg pred sovražnice sem zopet zaspal. Ob sedmih nikom- Smrtna kazen naj bi osta-
UUUWHD * •
»raw. •». v.
malih školjk, kar smatra za
arr. sedečo na morskem obrežju kopalne obleke ima na sebi niz najlepši nakit.
STRAHQPETNOST PRED SOVRAŽNIKOM
Vojni oddelek angleškega par-
REDKA ZGODBA
zjutraj sem se pa naenkrat prebudil. Zdramil me je strel, kraj mene je ležala žena s prestreljeno gla vo. —
Ko so ga kriminalni uradnik vprašali, kaj je z revolverjem, s katerim se je žena ustrelila, je into Guvot odgovoril : — Revolver ie bil last moje žene. Hranila ga je kot dragocen spomin na svoje sra prvega moža Jana Dela hay a.
Preiskava je dognala, da so o-siali v revolverju po Charlotini smrti še trije naboji. Izstreljen j« bil samo en naboj. In še nekaj je dognala preiskava, kar je bilo zelo sumljivo. Krojrla. ki je usmrtila Chariot o. ni bila izstreljena v
la po njegovem mnenju saino za zločin veleizdaje ali prostovoljne predaje sovražniku. Govornik je opozarjal na to. da je v telesni konstrukciji in v živčnem sistemu vojakov velika razlika in zato je kruto kaznovati s smrtjo vojaka zato, ker ga priroda ni obdarovala s pogumom. Finančni referent vojnega ministrstva kapetan King je omenil, da je bilo med svetovno vojno ustreljenih samo enajst odstotkov vseh radi strahopetno-sti na smrt obsojenih vojakov. — Kapetan Kinjr je bil na bojišču tri leta in ves ta čas je spoznal komaj <^'set vojakov, o katerih bi laliko rekli, da se niso bali. Od lOOO častnikov in vojakov je bilo
sence naravnost, marveč od sira - „olovo 999 takil), U; so dnbro ob_
tu, za ušesom.
1 čutili, kaj je strah.
Številne okolnosti pričajo o dra-! Poslanec Athlee je izjavil, da mi. ki se je odigrala v spalnici zapusti pogum vojaka cesto tako montecarlskega hotela. Guvot j. j }l5tr0 (]a SP lliti w zaveda, da bo izgubil v igralnici ogromno vsoto, j ustreljen, ako pobegne z bojišča. To ga je spravilo iz ravnotežja. Smrtna kazen ne doseže zaželje-Sklenil je odstraniti ženo kot edi-^ nepa uspeha. Ona je samo dokaz, 110 pričo svojega poloma. Charota da zakonodajalec ni poznal psiho-je mirno spala. 011 pa h< lel ob nje logije modernega vojaka. — Že ni strani. Zunaj se je že danilo. Mojzes je dobro razumel duševno zato se je bilo treba požuriti. Guy- stanje svojih bojevnikov. O11 je ot je oprezno dvignil odejo in jo namreč odredil, naj se vsi straho-poteguil ženi čez glavo. Sprožil jc* petni in bojazljivi vojšeaki vrnejo in strel se ni slišal iz sobe. ker je z bojišča, da bi ne vplivali na svo-bil revolver pod odejo.	1 je sobojevnike, ki ne poznajo ni-
---- kakega strahu. Major Hille je o-
j pozarjai na to. da v prejšnjih voj-
Anglež preplaval kanal.' uah P°lk- ki ie »zgrubil 10 odstot-__; kov vojakov, ni bil več sposoben
DOVER, Anglija. 17. septem- z* b°j- Med svetovno vojno pa so
bra. _ Norman Leslie Dereham.! 0Stah Polki »a	tudi 80
izgubili polovico mož. Sicer pa
najde strahopetni vojak vedno načine in pota, da pobegne z bojišča, ne da bi mu mogli dokazati stra-hopetnost. Odide kratkomalo k zdravniku in naprimer izjavi, da ima neznosne želodčne krče. Poslanec Niant je nagrlašal, da ne-
Estonska vlada je bila prirnora-I na odpustiti iz službe svojega po-j
■	slanika in nekdanjega zunanjega ; I ministra Birka. ker je ta kot po-'
slanik deloval v Moskvi v prid sovjetom in proti lastni državi. —j
■	Ko so ga pozvali, naj se vrne v! j Revel, se ni niti zmenil za to. ,
Po dolgem času so prinesla te dni Izvestja Birkovo izjavo, da je bil radi obolelosti na obisku pri ženinih starših v Ukrajini. Odtod se je hotel v svrho zdravljenja podati v Nizzo, a je spofonia doznal v Petrogradu, da ga domovina dolži veleizdaje in da preži na njega v Evropi neki estonski gene-ralštabni častnik, ki ima nalog ga umoriti. Radi tega se je Birk premislil zapustiti gostoljubno sovjetsko Rusijo in iz varnega zavetišča odpira estonskemu narodu o-či o delovanju njegove vlade. — Navaja, da so se zunanji minister Pij]) in vojaške oblasti prodali Angležem in da vohunijo proti sovjetom. Estonska, pravi, da bo še krvavo plačala te zmote; raje naj bi ostala nevtralna napram veliki sosedi in se otresla hlapčevstva za pad ni Ii sil.
Ta nastop je brez primere v. zgodovini evropske diplomacije, j Navedbe nekdanjega ministra so seveda dovolj fantastične. — Pri vsem tem pa ne odgovori na glavno obtožbo svoje vlade : da je ponudil svoje usluge sovjetskemu u-radn za špijonažo v Evropi, in sicer. ker se je ujel na limaniee svoje sedanje žene. lepotice, ki jo je Birku naklonila skrbna moskovska Čeka. ko je poslanikoval v Moskvi.
iz South End. Anglija, je preplaval danes Angleški kanal od rta Griz Nez. Premeril je pot v trinajstih urah in 56 minutah. Ob devetih včeraj zvečer je šel pri Griz Nez v vodo ter pristal danes tukaj ob desetih in 56 minut. Za
svoje plavanje bo dobil Dereham	.	.
