r* >. \ ; ■.' ' V" ; ' m J, - *. if. S* - ■ ; O Fifi i Najfečji dmdd dnevnik ▼ Združenih državah jjj Ve^a za ne leto - ^ . $6.00 i Z» pol let«.....$3.00 g Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA ListrsIovenslahidelaVeev v Ameriki. rr I a i the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLA2TDT 2878. NO 107. _ STEV. 107 Entered — Sacond Class Matter, September 21, 1903, st ths Port Office st Hew York, H. Y., under the Act of Congm of March a. 1879. NEW YORK. THURSDAY, MAY 7, 1925--ČETRTEK. 7. MAJA 1925. TELEFON: CORTLANDT 2876. UGODEN VTIS NASVETA POSLANIKA H0UGHT0NA Nasvet poslanika Houghtona je napravil ugoden vtis na London, spravil Pariz kvišku ter osrečil Berlin. — Angleži smatrajo govor ameriškega poslanika kot svarilo na naslov Nemčije in Francije, naj ne blokirata povratka resničnega miru. — Briand bo odgovoril na nemške predloge. — Nobene izpremembe v ameriški politiki. Poroča John Balderston. LONDON, Anglija, 6. maja. —- Svarilo ameriškega poslanika Houghtona, da je treba uveljaviti pristen mir, če hoče Evropa še nadaljne ameriške pomoči pri svoji rekonstrukciji, je imelo neposreden učinek ha diplomatični položaj. . V visokih angleških krogih so z veseljem pozdravili ta govor. V teh krogih ga smatrajo kot svarilo na naslov Francije, naj ne skuša ovirati angleško-nemških poskusov za določitev temelja glede evropskih varnostnih dogovorov in obenem kot svarilo na naslov Nemčije, naj ne skuša sabotažirati Dawe-sovega načrta. Glavno važnost pa pripisujejo svarilu, namenjenemu Franciji. Večje važnosti je bil vtis, katerega je napravil ta povor v Parizu. Diplomatična poročila, ki so dospela semkaj, kažejo, da je francoski minister za zunanje zadeve, včeraj namignil, da je po dolgih zavlačevanjih sedaj pripravljen odgovoriti na nemške predloge glede varnostnega dogovora, dočim je svet poslanikov razpravljal o tem, če naj se sestane še ta teden mesto prihodnji, da sestavi zavezniško poslanico glede Vojaške kontrole, katero bodo predložili nemški vladi. Ko so po govoru poslanika Houghtona odlični gostje zapuščali banket no dvorano, je rekel belgijski poslanik, baron Moncheur nemškemu poslaniku Sthamerju: — No, kaj mislite o ameriškem svarilu? Sthamer je odgovoril: — Postal sem še bolj radoveden, kedaj bodo zavezniki odgovorili na naše varnostne predloge. Komentarji v Timesu, ManchestersGuardianu in drugih važnih organih angleškega javnega mnenja glede govora Houghtona, so naravnost entuziasti-čni. Vsi trdijo, da sta ameriška in angleška politika, ki skušata uveljaviti resnično svetovno uravnavo, identični. BERLIN, Nemčija, 6. maja. — Nemški reakcijo-narji so prišli do prepričanja, da je imel ameriški poslanik Houghton v svojem govoru na Pilgrim banketu v Londonu v mislih izključno le Francijo. Lokalanzeiger, glavni Hindenburgov organ, pravi v svojem vodilnem članku, da je zavrnitev varnostnega dogovora, "vzrok, zakaj ne more ameriški narod dobiti odgovora na svoje vprašanje, če je že potekel čas uničevalne politike. Nobenega dvoma ni, da bo ves svet priznal Francijo kot obtože^ ni narod". Članek daje izraza upanju, da bo Amerika odrekla Franciji svojo podporo ter na ta način strmoglavila glavnega sovražnika Nemčije. Demokratični listi se ne vedo, kako naj komentirajo celo stvar, a nekateri bodo objavili uredniške članke, v katerih se bo glasilo, da morata tako Francija kot Nemčija zasledovati politiko, ki bo dovedla do trajnega miru. Trdili bodo, da je imel poslanik Houghton v mislih tako Hindenburga kot Brianda, ko je apeliral na trezno pamet. Oficijelno se glasi, da ni izvolitev Hindenburga izpremenila nemške politike, da obstaja še naprej njena ponudba glede varnostnega dogovora, — da se bo pokorila Dawesovemu načrtu in da bo izvedla versaillsko mirovno pogodbo. PARIZ, Francija, 6. maja. — Francosko časopisje je posvetilo včeraj dosti svojega prostora komentarjem, ki se tičejo govora poslanika Houghtona v Londonu. List Temps navaja njegove pripombe glede de-treba še izvršiti za rekonstrukcijo Cheeks Luciano se boji osvete. Znana državna priča v procesu proti bratoma Diamond in drugim se boji krvne osvete. — Noče govoriti nadalje o celi zadevi. Pori olxloLžbo krive pi-Lsc«? ia ' * jnii ovni ** konferenci v Versa ill t-m 1*110-stavno rešeno s leni. da se je lepo naprtilo vso in izključno krivdo eenttalnim velesilam. Ameriški pregovor pa se glasi: "No question is set t!«-. I till it i.> settled right". To velja tudi glede vprašanja vojne krivde, ki vsled tega se davno ni bilo .stavljeno /. dnevnega reda in to vprašanje bo predstavljalo predmeit burnih razprav, dokler ne bo resnično nepristranska komisija 1**inežjito preiskala rele zadeve ter podala svojega pravo rek a. Medtem pa je zanimivo opazovati, koliko svoje prvotne moči je izgubila laž, da so centralne sile. posebno pa Nemčija, zakrivile iabruli svetovne vojne. Dokumenti, katere je objavila sovjetska vlada, *o v veliki meri pripomogli k temu in objavljanja iz nemških arhivov, ki prihajajo sedaj na dnevno iač. pospešujejo v veliki meri delo pojasnit ve. V koliki meri prodira resnica, je razvidno iz članka profesorja Harry Elmer Bamesa. profesorja zgodovine na Smith kolegiju. T? mož je napisal za lUt •'American Mercury"* članek, ki je ameriškim jingoejetn in sovražnikam vsega. kar j* evropskega, skrajno neljub. Profesor Barnes je že pr« 1 vre kot mini letom objavil članek glede laži. tikajočih se vojne krivde in v tem svojem članku je navedel krive narode v naslednjem redu. soglasno z velikostjo krivde: Avstrijo. Rusijo. Francijo, Nemčijo in Anglijo. Od trikrat naprej je nadaljeval ? svojimi tozadevnimi študijami ter prav posebno temeljito pregledal in pre motril ruKke, od so vjeLske vlade objavljene dokumente. Našel je. da ni bila Avstrija pravzaprav v toliki meri kriva knir je on sam dosedaj domneva1 Prišel je do prepričanja, da ni bil sarajevski atentat, kojega žrtev je postal nadvojvoda Franc Ferdinand in iki je zanetil svetovni po žar, izvršen brez vednorsti srbske vlade V sedanjem času j.* pripravljen naprtiti glavno krivdo na iz bruhu svetovne vojne Poincare»u, Sir Edvard Grey-ju in Rusu I« volskiju. Menda so ne moti dosti v tem svojem domnevanju. Glede uloge, katero je igrala Amerika v svetovni vojni, je ob javil naislednje zanimivi podrobnosti: — Noben ameriški učenjak se ni dosedaj še pn'al s problemom očividne ne-nevtralnosti Amerike pred letam 1917, ; vzroki te ne-nevtrajmosd i in njenimi učiliici. Najbrž bi konečne našli, da so vzroki vstopa Amerike v svetovno vojno izvan-redno zapleteni in da vključujejo naslednje stvari: — Osebno nagnenjo predsednika Wilsona do Angležev -velikanska anglomanija ameriškega poislajiika 'Page; Wilso-nov ranjeni ponos, potoni ke«nih in spisih. Novoporočeneeina želimo obilo sreče! Chicago, 111. Ker je Chicaga jako velika vas. je torej zmiraj kaj. novega, včasi veselepa ali pa žalostnega. Dne 4. maja smo k večnemu počitku spremili naao rojakinjo Agnes Spo-lar. Doma je bila iz Kamnika. V Ameriki je bivala 13 let Zapuafe soproga An drew a Spolar, »t iri otroke in še nekaj ožjih sorodniki on m > »ker je tudi ženia bolna in bo uro-'ala biti najbrž operirana. , Poročevalec. Chicago, 111. Cenjeno uredništvo (Jlas Naro-la : — Pošiljam vam svoj prvi dopis z Chicage in odgovor Rev. father vazLmirjiu fZa.krajšku. Ker me je javno napadel na seji, mu tndi az javno odgovarjam v vašem li-stu. Prvič me je napadel, češ. da da-,im svoje otroke v Public school kar pa ni resnica, kar mu lahko lokažem); drugič me je napadel, la jaz pišem v Glas- Naroda dopi-e. kar mu istotako lahko doka-em, tla ni resnica. Da bodo pa članice društva Ma-! "Jje Pomagaj, št. 78. KSK-I vede-e. da mi ni nilč ležeče na njih ura-lu in časti, jim ipovean. da če bi mtela obdržati urad, bi ga la.h-u>. iker .se nisem v ničemer pre-rrešila proti društvenim ali -Jed-lotinim pravilom, ker sem vedno lelovala za društveno korist. — "Jev. Kazimir me je spravil ven le /. osebnega sovraštva, kakor vsa-tega. ki ne -trobi v njegov rog. In ima večjo oblast pri tem dru-tvu, kot ves odbor skupaj. Po-ivam ga. da prekliče na priltod-ijd seji to. kar je govoril, ker ni sila re-nica ' Frances Laurieh. članica drn-tva Marije Pomagaj, št. 7S. K. K. J. San Francisco, Cal. Cenjeni g. urednik: — Zopet se oglašam in vas prosim, odmerite mi malo prostora v na-em priljubljenem dnevniku, ki ni je v veliko veselje in razvedri-o. ikatercga vsak dan t« žko pri-•akujetm. zlasti v.dnl lepe povesti, 'ti je bila nedavno končana. — Titički brez gneeda. Gla-s Naroda vsaik -dan z vc^se-jem prejčitaan; -zdi se mi zelo do-•er in koristen li?at ter ga zato sean rojakom toplo priporočam. Zadnjic sem poročala, da bo i-nelo društvo Marije Čiste,ga Spo-•°tja veselico, in sicer . 2o. aipriila. Re.s smo imeli praiv lepo veselico 'er se prav lepo zahvaljujem vsem osest-ram tega društva, ker so se uleležile vesediee Ln so tako pridno in marljivo delale, da je bilo veselje. Loipa hvala vsem. ki so v ako obilnem šteivilu posetili našo 7abavo ter se veselili z nami pozno v noč. Pa kdo bi liotlil domov, ko se ni nikomur mudilo; godba ;e bila izborna, postrežba točna ;n manjkalo ni ničesar. Čla-nice ^o pripravile ^*sega dovolj, tako aa je bil vsak. kdor je bil na tej veselici, vesel in očaran. Kar se tiče osemnajstega amendments treba priznati, da so vsi povpraševali, kje da je bara. Odgovor je bil; Come on, ti jo že pokažem, toda žalibog. ker je bila dvorana prenapolnjena, je bilo treba tudi precej časa čakati, predno je prišei človek na vrsto pri bari Pa je prišel zopet drugi rojak, in je vprašal za Baro. Toda, da boste vedeli, kdo je ta bara, naj vain povem, da je to Slovenka Bara, Njm pogreb je kazal, da je bi la jako priljubljena med tukajšnjimi rojajki. Številni venci in šopki so bili priča, da je bila spo štovana. Akoravmo je nekoliko des nadlegoval, se je vseeno nabralo v.dikoj oijcinstva, da so vzeli slo v o od pokojne Aignes. Bodi ji latika ameriška zemlja* V nedeljo .zvečer so neznani zli k ovci napadli Antona Cigoja. našega rojaka in člana društva "Jugoslovan" pred hlevom, kjer imr konja. Pobili so ga na tla in hoteli oropati, kar pa se jim ni po sre«eilo. Prišli sta dve ženski in začeli kričati, kolikor sta mogli nakar so zlikovci zbežali. Anton Cigoj, potujoči trgovec e cvetlicami, je hudo poškodovan po obrazu in glavi. Najžalostneje pa je,, ki je vsem Slovencem znana. Ona <=*, Ilf «>t /-»TirvrFi - .!