trst, sobota 28. februarja 1959 Leto XV. . st. 51 (4205) PRIM3 n «J DHEVMIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.63», 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini ^NiSTVO; UL. MONTECCHI št. S, II. nad. — TELEFON JMOI IN 94-638 — PoStnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA B. 2« Ki, jj| j«.i Ltvm si. 9, ii. nsKi. — s-hiui in s*-oji °ttAŠ0V- 7 ~ Podružniica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 tn od 15. do 18. —' Tei. 37-338 — ' CENE • Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številna mesečno 100 Ur. letno 1000 Ur— FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 zaupnico vladi je glasovalo jU), PL1, PNP, PNM in MSI, 333 poslancev proti pa 248 Togliatti poudarja, da se vlada ne zaveda težav notranjega in mednarodnega položaja - Segni prikriva desničarstvo nove vlade s sklicevanjem na De Ga-sperija in Vanonija - Govor južnotirolskega poslanca Ebnerja krat PrSra in S0Cial‘ , p, Preti glaso t c T0gliat°u ai|Jem govoril iL^gniilv ,kl Je deial. da ti* nnt.-^- vlada ne zaveda oin mednar°d- Š} ;..sPosnt>-. °bstajajo sile, ki ? T°gUatt- r?Šiti mir- ie de-S gled! • m dodal da se N„ . ____________ bilnak?1^ v,Bonnu ne pa Pj ^voda, (jae ja^n.e Tirolske ne !Iei° Piam S0 razpi- i h., ‘"amen v n __ Narif^j končno ie vnovič )< t oovo’ „ se bo KPI oorila I, I!l!o več; ntarno levi' lJ. NC£no' _ . ^ u»SEpe> ki so -ilh in soeiii- dosegu komu- ST^o Do?, V* katere ie "j |.lt,ienu sni;®,. na enotnost a C0Vanjem°Cl'’dstov je pred ^.Lelio l°!°nl. tudi po- Basso,“ki Je na- V bodo socialisti - > Proti. fe***« d»”aniu današnje !’ pl' Poslan6 oglasil južno-^er v.n.ec «Volkspartei» ntia Uf °brazložil. za- > lij 11 »lasov6 - Mžnotirolski iifihJ1! v p-)*®/8.!! proti: ltali- ^jWvGrubernIZV^Šila sP°ra-■ EN ]er^e Gasperi in 'jo4;J?0stavi j se vpraša- jfW 4aSrpP,Ied mednarodno »te81?™*' p°- '1- i „ Pokra i Pollcajev v bo- 'atkf^enta J .2ahteval ie boi-. Predlo*’ aj odobri zalogi te 0 P0P0lni av-4? 11 iz-- kra3ine. Ko je swL(!italiianska na- ton:sirili- lj4tI1SKa na_ '•ni?’ in !La,> so demo- pUjjJe Prekind,sednik Leone „?l!, ko je dejal » Namesto Visoko W .,e» c “ '.iit1aliiaCnskifl?i uporablja •1&1. j- Kl lzra^ lTKr,0». p PtuV’ 0a ap ,laraz- Ebner Sip, nio Poiit-lrinia z vlad- sni’-da j0 u lko> vendar pa lio o sil, 1° Mogla izvaja- (S».. ,1*a” "X"’1- ,Cl "e zahtek*-’ da Južn°- htevaJ° nič izred- monarhofašisti '"•mi,! nega, temveč samo tisto, kar jim pripada in kar jim je bilo vzeto za časa fašizma. Za izvajanje pariškega sporazuma pa morata skrbeti obe državi: Italija in Avstrija, kar je povzročilo med demokristjani in desničarji ponovne proteste, ki pa so naleteli na proteste na levici. Odgovoril mu je takoj demokristjanski poslanec Gui s pozivom, naj ne uporablja «žaljivih primerjav s položajem manjšin v drugih državah«. Za Guijem je odgovoril dis-kutantom predsednik vlade A. Segni Med govorom so ga večkrat prekinili levičarski poslanci. Na očitke, da ni obrazložil vzrokov krize Fanfa-nijeve vlade je dejal, da je io obrazložitev vseboval tisti del njegovega programskega govora, ki je obravnaval položaj v parlamentu. Izjavil je dalje, da se vlada zaveda hudih vprašanj, ki jih namerava rešiti in da je prav zaradi tega pristala na tak program, ki «sloni na stvarnosti in postopnosti«. Poudaril je, da njegova vlada nikakor ni prehodna in da sploh ni govora o bližnjih volitvah. Nato je branil Skupno evropsko tržišče in dejal, da začetek izvajanja sporazuma o njem Italiji ni škodoval. Glede Južne Tirolske je rekel, da nima’ kaj pripomniti k tistemu kar je že v programskem govoru povedal. Precejšnje zanimanje vlada za jutrišnji demokristjanski sestane'«, na katerem bodo razpravljali o rešitvi vladne krize, o Fanfanijevi ostavki, imenovali bodo novo tajništvo in določili datum prihodnjega kongresa KD. Predpostavlja se, da bodo povabili Fanfa-nija, naj ponovno prevzame funkcijo političnega tajnika, česar pa Fanfani zelo verjetno ne bo sprejel. Zato se predvideva, da bo novi tajnik Moro, čeprav levica zahteva, naj bi tajništvo ostalo kolektivno, kakršno je sedaj ali pa, da bi bil za organizacijskega tajnika imenovan fanfanijevec Salizzoni, ki bi pripravil teren, da bi kongres ponovno izvolil Fanfani-ja. Fanfanijevi nasprotniki zagovarjajo predlog, da se kongres, ki je bil določen za april, odloži do jeseni, levičarji pa vztra.i rjo pri aprilu, najpozneje pa naj bi bil kongres v maju ali juniju. Precejšnjo pozornost vzbuja kongres radikalne stranke, ki bo trajal do nedelje. Poročilo je prebral tajnik Arrigo Olivetti, kd je poudaril, da je položaj drugačen kot je bil takrat, ko se je stranka ustanovila, ker je PSI začela izvajati novo politiko in zato bodo odnosi radikalov do PSI drugačni. Zahteval je: preklic fašističnih zakonov,’ upravno avtonomijo, davčno, birokratsko in šolsko reformo, gospodarski načrt in poseg arzave za rešitev ključnih vprašanj v gospodarstvu. Vodstvo Matteottijeve MUIS pa sporoča, da je bilo doslej ustanovljenih 68 pokrajinskih odborov MUIS, svoj pristop k novemu gibanju je sporočilo 370 članov pokrajinskih odborov in 308 sekcij PSDI, dalje 244 občinskih svetovalcev, 15 pokrajinskih svetovalcev in dva deželna svetovalca v Poa-dižju. Na številnih pokrajinskih zborovanjih pa so ugotovili, da se organizacije MUIS ustanavljajo v vseh ostalih pokrajinah. Medtem pa so nekatere skupine dijakov v Rimu ponovno demonstrirale zaradi Južne Tirolske, a jih je policija razpršila. Iz Fogge pa poročajo, da so srednješolci, ki so včlanjeni v «Giovane Ita-lia«, blokirali na raznih srednjih šolah udeležbo dijakov pri pouku. Pri tem je prišlo do incidenta ker so demonstranti napadli levičarske dijake, ki so delili letake proti krščanski demokraciji in desnici. Na te demonstracije so od- govorili — kot poročajo z Dunaja — avstrijski študenti, ki so v znak protesta sklenili prekiniti vse kulturne in športne odnose z italijanskimi dijaki. Do incidentov je prišlo tudi pred prefekturo v Sieni, kjer se je zbralo okrog 800 brezposelnih rudarjev zivosrebrnega rudnika v Amiati. ki jih je policija napadla. CGIL je proglasila za jutri 24-urno stavko, ki pa se ji demokristjanski in socialdemokratski sindikat ni pridružil. A. P. ««——; iiiiiiiimiiniiiimininimiiiiiiiiHMiitiiiiiiiMiiiiiiimiHiMiHiunimiiiHuiiiiiiHMiiiniMiiMiiMt Dr. Loj z Kraigher včeraj pokopan Od pokojnika so se z govori poslovili član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, univ. prof. dr. Jože Rant ter književnik Beno Zupančič LJUBLJANA, 27. — V kras- be začel sprevod pomikati nem sončnem dnevu so danes v Ljubljani pokopali književnika, javnega delavca in zobozdravnika dr. Lojza Kraigherja. Poleg sina Bonsa, predsednika Izvršnega sveta Slovenije, ter ostalih članov družine in številnih sorodnikov se je pogreba udeležil predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, številni člani Izvršnega sveta Slovenije, ljudski poslanci in javni delavci. Posebno močno je bilo ?ia pogrebu zastopstvo slovenskih književnikov. Posmrtne ostanke pokojnika so malo pred četrto uro prepeljali z Zal pred pokopališče na Viču, kjer je bil postavljen o,der. (Dr. Lojz Kraigher je sam želel biti pokopan na tem pokopališču poleg svoje matere). Častno stražo ob krsti so imeli književniki. Tu se je od pokojnika prvi poslovil Franc Leskošek, ki je v svojem govoru poudaril zlasti socialistično zavest dr. Kraigherja, ki je prihajala do izraza tudi v konkretnih dejanjih že davno pred vojno. Za njim. je spregovoril še zdravnik univ. prof. Jože Rant. Pevski zbor, ki je začel pogrebno svečanost z žalostinko, je sedaj zapel drugo pesem v slovo, nakar se je ob glasovih god- proti grobu. Tu pa je imel zadnji govor književnik Beno Zupančič, ki je orisal pokojnika kot človeka kremenite ga značaja. Ko je godba igrala zadnjo žalostinko, je truplo sprejela vase slovenska zemlja, ki ji je posvetil vse svoje plodno življenje. 1» Tito v Alepu '""■■luninim,, ■im"""""................................................................................................................................... min.................................Hlinil................................................................ ] pripravljajo nov poizkus Ustrelitvijo rakete mimo Lune ^knjiga o vesoljskih potnikih in o življenju na Luni 27. _ “de V^hiov1, .lpZak približno N5 7 nedeuPri.Prav,ia. da I starosti javili za vesoljska po- k« 1 fini.,. U“1jO 17cti.nl: _I L__________________ .r nlmnin n iho- Arne-1 da so se prostovoljci različne nov j tovanja, čeprav nimajo nobe- uOhi. ^ Čt k n T l K1 i f-1 K rt „ iamchia rt Tlrt V r U t lfl 1 D3 'C m, ki.?a3"bi letel ■k« so 1958 °r Pri iz-•elita «Pio )° izvršili 6. Z\ «Jnr,S at*ristopenj / !Ve8a unon ti« _ poi»v,n II*’ na" r1 krožnn P°st«viti Tatem02n° Pot okoli V°t M' ne da bi / > ‘^r^l haU7 '““ii1 Pri prejš- “Pioneer lil« oziroma nega jamstva o povratku na Zemljo. Prva potovanja bodo izvršili na Luno, ker je ta naj; bližja Zemlji in ker so pogoji na njej bolj znani kakor na drugih planetih. Kar se tiče življenja na Luni, piše avtor: «Ni pričakovati nobene zemeljske ugodnosti. Življenje na Luni bo trdo in človek si bo moral preskrbeti vsako stvar za svoj obstoj.« 191.728 kUome3 C*k v-°- Terto•se ie vmil ?v' kino jS?)_je raketa af It« V- . er so raketo &PHerrIVU.i.P?lzku8 metrov. Po- »ry;>ed' ^er s Sil®1 ta^rabiln.8 meseC(>- i# s sat«rte «Jur, teme|i- ’>vJ»ti»- ’It «P;„Unon». ki CSi ISl>aia ?®"eer 111», ve-V» Nku ‘Plitev kot v0>,I>SoPr6d bližnjim KNi Vm'm- - lzslreli- k|f.bo . 1 |( j 0 Meseca. A >Sec tr*V rio rt*l'‘ va>rl.t^ ,ki-l0Kl’a- Srti Wa-361 kili 0 tezo im s 1“ P,0nct 1«, ■ s°nca. Sij ž^Abik u(° medtem, t V > J”’* napravil HjA PtaSetih °*ov okoli . Mesecih m SI $tV>n«ve'“nes iz' Ve,na knji- Pni ^ivTi^ikov^ skupme ^ 1 v a Luno, a 'V^lnih bi Oil; z,n piše Sovjetski načrt predvideva, ,da bodo majhne skupnosti na Luni prvotno živele v posebnih lunskih šotorih, pozneje pa v stalnih podtalnih stanovanjih. Živila si bodo priprav ljali sintetično, pozneje pa bodo lahko organizirali posestva z živino. Luno bodo pozneje uporabili kot vežbaiišce za astronavte, ki bodo potovali na druge planete. Pozneje bodo v vesoljstvu postavili otoke kot postaje za oskrbovanje ALEP (Sirija), 27. — Na poti po Siriji je predsednik Tito s svojimi sodelavci ter v spremstvu Naserja in jemenskega princa El Badra prispel včeraj popoldne v Alep, kjer ga je prebivalstvo na vdušeno pozdravilo. Na vsej poti od Hame do Alepa, dolgi 20 kilometrov, je kolona avtomobilov vozila skozi gost špalir ljudstva. V mnogih krajih so se avtomobili le s težavo prebili skozi množico, ki je hotela od čim bliže videti oba predsednika. V Alepu je goste pozdravilo več tisoč meščanov. Mesto je bilo okrašeno z zastavami Združene arabske republike Jugoslavije in s številnimi transparenti. Množica je prostor pred predsednikovo rezidenco zasedla že štiri ure pred napovedanim prihodom. o se je pojavila kolona avtomobilov, so v mestu dolgo odmevali navdušeni klici v a-rabščini, srbohrvaščini, kurd-ščini in jemenščini Veličasten sprejem se je spremenil v veliko ljudsko zborovanje, na katerem so govorili Naser, Tito, El Badr ter podpredsednika Združene arabske republike El Hurani in Latif Bog-dadi. Predsednik Tito je izjavil v svojem govoru, da so nanj napravili največji vtis preprosti ljudje, ki so s svojim navdušenjem pokazali, ka-ko nesmiselne so vesti, češ da je združenje med Sirijo in E-giptom umetno in predčasno. V Alepu so se danes končali razgovori med Titom in Naserjem in njegovimi sodelavci, ki so se pričeli 21. fe bruarja v Kairu in se kasneje nadaljevali v Damasku. Pričakuje se, da bo v kratkem objavljeno skupno poročilo o razgovorih. Danes je predsednik Tito s soprogo v spremstvu Naserja in jemenskega prestolonaslednika El Badra obiskal naprave za destilacijo vode in znamenito «Citadelo«. SALISBURY, 27. — Danes je prišlo v Njasi do novih incidentov. Ko je v prestolnici tega teritorija Blantyru policija hdtela razpršiti demonstrante, so jo ti sprejeli s kamenjem. V Cigaru pa je bil neki Afričan ubit, ko je skupina kakih 200 Afričanov skušala napasti zapore, da bi rešila nekatere zapornike, pa je pri tem policija začela strelja; ti. Demonstracije so bile tudi drugod. Zaradi neredov prihajajo stalno policijska ojače-nja iz drugih pokrajin. Po nekaterih poročilih se je na delo za jez pri Karibi vrnilo 4500 delavcev od 6000. Razgovori v Rimu o premogovni krizi RIM, 27. — Podtajnik v zunanjem ministrstvu Folchi je sprejel danes podpredsednika visoke oblasti premogovne skupnosti Spierenburga in druge predstavnike te oblasti 'n se z njimi razgovarjal o sedanji premogovni krizi. Zve-čer j« omenjene sprejel tudi minister za industrijo Colom-bo. Po razgovoru je Spieren-burg izjavil, da je za rešitev sedanje premogovne krize potrebno najti sistem za boljšo koordinacijo proizvodnje in za uvoz, ki ga države potrošnice premogovne skupnosti vršijo po nižji ceni iz držav izven skupnosti. Spierenburg je dodal, da ta koordinacija ne bo preprečila Italiji nadaljnjega uvoza premoga iz ZDA. Ta uvoz se nadaljuje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene med napadom na Suez, ko je primanjkoval petrolej in je bila potrošnja premoga večja. Spierenburg je pripomnil, da b0 moral vsakdo nositi svoj delež žrtve tudi zaradi tega, ker je potrebno ščititi interese delovne sile, ki je zaposlena v rudnikih skupnosti. Jutri zjutraj bo predstavnike premogovna skupnosti sprejel zunanji minister. Iz Bruslja javljajo, da se je delegacija CGIL, ki je sedaj v Belgiji, razgovarjala včeraj s predsednikom visoke oblasti premogovne skupnosti Finetom. Poročilo delegacije pravi, da je Finet obljubil, da premogovna skupnost jamči zaposlitev in prekvalifikacijo italijanskih rudarjev brez sleherne diskriminacije. Pozval je člane delegacije, naj predložijo svoje zahteve so cialnemu oddelku skupnosti, kjer jih bodo proučili. Demonstracije delavcev na Malti LA VALETTA (Malta), 27 — V ladjedelnicah v Valetti je prišlo danes do hudih in cidentov, ko je 6000 delavcev — od 12000 — prejelo obenem s tedensko plačo obvestilo odpustu. Do sedaj so bili ti delavci zaposleni pri britanski admiraliteti, odslej pa_ bo dela prevzela zasebna družba Bai' ley. Proti sedežu uradov te družbe so demonstranti metali kamenje in razbili bkna. Delavci so metali kamenje tudi v policiste, ki so nastopili tu di s solzilnimi bombami. Nekaj avtomobilov je bilo zažganih prav tako tudi neko skladišče lesa, neki gasilski avtomobil pa so demonstranti porinili v neki bazen. Red je bil vzpostavljen šele po blibližno treh urah. Oh lasti so odredile, da se popoldne ni delalo. Sindikat, malteška sindikalna zveza ter laburistična stranka Mintoffa se bore proti prenosu vodstva ladjedelnic na zasebno družbo tudi zaradi tega, ker se pritožujejo, da je ukrep sprejela angleška vlada ne pa izvoljene oblasti na otoku. Incidenti v Njasi se nadaljujejo NEW YORK, 27. — Dopisnik CBS Daniel Shorr je izjavil, da namerava Hruščev odpotovati prihodnji teden ali nekoliko pozneje z letalom v vzhodni Berlin, kjer naj bi sklenil ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Mikojan obtožuje Mac Millana nepopustljivosti med razgovori Poudaril je, da bo SZ tudi sama podpisala mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo MOSKVA, 27. — Agencija TASS javlja, da je ministrski podpredsednik Mikojan govoril včeraj na volilnem zborovanju v Rostovu. Med drugim je izjavil: »Usmeriti moramo naše sile na sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Ce zahodne države odklonijo podpis mirovne pogodbe z Nemčijo in ureditev berlinskega vprašanja, tedaj bodo Sovjetska zveza in druge države socialističnega tabora prisiljene podpisati mirovno pogodbo z nemško demokratično republiko. To bi bila zakonita pogodba in velik prispevek stvari miru.