T ,nAn e	1 * * 'kateri ljudje ne smejo plezati na
nagrado 1000 funtov, katero jej	* J .	,
r . , ,.	. ... ,, i stolp ali na visoko goro. ker jim
razpisal list News of the World za ! "	?	J_.
1	i živci tega ne dovomo. lsto velja
prvega Angleža, ki bi porazil re-!
kord Miss Ederle.
tudi za bojni nietež na bojišču.
Hindenburg pri nemških manevrih.
BAD MERGEXTHEIM. Nemčija, 17. septembra. — Ta okolica lepe švabske dežele, kjer spominjajo še vedno mesta iz Srednjega veka na to, da je cvetela kultura že pred davnimi stoletji, nudi sliko, ki spominja živahno na dni cesarske Nemčije na višku sile. Vrše se namreč jesenski manevri. in dve diviziji Reichswehr-ja. ojačeni s pomožnimi četami, v celem 30.000 si stojita nasproti.
Manevri so proračunani na pet dni. Predsednik'Hindenburg jim bo prisostvoval le tekom prvih dveh dni. V nedeljo bo prisostvoval predstavi virtenieberških letalcev, nakar se bo vrnil v Berlin.
Izrecno se povdarja, da nima ta predstava letalcev nobenega stika z manevri. Na temelju določb versaillske mirovne pogodbe je namreč fo prepovedano in generalni štab armade je vsled tega objavil to pojasnilo.
KITAJSKI MOGOTCI
Kitajci so se zadnja leta zelo približali evropski civilizaciji. — Osvojili so si evropske običaje in j njihove primitivne igre so se ve-( činoma umaknile evropskim zaba-; vam. Zanimivo je. da je bivši kitajski cesar navdušen kolesar. — Kdo bi si mogel prejšnja leta mi-' sliti kitajskega cesarja na kole-lsu? Bivši kitajski cesar živi sedaj ' v Tientsinu in se peča s športom. ! pa tudi filmsko umetnost ima zelo rad. V kino hodi skoraj vsak \ dan. Spremljata ga soproga in ljubica. Bivši vladar ima namreč I poleg zakonske žene tudi ljubico in vsi trije se dobro razumejo. — Pri tem pa poseča rad tudi plesne večere v evropskih hotelih in restavracijah, kjer pleše moderne plese.
ROJAKI. NAROČAJTE SE Nil "GLAS NARODA", NAJVEČJI 8X,0Vg U8KT DNE V NIX V ZD* DRŽAVAH.
Požar na Utiku.
Na Ftiku pri Dobrovi je po-setniku Andreju Janukoviču pogorela hiša. hlev in pod. Domneva se da je zlobna roka zanetila požar.
ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI.
ČLANEK 195.
Kondenzirano mleko vsebuje vse vitamine, ki so potrebni za grajenje kosti iii mišic ter se lahko vsakdo zanese na tozadevno vsebujoč« kakovost. To se tiče posebno boljše vrste kondenziranega mleka. Kot pri vsaki drugi hrani, jc tudi tukaj razlika pri kakovosti. Matere naj bi uporabljale kondenzirano mleko. ki <ra zdeluje firma, katere kakovost je priznana. Večina mater izbere Borde-novo Eagle Mleko, o katerem je znano, da nadkriljuje vse druge vrste. Priporočljivo je. da se vedno uporablja eno in isto vrsto. — Otrok je seveda upravičen do najboljšega in nič ni bolj važno, kot primerna hrana, potebno pa te-tekom gorkega vremena.
Otrokovi zobje.
Zdrav otrok dobi svoj prvi zob med šestini in sedmim mesecem. Prvi zobje se imenujejo "melčni zobje" ter jih je dvajset po številu. Velika razlika je v času njihovega prihoda. Zaščita teh začasnih zob je zelo važna. Dvakrat na dan jih je treba čisrtiti s tem. da se jih narahlo ribi je gori in doli /. mehko tkanino al: s koščkom bombaža. ovitega okro«r prsta. Tkanina ali bombaž morata biti namočena v raztopnini boraksove soli. — Zličica boraksove soli mora biti raztopljena v enem pint 11 vrele vode, in ko je otrok starejši, ga je treba naučiti, da se poslužuje zobne krtačice. Zdravje in moč drugih. oziroma stalnih zob. jc odvisno v prvi vrsti od skrbi 111 pozornosti. ki se jo posveča mlečnim, oziroma začasnim zobem.
Drugi, stalni zobje se pojavijo v šestem ali sedmem letu ter jih je vsega skupaj dvaiutrideset. Izvanredno velike važnosti je rudi skrb za stalne zobe. Številne bolezni imajo svoj izvor v slabih zobeh. Zob. za katerega se dobro skrbi, prične redkokdaj irniti. — Priporočljivo je. da peljete otroka vsakih šest mesecev k uglednemu zobozdravniku, ki bo zaustavil gnilobo, ki se je morda že pričela.
Le zapomnite si: — Ena unča preprečbe. je vredna en funt zdravljenja. —
Briandova politika vznemirja kabinet.
Nekaterim franc, ministrom se dozdeva njegovo spravljivo stališče v Ženevi preobširno. — Opaziti je vznemirjenje glede tega, kako daleč bo Šel v svojih pogovorih s Stresemanom.
PARIZ. Francija. 17. septem-— Stališče in nastop zunanjega ministra Hrianda v Ženevi nista bila deležna popolnega odo-brenja v Parizu. Kritike so oja«"ili nadaljni dogodki, tikajoči .se zadržanja nekega francoskega r-;ls|. liika s trgovske ladje "Lotus", govor Mussolinija v Chigi palači in posledice tega govora.
