Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
10.
Kos.
V LJUBLJAN', dne G. februarja 1932.
Letnik
III.
VSEBINA:
130. Uredba o nagradah dnevničarjem pri vojski in mornarici.
131. Uredba o izdajanju in potrjanju potrdil o iniovinskem stanju.
132. Pravila o opravljanju drž. strokovnega izpita za uradnike v resortu ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje.
133. Pravila o pregledovanju in žigosanju, obliki itd. taksa-metrov in o njih točnosti.
131. Norme za portlandcement.
133. Navodila za uporabo § 3. zakona o izvršilnem izterjanju gozdnih škod.
136. Sporazum o kliringu z republiko Avstrijo.
137. Telefonski promet (z Avstrijo).
138. Telefonski promet Sv. Trojica v Slov. gor.—Avstrija.
139. Znižanje takse za telefonski promet Tržič—Celovec.
140. Nove pristojbine v telefonskem prometu z Rumunijo.
141. Razpis-odločba o izpremembi tar. štev. 442. uvozne carinske tarife.
142. Deponiranje našega ratifikacijskega instrumenta glede konvencije o antidifteričnem serumu.
143. Pristop italijanskih kolonij konvenciji za zaščito industrijske svojine.
144. Seznam držav, ki so ratificirale svetovno poštno konvencijo.
145. Pristop Afganistana k svetovni poštni konvenciji.
146. Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
147. Razne objave iz »Službenih novim«.
Uredbe osrednje vlade.
130.
Na osnovi § 166. zakona o uradnikih in člena 287. zakona o ustroju vojske in mornarice predpisujem po dobljeni soglasnosti gospoda ministra za finance
uredbo
o nagradah dnevničarjem pri vojski in
mornarici.*
Clen 1.
Za dnevničarja po tej uredbi se smatra oseba, ki »e jemlje po § 158. zakona o uradnikih na delo pri vojski in mornarici za posle, ki jih vrše zvaničniki in služitelji, z mesečno nagrado po členih 4, in 5. te uredbe, in to na prazna mesta, določena z uredbo o formaciji vojske in z uredbo o formaciji mornarice ob mirnem času.
Clen 2.
Izjemoma se smejo sprejeti poedine osebe, tudi če se iz katerihkoli .razlogov ne morejo sprejeti za stalne ali pogodbene uslužbence, pa po svoji kvalifikaciji in izobrazbi morejo vršiti izvestne uradniške dolžnosti ali posle mojstrov raznih obrtov, za dnevničarje na prazna mesta po uredbi o formaciji vojske in o formaciji mornarice ob mirnem času in z nagrado, označeno v zaporednih številkah 3. in 4. razpredelnice člena 4. te uredbe.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	januarja 1932.t št. 18/VIII/51,
Clen 3.
Dnevničarji se sprejemajo na delo pri vojski in mornarici z odlokom ministra za vojsko in mornarico, odnosno z odlokom njemu podrejenih organov, na katere prenese to svojo pravico. V odloku o sprejemu se določi tudi velikost nagrade, ki se mora gibati v mejah, določenih s členoma 4. in 5. te uredbe.
Clen 4.
Začetne nagrade dnevničarjev so naslednje:
> -J >71 a. co s:	Vrsta dnevničarjev	Začetna nagrada v draginiskem razredu		
		i | ii | m		
		na mesec dinarjev		
1	Dnevničarji, ki vrše zvaničniško službo	do 1100	do 950	do 850
2	Dnevničarji, ki vrše služiteljsko službo	do 950	do 850	do 750
3	Dnevničarji, ki imajo strokovno tehnično ali obrtno kvalifikacijo	do 1200	do 1100	do 1000
4	Dnevničarji s [»polno fakultetno izobrazbo, zaposleni v uradniških službah	do 1400	do 1300	do 1200 1
1’—				
Clen 5.
Po vsakem dovršenem drugem letu službe se smejo nagj-ade iz razpredelnice člena 4. te uredbe na predlog predstojnikov zvišati, če je za to proračunske možnosti, tako-le;
a) dnevničarjem pod zap. št. 1. razpredelnice za 50-— dinarjev;
b) dnevničarjem pod zap. št. 2. razpredelnice za 40-— dinarjev;
c) dnevničarjem pod	zap. št.	3.	razpredelnice	za
60-— dinarjev;
č) dnevničarjem pod	zap. št.	4.	razpredelnice	za
80'— dinarjev.
Člen 6.
Dnevničarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v službi pri vojski in mornarici z višjimi nagradami (brez rodbinske doklade, ki so jo uživali po naredbi A. T. br. 9077 z dne 15. oktobra 1928.), kakor jim dejanski pripadajo po razpredelnici člena 4., obdrže te nagrade tudi še nadalje; roki za	zvišanje nagrad	(po
členu 5.) pa se jim morajo	računiti od	dne postavitve	in
od najvišje pričetne nagrade.
Člen 7.
Nagrade dnevničarjem iz čl. 4. prično teči osebam, sprejetim za dnevničarje, od dne odloka o sprejemu; morajo pa vršiti 15 dni pred tem odlokom brez nagrade posle zaradi ocene njih sposobnosti za posel, za katerega se sprejemajo.
Člen 8.
Dnevničarji nimajo osebne niti rodbinske draginjske doklade; ob izvrševanju službenega potovanja pa se morajo uporabljati nanje odredbe člena 44. zakona o povračilu potnih in selitvenih stroškov in doklad za posebne službe pri vojski in mornarici.
Člen 9.
Vse, kar je določeno s to uredbo za dnevničarje, velja tudi za osebe ženskega spola, ki se sprejmo ob istih .pogojih v službo pri vojski in mornarici.
Člen 10.
Podrobnejše postopanje glede sprejemanja dnevni arjev na delo, pogojev, katerim morajo ustrezati, in stalili njih službenih razmerij se predpišejo s pravili.
Člen 11.
Ta uredba stopi v veljavo od dne, ko se razglasi v »Službenih novinah« in v »Službenem vojnem listu«; z njo sta nadomeščena in prestaneta veljati: naredba
A.	T. br. 9077 z dne 15. oktobra 1928. in pravilnik za izdajanje doklad za otroke delavcem-dnevničarjem, zaposlenim pri vojski in mornarici K. B. br. 14.801 z dne 27. novembra 1928.
V Beogradu, dne 18. januarja 1932.; D. br. 345.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Drag. Ž. Stojanovič s. r.
131.	,	.	.
Na osnovi § 166. zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929. in v soglasnosti z ministrom pravde in ministrom za finance predpisujem to-le
uredbo
o izdajanju in potrjanju potrdil o imo-vinskem stanj u.*
Člen 1.	.
Potrdila o imovinskem stanju, da se izposluje siro-maška pravica skladno z zakonom o sodnem postopanju v civilnih pravdah, izdaja in podpisuje predsednik (načelnik) one občine, na katere področju ima stranka, ki namerja zaprositi za pripoznavo siromaške pravice, svoje prebivališče. Občina kraja, kjer biva stranka, ki ima v naši državi stalno prebivališče, le prehodno, ne sme izdati potrdila o imovinskem stanju.
Člen 2.
Potrdilo o imovinskem stanju se izda brez plačila takse in brez druge odškodnine po obrazcu ministrstva za finance. Obrazce nabavljajo pristojna oblastva od davčnih uprav po nabavni ceni. Uporabljanje drugih obrazcev v ta namen je prepovedano.
V vsakem potrdilu mora biti naveden predmet ali spor, za katerega se potrdilo izdaja.
Ne izdaja se pa po spredaj omenjenem obrazcu potrdilo o siromaški pravici, ki ga izdaja varuško ali skrbstveno oblastvo, skladno s predpisi nepravdnega postopanja, osebam, ki so pod varuštvom ali skrbstvom.
Člen 3.
Prošnja za potrdilo o imovinskem stanju, ki ni zavezana nobeni taksi, se poda pismeno ali ustno na zapisnik pri pristojnem občinskem oblastvu.
Če se vloži prošnja pismeno, mora prosilec takoj priložiti osebne in imovinske podatke, izpolnjene po obrazcu, ki se dobi pred izročitvijo prošnje pri občini proti povračilu nabavne cene. Prav tako more prosilec izposlovati na obrazcu izjavo lastnika one hiše, kjer stanuje, in potrdilo davčne uprave o prepisu davka.
Če se poda prošnja na zapisnik, se zapišejo takoj tudi osebni in imovinski podatki, ki jih stranka podpiše.
Člen 4.
Postopanje za izdajanje potrdil mora biti takšno, da je z ene strani gotovo, da se bodo ugotovile vse okol-nosti, ki so odločilne za potrdilo, točno in vestno, z druge strani pa da dobi stranka potrdilo hitro in na enostaven način.	g
Če navede predsednik (načelnik) gbčine ali organ, ki sodeluje pri poizvedbah, potrebnih za izdajo potrdila o imovinskem stanju, kakor tudi pri izdajanju potrdila vedoma kaj nepravilnega ali potrdi za resnično ono, o čemer ve, da ni pravilno, odgovarja po kazenskem zakonu. Razen tega odgovarjajo vsi občinski organi, če se siromaška pravica pripozna, tudi za zneske, katerih je
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 39, januar ja 1932^ št, 14/VI/3Z,
bila stranka začasno oproščena, za stroške postopanja po advokatu in za vso ostalo povzročeno škodo (§ 170.
c.	p. p.).
Cten 5.
Občina mora pribaviti po najkrajši poti brez dopisovanja izjavo in podpis lastnika hiše, v kateri prosilec stanuje, kakor tudi potrdilo davčne uprave o predpisu davkov, če ni stranka tega že sama pribavila.
Davčna uprava označi, koliko in kakšne vrste davka je predpisanega prosilcu in osebam, ki so po zakonu dolžne, vzdrževati prosilca.
Potem preizkusi občina, ali so navedbe v poročilu točne, in jih po potrebi popravi in popolni. Nato mora natančno poizvedeti prosilčeve razmere glede pridobivanja, dohodkov in imovine. Prav tako poizve razmere oseb, ki so po zakonu dolžne, vzdrževati prosilca.
Na podstavi teh poizvedb in nadaljnjih ocen izda občina potrdilo po predpisanem obrazcu.
Člen G.
Izdaja potrdila se ne sme odreči zategadelj, ker niso podatki, ki jih je navedel prosilec v poročilu, točni ali ker so nepopolni ali ker je hišni lastnik odrekel, podati izjavo. Občina mora sama poročilo preizkusiti in popol-niti in na podstavi tega odločiti, ali izda potrdilo po predpisanem obrazcu.
Člen 7.
Občine pošiljajo potrdila sreskemu načelstvu brez spremnega akta; sresko načelstvo preizkusi v najkrajšem roku poročilo o razmerah, proveri potrdilo, ga potrdi, če je sporazumno, s pečatom in podpisom in ga vrne občini, da ga vroči prosilcu.
Dopustno je izročiti potrdilo prosilcu samemu, da ga predloži v potrditev sreskemu načelstvu in da ga prejme s potrditvijo od sreskega načelstva.
Člen 8.
Občina mesta Beograda in mestne občine s pegVi-fiami občegs~TTprav'n ega ^biaSTra-ppvo stopnje, izdajajo prosilcem potrdila brez potrditve po členu 7.
Potrdila občin na sedežu banske uprave, če ne spadajo med občine iz prvega odstavka, potrja uprava policije.
Člen 9.
Potrdilo, starejše od enega leta, se sme uporabljati samo, če je oblastvo, ki ga je izdalo, najpozneje šest mesecev pred dnem uporabe potrdilo, da niso nastale nikakršne izpremembe [odstavek (l0) člena 11. pravilnika o izvrševanju zakona o sodnih taksah].
Če je treba potrditi starejše potrdilo, je postopati na isti način, kakor je navedeno v členih 5. do 8. tega pravilnika; izjava hišnega lastnika in potrdilo davčne uprave pa se morata pribaviti nanovo.
Člen 10.
Če odreče občina izdajo potrd. A\ če pristojno oblastvo odreče potrditev potrdila, mora izdati o tem Odlok.
Glede vložitve pritožbe kakor tudi glede pritožbenega postopanja veljajo predpisi o občem upravnem postopku.*
Člen 11.
Inozemci morajo predložiti potrdilo o imovinskem stanju od oblastva, ki je po zakonu dotične države za to pristojno. Tako potrdilo mora navajati vse osebne iu imovinske podatke, ki so predpisani za domača potrdila. Če ima inozemec v naši državi stalno prebivališče, mora predložiti razen potrdila inozemskega oblastva tudi potrdilo občine svojega stalnega prebivališča v naši državi.
Člen 12.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«; tega dne izgube veljavo predpisi za izdajanje potrdila o imovinskem stanju, obseženi v členih 17. do 25. pravilnika o izvrševanju zakona o sodnih taksah št. 43.292 z dne 11. junija 1930. (»Službene novine< z dne 17. junija 1930., št. XI1/134—L),** kakor tudi vsi drugi predpisi za izdajanje potrdil o imovinskem stanju, ki so veljali doslej v poedinih delih kraljevine.
V Beogradu, januarja 1932.; III. br. 61.097.
Minister za notranje posle dr. M. Srškič s. r.