*<• imela svoj prostor za ba>o. ki Peter ^Zgaga Pred dobrim mesecem je pisal llindeuburg 'bivšemu nemškemu k a jzerju v Doom : *V globokemu spoštovanju izražam «voq"o zahvalo Vašemu Veličanstvu, ker se blagovoli tako vztrajno zanimati za politične raz-rnere v domovini. Neizmerno mi je žal, ker Vaše Veličanstvo ne more direktno vplivati na sedanji i azvoj. Vaše Veličanstvo naj s-prejme izraze največjega spoštovanja od pokomega .služabnika llin-denbnrga". * Človek, ki je preoistal prefSsednik nemške republike. Dne 12. maja bo prisegel. S to •■tvojo prisego bo pa tudi prisego prelomil. Če se bo vdinjal republiki, bo prelomil besedo, ki jo je kajzerju zadal, če se bo pa vdinjal kajzerju, bo prelomil besedo, ki jo je narodu položil. Pa naj bo tako ali tako. K a ko rh it ro bo Ilindenburg na- je bil k;jj živ. Dasi je prepov«>da-.fčelnik republike, bo imelo Njego-no prodajati gotovo stvar. vendarUo Prismuknoeno Veličanstvo v se je na veselici dne aprila ta iJoornu dosti prilike, da bo lahke dobro obnesla. Ob 12. [direktno vplivalo na «edanji rnz s§ stvar prav uri je prišel v dvorano miki tujec, toda takrat je bilo že več prostora v dvorani. Bara in članice so ga pogledatle, puts m pa ukrenile: — p rek as no je prišel; niniaimo mu kaj več dati: še }>ar (Steklenic je; ''"ta mehke", če jo hoče, to je vse. Ze zadnjič sem poročahi. da ima naša blagajna gotovine, sedaj po tej veselici pa je ta svota narastla na $5.100. Torej vsom skupaj najlepša hvala. tebi. (Jlas Naroda, želim pa mnogo naročnikov. Pozdrav vsem Slovenkam in Slovencem sirom Amerike! B. K. Iz Slovenije. vo.j nemške države. * Ker od 1. maja pa do trenutka ko to pišem, nisem dothil nobenega izitisa "Edinosti", moram ne hote konštatirati naslednje: Agitacija za katoliški dnevnik je bila tako uspešna, da pater K"o verta niti tednika me more izdajati. ( e je pa kljub teanu začel izdajati dnevniik, ibo poteklo najman; štirinajst dni med vsako posamezno številko dnevnika. * Pa še nekay >bi opozoril oziroma vprašal K over to : Kaij je pravzaprav s tistim .njegovim romanjem v Rim ? Naj vendar že enkrat odrajža. Iz raznih krajev mi poročajo ro- Samomor. Dne 1"). aprila m je posestnik Ivan Nosan (p. d. Ivanetovec) iz!.)aki. ^o posebno nestrpne ne-Sinoviee pri Sodraiici. oči vidno v katere Marijine device. Pravijo liipni duševni zmedenosti prereza 1 z britvijo žile na vrtu. Mati ua je našla mrtvega na postelji \ mlaku krvi. Nosan je živel dalje časa v Ameriki. Zapušča ženo in 6 otrok. Bil*>jc sicer dober delavec in obče spoštovan. V valovih Drave. 20. aprila okrog 3. ure zjutraj je na klic "Xa ]>omoč l" šel posestnik Mozer, ki .stanuje v bližini Drave, gledat iz hiše. kdo kliče na pomoč iz vode. Peljal se je s čolnom do sr«*de reke, kjer je našel na plitvem mestu od mraza trepetati go-ipo M. D. iiz R-oga-.^ke Slatine, ki je bila že skoro vsa otrpla. Nekateri mariborski I *-t i poročajo, da je padla po nerodnosti ua i z pro h od u v Dravo. namreč, da ne morejo več čakati in da bodo šle kar same v Rim brez patra Koverte. * Časopisje poroča o ameriški učiteljici. ki je te dni stopila v pokoj po svojem petdeset let trajajočem poučeva nju. Petdeset let je pour'evala otroke. To je žalostno v življenju, da ,ie ona več naučila od otrok, kot pa otroci od nje. V mesecu maju je vse jasno in bleščeče. Toda ta jasnost in ita Ma-k nista vedno na meistu. Naprimer če se pevovodji h lave 'blešče. Posebno hlače slovenskih pevo drugi pa pišejo, da je skočila v j rodi j v New Torku imajo to čml-samomorilnem namenu v vodo, pa no lastnost. s«' zopet postavila na -noge, ko je prišla v sredini na plitvo mesto. Prepeljali so jo v bolnico. Smrtna kosa. V Ljubljani so umrli; Marija Nad sedeminšest-deset let so zdravniki predpisovali in pripor očali Bordenovo Eagle Mleko materam, ki niso mogle dojiti svojih otrok. Eagle Mleko je čista, varna in o-kusna hrana, posebno pripravljena za hranjenje otrok. Ce pošljete ta o-gias The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. (LASEK 123 Dept. 1 V državi Tennessee j«- bila pred tremi meseci sprejeta postava, ki prepoveduje njčiteljenn predavati o razvoju. To se pravi: taunošnji učitelji Lehpamer. i/na drž. uradnika. 58 j ni o raj j o dokazovati svojim ucen-let; Fran Šubic. vojni invalid, 38'eem. da je natančno pred šesfrti-let; Ana Vrenk, novorojena hči f-oč leti Bosr Adama iz blata zjrne- trjrovskepra potnika. 8 ur; Stefan Ko-rtsič, fin. kontrole podprejjled-nik v po-k., 51 let; Marija Bur-gar. rejenka, 2 leti in pol; Mirko Kavčič, uradnik banke "Siavije". — V Celju je umrl v starosti 58 let Ferdinand Wolf, nadueitelj v pok. Dekan Gnidovec v Žužemberku je iz »olsikovzpojnih osdrov suspendiran od poučevanja verouka. Nesreča. Te dni je.našel stražnik na Sa-rabontovem dvorišču na ZaJoaki cesti brezposelnega delavca Antona Severja vsega v krvi in v nezavesti. Na podlagi poizvedb se je ugotovilo, da se je Sever pri 3top-njieah Kamnarjeve jroistilne spodmaknil ter si skoro prebil lobanjo ob robu mize. Ker je bila poškodba težka, so ponesrečenca prepeljali z rešilnim vozom v bolnic«. tel, napravil Evo iz Adamovega rebra ln da nekoč niso kače sika-ie. pač pa govorile kot ljudje zen. Ljudje, ki so sprejeli tako postavo in jo eapovarjajo, so vsakemu živemu bLtju na svetu bolj podobni kot pa pametnemu človeku. Opice se morajo res sramovati ker jih spravljajo nekateri v žlah-to z ljudmi. * Med največjim bogastvom in največjo revččino je pa vseeno n«^ ka -značilna podobnost. Oni, ki bo najbolj bogati, ne delajo, in orni, ki so najlbolj revni, tndi na Iz Jugoslavije. Smrtna nesreča na zagrebškem kolodvoru. Te ti ni je prišel na zagrebškem glavnem kolodvoru delavec Iv. Pervan pod lokomotivo, ki mil je • drezala tle.sno nog'o ter «ra nekoliko metrov vlekla - seboj. Per-v.lii je vsled težkih poskodi) n;i U-("15 m»'.sta izdihnil. Iz avijatične službe. Xarednik -Jo.^ip Ilanjšek. rodom v/. Sv. Petra na Medvedjem selu. j - imenovan y.u vojne.jra pilota. On je takorekoč prvi. ki so prišli i/ podeficirske šole 1-: zrakoplovstvu Madžarska špijonaža v Vojvodini. V Subotiei je policija prišla na sled družbi, ki se je havila s špi-jr.nažo v koriti Madžarski. Voc oseli, med njimi ti;i 1 i žen-ke. so i-IIi' aretirane. Glavno vlopro je ip-ral -neki oficir madžarske sjvijo-n:j;'.e v Scared i nu. J". Eiser. ki ima s\*f)jo pisarno v obmejni postaj; Kelebia. Zrakoplovina prog^a Beograd-Pariz. 1 Vi vši šef f.ranceske vojne a vi jati k ravnatelj letalne družbe Franco-Romnaine" jreneral Duval je došel v Beo^rrahivne projre Beofrrad-Pariz Italijanski konzulat v Šibeniku. Za italijanskega konzula v Šibeniku je imenovan G. Barbarieh. -in italijanskega generala Barba-richa, ki je siodeloval pri pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo. Brezplačno zdravljenje državnih uradnikov. Ministrstvo za narodno zdravje je ponovno izdalo odlok, da morajo vse privatne in samoupravne bolnice, ki uživajo državno subvencijo, sprejemati brezplačno na zdravljenju obolele državne uradnike. Odlok se je ponovno izdal radi tega, ker se nekatere samoupravne bolnice odklanjale brezplačno ZAPRTJE. Med vsemi manjšimi boleznimi otroške dobe jih je le malo. ki bi povzročale toliko sitnosti iu katere je v gotovih slučajih tako težko popraviti kot je zaprtje ali konstipaeija. Preveč prostora bi zavzelo, če bi vam hoteli navesti vzroke, kojih posledica je zaprtje. Zadostuje reči, da je v skoro vseli slučajih način, kako se priprav« hrano, dirnktmi vzrok te težkoče. Primerna ureditev hrane, ki .se bo prilagala vspin zahtevam otroka, bo ponavadi uspešna. Kazven na nasvet zdravnika je nespametno poslužuj se medicin da se odpravi zaprtje, pri otrocih. V odpravo tega bolestnega stanja priporočamo tlo petega meseca vodo ovsjega zdroba mesto kuhane vode pri pripravi jedil za otroka. Po petem mesecu dodajte k jedilom "jelly" ovsenega zdroba ter sadne soke, posebno pa sok oranž. Tekom drugega leta daste lahko zdrobljena pečena jabolka ali pa zdrobljene slive. Najbolj važno pa je vežbanje otroka z ozirom na redne ure, tekom katerih mora iti na stran. Po zajutreku je najboljši čas za to in ko postane otrok starejši, se mu ne sme dovoliti nobenega dela ali igranja, ki bi se vmešavalo v to važni posel. Najmanjšega otroka je lahko naučiti .sesti na "kah-Ijico" in če ga posedete nanjo ob gotovi tiri vsaki dan. se bo kmalu privadil, kar je bistvenega pomena ter neobhodno potrebno za splošno zdravje. Odvajalnih sredstev ni treba splošno uporabljati. Ce se jih uporablja pogosto, izgube mišice ■v črevesju svojo moč ter ohlape. Idealno postopanje obstaja v tem. do se navadi drobovje k rednemu izpolnjevanju dolžnost i. Prvo leto vašega deteta je najbolj važno. Njegov uspeh v življenju je odvisejj od' hrane, ka-Ltro dobiva tekom teh dvanajstih mesecev. Hrana, ki bo napravila močne kosti ter trdne noge, mora biti zdrava redilna ter ob istem času lahko prebavljiva. Če ne morete dojiti svojega deteta, naj bo Borden-ovo Kagle mleko vaša prva misel. Ze več kot šestdeset let so se zanašale matere nanj. Kagle Brand mleko priporočajo ter predpisujejo zdravniki, ker je cisto, varno, dobro pripravljeno ter lahko prebavljeno. Prečitajte te članke vsak teden skrbno ter jih prihranite za bodočo uporabo. zdravljenje drž. uradnikov, češ. da takv1 bolnice niso državne institucije. Kraljeva dvojica v Bosni. Kralj je s svojim spremstvom zapustil Topolo ter v avtomobilu preko tačka iai Vardiša odprto val v Sarajevo. V Sarajevo je prispela tudi kraljica Marija, ki je iz Bukarešte poitovala z vlakom, direktno v bosensko metropolo. V Sarajevo je odpotoval vojni minister general Trifunovič s šefom kabineta polkovnikom Andjelko-vičem, ki se .pridruži kraljevemu spremstvi*. Požar uničil mesto. V mestecu Biku v ljublinskem okrožju na Poljskem je izbruhnil požar, ki ga je popolnoma uničil. Zgorelo je kakih 300 hiš, večinoma lesene. Zgorela je tudi židovska sinagoga. Ogenj je nastal iz neprevidnosti. Neki petletni deček se je igral -z vžigalicami. v .1 - .!• ui-iii&ii .."... GLAS NARODA. 