St 33." PoStno lekoö račun *L 24. V Gorlei, due 12. avgusU 1920. rosamezna Jtev. — 20 stotink. Letnik III. lzha}a v Oorid vsak Ce- trtck opoludnc Velja za cdo leto 12 L, mesečno 1 L, za inozeoistvo 16 L. Na ¦aiočfla brez doposlane na- fočnke se ne bomo ozirali. Posamezne Stevilke stanejo v lazpuxlaji 20 stotink Uredniätv»: Ulica Vefturin 9, nprara uL Vettarini 9 60RISU STRAZA Rokopisi se ne vračajo. Ne* frankirana pisma se ne spre- jemajo. Oglasi, kapere je treba vnaprej plačati, se • računajo po dogovoru. Izdaja konsorci] »QoriSke Straze«. Odgovorni ured- nik: Josip VlmpolSek. Tiska: »Narodna Tiskar- na« v Gorici, ulica Vet- turini štev. 9. Kai misliš, kaj rajiaš ?... Slovenka sem in ljubi moj je čvrst junak, lep slovenski je rojak. Zibala je naju obeh slovenska mati, in on pcije pesem iz tiste dobe: )>Slovenec sem, takö je mati d'jala, ko me je dete pestovala...« In jaz si v prostih urah pojem svojo pesem • »Sem slovenska deklica!...« In spominjam se čascv, ko smo hodili v slovenske sole, peli slovenske pesmi, razobesali slovenske zastave, nosili slo- yenske trakove, ko nam je godba svirala slovenske pesYni, ko smo že kakor skoraj svobodni na svoji zemlji živeli svoje svo- bodno življenje. Je pač tuja vlada nad na- mi, zdelo se nam je in čutili smo, da nima- mo še vsega, a danes čutimo in vemoi, da se nam je takrat godilo boljše. ko se nam je godilo slabše, kakor pravis ti, ki si nas prisel csvobodit! To ni nohena želja po prejsnji vladi, ni- koli ne, ampak to je le bolesten vzdih pod jarmom, ki nam je vzel se tisto peščico svobode, ki smo jo bili že dosegli in uži- vali. — Saj smo vendar ljudje, ki si kakor drugi želijo svojih pravic, najbolj naravnih pravic, da namreč živimo kakor Sloven- ci, kar smo že od rojstva* in ne moremo v sebi zatajiti slovenskega materinega mleka in slovenske materine besede. In t! prides in nn\n hočeš ukratiti te pravioe In nam ugrabiti slovensko govorico», kakor bi bili popolnoma brezčutni in brezprav- ni ljudje! »Kaj misliš, kaj rajtaš?...« Narod brez sol je narod brez prihod- njosti. To ve vsak narod, to razume vsafc človek, to nam je pravila vsaka škatljica žeplenic, ki je nosila tak napis. In ker smo to vedeli in razumeli, smo pri škatlicah žeplenic zbirali svoje prl- spevke za slovenske sole in še drugače doprinašali prostovoljne darctve, da smo si zgradiii svoje šolske domove ter si po njih gradili pot do boljše in svobodne prl- hodnjosti, ker hočemo živeti kot kulturen narod, — pa prides ti, kakor osvoboditelj, pa nam te sole v mestu zapreš in zamašiš vir kulture in omike in nas pehaš med vr- ste nekulturnih in neomikanih narodov. Saj smo vendar ljudje,, ki si kakor dru- gi želijo svojih pravic, najbolj naravnih pravic, da namreč živimo kakor SlovencI! »Kaj misliš. kaj rajtaš?...« Kako rad poješ ti svoje narodne pes- mi v svojem jeziku, kakor si jih prinesel Iz svoje domovine, in večje žalitve bi ne bi- 10 za tebe, kakor če bi ti kdo prepovedal peti te tvoje pesmi v tvojem jeziku. Ali bi te to ne boJelo? : In vendar ti rohniš in besniš, če zasli- šiš našo slovensko pesen, in jo sprejemaš kot svoja žalitev in jo skusas na vsak na- čin zatreti in zapiraš one, ki ljubijo in po- \6 svojo slovenska pesem. »Kaj misliš, kaj rajtas?...