TRGOVSKI LIST Časopis sa trgovino, Industrlfo In obrt naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za M leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnižtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 22. junija 1935. štev. 70. pced cefoane železniške službe Prometni minister napoveduje de-birokratizacijo in dekoncentracijo železniške službe — Znižanje potniške tarife se je obneslo Prometni minister inž. Vujič je sprejel novinarje ter jim dal daljšo izjavo o reorganizaciji železniške službe. V svoji izjavi je med drugim dejal: Naše železnice so dosedaj delale na temelju treh železniških uredb, od katerih je bila najstarejša iz 1. 1919. najboljša, ker je dopuščala največ delovne svobode, kar je bistveni pogoj za napredek vsakega gospodarskega podjetja. Pozneje so se železnice vedno bolj vklepale v verige birokratizma. Vsi postopki so se tako komplicirali, da so se zdele formalnosti najvažnejše, zbog česar je trpela ekspeditivnost železniške službe. Uredbe so se izdelovale šablonsko in se ni skrbelo za organizacijo smotrenega dela. Največ časa se je pri centrali porabljalo za pisanje nepotrebnih aktov. Vprašanje reorganizacije železniške službe je postajalo vedno bolj nujno, ker je sicer bilo vsako racionalno delo nemogoče. Vsakdo se je bal zaupati svojim nameščencem in jim dati svobodo dela, kar je imelo za posledico, da je bila vsa kontrola samo formalistična in da je bilo vse delo prava muka za tistega, kdor je delal in ustvarjal. Po 10 različnih podpisov je bilo na vsakem -aktu o nabavah, če pa je šlo za odgovornost,-se je vsak skrival za podpisi drugih. Mnogoštevilne komisije pa so imele le to nalogo, da so oprostile tistega, ki je bil dejansko odgovoren in to odgovornost prenesle na ves upravni aparat. Čisto nemogoče je bilo individualno določiti odgovornost. : Iz vseh teh razlogov sem takoj začel delati na novi uredbi o reorganizaciji železnic in drugih ustanov prometnega ministrstva. Prelomil pa sem pri tem s sedanjo prakso, ter svoj načrt razdelil vsem ustanovam svojega resora, ne pa ga skrival. Tako so se mogli vsi izreči o načrtu in s tem je bil zbran nad vse dragocen material. V 10 do 14 dneh bo že mogoče predložiti novo uredbo vladi. Po novi uredbi se bo razdelilo vse delo pri železnici na 4 urade (panoge). Na čelu vsakega urada bo šef, ki popolnoma vodi svoj urad. Izvedena bo torej navpična organizacija dela. Uredba predvideva široko dekoncentracijo železniške službe. Direkci-jam'se ne bo več treba za vsako malenkost obračati na centralo v Beogradu. Minister upa, da bo njegov primer ugodno vplival tudi na druga državna gospodarska podjetja in da bodo tudi ona racionalizirala svoje delo. Nato je govoril minister Vujič o rezultatu znižanja potniške tarife. Znižanje se je obneslo in minister se je prepričal, da je bil še premajhen optimist, ko je upal v uspeh znižanja. Potniški promet je popreje neprestano padal. Število potnikov je padlo od 40 milijonov v 1. 1931 na 29 milijonov v letu 1934. ali za 27 odstotkov. Enako so padli tudi dohodki železnic, in sicer od 710 na 550 milijonov Din v treh letih. Tudi letos je padlo število potnikov v januarju in februarju, ko je vladala še stara tarifa. V marcu pa se je promet dvignil za 10'87°/o, v aprilu za 22‘73 in v maju za 16 odstotkov. Za maj pa podatki še niso definitivni, če pa štejemo samo one potnike, ki polno plačajo voznino, potem se je število potnikov dvignilo v marcu za 26'82 odstotkov in v aprilu celo za 33-51 °/o. Prav tako se je začelo po uvedbi nove tarife dvigati število ekspedicij prtljage in ekspresnega blaga. Čeprav še ni vseh podatkov o prodanih listkih Putnika v tujini, moremo že ugotoviti, da se je to število dvignilo v marcu za 17‘89, v aprilu pa za 50‘19°/o. Tako je imel tudi Putnik več dohodkov ter imel samo v aprilu 2'2°/o več dohodkov ko v aprilu 1934. Tudi dohodki železnice so se v maju zvišali za 0‘60 odstotka v primeri z majem 1934. Končno je minister inž. Vujič napovedal nov enoten načrt za gradnjo novih železnic. Mi, ki smo se vedno in dostikrat kot edini dosledno borili proti birokratizmu v državni upravi, pozdravljamo izjavo prometnega ministra z največjim zadoščenjem. Matična organizacija slovenskega trgovstva, Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, je imela v torek svoj 35. redni občni zbor. Udeležba trgovstva ni bila posebno dobra, kar treba iskreno obžalovati, saj je tudi danes napredek »Merkurja« za razvoj slovenske trgovine odločilne važnosti, zlasti še, ker združuje »Merkur« v svojih vrstah tako trgovce ko tudi trgovske pomočnike. Upamo, da bo zato trgovstvo v prihodnjem letu posvečalo več pozornosti »Merkurju« in zato dajemo tudi poročilu o občnem zboru »Merkurja« več prostora, da vidijo naši bralci, da »Merkur« po zaslugi svojega delovnega odbora še vedno napreduje in da krepko izpolnjuje svoje naloge. Občni zbor je otvoril prvi podpredsednik Albin Smerkolj, konstatiral njegovo sklep- čnost v smislu § 12. pravil ter imenoval za pverovatelja zapisnika g. A. Agnolo in g. Slamo. Nato se je v izbrano lepih besedah spominjal smrti našega blagopokojnega kralja, katerega spomin so zborovalci počastili z dvominutnim molkom. »Po smrti viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja,« je nadaljeval podpredsednik Smerkolj, »so naše misli in naša srca pri našem mladem kralju Petru II. Ljubimo ga in udani smo mu in mu pošiljamo z današnjega zbora zagotovilo svoje udanosti in zvestobe.« Z navdušenjem so zborovalci odobrili od g. Smerkolja prečitano udanost-no brzojavko. Nato je mesto zadržanega predsednika prečita! podpredsednik Smerkolj naslednje pacoufo pcedsednUca Po vseh stanovskih organizacijah na žalost opazujemo zadnja leta, kar smo prišli v čase gospodarskega neugodja, da se člani ne udeležujejo občnih zborov svojih organizacij v tolikem številu, kakor bi bilo potrebno. Zakaj občni zbori so nekake revije o preteklem delu in bi morali biti vzpodbuda za delo v prihodnosti. Odborf, ki so zaupniki članstva, bi si gotovo povsod želeli z nami vred živahnejšega odziva in odmeva članstva, toda izkušnje kažejo vsepovsod po svetu, da je med ljudmi neka psihoza trpke mlačnosti in nezadostnega zanimanja. To pa nas ni in nas ne sme preplašiti pri našem delu. Pretolkli se bomo skozi te nevšečne čase, ko prihajajo množice na zborovanja navadno tedaj, kadar si obetajo senzacije osebnega ali stvarnega značaja. Take vabe pri nas ni, ker je naše delo mirno in stvarno. Naše društvo dovršuje 35. leto svojega delovanja. Razmere so se od časov, ko smo polagali temelje prvi slovenski splošni stanovski trgovski organizaciji, popolnoma iz-premenile. V prvih letih svojega dela smo izvajali probudno delo v vrstah našega trgovstva, trgovcev kakor trgovskih nameščencev v nacionalnem in stanovskem pogledu. Ledino smo orali in morali začeti od temelja. Posluževali smo se žive besede in tiska, prirejali smo shode, predavanja, zabavne večere, velike družabne prireditve v Ljubljani in po drugih krajih, kjer prebivajo Slovenci. Poskrbeli smo za svoje glasilo, ki je kmalu zaslovelo po svoji dobri vsebini in mnogo pripomoglo k temu, da se je slovenski jezik neverjetno hitro razvijal tudi v gospodarskih panogah in da so začeli pisati trg. knjige v slovenskem jeziku. Ker ni bilo knjig za trgovske in obrtniške potrebe, smo poskrbeli zanje, z nemalimi žrtvami. Svojim članom smo dali »Trgovski koledar«, ki ima sedaj že dolgo tradicijo. Mlada naša organizacija si je hitro pridobila simpatije našega trgovstva in slovenske javnosti ter postala žarišče za probudno in stvarilno gospodarsko delo. Iz naših vrst so izšli odlični trgovski vodniki in izvrstni gospodarji v Ljubljani. Vestno smo se trudili za izobrazbo in za gospodarsko osamo-svojo. Odločilno je bilo naše delo zlasti v tem pogledu, da smo stanovske organizacije, ki niso bile v rokah naših ljudi, spravili v slovensko posest. Ze v prvi dekadi je pripadla odločilna beseda našim ljudem v stanovskih združbah in tudi v šolah in dobro-tvornih napravah. V času pred veliko vojno in tudi prva leta velike vojske smo imeli v našem društvu središče in žarišče trgovskih prizadevanj in smo gotovo odločilno pripomogli k temu, da so po vojski naši trgovci bili kos novim vse večjim in težjim nalogam, ko se jim je tako rekoč svet obrnil in so morali v mnogem pogledu preobraziti svoje kupčijsko delo, osobito spričo bližine državnih meja. Po veliki vojski je naše društvo z vso silo začelo smotreno delo za to, da se je izvedla trgovska stanovska orgajtizacija potom zadrug in gremijev na osnovi določb obrtnega zakona. Delo je uspelo. Naše društvo je priredilo z 2. slovenskim trgovskim shodom velikansko trgovsko manifestacijo 1. 1920. Iste dni so prišle tudi za zvezno organizacijo rojenice med naš trg. svet, ki si je v okviru pravil, pripravljenih od našega predsednika, zgradil zvezo trgovskih zadrug in gremijev. Mislim, da ne bi bilo prav, ako bi naše domače trgovstvo pozabilo na to, da je naše društvo matica slovenske trgovske organizacije, iz katerega dela in truda so nastale goste mreže sedanje trgovske stanovske obvezne organizacije v Slovencih. Naše društvo se je zdušno trudilo za blaginjo našega trgovca in nameščenca. Od svojih početkov se je zavzemalo za spoštovanje trgovskega stanu in trgovske časti in bilo na braniku za trgovske pravice, poudarjajoč od leta 1903., da je treba čuvati trgovino in njen zaslužek ljudem, ki so v trgovini zrasli