7. MAJA 1925.' Dramatično oživljenje Nemčije. Oži vi jen je poraženega naroda predstavlja dramatičen uspeh. — Obrt se procvita, industrije mno-že, a delavci nimajo od tega nobenega posebnega dobička. — Otvorjena so bila številna zračna pota. -— Intelektualni izgledi so se premaknili. Poroča Samuel Spewack. BERLIN, Nemčija, 5. maja. — Preporod Nemčije pomenja uspeh, od izkuhov pa do palač, v katerih servirajo kavijar. \ To je ena najbolj dramatičnih primer uspeha. kar jih pozna svetovna povestnica. Več kot šestdeset milijonov človeških bitij, ki o« zapazila v pogin, je napravilo salto mortale ter varno pristalo. Šestdeset milijonov človeških bitij. ki so živela mrzlično od dne do dne. je premaknilo svojo življenjsko perapdkti vo na tedne, mesce in leta. Oil na roti je bil preobražen. Krušna vrste so izginile in pojavljajo se dragi avtomobili. Gledišča se polnijo in taksijev je z vsakim dnem več. Kavarne in kabareti so 7 renapolnjeni. Maki prevažajo na tisoče neruskih turistov v Milan, ki hočejo videti na lastne oči lepote Italije, kot: jih opi^nijf 11o<4ho. Sijajne formalne zabave s-tt bile obnovljene po prestanku enega desetletja, Vlada je razveljavila svojo prepoved uporabe strjene smetane, ki je bila dosegaj prepovedana, ker ni bilo zadosti mleka za dojenčke. To so le zunanji tom inflacije. Jakob Michael, trideset let stari trgovec v Franikfurtu, se prikazuje na obzorju kot nov Stinnes, keT je vrjel v marko za 23 centov. Ta vera mu je prinesla približno 25.000.000. Se večji preporod pa je doživel srednji razred Nemčije. Pred dvanajstimi meseci je bil v ne-vornosti, da bo popolnoma uni-čen. Govoril je o "untergangu" ter pretakal solze. Sedaj pa govori o preporodu. Obrisal je solze tor si naibavil nove frake. Igralci, ki so bili presrečni, ČO so dobivali po $50 na mesec, dobivajo sedaj po $75 na večer. Elizabeta Wergner, vodilna dramatična igralka, dobiva i>o dva tisoč dolarjev na leden. Nemški zdravniki in odvetniki imajo prav tako visoke fpojme o svoji vrednosti glede plaleil kot njih tovariši v drugih deželah. Nemški časnikarji so prav tako (dobro plačani kot ameriški. Nemški uradniki dobivajo predvojne plače. Srednji rafzred, ki je živel od rent, je našel vrednost lastnine v enem letu fantastično povečano, kajti vse postavne omejitve glede najemnin so bile odpravljene. Hiš katerih ni maral nikdo za tisoč dolarjev, ni mogoče sedaj dobiti z;« $10.000. Brc« nagrade pa so ostali lastniki obveznic, vojnih posojil ter občinskih in državnih bandov in njih izguba pomenja dobiček drugih članov srednjega in dobiček države v ostalem, kajti država je iabrisala vse svoje dolgove. Taikozvani 11 izobraiženi srednji stan" je popolnoma izpremenil •svoj intelektualni izgled. Se pred enim letom se je cedila Nemčija obžalovanja samega sebe. Strogo je obsojala samo sebe. Sedaj pa se je nihalo pomaknilo v nasprotno smer. Magična marka je zopet uveljavila respekt do sa-mega se-jbe. Obstaja celo nevarnost oživljen ja stare arogance. v Duševno obzorje naroda se je razširilo. Zdrava radovednost je utopila na mesto pesimizma, ki je zatopljen v samega sebe. Pred dvajsetimi meseci so čitali ljudje liste rad it figa, ker so nosili na prvih straneh črno-obroibljene rr. korde glede usode marke. V listih ni bilo nikakih važnejših poročil iz inozemstva. Ogrožen je bil tudi gospodarski jioložaj listov. Danes pa ima najmanj pet jutranjih listov štabne poročevalce v New Yorku, Londonu, Parizu, Rimu, Moskvi, Madridu in na Dunaju. Potujoče poročevalce pa po-šijajo po Daljnem iztoku. Nemška vseučilišča so zopet prenalponjena. Nemški muzeji, barikerotni pred enim letom, so zopet pričeli kupovati. V Nemčiji tiskajo zopet na tisoče, in tisoče inozemskih knjig. Inozemske igre najdejo pripravljen trg. Nemški nabiralci umetnin, katere je potisnila inflacija k zidu, hodijo sedaj po avkcijskih sobah celega sveta: Nemški godbeniki se lahko prvikrat, po številnih letih, vzdržujejo s tem, da igrajo svojemu lastnemu narodu. Nikdar počivajoči nemški in-austrijalni kemiki so dobili novega poguma vsled uveljavljanja marke za tri in dvajset centov. Profesor Miethe je objavil, da je izpreanenil živo srebro v zlato ne v praktične s vrhe, temveč v dokaz atomičnih teorij. Nemški -zdravniki eksperimentirajo v svojih laboratorijih z načini zdravljenja je&ike, raka in paralize. Šele tekom preteklega l«ta so bili ti MČk-avnOa usposob- POGLED NA "OTOK SOLZA" ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Fortlfln Linguag« Information Scrvlc*. — Jugoslav Suraau.) IZNAJDITE J 4 4 KO Čl JE BREZ KONJA''. Slika nam kaže priseljeniške urade, čakalnice in bolnišnice na EUis Islandu. Ameriški delavski department bo najbrž odločil, da bodo zanaprej ameriški uradniki v evropskih (pristaniščih določali. katera oseba sme priti v .Združene države in katera ne. V tem slučaju bi poslopja na Ellis Islandu uporabili v druge svrhe. prepričati na lastne oči. kar so je doseglo v tem oziru tekom zadnjih desetih let. Nemška a-vijaeija je prispevala izboljšanju aeroplana brez motorja in majhen a o. ropi an takoeva nega "fliver" tipa. Kljub omoji-(tvam versa illske mirovne .pogodbe jo Nemčija otvorila zračne zve:ze z Rusijo, Skandinavsko, Avstrijo \n Balkanom. S podporo Švedske namerava dr. IIu«o Eekener zgraditi Zeppelin, ki bo ]>oletel na Severni tečaj ter tekmoval z Ameriko. (Z vsem tem ozadjem je postala nemška diplomacija, ki je bila negativna sila izza podpisanja mirovne pogodbe, zopet aktivna, če-' prav je še vedno skrajno previdna. Ta diplomacija deluje za Večjo Nemčijo; povrnitev poljskega, koridorpja, Gornje Slezije. Saara in zveze z Avstrijo. Razorožena Nemčija je predlagala varnostni dogovor -za razorožetnje Evrope in Anglija je smatrala ta predlog tako resnim, da so doživeli v Parizu par nemirnih trenutkov. Nemčija je bila povabljena, naj vstopi v Ligo kot enakovreden član. Polagoma se je razvila iz dežele s katero se postopa, v deželo, ki nastopa. Kaj pa z delavci v tem slavnem prenovljenju ? Za delavca ni bilo nikakega pre-novljenja. Njegova povprečna plača znaša po en dolar na dan. Ko so vkorakali Francozi v pre-mogarski pas. je izvedel, da mora sprejeli nižje plače in daljše ure kot patriotično dolžnoist. Nato pa je sploh izgubil delo. Njegovi delodajalci sro bili v polni meri nagrajeni za tribute, katere so morali dajati Francozom, s jiodpo-rami nemške države. Poslužili so se pasivnega odpora, da si izposodijo velike svote od državne banke ter vrnejo posojila z nič vrednim denarjem. Delavec pa se je moral zadovoljiti z milošlčino. Najboljše pa je navesti konkreten vzgled. Izučen kovinarski delavec dobi po 64 pfenigov na uro ali 15 centov. Če dela osem. ur na dan in šest dni v tednu, dobi $7.20. Od te svote plača 36 centov dohodninskega davka ter 15 centov za svojo unijo. Veiled te»ga mu ostane $6.60. i Funt surovega masla stane 55 centov; funt mesa 30 ceijtov; funt kave 90 centov do dolarja. Pivo stane deset centov liter. Ce vzamemo, da obstaja družina kovinarskega delavca iz štirih, pomenja poraba enega hleb-jea kruha na dan, četrt funta surovega masla, enega funta mesa, ene štirinajstinke funta kave in enega litra piva, dve tretjini nje-pove plače. Delavstvo se ni vrnilo na svoje prejšnje stališče. V glavnem je. to posledica slabega političnega vodstva. Socijalisti in komunist;, igrajo politiko delavcev. Socialistični voditelji postopajo previdno, celo strahoma in tlačijo jih ob tla bolj sposobni reakcijo-* nami voditelji. Socijalisti se boje odgovornosti vlade. Komunistično vodstvo pa je v Nemčiji navadna sleparija. Bdeči agitatorji so skoro hreos izjeme kričavi po. atopači in lenobi, ki dobivajo avo- lete&i -. so v vizijoname revolueijoUame načrte ter nimajo nobenega praktičnega pomena v življenju naroda. Nemška renetcaaisa nam je nudila čudovit prizor. Za delavce je obstajala izpremenuba v tem, da se je obrnilo njih po^omosit o«! valute ter k problemu, kako bi mogli za eno inaiiko izdati per mark. MEDNARODNI TATOVI Povojni čas, ki je izpreobrnil razne družabne navade in svet postavil na glavo v marsikateri tehnični novotariji, je vplival tudi na mednarodne tatove. Pred vojno se je posluževal običajnih trikov, segal v žep;*, vprlzarjal u-meftna zbiranja ljudi. Potem pa so lahko nemoteno ribarili v kalnem ter v predrznih slučajih izrezali žrtvam suknjič z denarnico vred. Tudi vlome, so predvojni tatovi prirejali primitivno in večinoma z navadnimi pripomočki. Par svedrov, kladiv, žepnih električnih svetilk, pa -so bili pri kraju s svojo tatinsko umetnostjo. Dandanes uporabljajo mednarodni tatovi moderne in tehnične medicinske pripomočke. Prebrisan in izvežban tat se priklati v elegantno tobaikarno. naroči najdražje havanske cigare, si ogleda situacijo in v neopaženem tro.not-ku pomoli prodajalki mali. s klo-rofonom natmoceni robček pod nos in žrtev se zgrudi omamljena pod mizo. V hipu zagrabi po denarju, si nail)ase žepe in"izgine brez duha in sluha v velikomest-no vrvenje. \ Tatvine s kloroformom postajo zelo priljubljen način postopanja izprijenih mednarodnih ta.tov. Običajno se vozijo v velikih elcs-^re.snih brzovlakih čroz cele kontinente. H strokovnim očesom si izbirajo bogatte žrtve se jim pridružijo v prijalznem pogovoru. Pri prvi prLlilki pa jih klorofoni-zirajo ter jo oropajo do nagega. Mednarodna 'kronika nam skoro vsak dan poroča o takih tatvinah in o sličnih nastopih mednarodnih tatinskih družb. Posebno pogosti gosti so taki tatovi v mednarodnih spalnih vozovih, kjer potniki niso viv vami življenja. Če je potnik sam v ku-peju, se mu pridruži v spalno kabino med prijetnim spancem pa ga lepo klonofornizira. Potem zbogom vsa njegova gotovina! Raz-ven tega uporabljajo tudi ključe in marsikatera dvojica se je zjutraj našla v spalnem vozu brez dragocenosti. Osobito pažnjo posvečajo mednarodni tatovi bogatim veletrgov-cem in bankirjem, industrijcem ter denarnim magnatom, ki jih takorekoč zasledujejo od začetka do konca vožnje. Sprarvljajo pa se takisto na slcuvite igralke, pevke in kinostare, o katerih vedo prav dobro, da nosijo običajno velike zaloge draguljev s sabo, ko se vozijo na letovišča. D oči m so tatinske družbe pred vojno nateto.092,177 JP bilo v Združenih državah. Ehvoodi llavnes najbolj slavni vsled svoje konstrukcije avtomobila radi kočije brez konja — kakor jo je sam zvafl. Ali iztaknil se .je tudi vsled izgnajdbe stelita ali brezmadežnega jekla, kakor tudi zato. ker je on prvič začel uporabijaiti aluminijevo in niklje-vo jeklo za. gradnjo avtomobilov. Rodil se je 14. oktobra lS.TT v Portland u v državi Lndiani. I.o-ta 1.