« Ni dvoma, nad vse druga ti je tvoja narodna trobojnica. Saj jot razobešaS ve- dno in povsod, vsak list,) skoraj vsak Ie- pak n(csi tvoje barve, pred vsakim avto- mobilom in kamijonom frfra tvoja troboj- nica, da te spominja tvcjega rodü. Takö draga in sveta ti je tvoja narodna troboj- nica! In zakaj ne privoščiš tega nam, ki tu- di ljubimo svoj red, kakor Ijubiš ti svo- jega? — Zakaj besniš in rohniš in podiraS slovensko zastavo, kjer jo zagledaš in iz- vršuješ nad njoi celo čine, kl niso spodob- ,ni za kulturnega človeka? Saj smo vendar tudi mi ljudje, ki si kakor vi in drugi želijo svojih pravic, naj- bolj naravnih pravic, da namreč živimo kakor Slovenci in ljubimo javen znak svo- je narodnosti! Cemu ta divji boj proti na- ši trobojnici? »Kaj misliš, kaj rajtaš?...« Bahaš se s svojo kulturo, ki naj sega dve tisočletji nazaj, in skusas pač le pc svojih razmerah to kulturo se spopodniti z raznimi ustanovami* ker veš, da v tekmi s kulturnimi narodi pade, kdor ne napre- duje; ves tudi ali vsaj moral bi vedeti, da ima vsak narcd pravico do kulturnega napredka, da razvija svoje kulturne in go- spodarske moči! Čemu torej v zavesti svoje moči in dvetisočletne kulture zaviras razvoj mla- dega slovenskega naroda, čemu mu podi- raš in zažigaš njegova kulturna in gospo- darska sredisča, čemu nastopaš v imenu kulture kct podirač in požigatelj? Ali naj Slovenec ne cuts tega, kar bi čutil ti, če bi kdo podiral tvoje zgradbe, spomenike in kulturne domove? Ali naj bo in cstane le Slovenec mrzel ob plamenih svojih narodnih zgradb? »Kaj msliš, kaj rajtaš?...« Slovenci na Primorskem vemo, da smo danes na ozemlju, ki ga je v imenu entente zasedla Italija, ki pa danes ni še priklopljeno nobeni državi in tudi ItalijI ne. Vemo, da danes veljajo pri nas se za- koni bivše avstrijske vlade„ in zato vemo tudi, da se nam godi krivica, ko se nam jemljejo pravice, ki smo si jih bili pribori- 11 pod to prejsnjo vlado. Državna pripadnost primorskih SIo- vencev ni danes še ugotovljena, ali pade- mo naj kamorkoli, svojim narbdnim pra- vicam se nočemo odpovedati nikoli, saj smo vendar ljudje, ki si kakor drugi želijo svojih pravic, najbolj naravnih pravic, da namreč živimo kakor Slovenci. Slovenski fant in slovensko dekle si bova gradila vedno le slovenske domove, vzgajala slovenske družine, četudi med štirimi zidovi, slovenski rod ne bo izginil nikdar več s povrsja zemlje. Zatirani na- rodi rasejo zmiraj krepkejši. To uči zgo- dovina in ob nas se gotovo ne bo zmotila. Pcsameznik umre, a narod živL kakor bodo umrli predstavitelji mirovne konfe- rence, a si bodo narodi preko nje saml odločevali svojo prihodnjost. To uči Al- banija. Ce bi pa tudi primorski Slovenci zdaj pripadli pod vlado italijansko, je mogoče mirno narodno sobivanje in gospodarsko sodelovanje le, če se tudi narodnim manj- šinam priznajo njihove pravice. Krivica rodi odpor povsod; kdor dvomi o tern, ta ni še pogledal v zgodovino ali pa je šele prvič prišel čez präg svojega doma! Ali sl me razumel ti, ki pravis, da si nas prisel osvobodit ? Nie mi ne grozi, ker se ne bojim, pa tudi nikar se mi ne dobrikaj! »Kaj misliš, kaj rajtas, da tebe štimam?«... Darair Feigel. Bacili in bacilke. (Humoreske.) Pod tern naslOASom je izšla te dni v Narodni tiskarni v Qorici lična knjiga iz peresa našemu občinstvu že dobro znane- ga pisatelja in humorista. Ysebuje deset humoresk. Slovenci nimamo posebnega talent a za humor, ker naše sto in stoletno suženjstvo in hlapčevanje je zamorilo to stran našega temperamenta. In vendar sem bil vesel, ko sem knjigo prečital, ki je izliv odkrite duše slovenskega človeka, ker visoko nadkriljuje nemski humoreske, v katerih imata »dakel« in gozdar glavno vlogo, in lascivnosti, ki se čitajo v italijan- skih »humorističnih« listih. Na lep in ne- žen način graja in smeši pisatelj naše sla- bosti, sedanje in one, katere smo imeli pred vojno. 