132.
Na osnovi člena 3. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave in § 14. v zvezi s § 260. zakona o uradnikih predpisujem ta-le
pravila
o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike v resortu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.***
Člen 1.
Po predpisih zakona o uradnikih in po pravilno vloženi prijavi izda odlok o pravici do opravljanja državnega strokovnega izpita: za kandidate s področja uprave mesta Beograda ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, za ostale pa po njih službenem kraju pristojni ban.
Člen 2.
Izpraševalne komisije za opravljanje državnega strokovnega izpita se sestavljajo posebej:
1. za konceptne uradnike;
2. za uradnike zdravnike;
3. za uradnike lekarnarje in kemike;
4. za uradnike biologe;
5. za manipulativne administrativne uradnike;
6. za manipulativne sanitetno-tehnične in pomožno-strokovne uradnike.
* »Službeni lisk št. 26/4 iz 1. 1931.
** »Službeni lisk št. 127/21 iz 1. 1930.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavi]e< z dne 22. ianuajrja 1932., št. 16/VII/41,
Izpraševalne komisije za uradnike iz točk 1., 2., 3. in 4. tega člena so sestavljene iz predsednika, štirih članov in zapisnikarja, za ostale pa iz predsednika, dveh članov in zapisnikarja.
Kandidati-inženjerji in tehniki, razen kemikov, in arhitekti opravljajo državni strokovni izpit pred komisijo ministrstva za gradbe in po njegovem programu.
Kandidati-veterinarji in agronomi opravljajo državni strokovni izpit pred komisijo ministrstva za poljedelstvo in po njegovem programu.
Člen 3.
Izpraševalne komisije se sestavljajo:
I. v Beogradu: za vse uradnike s področja uprave mesta Beograda in za strokovne uradnike s področja Drinske, Zetske, Dunavske, Moravske in Vardarske banovine;
II. v Zagrebu: za konceptne in manipulativne uradnike s področja Savske banovine in za strokovne uradnike s področja Dravske, Savske, Vrbaske in Primorske banovine;
III. na sedežu vsake kraljevske banske uprave: za konceptne in manipulativne uradnike s področja dotične banovine.
Komisije zasedajo, kadar spozna predsednik to za potrebno po prijavljenem številu kandidatov, in sicer:
a) za uradnike iz točk 1. in 5. člena 2. teh pravil pri ministrstvu, odnosno pri vsaki kraljevski banski upravi;
b) za uradnike iz točk 2., 3. in 4. člena 2. teh pravil v centralnem higienskem zavodu v Beogradu, odnosno v šoli za narodno zdravje v Zagrebu;
c) za uradnike iz točke 6. člena 2. teh pravil v sanitetni ustanovi, ki jo določi minister za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno krajevno pristojni ban.
Člen 4.
Predsednika, člane, zapisnikarja in njih namestnike postavlja: za vse komisije v Beogradu in za komisije za strokovne uradnike v Zagrebu — minister za socialno politiko in narodno zdravje, za komisije za konceptne in manipulativne uradnike po banovinah pa — krajevno pristojni ban ob pričetku vsakega leta za tekoče leto izmed višjih uradnikov, ki služijo na sedežu dotične komisije, predvsem izmed strokovnjakov, ki izvajajo v praksi dotično grano izpraševalne snovi.
Izpraševalne komisije se imenujejo tako, da so vse posebne grane dotične stroke enakomerno zastopane.
Predsedniku, članom in zapisnikarju vsake izpraševalne komisije pripada nagrada po pravilniku ministra za finance D. R. br. 72.100 z dne 4. junija 1927.; ta znesek mora položiti kandidat pred izpitom pri zapisnikarju komisije.
Člen 5.
Izpit je j‘aven, traja po izprevidnostl komisije, In obsega:
I. Za konceptne uradnike:
1. Pismeni izpit:
a) poznanje aktualnih vprašanj socialne in zdravstvene uprave;	n
b) obča administracija z uporabo pozitivnih zakonskih predpisov.
2. Ustni izpit:
a) narodna ekonomija, gospodarska politika in administrativno pravo;
b) pozitivno socialno in sanitetno zakonodajstvo za resort ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ustava, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, zakon o banski upravi, zakon o notranji upravi, zakon o ustroju socialne in zdravstvene uprave, zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih, zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih, zakon o državnem računovodstvu, zakon o glavni kontroli, zakon o uradnikih, zakon o taksah, zakon o občem upravnem postopku in potrebna snov iz: državljanskega zakonika, zakonika o sodnem postopanju v civilnih p.avdah, kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem sodnem posto-nanju.
IT. Za strokovno uradnike:
A.	Zdravnike:
1. higiena, epidemiologija, sodna in socialna medicina, podrobno — teoretično in praktično — poznanje specialne grane v stroki, v kateri kandidat deluje;
2. podrobno poznanje sanitetnega in obče poznanje socialnega zakonodajstva za resort ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in organizacije državne uprave, ustava, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, zakon o banski upravi, zakon o notranji upravi, zakon o ustroju socialne in zdravstvene uprave, zakon o uradnikih, zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih, zakon o glavni kontroli, zakon o državnem računovodstvu in zakon o taksah.
B. Kemike:
1. osnove analitične kemije, poznanje elementarnih predpisov za toksikološka, farmacevtska in tehnična pre-iskavanja, osnove iz higiene, kontrola živil, preizkušanje vode, praktična izvedba ene titriinetrijske in gravi-metrijske analize;
2. podrobno poznanje pozitivnih predpisov njih stroke, obče poznanje sanitetnega in socialnega zakonodajstva za resort ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ustava, vsi zakoni pod II. A. 2.
C. Lekarnarje:
1. farmacevtska tehnologija, poznanje vseh odredb veljavne farmakopeje in lekarniške takse; praktično preizkusiti kemijski zdravilo in ovojni material po predpisih farmakopeje, določiti vrednost droge po farmakopeji in učbeniku, po učnem univerzitetnem načrtu za farmacevtske analize telesnih tekočin in izločkov kakor tudi analize živil in pitne vode;
2. podrobno poznanje pozitivnih predpisov njih stroke, obče poznanje sanitetnega in socialnega zakonodajstva za resort ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ustava, vsi zakoni pod II. A. 2.
C. Biologe:
1. obča biologija, genetika, osnove mikrobiologije, anatomija, fiziologija, osnove iz higiene in podrobno poznanje njih specialne stroke (antropologija, fitopatologija, parazitologija, histologija in temu pod.);
2. obče poznanje sanitetnega in socialnega zakonodajstva za resort ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ustava, vsi zakoni pod II. A. 2.
III. Za manipulativne uradnike:
A. Administrativne:
1. s popolno srednjo šolo:
a) pismeni izpit: izdelava dveh nalog (ene teoretične, druge praktične) z uporabo dotičnih zakonskih predpisov iz one vrste predmetov, v katerih kandidat dela;
b) ustni izpit: obče poznanje socialnega in sanitetnega zakonodajstva za resort ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ustava, vsi zakoni pod II. A.
2.,	potrebno znanje iz državnega knjigovodstva, potrebno gradivo iz: državljanskega zakonika, zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah, kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem sodnem postopanju;
2.	z nepopolno srednjo šolo:
a) praktični izpit: iz poslov, v katerih kandidat dela, obenem s potrebnim teoretičnim pojasnilom;
b) ustni izpit: obče znanje o organizaciji državne uprave in specialno znanje socialne in zdravstvene uprave, potrebno poznanje socialnega in sanitetnega zakonodajstva za resort ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in administracije v zvezi s poslom, ki ga kandidat opravlja; najpotrebnejše znanje iz državnega knjigovodstva in politične geografije, zakon o uradnikih, obče odredbe zakona o taksah, kolikor se nanašajo na taksiranje prošenj, prilog, prepisov, izdajanje potrdil itd.
B.	Sanitetno-tehiiične in pomožno-strokovne:
1. Pismeni izpit za one iz odstavka (-’) § 45., odnosno praktični izpit za one iz odstavka (‘) § 45. zakona o uradnikih: iz poslov, v katerih kandidat dela, obenem s potrebnim teoretičnim pojasnilom.
2. Ustni izpit: ob podrobnem poznanju pozitivnih predpisov njih specialne stroke tudi bližje poznanje, odnosno najpotrebnejše znanje iz materiala, označenega pod III. A. 2. b), kakor ima pač kandidat popolno ali nepopolno srednjo šolo.
Člen 6.
Pravilno vloženo prijavo za opravljanje državnega strokovnega izpita pošlje prvi nadrejeni starešina ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno krajevno pristojnemu banu, obenem s poročilom o dotedanjem uspehu kandidatovega dela.
Ko ugotovi ministrstvo, odnosno ban, da ima kandidat pravico do opravljanja izpita, vroči prijavo s svojo odobritvijo pristojni izpraševalni komisiji; predsednik komisije določi roke za opravljanje izpita, razdeli med komisijske člane izpitno gradivo in obvesti kandidata in komisijske člane 7 dni prej o dnevu izpita.
Člen 7.
Če kandidat pri pismenem, odnosno praktičnem izpitu ne zadovolji, odloči komisija, ali ga je pripustiti k ustnemu izpitu. Če odloči komisija, da kandidata oi pripustiti k ustnemu izpitu, se smatra, da kandidat izpita ni opravil.
Po dokončanem ustnem izpitu odloči komisija v tajni seji o uspehu celotnega izpita. Ob ocenjanju uspeha je ugotoviti z glasovanjem najprej, ali je kandidat opravil izpit ali ne. Če se mu prizna, da je izpit opravil, se glasi ocena o uspehu: »opravil«; more se pa tudi glasiti: »opravil z odliko«, če glasujejo za tako oceno vsi člani komisije.
Predsednik priobči kandidatu takoj uspeh izpita.
Člen 8.
Zapisnik o poteku dela pri izpitu vodi zapisnikar za vsakega kandidata posebej. Razen osebnih podatkov kandidatovih se vpišeta v zapisnik uspeh izpita in razmerje glasov, s katerimi se je določil uspeh. Zapisnik podpišejo predsednik, vsi člani in zapisnikar komisije.
Po dokončanem izpitu obvesti predsednik komisije obči oddelek ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in pristojno kraljevsko bansko upravo o uspehu vsakega kandidata s posebnim aktom, ki se vpiše v delovodni zapisnik komisije.
Potrdilo o uspehu izda kandidatu ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno krajevno pristojna kraljevska banska uprava, upoštevaje odredbe zakona o taksah.
Člen 9.
Ta pravila stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v »Službenih novinah«; tega dne prestanejo veljati pravila za opravljanje državnega strokovnega izpita uradnikov v resortu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.684 z dne 7. septembra 1930.,* kakor tudi mandat vseh obstoječih izpraševalnih komisij.
V Beogradu, dne 9. januarja 1932.; O. br. 277.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Puctdj s. r.
183.
Na podstavi členov 13. in 20. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi** predpisujem
pravila
o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in o načinu, po katerem se oznamenujejo taksametri in o mejah njih točnosti.***
I.	Obče odredbe.
Člen 1.
Taksametri, ki se uporabljajo v javnem prometu za določanje voznih cen, računši po dolžini prevožene poti ali po trajanju vožnje, se morajo uradno Dreeledati in žigosati.
Kateri sistemi taksametrov se smejo pregledati in žigosati, odloča osrednja uprava za mere in dragocene kovine po opravljeni preizkušnji sistema.
Člen 2.
Vsakemu izdelku je treba preizkusiti sistem ne-glede na to, da-li že imajo drugi izdelki, kojih sistem in
* »Službeni list« štev. 189/30 iz leta 1930.
** Zakon glej »Uradni lisk štev. 252/70 iz leta 1928.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	decembra 1931., štev. 285/XCIII/681.
izdelava sta istovetna, odobritev za pregled in žigosanje na podstavi opravljene preizkušnje sistema.
Člen 3.
Prošnje za preizkušnjo sistema se prealože osrednji upravi za mere in dragocene kovine.
Prošnji se morajo priložiti: a) konstruktivni načrti taksametra, napravljeni v velikosti in izdelavi kot to odredi osrednja uprava za mere, b) tehnični opis taksametra in c) obvezno izjavo, da se plačajo vsi stroški za preizkušnjo sistema.
Poleg tega je treba navesti v prošnji: ime in bivališče proizvajalca ali osebe, ki daje taksameter v promet, število izvodov tega sistema, ki se morebiti že uporabljajo na ozemlju kraljevine Jugoslavije in leto, v katerem so se taki taksametri dali prvikrat v promet
Člen 4.
Za preizkušnjo sistema je treba predložiti vsaj po en taksameter vsakega sistema dotičnega izdelka. Osrednja uprava za mere sme zahtevati, če je potrebno, od prosilca tudi večje število taksametrov radi preizkušnje sistema, toda največ po pet komadov vsakega konstruktivno različnega sistema.
Če se taksameter uporablja samo v zvezi s posebnim prenosnim mehanizmom, se mora tudi ta predložiti za preizkušnjo sistema.
Po opravljeni preizkušnji sistema, sme osrednja uprava za mere pridržati po en taksameter, odnosno prenosni mehanizem od vsakega prijavljenega sistema. Drugi taksametri, ki so se predložili za preizkušnjo, se vrnejo prosilcu.