« Mikojan je dalje izjavil: ■■Zahodne države, ki so prej sredstvu za nemško združi- I Mikojan, je pokazal pobudo in tev, kažejo, da se sedaj umi I je stavil neko število predlo- kajo s tega položaja.« Zatem je omenil, da zahodne države v svojih nedavnih predlogih priznavajo enakost Vzhodne in Zahodne Nemčije na morebitni konferenci, in je dodal: «Vprašanje nemške združitve ne morejo rešiti zavezniške sile. To vprašanje morajo rešiti Nemci sami. Zato da bi se odložila pogajanja, skušajo nadomestiti konferenco predsednikov vlad s konferenco zunanjih ministrov.« V zvezi z Mac Millanovim obiskom v SZ je Mikojan izjavil, da se je prvotno ustvaril vtis, da Mac Millan išče rešitve za razna vprašanja, ki govorile o tako imenovanih | naj bi bile sprejemljive za obe svobodnih volitvah kot edinem I strani. «Mac Millan, je dodal gov, ki se tičejo trgovinske in kulturne izmenjave. S tem smotrom smo se seveda strinjali tudi mi. Pri razgovorih med Mac Millanom in Hru-ščevom je prišlo do koristne izmenjave pogledov in do razjasnitve medsebojnih stališč. Toda pozneje, med razgovori o mirovni pogodbi z Nemčijo in o Berlinu, je britanski ministrski predsednik — nedvomno pod bremenom britanskih zavezništev^ — izbral nepopustljivo stališče.« Mikojan je dodal, da je »Mac Millan sprejel z molkom predlog Hruščeva za sklenitev bri-tansko-sovjetske pogodbe o nj^ napadanju, za katero se je Mac Millan nedavno izrekel«. Mac Millan: Razgovori so bili koristni in važna priprava za mednarodna pogajanja Na sprejemu v Kijevu je Mac Millan tudi izjavil, da vedno želi pogajanja - V ponedeljek verjetno še dodatni razgovori v Moskvi Odložena predvidena konferenca zahodnih zunanjih ministrov ■A Razgovori med sovjetsko in britansko delegacijo v Moskvi. V ospredju sta na levi Hruščev, na desni pa Mac Millan. ; 1 (Slika je posneta po moskovski sPravdi») KIJEV, 27. — Mac Millan si ,je danes -popoldne v spremstvu predsednika ukrajinskega ministrskega sveta Kalčenka ogledal mesto. Zvečer pa je bil gost na večerji ukrajinske vlade. V govoru, ki ga je imel po večerji, je Mac Millan med drugim izjavil: «Razgovori, ki sem jih do sedaj imel s Hruščevom, so omogočili precejšnjo pripravo širših mednarodnih pogajanj, ki morajo slediti.« Mac Millan je nadalje- val: «še vedno sem globoko prepričan, da se nasprotja med narodi morejo in morajo rešiti s pogajanji. Toda ta pogajanja morajo temeljiti na tem, kaj je bilo rečenega med temeljitimi diskusijami, in se morajo voditi z iskreno željo, da pride do sporazuma.« V svojem govoru je Mac Millan tudi izjavil, da bi ves doseženi napredek, vse upanje za nadaljnji napredek za prihodnost tila uničena v eni noči, če ne bi uspeli ohraniti miru. «Ni dovolj želeti mir, ali pa tudi govoriti o miru. Dolžnost državnikov vseh držav je, delati za mir. Seveda bodo vedno težave in nerazu-mevanje med državami. Ko se to dogaja, je dolžnost državnikov, storiti vse, kar morejo, da te težave odstranijo in da vodijo svojo politiko na tak način, da zmanjšajo mednarodno napetost. V tem duhu sem prišel na obisk v Sovjetsko zvezo.« Dalje je Mac Millan izjavil: »Mnenja sem bil, da bi bilo koristno, če si voditelji obeh držav iskreno izmenjajo misli. Menil sem, da bo na ta način z gorivom. ■"■■"■■■"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"■(■■■■■(•■••■■(■■■■■■■•■■■■■■■■■•■■■"■■•"■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■•■■■■■||*'l|l||"*||||*|"""HI||',"*|',a"l"l,"","MI,ll>"ll"l,ll>,ll,ll""ll,l>,>>,l"<>l> Komentarji jugoslovanskega tiska o protizakonitem procesu v Florenci I ... .—■■■—1|,|.|.||. I ■ 11 in I ■ ■ I ■ i - ... ■■■ --- -- -r- ..I «Potrebno je samo malo dobre volje...» Dra^o Kunc o predlogu Hruščeva in o stališču Eisenhowerja glede sestanka najvišjih (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Dosedanji potek procesa proti bivšim be-nečunskim partizanom v Flo renči je po mnenju v Beogradu pokazal, da je obtožnica, ki dolži vse partizane veleizdajstva in zločinstva, nesrni-selna in skonstruirana, ter da so proces sprožile tiste politične sile v Italiji, ki so že v preteklosti imele negativen odnos do antifašistične borbe in ki so nasprotne dobrim sosednim odnosom med Jugosla. vijo in Itulijo. »Material, ki ga je predložila obramba, je dokazal,« u-gotavlja nocojšnja »Borba«, »da sodijo osebe ki so sode; lovale v oboroženi borbi proti nemškemu okupatorja, in ta borba je bila skupna zavezniška borba, po kapitulaciji I-talije pa tudi borba italijanskega ljudstva. Najuglednejše osebnosti italijanskega osvobodilnega gibanja so pred so- diščem dokazale, da so jugoslovanski in italijanski partizani sodelovali v borbi proti nemškemu okupatorju kot del zavezniških sil in da je bil med narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije in italijanskim odborom za narodno osvoboditev sklenjen sporazum o sodelovanju v borbi proti skupnemu sovražniku. «Sedanja razprava pred porotnim sodiščem v Florenci je potrdila, ugotavlja »Borba«, to, kar smo vedno trdili; da je proces zlagan, da je usmerjen proti antifašistični borbi slovenske manjšine v Italiji, da krši obveznosti, ki jih jc Italija spre-jela s členom 16. mirovne pogodbe.« »Ni dvoma — ugotavlja »Borba« — da se ta člen nanaša na osebe, ki so danes na zatožni klopi v Florenci, prav tako ni dvoma, da ta skonstruirani proces ne prispe, va k dobrim sosedskim odno- som med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija je storila vse, da se neprijetni spomini iz nedavne preteklosti pozabijo, da bi se odnosi med obema državama čim uspešneje razvijali. Zadnje čase se opažajo tudi napori italijanske vlade v tej smeri, zato je nerazumljivo, zakaj je sploh prišlo do procesa, in še bolj bo nerazumljivo in zelo škodljivo, če se proces, po vsem tem, kar je na sodišču dokazilo, ne bi končal nu pravičen in edino logičen način, z osvoboditvijo nedolžno obtoženih. Sodišče v Florenci ima v rokah močne in prepričljive dokumente; po. trebno je samo malo dobre volje našega soseda,« zaključuje « Borba«. V zvezi s predlogom predsednika sovjetske vlade Hru-ščeva o sklicanju konference na najvišji stopnji in v zvezi s stališčem Eisenhovverja, da je za uspeh te konference nuj no potrebno konferenco prej dobro pripraviti, je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc izjavil na današnji tiskovni konferenci, da vprašanje stopnje konference ni bistveno. Bistvena je, je izjavil Kunc, dejanska pripravljenost za pogajanja in pripravljenost za sporazumno rešitev vprašanj.« Na vprašanje, ali pričakuje, da bi razgovori Mac Millana in Hruščeva mogli pripeljati do sporazuma med Vzhodom in Zahodom in da bi kot posledica takega sporazuma prišlo tudi do podobnih sporazumov med Sovjetsko zvezo, vzhodnoevropskimi državami in Jugoslavijo, je Kunc izjavil: «2eleli bi, da bi sedanji razgovori Mar Millana v Moskvi pripeljali do pozitivnih rezultatov, ki bi prispevali k ustvaritvi pogojev za sporazumno rešitev odprtih mednarodnih vprašanj. Ng morem oceniti, koliko bi to vplivalo na stališče Sovjetske zveze do Jugoslavije; toda ni razloga, da se konstruktivni sporazum med Vzhodom in Zahodom ne bi pozitivno odražal tudi na položaj v tem delu Evrope.« Drago Kunc je z obžalovanjem ugotovil, da zastoj na ženevski konferenci o prenehanju jedrskih poizkusov še vedno trnja, in je izrazil upanje, da se bodo še dalje trudili za odstranitev ovir. Izjavo predsednika južnoko-rejske vlade Singmana Rija, da bo Južna Koreja šla do skrajnosti, če bo japonska vlada skušala izvesti svoj sklep o repatriaciji Korejcev, ki se žele vrniti na Severno Korejo, je Kunc ocenil kot nerazumno. Stališče Singmana Rija je ne le nerazumno in nesmisel no, temveč* je v nasprotju z mednarodnim pravom in vodi k zaostritvi položaja v tem delu sveta. , B. B. mogoče odstraniti nerazumevanje na eni in na drugi strani in da bo vsakdo izmed nas lahko bolje spoznal in ocenil stališče drugega.« »Menim, da naši dve državi moreta in morata skupno in tesneje delati, da premagata mednarodne težave, ki ogrožajo mir v svetu. Ljudstvo naših dveh držav ima različen gospodarski in socialni sistem. Vsakdo je mnenja, da je njegov sistem boljši, ali vsaj da je boljši zanj. Toda nedvomno nam je skupno naslednje: Oboji potrebujemo in želimo mir. O tem se lahko zedini; mo, da izboljšamo usodo naših narodov.« «če bi z uspešnimi pogajanji lahko rešili vsaj nekatera nasprotja med narodi in če bi na ta način lahko prenehali z diskusijami in odstraniti strah in vojno, bi narodi vsega sveta bili olajšani« Še prej je Mac Millan poudaril veliki gospodarski in industrijski razvoj Ukrajine. Izrekel je priznanje velikim naporom za obnovo v Ukrajini po vojni in poudaril veliki delež, ki ga je pri tem imel Hruščev. «Niti zdaleč nisem ljubosumen na te uspehe vaše industrije, je dodal Mac Millan, in iskreno želim, da bi se ti uspehi nadaljevali.« V predpoldanskih urah si je Mac Millan ogledal kolhoz ■(Komunist« blizu Kijeva. Tu se je razgovarjal s številnimi kmeti ter se zanimal za način dela. Ob prihodu je izjavil, da jim prinaša sporočUo prijateljstva in miru angleškega ljudstva in da upa, da angleškemu ljudstvu lahko sporoči enake njihove želje. Pozneje si je Mac Millan ogledal stalno kmetijsko razstavo za ukrajinsko republiko v zavodu za gospodarstvo. V političnih krogih ugotavljajo, da je Mac Millan v svojem govoru v Kijevu ponovno poudaril, da želi pogajanja s sovjetskimi voditelji. Prav tako je poudaril, da so bili njegovi dosedanji razgovori s Hruščevom koristni, ter da so dejansko pomenili uspošteva-nja vredno pripravo za prihodnja mednarodna pogajanja. Mac Millan ni izjavil, na kakšni ravni naj bi bila pogajanja: na ravni zunanjih ministrov ali pa najvišjih predstavnikov. Vendar je dodal, da bi pred temi pogajanji morali biti uvodni razgovori, če se hoče, da se pogajanja končajo s konkretnimi rezultati. V britanskih krogih prihaj#-jo do zaključka, da bo Mac Millan med svojim obiskom v Parizu, Bonnu in Washingto-nu verjetno predlagal tamkajšnjim predsednikom vlad, naj upoštevajo sovjetsko željo o konferenci na najvišji stop- nji. Vendar pa želi, da se konferenca., prej pripravi na nižji stopnji. Jutri zjutraj bo Mac Millan odpotoval iz Kijeva v Leningrad, kjer bo ostal ves dan in tudi v nedeljo. V ponedeljek se bo vrnil v Moskvo. Kakor zatrjujejo v britanskih krogih, je bil ponedeljski sestanek med Mac Millanom in Hruščevom določen za pripravo končnega poročila. Sedaj pa so mnenja, da bodo na tem sestanku morda znova primerjali medsebojno stališče glede prihodnjih pogajanj. Vsaj tak namen pripisujejo Mac Millanu. V londonskih krogih izjavljajo tudi, da Hruščev ni postavil nobenega uradnega predloga za sklenitev nenapadalne pogodbe med Veliko Britanijo in SZ Prav tako ni Mac Millan predlagal take pogodbe. Predstavnik britanske vlade je nocoj izjavil, da namerava Mac Millan odpotovati v Pariz 9. marca na razgovore z De Gaullom. 12. marca pa bo odšel v Bonn, kjer se bo dva dni razgovarjal z Adenauerjem. Nekateri celo nakazujejo možnost, da bo Mac Millan odpotoval v Wa-shington, takoj po povratku iz Moskve in še preden bo obiskal Pariz in Bonn. V teh krogih pravijo tudi, da je konferenca zunanjih ministrov Velike Britanije, ZDA, Francije in Zahodne Nemčije vseka- kor potrebna, ker Mac Milla-novi obiski v Parizu, Bonnu in Washingtonu ne morejo nadomestiti te konference V Parizu je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva izjavil, da bo konferenca zahodnih zunanjih ministrov, ki so jo predvidevali v Parizu okoli 15. marca in na kateri naj bi pripravili morebitno konferenco med Vzhodom in Zahodom, verjetno odložena. Predstavnik je dodal, da je sklicanje te konference odvisno od sovjetskega odgovora na zahodne note, ki predlagajo konferenco zunanjih ministrov med Vzhodom in Zahodom. Predstavnik je še dodal, da zadnji govor Hruščeva jasno kaže, da Sovjetom ta ideja ni všeč, »Francija, je zaključil predstavnik, čaka sedaj u-radno obvestilo o rezultatih Mac Millanovega obiska, toda zdi se, da je stališče Sovjetske zveze nespremenjeno« Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da je ameriška vlada dobila poročilo o razgovorih Mac Millana s Hruščevom. Ni pa hotel dati drugih podatkov. Povedal je zatem, da bo funkcionar državnega departmaja Martin Hillebrand vodil ameriško delegacijo na sestanku štiristranske delovne skupine, ki se bo začel v Parizu okoli 9. marca. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitinitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiin Na Cipru o amnestija za E0KA Polkovniku Grivasu zajamčen prost odhod v Atene V Nikoziji minister Lennox Boyd NIKOZIJA, 27. — Danes zvečer so v Nikoziji uradno objavili, da je bila priznana amnestija za člane EOKA. Zajamčen je tudi odhod v Atene polkovniku Grivasu. Proučili bodo primere članov EOKA, ki so krivi nasil nih dejanj proti osebam. Gre v vsem skupaj za kakih 70 primerov. Člani EOKA, ki so obtoženi manjših dejanj in so sedaj zaprti na Cipru, bodo v prihodnjih tednih polagoma izpuščeni. Proti tistim, za katerih glavo so bile razpisane nagiade, ne bo uveden pro ces, če takoj zapuste Ciper in odidejo ah v Grčijo ali v Turčijo in se obvežejo, da se ne bodo na Ciper povrnili brez dovoljenja ciprske vlade. Kar zadeva Grivasa, se njegova propustnica za odhod nanaša tudi na tiste osebe, ki bi jih želel odvesti s seboj v Grčijo. Danes zvečer je prispel v Nikozijo britanski minister za kolonije Lennox Boyd. Prišel je iz Adena. Čeprav ni bil ob- javljen program njegovega obiska, je verjetno, da se bo sestal z voditelji grške in turške skupnosti ter guvernerjem Footom, razen z vojaškimi poglavarji. V London se bo vrnil v nedeljo. Angleške čete bodo ostale v vojašnicah od sobote zvečer, da bi na ta način ne prišlo do kakih incidentov ob manifestacijah za povratek nadško. fa Makariosa na Ciper. Maka-rios se bo vrnil v nedeljo, v ponedeljek pa bo za Grke na Cipru praznik. Ciprski Turki pa bodo imeli v nedeljo množično zborovanje, na katerem bodo prebivalstvu sporočena določila londonskega in zueri-škega sporazuma. BONN, 27. — V Bonnu so v uradnih krogih zanikali trditve nekaterih tujih časopisov, da bo gen. De Gaulle med razgovorom z Adenauerjem zahteval večjo finančno pomoč, zato da bi lahko izdelki atomsko bombo. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 12,3, najnižja 5,8, zračni tlak 1029,2, veter za hodni k 3 km, vibga 67 odst,, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9. Tržaški dnevnik Dane*, SOBOTA, 28. febr«** Roman , ^ Sonce vzide ob 646 tn tlia0 } 17.48. Dolžina dneva U-W “ « vzide ob 24.00 in zatone 00 Jutri, NEDELJA, 1. B,arCa Albin ^ Nova vlada ne daje niti ob(jub Ustanovitve avtonomne dežele niso omenili v programu sploh Predsednik vlade tudi ni dal nobenih zagotovil glede izvajanja «načrta za gospodarsko okrepitev tržaškega področja* - Molk tržaških demokristjanov Lani so biie na našem pod- j sebno omenil, da bo vlada iz-ročju prve državnozborske | vajala ustavne določbe glede ustanovitve avtonomne dežele volitve po vojni. Prav v tem času so lani cvetele vladne obljube, sestavljali so obširne «načrte za okrepitev tržaškega gospodarstva«, sklepali so o milijardnih vsotah, ki naj bi jih porabili za «gospodarski napredek tržaškega področja« Poleg tega je bila dana svečana obljuba, da bo nova vlada, ki bo prevzela oblast po volitvah, takoj začela pripravljati zakon za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija - Julijska krajina in zakon za izvolitev senatorjev, ki jih lani na Tržaškem nismo izvolili. Fanfanijeva vlada, ki je v prvi polovici julija dobila zaupnico, je vse te obljube potr-dil^. Se posebjao pa je Fanfani večkrat zagotovil, da bo njegova vlado storila vse za čimprejšnje uresničenje danih obljub. Lelo v svojem vladnem programu je Fanfani še po- s posebnim statutom Furlanija. Julijska krajina. Obenem je povedal, da bo treba najprej ustanoviti posebno komisijo, ki bo proučila zakonodajno, upravno in finančno plat tega vprašanja. Sicer pa je dejal, da bo zakon pripravljen v nekaj mesecih tako da so de-mokristjanski propagandisti začeli širiti govorice, da bodo volitve deželnega sveta lahko že letos spomladi ali najkasneje v letošnji jeseni. Podobna zagotovila je Fanfani dejal tudi za izvolitev senatorjev na Tržaškem. Tudi o tem so zainteresirani politični krogi zagotavljali, da bodo senatorske volitve morda že jeseni lanskega leta, v skrajnem primeru pa letos spomladi Kaj je tržaško področje dejansko dobilo od vseh teh obljub, ni težko ugotoviti. Pustimo ob strani reševanje gospo- iiiimMiMiiniitiitinniiiiiiiiiiiuniniiiiiiiiMniiMiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiimiiiiiimiiniiiiiiiiHiiMiin O volitvah v akademski reprezentativni organ Po burni debati je včeraj pozno ponoči skupščina reprezentativnega organa tržaških visnkošolcev z veliko večino sklenila, da razreši sedanjega tribuna Tullia Sche-rija, ki je samovoljno odpovedal volitve v reprezentativni organ študentov in isto. časno odredil, da naj bi razsodišče razpravljalo o sprejetju slovenske liste eAdrias. Kot že rečeno, so na skupščini sklenili razrešiti tribuna in so mu odvzeli pasivno volilno pravico. ker je skušal s patriotičnimi gesli skriti svoje negativno delovanje v tribunatu. Istočasno so tudi ugotovili, da je volilni odbor po statutu moral neizbežno sprejeti kandidatno listo «Adrian in da se bodo volitve vršile po predvidenem programu. Povod za razburjanje in polemike v vrstah italijanskih študentov je dala predložite« slovenske akademske liste »Adrian, do katere je prišlo na pobudo določenih skoro izključno klerikalnih krogov v Trstu in Gorici. Ta slovenska lista je zbodla vse nacionaliste tako, da so pričeli hrupno protestirati in kričati o Univerzi kot «braniku italijanstvan in sprvem strelskem jarku latinske kulture na tem področju brez miru«. Tako šovinistično razburjanje je vsega obsojanja vredno, saj imajo nedvomno vsi akademiki, pa naj bodo italijanske ali slovenske narodnosti in politično kakor o predeljeni pravico, da se udeleže volitev v tribunat in pravico, da na demokratični način iz-volijo svoje pri dstavmke. Te pravice slovens' im cisokošol-cem večina njih italijanskih kolegov ne zanika, saj sta o-menjeni kandidatni listi o-mogočtli nastop dve visokošolski organizaciji (katoličani in levica), ki imata ^njveč predstavnikov v tribunatu. Vendar pa se je s predložitvijo te liste ustvarilo popolnoma drugačno ozračje na tržaški univerzi, tako da obstaja nevarnost, da bo prav zaradi te nacionalistične gonje prišlo do okrepitve desnice odnosno prav tistih nacionalističnih skupin, ki so bile do sedaj na uniuerzi o-samljene in brez moči. Letos kandidira za tribunat pet kandidatnih list: Univer-sita libera — ki je imela do sedaj večino in 15 od 30 svetovalcev (sestavljajo jo napredno usmerjene laične skupine in p oglaša izključno a-kademski nestrankarski Program); Intesa universitaria (demokristjani in nekatere skupine, ki so imeli na prejšnjih volitvah U svetovalcev); Goliardia nazionale (skrajna desnica r~ MSI in monarhisti— ki so bili do sedaj o-samljeni in so dobili skupno komaj 3 svetovalce), Adria omenjena slovenska kntoli-ško-desničnrsko opredeljena), Liberi Goliardi (nova skupina desničarsko-liberalno opredeljena) in Isontina (gortski in videmski študentje). Zanimivo je, da so predstavniki liste skrajne desnice ' izkoristili nacionalistično o-zraČje in da so navedli nastop slovenske liste kot pretvezo, da so umaknili svojo lastno listo in bodo torej po vsej verjetnosti podprli listo Liberi goliardi, ki ima več izgledov in prav tako skrajno desničarski in nacionalistični program. V praksi upajo vse desno u-smerjene skupine (torej Liberi goliardi m desnica v Intesa universitaria) da bodo z mahanjem s trobojnico, nacionalističnimi gesli in ostra-ševanjem, da grozi Italijan-stvu univerze smrtna nevarnost, pridobili glasove, tudi onih študentov, ki se do sedaj za univerzitetna vpraša- ' nja niso zanimali in tako zmagali na volitvah. V takih pogojih je bila predložitev poleg italijanske še slovenske klerikalne liste samo škodljiva, kar je večina slovenskih visokošolcev u-potovila že pred več meseci. Ze novembra je namreč prišlo med raznimi slovenskimi skupinami visokošolcev do živahni h razprav in nato tudi do skupnega sestanka, na katerem so demokratično z glasovanjem sklenili, da bodo slovenski visokošolei vključili svojega kandidata na napredno usmerjeno in narodnostno strpno listo Universi-ta libera. Takrat so tudi že določili dva kandidata, ki naj bi dostojno zastopala slovenske visokošolce na tej listi. Vendar pa so klerikalci — kot je to nekako že v njih navadi — ta sporazum prekršili in skušajo sedaj zaslužiti lovorike, češ da so edini branitelji »slovenstva*. Včeraj so se v Trstu sestali slovenski laičnt akademiki, ki so sicer različno politično opredeljeni, vendar se strinjajo, da podpro slovenskega kandidata Petra Sancina, ki je vključen na listo Universita libera. Slovenski visokošolci so ostro obsodili spletke v zvezi z listo »A-drias, ker se na ta način služi samo zaostritvi odnosov in se k repe desničarske skupine na univerzi, ki do sedaj niso imele velike besede Poleg tega pa je ta lista slovenska bolj po imenu, saj so jo skuhali tisti slovenski klerikalci, ki so pozivali volivce naj volijo za »italianis-simo» KD in s tem kopali grob slovenskim pravicam. darskih težav in izvajanje tistega »čudodelnega gospodarskega načrta za Trst«, ki so ga pred lanskimi državnozborskimi volitvami napovedovali. Glede tega nam zadostujejo vsakodnevne vesti o stalnih odpustih z dela industrijskih delavcev, o vedno manjšem prometu v pristanišču, o odpustih v malih in srednjih industrijskih podjetjih. Zato poglejmo bolj podrobno, kaj je bilo do sedaj storjenega za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom in za razpis senatorskih volitev na našem področju. Glede prvega vprašanja lahko rečemo, da je njegova rešitev prav tako daleč, kot je bila pred letom dni. Po nekaterih znakih sodeč se je to vprašanje v preteklem letu še bolj zamotalo. Vlada je sestavila osnutek statuta avtonomne dežele, ki so ga zavrnili celo tržaški demokristjani. Po vladni zamisli naj bi ustanovili takšno avtonomno deželo, ki ne bi imela nič skupnega z deželo s posebnim statutom. Hkrati pa so zlasti furlanski demokristjani na vse mogoče načine spletkarili proti kakršni koli avtonomiji tržaškega področja v okviru dežele in celo zahtevali, da mora postati Videm glavno mesto dežele. Po večmesečnem prerekanju med tržaškimi in furlanskimi demokristjani je celotno vprašanje obtičalo v predalih predsedstva vlade. Isto velja tudi za izvolitev senatorjev. Nova Segnijeva desničarska vlada pa ni v svojem programu niti omenila ustanovitve avtonomne dežele, da se ne bi zamerila fašistom, monarhistom in liberalcem, ki načelno nasprotujejo ustanovitvi avtonomnih dežel Da ne govorimo o kakih zagotovilih glede izvajanja »gospodarskega načr-ta za gospodarsko okrepitev tržaškega področja«, ki se je že spremenilo v navadne državne investicije za nekatera večja javna dela, ki jih vlada pod silo razmer in splošnih potreb mora finansirati. Na vse to tržaški demokristjani molčijo. Res je, da so na vodstvu tržaške KD fanfani-jevci. Res pa je tudi, da če bi Segnijeva vlada karkoli obljubila Trstu, bi to obesili na največji zvon. UTf Srag? ■ i:;:*:::/'--"---- Nedopustno narodnostne mržnje Dijaki so izkoristili manifestacije za Gornje Poadižje za izpade proti dvojezičnosti in Slovencem Včeraj so bile po tržaških u-licah spet manifestacije za Poadižje, katere je organizirala dijaška mladina nekaterih italijanskih srednjih šol. Manifestahti so prepevali pa-triotične pesmi in nosili zastave. Ustavili so se v ,U1. S. Car terina, kjer -so prostori avstrijskega trgovskega predstavništva in kričali proti Avstriji. Potem ko so zaman skusali zvabiti na cesto dijake nekaterih šol. so odkorakali na Trg Unita, kjer so se razšli. «Novost» pri včerajšnjih manifestacijah je bila tabla, ki so jo nosili na čelu povorke in katere napis je dobro razviden z naše slike. «No al bi-linguismo« in «Abbasso^ i s’ciavi» sta bili novi gesli, s katerima so s fašističnim duhom prežeti mladinci skušali vzbuditi večje zanimanje in dati večji polet manifestacijam, ki niso prav nič občutene. Zalo so se ljudje ki so poslušali kričanje mladoletnikov, začudeno spraševali, kaj ima’ Poadižje opraviti s Slovenci in dvojezičnostjo ter so obsojali mladino, še bolj pa one, ki tako početje tolerirajo in dovoljujejo. Menimo, da bi bila dolžnost •iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiirttiitiiiiuiiiitiiiinifiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii Proti znižanju števila osebja Štiriindvajseturna stavka uslužbencev Rdečega križa Da bi rešili spor, so včeraj sklicali na Uradu za delo sestanek, toda upravni komisar RK se ga sploh ni udeležil Obvestilo ANPI Pokrajinski odbor ANPI v Trstu je na svoji seji 26. t. m. sklenil, da se pokrajinska predkongresna skupščina preloži od 1. marca na 25. april, ker so tudi V. vsedržavni kongres ANPI odložili na polovico meseca maja. Vse osebje Rdečega kriza, tako upravno kot operativno, na tržaškem področju stavka od 8. danes do 8. jutri v znak protesta proti krčenju reševalne službe RK in znižanju osebja, kot je sklenil upravni komisar te ustanove. Uprava RK je včeraj zagotovila, da bo poskrbela za nujne primere ker je vse osebje RK skle. nilo, da se bo udeležilo stavke brez izjem. Da bi rešili spor, je bil včeraj sestanek na Uradu za delo, toda upravni komisar RK se ga ni sploh udeležil. Vprašanje reševalne službe RK na tržaškem področju se je začelo zaostrovati pred dobrimi desetimi dnevi, ko je komisar ukinil v Miljah nočno reševalno službo, ne da bi se prej posvetoval s predstavniki zaposlenega osebja. Ta ukrep je postavil na dnevni red še druga vprašanja, ki so dozorevala s prihodom novega komisarja, a so se že mnogo prej pojavljala. Glede tehnične opreme in zadevnih pomanjkljivosti reševalne službe je že dalj časa slišati hude pritožbe. Odgovornost za tako stanje ni mogoče naprtiti osebju, ki je, Iz sodnih dvoran Razpored razprav v aprilu pred trž. porotnim sodiščem Pogojna obsodba moškega, ki je v vinjenosti udaril policista - Odložen proces proti skupini 12 obtožencev Včeraj je prvi predsednik pri. zivnega sodišča podpisal odlok za aprilsko zasedanje porotne, ga sodišča. V aprilu bodo porotniki zasedali na našem sodi. šču, maja pa se bodo preselili v Gorico. Junija bi se moralo zasedanje nadaljevati zopet v našem mestu. Razpored majskih in junijskih razprav še ni znan. Sredi marca pa bodo izžrebali imena porotnikov, ki bodo skupno s predsednikom dr. Rossijem in stranskim sodnikom dr. Ligabuejem sodili. Razpored aprilskih razprav je naslednji: 1. aprila: Josip Tavčer — sramotenje države in pijanost, obramba odv. Carlini; 3. aprila: Diego Riavii — sramotenje zastave in odpor proti javnemu funkcionarju; obramba odv. Stradella; 6. aprila: Umberto Bubnich — sramotenje države, žalitev javnega funkcionarja, odpor in povzročitve telesnih poškodb; obramba odv. Amodeo; 8. aprila: Giusto Martini — večkiatno izsiljevanje in kršitev čl. 96 prometnega zakonika zaradi vožnje brez šoferskega dovoljenja, obramba odv. Annoscia; 10. aprila: Antonio Benve- nuti — poskus umora in kršitev čl. 42 