Celo v kabinetu je opaziti raz-cepljenje v mnenju glede primernosti nastopa zunanjega ministra, ki je dal duška svojemu idealizmu in svoji veri. ko je pozdravil dr. Stresemanna in ostale nemške delegate v Ženevi. Postalo je znano. da je bil sestavljen na nekem zadnjem kabinetnem sestanku predlog, naj se pošlje zunanjemu ministru neke vrste navodila glede stališča. katero naj zavzame pri svojem sestanku z dr. Strese-mannom. Predlog pa je bil poražen. ker sta bila proti njemu ministrski predsednik in justični minister Barthou.
Čudno je. da ni hotel pustiti Priand nobenega namestnika, ki bi naeeloval zunanjim zadevam tekom odsotnosti v Ženevi. Kadar zapusti kak minister deželo, je delegiran kak drugi član kabineta. večinoma ministrski predsednik sam. da kontrolira zunanji urad. Briand pa je rajše ohranil vodstvo zunanjih zadev izkljuf-no v svojih rokah. tudi kadar je v inozemstvu, in pogovori Poineareja z italijanskim poslanikom ter francoskim poslanikom v Rimu. so bili vsled tega skoro neofici-jelncga značaja.
T<i akcija Brianda. da skuša o-hraniti strogo osebno vodstvo svojega lastnega departmenta, pa je preje povečala kot pa ublažila kritike glede njegove politik«', ki ni. sodeč po nacijonalističnim. časopisju. le preveč pacisfitična z o/.i-rom na Nemčijo, temveč je bila tudi odgovorna za žaljenja. katera je dobila Francija od Italije in Turčije.
V številnih krogih vsled tega
zahtevajo strožje odredbo ter opu-sitev sedanje mlačne politike. O-paziri j» tudi precej vznemirjenja glede tega. kako daleč bo šel zunanji minister v svojih pogovorih z nemškim tovarišem glede modi-ficiranja porenske okupacije.
Da nima ta okupacija levega brega Kena nobene bistvene vojaške vrednosti ver. si» dokazali preti kratkim uie.rodajui vojaški kritiki. Celo francoski nacijonali-Mi priznavajo, da bi bilo treba to okupaeijo opustiti. Če se hoče lo-gično izvesti Locarno dogovor.
Dementiranje sovražnih demonstracij.
PARIZ. Francija. 1 *». septembra. — Poročila, objavljena v Berlinu, v katerih ^e glasi, da koncentrira Francija <Vt<» na italijanski meji. >0 bila danes formalno dement irana v vojnem miuistr-M vit.
Odpotovali je kraljice v Ameriko.
BFKAIiKSTA. Romunska. 17. septembra — Tukaj je bilo objavljeno. da se bo vkrcala romunska kraljica Marija dne »J. oktobra v Cherbourgu in da bo dospela s svojim spremstvom v New York dne 12. oktobra.
Stari Ljudje, Izčrpani Vsled Živ-ljenskih Skrbi, Najdejo Pomoč v Nuga-Tone.
Je učinkovita in hitra.
TisoČ.-m j. čudovito ii^naKuno v par dnt-h. Xuga-Tone {«>vrne živahnost In m o."* izt'ruunim živcem in mišicam. Helu rd*-.'o kri. močne in snirn^ živce in na čudovit
način poveč-a njihovo moč- vzdržljiv"* ti. Princu*- blažilen seanef, dober trk. dobro pn-bavo, r^d. n stol t.-r ambicijo. — Ce so U<jl»ro ne počutite, je vaša dolžnost.
da jt) poskusite. Vaj* tii<"- ne stane, ako
vam ne stori dobro. Je prijetna za \
vati in poč-utili se boste boljši takoj. CV
vam je če 11 š predpisal vaS zdravnik, po-
)t> «11 pojdite takoj v l«-karn«> in kupilt-
So .Vujra-Tone. Ne sprejmite nadomestil.
j V živ;i j te jo psi r »Ini in «"e s^ ne pniutlte
(boljši In če ne zrU date IfjljSi. nesite ostalo nazaj I-karnar ju. ki vam	povrnil vafi deiiar. (zdeliivatelji Xugra-Tone za-ihtevajo o«l vsi-ii lekarnarjev, da jamčijo 12.1 isto in povrnejo denar. e niste za-jilovoljni. — Priporočena, jamčena in na prodaj v vs. h l"karnali. —Adv'1.
Pozor citatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 5 tem boste V8tregli viem.
Uprava 'Glas Naroda*.
Čitajte te elanke vsa k teden skrbno ter jih ohranite za poznejšo uporabo.
Steve Banovee. Ely. Minn. 50: Maksimilijan Ostrelič. Wvatt. \Y. Va.. $1;
Louis Mayer nam piše iz Cleveland. Ohio: "Tempotoni vam pošiljam svoto $8.65 za Dom slepih invalidov v Ljubljani. Omenjeno svoto sem nabral 11a svatbi Mr. Johna Bonat'a. G223 Glass Ave.. Cleveland. Ohio.
Anton Glažar. 801 Willow Ave.. Hoboken. X. J., $1. John Rolieli. Westline, Pa.. $1.' Denar smo sprejeli ter »a boraoj poslali na pristojno mesto.
Uredništvo. >
Angleški premogarji
bodo vztrajali.
LONDON, Anprlija. 15. septembra. — Eksekutiva angleške pre-mogarske federacije je pozvala danes stavkujore premograrje. naj stoje trdno ter čakajo nadaljnili navodil, da vidijo, kaj bo storila vlada, potem ko so lastniki premogovnikov odklonili vsako udeležbo pri konferenci z zastopniki stavkarjev.
Stavkarji bodo najbrž trdno vztrajali, dokler ne bo izvojevana zmasra.
NAZNANILO
Vsled številnih vprašanj naših rojakov smatramo potrebnim naznaniti, da nima naša banka v Cle-velandu-u n {kakega zastopnika ter toraj tudi gd. Anton Bobek ni zastopnik našega zavoda kot to nekateri domnevajo.