člen 5.
Na zahtevo osrednje uprave za mere mora prosilec dati na razpolago njenim organom, če je to potrebno pri preizkušnji sistema, taksameter, montiran na vozilu. Stroške, ki so narasli zbog take preizkušnje, trpi stranka, ki je predložila taksameter za preizkušnjo sistema.
Člen 6.
Če se ugotovi s preizkušnjo sistema, da ima sistem pogoje, ki jih določajo ta pravila, izda osrednja uprava za mere in dragocene kovine dotičnemu izdelku odobritev za pregled in žigosanje ter objavi njegov opis. Hkratu določi razdobje občasnega pregledovanja in žigosanja, ki ne sme biti daljše kot dve leti
Člen 7.
Vsak odobreni sistem taksametra dobi uradna označbo, ki prikazuje z rimskimi številkami zaporedno številko odobrenega sistema
Člen 8.
Za tiste izdelke, ki se v času, ko dobe ta pravila moč, na ozemlju kraljevine Jugoslavije že uporabliajo, izda osrednja uprava za mere in dragocene kovine do končne dovršitve preizkušnje sistema dotičnega izdelka predhodno odobritev za pregled in žigosanje. V teh primerih pa mora osrednja uprava za mere tako predhodno odobritev takoj odvzeti, če se po dovršeni preizkušnji sistema ugotovi, da sistem dotičnega izdelka ni dober,
Člen 9.
Vsaka izprememba pri taksametrih odobrenega sistema in dajanje v promet novih tipov v okviru kauega odobrenega sistema, se morata prijaviti osrednji upravi za mere in dragocene kovine. Ona odloča, da-li je izprememba take narave, da je potrebna zbog tega dopolnitev prej opravljene preizkušnje sistema in odreja, da-li se mora predložiti novi tip vnovič v preizkušnjo ali pa ne. Če so izprememba neznatne, se vzame taka prijava samo na znanje; v nasprotnem primeru pa se pozove stranka, da predloži izpremenjene taksametre za dopolnitveno preizkušnjo sistema. Če je potrebno, mora stranka predložiti načrte in opise v smislu odredb člena 3. teh pravil
Člen 10.
Osrednja uprava za mere sme radi nadziranja trpež-nosti odobrenega sistema v prometu zahtevati po potrebi od podjetja, ki daje taksametre v promet, da ji radi preizkušnje da na razpolago največ 5 taksametrov z nepokvarjenim žigom, ki so bili dalj časa v prometu. Ti izvodi se odobre po možnosti izmed tistih, ki bi se itak morali predložiti za občasen pregled in žigosanje.
Na podstavi novejših preizkušenj in dobljenega izkustva se sme razdobje, določeno za občasen pregled dotičnega sistema, skrajšati i»a eno leto ali pa odvzeti prejšnja odobritev zbog splošne nezanesljivosti dotičnega izdelka ali kakega posebnega nedostatka.
Preden se odobritev odvzame, je treba pozvati proizvajalca dotičnega taksametra ali tvrdko, ki ga daje v promet, da odstrani tekom enega leta, računši od dneva poziva, ugotovljene nedostatke. Odobritev pa se mora odvzeti šele po šestih mesecih izza poteka danega roka.
Odvzem odobritve nima povratne moči; taksametri, ki so že žigosani po predpisih, ostanejo tudi dalje v uporabi, vendar se morajo v določenih rokih vnovič nredložiti v pregled in žigosanje.
II.	Pogoji za preizkušnjo sistema.
Člen 11.
Taksametri, ki se predlože za preizkušnjo sistema ali za dopolnitveno preizkušnjo sistema, morajo ustrezati glede tehničnih posebnosti tem-le pogojem:
1. Mehanizem taksametra mora imeti dva glavna dela: uro in števec okretov glavne osi (vretena). Oba mehanizma morata biti vzajemno sestavljena tako, da prikazuje taksameter, če se vozilo pomika, pristojbino, ki ustreza dolžini prevoženega pota, če pa vozilo miruje, pristojbino, ki je sorazmerna času mirovanja.
Taksametri smejo biti tudi takšne konstrukcije, da prikazujejo pristojbino za čas tudi v primeru, kadar se vozilo pomika tako počasi, da presega pristojbina za čas pristojbino za dolžino pota.
2. Taksameter mora prikazovati pristojbine, določene za čas vožnje po različnih tarifah, v eni končn! vsoti. Seštevanje pristojbin se mora vršiti avtomatski v času, ko se vozilo uporablja.
3. Taksameter mora biti tako konstruiran, da se lahko razločno vidi in spozna, katera posameznih pri-stojbinskih stopenj je uklopljena ali da je taksameter izklopljen; taksameter mora imeti tudi zvočni signal (zvonček itd.), ki javlja vsako pretikanje.
4. Če kaže taksameter doplačila posebej, se morajo le-ta označevati ločeno od rednih pristojbin in se ne smejo prikazati, preden se ni uklopil taksameter.
5. Ko se ustavi delovanje taksametra, ob končani vožnji, se mora mesto pristojbinske stopnje pokazati napis: »Plačaj«.
6. Ce se taksanieter izklopi, morajo vse pristojbine* razen temeljne, avtomatski izginiti. Ta položaj taksametra mora biti označen z vidnim znakom (zastavico itd.) z napisom: »Prost«.
7. Taksameter sme imeti poleg števcev, omenjenih v točkah 2. in 4., tudi števce, ki prikazujejo celokupne, po taksametru zabeležene (vsoto) pristojbine in doplačila kakor tudi število prevoženih kilometrov.
8. Ves mehanizem taksametra, razen osi (vretena), ki ga spaja s kolesom vozila, mora biti popolnoma zaprt v oklepu, ki se ne da odpreti brez poškodbe uradnega žiga. Oklep ima odprtino s steklom, ki je od znotraj pritrjeno.
9. Taksameter mora biti take konstrukcije, da ne vpliva na njegovo delovanje običajno gibanje in trese-nfe, ki nastopa pri vožnji vozila.
10 Ce ima taksameter prenosni mehanizem za znižanje števila osnih okretov, se mora tudi ta zapreti v oklep, ki se zapre s svinčeno zalivko ali s kositrnimi kapljicami za vtis uradnega žiga.
11.	Števčna plošča taksametra mora povsem ustrezati zahtevam, ki jih predpisuje člen 14. teh pravil.
Člen 12.
Takim izdelkom taksametrov, ki se že uporabljajo, ko dobe ta pravila moč, na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se izda odobritev za pregled in žigosanje tudi tedaj, če ne ustrezajo taksametri, ki so se predložili za preizkušnja sistema, povsem pogojem prednjega člena
11.	Ti milejši pogoji se ugotovijo za vsak izdelek pri preizkušnji sistema.
III.	Pogoji za pregled in žigosanje.
Člen 13.
V pregled in žigosanje se sprejemajo samo taki izdelki taksametrov, ki imajo veljavno odobritev za pregled in žigosanje, izdano na podstavi odredb I- in II. poglavja teh pravil in ki ustrezajo poleg tega tudi spodaj naštetim pogojem.
Člen 14.
Na števčno ploščo taksametra se morajo napraviti tile napisi in označbe:
1. stopnja tarife (tarifa 1., 2., 3. itd.), na ploščice, s katerilni se zamenjuje ali zakriva številka stopnje tarife, označbi: »Prost«, odnosno »Plačaj;;
2. v dinarjih (po potrebi pa tudi v parah) cena vožnje v smislu točke 2., člena 11.; to mesto mora imeti napis »cena vožnje«;
3. nad ustreznimi mesti na števčni plošči tudi napis: »Doplačilo« z navedbo, zakaj se doplača (na primer: za prtljago itd.);
4. uradna označba sistema v smislu čl. 7. pravil;
5. tvorniška številka taksametra;
6. ime in bivališče proizvajalca;
7. naziv mesta odnosno občine, po čije tarifi prikazuje taksameter pristojbine;
8. vrsta vozila (avtomobil, enovprežen ali dvovpre-žen voz itd.), kateremu ustrezajo beležene pristojbine;
9. dolžina pota v metrih, ki ustreza enemu okretu glavne osi (vretena) taksametra (okret = .... m);
10. poleg spredaj določenih napisov in označb, smejo biti na števčni plošči taksametra tudi števci, omenjeni v točki 7-, člena 11., z ustreznimi označbami. V vsakem primeru se morajo števci za vozne cene in doplačila (točki 2. in 4., člena 11.) vidno razlikovati od postranskih števcev;
11. napisi v smislu točk 4., 7., 8. in 9. se smejo napraviti namesto na števčno ploščo taksametra, na posebno kovinasto ploščico, ki se mora zaščititi z uradnim žigom.
Člen 15.
Na oklepu prenosnega mehanizma se morajo napraviti označbe in napisi, omenjeni v točkah 4. in 7. člena
14.,	kakor tudi razmerje prenosa. Poleg teh se smejo napraviti tudi napisi po točkah 6. in 8. člena 14.
Ti napisi se morajo vrezati ali kako drugače trajno napraviti na posebni kovinasti ploščici na oklepu ali neposredno na tistem delu oklepa, ki je zaščiten pred odstranitvijo z uradnim žigom.
Člen 16.
1. Pri prvem in občasnem pregledu taksametrov so dopuščeni pri prikazovanju pristojbine za dolžino prevoženega pota in pristojbine za čas, in sicer za vsako posebej, odstopki z razlikami, ki niso večje kakor -j- (—) 1% od prikazane vrednosti.
2. Razmerje prenosa med glavno osjo taksametra in kolesom vozila, s katerim je spojena, mora *biti takšno, da ni odstopek med dejanski prevoženim potom (izračunanim na podstavi velikosti obsega kolesa) in potom, ki ga beleži taksameter, večji kakor + (—) 3%.
3. Kaznuje se uporaba taksametrov v javnem prometu, kojih odstopek točnosti je dvakrat večji kot od-stopka v smislu prednjih točk 1. in 2.
!V. Žigosanje.
Člen 17.
Taksametri, o katerih se ugotovi pri pregledu, da ustrezajo pogojem, naštetim v prednjem poglavja, se za-pro z uradnim žigom tako, da se ne more priti do notranjega mehanizma, ne da bi se poškodovali ti žigi
Prav tako se zapre z uradnimi žigi tudi oklep prenosnega mehanizma, če ima taksameter tak mehanizem.
Na posebno kovinasto ploščico, ki. mora biti zaščitena z uradnim žigom, se udari označba meseca (z rimsko številko) in leta žigosanja.
Namesto na posebno ploščico, se smejo te označbe udariti pri prvem in občasnem pregledu na kovirasiO ploščico, ki ima napise po točki 11. člena 14.
V.	Končne odredbe.
Člen 18.
Podjetja, ki žele izkoristiti ugodnost, določeno ▼ členu 8. teh pravil, morajo priložiti svoji prošnji za preizkušnjo sistema v smislu členov 2.—4. teh pravil, seznam vseh svojih taksametrov, ki se uporabljajo v območju kraljevine Jugoslavije.
Seznam mora vsebovati ime proizvajalca, vrsto taksametra, število izvodov vsake vrste taksametrov, ki se že uporabljajo. Pri vsaki vrsti taksametra je treba navesti, če delujejo s prenosnim mehanizmom ali brez njega.
Take prošnje se morajo predložiti osrednji upravi za mere najkesneje do 1. oktobra 1982 Člen 19.
Do konca leta 1934. se morajo predložiti v pregled m žigosanje vsi nežigosani taksametri, ki se uporabljajo v javnem prometu.
Člen 20.
Ta pravila dobe moč z razglasitvijo v Službenih novinah •
Beograd, dne 2. decembra 1931.; štev. 7479/931.
Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r.
184.
Na podstavi § 36. gradbenega zakona* predpisujem sledeče
norme za portlandcement.**
A. Izdelava.
Portlandcement se pridobiva iz naravnega laporja ali iz umetno sestavljene zmesi gline in apnenca, ki se po popolnem mešanju žge, razbeli do pričetka talitve (sintranja), potem zdrobi in fino zmelje.
Hidravlični modus, to je razmerje kalcijevega oksida napram ostalim sestavinam: silicijevi kislini, aluminijevemu in železnemu oksidu mora znašati najmanj 1-7.
Od drugih tujih sestavin sme biti v izgotovljenem portlandcementu: žveplene kisline (SOa) največ 3% in magnezijevega oksida (MgO) največ 5%.
B.	Preizkušanje fizičnih in tehničnih lastnosti.
Za preizkušanje fizičnih in tehničnih lastnosti je treba vzeti 15 kg materiala. Da se dobi povprečni vzorec, se vzame material v približno enakih količinah iz H raznih mest in se dobro zmeša. Preizkušanje se vrši za sledeče lastnosti in po nižje opisanih metodah:
1.	Prostorninska teža.	'
a) V nasutem stanju. Prostorninska teža materiala v nasutem stanju se določi na ta način, da se material skozi normalni lij siplje v prazno posodo z enim litrom prostornine, valjaste oblike in 10 cm višine.