zakonika javne varnosti, obramba odv. Presti; 14. aprila: Consolato Marcia. n6 — namerni umor, poskus dvojnega umira, posest in nošnja orožja; obramba odv. Mor-gera in Presti, odv. zas. stranke Girometta; 22. aprila: Sergio Ule. korupcija državljanov in nezakoniti prehod meje; obramba odv. Berton. Tavčer, Riaviz in Ule so na začasni svobodi, vsi ostali pa so v zaporu. Cesare Ellero z Opčin se je novembra 1957. leta tako na pil, da sploh ni vedel, kaj dela. Vinjen je stopil v stanova' nje hišnice stavbe v Ul. Brun-ner 7 Elvire Polese vd, Sancin in se usedel k mizi. Nobena prošnja ne grožnja ga nista premaknili z mesta, žara di česar Polesejevi ni preostalo drugega, kot poklicati poli' cijo. Na kraj je prišel brigadir korpusa javne varnosti in se legitimiral. Toda Ellero ga je oklofutal in ga opraskal po zapestju. Od tod tudi obtožba odpora proti javnemu funkcionarju in povzročitve telesnih poškodb. Ko se je Ellero streznil, se ni spominjal ničesar, a je vseeno moral včeraj pred sodnike. ki so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na plačilo sodnih stroškov. » • » Isti sodniki bi morali začeti proces proti skupini 12 oseb, obtoženih tatvin, in ene zatajevanja ukradenega blaga. Največ obtožb so naprtili 18 let staremu Antonu M. iz Ul. Lorenzetti. Ker upravičeno sumijo da je fant skregan s pametjo, so proces odložili zaradi psihiatričnega pregleda. To pa ni edini razlog za odložitev: nekateri obtoženci so namreč trdili, da so bili za večino sedanjih obtožb že obsojeni pred sodiščem za mladoletnike, Zato je sodišče sklenilo, pregledati stare akte in hkrati zahtevati predložitev kazenskih listov novejšega datuma. V aktih imajo namreč že tri leta stare kazenske liste. Zadnji razlog za odložitev pa je, da niso poklicali na raznravo ene izmed okradenih oseb. Proces so odložili za nedoločen čas. Preds. Corsi, tož. Pascoli, za. pisn. Urbani. «»--------- Le tako bodo namreč vsi delavci laže branili svoje pravice do dela. Delavci so izjavili, da se strinjajo z delovanjem svoje sindikalne organizacije in so obljubili, da jo bodo podprli v njenih prizadevanjih. Za zimsko pomoč Vladni komisariat sporoča, da so od 13. do 24. t. m nabrali 680.890 lir prispevkov za Sklad zimske pomoči. Do sedaj so v letošnji kampanji za Sklad zimske pomoči nabrali skupno 12.006.599 lir. Nabiranje prispevkov se nadaljuje. spričo razmer, zelo požrtvovalno, ampak izključno direkciji. V Trstu je zdaj 9 rešilnih avtomobilov, od katerih pa u-porabljajo samo tri ker za o-stale ni dovolj osebja. To je vzrok, da včasih v primerih prometnih nesreč ni na razpolago reševalnega avtomobila in mora pohiteti na kraj nesreče dežurni zdravnik skupno z bolničarjem s svojim avtomobilom. Tržaška hranilnica je pred časom podarila RK moderno opremljen rešilni avto, ki pa zaradi pomanjkanja o-sebja stoji v garaži, medtem skih vajencev, spoštovanje delovnega urnika, pravica do tedenskega dopusta itd. Pekovski delavci na Tržaškem in njihovi sindikalni zastopniki poudarjajo, d^ bodo napovedali enotno stavko, če bi bila pogajanja z delodajalci neuspešna. Pri tem pripominjajo, da s svojim sklepom glede današnje vsedržavne stavke hočejo še enkrat pokazati svojo dobro voljo in da isto pričakujejo tudi od .delodajalcev. Danes in jutri torej ne bomo ostali .brez kruha Ni. iz- ko se RK v nujnih primerih i ključen« pa, da s« ne bo to zgo-zateče za pomoč k policiji. | dilo prihodnji teden, če bodo Proti takemu stanju je o- '• sebje RK že večkrat protestiralo, zlasti ker mu preti stalna nevarnost odpustov. In to je tudi namen novega komisarja, ki je bil pred dvema mesecema poslan iz Rima. Komisar je namreč že napovedal nove odpuste, ker sta po njegovem mnenju pri vsakem rešilnem avtomobilu dovolj le en šofer in en bolničar, češ da to velja tudi v drugih italijanskih mestih. Osebje Rk k temu pripominja, da je topografski položaj Trsta bistveno drugačen, ker so ulice povečini zelo strme, tako da mora ostati šofer skoraj vedno v švtorhobilu in ne more pomagati bolničarju. U-službenci pripominjajo, da v Trstu vzdržuje reševalno službo edino RK in da ni ne »Zelenega križa« niti «Belega križa«, kot v drugih italijanskih mestih. Delavska zbornica CGIL izraža vsemu stavkajočemu o-sebju RK svojo solidarnost. Tržaški peki ne bodo stavkali Kakor smo včeraj poročali, bo danes in jutri po vsej Italiji stavka pekovskih delavcev v znak protesta, ker delodajalci niso pristali na pogajanja za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe in_ u-reditev vprašanja premične lestvice. PekoVski delavci na Tržaškem pa danes in jutri ne stavkajo. Tako so sklenili na svojem zadnjem enotnem zborovanju, ker je Urad za delo zagotovil, da bodo v kratkem, :n sicer 3. marca, pogajanja za dopolnilno pokrajinsko delovno pogodbo in ureditev drugih vprašanj, kakor na primer zadeva pekov- IHIIIIIMIIIIIIimilllllHIMIIIIIIIIIimilllMItllUllllItllllHIIIIIIHIIIIIHHHIIIIHIIIIMIIIIIHIItllllllltll Zborovanje delavcev Felsze{y Na zborovanjih suspendiranih delavcev ladjedelnice Fel. 8zegy, ki so bila na sedežu Delavske zbornice CGIL v Tr. stu ter v Miljah, so sindikalni predstavniki FIOM poročali delavcem o zadnjih razgovorih na Uradu za delo. Sindikalni predstavniki so poudarili, da je nujno potrebna enotnost vseh delavcev, tako suspendiranih kot tistih, ki so na delu. Upokojenec podlegel za posledicami zloma - «—« ♦ t1 v< Pred dvema tednoma je padel na stopnišču in si zlomil koleni sklep Zdravniki so preveč optimistično gledali na stanje 72-let-nega upokojenca Maria Toma-sija iz Ul. Giulia št. 1, katerega so predvčerajšnjim spre. jali na ortopedskem oddelku. Ugotovili so mu zlom kolčnega sklepa stegnenice leve noge, kar je za priletne osebe zelo nevarno, če že ne smrtno nevarna poškodba. Zdravniki so upali, da bo Tomasi okreval v 60 ali 70 dneh, a žal se je njegovo stanje stalno slabšalo, dokler ni včeraj opoldne izdihnil. Tomasija je predvčerajšnjim spremila v bolnišnico njegova hči Lidija por. Stefani, pri kateri je stanoval. Povedala je, da je oče že pred dvema tednoma zdrsnil na stopnišču stanovanja in nerodno padel, a da ni nikoli hotel slišati o kaki zdravniški pomoči. Ko je uvidela, da je njegovo stanje že resno, saj ni mogel več niti govoriti, se je odločila, da pokliče osebje Rdečega križa in ga odpelje v bolnišnico. Mati po nesreči oparila otroka Tekanje po kuhinji se je za 17 mesecev starega Franca Si-rola končalo slabo, ker ga je morala njegova mati Annama-ria Bassanese por. Sirol odpeljati v bolnišnico, kjer ga je pustila pod nadzorstvom zdravnikov dermatološkega oddelka. Sirolova Je pojasnila, da le v jutranjih urah delala v kuhinji svojega stanovanja v Ul. Ponzanino 8, pri čemer ji je bil otrok stalno za petami Ko je dvignila s štedilnika lonec vrele vode, se je otrok obregnil vanjo, kar je zadostovalo, da se je nekaj kropa zlilo in po nesreči prav na Francove nožiče. Z zasebnim avtomobilom se je takoi odpravila v bolnišnico, kjer bo njen otrok ostal kakih deset dni. delodajalci trmasto vztrajali na svojem odklonilnem stališču. policije, ki je vseskozi spremljala povorko, nastopiti tedaj, ko se je pojavila tabla in ko so mladinci kričali »Dol z Avstrijo« in «Dol s Slovenci«. I-talijanska vlada se je z Londonskim sporazumom obvezala, da bo preprečila oziroma kaznovala vsako podpihovanje rasne mržnje, do česar je prišlo konkretno na včerajšnji manifestaciji. Ali naj iz tega, da policija ni intervenirala, sklepamo, da oblasti odobravajo početje nezrelih manife-stantov? «»--------- Zasedanje strokovnjakov železnic treh držav Na sedežu ravnateljstva državnih železnic zaseda posebna komisija strokovnjakov i-talijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih železnic, ki obravnava tehnična vprašanja v zvezi s ponovno vspostavitvi-jo direktne prevozne tarife Avstrija - Trst - čezmorske dežele. Zasedanje te komisije je bilo določeno na nedavni mednarodni konferenci o prometu, ki je bila v Florenci in katere so se udeležili gospodarski predstavniki in strokovnjaki Italije, Jugoslavije in Avstrije, ki so predlagali ponovno vzpostavitev omenjene ta rile. O tem so sicer že razpravljali na decembrski konferenci predstavnikov italijanskih, avstrijskih in jugoslovanskih železnic, ki je bila na Dunaju. Sedanje zasedanje pa naj bi v gavnih' obrisih določilo tehnične podrobnosti ponovne vzpostavitve direktne železni: ške tarife za prevoz blaga Avstrija - Trst - čezmorske dežele. Predvidevajo, da bo obnovljena tarifa stopila V' veljavo proti koncu letošnje pomladi. Dokončni sporazum bodo sklenili na novi konferenci med predstavniki treh držav, ki jo morajo še določiti. Po predvidevanju tržaških gospodarskih krogov, bo nova tarifa prinesla koristi zlasti tržaškemu pristanišču in tržaškim spediterijem. SE NESPREMENJEN URNIK MESNIC Ker ni prefektura še določila poletnega urnika mesnic, je zveza mesarjev sporočila, da bo ostal v veljavi stari urnik. To pomeni, da bodo mesnice odprte tudi danes popoldne, medtem ko bodo jutri v nedeljo 1, marca zaprte. iiiiiitiitiiitiiiiiiifiiimimmtmmmiiiiMiiiiitiitmiiiiiiiniitiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiitiiiii Premiera v gledališču < Ve rdi» Veliko navdušenje nad ^Renskim zlatom» Opero je izvajala zelo dobra nemška skupina pod vodstvom dirigenta Georgesa Sebastiana Z operama «Rensko zlaton in aWalkuere» je uprava gledališča »Verdi« sklenila letos nuditi opernemu občinstvu prvo polovico tetralogije *Prstan Nibelunga*. Ostali dve operi (»Siegfried« in »Somrak bogov«) bosta prišli na vrsto v prihodnji sezoni. Včerajšnja premiera v popolnoma nemški izvedbi (razen orkestra) je doživela ogromen uspeh. Po predstavi (eno dejanje v štirih slikah, toda brez odmora) občinstvo Še dolgo ni zapustilo dvorane ter spet in spet klicalo na oder izvajalce. Priznati je treba, da je bila na razpolago za izvedbo te o-pere sijajna skupina pevcev in pevk. Mogočen in lep je bil glas Gustava Neidlingerja, tudi po postavi silnega VVota-na. Vredno so se mu pridružili še drugi bogovi: Donner-Robert Lauhofer, Froh - Eu-gene Tobin in Loge . Fritz Ulil. Veliko vlogo Albericha je lepo odpel Alois Pernerstor, drugi Nibelung je pa bil Kurt Marschner. Orjaka Fasolt in Fafner sta bila zares zlasti prvi, prava giganta. Otto von Rohr (Fasolt) ima silen, zares orjaški, a vendar mehak glas; podobno velja za Hansa Hoff-manna (Fafner). Med ženskimi vlogami pripada po težavnosti prvo mesto Fricki. Pela jo je fianna Lud-wig zelo dobro, medtem ko je Paula Lenchner Schmidt imela priložnost pokazati svoj krasen glas. Boginja Er^a je bila Res Fischer. Končno so bile Še tri hčere Rena JŠdith Stuppi, Katja Fischer Dobbel-stein in Susanne Will. Dirigerjt Georgas Sebastian je vodil orkester in pevce z veliko avtoriteto in natančnim poznanjem dela. Orkester je bil kos vsem zahtevam mogočne partiture. V rokah gostov je bila tudi režija — Frank de Quell in scenska o-prema —- Hainer Hill. Premiera druge Wagnerjeve opere «Walkuere» bo čez deset dni. V tej operi pa bo pel Wota na jugoslovanski basist Tomislav Neralič, sedaj angažiran v berlinski open. Neralič, ki je sicer Hrvat, je svojo mladost preživel v Mariboru in je torej napol Slovenec. Ze njegov oče je bil dober o-perni in koncertni basist. socialne posledice v deželi Furlanija - Julijska krajina«. Govoril bo tajnik tržaške federacije KPI prof. Sema. Diskusijo bo zaključil deželni tajnik KPI sen. Giacomo Pelle-grini. Zborovanje MUIS gi- Tiskovni urad Enotnega banja socialistične iniciative sporoča, da bo jutri ob 10.80, v kinematografski dvorani «Arcobalero» prvo zborovanje tega novega socialističnega gibanja. Govoril bo bivši minister za delo in 'socialno zavarovanje Vigorelli Obenem pa sporoča, da so se v četrtek sestali demokratični socialisti de-vinsko-nabrežinske občine in soglasno sklenili zapustiti Sa-ragatovo PSDI ter pristopiti v MUIS. SNG v TRSTU V nedeljo 1. marca 1959 ob 16.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH Marija Holkova PEPELKA •WANW.VAV.VAW. J i: PROSVETNEGA DRUŠTVA »IVAN CANKAR* vabijo na ki bo v nedeljo, dne 1. marca 1959 ob 16. uri v dvorani na stadionu aPrvi maj« SPORED: « PISANI PRIZORČKI » (režirala Ema Starčeva), PEVSKI ZBOR (pod vodstvom Fride Valeti-čeve) in BALET — naštudiral baletni mojster Adrijan Viles. Prodaja vstopnic danes v Ul. Montecchi 6 od 18. do 20. ure, jutri v Ul. Roma 15-11 (SPZ) Ud 10. do 12. ure in popoldne eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Cena: odrasli 200 lir, otroci 100 lir. WLWAWAWAVA%' PROSVETNO DRUŠTVO »VALENTIN VODNIK« iz Doline vabi člane na fj'uš!)Iuvo ki bo DANES v društvenih prostorih ob 20.30 PROSVETNO DRUŠTVO ■PROSEK • KONTOVEI.* priredi v nedeljo 1, marca t. 1. ob 17. uri v dvorani na Kontovelu Na sporedu je petje moškega zbora «Prosek-Kontovel«, samospevi, recitacije, nastop tamburašev iz Doline in gojencev Glasbene šole prosvetnega društva »Prosek - Kontovel«. Vljudno vabi odbor. R X D I ______) SOBOTA, 21. februarja 1(59 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez- obvezno, drobiž od vsepovsod in predavanje: Življenja In usode — «Fidel Castro, kubanski zmago- valec«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Franck Chaksrield; 13.30 Lahke melodije; 14,45 Orkester Duke EUington; 15.00 Martin; Mala koncert ant n a simfonija; 15.20 Glasbeni varietč; 16.00 Novelist tedna — Peter Kočič: «Mrguda»; ureja Martin Jevnikar; 16.20 Sestanek s pianistom Valentinom Liberacejem; 16.40 Slovenske instrumentalne zasedbe; 17.00 Plesna čajanka; 17.30 Slavna dela velikih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše — Radislav Rudao-Saša Martelanc: Bilo je nekoč... »Pot do kraljice sireče«; nato pojejo The Pl atters; 19.00 Sestanek s iiiiiiMiiiiiiMiiiimitiiiiitiiiiiii.iMiiimitiMiimiiiiimiiiMiiMmiiiiimiiimiiiiitifiiiitiiiMimiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27 februarja 1959 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Je 18 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 59-letna Norma Ma rz »itltOVI IN PltlSPliVUI poslušalkami; 19.