in se trgovine učili. Naše društvo je bilo tudi že v avstrijskih časih za sposobnostni dokaz, čeprav je tedaj še vladal strogo liberalni nazor, da je svobodno izbiranje poklicev najboljše za trgovino in trgovca. Znano je, da se to načelo ni obneslo, marveč da je zmagovito napredovala zahteva, da treba trgovino čuvati z uvedbo sposobnostnega dokaza. V zvezi s tem naj mi bo dovoljeno navajati, da se je v našem društvu vedno skrbno gojila misel, da je treba skrbeti za našega trgovca in trgovskega nastavljenca tudi v časih, ko pridejo skrbi in nadloge ter da je treba času primerno urediti vprašanje starostne preskrbe ter ustanavljati dobro-tvorne naprave za primer bolezni in onemoglosti. Resnica je, da se je naš nekdaj obsežni in prostrani delokrog zelo skrčil. To pa nas ne ovira, da nadaljujemo s tradicijami svojih vodnikov ter da zlasti posvečamo kulturnim stvarem v našem društvu vso svojo pozornost. Rad bi danes naglasil, da smatramo za svojo posebno nalogo in za svojo prvovrstno dolžnost izdajanje svojega glasila »Trgovski Tovariš«, ki je lepa revija, ter »Trgovskega koledarja«, ki je nepogre-šen priročni kažipot za trgovca in trgovskega šotrudnika. Trajno skrb in posebno pozornost posveča naše društvo izobraževalnim tečajem in za te stvari izdaja za svoje današnje prilike dosti denarja. Smo pa mnenja, da moramo z delom na tem polju strumno nadaljevati, ker je položena v te lehe dobra setev, ki ne more ostati brez hvaležne žetve. Ker vidimo, da mnogo ljudi spričo nezadostnih denarnih sredstev ne more zmagati izdatkov za tečaje, smo že lansko leto pričeli prirejati brezplačne tečaje in smo imeli prav zadovoljive uspehe z brezplačnim tečajem za stenografijo. Mislim, da je prav, da se na tem mestu spomnim svojega tovariša gospoda Josipa Kavčiča, ki že enajsto leto požrtvovalno in nesebično urejuje naše glasilo spretno in strokovnjaško. Prisrčno hvalo naj izrečem tudi našemu gospodu Francetu Zeleniku, ki je naš preizkušen prijatelj in ima res odlične zasluge za izobraževalno delo v okviru našega društva. Spreten urednik »Trgovskega koledarja« je tudi priljubljen učitelj v naših tečajih za knjigovodstvo, korespondenco, nemško in slovensko stenografijo. / Slika našega gospodarstva Današnji časi niso všečni. Težko je priti v kako okolje, kjer ni trpkih besedi. Tudi na račun našega trgovca kot poklicanega posrednika med proizvodnjo in potrošnjo je čuti mnogo nepravičnih besedi. V času stiske in zmede se poizkuša od različnih zdravnikov, izprašanih in neizprašanih, zdraviti gospodarske bolezni. Malo teh poizkusov se je obneslo, skoro dosledno vsi poizkusi so pa slabo končali, če so izločili trgovsko delo. Celo v državah, kjer je mnogo trdne volje in navduševanja za tako zva-no stanovsko ureditev države, je predlansko leto od glavnega vodnika padla beseda, da je uspešno gospodarstvo nemogoče bre* nepogrešnega dela poklicnega trgovca. Prepričani smo, da bo tudi pri nas prišlo pravočasno spoznanje, da dela poklicnega, iz-vežbanega in solidnega trgovca ni mogoče pogrešati v modernem gospodarskem življenju. Prepričani smo, da trgovska iznajdljivost tudi v težkih časih najde pot iz zadušnih sotesk. Gospodarsko blagostanje in z njim v zvezi živahen kulturni razvoj sta nastajala v času velikega in neoviranega prometa ter razgibane izmenjave blaga in dela. Blago je šlo za visoko ceno in delo za delovnimi prilikami in boljšim zaslužkom. Doživeli smo svobodo blagovnega prometa, svobodo denarnega prometa, svobodo gibanja človeka in njegovih sposobnosti. Zadnja leta pa se je svet kakor obrnil in se vsepovsod delajo ovire in ograde svobodi človeka, blaga in denarja. Blagovne prepovedi, določanje dopustne množine blaga za uvoz v tujino, barantanje in mešetarjenje med izvozom in uvozom potom dogovorov in kompenzacije, vse to doživljamo danes. Včasih gredo največje premembe tiho in bežno mimo nas, često mimo strokovnjakov neopaženo. Vse to se dela celo v velikih državah, ki so bile doslej poznane kot zastopnice svobode blaga, denarja in selitve. Preizkušeni nauki se mečejo med staro šaro in strumno korakamo v očakovske razmere, ki so bile pri nas in drugod še pred komaj 40 leti, pa pri tem pozabljamo, da je v tistih očakovskih časih bilo gospodarsko, politično, kulturno in socialno vse drugače pri nas in drugod. Slabi prijatelji naroda in ljudstva na vso sapo kriče, da še nikdar ni bilo tako slabo na svetu. Ustvarja se, človek ne ve zakaj, v vsakem pogledu neraz-položenje in tožiti slišiš tudi ljudi, ki jim to gre v račun radi njih dobre konjunkture. Težko je govoriti danes resnico, kateri se dela često iz političnega nerazpoloženja grdo krivico, ali je dejstvo, da so pota, ki jih neizprašani gospodarski vedeži