Š78 je vstopil v Worcester ski politehnični zavnd, ki ga je dovršil leta 1SS1. Leta 1800 je postal poljski nadzornik neke družbe naravnega plina in petroleja v lndiani. V tej službi je imel veliko voza rjonja in--kakor je sam pra- vi, — '"zmislil sem si, da bi se dalo najti kako boljše sredstvo za prevažam je po cestah, nego knnj in kočija"'. Tudi drugi Amerikan- ci so se tedaj bavili s problemom, da bi se vozovi gonili potom stroja na plin ali elektriko, ali Hay-npsov model je bil prvi, ki je mehanično uspel. Najprej je imel v mislih parni stroj, ali niti ni poskusil izgraditi voz te vrste, ker bi bilo v isjtein treba vedaio kuriti. Na to je mislil na elektriko, ali našel je. da ualažja tedaj obstoječa baterija .i:1 tehtala dvanajst funtov za izdatnost dvauajsttih konjskih sil. Potem se je zaieel resno baviti z načrtom stroja na gazolin in ga je končno toliko izpopolnil, da je mogel goniti svojo "kočijo brez konja". Dne 4. julija 1S94 je bil ta primitivni avtomobil gotov za po-kumo vožnjo; konji so 0 milj v eni uri, 58 minut in 18 sekund, kar odgovarja hitrosti 12G.9 mil j na uro. Kako velikanski napredek tekom tridesetih let! tirjatve AMBRIŠKIH DRŽAVLJANOV PROTI AVSTRI-' JI IN OGRSKI. Dne 26. novembra 1924. je Se-eretarv of Labor sklenil tristranski sporazum z zastopniki avstrijske republike in kraljevine Ogrske glede tir jate v ameriških državljanov proti Avstriji in Ogrski. Ta sporazum ni bil še ratificiran in bržkone tudi ne l>o, dokler se kongres zopet ne snide v prihodnjem decembru. Med tem pa se že lahko vpošljejo prijave o tirja-tvali na Department of State. Tiskovine za te prijave so na razpolago za interesente in jih Department of State pošlje vsakemu, ki ima^kako tirjatev. Sledeče so tirjatve CclaimsL na katere se nanaša mednarodna pogodba: 1. Tirjatve ameriških državljanov. ki so od 31. julija 1914. nastale vsled poškodbe ali zaplenit-ve njihove lastnine, pravic ali in-tere.sov, vštevši vsako družbo ali tvrdko, v katero so bili interesi-rani, in to v okvirju prejšnjega avstrijskega cesarstva ali prejšnje Ogrske kraljevine v onih mejah. ki so obstojale dne 1. avgusta 1914; 2. Druge tirjatve za zgubo ali poškodbo, ki so jo Združene Dr- žave ali njihovi državljani trpeli v pogledu poškodb ali smrti ljudi hli v pogledu lastnine, pravic in i ntere-s o v. vštevši vsako tvrdko ali družbo, v katero so ameriški državljani bili interesirani. in to od 31. julija 1914. in- kot posledica Vojne; 3 Dolgovi, ki jih avstrijska ali ogrska vlada oziroma njuni državljani dolgujejo ameriškim državljanom. j Te tirjatve se bodo reševale na sledeči način. Pogodba stopi v veljavo, čim se zmenijo ratifikacije. Teko m dveh mesecev po tem dnevu poverjenik (eommisioner), ki bo imenovan, bo otvoril zasedanje za ob ravnanje teh tirjatev. Na-daljna zaBedanija bo poverjenik določil. Vse tirjatve se morajo prijaviti poverjeniku v roku enega leta po dnevu prve njegove obravnave ; določba poverjenika je končna in obvozna za vse tri vlade. Ali kalior rečeno, ni treba, da 'ti upniki čakajo na imenovanje poverjenika in na sklicanje zasedanja za prijavo svojih tirjatev; oni vložijo svoje prijave lahko sedaj takoj. VROČI BOJI V MAROKU (Nadaljevanje s 1. šivani.) RIM, Italija, 6. maja. — Danes je v malem čolnu priveslal sem George H. femythe. Velika Ijud-sistemjtjčno m se nanj temeljito ska množica ga je navdušeno pozdravila. bo trpel ali ugled Francije ali pa ugled Abdel Krima. Stališče Španske je pričelo nekoliko vznemirjati Pariz, posebno izza govora Primo de Rivere v Sevili. Z izjavo, da ne bo Španska več poskusila izvajati policijske oblasti nad notranjostjo Maroka, je namignil Franciji, da bo ostal Abdel Kirm za vedno nacionalistični voditelj ob boku Francije. -i Poročilo, objavljeno v madridskih listih, da je Lyautey naprosil Špansko, naj sodeluje pri skupnem napadu in da je Španska to odklonila, je tudi vzbudilo precej nemira, kajti kot vzrok odklonitve so navedli Spanci svoja pogajanja z Abdel Krimom. Rifski voditelj je rekel, da bi bil pripravljen privpliti v špansko ekspedicijo do Alhuemas v namenu, da se umakne zadnje španske vojake v Rifu, a le pod pogojem, da Španska ofieijelno prizna njegove suverenske pravice. Čeprav se vrše boji v francoskem Maroku na^ dolgi fronti in čeprav je francoski protektorat na tehtnici, prihajajo avtomobili s turisti še vedno v Maroko, kajti cesta je dvajset do trideset milj dalje proti jugu kot pa je črta četasev. GtA-S NAHODA. 7. MAJA 1925 NEMČIJA STREMI PO KO-LONUAH Zadnji čas. ko s«* toliko piše o (garancijskem paktu in stoji Nemčija v ospredju Kauiin&iija. se nekako |HJ*."-a v ueniar ena stran nemških r stavra-eijskib t trženj, to |je stremljenje zopet ni pridobitvi kolonij. To si nemljenje je v Nemčiji splošno in **e kaže na različne načine. Ustanavljajo se orsranizaei-je, prirejajo predavanja, izdajajo publikacije, prirejajo razstave. Pre! nedavnim je o priliki otvoritve kolonijalne razstave v li.Tii-nu vojvoda Adolf Frideriek M<*-klenburški izjavil pred predstavili ki v- h ministrstev, da Nvmčija še vedno upa. da si pridobi zopet svoje kolonij-*. Berlinski župan pa je šel ob t»fj priliki še dalje, rekoč, da je N< iii)-iji sila vzela pre-kotnorsko jw>s. st. toda pravno ji ta pripada še vedno. Te mi-\i izdajajo v prakso na ta način, da -o pričeli prirejati v Berlin kolonija I tie razstave, na katerih se kažejo vsi rezultati ; j i uspehi nekda-»ljega m mškega kol utijaln«i vovanja. Že leta 19liO. -.e prijele ustanavljati družbe. ki imajo namen propagirati težnjo po zopet ni pridobitvi kolonij, sprva med zastopniki kapitala in trgovskih družit, ki s« bile aktivno oainteresovane v kolonijah. V. I. in 1924. >e je ta propaganda preueslsi v sirs., javnost. A š,- več. Ws'-Jco misijotiske družbe so obnovile -ivojo delavnost. V. 1. 1922. so brodarske dru žbe obnovile svojo službo na afriških obalah. Kolonijalna tj-govina se obnavlja tudi v vzhodni Aziji. Nemčija je moirla na ta način zopet pričeti z živahno prekomor-fcko trgx>viii'i. Par številk v dokaz: v francoski zapai znova jxrtifij-no kolonija!-Uo gosj>r>dst vo. \M.-il svojih izredno dobrih zve« bi »i bil že imeno-Van vojvoda Meklenbui*ški skoro že pridobil dovo-lj^n je od Iloland-fcke, d« st* osnuje posebna družba, ki bi dobila pravico ekspojatirat! del severne Nove Gvineje ter imela -*kor- > znaeaj države v državi : Loland^ka. zbornica je vendarle preprečila ta mučrt. Trdi se. da so pozne ji' poskušali nekaj sličnega o port.mraiskih afriških kolonijah s tem. da so hoteli Anglijo pridobiti za obnov« pogodbe o razdelitvi teh ko3onij v angleško bi nemško interesno sfero. Odbito je značilno sledeče: Ko so Angleži silili Nemčijo, naj prosi za Vstop v Zvezo narodov, so neanski ministri odgovorili: ''Zagovorite bam. da se nam bodo karo čili mandati zii kolonije." Izjavili so. da bi bili zadovoljni, ako se jim dovolijo 'privilegirane družbe (eom-pagnies a chart e). Pogajanja o g p. rancijsk-mi paktu so se baje gibala tudi okrog teli zahtev; trdi se da so bile na razgovoru jK»rtugaI-fike kolonije. Uvidevajoč, da i>o Nemčija po vstopu v Zvezo narodov nedvomno -skušala prilworrti si mandat had tako kolonijo, opozarjajo v Franeiji. da ne l>o Berlin stremel po bivši nemški Vzhodni Afriki, ki jo ima Angflija, niti po Nemški Jugozanadni Afriki, ki jo ima južnoafriški domimijiin, niti po pacifiških kolonijah, marvei"* baš po Togu in Kamerunu, ki sta sedaj francoska, ter po portugalski A-friki. To pa jim bo šele ba^za za nadaljnje a^piraeije. V bližnji bodočnosti bo potemtakem še cesto aktualno kol oni-|alno vprašanje. Knjigarna "Glas Naroda" MOLITVE NTKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............70 v usnje vezano .*.............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano.............70 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 . v fino usnje vezano..........1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90 v usnje vezano ............1.60 ANGLEŠKI MOLIT VZNIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano ............................-70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.... 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of'Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje 'vezano..........1.30 Ave Maria: v lino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: Angleško-slovenski slovar (Dr. Kern) .................. 5.00 Angel j ska služba ali nauk kako naj se k sv. maši streže .10 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Dot-iači živinozdravnik ........... 1.25 Govedoreja .75 Higiena Somatologie, pouk kako se Bilke (Marija Kmetov*).......... .25 Cankarjeva dela: . Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............70 Moje življenje t. v............90 Moje življenje broširano.......70 Podobe iz sanj t. v........... broširano .............. Romantične duše trda ves Zbornik trd. v. .......... Mimo življenja t. broširano ...... v. .... 1.— .75 .90 1.20 1 — .80 povest..... ......>........... .50 zv. Jernač Zmago vac. — Med ' plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska___ .75 7. zv. Prihajač............... .60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ...................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)...................60 11. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-klh dogodkih.................60 ohrani zdravje, t. v. 1.50 Cyklamen (Kersnik) t. v.........1.— Cvetke .......................... .25 Črni panter......................65 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato ....................... 30 Cvetina Bovograjska...............50 Čarovnica starega gradu.......... .25 „,„. .Četrtek t. v. . ................^^ Milcinskijevi spisi. ~ Dekle Eliza t, v..................601 Igračke, t rda vez.................1.— Dolenec, izbrani spisi.............60{Muhoborci, trd. v.................1.— Doli z orožjem....................50 j Pravljice, trda vez...............90 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- 'Tolvaj Mata j, trd. v..............90 ko) .........................60 Dolga roka.......................60'Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Devica Orleanska..................50; Trdo vezano ................ 1.00 Duhovni boj .....................50[Malo življenje ...................65 Dedek je pravil. Marinka in škra- i Mlada ljubezen, trd. v...........1.75 teljčki....................... .40 j Mimo ciljev, tr. vez...............60 Erjavčevi zbrani spisi t dr. v.......1.75 j Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Elizabeta .........................35 Mrtvo mesto .....................70 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Mrtvi Gostac .....................35 Fran Baron Trenk................35 Materina žrtev....................80 Farovška kuharica trd. v.........1.— Musolino .........................40 Farovška kuharica broš............75 Klatež ..................... .70 Smrtna obsodba nemškega krvnika v Belgiji. Vojno sodišče province Brabant V Belgiji je obsodilo nemškega o-Irožniškega stotnika Kargeja in Contumaciam na smrt* ker je dal avgusta. 19>14. pri zavzetju A- 155 JugDslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........53 Katekizem (veliki) ................40 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75, Nemško angleški tolmač...........GO Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Najboljša slovenska kuharica Z mnogimi slikami, obsega 088 strani 5.00 Naša zdravila.....................50 Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko....................65 Postrežba bolnikom .............. .25 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični računar ali hitri računar .75 Praktični sadjar trd. vez.........3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Sadno vino.......................50 Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana .............1.50 Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ 1.— Slovensko-italjanski in Italj.-Slov. slovar ...................... 1.00 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.....................6U Slovenska narodna mladca......1.