® trfRfc' pocnusamaini; ba; 20.00 Šport; 20.31)^ g) Italiji; 20.40 Slovenj «Na glavni cesti«, zgodba, ki jo je Pavlovič: nato Lepe lepi glasovi; 22*»Or ^ Itpi giaiMJVi, pnn1 Mercer, Ray Mart m Paramor; 23.00 Nočne m' 23.30 Nočni ples.sT 12.10 Popevke; 15-25 gometne tekme ItaOgrtj,,! _____________ 21.00 »Žbogom, beli slaP*1’ dijSka M; PROGRAM : 14.00 On, ona in trn Nove jiopevke; 17.00 Glasbeni variete, w- /f ska univerza; 2LOO Bep sečmca», opera v * U J , opera v * --s. RADIO KOPER jjj Poročila v Italijan^1 17.15, 19.15, 22.30. ,1() Poročila v slov.: > • 15.00. _ prenos ^ 5.00-6.15 in 7.00-7.15 7.15 Glasba za dobro. ju | Glasba po željah; a« jn f UldJUd pu Z.C1J«**. — ■ v ju l- , univerza; 13.50 P°P?videli ou tu in .tam;„H30 ou tu in tam; rtr, jo*-zornik; 14.40 20 melctni^fl Straussa; 15.20 Dalma pevke; 15,40 - 17.00 17.00 'Pojejo Lady - „ hanny Ray, Doris Daj Prima- 17.30 Glasben g 18.30 Za ljubitelje JaH 22.15 Prenos RL; u-gLsba. sloVENIJA ^ 8,05 irMladina poj**’ mladinski pevski zbor.1,, gon( ra; 8.30 Majhen — Primož Ramovš: klavir in orkester cJgt čevič-Bogo Leskovic: kanskih plesov; 9.00 la za nižjo stopnjo 9.30 vak: Od jutra do vece 'gj; — . —- i - _ n/inPVKCi 7,1 V e. IV. l_l'U J LILI d uv popevke do popevke, skočna harmonika, tenorske arije; 10.45 kester Adalbert LuczK°" - Solisti z domačim sp« pj,., Zabavna ruleta; U-’ ,iuS: K tednik; 12.00 Jan Šibe* 5 ^ lia, simfonična suita, ^cr ka univerza; Iž.a ^ orgle v ritmu; \ pevi izpod zelenega r mš#1 Igra pihalna godba kGjjg lice: 13.50 Klavir m VZ f. * Delibes: Naila-valček Delibes: Naila-vaicen. delssohn: Na krilihit* v (J utissonn: iva Rahmaninov: Prelo1“AocioL -- N. Paganini: duru št. 20 — D. ,jU Allegretto scherzando ludijev za klavir«^* j^giil.j Deklica z lanenimi Športna reportaža -J ^,5, g srečni reporter; 14-3U—arino šalci čestitajo in J? 15.40 S knjižnega venska pesem od gf. danes — 18 odf|in Mrija Škerjanc; fii ba; 17.10 V narodne^ 17.30 Zaigrajmo JO, \F ^0,5--j,— ,. Ig,J- v Jezikovni pogovor). (r0v skladbe velikih van Beethoven: y SPieso> Vd'11 DCCtllvrvo- y Rj Brahms: Intermezzo giort št. 4 — A. Dvl^a!L P- ‘j i ples št. 9 v H-duru ,uru' kovski: Mazurka Ruoki; ividzui**« Debussy: Škotska £>. jO.Si Okno v svet: Svic*-. jjj), igrani mali ansambi . ^ znavajmo svet m d fC [ C Miarajmu -- lr()fl Melodije za Pri.|et^te 22.15 Oddaja za n*5 in v 23.10 Ob plesnih zv n0t‘- TELEVlZlj* 14.00 Šolska ura, nogometne tekme > . UA 17.15 Spored ža otrt*^ ročila; 18.50 Po“K-„ niHKs 19.10 Pisma TV; l9-3"' 0jeJV ba; 20.00 Odstranjev*2i.00: liva; 20.30 Poročila, m** chiere; 22.00 Otok koncu poročila. . AvlJ‘ t RTV JUGOSLAjajJ> 18.00 Mladinska ja 1 Qpviil -ilf J. i I Rosič: Seviljska Pat iK greb; 20.00 TV ^ grad; 20.30 Spoznavaj domovino — aaj Kratka glasbena ljana. ' ------------------_ , i V počastitev spomina pok. Justine Colja daruje E. Svab 1000 lir za Dijaško Matico, A. B. da kutz por. Predoltn, 70Lletna Hrep.j 2-°°0 lir Dijaško Matico. Sime Parsak vd. Manoukian, 64-letni Michele D’Alu, 84-letna Vit-toria Zuccolln vd. Tommaslnl, 81-letna Elida Berle vd. Coni-gliaro, 75-1 etn a Ida Casella vd. Oasparl-netti, 77Jetna Pierina Belli por Musumeci, 68-letna Angela Heriedetti vd. Batta-glia, 69-letna Rachele Osmo por. Osmo, 56-Jttni Giuseppe Lombardi, 70-let-na Irene Umek, 83-letni Albert Kosmtna, 48-letni Ernesto Sanchi. ni, 78-letna Maria Pelan vd. Far-nesi, 87-letna Lucia Gorini vd. Wielar*d, 63-let.na Caterina Ras-man vd. Decarli, 50-letnl Federl-co Cossleh, 52-letni Geremia De-ponte. KAZRA OKVHNT1I.A Javno zborovanje KPI Deželni odbor KPI zb Furlanijo in Julijsko krajino priredi jutri ob 9.30 v Ljudskem domu v Ul. Madonnina javno zborovanje o temi: »Uveljavitev skupnega evropskega tržišča ter njegove gospodarske in Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. V nedeljo 1. marca bo v prostorih kluba v Ul. Roma 15-11. sestanek od 10. do 12. ure. Delile se bodo novitete. Valutp 1 u Milan Rim Zlati funt . . ISiSO,— 6200,— Marengo . i . 14500 — 4650,— | Dolar .... 620 — 623,— j Frank franc. 122 — 125.— 1 Frank švic, . . 143.- 144.75 Sterling , . ! 1725,- 1750 — ! Dinar . j . 1 73,— 76,— Šiling .... 23.75 24.25 1 Zlato . . , . 704,- 706,— 1 Zah, n, marka 1 148.75 149.75 VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) «taroechi» , . 100 188 153 «rdeče« . . . ... 71 141 106 «more» . * . 118 153 147 «svetle« . . . . . . 41 77 68 limone . . . . . - , 71 106 88 mandarini I. • . • 118 165 141 munnarini 11. jabolka: . . . 71 106 77 »abbnndanza« I. . 36 36 36 »abbondanzau II. . 18 29 24 «de lzia« 1. 83 118 106 »delizta« II. . • , . 59 77 71 »imperatori« . . 29 59 41 «morgenduft» . . • 29 94 83 hruške , . . . . > h 83 129 106 Iiruškice . . . S 71 83 71 artičoke (1) . • • • 28 40 30 zelje . . . . > • . 59 71 71 cvetača z listi 47 88 83 ohrovt . . . • f » 36 65 50 cikorija . . . . • ► » 47 65 53 repni vršički . V S S 65 38 71 32 čebula . . . . ... 30 41 koromač . . . ... 36 94 77 razna tolata 75 800 130 krompir . . . • tv 29 56 37 zeleni radlč • ■ , 200 1100 288 rdeči radič . . • , 325 463 400 šp*nača . . . • « . 88 170 11S motovilec . . • . • 250 500 375 Večina blaga se j rodaja po prevlad, cem (3, »tolpecl, VER^no''i6 Jutri ob 16. uriPgJ ne-rjeve opere <(Kcr‘; isti zasedbi. Dn vse rede. Dirigent stian. Nadaljuje se nic- ^ tfU0V teatro n1 Danes ob 2*. u.^aloreJji. na«. Napisal Sal7 goP Como, režiser San® ,(f ne: 600, 400 In ^ K I o flV Excelslor. 15.30: “^rf, B. Laneaster, D- f worth. .fitiUhkl Fen-ice. 15.30: «T' g A' f širina«, K. Morfirjetn^ ? Natlonale. 16.00: « y Py. danu«, V. Matur*'iju' steinovo mascc rolor. Grattacielo. lf>“”_ č i». Technicolor. povedano. m/6y Cristallo 15.30: t ristallo. 15.su. : dvakrat živela gte * Kirn Novak Capltol. 16.30: <( ,e3n p/ Nadya Tiller, j Astra "itoiano. ' icol Granger, .Trt* Alabarda. 16°p>erV,%i Hosemarie«, ‘ e .POljtT 7« bo Aldebarau. 16?, a. 14 be«, A. Sordh J Mastroianni. ,n(fiO ( V Arlston. AuJo?«"' 16.00C<‘<>'/ S. Koscina. O. rVt_A>L !••*-. #«JI 1 i Gray. v Garibaldi, lč.90-.} V, t lena boginja»v’,harJ )|U’ Ideale. 16.00: J. Derek, L. ijutf&J Im pero. 16.30:« V- JA, ni«, R. W3*nrr-Hana. 16.00: f f V»%i y M. Arena Fierro. -n. „ . S. Marco 16.0« M. vi«, V. De Srt4- % TV. .KlJV? Savona 15.15 c,n A s n H A } »t urn, o- «/ V Lile 15.30: «v H. UocholZ- 16 Vittorio Venet®- tj, gejša«. J. ffi Helvedere. ^ i mlt»-A-Marconi. I«-0?' jTO^: rf H. Brazzij ^ «D' ,V / j F®1 Massimo. li-O?'. C® 'Robertson, Nl' coior. i53o: Novo cine- i5 RV»Jj« * f V. Mayo, K. 1 Odeon. 16.00-G. Moll, D- -ri8V j Hadio. 16.0*: T® .(I t ger, A. Strt"v KINO v ^ ■ Europa, «Col'na nicolor. ifji •V ^ J Schneider. Verdi: »Benetk^ Kordi. M. — - 1 • . 1W Roma: «ŠlsSi So«H, M. 1 M », '«i »tt, S hi, '«l »t, »i, (e »k > v Pripravah »bo-dišlt ^anfdrdatov» za predsed-ta j v°iitve prihodnjega le-Jov 8 Vrsta Političnih prepi-Atn ■ flrav fako stara kot C*a, i°da nikoli se ni kon-je ?. druženjem ameriške vla-a 1 2 Velikimi sprememba->„ ainer>škega nroračuna in rPndarstva. pt0Rtane tudi izkušnja, da je lt *Cun samo ogledalo, v ka-daršT Se- bolie drcali i gospodi v° ' politika dežele. Tu-Pravtr6?8 Pr0ra«una niso pri-ljajo } ’n 0 njem ne razmisli . a Politiki Za strankini-'M tolitiu-1 . ami’ na katerih se fe ’ Pripravljajo na bodo-tlton„UVe’ delajo in se potijo ' bjaki T1 ’n drudi strokovni Cn,?Lbo1* p znajo zaple J ddest^j1^61^3'*^ Proračuna in ali C« kapita’;: »aston ■ aove8a proračuna tti0j SJe odražajo gospodarsko dasehr-'- a’bkost državnega m 'atske^° ob:tn° zamisel gospo-N* w *b.:lizaciie na seda-la 9B emel-ib- Vloga državne-'ala Serata *n državnega kapi-Ptorj- v b'stvu ne spreminja. d»nimi n je dejansko najbolj deva j P° tem, da ne predvi-n ne priporoča nobene teč 9limbe- Kakšen miijon ,9dpok»man^ v S^vnem maši •adi katerih pride za- la cen, povečanja Njenih* 'n druS'h časovno po-*>ii sPrememb v proizvoden« a.*ra'8ču. Sicer pa vse v Praks; 1 starem- To pomeni l’ka V]al da Proračunska poli-‘Povjji * ostaja podrejena o-'spubliu konservativne Sšj n ans*te uprave, ki jo !eslirni iV(ariti’ odkar je pred losnoff' priala na oblast: '^»r&ta ars*e moči državnega ** ^ržavn* zrušiti in če !t>0darstva 'ntervencija h go-da je inflacijski pritisk največja nevarnost za a-meriško gospodarstvo. Zagovorniki državnega kapitalizma smatrajo, da se v tem trenutku nevarnost inflacije zavest no napihuje. Ce se proizvodnja povečava — tako oni argumentirajo — tedaj se bo razširilo tudi tržišče, inflacijski pritisk pa bo upadal. Namesto da se državni aparat obrača k zasebnemu kapitalu, bi moral še odločneje poseči v proizvodnjo, da bi jo pospeševal in u-rejeval. Povečanje državnih izdatkov ni nikakršen riziko, če se hkrati povečajo viri proizvodnje m krepijo kontrolni elementi ekonomskega ravnotežja in tržišču blaga in ka-pitalov. V takem primeru bi se državni aparat ne mogel bati niti deficita niti državnih dolgov niti inflacijskega prtiska. Z načrtnim, gospodarskim pospeševanjem gospodarske dejavnosti bi si država ustvarila gospodarsko o-snovo za večja proračunska sredstva tudi za družbene potrebe, pi-ed katerimi se sedaj delno umika z izgovorom, da nima sredstev in da se boji inflacije. Taka je načelna kritika konservativne gospodarske politike. V praksi in v tradicionalni debati o državnem proračunu velja ta kritika v glavnem popularnemu načelu, ki ga je Eisenhower duhovito 0-značil kot »proračunska shizofrenija«. 1 j litH ^' ' 'r' % Vse do pred kratkim je bila Italija v atomski tehniki zelo daleč za drugimi tudi manj razvitimi deželami. Pred kratkim pa je začel delovati v Frascatiju blizu Rima elektrosinkro-tron, katerega del vidimo na sliki. Premer «srca» meri 10 m BLIŽA SE ČAS OPRAVKA, KI GA NE SMEMO ZAMUDITI Načini cepljenja sadnega drevja ki so najbolj primerni in gotovi Pomad je pred durmi, čez nekaj dni bomo že v marcu in marec ter april sta najbolj ugodna meseca za cepljenje sadnega drevja. Sicer pa bi si bili morali že narezati potrebnih cepičev, da bodo v času cepljenja nekoliko manj sočni kot podlaga ali divjak, ker se nam sicer lahko zgodi, da cepiči poženejo prej, preden so se prijeli. Do uporabe cepiče hranimo v kleti, zakopane v pesek. Načinov cepljenja je več. Najbolj razširjeni so tile: spajanje ali cepljenje z naklado, cepljenje na sedlo, cepljenje v razkol, cepljenje pod lijbad in cepljenje na oko. Spajanje uporabimo tedaj, če imata cepič in podlaga enako debelino. Torej le pri zelo mladih drevescih, po navadi v drevesnicah. Tako cepljenje izvršimo ali prav pri tleh, ali v višini, kjer naj se pozneje razvije krona drevesa. Pri taki vrsti cepljenja naj bo prerez kolikor mogoče dolg, po možnosti tri do štirikrat daljši kot je njegova širina. Pre- rez mora biti tudi zelo gladek in tako pri podlagi, kot pri cepiču enako velik in seveda na nasprotni strani cepičeve-ga popka. To storimo zato, ker je v bližini popka največ hrane v lesu. Kakšen naj bo cepič? Cepič mora imeti tri dobro razvite popke. Tik nad zgornjim popkom cepič prerežemo tako, da ga na nasprotni strani popka poševno odrežemo. Ko smo napravili oba prereza, položimo cepič na podla go, tako da bo prerez cepiča natančno kril prerez podlage. Končno cepljeno mesto povežemo z ličjem ali najbolje z elastiko in povezani del premažemo s cepilnim voskom Tudi gornjo zarezo na cepiču zamažemo s cepilnim voskom Cepljenje na sedlo uporabimo tedaj, ko je podlaga, ko je debelce nekoliko debelejše od cepiča. Kako to storimo? Na gladkem mestu podlago prerežemo s škarjami ali z drobno zobčasto žagico. Prerez naj bo nekoliko poševen in gladek. Zgladimo ga, seveda, z ostro j nabrušenim sadjarskim ali ce- pilnim nožem. Nato cepič za- mlad. Za sadno drevje je bolj ZGODBA ANGLEŠKEGA MEHANIKA, KI JE PO 52 LETIH SPREGLEDAL Resnično življenje in bi se najraje spet vrnil v «temo» Razočaran je nad vsem, tudi nad ženskami, ki si jih je predstavljal tako lepe, da so sedaj zanj tudi najlepše grde - Upati je, da se bo vživel Pred tedni se je v ljubljanski očesni kliniki zgodil sledeči primer: starejšemu srbskemu slikarju, ki je bil pred časom oslepel in so mu zato presadili na eno oko roženico, dočim je drugo oko povsem izgubil, je bolničarka previdno jemala z operiranega očesa obvezo in ko je obvezo od stranila, je stari slikar vzkliK-nil: «Sestra, vidim! Sestra, kako ste lepi!« In po licu sta se mu potočili dve debeli solzi sreče. Vse drugače pa je bilo s skoraj 53-letnim angleškim mehanikom Sidneyem Brad-fordom, ki je po 52 letih spregledal. Zgodba je edinstvena in jo velja obdelati. Sidnev Bradford je imel komaj 10 mesecev, ko je oslepei, Starši so poskrb.-li, da se je razvijal v človeka in postal je odličen mehanik. Kot pri vseh slepcih, tako so se tudi pri njem močneje razvili sluh, tip ir vonj. Zato mu je šlo delo od rok in podjetje, pri katerem je delal, ga je visoko cenilo. Ustvaril si je družino in živel, rekli bi, normalno življenje. Ko pa so pred leti začeli z uspešnimi presajanji ro-ženic slepim ljudem, so nje- """iiniiMii, 111 ■■•milimi milim 11111 11111 nedeljo nas naj mlajši -^Uijo na svojo prireditev Organizira jo prosvetno društvo Ivan Cankar na stadionu «Prvi maj» IST?ne b* bit° p°- |<.^0febe) opozarjati »t« nas*op nnajmlaj- K°8aalno: »>»i tisti, ki *•! *caniili na njihooih S ji' J’ai,topih, in tisti, h”~ * l, da m,o «lc0 3*tn pripouedo- S*. ktr i' ' - ° j*"1 Jnej bUo 'opo. 60(10 "no*-V^no „ *Pet privabili N Sb«t h" *tad*onu gPrvi ,, 0 o Kini. nelca-N«. **m *e znane ^ ti n®Pih-° *Ul*' nekaj po- ? a »voj, ,,a-,t0P- i* !( r*enj., . *kromnosti se * v 'l» 1 ’ opravičujejo, * «•“- !