2e prvo humoresko, Bacilus eloquentiae, bo z naslado čital vsakdo, ki je bil kdaj žrtva prevelike zgovornosti svejega bližnjega, bodisi pri kakšni javni prireditvi, bodisi v gostilni, seveda pred vojno. Zdaj, ko smo osvobojeni, smo o- svobojeni tudi od nevarnega bacila zgo- vomesti. ker v deželi svobode tišči vsak svoboden državljan jezik za zobmi. Druga humoreska, Agentitis, bo zelo ugajala vsem onim, ki se spominjajo vsl- ljivih agentov, ki so vdrli v hišo skozi okno, potem ko so bili vrženi skozi vra- ta. Hvala Bogu, tudi teh ni sedaj, ker nam nimajo ničesar ponujati. Potem sledi se osem humoresk, ki do- kazujejo, da je pisatelj izboren psiholog, kateri zna s fino ironijo in včasih s žgcčo satiro dotakniti se človeških netfmnostL Knjigo pa je treba čitati počasi, da se ne prezrejo one finese, ki so skrite v igri z besedami in v onih stavkih, ki tako lepo odkrivajo človeško psiho. Manj izobražen čitatelj ne bo vsega razumeL vendar je v tej zbirki dovolj humoresk, da bo vsakd« z zadövoljstvom odložil knjigc, ko jih prečia. Jezik je jako lep, par tiskovnih na- pak ne gre na pisateljev račun. —p. — Dopisl. Rihemberk, 6. avgusta 1920. — Pre- minil je tu mož, stara korenina, širom na- še dežele znani Jože Pavlica v visoki sta- rosti 83 let. Bil je krepka csebnost, nadar- jen, izredno delaven in izkušen mož. Prvi činitelj pri občini je županoval in vodil ob- činske zadeve nepregledno vrsto let. Bil pa je tudi tajnikom včasi tudi v bližnjih občinah, ker je bil jako spreten in zmožen v sestavljanju racunov. Bil je ua okr. in krajnega sol. sveta, cerkveni starešina, ud cestnega odbora ponovno več dob ter za- ^sftopnik v raznih kcrporacjiah. kjer se ]e vselej s svojim sodelovanjem aktivno od- likoval. Razumljivo je, da v svoji obsirni občini Rihemberk je imel i obilo nasprot- nikov, ki so nastopali vsled strankarske različnosti zlasti pri yolitvah, kakor so ta- ki boji bili pač brez izjeme v vsaki občinl. Vendar pa pokojni Pavlica ni bil nikoli strasten strankar in ni slepo sledil po- veljem niti lastne stranke, ampak je znal samostojno misliti in se vedel odločiti za srednjo, zmerno pot znosljivega soživ- ljenja. Mnogo velikih del, veliko dobrega se je v občini pod njim dosegkx in dovršilo. Koliko podpor in pomoči je znal izpipati pri cblastih za vsako podjetje v občini! Med drugim mu je bila zlasti sola pri sreu. Skrbel je, da se je dvignila prostorna stirl- razrednica v Rihemberku in tudi občinske podpore ni pozabil nobeno leto. nakloniti primeroma v izdatni meri za ubožnejšo deco. Rad je podpiral tudi dijake višjih sol in za svoje sinove ni tudil štedil denara, ker je dal vse šolati: Starejša sta dosegla doktorat, mlajši pa je sedaj učitelj nekje v Jugoslaviji. Zdrav in trden kakor hrast počel Je zadnje case vsled starosti, vojnih razmer M. Planina: Valicinium iehninense. Leninske prerokbe o Hobenzolerncih in o zlodejsvu in smrti Viljema II. Albrecht Brandenburški, ob enem Ve- liki mojster katoliškega nemškega reda, je leta 1525. prestopil k Lutrovi veri ter je tako po famoznem in sakrilegičnem prin- cipu »cuius regio eins religio« potegnil vso siovansko poznanjsko deželo v luterstvo in po svoji smrti vsled oporoke k Prusiji, ki je tedaj imela le peščernasti Branibor. Tu so zavladali po zvijači in sili (pri- stni prusko-hohencolernski princip) Ho- hencolernci leta 1515. Torej je trajala njih »slava« ravno 400 let. Prvo njih delo je bilo, da so sekulari- zirali vse katoliske samostane. ter si tako prisvojHi znatno premozenje. Eden