Raditega priporočamo tamošnjim strankam, obrniti se, kadarkoli žele bodisi postati denar v domovino ali potovati tja, naravnost na nas, to je:
K SAKSER STATE BANK
Street,	New York, N. Y.
82
SEZNAM KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE
ki izidejo oktobra meseca.
1.	Velika pratika za leto 1927.
2.	Iz skrivnosti prirode — poljudno
znanstveni spisi.
3.	Juš Kozak; Beli mecesen — povesti.
4.	Vladimir Levstik: Kladivo pravice —
povest iz vojne dobe.
\.S1 oni. ki so plačali članarino, jih bodo prejeli po pošt? naravnost iz Ljubljane. Natančen ča.s bomo že pravočasno poročali. Vsakdo, ki se je medtem morda selil, raora skrbeti, da bo knjige dobil na naslovu, ki ua je naznanil takrat, ko j<> plačal naročnino.
Mi smo posebej naročili par sto iztisov, da lahko ostrežemo tudi onim, ki še nivo člani te družbe. Velika pratika. kakor vse ostala knjige bodo jako zanimive. Ta nam jamči dejstvo, ker so knjigarne v Ljubljani naročile po več izstlsov, ki jih; bodo pozneje prodajale nečlanom po mnogo višji eeni.
CENA 4 KNJIGAM JE v
•1.
Pošljite z naročilom natančen naslov in potriljno svoto X m poslali ram jih bomo poštni7ic prosto, dokler zaloga
ne poide.
Vsa tozadevna pisma naslovite na: \ V
"GLAS NARODA" 82 CortOandt Street,	New York, H. Y.
GLAS NARODA, 18. SEP. 1926
AVSTRALEC
SOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za "GLAS NARODA" priredil O. P.
f Nadaljevanje.)
—	Ti misliš gospoda Jansena, mama*
Gospa Helena je prikimala.
—	Kavno njega mislim. Ai si mor. š misliti boljšo partijo za tvojo sestro 1 Čeprav je le sin rokodelca, je vendar pravcat Kivz ter lastnik dveh grajščin. Z enim udarcem bi bili oproščeni vse bede, če bi poslala Da g mar njegova žena. Prepričana seui. da se jc zaljubil v Dagmar in da nam raditega tako uueto pomaga.
»Sveži obraz Lote je prebledel od razburjenja.
—	Tega mnenja sem tudi jaz. mama. Za božjo voljo pa te prosim, tla ne govoriš o tem z Dagmar. če hočeš, da se bo poročila ž rjiia. Ti bi vse (»okvarila.
—	Zakaj pa .' Ravnokar sem ji hotela povedati, a žalibog je zbežala.
—	Jivala Rogu. O tem ne smeš govoriti z Dagmar. vsaj za en-l.rat ne.
—	Zakaj pa ne f
—	Jaz veni. da mora sedaj Dagmar preboleti težko bol. Vprašala si me. če se zanima za barona Korfa. Mislim, da jo je napravila nesrečno njegova zaroka z drugo.
—	Ti misliš to?
—	Da. prepričana sem o tem. Prosim te pa. da ne govoriš o tem ž njo. Ne omeni ji imena gospoda Jansena kot bogatega snubača. S tem bi dosegla I«1 to. da bi se obnašala napram njemu hladno in odklonjevalno.
Zamišljeno je zrla gospa Helena na svojo mlajšo hčerko ki se ji je zdela naenkrat za leta starejša in zrelejša.
—	Povej mi Lota. če ni gospod Jansen snubač. katerega si lahko želi vsaka deklica?
—	V tem sem popolnoma tvojega mnenja in tudi brez bogastva bi bil zaželjiva partija, a nikakor z deklico, ki jc dala svoje srce že drugemu. Prosim te. da pustiš Dagmar nekoliko časa in počitka. V resnici, jaz sama želim, da bi poklonila gospodu Jansenu svoje srce ter spoznala, kako zel« jo ljubi. Ta dva človeka sta res vredna drug drugega. Nikdo pa se ne sine vmešavati, ker bi lahko to vse pokvarilo ter omajalo zaupanje Dagmar v njega. Povsem mirno lahko prepustiš gospodu .Jansenu celo stvar.
—	On je vendar Dagmar nasproti tako plaii in boječ in dosti časa ne tu ore ni o izgubljati. Mi vendar ne moremo za vedno sprejeti njegove gostoljubnosti.
—	Ne. tega ne moremo. Kljub temu pa te [trosim, da ne mučiš Daguuir in da je ne obrneš od gospoda Jansena s svojim liamigava-nji. IV jo res tako zelo ljubi kot domnevano, bo dospe! gotovo sam do zaželjenega cija.
—	< V bi |»a vedela, da jo ljubi, bi mu prišla nekoliko nasproti ter pospešila stvar.
Pstnici Lote sta se tresli.
—	Kako malo poznaš Daguiar. Rajše bi umrla kot se vsiljevala moškemu. Tudi če bi ga ljubila, bi tega ne storila.
—	Da, ona je čudno bitje. Torej res meniš, da ji ničesar ne povemo.' — je vprašala gospa Helena zamišljeno.
—	Da, mama. to menim. Ti si žalibog že preveč rekla.
Gospa Helena je vstala ter pričela zamišljeno hoditi gorindol. Kouečuo je obstala pred hčerko.
—	Mogoče imaš prav, Lota.
—	Prav gotovo imam prav. In naj pride kot hoče, ti ne smeš zahtevati od Dagmar nikakih nadaljnih žrtev za naju. Dovolj žrtev je že doprinesla. Celo svoje premoženje je dala očetu.
Gospa Helena je zardela ter se obrnila proč. Bolj je namreč vedela, kako je izgubila Dagmar svoje premoženje. Dagmar pa jo je prosila, naj ne obvesti Lote in sploh nobenega človeka o tem. da ne bo ime Aksela Lepograjskega omadeževano s sramoto, da je po-neveril premoženje, katero se mu je zaupalo.