■" vet novih, ker n* mnogih 0- 35 otrok, bomo znali bolje oceniti ves trud in požrtvovalnost. Za vse to pa naši najmlajši, njih voditelji in njih starši ne vprašajo nobenega plačila, razen tega, da jih razveselimo in jim izrečemo priznanje z obilno udeležbo. Torej, pridite pravočasno, da vam ne zmanjka prostora! govi začeli misliti na to in ga začeli duševno pripravljati, ker po toliko letih slepote za zadevo ni bil preveč navdušen. Ker ni bilo roženic na razpolago, se je stvai zavlekla in šele pred tremi meseci je bil operiran. Dva meseca je Sidney Bradford prebil v bolnišnici in šele pred mesecem je stopil v «življenje» Človek bi pričakoval, da bo ob tem navdušen in srečen. In vendar ni tako. Njegove o-či sicer vidijo, toda stik med vizualnim vtisom in možgani je zelo počasen. To pa je še. najmanjše zlo. Mož sicer vidi, da je nageljček rdeč, da je vijolica vijoličasta, da je nagelj, ček večji, vijolica manjša, toda med njima zanj ni razlike. vsaj doslej je ni bilo, saj o zunanjem videzu nageljčka ni imel niti pojma. Cvetje je razlikoval le po vonju. Doslej si je sam ustvarjal sliko o vsakem posameznem predmetu, to se pravi, ustvarjal si je notranjo predstavo, kakršno so mu posredovala čutila, lip, duh in sluh. Kakšen je dejansko avtomobil z vizualne plati, to je zanj danes nekaj povsem novega. Zanj so bile vse ženske enake. Vse si je predstavljal lepe. Sedaj pa ne mo-re ločiti, katera ženska je lepa, katera je grda. Nasprotno, zanj so sedaj vse ženske grde. In ne samo grde, ampak skrajno grde Ustvaril si je bil povsem svojo, rekli bi, abstraktno in vsekakor preveč lepo sliko in danes je razočaran. Toda ni razočaran le nad ženskami, pač pa nad vsem, kar se okoli njega dogaja, kar se okoli njega vrti. Ko mu je bilo deset mesecev in je svet' okoli sebe o-pazoval tako rekoč iz vozička •li zibke, si prav gotovo ni mogel ustvariti zunanje slike sveta. In Se kar je bil vizualno dojel, mu je splahnelo. V dolgih 52 letih teme pa si je ustvarjal lastne notranje slike, lastne dojme, lastne oblike. lastne pojme. In ti danes niso v skladu z resničnostjo. Mož na pr. sede k mizi. Pred njim je krožnik, v njem juha ali kaj drugega, zraven še pribor. Ko vidi pred seboj vilice, mu oči ne povedo veliko, skoraj nič. S tipom jih prej zazna kot z očmi, kajti tip i* ma pri njem bolj nagel stik | iz leta 1797 je Bradford ob-z možganskim centrom kot stal in na njem se je videla vid. In tedaj si mora sugeri- »prizadetost«. Primitivni stroj rati — to so vilice, to je žlica, to je nož. Kdo ve, kakšna ;e bila njegova notranja slika c teh predmetih? Omenili smo )e, v kakšni zagati se znajde nesrečni srečnež Sidney Bradford le ob migj Kaj šele, če pride na ulico. Kaj šele, če pride v družbo. Angleški novinar Merrick Winn je deset dni neprestano spremljal Sidneya Bradforda po Londonu. Sidney Bradford je potrpežljivega in podjetnega novinarja močno »razočaral«. Prečkala sta na pr. ulico. Nasproti jima pride dekle. «Je lepa?« . vpraša novinar. Mehanik odgovori; «Zelo lepa.« Toda v njegovem glasu ni bilo najmanjše prepričljivo-ti, najmanjše prizadetosti. Novinarju je morda hotel napraviti uslugo, kot mu je delal usluge tedaj, ko je opazoval ta ali oni predmet, toda le z navideznim zanimanjem, ne pa s prizadetostjo. Novinar ga je nekega popoldneva odpeljal v sloviti britanski muzej in tu še je pokazala vsa čudna protislovna tragedija nesrečnega srečneža Sidneya Bradforda. Povsod tod so napisi, ki pravijo, da je prepovedano razstavljenih predmetov dotikati se. In zato je Sid-ney Bradford hodil od predmeta do predmeta, od kipa do kipa in vsi ti kipi mu niso nič povddali Ker se jih ni mogel dotakniti, mu po 52 letih pridobljeni vid ni povedal skoraj nič. Ko sta šla nato v znanstveni muzej, je bila zadeva skoraj ista in šele pri slovitem «Wattovem stroju« je bil verjetno najbolj podoben sliki stroja, kakršno si je slepi mehanik v svoji notranjosti skozi desetletja ustvaril. In pred tem strojem je občepel dobre poi ure. Ko ga je nato novinar pospremil malo dalje in ga vprašal, kaj je stroj, ki je pred njima, se mu je Bradford približal, se ga dotaknil in takoj rekel: statve. Bile so dejansko stare statve, že muzejski predmet, kakršnih ni danes več v no beni tovarni. Bradford si je bil verjetno o statvah ustvaril v dolgih letih teme približno takšno sliko, kakršne so bile primitivne statve, ki so bile pred njim. $e veliko takih primerov bi mogli navesti, vendar se zdi, da je najbolj značilen sledeči dogodek; Zvečer po prvem dezvu kolovratenja po Lon donu sta se Bfadford in njegov prijatelj novinar umaknila vsak v Svojo sobo v hotelu. Komaj se je novinar poslovil od prijavlja, je ta ugasnil luč. V temi se je bolje počutil. Zato je novinar ponovno stopil k njemu in ga videl, kako v temi sedi na postelji kako vleče svojo angleko pipo in pije pivo, ki je stalo na nočni omarici. V temi je bil bolj gotov samega sebe kot pri luči. In ne le to. Ko je bil mehanik Sidney Bradford še slep, mu ni bilo težko prečkati ulKe tudi v zelo prometnem Londonu. Po zvoku ali ropotu je vedel, če je avtomobil še daleč ali blizu. Sum ljudi mu je povedal, kje je najprimernejši kraj za prečkanje ulice, tako da je brez vsake tuje pomoči prečkal ulico, kot bi bil normalen človek. Danes pa, ko vidi, se sam ne upa več čez ulico. Vtisi vida, k. so počasnejši, so v kontrastu z do.imi ostalih čutil, gluh mu v tem trenutku odpove, na oči pa še ni navgjen. Veliko je še zelo zanimivih, pa čeprav tragično žalostnih elementov, ki bi se ob tem dali navesti. Vendar se zdi, da je najbolj značilno sledeče: Po prvi operaciji, ki je sicer uspela, je splošno mnenje zdravnikov, da bo Sidney Bradford čez kakih šest mesecev ponovno oslepel, kajti očesni živci še niso sposobni tolikšnega napora in verjetno bo prišlo tudi do ostre zameglitve roienice. Zato bodo čez šest mesecev moral’ izvesti novo operacijo, ki pa bo dokončna. In Sidney Bradford ni prav nič navdušen nad njo. Nasprotno, boji se je, toda ne eperacije kot take, pač' pa posledic. Vzrok? Vid njemu ni dal tega, kar bi bil dal človeku, ki je le začasno oslepel potem ko je o svetu imel resnično sliko. Njega je vid vrgel dejansko v okolje, ki ni njegovo. Predolgo let je bil Bradford slep, da bi mogel sedaj uživati srečo, da spet vidi. Vse življenje, vse bogastvo, ki normalnim ljudem daje vid, ni dalp njemu nič drugega kot sliko velikega, morda prenaglega gibanja, močnih barv,1 velikih kontrastov in vsega mogočega nevsakdanjega, kar ga bolj razburja, bolj moti kot drugo. Zato si Želi, da bi ponovno postal slep. režemo v sedlo. To zarezo napravimo z ostro in dolgo ostjo cepilnega noža. To napravimo takole: V bližini popka, seveda za njim, napravimo nekoliko poševno v smeri proti vrhu cepiča zarezo, ki je globoka eno tretjino cepičeve debelosti. Nato napravimo še e-no tako zarezo, le da bolj poševno. Ta zareza naj sega prav tako globoko in naj se steka v prvo zarezo. Zaradi teh dveh zarez odpade od cepiča košček lesa. Nato cepilni nož nastavimo v nastalo zarezo in cepič močno poševno prerežemo. Tako nastane na cepiču sedlu u-strezna zareza. Ko smo to storili, napravimo na podlagi, kjer je prerez najvišji, podol-gasto zarezo enake velikosti, kakor je ona na cepiču. Končno cepič položimo natančno na zarezo in cepljeno mesto povežemo z ličjem in namažemo s cepilnim voskom, kot smo 0-menili pri prejšnjem načinu cepljenja. Tretji način cepljenja je cepljenje v razkol, ki je pri nas še najbolj v navadi. Ta način cepljenja ima slabo plat, ker drevescu prizadenemo nekoliko večjo rano. Da bi se rana čimprej zarasla, moramo cepiče obrniti tako, da stoje njihovi spodnji popki navznoter. Ostale odprte rane pa moramo prav tako skrbno namazati s cepilnim voskom, kot pri prejšnjih načinih. Četrti način cepljenja je cepljenje pod lub in je zelo priporočljiv za spomladansko cepljenje. Rana, ki pri tem nastane, je razmeroma majhna. Tako cepljenje se tudi zelo rado prime, toda izvršiti ga moremo le tedaj, ko se lubad že na lahko loči od lesa. To se pravi, ko je les že močno sočen. To cepljenje napravimo takole: deblo prerežemo ali prežagamo tako, kakor za cepljenje v razkol. Nastalo rano zgladimo z nožem. Nato prerežemo cepič in ga pripravimo tako, kakor za cepljenje na sedlo. Ko to storimo, napravimo toliko zarez v lubad, koli kor cepičev želimo vstaviti. Ko je to storjeno, privzdignemo . lubad na podlagi tako, kot pri cepljgnju v oko. Končno vtaknemo med lub in les cepič tako, da se bo zareza dotikala lesa, hrbet pa ljubja. Nazadnje cepljeno mesto povežemo z ličjem in namažemo s cepilnim voskom. Cepljenje v oko. Za to vrsto priporočljivo cepljenje v avftt* stu. Vejice, iz katerih izruraM popke, morajo biti iste starosti kot podlaga, morajo biti zdrave in sočne, tako da lab z lahkoto odstopi od leaa. T» način cepljenja zahteva nagli* co in v navadi je bolj v drevesnicah pri eno ali dve leti starih divjakih. Tako cepljenje vrše nizko pri tleh. Preden izločimo popek, napravimo na podlagi rez v obliki črke T. Ta navpični rez naj bo enkrat daljši od vodoravnega. S cepilnim nožem privzdignemo lub ob spoju podolžne in navpične rezi, z levo roko pa vložimo ščit s popkom. Ščit cepiča ostane pokrit z robovi navpičnega reza podlage, popek pa, seveda, moli ven. Nazadnje cepljeno mest* še povežemo s pripravljenim gumastim trakcem. HOROSKOP ZA DANES _ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.» Nepredvideni zaslužek. Oh-aa-nite mirnost in skušajte prenesti kritiko, ker veste, da j* upravičena. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne zanašajte se le na svoj dober nos, ampak premislite do-cro tudi najmanjšo odločite*. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) S svojo običajno taktnostjo se boste ognili nevšečnemu prepiru. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) izkušajte ugotoviti, če je oseba, do katere čutite čustveno nagnjenje, tudi vredna vaše ljubezni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Priznali boste svoje napake, pri tem pa bo vaš ponos trpel manj, kot ste si mislili. DEVICA (od 23 8. do U. 6.) Ne pustite se motiti prt svojem delu. Ce vam j« le mogoče, ogibajte se družbe. TEHTNICA (od 23. 9. dc M 10.) Ne izgubljajte časa in e nergije v drobnarijah, ampak izločite le kar je bistvenega. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.1 Dokazali boste svojo potrpežljivost in razumevanje do osebe, ki je v težavah STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) Srečen razvoj prijateljskih odnosov; skušajte biti veseli in dobro razpoloženi. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dan se bo začel sla-cepljenja uporabljamo popek j bc>. a proti večeru bodo vse z jezičkom lubada, ki ga stavimo na les podlage. Ta način cepljenja je možen seveda spomladi, ko začne podlaga poganjati. Imenujemo ga tudi cepljenje v rastoče oko. Možno je seveda tudi cepljenje v speče oko. To delamo po navadi v avgustu. V tem primeru pop-je požene šele prihodnjo po- težkoče splahnele. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Načrti vaših prijateljev vam bodo všeč in sodelovali boste pri njihovem uresničenju. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zelo vas bo veselilo, ker boste prispevali k osrečenju nekega svojega prijatelja. Brez besed Doti. C. Cheisi:ltinerari del Carso Triestino -£ * "“",o VI. Poleg teh kilometrskih svetniških skovank je tu seveda Se drugih. Domači Ključ pri križpotju cest v Boršt in Bazovico so prevedli s Chiuso, kar Chersi napačno tolmači kot slovenski izraz za sedlo ali prelaz med gričkom Sance (tu je bila nekdaj avstrijska smodnišnica, prej pa ostanki ilirskega gradišča) in kraškim pobočjem. Ključ v slovenščini se navadno rabi za cestni ovinek, kaf velja tudi tu, saj obe cesti, ona za Bazovico in ona za Boršt, napravita tu ovinek, poleg tega pa domačini, vsaj starejši, ločijo med tem Dolnjim Ključem in Gornjim Ključem, ki leži više na ovinku bazovske ceste, tam kjer je mitnica, »Dacjo«. Italijansko ime Moccč (str. 71), ki ima svoj izvor v starem slovenskem Muhovem a-li Muhovem gradu, katerega ime pa so domačini skoro pozabili, Chersi uporablja tudi za gornji del Boršta, za Za-breiec, kar je pravzaprav najstarejši del vasi in je bilo tudi prvotno ime za vso vas. Da bi točneie označil kraje, dodaja .še opisne prilastke Al-tura di Moccb za vršiček kjer je grad stal (241 m nad m.), Castello di Moccč pa za grad, stari in novejši, oz. za nekda- njo trdnjavo v obrambni črti tržaš-ke mestne občine v bojih proti Beneški republiki, ki je pogosto napadala iz Ko-prščine preko obmejne črte na Glinščici. V domačem ljudskem izročilu pa ne delajo več razlike med starim Gradom, o katerem skoro ni več sledu, in med novim, ki je tudi pogorel ob zaključku zadnje vojne; na vrhu pravijo e-nostavno V Gradu ali pa Na Cajbi. s Ime Rosandra je že staro in ga uporabljajo stoletja sem latinski m italijanski uradni akti. V uporabi je bilo med cerkveno in svetno gosposko in je od tod deloma prešlo v ljudsko tradicijo, vendar le za potok od Boljunca k morju Staro domače ime Glinščica je pa vedno označevalo potok in dolino od Boljunca do izvira gori pod Kozino Chersi napačno piše «Klinciza» za slovensko narečno obliko. ((Klinšco# za Glinščico. Ime Glinščica ima pač svoj izvor v opekasti-glinasti plasti, ki tu še pokriva dno dolinice in nekatere dolinske odrastke proti Malemu Krasu, tu kjer se dotikata pusti, skalnati Kras in severno-istrska flišna plast, ki tod preko ravnega Brega ob morju sega skoro do pod Nabrežine. V fašistični dobi so uradno uvedli ime Bagnoli iz neke stare skovanke za prejšnjo i-talijans-ko oznako Bolliiinz za slovenski Bajunec. Montfc Carso pa piše za Mali Krasi ki je pravzapral mala ki-aška visoka planota, kjer je najvišji vrh Vrh Grite (458 m). Obe slovenski imeni pravilno uporablja in piše avstrijska specialka. Medtem ko za naš Bo-tač piše Botaz, danes pa je v rabi italijanska prilagojenka Bottazzo. Cvinale (str. 76.) je sveža italijanska skovanka tržaških plezalcev pc stenah Glinščice, ki to jo slovenski plezalci dopolnili iz domače Stene v Jugovo Steno. To obliko so deloma spiejeli tudi italijanski plezalci kot »La Jugova«, ki je pa Chersi ne omenja. Castello di Fuenfenberg, sredn-eveško ime iz aktov Chersi navaja za razvalino gradu oz. utrdbe (str. 77) v gornji dolini Glinščice pod Drago tik ob me.ii z Jugoslavijo, kar domači imenujejo s staro oznako V Robidi (točneje v Rebidi) Konec, ki ga Chersi navajH (str. 72) ze predel ob Glinščici, kjer je planinska koča CAI «M. Bremu da« je nepopoln, ker ni nic drugega kot Gornji Konec Bo; ijunca Tu seveda ne pomeni «termine»-zaključek, marveč del vasi kot to pozajo premnoge naše vasi, ki se dele v gornji in dolnji konec. Pese za nai Pesek (str. 79), _ _ dnu SoV, odkar je tam obmejhi spačenk* prav iz zadnjih č*- blok — kdo jo je le skoval v letih po padcu fašizma? — ob cesti od Bazovice prot’ Reki, je teliko nesmiselna, oa je niti Italijan, ne uporabljajo, večidel niti na papirju ne, marveč uporabljajo pravilno slovensko obliko. Ze prejSnje italijanske fonetične prikrojenke Basovizza, Grozzana, Monte Cocusso iz slov. Bazovice, Gročane in Kokoši (str. 79-82), so ostale v tej obliki tudi Dod fašizmom. Le M. Cocusso je postal sem in tja M. Concusso, ker je improvizirani toponomast hotel imenu dati videz latinskega besednega korena. Kakšna Je točna etimologija tega imena, iz kokoši ali iz Kuka. imena, ki ga imamo v neštetih primerih in oblikah po vsem slo-vnskem ozemlju in tudi po bližnjih sosednih krajih, ki so bili raznarodeni, b0 pač mogel dognati le