— Spretna kuharica (trdo vezana)____ 1.45 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilua knjižica.................. J50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež ..................80 Varčna kuharica. (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoli, 11 zvezkov skupaj ..................2.50 Zgodovina slovenskega naroda (Gruden) C zvezkov ..............2.50 Zgodovina. S. H. S., Melik 1. zvezek .................... .45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 BAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika in Amerikanci (Trunk) .. Andersonove pripovedke trda vez. Agitator (Kersnik) trdo vez....... Azazel trda ve«.................. Andrej Hofer ................... Boy, roman trd. ves. ............. Beneška vedcževalka ............ Belgrajsld biser ...... ........ Beli rojaki, trdo vezano .......... Bisernice 2 knjigi ..... ........ ,Brec zarje trda vez.............. Besi (Dostojevski) t. v........... Bele noči (Dostojevski) t. v....... Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............ 1.20 Godčevski katekizem ..............25 Golem, roman..................... .70 Gadje gnjezdo, jfovest iz dni trpljenja in uadt trda vez............75 Gusarji .........................90 Hči papeža ...................... 1.25 Hadži Murat, trda vez.............80 Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satire, voz. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Jutri (Strug) trd. v................75^ Jurčičevi spisi: Sosedov sin, broš..................40 1. zvezek j Narodne pravljice in pripovedke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen — Dva prijatelja, trda vez 1.20 4. zvezek; Cvet in sad — Hči mestne- ga sodnika —Kosovska sodba v Višnji gori — Dva brata tr. v. 1.20 5. zvezeik ; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ 1.— broširano ...................75 G. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano ...................75 Karmen, trdo vez................. .40 broširano.....................30 Krivec, roman, trd. vez............75 Kralj zlate reke ali črna brada.....45 Kraljica muČenica, trd. vez........80 Kazaki, povest iz Ruskega........ .70 Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00 Kraljevič in berač................25 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman .................. .40 Lucifer ........................ 1.50 Ludovika Beozija ................ .25 Ljubice Habsburžanov.............40 Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in piramide Balade in romance trd. bros............. Četrti zbornik trd. v. broš............. ..........80 ........1.25 ..........80 .........1.— .........................80 Jadranski biseri .................80 Junaki .........................80 Mučeniki .........................80 Peti zbornik trd. v. .............. 1.10 broš....................... .90 Primož Trubar trd. v.............1.— Nove poezije .....................80 Levstikovi zbrani spim: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač............. .70 2. zv. Otročje igre v p*sencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kralj edvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave....................... .70 Mesi;a ......................... .30 Mirko Pošten j akovič...............30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... L— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša Ančka .......................35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta,, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ...............50 Naseljenci .......................30 Novele in črtice...................90 Na Preriji .......................30 Nihilist ..........................40 Narodne pripovedke za mladino; 3. zvezek ..................... 36 4. zvezek ......................40 Na krvavih, poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih, pohodov bivšega slovenskega polka......- 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav ....................35 Spisje .....................35 Krvna osveta.......................35 General Lavdon ...... ......... .70 Napoleon 1...................... 1.— Babica ...................-......1.20 V gorskem zakotju ................35 Za kruhom ........................35 Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 Kranjske čebe?ice, poezije......... 35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.4<0 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Padajoče zvezde tr. v..............90 Plat, zvona trd. vez...............90 Petelinov Janez vez...............1.— broš.........................90 Pesmi v prozi, trdo vez........... .70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Boža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški sdatar.....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk ................ .90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez......................... 2.50 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Bo- kovnjačev na Kranjskem......00 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar............... JO Povesti, Berač s s topu j ic pri sv. Boka .35 Požigalec ....................... .25 Praprečanove zgodbe ............JZ5 Patria, povesti is irske jonaike dobe .30 Predtržani, Prešern in drogi svetniki v gramofona............. .25 Pet tednov v zrakoplova. Trd. vez. 1.00 Pol litra vipavca................... JO Ptice selivke, trda vez............. .75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... JBb Pravljice in pripovedke za mladino. Izvesek...................... .40 2. zvezek..............................40 Peg&n in Lambergar.............. .70 Babi ji. trda vez.................. .95 Sanjska knjiga Arabska ....... Sanjska knjiga, nova velika____ Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez . .......90 Strahote vojne ..............7.....50 Stezosledec .......... ............30 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Simon Jenko zbrani spisi.........90 8osedje tr. v..................... .60 Svetobor .....^...................50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sjsto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin- medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 1.50: 11. zb. Bdeča in bela vrtnica, povest .90! 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- Shakespeareve dela: Macbeth, trdo vez....... Julij Cesar tr. v......... Othelo tr. v............. Sen kresne noči tr. vez---- SPISI KBIŠTOFA ŠM3DA: .90 .90 1.— .90 .30 .30 .30 .30 .CO .30 .35 .50 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec ...................... 7. zv. Jagnje ................ .8. zv. Pirhi.................. 13. zv. Sveti večer .. ........... 14. zv. Povodenj.............. 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: St. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Bado M urnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 St. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str. Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. 6t. 5. Fran MMčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 fit. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 9. TJniv. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 St. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš........... .25 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil TJ. Žim, 112 s>tr., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno-gosipodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek,-124 str., broš..........50 št. 20. Jul. Zeyer: Gompača in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš. .................45 Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš.......................1. .25 Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poalov. Fran Pogačnik, 136 str., broš........50 Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. S. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., bros., ........................ Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemj skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št! 35. Gaj alnstij Krisp: Vojna z Jugurto, podov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str jonov v Koreji.............. .30 13. z v Boj in zmaga, povest....... .30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. za". Angelj sužnjev. Brazil j ska povest........................ .25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo-narjev......................... .30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatic, Bevk, trd. vez...............75 Tri po^vesti trdo vez................75 broš. .50 1.75 2.50 Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa ............... Cvetje v jeseni. Vkoška kronika Tri novele, tr. v..................90 broš..........................70 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha .................. .40 Vesele povesti ...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš......................... .60 }rdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti......................60 Zapiski Tine Gramontove.........60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ................... .80 Zlatar j evo Zlato ................. 1.00 Sločin in kazen (Dostojevski) 11 knjigi tr. v..................... 3.— Za miljoni, ............65 Ženini naše Koprnele ..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbirka slovenskih povesti: 1. z v. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 4. zv. Povesti in slike .............35 o. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .65 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .80 .35 .50 .65 Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove- sti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove- sti .......................... o. zv., trdo vezano. Vinski brat .... fi. ZV. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar ..................... t0 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda.................... $1._ Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... JJJ0 Za kratek čas ................... 1.2Q Zaklad za otroka.................J.55O IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................81 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda*, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem . v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja • • • ...................... Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. Sovražnik žensk, enodejanka,...... Poljub, v dveh dejanjih........... Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih Spilmanove pripovedke: .5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70 Rastoči mesec (Tagore) t. vez Zbrani spisi trd. vez...............00 Razkrinkani Habsbur&ani (Larieh) Poezije trd. vez...................90 Revolucija na Portugalskem....... Rinaldo Rinaldini ............... Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje Mirih tedo vesmam_______________________ 1.4 % sv. Slovenski saljivec____ Slovanska knjižnica. Z vsebuje 10 povesti 2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 3. zv. Marijma otroka, poVest iz kav-kaHrih gora.................. .25 4. zv. Praški judek................ .25 jftlft. zv. Trpfeffirake povesti____... .30 9. zv. .00 pow* I* .30 .30 .30 .35 .30 60 Naročilom je priložiti demar, bodisi V gotovini. Money Order ali poštae znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, re-komandirajte pismo. * Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "6LAS KI&8D&* O LAS NARODA. 7. MAJA Plebanus Joannes. SPOMENIK ZMAGI (Nadaljevanje.) f- — Nisem vas spoznal. — se je opravičeval vikar. — Molči in n<- taji, — je hotel imeti svoj veseli doživljaj gospod Jurij Staiapa. bivši tolminski "ca-pitanus" in sedanji deželski komisar. — Dva glavarja pa enega komisarja si vzel na en merek. Vivas, floreas! Obesil s<> je vikarju pod roko in je hitel: — Tikaj me! Saj sva že pila sirupa j in vesel bodi, ker sem dedoval. Pa ne taji, da si me nalašč )»ozdravil izpred oltarja, prav tako, kakor si Eekha oponašal, haha! — Saj ga nisem, — je odvrnil vikar presenečeno. — Da ga nisi / Smrt pijem, da si ga! — To je potem hudič maličil iz moje besede, — je rekel resno vikar. Jurij Stampa' se je smejal. — Hudič ali Dog. Nisem bogo-slovee. A oponašal si ga, kakor zr-ealo neobrito liee. In te je tudi 11-mej. Sil j je si rigel z brki in sršeni!. Hahaha ! Zamera bo! Pa se ne boj, ga bom že jaz pogovoril, lanekneh-ta, da bo šalo razumel/ Obrisal si je potno tolsto liee, pridržal vikarja in rekel: — Zdaj pa čiij! Tvoj gost boni ta dan in to no«"'. — Všeč mi je, — je prikimal viku r. — Ne hvali dneva pred nočjo, — je odvrnil štampa. — Povej mi prvo, nt i nimaš praznega kurnika ? — Ne. — Pori o tract at ur. Celo pleče 1 — Je. — T »o vitkega sira ? — Tudi! — Pa vina — Dve vedri za goste! — Dovolj bo, — Se je šaljivo oddahnil Juri ter vprašal: — Kdo pa kuha .' Še vedno Magdalena - Se vedno. — Aiistoteliee philosopher is. V ikar se je nasmejal — Kakšen vesel rod ste vi Stani -povi. * — Radi jemo dobro in pijemo, — je godrnjal vedro Jurij, — bab ne maramo in neumni tudi nismo, čeprav dedujemo. Hej! Hočeš, da zavriskam.' Znam kakor basilisk na Kozlovem vrhu. — Sinili Se 111 i Jeriho preti nama, — je odvrnil veselo vikar in njegov pogled je objel s toplo ljubeznijo tolminsko gnezdo in črni Kozlov rob za njim in planino na Mrzlem vrhu za Karlovim robom in Peči sijajne za Mrzlim vrhom in nebo nad Pečmi. *očno nebo in vedro, kakor da se je večno smejalo in se vekomaj smeje, smeje, smeje. . , . V. -Jurij Štampa je stopil hrupen v kuhinjo k Magdaleni. Zdravi o-braz se mu je svetil v dobrodušnosti. Mož je klieal: — Kirjelejsom, Magdalena! Res je, še živiš. Pa od kje si to tolščo vzela nase. ti nesrečno dekle! — Kam je šla tvoja dekliška vit kost, tvoj obrazek, tvoje liee, ki sem te vanj ščipal, kadar 111 bilo brata? Hahaha. Kaj te bo sram. Nič preveč ni bilo. Hej, boš pokazala, če še kaj znaš! Veš, mladi zarod ni za kuho. Poslušaj! Ali imaš kaj na-topljenega masla? — Tri funte, gospod. — Stopi gac, da bo za maselnik. Pa presoliti ne smeš. — Ne bom. — Potrudi se, — je menil Štampa pokroviteljsko. — Velik gospod sem, pa še dedoval sera, hudičevo veliko sveta sem dobil na Koba-riskem. Same meje je za dva ocena«. Le poslušaj: od Krajvega griča na Kal, od Kala na Lastov-eič, od Lastoveiea na Beli potok, od Belega potoka do Velikega kamena, kjer so trije križi vsekani in od Velikega kamena na Podol-nico, s Podolnice do Studenca ro- . , Zdaj vei? — Jaz ne, — se je zasmejal mož in odšel z vikarjem v sobo vesel svojega novega dovtipa. — Mejo Tolmincev in Čedajcev sem ji naštel, pa je vse verjela. Vikar mu je prikimal. Oni je vprašal: — Ali se še pravda jo zanjo? — Še. — j»* odgovoril vikar. — In se še bodo, se je smejal Štampa. — Ložani in Sedlani. Pa jaz se ne bom. Moj svet leži, hvala Bogu, tostran. Važno si je vihal košate brke in izpulil siv las. — Odkda j sem siv ? —se je začudil. Vikarju je šinilo skozi glavo: — Še v tem je podoben bratu, da ne sine pomisliti na starost in smrt. — Ko pa je zopet pogledal v vesele gostove oči, je zaključil drugače: — Kaj še! Ničemurnega bi se rad delal. Pa mene ne boš presue-pil. Mar ti je, kakšen si, saj ne mara š za babe! V pogovoru jima je minila ura. Tedaj je prišla Magdalena pogri-njat. Ž njo je vstopil Peter. — Studiosus almae Antenorita-rum. — je dejal vikar. — Hej, — j<- vzkliknil Štampa, — soeius mi-Jii! Collegium je popoln. Gospod duhovni oče, začnimo! Venite apo-temus! — Potem ko je bil Jurij Štampa udobno legel v lesenem naslonjaču j h; *mel — Cepoli. — je ponovil trpko iu zamišljeno vikar. — S fantom pa ne bodi prestrog, — je menil Štampa. — pa ne zameri, da sem ti odprl oči. zdaj veš, koliko zna-- — Nič. — je odrezal vikar. — Mladost. — je zazdehal Siainpa in utihnil. Ko je vikar pogledal nanj. je videl, da je bil zadremal. iZato je tiho vstal in š»*I iz sobe. . , Se d el je v "sobi sveta" za mizo in brojil. In vsota izdatkov za Petra je bila tolika kakor kupna eena za hišo, vrtič, molzno kravo ui še za Medro vi pa ve a <]>ovrhu. — Vedro vina bi bil popil za poroko in pri prvem krstu. — si j.* mislil vikar, — hiši bi bil pri-zidal siog. molzna krava bi se bila lnladila. Tako pa je zapravil štiri leta. nima hiše. ne vrta. ne krave in ne kaplje vipavca. Prole k.t i človek! Zamislil se je v žalostno razmerje svojega lahkomišljenega sorodnika. .in kri niti je znova vrela : — r; 1»-j. tega Stainpo! Nič ga niso podpirali, ni imel ne reda nt-sveta, pa je zdelal šole in ima službo kakor grof in še deduje i-i nekaj ve. Tu pa vizaineš človeka, ga o i otroških let sam uriš. je j za bukve rojen, pa se zavrže. CV saj .se ne bi. Po številu ločitev lahko merimo stopnjo civilizacije tega ali onega naroda. V primitivnih razmerah so medseboni odnošaji moža in ž<>- ne preprostejši. Vsa protislovja se lahko odstranijo. Prvi zakon je mogel biti nesrečen, ker se zakon- jea nista dobro poznala. Lahko je tu j
  • • >*:i z - škU Sranjf so |> na zahtevo I* šile še dane? v s*.n imenovaf Zmaga" ter bo postavljen v Pittsfield. M.tss. nazaj, je mežikal nagajivo v vikar-! 7:,to ker je le ta pot ja in začel nosljati, kakor da se drami: — Ulpianus, libro primo de ju-Stitia o\ jure: est jus appollatum a justitia. — Poredno je ošvrknil s pogledom dijaka, ki je bil povesil glavo v žalostni slutnji, da mu je veseli gospod nevaren. Kratka tišina se je odprla v strašno globel. nad katero jo utripalo nemirno dijakovo sreč. Hipoma je vprašal Štampa: — Qutfles sunt i'ontes juris non seripti ? Mladenič se je glupo nasmehnil: — Ali po Opoliju ? — Quales sun fontes juris non script i? — je ponovil s hladno 111 strogo počasnostjo Štampa. — Sunt septem, — je odgovoril dfjak in pogledal proseče 11a iz-prašujočega. Štampa je mižal in zanosljal: — Dunque? Vikar je zakašljal. dijak se je stresel, kakor premražer:. — Traditio. . . eonsuetudo. — je zaječal Štampa. — Traditio. . . eonsuetudo, — je ponovil dijak. — Usus forensis. — Usus forensis. — Auctoritas peritorum. — — Auctoritas peritorum. — Kratek molk je legel ob omizje. Stampa se je zasmejal: — To vem jaz. Ostalo ve Cepoli. Pa jaz ga ne bom bral. Vikar je presenečen zardel. Kroteč se, je rekql ostro: — Pojdi in sram te bodi! Dijak Peter je vstal. Omahnil je k vratom. Za vrati je zaihtel od sramu in žalosti. . . — Kaj je ta Cepoli ? — je vprašal hripavo vikar. — Pokrivalo za nevednost v njegovih ustih, — se je zasmejal Stampa. — Pa to je še vedno bolj-ae, kakor če bi moža res poznal. Vikar je strmel nemo predse v beli prt. Štampa pa je pravil: — Rekli *»o mu 4* aide praeti-cils". Zares aide praktikus je bil in navaden slepar. Vso postavo je zmedel, da je ena sama zmota, Uber terribilis vse pravice in pameti. — Kako je to mogoče? —■=■ je vprašal vikar svobodnejši. — Bo« že še doživel. — je vzkliknil Štampa, — in »g ti ne, bodo Ložani m Sedlani, Čedad in Tolmin, ko bo šla pravda iz očeta v vnuke, iz roda v rod. Nato je dvignil slovesno roko in dejal zanosno: — Kadar boš slišal, da kdo be-rdo zavija, mu reci Cepoli, ra- zUmei, Bekebub vse pravice. Navodila mladim zakoncem. Dunaski odvetnik dr. Emil Hof- ca med seboj nista zvezana tem- t mannstal je izdal knjigo pod nas- več zrastla lakoivkm- v eno celo-lovom ' Prirodopis zakonskih loči-j 10. To je čudovita rastlina, ki p;i lev," v kirteri se peča s problemi se ne more izogniti usodi tU*, ras-zakonskega življenja, z njegovimi n i in. Tudi ona oven«1. Vsak zako- zanj. gre v kvaro. Hudičevo je to delo! VLkar je vrgel račune od sebe. sel v kuhinjo in naročil, naj 111™ pokličejo Petra. Katriea ga je is-Uala. pa ga ni našla. — Da sc me vsaj še boji, — se je vikar nekoliko umiril. Štampa je prenočil pri vikarju. Drugi dan, v pondeljek. je obiskal glavarja Bonaventuro in se vrnil k juzl*>i, katero je bil naročil za enajsto 111*0, da hi mogel *:•• za, dne do Kobarida. Hrupen je navalil pred vikarja: — -Janez, hudič ga vzemi! — Lancknelit je res nevoljen nate. I Komaj za spoznanje sem ga po-; govoril. Norčav si bil. Popravi! imaš priliko. Volčanski mu na-gaja. Interdikt je dal nabiti po' Cedajcih na vrata pri svetem Danijelu. Stopi v grad. pa povej, kakor je prav. kakor je oni pisal in .si mi kazal: po n ^potreb i vihtijo orožje interdikta le v svoje telesne koristi. Vikar je odvrnil mirno, s/koraj nevoljno: — Mar so mi lauc.kueht. Čedaj-i in Vollčan! — Kakor veš. — je dejal Stam-*>a in začel obedovati. Matevže k mu j.1 o.sedla 1 med tem konja. Magdalena mu je na-, polnila potno čutaro z vinom. Ko se je poslavljal, je .stisnil Magdaleni zlat beneški dukat v roko. Katricn je hotel uščipniti v lice in Matevžku je dal že s konja dober svet : — Zgodaj legaj in zgodaj vstajaj. Pretegmiti se ti pri delu pa t ud i ni treba. I11 če boš kdaj ženo imel, ji povoj. da si poznal StampovCga gosjioda niz ilodrej-ee. Lepo v miru živita in ne pre-tepaj je! težkočami in napakami. Iz nego-vih izvajanj povzemamo glavne Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okolico, ink. —GLAVNI ODBOR ZA 1924.— Predsednik: VINCENT ŽEVNIK 128 St. Marks TLiee New York City Podpredsednik: JOHN KAF.1SII 323 E. S3 Street New York City Tajnik: JOSEPH rOCACHXIK. 66 Ten Eyck Street, Urooklyn, N. Y. Blagajnik: PETER ROJJE. 744 Park Avenue. Hoboken, X. J. Zapisnikar: JOHN NACI ITIGAIj 223 Madison Street Hol^jken, N. J. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOSFliNIK, 10121 - SStli P.d., Ulchtnond Hill. L. Isl. ANTON CVETK' > VIC H. J!>12 I.indeii Street, JANEZ I>Ert("-AI:. 2:::».s Silv. r Street. E:i.lfjr*-v«.-. ...I, n. V. Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svoj3ga prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se spozna kaj tc pomeni. To društvo je sioer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala ic skoro devet ti,;oč bolniške in skoro pet tisoč smrtne podpore ter im: v blagajni nad $10,000. I >ru£tvo zboruje vsako četrto soboto v svojih driištv. nih prostorih v l*eethovet» Hali. 5. Ht. med drugo in tr«-tjo Ave.. New York. nee mora jrleilali na In. da ima poli1 svojih interesov izven zakona. misli, ker priča ta k n j igra o »lobo-jda lahko prinese svojemu drujru k eni avtorjevem ]iojmovanju seda- i vedno kaj novejra bodisi iz knjiir, nepa zakonskega" življenja in vseli !j poka- če sta moški in ženski spoznala, ijo sadovi kulturne disharmonije da harmonirata in da sta sposob- | roditeljev. Vprašanje je, kaj jeza (Dalje prihodnji* i i l KOŽNE BOI£ZNI • povzročajo mnogo trpljenja ♦ ♦ v teh slučajih je treba jemat; Z S SEVERA'S ♦ lESKO! SKUPNI IZLET V ITALIJO IN JUGOSLAVIJO s parnikom "Pre^idente Wilson" v torek, dne 30. junija, 1925. Paru ik bo vozil naravnost v Trst in se bo med poloma vstavil na šestih različnih krajih. Potnike bo spremljal na.Š uradnik skozi do Trsta in Ljubljane in bo pazil, da bodo vsi udobno in brezskrbno potovali, ter bodo vsi nastanjeni v kabinah i>o ±. 4. in li. skupaj. Vozni list III. razreda stane do Trsta otroci med Ji. in 10. letom plačajo polovico, m. d 1. in letom pa samo četrtino in vojni davek posebej. Vozni list do Trsta in nazaj stane pa samo $102.00 in vojni davek. \ ozni listi IT. razreda stane do Trsta $1:15.. za ven in nazaj pa samo $243.00 ter vojni davek. " Zagotovljene so nam dobre kabine in kdor se želi udeležiti izleta, naj nam piše po nadaljna pojasnila: Jugoslovani in Ameriški državljani ne rabijo italijanski vizum na potnem listu. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. : I na za skupno življenje, pač pa je sojena zakonu kratka doba. če si oba mislita, da bi mogla dobro bar monirati. Misel o zakonski zvezi se pojavi pri mladih ljudeh večinoma takoj, ko se seznanijo, dočim bi se morala pojaviti šele nazadnje. Moški in ženska bi se ne* smela' zbliževati z mislijo o zakonu in deeo boljše, prisilno skupno življe nje roditeljev, ali pa ločitev. Ločitev pa ne sme biti nikoli nasilna. Iian.se je treba' po možnosti izogibati. če pa so že tu. jih ni treba še zastrupljati, ker se sicer nikoli ne zacelijo. Zakaj so zakonci po loči-tvi navadno tako jezni drug na drugega, zakaj se tako sovražijo in z željo, da se čim prej vzameta, ne- prezirajo, zakaj si skušajo če le OI^JŠ**«*d*9p»nje, odpravi in " go bi se morala poročiti, ko sta se predhodno že temeljilo spoznala; §ele potem, ko spoznata, da drugače sploh ne moreta in ne smeta storiti. Več sporov nastane v zakonu vsled razlike v temperamentu, kakor pa vsled razlike v značaju. E-den obeh zakoncev živi in ljubi hitreje in če potegne drugega za seboj, poškoduje organični razvoj ljubezni, kakor da je s silo odprl popek. Posledice se pokažejo često šele čez več leti Ali pa se prij»eti, da zbudi razuzdanost enega zakon ea v drugem stud in odpor. Notranja obremenitev, ki jo mora vsak zakon prenašati, je tako velika, da nobena vez tega ne prenese. Vez čustvenosti popusti ali pa se pretrga, ver družabnega ali katerega drugega stališča izgubi svoj čir. .V srečnili .zakonih zakon- mogoče škodovati? Zato, ker eden še ljubi ter se noče sprijazniti z ločitvijo. Zato. ker se boji tretjega in mu zavida bodočo srečo. Vse to je razumljivo, toda brez smotra, ker je zaman. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 -mo že skoro razprodali V kratkem času am0 ga prodali več tisoč Kdor ga hoče imeti, naj ga. takoj naroči, ker ga j* le še par sto iz ^odoT zalogi. Cena s poštnino vre«) 40 omrrov. Oni naši zastopniki, ki fte niso naročili koledarjev, naj se poiu rijo, da ne bo prepozno. 8LOTSno PUBUBHDWOa. 81 Oartlandt St., V. T. O. DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECUAL-IST MOŠKIH &3LEZNI. Moja ekroka Ja rdravljanja akutnih In kroHčmh bolunl Jaz •am zdravim nad 25 let t«r Imam skušnja v vs«h boiaznlh ■,ov,ln,Ji5' "tL moram popolnoma razumatl m aposnatl vata bolezni, da vaa ozdravim In vrnem moC In zdravja. Skozi t3 let sam pridobil posebno ikuinjo Crl ozdravljenju molkih bolezni. Zato ss morate popolnoma zanesti na mena, moja skrb pa Je. tfa vas popolnoma »zdravim. Na odlaiajte, ampak pridite 2'mpreje Jaz ozdravim zastrupljeno Kri. mazulje [n liee po. telesu, bolezni r grtu is. padanja las, belečine v kostih, stara rane, oslabelost, ilvčne In bolezni v me bur ju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do S popo'dna: » torek. Četrtek In sobota od 8. dopoldne do «. sveCer; pruniklb od 18. dopoldne do I. popoldne. aodeU«Jk in Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljen! pisalni stroj «OLIV»" £20. B streiico n slovenske črke, d, M- $25.— 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj nI nikajca umetnost, Tako] laike vsak pile. Hitrost pisanja dobite e vaje« f ■LOVEM1C PUBLISHING COMPAHY lew York, U. T. GLAS VARSTVA. 7. MA-TA SOLAN A ROMAN. Za "Glas Narcda" priredil G. P. 14 Nadaljevanje.) Nekateri jo smatrajo za jako mteresantiio in ipikantaio. Tudi oboievaiccv ima dosti. Re.viio pa, ujhee lie mis-Li ž njo. Kdo bi pa tudi vzel nevesto brez dote.' Uboga Jorieda! Sedemindvajset lef bo že »lara! (jotovo mi boš potrdila. moja draga sestra, da me njena bodoeno&t strašno skrbi. Umevno je, da si ti ve*» svoj denar in svojo dolo vtaknila v posestvo, k»r sle pra hoteli obdržati na višku, v j umnemu da se vama rodi sin. Toda človek obrača. Bog pa obrne. Bog je drugače odločil. Kako rada bi ti dala enega mojih lepih dečkov. Žal mi je seveda. ker tvoje premoženje ne pripada naši družini, pač pa družini tvojega soproga. Vse* svoje premoženje si izročila tebi čisto tujemu mož k emu, tvoji sorodniki, tvoji nečaki in nečakinje mora .jo pa trpeti. Ne morem si misliti, da bi bila to božja voija. Neka gotova pravilnost, nekako sorazmerje se opaža pri vseh človeških usodah, in kjer se samo np pojavlja, ga je treba na ta ali oni način umetno ustvariti. Ali slut .s. draga Alma. kakšne misli mi roje po glavi.' Ali se I' ;k- 7di. da bi bilo najboljše, izročili denar zopet ^voji lastni družini in sicer 1;.>t bi s.- moglo d<»-nci na »lesetih zimskih plesih v mestu. Ljuba Alma. t« daj bi ti začela igrati svojo vlogo, ter bi Matt-ru.su sem pata m malo namignila. In povedala bi mu tudi, da je Jo-iiedina dota pravzaprav vključena v njegovo posestvo. Zdi se mi. da ima Jorieda neko čudno lastnost, da zna prikleniti niošk« p:a nase. Brez dvoma se bo znala dobro obnašati in bo svojo vlogo tako dobro doigrala, da bo nekega lepega dne gospodinja na Trirogu. Slikali smo. da je tvoj nečak jako lep. ugleden in soliden mladenk". ki se bo potovo zavedal svojih dolžnosti. Ponovno ter prosim, draga moja Alma. pomagaj nam. SAMO SEST DNI PREKO f Z OGROMNIMI PARNIKI HA OLJK FRANCE 9.maja PARIS — 16. MAJA. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2. 4 ali 6 oaeb. Francoska kuhinja in pijača. - 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AGENTJE — Ali me gospa baronica zgoraj pričakuje? — je vprašala Friderika. Friderik je iprikimal. Stopila je v prostorno vežo. kjer sta jo pozdravila hišna in neka mlajša služabnica. Mlajša služabnica je povodala, da ji je ime Katriea ter da jo je gospa (baronica določila ikontesi. .Jorieda je prikilhala ter vprašala: — Ali znate tudi spletati? V tem ozirn -sem namre»3 preeej razvajena. Skoda, da nisem svoje lastne služabnice pripeljala seboj. Katriea je zardela in je bila v veliki zadregi. Tedaj je pa posegla hišna vmes: — Gospodična kontesa bo pač morala od začetka malo potnpeti. Katriea še ni <,lobro iz\ežba'na, pa ji bom jaz toliko Časa pomagala. • la bo znala vse. kar ji bo treba. Tukaj v natši samoti ni dosti prilike .za krasne toalete in zato reis ne vem, kjer bi se mogla služab- iiiea vsega naučiti. Jorieda se je stresla. ni in je ni hotel sestaviti nobene, pa ee bi mu obljubil kravo za to! "Kar dohtarju znosi vse svoje krave!" je bil ponavadi njegov odgovor. In je imel Gregor čedno pisa-; nje. »la ga je bilo lahko poslati tudi na vlado. Le takrat mu je bilo čudno pri srcu — tisto pismo, ki ga je pisal Tomažinovemu. Tomažinov Jernej je že bil odslužil vojsko in je že gospodaril doma. Xa pismenost ni gledal in tako se mu je po par letih izmotala iz rok. l*a je šele čez dolgo časa zapazil to zadrego: popraskal se je za uhljem — saj bi še povedati ne znal,**kaj šele napisati tisto, kar bi rad . . . *'E, k-Gregorju stopim, bo pa on pravil skup!" In šel je zvečer k Gregorju. "Pismo bi mi napisal!'* reče na T:rat ko. — *1 Pismo? Kakšno prošnjo morebiti?" Jernej je bil v zadregi. Je res nerodno, ee ima človek jezili" le za- I to v ustih, da ga s tobakom vred žveči. "Uoš že ti bolje vedel. Pismo — no — pismo." "Pa moram vedeti, kaj naj za- fDalje prihodnjič.) ismonosa. (Zagorska zgodba.) Potok Belica žubori s hribov v ozko dolinico s severne strani in teče naravnost, do Krede, kjer je dolina najbolj globoka, tam pa se lepo v zložnem lok^i zavije proti jugu kakor srebrna cesta. Xa o-viuku je posejana s svojimi sto A-r i:- i t- -i .»hišami in farno cerkvijo vas Bel* \ utis, po\ črtala sem ti vse, kar -eni nnela na .srcu. Ti najbrž j J uiti ne slutiš, ker ne moreš, kakšne skrbi ima mati ^ svojim otrokom. Svojega otroka ima tako rada. da bi zanj «toriia vse. tudi nekaj nemogočega. Morda >■_ ti bo zdela ta ponudba malo drzna, toda oprosti mi ifati sem in svojemu otroku želim vse najboljše. Kaj ne. draga moja Alma, da boš pomagala ubogemu dekletu Zatnkrat ne ve Jorieda še niee-ar o tem načrtu. Drugo ji n:* ure po glrfvi kot da bi prejkotmogoče do-ipela k tebi. Pomagati* ti? iioee. negovati te hoče in razvedriti. Zal da ni pocjtbno muzikaliena. toda par pesmi zna vseeno. Pa to ni Ilir. Njeno sree je zlato. Ona. se žrtvuje zame in za svoje brate. Tako dobrega dekleta n*i na svetu. Boš vidtla. draga Alma. i.a rokah te bo nosila. Xa migljaj t ■ bo ubogala, vse ti bo izvršila po želji in volji. Ona je angel j. Potre1) nima pnsubuih. Njena največja in najlepša krepost je skromnost. V nt.katerih wtvareh je sicer še malo neitfkusna, pa nič zato. Z ljubeznijo s* ni skrbela zanjo in ljubezen je tudi. največji in edin dar. ki sem ga ji mogla dati. Tudi ti si pred kratkim pokopala najdražje, kar si imela. Sama dobro veš, kaj je strašna osamljenost. Samota je najstrašnejša usoda, ki more človeka zadeti. Le pomisli, kako strašna bi bila ilso-da moje ljube Joriedo, če bi morala biti vse življenje sama. Uslišl mojo prošnjo, draga sestra . . . Baroniea je solznih oei odložila pismo. Ko ga je pričela citati, je bila skoro tnalo jezna, ob koneu jo je pa premagalo ganotje. Bila je v splošnem jako dobra, pa ne preveč prebrisana ženska. Ker v življenju ni imela prilike, da hi lahko vdejstvila svojo energijo. je bilo kaj lahko vplivafti nanjo. I jiajalo ji je. ker je njena sestra tako odkritosrčna. Premislila je dobro vso zadevo ter se polagoma začela spoprijaznjevali z načrtom. Nudila ji je prilika, da Izroči .svojim sorodnikom nekaj denarja, kateri bi sicer ves prišel v takorekoe v tuje roke. Sicer pa bi bila kontesa