Stokaje je omahnila ua stol. Ni ji bilo lahko zatreti svoj srd proti zamrlemu možu. Ker je bila večinoma ona sama sokriva pri "vsem, kar se je pripetilo, ni hotela s svojimi čustvi na dan. kajti preveč dobro se je zavedata tega dejstva.
—	No, dobro. — je rekla Loti. — pustila bom steari kot so. Mi-Uim pa. da bi bila ti v takih zadevah pametnejša. Te bi se naša upa-i ja glede Dagmar izjalovila, potem boš morala ti pomagati. Nato nam ostane ie še en izhod, da najdemo zate dobro partijo.
Lota je smatrala za pametnejše, da sploh ne odgovori na te besede. Pustita je mater samo ter poiskala Dagmar.
Slednja je stala zunaj na terasi ter zrla predse z nepremičnimi |»ogledi.
Lota jo je nežno objela.
—	Ne jernlji celo stvar tako resno. Dagmar. Maiua ima vedno neizvedljive ideje.
Dagmar je |»ogladila Loto nežno po glavi.
—	Ah, dete. mama ima prav, kajti to bi bila edina pot, da vas zavarujem pred najhujšim. Jaz pa ne morem, — ne moreni.
Kot vzklik so prišle zadnje besede iz njenih prsi.
Lota jo je pričela gladiti po roki.
—	Tega ti vendar ni treba. Dagmar. llodi mirna. Ljubi Rog nam bo že pomagal. Rrez njegove volje ne pade noben vrabec s Ktrehe. In le pomisli, da veljamo več kot navaden vrabec, — je dobavila veselo.
S tem je dosegla toliko, da se je Dagmar nasmehnila.
—	Ali res misliš tako. Lota ?
—	Gotovo, to mislim. Ne vzami stvari tako težko. Ti pa ne smeš misliti na maiuo in name, temveč izključno le nase. In sedaj pojdi z menoj, ffočeva napraviti izprehod po ljubem, starem parku ki ni več naš, in v katerem se ne bova mogli več dolgo izprehajati.
—	Poprej sem hotela pravzaprav govoriti z mamo, da moramo fcedaj preskrbeti stanovanje. To stvar je treba sedaj urediti.
—	Le počakaj že par dni, Dagmar. Povsem mirno lahko iščeva ;as iti ti stanovanje, ne da bi obvestili mame o tem. Najboljše je. če jo stavimo pred dovršeno dejstvo . . .
Ko je bilo urejeno vse materijalno, tikajoče se prodaje gradu, je dobila gospa Helena par tisočakov. Gotov del Te svote je takoj položila na stran za "potrebne" izdatke. Dejanski kapital je izročila na nujno prošnjo Dagmar bankirju Volkmanu, da ga naloži v varnih, dobrih obveznicah. Najrajše pa bi bila obranila denar, da pro-bto razpolaga ž njim. Ravno to pa je hotela preprečiti Dagmr, ki je jjoznala lahotnišljenost svoje matere.
Dagmar se je med tem časom resno trudila za službo, a ni mogla do^aj ie ničesar najti. Baron Korf je prišel s svojo nevesto
na obisk v grad- Na srečo pa «ta bili Dagmar in,Lota ravno odsotni, ker sta iskali stanovanje v mestu. Vsled tega jima je bilo prihranjeno pozdraviti barona in Lizo kot zaročeni par.
Par dni pozneje so bile povabljene dame tudi oficijelno na kosilo v gradu Jansena. Našle so Jansena in njegovo mater skrajno ljubeznjiva. kajti go»pa Ja aii je že vzljubila Dagmar in njeno se-setro. dočim ni hotela imeti uosti opravka z gospo Heleno.
Nikdo ni govoril o predstoječem odpotovanju dam z gradu.
(Dalje prihodnjič.)
Starokrajska porota.
Ctlje, 1. stpt. Danes popoldne .se je vršila j razprava zoper Antona K rajska, 21-letnega samskega rudarja V
se je on nedavno izprehajal z nekim drugim dekletom. Očitala mu je tudi, da jo celo okrog obrekuje in sramoti. V drugem ptemu z
Trbovljah. Obtožen je bil hudo-! dne 3. avg. 1926 mu je delala še deLstva umora, ki ga je izvršil v, hujše očitke. Pismo se glasi do-noči dne 14.-avgusta v nekem ga-1besedno sledeče: V življenju sre-ju pri Trbovljah, kjer je ustrelil j čas marsikoga. Prosila sem te za svoje dekle Štefanijo Kralj.	par be.sed, obljubil si mi, da pri-
Iz obširne obtožnice podajamo j deš. Zakaj Te ni bilo* Mogoče si sledeče zanimive podatke: Obto- j imel strah, da bi Ti padla okrog ženec trdi, da se je seznanil h | vratu in Te prosila ljubezni. Ne Štefko Kralj dne 17. maja 1925 boj se, Anton, imam še toliko žen-na rudniški separaeiji v Trbov- skega ponosa v sebi. da ne bi sto-ljah, kjer sta skupaj delala. Ker se je v njo zaljubil, jo je zasledoval kake tri tedne ter ji ponudil ! marca 1926, kaj si takrat govoril'
ril tega, čeprav bi duševno trpela. Anton, ali se spominjaš 17.