nasvetujejo, za trezno tehtajočega človeka komaj pripravna, da nam pokažejo pot v boljše čase in prilike. Slepe oči za napake in razvade in na drugi strani pretirani obeti in obljube vsesplošnega paradiža niso na mestu, osobdto ne v krajih, v katerih je bilo Danes, v soboto ob V 9. zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani troba vedno mnogo delati, mnogo varčevati in biti zelo skromen pa je prj. vsem tem bilo za mogočne dele naroda premalo prostora in zaslužka. V naglici se pri nas rado pozablja, kako smo živeli, od česa živimo in moremo živeti in se le prečesto prezre, da je tudi v kmetijskem pogledu naša ožja domovina premalo oblagodarjena, da bi mogla prehraniti s svojo kmetijsko produkcijo svoje prebivalce. Naši pridi in naše cene so drugi kakor v poljedelsko obilnih krajih naše domovine. Preko dejstva, da trajno ne moreš doseči in držati visoke cene tistim predmetom in pridelkom, ki so na razpolago v preveliki množini, ni mogoče priti. V tem pogledu se zastonj trudijo najboljše glave in najboljša volja ne pride do kraja problemu. Svet se je preobrazil, žita vseh vrst, razen morda koruze, je danes že preveč v krajih, ki so ga prej kupovali in treba bo tudi v naši državi predrugačiti kmetijsko produkcijo. Premalo so zadele v živo besede, ki jih je zapisal naš zastopnik na lanski žitni konferenci v Londonu, ko se je vrnil iz konference, kjer je imel priliko doživeti sredi poklicnih zastopnikov pravo razodetje o preogromnih množinah kmetij, pridelkov. Zdi s« nam, da je tudi zelo pogrešno stališče tistih, ki lahkomišljcno pišejo proti industriji, obrtnosti in trgovini v naših krajih. Pozabljajo menda iz nepoučenosti vprašati se, kam bodo s številnim našim indu-strialnim delavstvom, ako preneha dim v mnogoštevilnih naših industrijskih dimnikih. Samo za ceno enodnevnega uspeha in beganja ljudi in njih duš vendar ne kaže žagati in sekati temeljnih osnov našega gospodarskega ustroja v Sloveniji. Mesto praznih besedi ne bi škodilo zanimati se med trgovci in obrtniki, koliko škode so utrpeli z vsem svojim okoljem tudi oni, ko je prenehalo prejšnje živahno delo v premogovnikih in z njimi v zvezi stoječih obranih. Dober poznavalec gospodarskih razmer doma in v tujini je danes, ko je vseh vrst industrijskega in poljedelskega blaga odveč in poceni na ponudbo in ko tudi naši najbližji industrialni sosedje vsako leto še izpopolnjujejo svojo kmetijsko produkcijo, dejal, da bi tudi 100 vagonov žita ne mogli prodati več v tujino, če bi tudi ustavili vso svoje tovarniške obrate. Nepremišljeno se pri nas rado govori celo v krogih delavskih zastopnikov in njih časopisju o odpravi carinske obrambe in se pri tem pozablja na najbližje gospodarske koristi in potrebe Slovenije, ki je v kmečki produkciji premajhna in preslaba pa izgublja sedaj še tudi pri naših najboljših zaveznikih in prijateljih trg za prevažno blago, to je les, ki je odločilne važnosti za našega kmetijca, obrtnika, industrialca in trgovca. S krilaticami se more razburjati svet in izzivati aplavz na shodih, toda ne more se preko neusmiljenih dejstev in gospodarskih izkušenj in zakonov. Lepo je prihajati z yedno novimi zahtevami, hvaležno je prirejati od časa do časa javne licitande na shodih in v časopisih za uvedbo vseh mogočih res koristnih naprav, pa se pri tein nikdar ne vprašati, ali ni boljše sovražnik dobrega, ali smo po svojem gospodarskem položaju sposobni za vse nove lepe in koristna naprave, ki jih še nimamo in so po-željne, ako med tem škripljejo osnove ob-. stoječih naprav. Ne pozabimo, da en rod, ki je celo v krizi, ne more zmoči vsega; naš pregovor pravi, da se počasi pride cL&Igč Po odobravanju, ki je sledilo poročilu predsedstva, je podal tajnik Anton Agnola ‘naslednje tajniško poročilo, iz katerega posnemamo: Uvodnik »Trgovskega lista« vam je prinesel že prijazno vabilo za današnji večer. Niso bili to samo tiskani stavki, ki naj opozorijo člane naše družbe, da prirejamo ' vsakoleten obračun, lepe besede so, prepletene z onim krepkim izrazom, iz katerega odseva živ plamen dobre volje in sveta beseda medsebojnega prijateljstva, čut do skupnega dela in Ustvarjanja, zavednost pomoči bližnjemu. Vse te dolžnosti, katere rodi čuteče človeško srce, ki jih veleva naš razum, povezale so se v mogočen obroč ter nas zajele v mrežo neraz-dvojene skupnosti. Kar je lepega in dobrega v nas, pokazali smo si drug drugemu in na ta način smo postali to, kar nas danes združuje. Katera beseda zveni lepše kot družba! Življenje je v njej, delo in skrb, obramba in zatočišče. Majhni smo še proti vsej ogromni človeški družbi, vendar dejstvo, da smo se zbrali enakih misli, z enakimi stremljenji, pa nas razlikuje od one velike, v posamezna