Material se siplje dotlej, da se nad celo gornjo površino posode dobi stožčast (koničen) sloj materiala, ki se potem odstrani s kovinastim ravnilom. Pri napolnjevanju je treba preprečiti vsako, tudi najmanjše potre-sanje. Razlika teže prazne in tako napolnjene posode daje prostorninsko težo cementa v nasutem stanju.
b)V stresovanem stanju. Prostorninska teža materiala v stresovanem stanju se določi, če se zgoraj ©pisana posoda, napolnjena s cementom, pusti padati na trdo podlago iz višine 1 cm.
*~»Službeni list« št. 297/47 iz leta 1931.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavijo« z dne 31. decembra 1931., št, 307/CI/759..
Polnjenje se vrši dotlej, da se po zadnjih treh padcih (potem ko se je predhodno material izravnal z gornjo površino posode) ne opazi niti najmanje usedanje materiala. Razlika med težo prazne in tako napolnjene posode daje prostorninsko težo cementa v stresovanem stanju.
2.	Točnost niletve.
Določa se s pomočjo normalnih sit. Sito št. 1 ima 900 luknjic na 1 cm2 z 0-1 mm debelo žico. Sito št. 2 ima 4900 luknjic na 1 cin2 z 0-05 mm debelo žico. Za preizkušanje je treba vzeti 50 gramov cementa, ki se najprej osuši pri 100° do 110° C. Presejanje se vrši z roko ali mehanično s strojem sistema »Tetmajer«. Presejanje mehaničnim potom se vrši z brzino 120 stresljajev na minuto do skupaj 5000 stresljajev, z roko pa približno z isto brzino vse dotlej, da na 120 stresljajev ostanek na situ ne presega 0-1% presejane količine. Ostanek materiala na situ se izračuna v procentih. Povprečni rezultat še dobi iz določitve dveh prob.
8.	Vezanje cementa
Preizkuša se s pomočjo normalne zmesi cementa in čiste pitne vode. V ta namen se zmeša 400 gramov cementa s približno odgovarjajočo količino vode, in s to zmesjo se napolni 4 cm visoka stožčasta (konična) posoda. Mešanje za normalno in srednje vezoči cement se mora izvršiti v 3 minutah, za hitro vezoči cement pa v 1 minuti. V tako napravljeno zmes se spusti za ta preizkus namenjeni aparat, to je kovinasti valj z gladko površino, s premerom 1 cm, ki je na vrhu opremljen z določeno obtežbo, tako da znaša skupna teža 300 gramov.
Valj se polahno postavi na površino zmesi v sredi posode in se pusti, da z lastno težo deluje na zmes.
Ako valj pri tem potu skozi zmes obtiči 5 do 7 mm nad dnom, je zmes normalna. Dodatek z vodo se mora regulirati dotlej, da se doseže normalna konsistenca zmesi.
Tako pripravljena zmes v opisani posodi se preizkuša s pomočjo Vicatove igle ob začetku in koncu vezanja. Vicatova igla ima 1*43 mm premera, odnosno 1-0 mm2 povprečnega prereza in se obteži kakor zgoraj opisani valj, tako da je tudi ona 300 gramov težka.
Za početek vezanja velja trenutek, ko Vicatova igla (polahno postavljena na površino zmesi) pod lastno težo ne more prodreti skozi zmes do dna posode.
Za konec vezanja velja trenutek, v katerem Vicatova igla, ko se spusti na površino spodnje strani zmesi, ne prodre vanjo niti na njej ne pusti vidnega odtisa.
Za čas vezanja velja čas, ki poteče od trenutka, ko se cementu doda voda do trenutka, ki je definiran kot konec vezanja. Temperatura prostora, v katerem se vrši preizkušanje materiala in vode, naj znaša 15° do 18® C.
--r-r i Ml :
4.	Stalnost prostornine.
Preizkuša se s pomočjo kolačev, napravljenih iz normalne zmesi s 100 grami cementa. Ta zmes ima približno 1% več vode kakor zmes pri preizkusu vezanja in se ulije na stekleno ploščo, tako da se napravi kolač s približno 10 cm premera in 1 cm višine v sredini.
Vedno se napravijo trije kolači — in se puste 24 ur v vlažni zaprti omarici, ki je zavarovana pred prepihom in solnčnimi žarki, da se strdijo.
Potem se dene en kolač v posodo s čisto pitno vodo z normalno sobno temperaturo; posoda se pdtem tekom pol ure segreje do 100° C in se y nji kuha (kolač) 3 ure,
Drugi kolač se dene v prostor z običajno temperaturo, ki je zavarovan pred prepihom in vplivom solnč-hih žarkov. Tretji kolač se dene v vodo s sobno temperaturo.
Drugi in tretji kolač se opazujeta običajno 28* dni.
Pri vseh preizkusih glede stalnosti prostornine se kolač loči od steklene plošče in se preizkuša brez nje.
Cement ima stalno prostornino, če se na teh kolačih ne pokažejo radijalne ali mrežaste razpoke, zavijanja, luščenja ali razpadanja.	'	.
Ako se pokažejo krožne razpoke v sredini, robovi pa ostanejo nedeformirani, je to znak, da so nastale zbog hitrega sušenja in ne pomeni, da je material prostor-ninsko nestalen.
‘	S.	Jakost	trdnosti
Preizkušanje trdnosti cementa se vrši s pomočjo malte, napravljene z mešanjem enega dela cementa s tremi deli normalnega peska.
Z normalnim peskom se razume »nemški normalni pesek«.
Cement in normalni pesek se najprej dobro zmešata v suhem stanju, potem se doda približna količina vode. ki odgovarja količini cementa v normalnem stanju, kakor je popisano ped točko 3. Vse se dobro z roko zmeša, in to z žlico 1 minuto, potem pa z 20 okreti na mešalnem stroju sistema Steinbruck-Schmelzer.
Iz tako pripravljene malte se napravijo vzorčne osmice za natezni preizkus, z najmanjšim prerezom 5 cm: (to je 2-25 X 2‘20 cm), za tlačni preizkus pa kocke s stranicami 50 cm* površine, odnosno z robovi 707 cm dolžine.
Za izdelavo ene kocke in ene osmice zadostuje 1000 gramov suhe zmesi, to je 250 gramov cementa in 750 gramov normalnega peska.
Tolčenje materiala se vrši s pomočjo priprave sistema Klebe-Tetmajer tako, da se na 1 gram suhe zmesi cementa in peska porabi 0-3 kgm mehaničnega dela. Kocke za tlačni preizkus se tolčejo s težo 3‘2 kg, s 150 udarci in 0-5 m visokim padcem ali pa s težo 3 kg, s 160 udarci in 0-5 m visokim padcem.
Pri poskuskih za natezni preizkus — osmicah — se vzame teža 2 kg, s 120 udarci in 0-25 m visokim padcem.
Pri tolčenju prvega poskuska se kontrolira količina vzete vode. Ta je pravilna, če se med 90. in 110. udarcem pokaže zmeren izstop vode v regi med vzorcem in kalupom. Ako se ta rezultat ne doseže, je treba menjati količino vode in preizkušnjo ponoviti.
Tolčeni poskuski se puste 24 ur do popolne strditve v kalupih na vlažnem prostoru, ki je zavarovan pred prepihom in solnčnimi žarki.
Pri leži v vodi se mora rabiti tekoča voda, ali pa se mora voda prve štiri tedne vsak teden menjati, jtri čemer morajo poskuski ostati neprekinjeno pod vodo.
Preizkušanje se vrši takoj, ko se poskuski vzamejo iz vode.
Pri kombiniranem ležanju se iz vode vzeti vzorci hranijo na zraku na trivoglatih lesenih letvicah v prostoru s sobno temperaturo, ki je zavarovan pred prepihom.
Preizkušanje trdnosti pri natezanju se vrši s stopnjevanim obteževanjem po 100 gramov na sekundo do pretrganja. Preizkušanje trdnosti pri pritiskanju se vrši s stopnjevanim povečanjem tlaka po ca. 1000 kg na sekundo. *
Da se pri vzorcih za tlak dobijo točni rezultati, se mora tlak usmeriti normalno na smer tolčenja.
Za vsako vrsto preizkušanja jakosti se vzame 6 vzorcev, od katerih se dva najslabša izločita, od ostalih 4 se pa vzame aritmetična sredina.
C.	Pogoji za nabavo cementa.
I. V praksi se razlikujejo sledeče vrste cementa:
a) navadni portlandcement,
b) portlandcement visoke odpornosti.
II. Z ozirom na vrste vezanja se razlikujejo:
a) hitro vezoči portlandcement, ki začne vezati pred 15 minutami;
b) srednjevezoči portlandcement, ki začne vezati med 15. minuto in eno uro;
c) počasi vezoči portlandcement ali normalno vezoči portlandcement, ki začne vezati po preteku ene ure.
Proces vezanja mora biti dovršen v 15 urah.
III. Finost mletve. Ostanek na situ z 900 luknjicami
na cm- ne sme presegati 3%, na situ s 4900 luknjicami na cm* pa ne 25°/o.
IV. Stalnost prostornine. Portlandcement mora imeti popolnoma stalno prostornino. Za stalnost prostornine je merodajno preizkušanje v hladni vodi in na zraku po 28 dneh.
V primeru hitre uporabe materiala mora cement glede stalnosti prostornine zadostiti preizkušnji s kuhanjem.
V. Jakost trduosti. Po predpisih poglavja B, točke
5.,	pripravljeni vzorci morajo pri preizkušanju pokazati * sledeče minimalne trdnosti:
Dnevi	Način hranjenja vzorcev do preizkušanja	Navadni portlandcement		Portlandcement visoke odpornosti	
		natezna trdnost kg[cm-	tlačna trdnost kg|cm!	natezna trdnost kajem'	tlačna trdnost kg|cm'
2	1 dan na zraku 1 dan v vodi	—	—	20	240
7	1 dan na zraku 6 dni v vodi	10	200	28	400
28	1 dan na zraku 6 dni v vodi 21 dni na zraku	28	320		
28	1 dan na zraku 27 dni v vodi	—	280	—	—
Te preizkušnje se vrše samo za cemente, ki se uporabljajo za dela pod vodo.					
Pri navadnem počasi vezočem portlandcementu so merodajni kombinirani rezultati po 7 dneh in po 28 dneh. Pri portlandcementu visoke odpornosti so merodajni sedemdnevni rezultati.
Za hitro in srednje vezoče portlandcemente ne veljajo te minimalne trdnosti, temveč se določajo posebni pogoji med dobaviteljem in kupcem.
VI.	Ostali pogoji trgovinske prirode.
Portlandcement se postavlja na trg v sodih po 200 ali 180 kg brutto ali *_a v vrečah po 50 kg brutto.
Na zaobali mora biti jasno označeno > Portland «p ment« in teža. Brez posebne pripombe ta napis »Port landcement« označuje navadni, počasi vezoči portland cement.
Specialni izdelki, navedeni pod točkami I. b), II. a) in b) v poglavju C se morajo tako v poslovnih dopisih kakor na zaobali označiti z njihovimi imeni.
Prodajna cena v tuzemstvu se razume vedno brutto za netto.
Izguba na razprašenju je dopustila do 2®/o. č. Veljavnost norm.
Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Služ-benih novinah«, obvezno moč pa dobijo 1. marca 1932.. in tedaj prestane veljavnost vseh dosedanjih predpisov norm za portlandcement.
V Beogradu, dne 16. decembra 1931., št. 2816.
Minister za gradbe dr. Albert Kramer s. r.
.»»»—'
135.
• •
Navodila
za uporabljanje § 3. zakona o izvršilnem izterjevanju gozdnih škod.*
Glede uporabe § 3. zakona o izvršilnem izterjevanju gozdnih škod in kazni za gozdne prestopke,** preden je dobil moč zakon o gozdih z dne 29. decembra 1929., se izdajajo naslednja
navodila:
Če oseba, obsojena na denarno, .odškodnino in kazen za gozdne prestopke z izvršno razsodbo ali odločbo občega upravnega oblastva, te škode in kazni ne more plačati, ker bi ji s tem bil ogrožen obstanek ali bi ji bila onemogočena dolžnost, vzdrževati rodbino, sme pristojno upravno oblastvo izpremeniti to denarno kaze.n ali odškodnino na njeno prošnjo v svobodno telesno delo.
Vložeho prošnjo reši pristojno upravno oblastvo in mora v rešitvi sp razumno z gozdnimi oblastvi točno 'označiti: čas prihoda na delo, kraj sestanka in vrsto dela. Če je treba prinesti s seboj orodje, mora odločba to izrečno 4iavesti. Pri določanju kraja za delo je treba skrbeti za to, da ni preveč oddaljeno od stalnega prebivališča prosilčevega.
Za vsak delovni dan se računi po trideset dinarjev ' brez hranarine.
Svobodno telesno delo se sme vršiti v gozdnih vrtih, drevesnica"h in kulturah, kakor tudi pri delih za zatiranje gozdnih škodljivcev, pogozdovanje posek, čiščenje gozda, postavljanje ograj, kopanje nasipov, popravila gozdnih potov in podobno.
Prvostopno upravno oblastvo, ki je izdalo dotično odločbo, jo izroči pristojnim gozdnim oblastvom, ki morajo skrbeti za njeno pravilno izvršitev.