tudi zakon, s čemer se je Kraljeva popolnoma strinjala. Bila je do takrat poštena, čedno in dobro dekle in tudi on jo je baje hotel poročiti, ker je bila lepega vedenja in mu ni dala nikoli povoda za ljubosumnost. Ta neskaljena ljubezen je trajala skoro leto. Zaljubljenca sta se večkrat shajala na ravno Istem kraju, kjer je dne
Pomisli! Jaz se spominjam vsega, zato se mu čudno zdi. zakaj ta molk. Ce Ti nisem ugajala, povedal bi to meni, tako se pa izraziš napram drugi osebi, kaj boš Ti z menoj. Da sem preslabotna za Tebe, -to vem in da nimam tistega lepega rdečega obraza, a vkljub temu živini. Oprosti mi. da Ti pišem, ne morem Več molčati, S
14. avgusta tako tragično končalo ! spoštovanjem Štefi." Na to pismo mlado življenje Štefke Kralj. Ker je povabil Krajšek Štefko Kralj so baje ljudje brusili jezike, sta ! za .soboto zvečer dne 1. avgusta se po obtožence vem .zagovoru nato na kraj svoje mlade sreče in jo
zmenila, da se ne bosta več pozdravljala, ako se bast a srečala na kakem javnem prostoru. Od tega časa naprej .se nista več shajala, le koncem julija enkrat se se srečala in mu je Štefka Kralj oči-
tam ustrelil.
Mati rajne Ana Kralj je izpovedala, da ji je bilo ljuba vno razmerje njene hčerke z obdolžencem znano, da pa ni nikdar branila svoji hčerki, da se ne bi poročila
tala, da .se je le namenoma izogib- j 3 Krajškom. Bil je tudi dvakrat lje in ž njo nič več ne govori. Dne pri materi, ne da bi bil prosil za
9. avgusta ji je baje napisal in odposlal po pošti pismo z vabilom, naj pride v sobto, dne 14. avg., t. j. usodepolnega dne, zvečer med 8. in 9. uro na kraj nujnih običaj nlh sestankov v gaj ob Za t a« novi ce^ti. Lstega dne je Krajšek dvignil svojo plačo, šel z nekim svojim prijateljem v neko gostilno in vzel, ko se je spomnil na naročen sestanek, na svojem sta-
roko njene hčerke. Ko se je obdolženec Štefke Kralj izogibal, je ta prikrivala resnico tudi svoji materi.
Priča Marija Prelogar, ki je bila dobra prijateljica Štefke Kralj, je izpovedovala, da ji je rajna vse zaupala, pred kakimi tremi te<ini pred smrtjo pa tožila, da Krajšek ž njo že od 1. marca ni več govoril. Skupno sta tudi se-
novanju nabasan samokres. Vta- i stavili pismo dne 3. avgusta in knil ga je v žep baje zaradi te- j Štefka Kralj je priči tudi pove-ga, da bi se ubranil kakega pi- dala, da jo je obdolženec plsme-
janca, katerih je ob sobotah mnogo. Med potjo je došel St. Kralj ter se podal -ž njo na dogovorjeno, kakih 15 minut oddaljeuo mesto. Oba sta bila dobre volje. Ko
no povabil na sestanek.
Priča Pavla Valjevec se je poznala s Štefko Kralj 6 let. Ta ji je meseca marca potožila, da jo obdolženec (zapušča, ona pa da
Pokazalo se je tekom preiskave, da se je Krajšek svoje prve ljubezni naveličal in se je hotel
trdili z 8 proti 4 glasovem. Tako zagovornik dr. Karlovšek, kakor tudi državni pravdnik dr. Rus sta
Štefke Kralj na vsak način o- j imela zelo temeperamentne govo-tresti. Da je zagovor glede pri- re in je bila porotnikom, kakor je krivanja ljubezni pred ljudmi iz-[razvidno iz glasovanja, odločitev mišljen, dokazuje vsebina dveh j očividno zelo težka. Krajšek je bil pisem, ki jih je pisala Štefka!na podlagi izreka porotnikov ob-Kralj obdolžencu. V prvem pismu J sojen v smrt na vežalih. Ko je sli-dne 1, marca 1926 mu očita, da sejšal oheodbo, je prebledel in na čuti prevarano in zapeljano, ker j vprašanje predsednika., ali kazen.
•	'	■	* %V«»•	.1 . - . - f / -
NEPREMAGLJIVI
Soccer-Football "Iron Team" A. C. Sparta iz Prage ua Ceho-slovaškem, ki je ravnokar pričel svojo turnejo po Ameriki, je prvak Evrope. Poznani so pod imenom : 'Nepremagljivi" in bodo pokazali v New Torku, Clevelaudu. Detroitu, Chieagu, St. Louisu iu drugih mestih, da jc ta njih na-
pa je prišel razgovor na zakon, ga ima zelo rada, čeprav je ne-mu je baje Štefka Kralj odgovo- stanoviten. Povedala ji je tudi, da rila. da ga ne more vzeti, ker ji že dolgo časa ž njim ni nič govo-mati v to ne privoli. Krajšek ji rila in da je bil njen prvi fant. je nato izjavil, da si mora vzeti Priča Rudolf Krajšek je nekoč v tem slučaju življenje, ker brez pred dvema mesecema vprašal ob-nje ne more živeti. Štefka Kralj dolzenea, če se pripravlja s Štef-je nato odgovorila dobesedno: — ko Kralj na ženitev. On pa ga je "Pusti mene, da si rajši jaz vza- zavrnil z besedami: "Jih je do-mem življenje, rajši umreui jaz/sti — veliko bab." Priča je dobil a ti boš živel." On ji je nato od- utls, da se je obdolženec Štefke govoril, da raje vzame življenje naveličal. Priča Marija Polšak po-najprej njej in potem sebi, da zna obdolženca že 6 let. Zaupal ji gresta vkup na drugi svet. Po teh je svoje razmerje do Štefke. Kralj besedah je potegnil samokres in ter tožil, da je nesrečen v ljubega .sprožil v tik pred njim stoje-'zni in da se je nesrečno zaljubil, čo Štefko, katero je zadel v levo Dne 10. avgusta je povedal, da se prsno .stran. Zakričala je baje še bo poročil, ni pa imenoval neve-"O Jezus!" in se nato zgrudila ste.	%