teh samostanov je bil tudi lenin- ski na Poznanjskem, sredi Poljakov. Onemoglim patrom so dali sramotno malo penzijo, mlajse so pa vtaknili v vo- jaško suknjo. Namesto staročastitljivega svetega korala, ki so ga prej patri peli noč in dan, so se sedaj razlegale poi samostanu vo- jaske kletve in pruska brczverska ošab- nost. Cerkev so podrli. — Pred svojo smrtjo pa je zadnji cpat Herman zapel božjeropnim liohencolern- cem še eno pesem. pesem, ki jih ie sprem- Ijevala kct strašni Mene-tekel vsa štiri- stoletja njih vlade in davi kot pristni Da- moklejev meč še sedaj zadnjega Hohen- colernca: Viljema II., da ne more spati ne po dnevi ne po ncči. ( In ta preroška pesem se imenuje le- ninska prerokba-vaticinium Lehninense. Kaj je s to prerokbo? Kakšna je? Ob- stoji iz 100 latinskih verzov. takozvanih leoninskih heksametrov. Srednji dvozlog se rima z zadnjim. Klasična latinščina, ka- kor so jo pevali le največji geniji huma- nističnega veka, in potem ne več. Dvajset let po smrti opata-preroka. Hermana, so našli to prerokbo, pisano na pergament^ pod kaminom refektorija (obednice), ter je prišla v posest rodbine pi. Seidel, ki jo je hranila iz umevnih vzrokov skrito, pa tudi zvesto kef hišno svetinjo. Leta 1723. so jo prvikrat objavili. In od tistega časa je narasla literatura o tej prerokbi tako, da bi je sedaj ne speljal en konj po ravni cesti. Hohencolernski knezi, kralji in cesarji so svojim dvornim zgodovinarjem ukazovali vedno iz nova, naj preiskujejo' pristnost vsebine in pomen te čudne prerokbe. Kaj pa je vsebina, bo morda že ne- strpno vprasal marsikateri bralec? Opat-videc prerokuje zgodbo vseh 13 fochencolernskih vladarjev. Viljem II. je 13. in zadnji! Pred menoj leži »Linzer Ouartal- schrift« iz leta 1883, ki govcri o tej pre- rokbi. To ie treba pcčrtati, da bi kdo ne mislil, da krpamo resničnost te prerokbe šele po njeni izvrsitvi. In Viljem II. katerega imenuje prerok- ba iz štiristcletne preteklosti »zadnjega« (stematis ultimus erit). je zasedel pruskl prestol sele 15. junija leta 1888. Ta prerokba ni nekaj ozkoindividua- lističnega, ki se omejuje na stalisče posa- meznih Hohenzolerncev ter kaže morda kako maščevalno potezo, ampak je povz- dignjena na univerzalno stališče vesoijne- ga boja med Kristom in njegovo cerkvijo z njegovimi nasprofniki, obenem^ pa v da- nem okvirju na stališce boja lutrovstva proti pravi apostolski cerkyi. Že to je značaj prave prerokbe^ da sli- ka boj proti Kristusovi cerkvi. katero ime- nuje »Jehovo«, kot poosebljen v hohenco- lernskih vladarjih, katere imenuje vero- lomni »Izrael«. Kdo, za Boga, bi bil mogel tedaj prerokovari, da se bodo Hohenco- lernci povspeli do reprezentanta vsega pro-testantizma, ko so bili tedaj Še ubožni zakotni knezi na braniborskem pesku! To daje prerokbi univerzalni značaj verske, božje prerokbe. Od leta 1723, od omenjene objave le- ninske sibile, je hohencolernska rodbina z največjo paznostjo zasledovala glavne točke svoje zgodovine ter jo primerjala prerokbi, ter z nekakim strahom gledala v prihodnjost .... Vse se ie strinjalo. A tisti.. ultimus ... tisti zadnji? . .. O Viljemu I. pravi prerokba, da bo dosegeU Cesar bi ne mogel upati (cesarski prestol), a takoj pa dostavi: »sed populus tristis flebit temporibus istis«. »Ljudstvo (katcliško) bo pa žalost- no jokalo v tistih časih«. To so solze in žalcst, ki jih je izzval kulturni boj, in rane, ki jih je zasekal katoliški cerkvi. Zanimivo je tudi, da prerokba napo- veduje tudi — socijalizem, ki ga je Viljem I. tako omalovaževal. Cujmo: »Et