Nadzorstvo nad delavci, kakor tudi odkazovanje na posel vrše pristojna gozdna oblastva in se morajo pri tem izogibati nečloveškega in sirovega postopanja z delavci. Če treba, morajo preskrbeti ista oblastva tudi brezplačno prenočišče.
Če delavec ne vrši njemu dodeljenega posla, kakor treba, ali se ne pokorava izdanim odredbam, se mora odstraniti od posla in je obvestiti o tem pristojno upravno oblastvo, češ da je dotičha oseba neprikladna za izvrševanje telesnega dela. V tem primeru se izterja od take osebe denarna kazen in odškodnina z administrativno izvršbo. Ob neizterljivosti se pretvori denarna kazen, analogno § 424. kazenskega sodnega postopanja, v zaporno kazen.
Po dovršenem poslu obveste pristojna gozdna oblastva upravno oblastvo, katere osebe so telesno delo dejanski opravile in koliko dni so prebile pri poslu, upravno oblastvo pa izreče na osnovi tega poročila vse postopanje za dovršeno in likvidira predmet, odnosno izterja plačilo preostalega dela kazni in odškodnine.
Ta navodila stopijo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 13. januarja 1932.; št. 671-
Minister za šume in rudnike dr. Stanko Šibenik s. r.
136.	P.	br. 30.
Dunaj, dne 16. januarja 1932.
Gospod odpravnik poslov,
čast mi je obvestiti Vas, da je avstrijska zvezna vlada pristala na sporazum o ureditvi plačevanja iz av-strijsko-jugoslovanskega blagovnega prometa v priloženi sestavi.
Prosim Vas, da mi izvolite potrditi, da je tudi kraljevska jugoslovanska vlada odobrila omenjeni sporazum in uporabljam to priložnost, da V am, gospod odpravnik poslov, ponovim izraz svojega najodličnejšega spoštovanja.	............
Schober s. r.
Gospodu
Momčilu Jnrišičn,
kraljevskemu jugoslovanskemu odpravniku poslov
Dunaj.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
** »Službeni list« št 444/65 iz 1. 1931*
Dunaj, dne 16. januarja 1932.
Gospod vicckancelar,
čast mi je obvestiti Vašo ekscelenco, da je kraljevska jugoslovanska vlada pristala na sporazum o ureditvi plačevanja iz jugoslovansko-avstrijskega blagovnega prometa v priloženi sestavi.
Prosim Vašo ekscelenco, da mi izvolite potrditi, da je tudi avstrijska zvezna vlada odobrila omenjeni sporazum in uporabljam to priložnost, da Vam, gospod vice-kancelar, ponovim izraz svojega najodličnejšega spoštovanja.
Jurišič s. r.
Njegova ekscelenca
gospod dr. Johann Schober, vicekancelar in zvezni minister za zunanje posle
Dunaj
22. januarja 1932., št. 16/VII/44.
Sporazum o kliringu
z republiko Avstrijo.*
i.
Da se uredi plačevanje iz avstrijsko-jugoslovanskega blagovnega prometa, sta sklenili zvezna vlada republike Avstrije in vlada kraljevine Jugoslavije naslednji sporazum:
A.	Poravnavanje novih obveznosti.
2
Plačila iz zadolžitev in terjatev, ki so nastale iz vzajemnega blagovnega prometa potem, ko stopi ta sporazum v veljavo, se opravljajo, s pridržkom glede odredb točke 3., po kliringu preko Avstrijske narodne banke in Narodne banke kraljevine Jugoslavije tako-le;
Jugoslovanski dolžniki morajo plačevati svoje dolgove avstrijskim upnikom s tem, da polagajo dolžne vsote v dinarjih na zbirni račun, ki ga vodi Narodna banka kraljevine Jugoslavije za Avstrijsko narodno banko in ki sprejema poedina vplačila v korist avstrijskih upnikov. Na analogen način mora plačevati avstrijski dolžnik svoj dolg jugoslovanskemu upniku s tem, da polaga dolžne vsote v avstrijskih šilingih na zbirni račun, ki ga vodi Avstrijska narodna banka za Narodno banko kraljevine Jugoslavije in ki sprejema poedina vplačila v korist jugoslovanskih prodajalcev.
Dolgove in terjatve, označene v prvem odstavku te točke, ki se glase na druge valute, razen na šilinge ali dinarje, morajo pogodbene stranke sporazumno pretvoriti v šilinge ali dinarje.
Avstrijska narodna banka in Narodna banka kraljevine Jugoslavije se obveščate vzajemno o vsakem izvršenem pologu obenem z zaprosilom, naj se izplača dotični upnik iz izbirnega računa; pri tem je vzeti za podstavo s tem dogovorjene obračunske tečaje, ki ustrezajo zaokroženim valutnim paritetam: 100 šilingov je 798-947 dinarjev in 100 dinarjev je 12-516 šilingov. Upnik ima pravico, zahtevati takojšnje izplačilo njemu pripadajočih zneskov, t. j. izvršitev izplačila samo, kolikor izkazuje dotični zbirni račun imetje; drugače se izvrši njemu izplačilo šele po prejemu novih vplačil, in to po kronološkem redu, kakor se dajo nalogi za izplačilo
3.
Če je v prometu med avstrijsko in jugoslovansko pogodbeno stranko zbog vzajemnih prodaj možno obra-čunjati, izjavljata oba zavoda, da sta pripravljena odobriti tako obračunjanje v poedinih primerih, kolikor je to mogoče.
4.
Ob izpremembi paritetnih tečajev, ki so podstava skupnemu obračunjanju, velja odpovedni rok petih dni; pri tem se mora izvršiti izplačilo zneskov, položenih dokler traja dogovor, še po starih odredbah dogovora.
B.	Poravnavanje starih obveznosti.
5.
Terjatve in dolgove iz vzajemnega blagovnega prometa, ki so nastali, preden stopi sporazum o kliringu v veljavo, smeta obe emisijski banki izravnavati samo po posebnem kompenzacijskem postopanju, ki je urejeno v naslednjih točkah 6. do 8.
6.
Jugoslavija dovoljuje poravnavanje avstrijskih faktur v izvirni valuti pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, ki vroča naloge Avstrijski narodni banki zaradi izplačila upravičencem. Če je izvirna valuta avstrijski šiling, se vrši izplačilo v dinarjih.
Avstrija dovoljuje poravnavanje jugoslovanskih faktur v izvirni valuti v korist računa Narodne banke kraljevine Jugoslavije, ki 3e vodi pri Avstrijski narodni banki, zaradi izplačila upravičencem. Če je izvirna valuta avstrijski šiling, se vrši izplačilo v dinarjih po predpisih točke 8.
7.
Oba zavoda morata po fakturah, tovornih in carinskih dokumentih in podobnem preizkusiti, ali i’ znesek, ki se naj vplača, dejansko dolg, ki je nastal iz blagovnega prometa po točki 5.
8.
Avstrijska narodna banka pretvori in pošlje od zneskov, prejetih v šilingih, najprej samo tolikšno \soto v dinarjih, kolikršna ustreza zneskom v tujih valutah, prejetih od Narodne banke kraljevine Jugoslavije, po odbitku zneskov, ki jih remitira Avstrijska narodna bunka v tujih valutah po drugem odstavku točke 6. — Tako dobljeni preostanek v šilingih pusti Narodna banka ra-ljevine Jugoslavije kot imetje pri Avstrij ki na mm banki. Narodna banka kraljevine Jugoslavije upora’.i to terjatev tako, da izplačuje povratno vrednost iz - i- J-ot akontacije jugoslovanskim upnikom avstriiskih n, Umkov.
C.	Obče odredbe.
9.
Izravnanje salda, ki ostane, ko poteče dogovor, je pridržano poznejšemu sporazumu.
10.
Ta sporazum stopi v veljavo na dan 20. januarja 1932. in velja zaslej tri mesece. Ostane pa tudi nadalje v veljavi po tri mesece, če ga ena ali druga pogodbena stranka pred potekom drugega meseca ne odpove.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne20. januarja 1932., št. 14/VI/36.
137.
Telefonski promet.*
Telefonski promet Vransko—Dunaj.
Gospod minister za promet je izvolil odobriti z odločbo P. T. br. 104.496 z dne 12. decembra 1931., da se uvede telefonski promet Vransko—Dunaj, ki se sme pričeti dne 10. januarja 1932.
Taksa za navaden pogovor po enoti triminutnega pogovora znaša 3‘45 zl. fr.
Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-tele-fonskega oddelka) v Beogradu, dne ‘2. januarja 1932.; P. T. br. 104.496.
Telefonski promet Zagreb in Ljubljana—
:	Treibach.
Gčspod minister za promet je izvolil odobriti na predlog avstrijske p. t. t. uprave z odločbo P. t. br. 113.795 z dne ‘23. decembra 1931., da se otvori telefonski promet med Žagrebom in Ljubljano z ene strani in Treibachom v Avstriji z druge strani, in da se smejo opravljati pogovori od dne 23- decembra 1931. Promet se uvede normalno po progi Maribor—Klagenfurt.
Za navaden triminutni pogovor je določena taksa z: 345 zl. fr. (2-10 jugoslovanski in 1-35 avstrijski upravi) za pogovore Zagreb—Treibach; ‘2’tO zl. fr. (l‘3o jugoslovanski in 1‘35 avstrijski upravi) za pogovore Ljubljana—-Treibach.
Iz pisarne pošte, brzojava in telefong v Beogradu, z dne 30. decembra 1931.; P. T. br. 117.139.
Telefonski promet Maribor—Innsbruck (Avstrija).
G' minister za promet je izvolil odobriti z odločbo P T. br. 108.862 z dne 12. decembra 1931., da se vzpostavi telefonski promet Maribor—Innsbruck, ki se sme pričeti dne ‘20. januarja 1932.
Taksa za navaden razgovor po enoti triminutnega pogovora znaša 4‘35 zl. fr.
Iz ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) z dne 11. januarja 1932.; P. T. br. 108.862.
138.
Telefonski promet
Telefonski promet Sv. Trojica v Slov. Goricah—Ehrenhausen. Spielfeld, Mureck, Rad-kersburg, Graz in Wien (Avstrija).**
G. minister za promet je izvolil odobriti z odločbo P. T. br. 99.266 z dne 12. decembra 1931-, da se uvedi
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. januarja 1932., št. 14/VI.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. januarja 1932., št. 16/VII/48.
telefonski promet med Sv. Trojico v Slov. goricah in niže navedenimi kraji v Avstriji po nastopni taksi:
1‘50 zl. fr. za navaden pogovor Sv. Trojica v Slov. goricah—Ehrenhausen, Spielfeld, Mureck in Radkersburg;
2‘70 zl. fr. za navaden pogovor Sv. Trojica v Slov. goricah—Graz; in
3‘45 zl. fr. za navaden pogovor Sv. Trojica v Slov-goricah—Wien.
Za enoto trajanja pogovora se računijo 3 minute. Pogovori med vsemi označenimi kraji se smejo pričeti dne 25. januarja 1932.
Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu, dne 11. januarja 1932.; P. T. br. 99.266.
139.
Znižanje takse
za telefonski promet Tržič—Klagenfurt (Avstrija).*
G- minister za promet je izvolil odobriti z odločbo P. T. br. 107.035 z dne 12. decembra 1931. na prošnjo avstrijske uprave, da se zniža taksa za navaden pogovor v telefonskem prometu Tržič—Klagenfurt (Avstrija) in da se pobira izza dne 20. januarja 1932. po enoti triminutnega pogovora za navaden pogovor namesto 2‘70 zl. fr. samo 1‘50 zl. fr.
Iz pisarne ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu, dne 2. januarja 1932.;
P. T. br. 107.035-
1
140.
Nove pristojbine
v telefonskem prometu med Jugoslavijo in Rumunijo.**
Minister za promet je odločil v soglasju z ministrom za finance in v sporazumu s Societatea Anonima Romana de telefoane v Bukarešti, da se znižajo pristojbine za telefonski promet med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Rumunijo in da se pobirajo od 1. januarja 1932. dalje od pristojbinske enote:
I. Za upravo kraljevine Jugoslavije:
5*40 zl. fr. za razgovore iz krajev ali s kraji v tretji coni (Vrbaska, Dravska, Primorska in Savska banovina).
II. Za »Societatea anonima Romana de telefoane« v Bukarešti:
Na podstavi tega se pobira od 1. januarja 1932. z veljavnimi relacijami za navaden razgovor treh minut:
8‘40 zl. fr. (5*40 za Jugoslavijo in 3‘— za Rumunijo) za razgovore Bled — Bukarešta.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. januarja 1932., št. 11/111/26.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« i dne ^
1.	januarja 1932., št. 1,
Hkratu s tem se smatra, izvzemši novinarske razgovore v pavšalu, za čas slabega prometa od 1. januarja 1932. čas od 20. do 8. ure, dočim velja za druge razgovore za čas slabega prometa še naprej čas od 21. do
8.	ure.
P. T. štev. 118.001. — Iz ministrstva za promet, oddelka za pošto, telegraf in telefon v Beogradu, dne 29. decembra 1931.	'
»»m	'■
141.
Razpis.