temeljit ieziko-slovec Pravilno bi bilo navajati le Kuk in ne Cuc in ne Kok, če se že navaja vseh mogočih dialektičnih oblik kot Kouk, Koukov itd., kar je iz pravilne slovenske besede kolk, izg. kouk, kar seveda ne pomeni vrha (cima), marveč le vrh z obliko kolka, oziroma točneje greben z dvema vrjioma. Kokoš ali Ožeg je o zntka »a v*s hrib in za vrh nad Bazovico, 662 m, medlem ko se najvišji vrh, viden bolj od strani proti Pesku-Grodani, s starim ilirskim grobišlcm, imenuje Groblja (672 m), ali v narečju bolj Grublja. Ce po teh razmotrivanjih presojamo vprašanje slovenskih krajevnih imen na Tržaškem, ne moremo biti optimisti, kajti ena sama lastavica še ne najavlja pomladi. Cher-sijevega polovičnega koraka ne more.no smatrati niti za to prvo lastovko, posebno na, če ocenimo zadržanje pokrajinskega turističnega urada, ki povsod, posebno na kažipot-mh tablah, uporablja strogo samo italijanska krajevna i-meha. in ta urad je vendar javni urad države, ki Je podpisala ie pred štirimi lati o-menjeni londonski memorandum o sporazumevanju. Kaj šele drugi javni uradi in ustanove... Edina izjema so občine s slovenskimi občinskimi odbori, ki so upoštevali dvojezična imena, seveda le v kolikor so jim, kljub »avtonomi. ji«, državna oblastva to dovolila. Devinsko-nabrežinskemu občinskemu odboru na pr. j* bilo to 7abranjetio celo * postavitvijo občinskega komisarja. ZORKO JELINČIČ KONEC Goriško*beneškf dnevnik izpred soriškega sodišča Zaradi poneverbe denarja obsojen prodajalec vstopnic na goriškem gradu Prilastil si je nad 200.000 lir m se hotel vključiti v tujsko legijo delavci, ki edino lahko krepko branijo delovno mesto, ponovno zaposlitev suspendiranih delaveev, pravilno delovanje notranje komisije, ureditev akordov itd.. Travnik bo ponoči bolj razsvetljen V kratkem bo Travnik dobil močnejšo razsvetljavo. Pred dnevi so delavci občinskih podjetij položili kable, te dni pa so namestili tudi štiri kandelabre, ki bodo opremljeni vsak s tremi žarnicami po deset tisoč sveč. Ko bodo dela končana, bodo žarnice o-svetljevale goriški trg z močjo 318 tisoč sveč, medtem ko jih je sedaj samo 60 tisoč. Prostor, kjer so bili kandela-bri postavljeni, je bil izbran po daljšem proučevanju in iztiri najprikladnejšega prostora. Danes otvoritev pasaže v poslopju hranilnice Danes popoldne ob 17. uri bodo otvorili prvo goriško pasažo — to je prehod med Verdijevim korzom in Ul. Diaz pod novo palačo goriške hranilnice, Ob tej priliki bodo odprli nekaj lokalov, ostale pa poleti ali jeseni skupno s preselitvijo banke, ki ima sedaj svoj sedež v Ul. Carducci. NA TRGU SV. ANTONA Z izkopavanjem bodo najbrž prenehali Pred dnevi sta predstavnika nadzorništva za spomenike in galerije v Julijski krajini dr. Gabriella Gabrielli in geometer Giacomo Privileggi pregledala izkopanine na Trgu sv. Antona v Gorici. Kakor smo v našem listu že pisali takoj po pričetku izkopavanja, so odkrili temelje peke cerkve, ki je bila sezidana pred stoletji, in nekaterih poslopij v preteklosti. Izvedenca sta ugotovila, da pripadajo odkopani temelji pokritemu trgu, ki je bil zgrajen v drugi polovici preteklega stoletja in ki so ga leta 1908 podrli in premestili na prostor, kjer je sedanja glavna pošta. Glede temeljev cerkve, ki je bila zgrajena pred stoletji ne morejo ugotoviti nič takega, kar bi bilo vredno temeljitejšega proučevanja. Zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev ne bodo kopali v globino, da bi še kaj odkrili iz dobe po letu 1225, ko sta bila zgrajena na tem mestu cerkev in samostan. — «» --- Nadaljevanje gradnje namakalnega kanala Gradbenemu podjetju «CCC» i Musile pri Piavi so na dražbi izročili gradnjo tretjega odseka namakalnega prekopa na krminsko - gradiškem polju. Dražbo je dobilo, ker je vzklicno vsoto nekaj nad 87 milijonov lit znižalo za 5,1 odstotka. Podjetje bo zgradilo dvanajst kilometrov kanala različne iirokosti. Kanal bodo pri Farri priključili na že dograjeni odsek ter se bo stekal v potok Torre skoraj pri dajo tista enotna stališča med | izlivu v Sočo. Speljan bo čez Včeraj zjutraj je stopil v dvorano goriškega okrožnega spdišča 35-letni Giuseppe Bia-gi iz Ulice del Carso, ki je bil do prvih dni septembra 1. 1957 uslužbenec goriške občine in ki je prodajal vstopnice na goriškem gradu, v katerem je urejen muzej. Bia-gi je denar, ki ga je dobil za vstopnice, oddajal od časa do časa občinskemu ekono-matu, in vse do avgusta tistega leta zelo vestno. Dne 24. avgusta je Biagi cddal zadnjič denar, 27. avgusta je dobil plačo in izginil zdoma. Zena je njegovo izginotje naznanila policiji, ta je obvestila vse kvesture v državi in Biagi se je 31. avgusta vrnil v Gorico, potem ko je zaman skušal ilegalno prekoračiti mejo s Francijo m se vključiti v tujsko legijo. Zaradi njegovega odhoda je mestna policija izvedla preiskavo v njegovem knjigovodstvu na gradu in ugotovila, da si je Biagi prilastil vsoto 228 tisoč 350 lir na škodo občine, s tem da je prodal kar 4.657 vstopnic, ne da bi o tem obvestil občinskega blagajničarja. Povedati je še treba, da si je Biagi izposodil od blagajničarke pokrajinskega muzeja na gradu (z eno vstopnico se je lahko obiskalo oba muzeja) in da jih ni vrnil. Sicer je teh 1.400 vstopnic vključenih v zgoraj omenjenih šti-r. tisoč 657. Nekaj dni pozneje se je Bia-gijeva žena javila podoficirju mestne policije in ga prosila, naj ne obvesti občinske uprave o kraji tega denarja ter da bo Biagi vrnil ves denar. Naslednjega dne je ves denar izročil občinskemu blagajniku s položnico, iz katere je bilo razvidno, da ‘je to vsoio ka-siral v dneh 24., 25. in 26. avgust. Vendar je bilo tako prikrivanje nemogoče, kajti toliko vstopnic ni bilo mogoče prodati v treh dneh. Biagija so sodniki spoznali za krivega jn ga obsodili na leto in štiri mesece zapora ter na plačilo štiri tisoč lir kazni. S 1 MARCBM Novi urnik prehodov druge kategorije S ponedeljkom 2. marca bo stopil v veljavo za vse pie-bode druge kategorije na me-j. med Jugoslavijo in Italijo novi urnik, po katerem bodo bloke odpirali ob 6. uri, zapirali pa ob IB. uri. Januarja, februarja, marca in aprila se bloki zapirajo ob sobotah, nedeljah ter državnih praznikih ob 22. uri, maja, junija, julija in avgusta ob 24. uri, septembra, oktobra, novembra in decembra rpet ob 22. uri. —;—#»----: FIOM v CRDA povečala število glasov FIOM - CGIL je izdala pred dnevi proglas v zvezi z volilnimi rezultati v CRDA v Tržiču. FIOM je zadovoljna z izidi, ker je število glasov oddanih ;a njeno listo naraslo v primeri z letom 1957 od 52,3 na 52,8 odstotka. Organizacija je izgubila en sedež v notranji komisiji (sedež uradnikov v elektromehaničnih delavnicah). V lepaku je dalje naglašeno, naj sedaj, ko so volitve mimo, spet prevla- vasi Romans in Villesse. Kakor je znano, se občinska podjetja pogajajo, da bi na začetku namakalnega kanala pri Soči nekoliko naprej od Ločniškega mosta zgradila hidrocentralo. Proučujejo tudi teren, da bi ugotovili, če bi zaradi jeza Soča poplavila SAFOG in podgorsko tekstilno tovarno. Vprašanje je na zadnji seji občinskega sveta načel neki svetovalec, ki je prejel odgovor predstavnika občinskega odbora podžupana dr. Poterzia, ki je prejel izrecno zagotovilo, da občinska podjetja ne bodo privolila v nobeno pogodbo, ki bo ogrožala dve največji goriški podjetji, v katerih je zaposlenih toliko tisočev goriških delavcev in delavk. Veronski velesejem od 8. do 16. marca Velesejem kmetijskih strojev in živine v Veroni bo od 8. do 16. marca. To je največji sejem s področja kmetijstva v Severni Italiji in ga tudi naši kmetovalci zelo radi obiskujejo, ker vidijo marsikaj novega, ki jim pride prav pri njihovem delu. Granata v Ul. Carso Pri urejanju Ul. Carso v Standrežu so našli dobro ohranjen izstrelek, ki je bil v zemlji še iz časov prve svetovne vojne. Orožniki iz Standreža so o najdbi obvestili odstranjevalce granat iz Vidma. & Italijanski nogometaši pred dvojno mednarodno preizkušnjo Danes Italija A-Španija A na olimpijskem stadionu v Rimu Šele danes odločitev: Bernasconi ali Janich - Prenos tekme po televiziji RIM, 27. — Po desetih letih se bosta jutri na olimpijskem stadionu pomerili nogometni reprezentanci Italije in Španije. Za to srečanje «latinskih sester« vlada v obeh državah veliko zanimanje, saj gre .za prestiž dveh eminentnih predstavnikov evropskega nogo meta. Španska reprezentanca je v Rir^i že od včeraj popoldne danes ob 18.05 pa je prispela iz Florence tudi italijanska reprezentanca, ki se je nastanila v nekem perifernem hotelu. V italijanskem taboru vlada dobro in dokaj optimistično razpoloženje kljub vsem nepredvidenim negotovostim in zamenjavam igralcev do zadnjega trenutka. Član tehničnega vodstva dr. Mocchetti je po prihodu iz;avil novinarjem, da bo dokončna formacija objavljena šele jutri dopoldne, ko bo trener Ferrari poslednjič preizkusil če je Bernasconi ITALIJA Buffon Robotti Bernasconi Castelletti Zaglio David Lojacono Montuori Ghiggia Nicole Barison Gento Di Stefano Tejada Snarez Kubala Gensana Santisteban Santamaria Segarra Quincoces Alonso ŠPANIJA iiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimimiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiniiiin Izredno vreme Včeraj v senci 21,4 stopinje Ce je kdaj čas pisati o vremenu, je to prav sedaj. Včeraj je bil na primer pravi spomladanski dan: jasno in toplo, da je bil plašč naravnost odveč. Toplomer je pokazal v senci .21,4 stopinje, kar ni samo najvišja letošnja temperatura, ampak izreden dogodek sploh za dneve ob koncu februarja. Medtem ko lepo vreme o-mogoča številna dela v vinogradih, na polju, povzroča i-stočasno velike skrbi. Kmetje so zaskrbljeni, ker se bojijo, da bi pritisnil mraz, ko ga ne bo treba, Predlanska vremenska katastrofa 6. maja je še preveč blizu, da bi jo pozabili. Kot letos se je takrat' pričela pomlad precej zgodaj; drevje je pognalo, vse je bilo v cvetju, ko je nenadoma pritisnil mraz (4,4 pod ničlo), ki je v eni sapi napravil nepopravljivo škodo. Za sedaj se narava še ni prebudila, ker je zemlja zelo suha. Deževalo ni že več kot en mesec, zadnje tedne pa je. neprestano jasno in suho. To je Po mnenju naših kmetovalcev tudi edina sreča. Odv. Fortuna podal ostavko kot obe. svetovalec v Vidmu Odvetnik Fortuna iz Vidma, ki je bil izvoljen v občinski svet na listi KPI, je pred dnevi podal ostavko. O njegovi odločitvi bo razpravljal občinski svet n« prvi seji. Ka- kor je znano, je odvetnik sedaj član PSI. Prva nesoglasja med svetovalcem in stranko to nastala po madžarskih dogodkih. ——«»-----i 1. marca odprejo nove bloke v Benečiji Na podlagi dogovora med predstavniki obeh držav bodo 1. marca odprli za dvolastnike in za lastnike propustnic sledeče obmejne bloke: Srednje, Klinec in Robediščg, Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Mačka na strehi, ki peče«, E. Taylor in P. Newman, barvni film. VERDI. 16.30: «Rakete v hišnem dvorišču«, P. Nevvman, cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.00: »Tuppe, tup: pe manscii«, barvni filin. Igrajo Peppino de Filippo in R. Risso. CENTRALE. 17.00: »Vampii Dracula«, P. Cussing, barvni film. MODERNO. 17.00: »Gasilci v Viggiu«. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4, tel. 2576. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 21,4 stopinje ob 16. uri, najnižjo pa —1,4 stopinje ob 6.30 uri. gral tekmo z Rapidom. Z enaj-storico so dopotovali tudi številni novinarji in fotografi, ki bodo prisostvovali jutrišnji tekmi na olimpijskem stadionu. Van in v sposoben za igro ali ne. Mocchetti in Ferrari upata, da bo močni srednji krilec Sampdo-rie lahko nastopil, s čimer bi italijanska reprezentanca mnogo pridobila na zanesljivosti v obrambi, posebno še, ker bo direktni nasprotnik srednjega krilca Di Stefano, ki je vodja španskega napada. Najbolj optimistično razpoloženi so trije »oriundi« Montuori, Ghiggia in Lojacono. Ghiggia je dejal, da bi dal nekaj let življenja, če bo zaigral z vsemi svojimi močmi. Oba branilca Fiorentine Robotti in Castelletti sta molčeča, vendar pa brezskrbna. Nicole se je zanimal za formo Santamarie, potem pa je dejal: »Glavno je, da ne gremo v borbo s tra-hom. Tudi mi imamo dober napad in kar se mene tiče, lahko rečem, da sem se dobro znašel z Montuorijem in Lo-jaconom ob strani.« Stranski krilec David je izrazil upanje, da bo zaigral tako dobro kot lani na Dunaju. Skratka prevladuje mnenje, da ima italijanska reprezentanca vse pogoje za zmago, treba bo le videti, če jih bo znala uporabiti in izkoristiti. RIM, 27. — Mlada italijanska reprezentanca, ki bo v nedeljo igrala proti B reprezentanci Španije, je ob 17.55 odpotovala z letališča Ciampino v Madrid. V skupini je 14 i<-gralcev in 5 članov spremstva. Ob prihodu je član vodstva Biancpne dejal, da je moštvo sestavljeno izključno iz mladih igralcev, med katerimi so nekateri debutantj v mednarodnem merilu. Dejal pa je, da so polni zaupanja v lastne sposobnosti. Mlada reprezentanca se bo vrnila v Rim v ponedeljek. MADRID. 27. •— 14 od šestnajstih igralcev španske B reprezentance se je zbralo danes popoldne v nekem madridskem hotelu. Ti so: Araqui- stain, Covo, Izulegui, Aguirre, Peiro (kapetan), Rivilla, Isi-dro, Del Sol, Sastre, Bartoli, Camps, Jose Luis, Biempica in Pachin. Herrera in Ruiz bosta prispela jutri zvečer. Za danes zvečer je predviden zadnji trening na stadionu Bernabeu v Madridu. RIM, 27. — Na letališču Ciampino je dopotovala ob 16,15 enajstorica Real Madrida razen štirih njenih članov, ki so prispeli že včeraj z reprezentanco. Real Madrid bo v nedeljo popoldne odpotoval na Dunaj, kjer bo 4. marca odi- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiimiiiiiiiiiitirniiiiiii Stock brez enega svojih najboljših igralcev Montgomery operiran zaradi vnetja slepiča Kritični položaj Stock v borbi za obstoj v prvi seriji gotovo najbolj izenačeni in negotovi. V C ligi sta favorita Forli in Siena čeprav igrata na tujih igriščih prvi proti Lucche-se, druga pa proti Piacenzi. Totocalcio št. 26 Stavni stolpec Totocalcia št. 26 vključuje samo tekme B lige in A skupine C lige, ker je tekmovanje v A ligi zaradi dvojnega meddržavnega srečanja s Španijo prekinjeno. V glavnem so za B ligo favoriti gostitelji, vendar pa je tudi nekaj izjem. Tako ima na primer Lecco precej izgledov na zmago v Besciji, Venezia lahko uspeh vsaj delno v Parmi in prav tako Atalanta in Novara v Tarantu oz. v Veroni čeprav bosta ti dve tekmi IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllUlllltllllllllllllMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllTlllllllllllllllllinill Kolesarska dirka po Sardiniji zaključena Brescia-Lecco X 1 Cagliari-Como 1 Parma-Venezia X Reggiana-Vigevano 1 Sambenedett.