bitja razdeljene človeške tvorbe. V skupnosti nam je dana moč. Obširna in neprecenljive vrednosti so ■dela, katera je rodilo naše društveno življenje od vsega početka pa do danes. Pod težo politične trdote spada naše rojstvo, tudi pot v mladih letih ni bila ravno posuta s cvetjem. In ko stojimo danes v objemu nevšečnih in težkih gospodarskih prilik, ko od vseh strani prihaja le nevolja in razkroj, spomnimo se tedaj zopet po-fvlka našega društva. Tolažbo in uteho smo našli v najhujši bolesti, ko ni smela na dan naša domača beseda, nasveti in pobude so vzrasle v poznejši dobi gospodarske preorientacije, pa zato nič manj nismo sposobni in pripravljeni danes, ko je skupnost in harmonično delo potrebno bolj ko kdaj preje. Prodno preidem k podrobnemu poročanju, spomniti se moram vseh onih članov, ki so nas od zadnjega občnega zbora zapustili, pa vas naprošam, da se v znak sožalja dvignete. Preminuli so v letu 1934: 29. julija: Egidij Setina, ravnatelj tovarne pletenin v Jaršah. 5. septembra: Ignac Vok, veletržec v Ljubljani. 19. septembra: Jurij Verovšek, veletržec v Ljubljani. 22. septembra: Ivan Polak, trgovec v Ljubljani. 23. novembra: Fran Kavčič, gostilničar v Ljubljani. 14. decembra: Ivan Krivic, trgovec v Ljubljani. V letu 1935.: I. februarja: Franc Stupica, veletržec v Ljubljani. II. marca: Leopold Jak, vodja prodajalne mestne elektrarne v Ljubljani. 17. aprila: ga. Amalija Magdič - Milivo-jevič, trgovka v Ljubljani. 4. junija: Franc Oset, veletržec v Št. Petru v Savinski dolini. Slava njih spominu! Kardinalen pomen, že od vsega začetka, tvori naša posredovalnica za delo. Društvena borza dela je to, ki izbira na eni strani ponudbe nameščencev in na drugi strani pa zopet prosta mesta za zaposlitev. Prijetna je pa ugotovitev, da se v tej naši posredovalnici oglaša inteligentnejši naraščaj. Nato se je tajnik spominjal brezposelnih, za katere je ustanovljen podporni sklad. V ta fond se stekajo razna darila. Duša ta Blair, in sicer na bazi Din 65'—. Industrijski in bančni papirji še vedno niso beležili, dočim so tečaji državnih papirjev od ponedeljka na petek tekočega tedna sicer nekoliko oslabeli, vendarle pa so v splošnem notirali z neznatnimi tečajnimi oscilacijami. Notice državnih ..vrednostnih papirjev so bile: 7 % investicijsko posojilo Din 81'— do Din 82'— dne 17. junija, Din 80 — do Din 81-— dne 21. junija; Trgovine v dneh Evharističnega kongresa V smislu sporazuma s pripravljalnim odborom Evharističnega kongresa in Pomočniškim zborom Združenja trgovcev sporoča uprava Združenih trgovcev v Ljubljani, da bodo trgovine v petek in soboto dne 28. in 29. t. m. ves dan odprte. Ker pa bodo v soboto dne 29. t. m. na praznik Sv. Petra in Pavla v času od 10 do 12. ure dopoldne številna stanovska zborovanja, ki jih priredi odbor Evharističnega kongresa tako za trgovce ko trg. nameščence in vajence, naj se trgovine v soboto brez izjeme v času od 10 do 12. ure dopoldne zapro, da se na ta način trgovcem, nameščencem in vajencem omogoči udeležba na teh zborovanjih. Za trgovce je zborovanje v veliki dvorani Trgovskega doma. V nedeljo na dan glav-nih verskih prireditev pa morajo biti trgovine brezpogojno zaprte. Istočasno poziva uprava vse gg. trgovce, dia uredijo svoje izložbe po navodilih odbora Evharističnega kogresa, in sicer tako, c’a namestijo v izložbe kongresni lepak ali plaketo ter da okrase svoja izložbena okna primerno slavnostnemu značaju in verskemu popienu kongresa. Vsa pojasnila glede izložb se dobe pri odboru Evharističnega kongresa telefon št. 2521 in 2522 ali pa osebno v palači Vzajemne zavarovalnice. Uprava združenja trgovcev v Ljubljani. Udeležba naše države na mednarodnih sejmih Naša država se oficialno udeleži jesenskih sejmskih prireditev v Pragi, Bariju in Solunu, torej na tržiščih, ki so za naš izvoz velike važnosti. Udeležba naše države na teh prireditvah je združena z velikimi stroški. Ako se ne prijavi zadostno število razstavljalcev pravočasno, bi se morala udeležba odpovedati. S tem, da se udeleži naša država omenjenih velikih mednarodnih prireditev s skupnim paviljonom, omogoča razstavljalcem udeležbo z minimalnimi stroški. Rok za prijavo razstavljalcev traja do najkasneje 15. julija t. 1. Prijgve je poslati na Trgovinski muzej, Beograd, Miloša Velikog 29. Opozarjamo interesente, ki še zanimajo za inozemske trge, da te ugodne prilike za propagando svojih izdelkov ne zamude. CIKOPI1A Na* pravi domaii izdelek 2>ozncz in po sveiiv t Jože Petrič. Zadet od kapi je po 14 dnevnem trpljenju umrl v Ljubljani Jože Petrič, eden najodličnejših slovenskih časnikarjev. Sodeloval je pri celi vrsti slovenskih listov, bil pa tudi sotrudnik zagrebških listov ter svoje dni tudi pri dunajskih. Njegovo