Odločba o izpremembi tar. štev. 442. uvozne carinske tarife.*
Na osnovi člena 1., drugega odstavka, zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, in na osnovi zakona z dne 18. novembra 1931. o izpremembi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi je izdal minister za finance naslednjo odločbo, s katero je izjavil soglasnost tudi predsednik ministrskega sveta pod št. 22 z dne 12. januarja 1932.:
1. Carinski postavki na karton iz tar. št. 442. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi kakor tudi klasifikacije kartona po njegovi fabrikaciji se izpre-minjajo tako, da se glasi tar. št. 442. uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi tako-le:
>442. — Karton (lepenka), težak nad 200 g na 1 m8:
1. Nebarvan, nepremazan in nenapojen, samo v naravni sivi, rjavi, beli ali rumeni barvi, kakor tudi navadni karton iz tekstilnih snovi:
a) karton v polah, izdelan z roko .... 20 15
b) karton v polah ali namotih, izdelan s strojem	 25	17
2. Premazan ali napojen s katranom, asfaltom, pokostom (firnežem), oljem in temu podobnimi snovmi	 25	20
3. Karton v masi pobarvan, prevlečen po eni strani ali po obeh straneh s papirno plastjo, premazan z belo ali drugo barvo, karton, izdelan iz beljene ali nebeljene celuloze, v naravni barvi
ali	barvan.................................... 35	30
4. Usnjen, vulkaniziran, valovit, plisiran, gofriran, nabran, tudi podlepljen z nepremaza-
nim	in nenapojenim kartonom,	in	podoben	.	.	40	30
5. Lakiran, s šarami, izdelanimi s prešanjem ali tiskanjem (desiniran), fotografski in slikarski (bristolski), prevlečen s kakršnokoli vrsto papirja, razen s papirjem, imenovanim v točki	3. •	«..».».«50	40
Pripomba 1. Navadni karton iz tekstilnih snovi, nepremazan in nenapojen, plačuje, če ga uvažajo indu-strijci za izdelovanje strešne lepenke, polovico carine Po točki 1. b), dokler se ne začne izdelovati v državi, ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. januarja 1932., št 18/YIII/57,
Pripomba 2. Kartoni, ki so že pripravljeni s krojenjem ali z žlebljen jem za izdelovanje izvestnih predmetov, se ocarinjajo po tar. št. 467.
Pripomba 3. Na karton v polah pod'070 ms površine ali v namotih pod 70 cm.širine se plačuje dodatek 50%-«
2.	Ta odločba stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 13. januarja 1932.; št. 1076/1V.
142.
Deponiranje
našega ratifikacijskega instrumenta glede konvencije o antidifteričnem serumu.*
Dne 25. novembra 1931. je deponiral naš kraljevski poslanik v Parizu naš ratifikacijski instrument o konvenciji o antidifteričnem serumu, sklenjeni v Parizu dne
1.	avgusta 1930.** Istočasno in istega dne so deponirali svoje ratifikacijske instrumente o omenjeni konvenciji Danska, Francoska, Italija, Monako, Turška in Zveza sovjetskih socialističnih republik.
Iz ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 464.
143.
Pristop italijanskih kolonij
Libije, Eritreje in Egejskih otokov konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine.f
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo po na-redbi svoje vlade ministrstvo za zunanje posle z noto št. 31-L-1 z dne 4. januarja t- 1., da je pristcpila kraljevina Italija za svoje kolonije Libijo, Eritrejo in Egejske otoke h konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine z dne 20. marca 1883. in k madridskemu arran a-mentu o mednarodnem registriranju tvorniških in trgovinskih žigov z dne 14. aprila 1891., kakor sta bila poslednjič revidirana v Haagu dne 6. novembra 1925. in objavljena v »Službenih novinah« št. 223-LXXII z dne
26.	septembra 1928.++
Skladno s členom 16. bis. konvencije in členom 11,. arrangementa velja ta pristop mesec dni po tej notifikac ji z dne 19. decembra 1931., t j. od dne 19- januarja 19152.
Iz ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 467.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. januarja 1932., št. 16/VII/47.
** »Službeni list« št. 4/1 iz 1. 1932.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. januarja 1932., št. 18/VLII/56..	.
■j-j* »Uradni list« št. 355/105 in 356/105 iz 1. 1928.
44	Seznam
držav, ki so ratificirale in pristopile k svetovni poštni konvenciii.*
Ministrstvo za zunanje posle objavlja seznam držav, ki so ratificirale in pristopile k svetovni poštni konvenciji, sklenjeni v Londonu 28. julija 1929.
Seznam:
Splošna poštna konvencija........................................(A)
Sporazum glede	pisem in škatel z označeno	vrednostjo.......................(B)
Sporazum glede	poštnih paketov.............................................(C)
Sporazum glede	poštnih nalogov.............................................(C)
Sporazum glede	pobiranja plačil...........................................(I))
Sporazum glede	poštnih virmanov............................................(E)
Sporazum glede	naročnin za časopise	in	periodične	liste....................(F)
Država		Ratificirana konvencija in					sporazum		Datum deponiranja ratifikacije		
Kanada 			(A)							18.	XII.	1929.
Holandska		a a	(A).	(B),	(C),	(C),	(D),	(K),	(F)	3.	I.	1930.
Holandska Indija in holandske kolonije v Ameriki	. #	(A),	(B),	(C),	(C),	(D)			n O,	I.	1930.
Norveška 	 ,		, •	(A),	(B),	(C),	(C),	(D).	(F)		5.	II.	1930.
Islandija	• •	(A),	(B),	(C),	(C),	(D)			5.	III.	1930.
Danska 		• t	(A),	(B),	(C),	(C).	(D),	(E).	(F)	6.	III.	1930.
Švedska 			(A).	(B),	(C),	(C),	(D),	(E),	(F)	12.	III.	1930.
Združene države ameriške		. .	(A)							5.	IV.	1930.
Otočna posestva Združenih držav ameriških, razen	Fili-										
pinskih otokov			(A)							5.	IV.	1930.
Meksiko			(A)							16.	IV	1930.
ica	• •	(A).	(B),	(C),	(C).	(D).	(E).	(F)	21.	IV.	1990.
		(A).	(B),	(t),	(D), (E),		(F)		13.	v.	1930.
Belgijski Kongo			(A),	(B)						13.	v.	1930.
Tunis		•	(A),	(B),	(C),	(C),	(D),	(El,	(F)	2.	VI.	1930.
Avstrija			(A),	(B),	(C),	(C),	(D),	(E),	(F)	13.	VI.	lQeo.
Španija in španske kolonije			(A).	(B),	(C),	(C).	(D).	(E),	(F)	16	VI.	1O90.
Sarska oblast		, ,	(A).	(B),	(C),	(C),	(D),	(E),	(F)	17.	VI.	1930.
1 inska . . , . . a . a . a a a • a a a a	•	(A),	(B),	(C),	(C),	(D),	(F)		23.	VI.	1930.
Vatikanska država		• •	(A).	(B),	(C),	(C),	(D),	(E),	(F)	26.	VI.	1930.
Mi roko brez španske cone 			(A),	(B),	(C).	(C).	(D),	(E).	(F)	4.	VII.	1930.
Hedžas in Nejid			■ •	(A),	(B),	(C),	(C),	(D),	(E),	(F)	7.	VII.	1930.
Avstralija1			(A)							9.	VII.	1930.
In lija				(B),	(C)					17.	VII.	1930.
Madžarska 		• •	(A),	(B),	(C),	(C),	(D),	(E),	(F)	17.	VII.	1930.
7.\ ->za Sovjetskih socialističnih republik ....		(A),	(B)						22.	VII.	1930.
		(A),	(B),	(C),	(C),	(D),	(E),	(F)	23.	VII.	1930.
Si 				(A),	(B),	(C),	(C),	(D),	(E)		25.	VII.	1930.
Luksemburg 					(A),	(B),	(C),	(C),	(D),	(E),	(F)	6.	VIII.	1930.
N« va Zelandija in Zapadna Samoa ......	1 •	(A),	(B)						9.	VIII.	1930.
Belgija in Belgijski Kongo			(C)							25. VIII.		1930.
Italija in italijanske kolonije		 .	• •	(A),	(B),	(C),	(C),	(D),	(E),	(F)	10.	IX.	1930.
Kina				(A),	(B),	(C),	(C)				3.	X.	1930.
Nemčija			(A),	(B),	(C),	(C),	(D),	(E),	(F)	21.	X.	1930.
Južnoafriška zveza in Jugozapadna afriška ozemlja pod											
mandatom ..............	, .	(A)							29.	X.	1930.
Jugoslavija		a a	(A),	(B),	(C),	(č),	(D),	(E),	(F)	31.	X.	1930.
Japonska, Hosen in druga Japonski podložna ozemlja .		(A),	(B),	(C),	(C),	(E)			14.	XI.	1930.
Rumunija		a *	(A),	(B),	(C),	(C), (D),		(F)		21.	XI.	1930.
Zedinjena kraljevina Velika Britanija in Severna Irska*		(A),	(B)						3.	XII.	1930.
Irak3 i a ■		(A)							20.	I.	1931.
		(A),	(B),	(C),	(C).	(D),	(F)		27.	I.	1931.
		(A),	(B),	(C),	(C)				11.	II.	1931.
* .»Službene notiue kraljevine	i	4&£	b,	ilktokt*	ltfcll.j	itev,	2g;2^IJ££	11^494.
1 Avstralska vlada želi, da se smatrata njen podpis io ratifikacija konvencije kot veljavna za Papuo in za ozemlja pod mandatom Nove Gvineje in Naura.
2 Ratifikacija vlade Njegovega Veličanstva v Zedinjeni kraljevini velja prav tako za izvestne druge dele dominionov Njegovega Veličanstva, razen Zedinjene kraljevine, kakor tudi za izvestne protektorate Njegovega
Veličanstva in ozemlja pod mandatom vlade Zedinjene kraljevine.
® Notifikacija o ratifikaciji se je izvršila že 14. aprila
1930.,	toda .formalna listina ni bila deponirana pri vladi Njegovega Veličanstva v Zedinjeni kraljevini do 20. januarja 1931.
Država	Ratificirana konvencija in sporazum	Datum deponiranja ratifikacije
Kolumbija	 Kostarika	 Etiopija		 . Svoj pristop je notificiral vladi Njegovega Veličan, nika konvencije o poštni zvezi:	(A), (B), (C), (C), (F) - (A), (B) o (A), (B), (C), (C), (D), (E), (F); dva v Ze:''.njeni kraljevini pod čl. XI.	19. III. 1931. 27. III. 1931. 26. IV. 1931. končnega zapis-
Država	Ratificirana konvencija in sporazum	Datum deponiranja ratifikacije
Paragvaj	 Svoj pristop je notificiral vladi Njegovega Veličans nika konvencije o poštni zvezi;	(A), (B), (C), (C), (D), (E), (F) tva v Zedinjeni kraljevini pod čl. XII.	29. VI. 1930. končnega zapis-
t Država	Ratificirana konvencija in sporazum	Datum deponiranja ratifikacije
	(B)	20. I. 1931.
Notifikacija o pristopu 3e je	izvršila brzojavno že 19. junija 1930., toda formalna listina	se ni	deponirala
pri	vladi Njegovega Veličanstva	v Zedinjeni kraljevini do 20. januarja 1931.
Pov. štev. 1852. — Iz pisarne	ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 22. septembra	1931.*
145.
Pristop
Afganistana svetovni poštni konven-
• • • »J*
C1J1.
. Švicarsko poslaništvo v Beogradu obvešča po na-redbi svoje vlade, da je dne 18. decembra 1931. noti-ficiral Afganistan svoj pristop k svetovni poštni konvenciji z dne 28. junija 1929.**
Iz ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 616.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z čloe 5$. januarja 1932., št. 18/VIII/55,
** PKUueti afiiuabotii	M	k	II
Banove uredbe.
146.
Objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 30.867/1.
Objava.
Občina Frankovci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva' razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 50—-.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, c -	dne	22.	januarja	1932.	-	v
147.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 5 z dne 6. januarja 1932.
Njegovo Veličanstvo kralj je z ukazom z dne 5. januarja 1932. postavil:
za predsednika ministrskega sveta Zivkoviča R. Petra, predsednika ministrskega sveta na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za zunanje posle dr. Marinkoviča Vojislava, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za trgovino in industrijo dr. Kramerja Alberta, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za socialno politiko in narodno zdravje Puclja Ivana, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za notranje posle dr. šrškiča Milana, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za prosveto dr. Kojiča S. Dragotina, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra pravde Maksimoviča Božidarja, ministra pa razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra ža šume in rudnike dr. Šibenika Stanka, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za promet Radi voj e-viča Lazarja, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za poljedelstvo Demetroviča J ur a ja, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za gradbe Preko Nikolo, ministra na razpoloženju in narodnega poslanca; za ministra za vojsko in mornarico armijskega generala Stojanoviča Z. Dragomira, ministra na razpoloženju; za ministra za finance dr. Djordjeviča Milorada, ministra na razpoloženju in za ministra za telesno vzgojo dr. Kraljeviča Dra*gana, narodnega poslanca.
Številka 6 z dne 9. januarja 1932.