Jorieda izborila partija za Maurusa. Ona j< vendar kontesa IVrpigneau. Maurusu brez dvoma ni za denar. saj je bogata-š, > katerim se more le malokdo meriti. Ve£• ho gledal na vif»ok naslov. lil ttuli zanjo bi bilo dosti boljše, če bi gospodinjila v gradu njena bližnja sorodnica kot pa pov&em tuja, ženska, katero bi Mau-rus kje v svetu iztaknil. S sestrinim načrtom je bila končno popolnoma zadovoljna. Baronica si je mislila: Oe s? bosta mlada človeka zaljubila drug v drugega in če bo tej ljubezni sledil zakon, sem lahko najsrečnejša ženska na svetu. Brisala -si je oci, parkrat zavzdihnila ter rekla hišni: — Da, drugega nam ne preostaja. Pripravite dve sobi za k^n-teso. Prišla bo in bo dolgo časa ostala pri nas. Hišna je veselo vzkliknili: — Boste videli, gospa, da bo v gradu zavladalo vse drugačno življenje. Sedmo poglavje. Pred gradom se je vstavila lepa kočija. Služabnik Friderik, ki je bil na gradu že čez štirideset let, je hitel odpirat in sprejemat gosta. Na blazinah v kočiji je sedela sklonjena nazaj kontesa Jorieda. Njena nekodko preveč vitka postava je bila oblečena v višnjevo lodnasto ctbleko, ua kodrasti glavici je pa tičal klobučefc iste barve. Zvedavo je ogledovala dvorišče ter velijo starinsko poslopje. S prvim vtisom je bil« najbrž zadovoljna, kajti držala se je na smeh. Skočila je ist 'kočije ter brzo kot srna odhitela po "ftopnjieah. Pri zamreženih oknih' v pritličju so se pojavili, ratified ni obrazi sluiinčadi. Fiia obeh bregovih svoje bistre vodo. In kakor ni znano, koliko past rvi j? že švigalo v beiiškem tolmunu. tako tudi vnuki in pravnn-kj belških dedov in pradedov ne vedo koliko setev in žetev je Bela dočakala. Morda sto let. morda tudi dvesto, morda še več: hiše so jI * malo zgovorne. Rekli pa bi lahko. da je ta alita starejša nego katera druga. Vendar ima Bela koš-eek .svojih sivih dni napisanih ta-korrkoe naravnost nad hišnimi vrati: lepo v kamen vrezane številke in živo pobarvane povedo vsakomur, da hiš ni bilo takoj na rejstni dan Bele toliko nego jih je danes, temveč .jih je bilo komaj polovico tega in so te stale precej samopašno dalete druga o-slavi ui po vesti. Skušnjave sit pač povsod i in so lahko zelo koristne. t oda Gregor je 4e koristi kmelske lijše več niso, ker ninii^o svojih prostornih hlevov in k:>-zolcev. temveč so to bolj hišice o-brtnikov: kovača, mizarja, zidarja, krojača, čevljarja ali kogarze- premagal koli, kogar je poleg župnika in kaplana, učitelja in poštarja usoda poslala na Belo. Tako je soseda številke š<^st visoka StevHka de- vetinšestdesett. do številke sedem. , , . TT j)o postavi — so tudi kvadri, vre- 77. 1'rad je štirioglat kamen in lju-i d je, ki so v uradu — če ravnajo pa so kar tri. ki ne spadajo v iia-!,„„ „ - * ■> . 1 , t i .| me naj bo tako ali tako, pomlad a- vadno Btcvileno vrsto: selemde- n _ v nradu sp r„,0 sam0: set. enainsedemdeset in dvainse-j datum in pa Celzij in Reanmur. oemdeset. In pri teh treh hišah je Zato so tn državn(l kapo in držav. se to, da imajo povsod enako pi- np R ysomu temu seveda sanje: Vsi se pišejo za Ravnike in spada tudi državni obraz m pa zospodar je vedno povsod Jauez. prepričanje, da je minuta več ko Pa da jih v govoru ločijo, jih po, ura in da je Sekunda največ. Vsega tega se je Gregor zvesto držal: napolnil je vse ogle uniforme (in udariHie malo čez) in tudi vrsti imemujego: Spodnji, Srednji in jZgornji. Za pogreb ni po-trebno. da bi kdo vedel za vsako rebro ali re-' sicer rajši bil bolj na pravokotno berce belske s^odovine in zemlje-pisja. za rojstvo pa nekoliko bolj, kdor >pa hodi med zibelko bi grobom in celo od hiše do hiše, za te-ga ni pa nič napačnega, .če je po tej \>lati nekoliko nčeu. Od hiše plat. Vendar pa se je od hiše do hiše večkrat spomnil, da je včasih dobro, če človek malo odjenja. In tako tudi Gregor ni prav'nie tajil, da se v urad lahko pride skozi dvojna vrata in tudi ob dvojnem pa do hiše ne hodi samo občinski j času: najprej skozi ona pod napi-»•evež Bala nt in in frisdi ne samo som in takrat, kadar je zapisano, •>astir, temveč se celo gospodje iz J potem pa zadaj skozi kuhinjo, ko mesta. Onega z davkarije najbolj se kuha kosilo ali večerja. In je oboje prav v redu, drugače bi brio pa narobe: saj vsakdo ve. da roka celo •"oanajo: ta obere prav vse bajte in mu meuda kar težko de, ko nima ukazano, da bi terjatev za roko umaže. Gregor pa se je franke prinesel še kravam v hle-'držal čistote. ve in pujsOm v svinjake. Ta ' go- J Kako rad je marsikdo prišel k »pod mora prav natančno poznalti j Gregorju po to in ono: da mu odst evil ko nad vrati in pa vsa tri i- Jpoilje pismo, pa Tudi, da mu ga mena vsakega gospodarja: rojst-• napiše. Le pri tožbah je bil siten: (Konec prihodnjič.) LEPA PRILIKA ZA POTOVANJE V DOMOVINO- Kdorkoli lio.V meseca maja potovati v doanovi.no. naj se poslnži pri tem parnika "Berenjraria". ki odpluje dne 27. maja. Dosedaj se je priglasilo že dosti Slovencev in ta slovenski izlet obeta biti res nekaj posebnega. ''Berengaria" je velikanski ekspresni parnik ter vozi preko f'herbourga. . Se^t krasnih dni boste preživeli na morju, v devetih dneh boste pa v Jugoslaviji. Potnike bo premija! Mr. S. M. Vitkovi*. član :ie\vyorškega u rail a C'unard družbe. On bo skrbel za prtljago, jxit-niške v i,žeje. pregledovanje lin meji itd. ("ena do Ljubljane in nazaj j" •>amo ^210 00. Kut znano, lahko ostanete eno leto zuna.j. potem se pa vrnete v Združene države, ne i »žira je se na kvoto, nko si pre-skrbite tozadevno dovoljenje. Potniki tretjega razreda bodo v udobnih kabinah za dve. štiri ali šest oseb. Xe zamudite te prilike in preskrbite si prostore vnaprej. Značilni izleti v Jugoslavijo. Najbolj pripravno potovanje. Nobenih vizejev ni treba. Kratka vožnja po železnici. Ceneno potovanje. Vsak poseben izlet Je pod osebnim vodstvom uglednih voditeljev. Vrše se iz New Yorka 12. maja. 2. (unija, 30 iunila. 21. julija na ogromnih eksoresnih parnikih MARTHA WASHINGTON in PRESIDENTE WILSON. Naravnost do Dubrovnika, Reke in Trsta. — Cene voženj — TRETJI RAZRED Tl-RISTOVSKI RAZRED DRUGI RAZRSD Ena pot Tja in n;LZaj Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj ?93- »162. $120. $195 $135. $243. Železnica od Trsta do Zagreba $2.25, Ljubljane S1.20, Beograda $G.50. RotniJci, ki se vračajo iz Trsta, niso podvrženi karantinskemu zadržanju. Profesor Paul Radosavljevieh odpotuje 2. junija. Vsi potniki bodo poe njei?ov'm osebnim vodstvom. Ostali voditelji bodo ;;nznejc' objjvJjeni. Pojdite k bližnjemu agentu ter si zagotovite kawne. PHELPS BEOS. & Co., c^n/nrt^nl COSULICH LINE 2 West Street. New York POTREBUJEMO 30 GOZDARJEV y.a beliti boje. Hrana in stan 7"iorn St., H-101, Chicago. III. POSESTVO NA PRODAJ i- Kmaljt'i \-;tsi jn-i. Si. .Iern<'ju. Enonadstropna hiša z «rospo:lar-skim ]>oslnpj»'iu in stopami, lep vrt (dva in pol orala), njive, travnik i ji gozdne parcele (nail dva orala). Cena $3.700.00. Pojasnila daje: A. Tavčar, Ljubljana, Poga-čarjev trg 3, Jugoslavija. (3x 6.7,8) Na stiiie, blede in bolehne otroke je treba paziti. Xa ntrr>ke v starost j od 6—15 let je tr*-l>.'i jako paziti. Ta duha j** namreč najbolj nevarna za na lezenje bolezni. Njihovo hrano, j.osebnr, pa mt-po d mlademu jabolku, katereba se loti črv. Hitro pade z drevesa. Dosti m->ških, ž>'ntk iti otrok se zdravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno, dočim je njihova resnična bolezen pošast—trakulja. Gotovo znamenje te po-šasti so oddajanja njenih delov, morebitna pa izguba teka z včasnim izpeha— vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine V hrbtu, stegnili in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice s praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec Je težak in napihnjen. v časi se čuti neko premikanje od želodca proti črevesem. Človek tudi čuti kot da bi se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik jako dosti pljuje. Ima rtneno kežo, malo tehta in ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez viike volje, ni jim mar delo, vedno so leni. To pošasti, ki včaslh'dosežejo dol— žino 50 čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Iznebite.se takoj te pošasti, dokler ne izpodkoplje zdravja.. Pošljite $10.48 za polno zdravilo Laxta-na, to slavno današnje zdravilo prof! trakulji. _COD se ne pošilja. Naznačite staxost. Če nimate trakulje. ni škodljivo. Prodaja ga samo J^axal Co., 5.15 T-axal PMg., Box 9(53, Pittsburgh, Pa. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej. U—S —Adv*t IŠČEM :>(> delavcev za francoske dope. Imam dober Ln velik kos lesa in dobro plavam. Prank Janes, Oak Grove, La. (4x 5.0,7.8) ČUDOVITA RAZPRODAJA 20-strel ni VOJAŠKI AVTOMATIK 32 kaliber, višnjevo Jektc nainovejši uzorec, samo © O QC Vreden $25, vo-model kot blisk, natančen, močan. ~ — On odda 20 strelov. Xe pošljite denarja. Plačajte poštarju samo in poštnino. V slučaju nezadovoljstva, denar nazaj. Federal Mail Order Corp. 414 B'dway, New York City. Dept. 915 Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in driigih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samoren* dati vsled nase dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tndi priporočamo vedno le prvovrstne p»r-nike, ki imajo kabine tudi v 1IL razredu. Glasom nove naselnišhe pusta re ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamorejo tudi nedržnvljam dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi » New« Yorku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj n»m prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuSčenih ▼ prihodnjih treh letih, od 1. Julija 1934 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa aamorej dobiti sem žene ln otroke do 18. le ta brez, da bi bili gteti ▼ kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. StariSl ln otroci od 18. d« 21. leta ameriSkih državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila. Prodajamo vozne liste ea vse pro ge; tndi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St. New York Izdal sem novi cenik Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK PiSit* takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. SEMENA V zalogi imam najonij*« vrtna, cvetlična in poljska semena. Pilite po brezplačni semenski cenik. Blago poSiljam poštnine prosto. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. ' New York, N. Y. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK. V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-tkega Koledarja za leto I 925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov* Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York Pozor čitatel ji. Opozorita trgovce in o-brtnike, pri katerih kupu-lete ali naročate in ste * njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda' Prav vsakdo— kdor kaj ttče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —< UTAT.T OGLASI ▼ "Glas Narod«99 ADVERTISE in GLAS NABODA