-Messina X 2 Taranto-Atalanta 1X2 Verona-Novara X 2 1 Zenit Modena-Catania 1 Carbosarda-Cremonese 1 Legnano-Mestrina 1 X Lucchese-Forli 2 Piacenza-Siena 2 Sanremese-P. Vercelli X 2 Biellese-Varese Sarom Rav.-Treviso 1 1 X Državno smučarsko prvenstvo 1959 G. De Florian in Pia prva na 15 km in v smuk« Schenone in Chenal Minuzzo nista startali SPORTINIA, 27. — Giulio De Florian in Pia Riva sta nova državna prvaka v teku na 15 km oz. v smuku za ženske. Državno smučarsko prvenstvo se je nadaljevalo danes v zelo ugodnih vremenskih pogojih. Dopoldne so tekmovali moški v teku na 15 km na 7,500 m dolgi krožni progi v višini okrog 2000 m, ki so jo morali prevoziti dvakrat. Startalo je kakih 60 tekmovalcev, med katerimi pa ni bilo Marcella De Doriga. Giulio De Florian je takoj prevzel vodstvo. Za njim sta vozila Compagnoni in Steiner. Hiter začetni tempo je kmalu povzročil strogo selekcijo. Na polovici proge je bil vrstni red prvih naslednji: Giulio De Florian 28’02”2, Compagnoni 28’07”4, Fattor 28’17”, Steiner 28’18”2, Stuffer 28'32”, Schenat-ti 28’47”5, V drugem delu proge je Giulio De Florian pospešil tempo in v nezadržnem ritmu povečal svoj naskok pred ne- ijt! posrednimi zasledovale. ^ katerimi je prišlo do P f njih sprememb v j^iji du. Stuffer se je Porna„i)1jrii drugo mesto, Fattor je --|. tretje, Compagnoni Pa i .j del na četrto. Steiner r 12. km padel, se ran.'} ^ zatii zu in si zlomil smučko, česar je izgubil Pr®ceA JCV; VRSTNI RED NA 1» m 1. Giulio De Florian m 2. Stuffer 57’35”4, \ 57’38”5, 4. Compagnoni 5. Schenatti 58’35’T *• p trian 58’40”5. 7. De derico 58'42”2. 8. Steiner I 9. Di Bona 59’51”7, 1» na 1.00’12”8. Proga za smuk za z , ji bila dolga 2500 m. «ne. it 600 m višinske razlike usmerjevalnih vratc Looy prvi v 6. etapi končni klasifikaciji Na naslednjih 3 mestih Italijani Moser, Nencini in Favero pred Bobelom SASSARI, 27. -- Riek Van Looy je zmagal na dirki po Sardiniji. Njegova zmaga je bila predvidena in tudi povsem zaslužena, saj je zmagal v treh od šestih etap vključno v današnji od Nuora do Sassarija. Van Looy je ne dvomno kolesar velikega formata, resnici na ljubo pa je treDa povedati, da je bila dirka po Sardiniji kot nalašč zanj zaradi svoje zmerne dolžine. Van Looy je namreč tipični linijssi dirkač, ki pa nima nobenih možnosti na uspeh v dolgih etapnih dirkah kot sta na primer dirka po Franciji in dirka po Italiji. Po 40 km vožnje, ki jo je nadziral Van Looy, so se Francozi končno odločili za prevzem pobude. Prva sta poživila vožnjo Gauthiei in Jean Bobet, katerima je kmalu sledil »veliki« Louison. Seveda ni treba posebej omenjati Van Looya, ki je takoj odgovoril na napad s svojim elegantnim in nezadržnim tempom s 50 km na uro. Belgijec je povlekel za seboj še Moser j a, Defi-lippisa Fornaro, Favera, Fab-brija, Baffija, Kazianko, Schil-sa, Desmcta in Van Breenena. Odlični igralec Tržaškega košarkarskega moštva Stock, Amerikanec Richard Montgo-mery, se je moral včeraj zateči v bolnišnico zaradi hudega napada slepiča. Prof. Taglia-ferro, ki je bolnika pregledal, je odredil nujno operacijo za danes zjutraj. Predvidoma Montgomery ne bo mogel igrati najmanj en mesec, kar pomeni, da bo moralo moštvo Stock nastopati ves ta čas brez enega svojih najboljših igralcev, ki bo lahko z gotovostjo vključen v formacijo šele za zadnji dve tekmi proti Lancu iz Pesara in proti Reyerju iz Benetk. V borbi za obstanek v Prvi seriji bo tako tržaško moštvo močno ošibljeno, vendar obstaja upanje, da bodo ostali igralci z dobro ijjro srečno prebrodili Montgomeryjevo odsotnost. Moštvo Stock odpotuje danes v Milan kjer bo nastopilo proti Simmenthalu v naslednji formaciji: Damiani, Jurman, Cavazzon, Natali, Magrini, Zaccharia, Stefe, Perissinotto, Gavagnin in Ruprecht. Zenska vrsta Stock pa je odpotovala sinoči v Rim na srečanje z ekipo Autovox. Odpotovale so vse titularke razen Nunzijeve, ki je bolna. Po sedmih kilometrih so bili Francozi ujeti. 15 km dalje je prišlo do poskusa Sabbadina, kateremu sta se pridružila Conti in Sor-geloos. Njihov pobeg je trajal 33 km preko visoke planote Campeda, kjer je lani spremljalo kolesarje snežno neurje, letos pa krasno pomladansko sonce, V spustu so se po prašni cesti spustili za njimi Gauthier, Baffi, Bui, Pinta-relli in Fantini. Zaradi številnih preluknjanj sta na najtežjem delu proge zaostala Pinterelli in Fantini v skupini pa sta bila žrtev številnih defektov Moser in Bobet, kar je skušal izkoristiti Bahamontes. Toda Van Looy ga ni izpustil niti za trenutek. Za njima sta se spustila še Nencini in Favero in vsi skupaj so kmalu dohiteli Buija, Gau-thiera in Baffija. Gauthier in Baffi sta kmalu odnehala, in se izgubila v glavnini, Bahamontes, Van Looy, Nencini, Favero in Bui pa so ulovili ubežno trojico Šabbadin-Conti-Sorgeloos. Tako se je v vodstvu formirala skupina osmih kolesarjev, ki se je nekaj km pozneje zmanjšala na 6 zaradi zaostanka Sabbadina in Buija. Toda v Ittiri se je Bahamontes zaustavil in kakih 20 kolesarjev, med katerimi vsi najboljši, je vzpostavilo stik s prvo šesto-rico. Sledila je glavna epizoda dneva, to je napad Nencinija, ki se je oddaljil od ostalih za kakih 50 m. Van Looy se je vrgel nanj kot postovka in preprečil njegove namene. Kmalu nato je sprožil napad še Van Looyev klubski tovariš Desmet iz ozadja pa se je preril v ospredje Sorgeloos. Tako so se v vodstvu borili trije Belgijci proti Nenciniju. Toskanec se je večkrat poskušal izviti iz obroča, toda zaman. 35” za prvimi so vozili Bahamontes, Moser in Catala-no. V bližini stadiona Torres, kjer je bil postavljen cilj, je Sorgeloos zaostal, v zaključnem sprintu pa je dominiral Van Looy, medtem ko je Desmet budno pazil na Nencinija. Jutri bodo kolesarji počivali, pojutrišnjem pa se bo mednarodni sardinski teden zaključil s tradicionalno dirko na progi ANDREJ BUDAL Župan Žagar U 12. Gez kratko uro ie začelo streljati, žagar je naglo pograbil novejša pisma ki so ležala na mizi, in odhitel v votlino. Streli ™ AfiTkrajš“ in daljših presledkih, nekateri po vsem videzu v vas samo, drugi v poljano J vafe žagar Ob slabi svetlobi, ki je z dvorišča pregledoval pisma in obenem napenjal uho, kdaj in kam tresci prihodnji strel. Iz preprostega belega ovitka z nekaterimi prstnimi odtiski je povlekel list, ki mu ga je poslala žena. . ... »Dragi Matija!« je stalo v njem. »Odkar si slekel vojaško suknjo, ti nisem več pisala. Mislila sem, da mi ne bo vec treba. Takrat so bila moja pisma vesela. Vedela sem, da se kmalu vrneš k meni. Danes pa mi solze močijo pismo. Kako sem mogla biti tako brezsrčna, da sem te pustila samega v taki nevarnosti?« žagar se Je zamislil. Spomnil se Je treh svežnjev zftPr®" šenih, preperelih pisem, spravljenih na podu vrh omare. Ob desetletnici in dvajsetletnici svoje poroke sta jih z ženo spet prebirala. Od tedaj jih ni že nekaj let nihče več premaknil. Zaaj mu Je bilo, kakor da so ob ženinih besedah vsa tista pisma sama šinila iz tesne preveze in se odprla. Pred njim so mahoma zažarele vse tople besede, ki jih Je pred četrtjo *tolet‘a zani bijoče dekliško srce pošiljalo v daljo, odevajoč vanje vse na j tišje želje, svoje rožnate nade. Te spomine je pretrgal strel, ki je počil blizu vasi in notresel votlino Ob zadnjem tramu se je od stropa odkrušilo za prgišče prsti. Skozi odprtino je šinila v jamo preplašena bela mačka in se stisnila v zadnji kot »Tudi tebe je strah?« jo Je pogladil župan in znova pri- sluhnil. V kratkih presledkih se je razletelo še nekaj strelov. Nato se Je ozračje umirilo. Žagar se je zaglobil v pismo. Izvedel je, da so zdaj ženske čisto same v oddaljeni, hribovski vasici. Vole so proti odškodnini posodile kmetu, pri katerem stanujejo. Vnučica je bila prve dni precej sitna, a nevesta se je od prvega strahu zaradi bomb polagoma pomirila in zdaj se tudi otrok dobro redi. Vse tri, županja, Tinica in nevesta, pomagajo včasih gospodarjevim na polju in doma. Vasica Je polna vojaštva, častniki so jih pred dnevi povabili na ples. Eden se je precej vsiljivo smukal okrog Tinice. Ona ga je pametno odbijala. Pismo Je tožilo, da se je Ivan sam ponudil v vojake. Ni se dal pregovoriti in se ni. Od tedaj Je samo enkrat pisal, da je zadovoljen, poslej nič več. Jože in Boštjan sta tudi že odšla. Pišeta, da mnogo streljata, a ne še na fronti. »Tako,« se je končavalo pismo, »si za vse bolje poskrbel kakor zase. Tu večkrat v strahu poslušam daljno bobnenje topov. Vedno mislim nate, ki sem te pustila samega, v tem strašnem peklu ...» Spet se je razlegel pok. »Pozdravi mi njo in Tinico, nevesto in vnučico,« je županova misel naročila strelu. »Ti edini moreš ta trenutek vsaj z odmevom do njih.« Zdaj se mu je zazdelo, da je vez med njim in dragimi v zaledju tesnejša, kadar bobnijo topovi, ki tako daleč mečejo glas iz domače vasi še dvakrat, trikrat je silovito počilo. Zunaj je pisnil pretrgan javk in preden je mogel župan pomisliti, kaj bi bilo, je kakor zviška nekaj zasenčilo odprtino in telebnilo v lamo. »Malo prostora! Strašno, strašno!« se je trgalo proseče od zmršene kepe pri Žagarjevih nogah Obenem se je kepa razmotala. Iz nje je šinil človeški obraz. »Matilda?« je kliknil žagar. »Samo kotiček!« je prosilo dekle. »Zunaj je strašno.« Obraz je gledal plašno po kotih. Postava se je sključila h klecavi pručicl blizu mačke in sedla nanjo. Nov strel se je raznesel nad vasjo, žagar Je čakal, koliko jih bo sledilo. Ker jih ni bilo, je sčdel na kos odžaganega tramu blizu izhoda in se še enkrat zagledal v pismo. Obenem je čez papir motril svojega novega gosta. ženska si je segla v zmršene lase, potegnila nekaj lasnic iz kit, izdrla širok, rožčn glavnik izpod njih in si jih začela z naglimi, mašečimi kretnjami pritiskati v gričast šop nad tilnikom. Vstala je in si otepla cestni prah in zemljo s krila. Nato je znova sedla in se sklonila k črnemu šolenčku, ki se ji je bil odvezal. Med zavezovanjem ji je krilo zlezlo navzgor do kolen, kjer so se končavale črne nogavice. žagar je svoje oko zalotil, kako se nehote zamika v nezavedoma kažočo se belino. Iz pisma v njegovi roki so se uprle vanj užaljene, očitajoče ženine oči. Obenem Je pomislil, da sta prej na polju Mica in Matilda prav tako sedeli v travi pred vojaki in se je tem oko prav tako lovilo in paslo. »Ali ste se tam nasedeli in nasmejali?« je vprašal trdo in osorno. «Ah, gospod župan,« je vzdihnilo dekle. »Mica me ne zvabi več. Jaz grem v barake. Napravite mi listek. Tako življenje ni zame. Pod granatami me Je vlekel v žito, ta živina, čim bliže so padale, čim bolj sem vpila in ga pehala od sebe, tem huje me je tiščal Nikoli več, vam pravim. Prav mi je. Komaj sem se ga otresla.« »In Mica?« »Zbežala je z drugima dvema v vas. Ne vem, kam. Ona je bolj vajena in se ne boji.« »Naj odide tudi ona s tabo. Napravim listek tudi zanjo.« »Ne bo hotela. Pravi, da se Ji dobro godi.« »To podlasico bo še ubilo.« župan se je zatopil v pismo. Matilda Je vzela mačko v naročje in ji božala dlako po hrbtu, čez nekaj časa se Je dvignila. »Ne strelja več,« Je rekla in stopila k stari, polomljeni brani, sloneči namesto lestve pod izhodom. »Hvala za kotiček,« se je žalostno nasmehnila nazaj in privzdignila stopalo, da bi se vzpela k odprtini. »Ne morem,« Je omahnila z brane zopet v jamo in se prijela za koleno. »Ko sem prej telebnila noter, sem se udarila.« »Torej kako — ostaneš v Jami?« jo je ostro pogledal žagar. »Dvignite me,» je sramežljivo zaprosila. »Ta je lepal Tudi take sitnosti imej človek z vami?« je robantil on. (Nadaljevanje sledi), Sassari-Cagliari VRSTNI RED V 6. ETAPI NUOROSASSARI (153 KM): 1. Van Looy 3.55’53” s p. h. 38,917, čas za klasifikacijo z odbitkom 30” 3.55’23”; 2. Desmet, 15” odbitka, čas za klasifikacijo 3.55’38”. 3. Nenčini 3.55’53”, 4. Sorgeloos. 5. Bahamontes 3.56’22”, 6. Catalano, 7. Moser 3.56’31", 8. Bui 3.57'50”, 9. Defilippis 3.57’55”, 10. Borra 3.57’59”, KONČNI VRSTNI RED: 1. Van Looy 25.5408” s p. h. 36,216 km na uro, 2. Moser 25.55’24” z zaostankom 1T6”, 3. Nencini 2’08”, 4. Favero 3’7”, 5. Louison Bobet 3’36”, 6. Bahamontes 4’33”, 7. Borra 5’43”, 8. Desmet 6’36”, 9. Defilippis 9’40”, 10. Fornara 13’27" «» — SINOČI V MELBOURNU Fravisani premagan s tehničnim K.O. MELBOURNE, 27. — Irec Špike Mc Cornick Je nocoj na stadionu v Melbournu premagal italijanskega Alda Pravi-sanija iz Trsta s tehničnim k o. v Sesti rundi od 10 predvidenih. V drugi rundi je Pra-visani zaradi udarca z glavo začel krvaveti nad levim očesom in v naslednjih rundah se mu Je rana Se povečala tako, da je moral sodnik prekiniti dvoboj v 6. rundi in podeliti zmago Ircu s tehničnim knockoutom. V trenutku prekinitve je imel Pravisani znatno prednost v točkah. himna pia tekmovanja je kratka, va je startala PrVa,,'12”4. segla najboljši čas 2 t • ' jj gotovost glede zraa®°^„aa a' trajala sr.mo do pr* ,arlsl> cilj Jerte Schir, ki )e sedma. Toda Schir jc P tir v zgornjem delu Pr0?®’najl di če ne bi padla, ri ^ ne mogla ogroziti vi, ki je že v prvem. d ge imela za 3” boljši ^ nje. Vera Schenone, -jjaiir počuti dobro in Chena zo nista startali. cUU$! VRSTNI RED V »Vf ZA ZENSKE: 1. .R.lV?.fj"S, in 12”4, 2. Zecchim ** „tA Barbieri Sacconaghi * ^j, J. Schir 2’23”. 5.„U«>V 6. De Tassis 2’23 9. _„ce||j 1 ■ *• - P&' in 24”7, 9. Poloni 2 2-» ’’ rini 2’24”1. 8. in 24”7, 9. Poli Schir 2’25”7 itd. Trening Triestin«^ Triesiina je včeraj ^(ir vala s treningom na ”a# skem stadionu po ?r°n V ki ga je izdelal Tr*^iU ninga se niso udele ^ jr Bresolin, Tortul in koJ1*' radi slabe zdravstvene ^ V nedeljo bo TriefljoriO * grala prijateljsko 1 Pordenonu. STANISLAV HE5 onsuvurm ur"10!* ^ Ttska tiskarski zavod KINO PROSEK t. predvaja danes f_scoP* ob 19.30 uri cineff* barvni Lux l|,n n (l.e fatiche di ered je) IgrsV°LVAEKOSCI>'A VE5’ KINO ŠKEDEfii predvaja danes « • u(t z začetkom drugi del cesarice Igra ROMY SCHfl® ^ Ne zamudite Prl was”!' predvajajo ta zabavni in ^ film zadnjič v predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob !*■ cinemascope barvni film: «Tisti, ki mora (Colui che deve morire) ClNlM*? Igrajo: JEAN SEVAIS, CARL MOHNfH-RF, VANKCK, ME LINA MKRCOOK