vznak. Nameril je nato še samo-] Orožniki samokresa niso mogli kres na svoja prsa, ali ta mu je najti, čeprav je bil prostor takoj odpovedal, v.sled česar, ga je za- zastražen. Gotovo je obdolženec vrgel. Odšel je nato proti Trbov- samokres po zločinu zavrgel, da ljam in povedal Rudolfu Kraj- J se ne bi mogla dokazati njegova šku, da je ustrelil Štefko Kralj, trditev, da je hotel ustreliti tudi Obdolženec trdi, da 9. avgusta, sebe, da pa samokres ni več funk-ko je pisal Štefaniji Kralj in jo1 eijoniral. Po pričah se zatrjuje, vabil na sestanek, še ni imel mo- da so ljudje Štefko Kralj visoko rilnih namenov. Priznava pa na cenili. Krajška pa smatrali za ve-drugi straui, da je imel namen jo likega sebičneža. Obdolženec je bil usmrtiti, če bo videl, da se mu ne pred in po umoru zelo miren in posreči jo vzeti za ženo, ker nje- je ostal vpričo orožnikov na kraju na mati ni hotela privoiiti v poro- zločina izredno hladnokrven, ko.	■ j Pojotnikpjjrqe bilo stavljeno
Temu obtoženčevemu zagovoru (samo eno glrfvno vprašanje glede pa nasprotujejo razne ugotovitve, hudodelstva umora, ki so je po-
slov upravičen. Tukaj v Ameriki bi morali dati isti naslov,Triner-jevemu Grenkemu Vinu. Zadnja tri desetletja se je pojavilo več posnetkov, toda vsi so zopet izginili. kajti ljudje ni mogoče varati. Noben posnetek ne more dati takega učinka kot Trinerjevo Grenko Vino v slučajih zaprtja, slabega teka. slabe prebave, glavobola, nespanja iu Klicnih želodčnih bolezni. Ako vas nadleguje jesenski revmatizem ali nevralgi-ja. preženi ju s Triner's Liniment ! Vsak lekarnar ima v zalogi Tri-nerjeva zdravila ; ako pa ne. pišite na Joseph Triner CompauV, Chicago. 111.
—A«1 v't.
sprejme, odgovoril: "Ne!" Navzoči avditorij je sprejel, ,pb$iOjJbp z mešanimi občutki na znanje.
Romanje na Svetogoro
iz Slovenije se je napovedalo za konec avgusta. Romarji si hočejo ogledali tudi bivša bojišča.
POZIV SLOVENSKIM PEVCEM V AMERIKI!
Ko sem prišel pred osmimi meseci iz Amerike v domovino, me je kot starega pevca in bivšega dolgoletnega predsednika pevskega društva "Slavec" v New Yorku zanimalo, kako delujejo pevska društva v Sloveniji. Obiskal sem razne koncertne in pevske prireditve in sem se prepričal, da Slovenci še vedno radi in z veliko vnemo pojo ter da pevska društva lepo napredujejo.
V Ljubljani prirejajo koncerte: pevski zbor Glasbene Matice, pevska društva Ljubljanski Zvon, Ljubljana, Slavec, Krakovo, Trnovo. narodno želez, glasbeno društvo Sloga itd. Posebno delavno je pevsko društvo "Ljubljanski Zvon", ki izdaja nove pesmi in tudi glasbeni list "Zbori", Ei prinaša nove pesmi za moški, mešani in ženski zbor ter ima književno prilogo. Za Ameriko stane naročnina na ta mesečnik 80 Din.
Jako bi priporočal vsem našim slovenskim, hrvatskim in srbskim pevskim društvom v Ameriki, da se na ta list naroče. V njem bodo dobili nove skladbe, hkratu- pa tudi pregled o delovanju pevskih društev v domačih krajih, pevo-vodjem pa bodo v poduk zanftnivi članki v "Zborih". Ako bi se vsak pevec naročil, bi imel note takoj pri rokah, ker jih "Zbori" vsaki mesec prinašajo in ne bi bilo treba tistega dolgodčasnega prepisa-vanja ter čakanja. Note so lito-grafirane in tako razločne, da je veselje" pogledatoi. V tej mesečni reviji boste našli iudi mnogo poduka o slovenski glasbeni literaturi in se sploh, seznanili z novimi, modernimi slovenskimi kompozicijami.
Naročnina se lahko pošlje potom
Frank Sakser State Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.
na g. Zorko Prelovec care of Mestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana.
Najbolje je, da se več pevcev skupaj naroči in pošlje imenik z natančnimi naslovi g. Preloveu. S pozdravom
_______ Joža Items..
Kretanje parnikov - Shipping News
ti. septembra:
Raaolute. Cherbourg. Hamburg. H. septembre:
B«ren*aria, Cherbourg; Arab!« Hamburg; Pre«. Hardin«. Cherbourg.
Bremen.
S3, septembra:
Thur.nxia. Cherbourg. Hamburg.
M. septembra: Franca. Havre.
tt. septembra: Muenchen. Bremen.
t*, septembra:
Mauretanla. Cherbourg: Geo. Waah-In^ton. Cherbourg, Bremen.
SO. septembra:
Martha Washington. Trat; Columbus. Cherbourg, Bremen.
2. oktobra
Paris, Havre: Leviathan, Chrt" -Loure; Olympic. Cherbourg.
6.	oktobra:
Aqultana, Cherbourg; Pres. aevelt, Cherbourg. Bremen; Derff-Hnger. Bremen. '
7.	oktobra: Bremen. Bremen.
9. oktobra:
Majestic. Cherbourg.
13.	oktobra:
Berengaj-ia, Cherbourg: Suffren, Havre; Republic, Cherbourg. Bremen.
14.	oktobra:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen.
16. oktobra:
France. Havre; Homeric. Cherbourg.
19.	oktobra
Pre.xidente Wilson. Tret.
20.	oktobra:
MaureULnia. Cherbourg: President Harding. Cherbourg. Bremen.