pero je bilo ostro, kar so dokazale številne njegove uspešne polemike. Bil je vseskozi borbeni novinar, ki pa v zadnjih letih ni imel prave prilike, da to svojo najodličnejšo lastnost tudi uveljavi. V svojem življenju je doživel mnogo izkušenj, še več pa razočaranj. Bodi odličnemu in zaslužnemu slovenskemu časnikarju ohranjen slaven spomin! Za pomočnika ministra za gradbe je bil imenovan inž. Gavrilo Parunovič. Umrl je dr. Dobrivoje Popovič, nar. poslanec in bivši minister. Napisal je celo vrsto dobrih poljudno znanstvenih zdravstvenih knjig za narod. Ban dr. Puc je razpustil organizacijo »Boj«, ker je prekoračila svoj po pravilih določeni delokrog s tem, da se je vmešavala tudi v politična vprašanja. Slovenska Matica je na svojem zadnjem občnem zboru sklenila, da bo od 1.1937 dalje uporabljala ves čisti donos svoje hiše za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Skupina bolgarskih železničarjev je obiskala Slovenijo, kjer so ji priredili njih jugoslovanski stanovski tovariši, pa tudi drugo občinstvo, prav prisrčen sprejem. Opozarjamo na razstavo Srednje tehnične šole v Ljubljani, ki bp odprta še do nedelje. Razstava dokazuje lep naprčdek šole, obenem pa tudi nje veliki pomen za nage gospodarstvo. Koncentracijsko taborišče za brezdfelce, berače in brezdomce nameravajo ustanoviti v Dravski banovini. V ta namen bi kupili krppsko graščino pri Semiču, kjer naj bi bili zaposleni ti interniranci pri poljskih delih. Misel o ustanovitvi koncentracijskega taborišča je na vsak način pozdraviti, samo da bo tudi pravilno izpeljana, da ne dobimo le nove birokratične ustanove. V niški kaznilnici so se uprli kaznenci. Straža je z orožjem nastopila proti kaz-nencem ter sta bila dva ubita, trije pa lahko ranjeni. Italijanski listi smejo izhajati le v omejenem obsegu, tedensko samo enkrat na desetih straneh, dvakrat na šestih in ostale dni po osem strani. Odlok vlade se utemeljuje s prevelikimi izdatki za celulozo, ki je Italija uvozi letno za 150 milijonov lir. V Parizu in Liliču so poljski delavci napadli poslaništvo, odnosno konzulat svoje države in zahtevali listke za prosto vožnjo v domovino, kamor jih je Francija izgnala kot nepotrebne, čeprav so jih nekoč z vladno pomočjo spravili v Francijo. V Lilleu so razbili vrata in pri vdoru ranili enega orožnika. Načelnik inženjerskega oddelka v italijanskem vojnem ministrstvu general Dali’ Ora ter več drugih višjih častnikov so bili aretirani, ker so odsvetovali v svojih poročilih vojaški pohod v Abesiijijo. Avstrijska vlada je prepovedala za dobo enega leta razširjanje po Avstriji mariborskega lista »VoJksstimme«. Skupina francoskih bombnih letal je priletela dne 18. junija na Anglijo. Nad obalo so jih sprejeli kot svoje goste angleški letalci. Vevlič Josip, Ljubljana lastnik tvrdke. &ai. Kvis&cv Goloniale Tyršcva c. 32 Ustanovljene Meta 1839 Telefon št. 22-63 Brtojavt: Krispercoloniale Veletvg ovina bolonij alne in £pecer2/s2te robe ~~ VeZepražama kave ~ Mlini za dišave Zaloga špirita, raznega zganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode ločna postrežba! Ceniki na razpolago! Mlinsko-iehnižne potrebščine MLINSKA SITA. SVILENA IN VOLNENA la GONILNA JERMENA BRCAR & to. LJUBLJANA, Kolodvorska 35 Telefon Stev. 27 > 2S KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. udr. z o. zav. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Njidj_poJgrednj)_nizkih cenah: Salda-konte, štrace, j^jnwiaj^_Soj8_ke^zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd. Združenje trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah ima 12. redno glavno skupščino v Celju, in sicer dne 25. junija 1935 v mali dvorani Celjskega doma (Hotela >Union<) v Celju ob 8. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika; 2. izvolitev zapisnikarja in dveh overo-vateljev zapisnika, ki sta obenem tudi skrutinatorja; 3. poslovna poročila: tajniško, blagajniško, strokovnih odsekov, nadzorstva; 4. proračun za 1. 1935. in določitev članskih prispevkov; 5. volitve: upravnega, nadzornega, častnega odbora, predsednikov strokovnih sekcij in delegatov za Zvezno glavno skupščino; 6. samostojni predlogi uprave in članstva; 7. slučajnosti. Ob določenem času sklepa skupščina po čl. 16. pravil veljavno, če je prisotna vsaj ena tretjina članov, sicer je eno uro kesne-je na istem kraju in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočnih Članov. Po določilih čl. 17. pravil sme skupščina sklepati samo o predmetih, ki so postavljeni na dnevni red, ali ki so jih poedini člani vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno prijavili upravi združenja. Predsednik: Viktor Pilih 1. r. | Dcbav&licitacijm Nabava 5000 kg bencina. Direkcija pošte in tel. v Ljubljani razpisuje dobavo 5000 kg mešanega bencina z ofertalno licitacijo na dan 26. junija. Pogoji po Din 10'— v pi-1 sami direkcije, Sv. Jakoba trg. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 26. junija ponudbe o dobavi 50 blokov, 10 ogledal, 20 gumijastih obročev, 10 gumijastih trakov, 300 škatel škroba, 20 škatel boraksa, 150 škatel plavila, 10 kg terpentina, 2 kg želatine, 3 kg krede, 5 kg alkohola, 240 prejic rdečega in belega sukanca, 15 m klobučine, 50 kg bombaževega motvoza, 500 kg mila; do 8. julija pa o dobavi električnega materiala, raznega jeklenega materiala, 100 m verig, 650 kg solvent-nafte in 600 kg stearinske kisline. Komanda pomorskega zrakoplovstva Di- viilje sprejema do 27! junija ponudbe o dobavi signalnih svetiljk; do 10. julija, pa o dobavi 6 gumijastih čolnov. Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine z dne 19. junija objavlja: Pravilnik o potni po<-vprečnini pri orožništvu — Popravek v zai-konu o srednjih trgovinskih šolah — Objave o občinskih davščinah — v prilogi razglase banske uprave, oklice sodišč, razglase oblastev in razne objave. Mariborski svinjski trg Na svinjski sejem dne 14. junija 1935 je bilo pripeljanih 195 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 45 do 60, 7 do 9 tednov stari 80—90, 3 do 4 mesece stari 100—150, 5 do 7 mesecev stari 160—200, 8 do 10 mesecev stari 250—280, 1, leto stari 350—500; 1 kg žive teže 4—5, mrtve teže 7—9 Din. Ljubljanski živinski sejem Na sejem dne 19. junija je bilo prignanih: (v oklepajih število prodanih glav): 46 (31) volov, 44 (23) krav, 11 (8) telet, 137 (102) prašičkov za rejo in 79 (11) konj. — Sejem ni bil posebno živahen ter so cene živini ostale neizpremenjene. No-tirali so: voli I. 3.50—4, II. 2.75-3.50, III. 2—2.75, krave debele 2—3.50, klobasarice 1.50—2, teleta 4.50—5.50 dinarjev (vse za kg žive teže), prašički za rejo 85—140 za komad ter konji po kakovosti 500—3.500 Djn za rep. Cene žganja so v vsej državi čvrste, ker se je povečala potrošnja, tako da so male zaloge že skoraj izčrpane. Računa se, da je povzročila ta večji konsum žganja v primeri z manjšim konsumom vina sedanja kriza. V Beograda velja slivovka 10 stopinj na debelo po 8'20 do 8’50 dinarja, 20 stopinj po 16*50 do 17 dinarjev kilogram, vključno s trošarino. Drobtinovec je znatno dražji, cenejše pa je žganje iz grškega grozdja. Po dosedanjem stanju sliv pa se pričakuje izvrstna letina. Nedelja, dne 23. VI. 7.30: Cvetlice Lončnice (Štrekelj Josip) — 8.00 Marudolinist. sekstet — 8.45: Poročila — 9.00 Versko preda v. (p. Valerijan Učak) — 9.15: Prenos cerkv. glasbe iz Trnov, cerkve — 10.30 Koncert slovanske glasbe (Radijski orkester in plošče') — 11.25: Prenos iz Amsterdama: Prireditev nizozemske radijske zveze za inozemske izseljence po vsem svetu — 16.00: nekaj koračnic na ploščah 16.15: Zenska ura — 16.30: Majda, — Izv. slovenska radijska opereta, prirejena po Jos. Fran Knafličevi veseli trodejanki »Kmečki teater«. — 19.30: Nac. ura — 20.00: Cas, poročila, vreme, obvestita, spored — 20.20: O kres’ se dan obes’. Sodelujejo: Radijski orkester, plošče, Fantje na vasi, harmonika—solo, prizori in recitacije. — 21.30: Cas, poročila, vreme, spored — 22.30: O kres’ se dan obes’ (nadaljevanje). Ponedeljek, dne 24. VI.: 12.00: Citre pojo na ploščah — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Čas obvestila — 13.15: češki pevski zbori na ploščaih — 14.00: Vreme, spored borza — 18.C0: Operetne pesmi na ploščah — 18.20: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) — 18.40: Čas, poročila, vreme, sporedi, obvestila — 19.00: Harmonika solo, g. Stanko — 19.30: Nac. ura — 20X0: Prenos opere iz Zagreba. 3. mecUtac. htOMiniSUi kon$ces v Vxwwu (Nadaljevanje.) Omenil jo po vrsti vse ministre, ki so podprli delo kongresa, zlasti predsednika vlade in zunanjega ministra, ministra za narodno prosveto, ministra za pošte, zlasti pa ministra za finance, ki je prevzel celo predsedstvo na oficialnem banketu, zavedajoč se pomena hranilnic za dosego proračunskega ravnovesja, kar velja nele o državnem, temveč tudi o vsakem javnem gospodarstvu, torej zlasti o gospodarstvu provinc (banovin) in občin. Poudarjal je tudi, da se državne in samoupravne hranilnice ne smejo med seboj bojevati, temveč da se morajo medsebojno podpirati. Drugi govorniki, so poudarjali vlogo hranilnic kot za ohranitev miru poklicanih faktorjev, in sicer predvsem socialnega miru v notranjosti države, ker naj hranilnice kot denarni zavodi za manj premožne nudijo le-tem možnost cenenega kredita za ustvaritev lastnega doma in lastne eksistence, obenem pa naj vzgajajo narod k varčnosti in delavnosti, da bo mogel s pomočjo svojih prihrankov vztrajati