Z ukazom z dne 9. januarja 1932. je imenoval Njegovo Veličanstvo kralj za senatorja Hribarja Ivana, bivšega pooblaščenega ministra, iz Ljubljane in dr. Rožiča Valentina, profesorja v pokoju, iz Ljubljane.
Številkh 7 z dne 11. januarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. decembra 1931., štev. 80.210/L, je bil upokojen dr. Rajar Janko, veterinarski inšpektor pri kraljevskem poslaništvu na Dunaju, v IV. položajni skupini 1. stopnje.
Minister za promet je odločil z odlokom od 12. decembra 1931., da se premesti na prošnjo C e p e r Alojzij, administrativni uradnik VIII. položajne skupine oddelka za kontrolo dohodkov generalne direkcije državnih železnic, v strojni oddelek delavnice v Mariboru.
Številka 9 z dne 13. januarja 1932.
Minister za promet je odločil z odlokom od 22. decembra 1931., da se premeste po potrebi službe: Pakiž Jožef, administrativni uradnik VIII. položajne skupine
kurilnice Ljubljana I. glavni kolodvor, v kurilnico Ljubljana II. gorenjski kolodvor; Višner Konrad, administrativni uradnik VIII. položajne skupine kurilnice Ljubljana I. glavni kolodvor, v strojni oddelek direkcije Ljubljana; Poljak Lovro, administrativni uradnik VIII. položajne skupine strojnega oddelka direkcije Ljubljana, v kurilnico Ljubljana I. glavni kolodvor; Železnik Franc, oficial VIII. položajne skupine kurilnice Ljubljana II. gorenjski kolodvor, v strojni oddelek direkcije Ljubljana; Proft Ana, oficial VIII. položajne skupine strojnega oddelka direkr cije Ljubljana v kurilnico Ljubljajia II. gorenjski kolodvor; V a g n e r Nikolaj, administrativni uradnik VIII. položajne skupine kurilnice Ljubljana tl-, v strojni oddelek direkcije Ljubljana; Ščeglovski Vasilij, administrativni uradnik IX. položajne skupine strojnega oddelka direkcije Ljubljana, v kurilnico Ljubljana II-gorenjski kolodvor: Fertin Franc, administrativni uradnik IX. položajne skupine kurilnice Ljubljana I. glavni kolodvor, v kurilnico Ljubljana II. gorenjski kolodvor; Novak Terezija, oficial IX. položajne skupine kurilnice Ljubljana II. gorenjski kolodvor, v kurilnico Ljubljana I. glavni kolodvor; Nahtigal Julij, oficial IX. položajne skupine kurilnice Ljubljana II. gorenjski kolodvor, v strojni oddelek direkcije Ljubljana; Urh Maks, pomožni oficial X. položajne skupine strojnega oddelka direkcije Ljubljana, v kurilnico Ljubljana II. gorenjski kolodvor; Šušteršič Jožef, pomožni oficial X. položajne skupine strojnega oddelka direkcije Ljubljana, v kurilnico Ljubljana I. glavni kolodvor; Vrbovšek Josip, oficial IX. položajne skupine strojnega oddelka direkcije Ljubljana, v kurilnico Ljubljana II. gorenjski kolcdvor; Zvan Viktor, pomožni oficial X. položajne skupine kurilnice Ljubljana II. gorenjski kolodvor, v kurilnico Ljubljana I. glavni kolo- . dvor.
Z odlokom istega datuma je odločil minister za promet, da se premeste: po potrebi službe; Ran er Martin, prometnik VIII. položajne skupine postaje Kočevje, v postajo Rakek; na prošnjo: Sovre Franc, prometnik
VIII. položajne skupine in šef postaje Kraljevec-Prelog, za šefa postaje Vuzenica-Muta; Tavčar Ivan, oficial
IX. položajne skupine postaje Rakek, v postajo Ljubljana, glavni kolodvor; Zlatnar Peter, pomožni oficial
X. položajne skupine postaje Rakek, v postajo Ljubljana, glavni kolodvor; Škrobar Anton, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Dolnja Lendava, v postajo Maribor, glavni kolodvor; Cih očki Franjo, blagajnik voznih listkov in prtljage VIII. položajne skupine postaje Maribor, glavni kolodvor, v postajo Ljubljana, glavni kolodvor; Mihaljevič Mat o, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Čakovec, za šefa postaje Ormož.
Številka 10 z dne 14. januarja 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. decembra 1931. je napredoval v IV. položajno skupino
1. stopnje Škerlj Ivo, profesor druge realne gimnazije v Ljubljani, dosedanji uradnik IV. položajne skupine
2. stopnje.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tlaka in zalaga: Tiskarna »Merkur« s Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Miebklek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 10. kosu letnika III. z dne 6. februarja 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 2933/1.	541
Sprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Černe Jernej, zdravnik v Mariboru, je bil vpisan v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 23. januarja 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Nc I 4/31—3.	561	3—1
Drugi edikt.
Ker je v tusodnem ediktu z dne 20. januarja 1931., opr. št. Nc I 4/31—1, določeni rok potekel, se v smislu zakona z dne 18. maja 1930. '»Služb, nov.« Št. 146/LIII/308 pozivajo vsi oni, ki bi bili zbog obstoja ali zbog knjižnega vrstnega reda vpisov v vložkih nove zemljiške knjige za davčno občino Kupšinci v sodnem okraju Murska Sobota, tičočih se bremenilnih pravič, oznamenjenih pod b) gori navedenega prvega edikta, v svojih pravicah prikrajšani, naj vlože svoje ugovore najresneje do 30. junija 1932. pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, ker bi sicer vpisi zadobili učinek zemljiškoknjižnih vpisov.
Če se ediktni rok zamudi, postavitev v prešnje stanje ni dopustna; tudi se omenjeni rok posameznim strankam ne sme podaljševati.
Ako je prijavila v postopku za popravljanje kaka stranka stvarno pravico, zaupajoča v pravilnost primerjalne tabele parcel in drugih pripomočkov, ter se je pri tem pomotoma zamenjalo °no zemljišče, ki je predmet te pravice, z drugim zemljiščem, in če se je ugovarjalo izposlovanemu vpisu v drugem oklicnem roku, sme prijaviti upravičenec svojo pravico iznova v nadaljnjem roku treh mesecev od konca drugega °klicnega roka. Zoper take naknadne Prijave se sme vložiti ugovor v roku ireh mesecev, ki se začne s koncem omenjenega trimesečnega roka. Qlede P°stedic zamude in nedopustnosti podaljšanja tega roka velja isto, kakor je v prvem in drugem odstavku tega okli-ca povedano.
Višje deželno sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 29. januarja 1932.
*
Preds. 21—4/32—2.	470—3—3
Razpis.
Pri okrožnem sodišču v Mariboru se °dda mesto jetniškega pripravnika z opečnimi prejemki 1320 Din.
Prosilci morajo imeti popolno srednješolsko izobrazbo s končnim izpitom.
Svojeročno spisane, praviino kolko-vane ter po § 3. ur. zakona opremljene prošnje naj se vlože do
15. marca 1932. pri podpisanem predsedništvu. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 25. januarja 1932.
*
C III 1629/31—2.	559
Oklic.
Tožeča stranka Martinčič Avgust, ključavničar v Ljubljani, Rimska c. št. 14, ki jo zastopa dr. Frlan Franc, odvetnik v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki Jošku Zidarju, sedaj v Franciji neznanega bivališča, k opr. štev. C III 1629/31 tožbo radi Din 5733*— s prip.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 4. marca 1932. ob pol de vetih pred tem sodiščem v izbi št. 50.
Ker je bivališče tožene stranke Joško-ta Zidarja neznano, se postavlja gospa Franja Zidar iz Ljubljane, Dunajska cesta št. 31 za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. januarja 1932.
&
C 85/32.	•	496—3—2
Oklic.
Tožeča stranka Ceček Jakob, trgovec pri Sv, Bolfenku v Sl. goricah, je vložila proti toženi stranki Muršič Konradu, str. in ml., podjetniku, radi 1125’— Din k opr. št. C 85/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 29. februarja 1932. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 10 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se poživlja gosp. Murko Josip, posestnik in župan v Bišu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 26. januarja 1932.
*
C III 60/32—1	531
Oklic.
Tožeča stranka prot. tvrdka »Confi-dentia« Verein zum Schutze kaufman-nischer Interessen, Wien VI. Maria Hilferstrasse 71, je vložila proti toženi stranki Zidarju Josipu, posestniku v Ljubljani, Dunajska oesta št. 31, sedaj bivajočemu v Franciji radi Din 1125 s prip. k opr. št. C III 60/32—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 11. marca 1932 ob pol 9. dop. pred tem sodiščem v izbi št. 50 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospa Josipina Zidar, posestnica v Ljubljani, Dunajska cesta 31 za skrbnico, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške/dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. januarja 1932.
A
C 39/32.	‘	542
Oklic.
Tožeča stranka Senica Josip, trgovec v Domžalah, je vložila proti toženi stranki Pavli Ivanu, posestniku v Zg. Domžalah št. 70 radi Din 4544-75 k opr. št. C 39/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 3. marca ob devetih pred tem sodiščem v izbi št. 6 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja skrbnik na čin Ponikvar Alojzij, posestnik in gostilničar v Kamniku, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 30. januarja 1932.
L 8/30—18.	552
Oklic.
Cvikl Florjan, posestnik v Topolšici, po domače Razbornik, je radi zapravljivosti in pijančevanja omejeno preklican.
Za pomočnico mu je postavljena njegova žena Cvikel Amalija, posestnica istotam.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I.,
dne 28. januarja 1932.
*
A V 45/32.	550
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Pungerl Rudolf, posestnik v Janževi gori štev. 20 je umrl dne 9. decembra
1931.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se poživljajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sedišču dne 28. svečana 1932. v sebi 6 ustno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z za- ca e s. •	;■	>
ne nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zbog plačila napovedanih terjatev pošla.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 30. januarja 1932.
A VII 190/31—32.	549
Okli’* s katerim se sklieuiejo sodišču neznani dediči.
Troha Josip, učitelj v Zavrču, je umrl dne 19. aprila 1931. in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gospoda Murkoviča Tomaža, posestnika in gostilničarja v Zavrču, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino za se, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo de-diusko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla. — Hkratu se pozivljejo tudi vsi, ki imajo kake zahtevke proti zapuščini, da jih prijavijo in izkažejo dne 1. marca 1933. ob devetih v sobi št. 13 ustno, ali pismeno do tega dne, ker bi sicer upniki, katerih terjatve niso zastavnopravno zavarovane, ne imeli nikakršnega zahtevka napram zapuščini, ako bi bila s plačilom prijavljenih terjatev izčrpana.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. VII.,
dne 3. februarja 1932.
*
E 1063/31—9	533
Dražbeni oklic.
Dne 20. februarja 1932. dopoldne ob pol 9. uri bo pri ipodpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin pare. št. 357/3 stavbišče s hišo in 357/4 z vrtom zemlj. fen j. Kranj vi. št. 917 in 944.
Cenilna vrednost: 250.000 Din.
Najmanjši ponudek: 125.000 Din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, dne 14. januarja 1932
*
E 1115/31—12	548
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1932. dopoldne ob
9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Črenšovci, vi. št. 461.
Cenilna vrednost: Din 65.000.
Najmanjši iponudek: Din 32.500.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 23. januarja 1932.
*
E 649/31—11	535
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1932. dopoldne ob
10. uri bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 26 v Črncu s tremi zemljiškimi parcelami, zemljiška knjiga Črac, vi. št. 142
in nepremičnin: dva vinograda s travnikom, zemljiška knjiga: Arnova sela vi. št. 59.
Skupna cenilna vrednost: 5834 Din.
Najmanjši ponudek: 3890 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Brežice, odd. II., dne 18. januarja 1932.
•J;
E 732/31—7	534
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1932. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnine zemlj. knj. Slov. Bistrica, vi. št. 82, obstoječe iz hiše — goetjlna — drvarnice in gospodarskega poslopja, ter zemljiških parcel in pritikline.
Cenilna vrednost: 274.003 Din.
Vrednost pritikline: 4305 Din.
Najmanjši ponudek: 274.003 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d. až-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Slov. Bistrica, dne 31. decembra 1931.
•g.
E 868/31—20	536
Dražbeni oklic.
Dne 26. februarja 1932. dopoldne ob
9. uri bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemlj. knj. Vuzenica, vi. št. 56, 105, Sv. Janž II-, vi. št. 36, Sv. Primož II. vi. št. 1, 5, 47, Sv. Vid vi. št. 50.
Cenilna vrednost: 1,086.211-80 Din.
Vrednost pritikline: Din 16.545 Din, ki je v cenilni vrednosti že všteta.
Najmanjši ponudek: 690.807-86 Din.
Pravice, ki bi Ut pripuščale drazoe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Marenberg, dne 23. januarja 1932.
*
E 535/31—12	547
Dražbeni oklic.
Dne 3. marca 1932 dopoldne ob pol
10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) Drevenik, vi. št. 10, b) Zg. Gabernik, vi. št. 53, c) Zg. Gabernik vi. št. 199.