princeps nescit, quod nova potentia crescit«. (Verz 92.) In knez ne ve, da prirašča nova moS. (inogočna oblast.) Lahko pa si tolmačimo to »nova potestas« z vzdigajočo se za- vestjo slovanstva: Čehov, Jugoslovanov. • Učeni Janez Zobel, briksenski kapl- tular, piše v omenjeni »Linzer Quartal- schrift« leta 1883. o tej »nova potentia«: »Prerckba nam potrjuje občno pričako- vanje, da grozi nam sprememba splošne- ga svetovnega položaja, in nruski vladarji se bodo motili« ... In potem piše še: »Mi se ne moremo prisvajati poklica. da bi vzdignili zastor, ki nam zagrinja bližnjo prihodnjost. Pa če bi tudi mogli, bi se vendar ne upali, zavo- IJo strahu, ker bi morali povedati dogod- Ijaje polne groze. Kajti prerokba pravi (Verz 93. in 94.): Tandem sceptra fSerit, qui stemmatis ulti- mus erit. Israel infandum scelus andet morte piandum. (Potem bo zavladal, ki bo zndnji kralj te rodbine. Izrael (= verolomni Izrael, to je cerkvi sovražni prusovski luteranlzem, poosebljen v Viljemu II.) se predrzne k nezaslišanemu zlodejstvu, ki se da izprati le s smrtjo.) Zobel pristavlja še: Prerokba gleda1 po sedanjem pruskem vladarju (Viljemu I.) še enega, o katerem le pravi, da bo zadnji v vrsti hohencolernskih knezov, po katerih se nadaljuje strap herezije? O »nezaslišanem zlodejstvu«. »smrti vrednem«, pa citirani avtor., seve. ne ve se nič povedati. In mi, ki smot že doživeli njegovo strašno uresničenje, svetovno vojno?! (Konec prihodnjič.) in begunstva pešati in je pustil sedaj v ob- čini veliko praznino. Zavedäinö se. kaj ]e bil Rihemberku Pavlica, ki je z umora, zmožnostjo in pridnostjo nadkriljeval svo- jo okolico. Zaman se oziramo po možu, kl bi ga mogel v teh težkih časih nadome- stiti. Te vrstice naj mu bodo v slovp In spomin, za kar je dobrega stoHi. Lahka mu domača zemljical Sovodnje. — Dosedanji župaji gdsp. Jös. Kodermac se je odpovedai Žapanovfc- nju. Na njegovo mesto je imenovan gosp, France Rojec, kateremu je dodfeljeh sosvefc šestih članov. Iz Idrije. — Qodbeni odsefc kat. del. družbe se iskreno zahvaljuje za izdiÄö' zanimanje članov omenjene. dnjžbe. Prej je bil že par let družbeni orkester broječ 10 godcev a samo na lok. Sedaj je prista- pilo že 8 godcev na pihala. Treba je bilo nabaviti instrumentov in drugih priprav in zato so velikodušno prispevali člani kot nstanovniki in podporniki ter do sedaj da- rovali že nad 2000 lir v ta namen. Ko se godbeni odsek za tako nenavadno darež- ljivost zahvaljuje. kaže tudi na vspehe, katere je dosegel o priliki srebrne sv. ma- še dne 25. julija in sedaj hoče pokazati, da ni samo v posvetnv glasbi izvežban, tem- več tudi na cerkvenem polju. Ob priliki nove sv. maše g. Kolcnca dne 8. avgusta je godbeni odsek polnoštevilno sodeloval tudi na cekvenem koru. Tako si bo tudi za naprej prizadeval, da svojim podpornikom nudi veliko muzikaličnega vžitka. naj si bo v društvenem življenju, kakor tudi prl cerkvenih slovesnostih. Iz Idrije. — Rudarski shod posebne vrste se je na javni cesti vršil pretečeni teden. Rudar Eržen je poročal tovarišem, kako so dospeli do izvanredne podpore všakemu rudärju po 400 lir, oženjenim pa po 500 lir. kar bo znasaiö pol mitfjona Iff. Zäcetkom so täko podpcro naklonili le rudftiškim uradniktfm m podnradnifcom, a rudarji, Er^eri na' čelu, so tolikc casa pri ratzhih vratih frkati, da so eriako svoto , ka- kor prvemu uradniku, tudi vsakemu delav- cö rtfdarjü pripoznali. Erzen je trdil, da sta ga pri tern podpffala cba komisarja, idrij- sfci itl logaški, za kar se obema izreče za- Hvafa. Do tu je imel shod stvarnd