tudi v težkih časih, ki ga morda še čakajo. Hranilnice pa želijo mir tudi med narodi, kajti zavedajo se dobro, da je mir prvi pogoj za zaupanje ljudstva v gospodarstvo, v lastno valuto in v državno vlado. Zato se je ob najrazličnejših prilikah — tudi v govorih francoskega finančnega ministra — ponavljala zahteva, da morajo biti vse valute na trdni podlagi, ker sicer ne bo potrebnega zaupanja. Markiz Capitani dfArzago je poudarjal zlasti socialno plat štedenja, označivši štedenje kot individualno vrlino in socialno funkcijo, ki je najsolidnejši temelj človeškega napredka. Obračal se je tudi proti onim, sedaj že premaganim trditvam, ki so valile krivdo za krizo baš na štedenje. O tem si moramo biti na jasnem, da skrivanje denarja doma — tezavracija — ni nikako štedenje, temveč ubija vso gospodarsko delavnost: nasprotno pa pametno štedenje poživlja obenem produkcijo in potrošnjo. Te misli je razpredel še minister Jacquier z besedami, da štedenje razdeljuje časovno produkt dela ali kapitala in torej nikakor ne povzroča, da izdatek odpade, ker sedanji lastnik kapitala le odloži izdatek na poznejši čas. Istočasno pa ustvarja posojilo, ki ga da hranilnica iz nanovo sprejete hranilne vloge, nove produktivne izdatke, tako da štedenje ustvarja novo bogastvo in je torej prvi pogoj dinamičnega napredka. Moralična, socialna in gospodarska vrednost štedenja pa je končno odvisna od vrednosti hranilnic, od načina, kako njihovi ravnatelji razumevajo svojo visoko nalogo in od načina, kako na tem polju razumeva svojo nalogo vlada. Naloga vlade na polju štedenja se da kratko označiti v teh besedah: podpiranje (encouragement) ideje varčnosti in zaščita (protection) hranilnih vlog in kontrola hranilniških organizacij. Gospod minister je končal svoj govor z upanjem, da se bo sedaj, ko je ideja varčnosti brez dvoma premagala sedanje gospodarske težkoče, delo kongresa razširilo preko meja in poživilo v neštetih domovih svetli plamen varčnosti. , Kako cenijo hranilnice na Francoskem, je pokazala hranilnica v mestu Nancyu, ki je ustanovila na pravni fakulteti univerze v Nancyu posebno stolico za štedenje, ki bo torej kot prva na svetu pokazala, kako važno je štedenje kot ustvarjanje narodnega kapitala za vsako državo. Tudi pariška Trgovska zbornica je spoznala to nalogo hranilnic kot izrazito nacionalne ustanove ter priredila delegatom sprejem, na katerem se je zlasti poudarjalo, da razumno štedenje nikakor ni v nasprotju s trgovino. Kakor se je dalo pričakovati, je vzbudilo največje zanimanje vprašanje »hranilnice in krize«. To zanimanje dokazuje dejstvo, da obsegajo referati o tej temi 407 strani, torej mnogo več ko tretjino, in da je formulacija resolucij baš ob tej temi povzročila največ skrbi. T6ma seveda ni imela samo naloge pokazati, kako so se .razvijale hranilnice v času dosedanje krize, temveč je morala pokazati, kako so vplivale krize na hranilnipe v teku njihove — sedaj že nad en in pol stoletne zgodovine, zlasti pa kako so se hranilnice branile in upirale same ali tudi z vzajemno pomočjo ali po potrebi tudi s pomočjo Narodnih bank in vlad. Končna ugotovitev je izzvenela v tem smislu, da gospodarske krize splošno prav malo vplivajo na hranilnice in da so največji nasprotniki hranilnic le razne politične krize, ki vznemirjajo po nepotrebnem vlagatelje ob vsaki najmanjši izpremembi politične konstelacije. Notranja in zunanja politika vplivata precej enakomerno, razen tega pa vplivajo močno gospodarska poročila iz drugih držav, ki se sedaj po zaslugi tiska širijo mnogo hitreje tudi v inozemstvo in povzročajo nemir tudi tam. Zato pa se baje take politične krize zaupanja poležejo mnogo hitreje, ker je sedaj mnogo laže uvesti za to potrebne ukrepe. Najzanimivejša so poročila iz onih držav, kjer so se dogodili veliki navali vlagateljev, in sicer že v preteklem stoletju, zlasti pa po svetovni vojni, v 1. 1931. in pozneje. Da je tšma »Hranilnice in krize« najvažnejša, je poudarjal sam predsednik kongresa, ko se je pričela debata o tej temi. Senator Lebert je v svojem zaključnem govoru poudarjal, da se hranilnice v onih državah, v katerih še na državne garancije za vloge, trudijo doseči garancijo centralnih bank. Centralne banke naj bi hranilnicam, ki bi prišle v izplačilne težave, nudile možnost dobiti posojila na podlagi lastnih vrednostnih papirjev. Drugi so videli najboljše jamstvo za ohranitev likvidnosti hranilnic v tem, da ustanovijo hranilnice skupen garancijski fond, ki bi dajal posojila hranilnicam, pri katerih bi nastopile izplačilne težave. (Dalje prihodnjič.) Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR - Za Trgovsko-industrijsko d d. »MERKUR« kot izdajatelja tu tiskarja: 0 MIHALKK. Ljubljaua.