Cenilna vrednost: ad a) 30.064 Din 90 p, ad b) 73.341 Din 60 p, ad c) 4603 Din 50 p.	,
Vrednost pritikline: ad a) 100 Din ad b) 1425 Din.
Najmanjši ponudek: 71.353 Din 50 p-
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu,
• dne 24. januarja 1932.
•j*
E 1998/31—12.	543
Dražbeni oklic.
Dne 3. marca 1 9 32. ob devetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga
d.	o. Gorišnica vi. št. 53, d. o. S lomi vi. štev. 98.
Cenilna vrednost: 143.544-— Din.
Vrednost pritikline: 4720'— Din.
Najmanjši ponudek: 78.176-— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beneui naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati g'ede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 19. januarja 1932.
E 1825/31—14.	‘	544
Dražbeni oklic.
Dne 7. m a r c a 1 9 3 2. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) d o. Sp. Breg, vi. št. 114.
b)	d. o. Pobrežje, vi. št. 361.
Cenilna vrednost: a) 24.513 Din 70 p.
b)	4332 Din 40 p.
Vrednost pritikline: a) 2600'— Din.
Najmanjši iponudek: a) 16.342 Din 50P*
b)	2890"— Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradm deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 23. januarja 1932.
4*
E 1067/31—8	537
Dražbeni oklic.
Dne 10. marca 1932. dopoldne ob P®J
9.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin, zemlj. knjig* Marenberg notr. trg, vi. št. 54.
Cenilna vrednost: 140.278 Din.
Najmanjši ponudek: 70.139 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb®’ je priglasiti sodišču najpozneje pri draz*
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Marenberg, dne 12. januarja 1932.
E IV 1918/31—9	538
v Dražbeni oklic.
Dne ll. marca 1932 ob 9. uri bo pri Podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grajska vrata, vi. št. 363.
Cenilna vrednost: 235.520*37 Din.
Najmanjši penudek: 117.761 Din.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-teoem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, k' je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 24. januarja 1932.
E 319/31—10	555
Dražbeni oklic.
Dne 8. aprila 1932. dopoldne ob 11. i^ri bo pri podpisanem sodišču v sobi st- 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sela Šumberk, vi. št. 21.
Cenilna vrednost: 19.761-40 Din.
Vrednost pritikline: 70 Din.
Najmanjši ponudek: 13.174*27 Din.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, slcer bi se ne mogle več uveljavljati tdcde nepremičnine v škodo zdražitelja, k' je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem, dne 10. decembra 1931.
*
E 318/31-8.	545
Dražbeni oklic.
Dne 29. aprila 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cesta, vi. štev. 380, 548 dl 606.
Cenilna vrednost: 122.004-— Din.
Vrednost pritikline: 2528'— Din.
Najmanjši ponudek: 81.340-— Din.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-eenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, *i ie ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na jDažbeni oklic, ki je nabit na uradni
cskj tega sodišča.
Okrajno sodišče Velike Lašče, dne 30. januarja 1932.
Vpisi v trgovinski register. Popravek.
Pri vpisih v trgovinski register (iz-premembe in dodatki pri firmah), objavljenih v štev. 9. priloge »Službenemu listu« z dne 3. februarja 1932., je pri tek. štev. 111 (Ljubljana — J. Goreč nasl. Auerhammer — Ogrin, družba z o. z.) pomotoma izostala opr. štev. Firm. 765 — Rg C III 117/8.
Upravništvo.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
124. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. januarja 1932.
Besedilo: Prva Hrvatska štedionica v Zagrebu, glavna podružnica za Slovenijo, Ljubljana.
Izbriše se član upravnega sveta Golob F rane.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. decembra 1931.
Firm. 1089 — Rg B II 15/24.
Konkurzni razglasi
Sa 9/32—2.	546
125.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Damisch Ervina, trgovca z elektro-materialom v Ptuju.
Poravnalni sodnik: dr. Poznik Aleksander, starešina okrajnega sodišča v Ptuju.
Poravnalni upravitelj: Wallner Leopold, sodni uradnik v pok. v Ptuju.
Narek za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 15. marca 1932. ob devetih.
Rok za oglasitev do 10. marca 1932. pri okrajnem sodišču v Ptuju.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. januarja 1932.
Sa 17/31—52.	558
126.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje dolžnika Omerse Antona, trgovca s kožami in usnjem, registrovanega pod firmo Anton Omersa v Mengšu, je končano. Poravnava je potrjena.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. januarja 1932.
Sa 15/31—8.	553
127.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalna stvar Žagarja Mihe, posestnika in trgovca v Dragi 17.
S sklepom Sa 15/31—1 otvorjeni poravnalni postopek se v smislu § 55. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja proglaša dovršenim.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 28. januarja 1932.
Sa 38/31—94	'	551
128.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Poš Antonom, trgovcem v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 27, registrovanim pod firmo: Anton Poš, trgovina z manufakturnim blagom v Mariboru, in njegovimi upniki pri 'poravnalnem naroku dne 18. januarja 1932. sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 50 odstotno kvoto njihoveh terjatev, plačljivo v 15 enakih zaporednih mesečnih obrokih, od kojih zapade prvi obrok >v plačilo 3 mesece po sprejemu poravnave, tedaj 18. aprila 1932.
Kot porok in plačnik je pristopil To-roš Kazimir v Mariboru, Cafova ulica štev. 2.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 28. januarja 1932.
Razglasi raznih uradov in oblaste v
3557—VI—1932.	544 3—1
Natečaj.
Na podstavi § 41., točke 4., zakona o banski upravi, čl. 15. pravilnika za ba-biške šole v kraljevini Jugoslaviji od
27.	maja 1927. in na predlog upravnika kr. babiške šole v Zagrebu z dne 1. februarja 1932. št. 9 razpisujem natečaj za sprejem 50 (petdeset) učenk v redni šolski babiški tečaj v Zagrebu, ki se prične 15. aprila t. 1. in bo trajal 18 mesecev.
Prošnje za sprejem v šolo je poslati Upravi kr. babiške šole v Zagrebu (Petrova ulica 13) do 28. februarja 1932. zaključno in to potem pristojnega sre-skega ali mestnega načelstva. Kandidatke morajo priložiti prošnjam naslednje dokumente:
1. Potrdilo, da niso mlajše od 24 in ne starejše od 35 let.
2. Potrdilo, izdano od pristojnih občin, o dobrem vedenju.
3. Moževo odobritev, če so poročene, odlok cerkvenih in državnih sodišč, če so ločene.
4. Potrdilo, da so dovršile najmanj 4 razrede osnovne šole.
5. Zdravniško spričevalo, da so telesno in duševno zdrave, da niso noseče in da so sposobne za izpolnjevanje ba-biškega poklica.
Od 50 učenk se bo polovica šolala na svoj, a polovica na dTŽavni strošek.
Med učenke, ki se šolajo na svoj strošek, spadajo tudi one, ki jih pošljejo samoupravne edinice in ki jim morajo te edinice plačati vzdrževanje.
Na državni strošek se sprejemajo samo tiste učenke, ki dokažejo z davčnim ali občinskim potrdilom, da so tako siromašne, da ne morejo plačaji svojega šolanja.
Vse učenke, bodisi da so na svoj ali na državni strošek, imajo stanovanje in hrano v šoli in plačajo ob vstopu v šolo 2.000-— Din na enkrat ali v enakih mesečnih obrokih za nabavo babiškega pribora.
Učenke, ki se šolajo na svoj strošek, plačajo za stroške v internatu mesečni doprinos 500-— dinarjev.
Kralj, banska uprava Savske banovine v Zagrebu, odd. VI. (Socialna politika in narodno zdravje), dne 3. februarja 1932.
Po naredbi bana načelnik dr. Hribar s. r.
*
Razglas
478
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v proračunskem letu
1932./1933.
V smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani z dne 16. januarja 1932.
V.	No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru, levi breg, na podstavi čl. 86 do 98. zakona o državnem računovodstvu prvo javno ustno licitacijo za dobavo jesenskega in pomladanskega gramoza za redno vzdrževanje državnih cest.
Licitacija se bo vršila po sledečem programu:
I.	Dne 2. marca 1932. s pričetkom točno ob 9. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru soba St. 51:
a) Za državno cesto št. 50 Ljubljana— Maribor—državna meja.
1. Od km 110 000 do km 124 000.
620 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 110-— Din,
330 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 110’— Din
2. Od km 124 000 do km 134 600.
. 700 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100'— Din,
350 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100-— Din.
3. Od km 137-400 do km 154-200.
810 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 120-— Din,
405 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 120’— Din.
b) Za državno cesto št. 17 Maribor— Ptuj.
Od km 00 000 do km 11000.
600 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100’— Din,
300 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100"— Din
II.	Dne 3. marca 1932. s pričetkom točno ob 8. uri SO min. v pisarni sreskega cestnega odbora v Ptuju, za državno cesto štev. 17 Maribor—Ptuj—Ormož od km 11000 do km 38 000.
1.	Od km 11 000 do km 18-000.
320 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 44-— Din,
160 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 56-— Din.
2. Od km 18 000 do km 23 600.
420 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 44-— Din,
200 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 56'— Din.
3. Od km 24-600 do km 31000.
280 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 44-— Din,
140 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 56’— Din.
4. Od km 31000 do km 38-000.
220 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 50’— Din,
100 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 62-— Din.
III. Dne 4. marca 1932. s pričetkom točno ob 8. uri 30 min. v pisarni mestnega načelstva v Ormožu za državno cesto štev. 17 Ptuj—Ormož—banovinska meja pri Središču:
1. Od km 38-000 do km 43-000.
220 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 60-— Din,
100 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 72’— Din.
2. Od km 43-000 do km 50-000.
340 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 50’— Din,
170 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 62-— Din.
3. Od km 50-000 do km 60‘355.
360 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 44’— Din,
180 m3 pomladansekga prodca. izklicna cena 56-— Din.
IV. Dne 5. marca 1932. s pričetkom točno ob 10 uri v pisarni sreskega na-čestva v Dolnji Lendavi: za državno cesto št. 47 Čakovec—Dolnja Lendava— madžarska meja od km 93-930 do km 103920.
1. Od km 93-930 do km 98 200.
200 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 65-— Din.
2. Od km 98-200 do km 103-920.
120 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 155’— Din.
3. Od km 93-930 do km 103 920.
170 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 74’— Din.
Rok dovršitve dobave jesenskega gramoza za vse proge in vse vrste gramoza je do 30. septembra 1932., pomladanskega pa do 31. decembra 1932.
Državna cestna uprava si pridrži pravico, da v tem razglasu navedene količine gramoza pred podpisom pogodbe po potrebi zviša ali skrči, oziroma dobavo sploh ukine.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 90 dni po izvršeni dražbi.
Pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev dobijo interesenti v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru, levi breg, v sobi št. 51, vsak dan v dopoldanskih uradnih urah.
Za vse vrste tolčenega gramoza morajo licitantje predložiti licitacijski komisiji uverenje o kakovosti materiala,
izdano ali od zavoda za preizkušnjo materiala pri ministrstvu za gradbe. ah pa od tehnične fakultete katere izmed univerz v kraljevini Jugoslaviji. Brez tega u veren ja se ne bodo sprejemale ponudbe za tolčen gramoz.
V smislu odloka bivše gradbene direkcije v Ljubljani z dne 12. marca
1928.,	št. 1812, se od zanesljivih licitam tov ne zahteva položitev kavcije. Vsi licitantje morajo pa predložiti izvirno potrdilo pristojnega davčnega urada, da so poravnali vse davke z dokladami za prvo tromesečje tega leta.
Licitacijska komisija si pridržuje pravico, izključiti od dražbe ponudnike, ki ne nudijo po svojih premoženjskih razmerah ali po svoji nezanesljivosti kot dobavitelji dovolj jamstva, da prevzeto obveznost v redu izvrše.
Sresko načelstvo v Mariboru,
dne 25. januarja 1932.
Po odredbi sreskega načelnika, šef tehničnega razdelka:
Ing. Vanck s. r.
Razne objave
511-3-2
Poziv upnikom.
»Produkcija« osrednja zadruga za nakup, proizvajanje in prodajo r.z.zo. z. Ljubljana v likvidaciji, poživlja upnike, da ji prijavijo do konca marca t.I-svoje terjatve.
Likvidatorji-
*
55d
Objava.
Izpričevalo o preizkušnji vozila »Aut<^ Fiat« Torino, Motor štev 114.865, eVl” denčna štev. 2/591 na ime Elize Kiihab Maribor, se je zgubilo, pa ga radi te2 proglasujem za neveljavno.
Ivan Rojko, veleposestnik v Pobrežju pri Maribor •
$	n
532
Objava.
Podpisani Piki Franc, posestnika s.1® v Tržci, pošta Vransko h. št. 9, sem gubil	dne	25.	XI.	1931 orožni	list	z	d'
17. III.	1931,	izdan, od Sreskega	nace*
stva v Celju ped Reg. No 1034 in ga tem proglašam za neveljavnega.
Franc Piki s. r-
*	557
Objava.
Podpisani Ivan Černič, sem izgceV-odhodno izpričevalo osnovne šole v & nici.
Proglašam ga za neveljavno.
Ivan Černič s. r
Videm-Krško, štev.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Michžlek v Ljubljani