22.	oktobra:
'La SaVoie. Havre; Thuringla. Ilumburg.
23.	oktobra
Paris, Havre; Leviathan, Cher-, bourg; Olympic. Cherbourg; Berlin.'
Cherbourg, Bremen. 27. oktobra:
Attultanla. Cherbourg; Geo. Wash-
ington. Cherbourg, Bremen; Columbus, Cherbourg. Bremen.
29. oktobra:
DeutschkLnd, Hamburg.
«v. oktobra:
Alstje«.tic, Cherbourg: Da Oraaae. Havre; Luetauw. Bremen.
2.	Novembra:
Rol uJK-e, Cherbourg, Bremen.
3.	novembra:
berengaxta. Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Free. Roosevelt, Cherbourg. Bremen.
8.	novembra:
France, Havre; Homeric, Cherbourg; iluenchen, Cherbourg. Bremen.
9.	novembra: Dertflinger. Bremen.
10.	novembra: .
iLtturetania. Cherbourg; Republic, Cherbourg, Bremen.
12.	novembra:
Cleveland, Hamburg.
13.	novsmbra:
Parit., Havre; Leviathan, Cherbourg; CUyinF'ic, Cherbourg. Bremen.
Bremen.
15. novembra: Suffren, Havre.
17. novembra:
Aquitanla. Cherbourg; Prea. Hard« Ing, Cherbourg, Bremen.
19.	novembra:
Martha Washington. Trst: Westphalia, Hamburg.
20.	novembra:
Majeatlr, Cherbourg; Stuttgart. Cherbourg, Bremen.
24. novembra:
Berengarla., Cherbourg: Lg Savole, Ha.vre; Georg« Washington, Cherbourg. Bremen.
26.	novembra:
Albert Hallln, Hamburg.
27.	novembra:
France, Havre; Homeric, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen.
1. decembra:
MauretiUUa, Cherbourg; pr*». Roo-
sevelt, Cherbourg, Bremen.
SAMO 6 DNI PREKO
■ ogromnimi paniki na olj«
FRANCE 25. sep.; 16. okt.
PARIS 2. okt. — 23. oktobra. Havre — Pari&ko pristanišč*.
Kabine tretjega raareda i umivalniki ln tekoCo voda *a 3, 4 alt • oaeb. Francoska kuhinja ln plJaSa.
SreiusHJfrta
It »TATE «T..	NEW YORK
all lokalni agentj«-
V IN IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA
RESOLUTE. RELIANCE ALBERT BALLIN DEUTSCHLANO
hamburg
Kafil parnikl na tri vijake
cleveland, westphalia
THURINGIA
EVROPSKA POTOVANJA POD OSEBNIM VODSTVOM
$ 198 —
Iz NEW TORKA do LJUBLJANE k* NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek posebej.)
TEDENSKA ODPLUTjA Za povratna dovoljenja in «rlige Informacije se obrnite na lokalnega agenta ali na
Hamburg - American Line
United American Lines, Inc. General Agenta 35-39 Broadway, New York
CUNARD
V JUGOSLAVIJO
preko Cherbourg - Francija
Potujte s Cunardovinti ekflpreanl-
nii parniki:
AQUITANIA BE&ENGA&IA MAURITANIA
Od plutje iz New Yorka vsako »redo.
Manj kot 6 dni na morju — do
JuKnaUvlJe osem ln pol «l«>e. lx-
vrstne kabine lil. razreda za dva,
Štiri ali it-st potnikov.
Nenadkrlljiva Clstoba. Obilna In It-
borna tirana.
Za nadaljna navodila vpra&ajte svojega agenta, alliv pa pi&lte naravnosti
na —
CUNARO LINE 25 Broadway	New York
POSESTVO NAPRODAJ RADI BOLEZNI.
Radi bolezni prodam posestvo bli-zo Kranja, dve hiši, dva skednja, dva hleva, vse poljedeljsko orodje. elektrika, vodovod, 13 glav živine, za 125 mernikov posetve. 10 gozdov, 5 travnikom. Natančna pojasnila daje: Frank Košnik, 1317 East 55th St., Cleveland, O.
NAZNANILO.
Našim naročnikom t državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih ho t kratkem obiskal zopet na* znani zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na ro ko, ter pri njem obnovijo naroč nino.
Upravniittvo.
POZOR ROJAKI 1
Prosta poni glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro ivečer v ljudski Šoti itv. 62 Hester & Essex Street Hew Yorfc City.	T
> Vprašajte za zaupnik* Legije u Ameriško Državljanstvo.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati r stari kraj, J« potrebno, d* Je pou-Cen o potnih lUtib, prtljagi ia drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne Izkušnje Vam ml zamoremo dati najhulj&t pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke.
Tudi nedr2avljanl za morejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washington, bodisi za eno leto al! 6 mesecev ln se mora delati pso-Snjo vsaj en mesec pred od pot ova. njem ln to naravnost t Washing-ten, D. G. na generalega naselni* Skega komisarja.
Glasom odredbe, Id je stopila t veljavo 3 L julija, 1936 se nikomur več ne pofilje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posllec osebno, bodisi v najbliinjl naselnl-Skl urad ali pa ga dob! v New Veku pred od potovanjem, kakor ket.^ v profin j i zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Sell dobiti sorodnike aU svojce lz starega kraja, naj nam prej pl.se za pojasnila. I« Jugoslavije bo. pripufičenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane. ki žele dobiti sem starifie ta otroke od 18. do 21. leta ln pa n poljedelske delavce.
Amerlfikl džavljanl pa zamorejo dobiti sem Sene In otroke do 18. leta brez da bi biU Šteti t kvoto, potrebno pa je delati proSnjo ▼ Washington.
Pred no pod vzamete kaki korak, pifilte nam.
FRANK SAKSER STATE BANK
t^COBHAyw w. NEW ¥ASK
- —- o« .tii i ij!
aya i