podlago, a kär je naprej sledilo, je vse tiekako sum- Ijivo. Rudar Erzen se je jezil na kateheta Oswald«, in sicer. ker prvič prepblasthb hodi po Idriji, in drugič, ker ni hotel kot gerertt nakloriiti njfcgovi Lenl moke. — No. Oswald je roien v Idriji in je tudi že. 25 let katehet v Idriji, ima torej gotovo ve5 pravice hoditi po Idriji, kakor pa ErŽen, ki ie iz Kanomlje setn prises prositi za de- lo pri rudniku. — Tudi radi odklonjene moke ni bilo povoda g. Oswaldu kar z Vislicami groziti. Erzen je rekel: »Ko prl- dejo boljševiki v Idrijo, bo prvi visel Os- wald«. — Eržen je bil aprovizijoniran ta- krat pri rudniški direkciji. kjer je bilo z zl- vili bskrbovanih had 4000 öseb. Kot so- cijakli demokrat bi bil lažje pH svojem »cbčnem konsumnem društvu« dobfl mo- ke, kakor pri občini. ker je imelo več čla- nov za preskrbovati, kakor občina. Cud- nö tudi to. da so rudnik in soc. demokrati imelitakrat v Rovtah — 4 ure od Idrile nakazan krcmpir, in ker ga niso takoj od- peljali, je radi hude zime tarn segn;h in IHi- dje v Idriji so lakbte trpeli do groze. Te- ga "m Fržen ne steje za crreh, pač pa ge- renta Oswalda prijema, ki ni mogel moke dobiti iz daljsih krajev. Zäghäl se je Eržen pozneje v naše paz- nike. Tudi ti mcrajo preč. A bo težko slo. Ravno idrijski pazniki so bili izmed vseh rudnikov kot najbolj vešči in spretni na glasu. Dvbmimo. dä bi italijanskä vladä pri nas brez njih shajala, ko jih je prejšnja Austrija kot najbolj spbsobne priznala. Tudi naši trgovci in kršč. gospodar- sko društvo in občno konsuihno društvo niso v milosti pri Erženu. Delajo preve- like dobičke, in rudar je radi tega na §ko- di. No, pri obeh društvih nastavljajo cene odborniki, le delavci-rödaüi, radi konku- rence tudi trgovci ne morejo zviŠati cen. To fe pač jäsno, ä nejasno je, zakaj želi Eržeh le italijansklh trgbvcev v Idri|o in jim klifce: Mäti ItaiRja nam je dala dehar, in mi ga bomo tudi Italiji vrnHi, ko boitio pri italijanskih trgovcih kupovali. Mi ve- mo, da odkar ie rudnik obstoji, in od tega je že 400 let, se je plačevala rudniškim u- službencem naj si bodi plača, tantjeme, podpöre, izvanredne doklade in kär je ena- cega-le iz rudniške blagajne. Kakor ni Av- strija dajala iz svojega za rudarje, tako tudi Italija ne bo nakazala iz svojih do- hodkoy, osobito še ne zato, ko ima tolikot dolga in primanjkljaja. Ko se je na shcdu oglasil rudar in se zavzel za mlade tovariše, ki so bili že v delo sprejeti pri rudniku, a potem odpu- ščeni, in pozival tovarise. naj se tudi oni zanje žavzamejo, je rekel Erzen, da ni ta njemu nie mar in je zaključil shod. — Radi takega postopanja se nam zdi vsa zadeva zelo sumljiva. Iz Grahovega. — Komaj smo se malo oddahnili. ko je cd tukaj odslo vojaštvo, pa je 30. m. m. zopet prišla na Koritnico e«a stotnija. Že v nedelio 1.1. m. se je zgo- dil stra5en dogodek. Ökoli 11. ure je vdrla v krčmo. udove Brovč na Koritnici vo- jaška patrulja pod vodstvom caporal- mäggiora od finančne straže. V gostilni pri edni mizi se je nahajaJo se nekaj doma- čih mož in fantev in trije lesni trgovci iz Italije. Na poziv patrulje so vsi zapustili krčmo. Ko pa pride jo na vrata, so jih pri- čeli vojaki, ki so zunaj krčme čakali, tepsti po gla^i. K6|i tävidelä patntl|a, jč začela še ojä po slj% udrihati, tako, aa so komaj ute^L Seki Jož^! Brcyc, ki stanuje prav v bttifäi, je ttict^i v hiiö, ko je tril vže na gla^lffenjen. An spravifl so ga t zvijačo zopNb! & cešto, češ, dä ga obvežejo. Ko je 6k yMel,,kaj nimerävajo ž njim^ je ho- tel tttči; afi začeli so za njim streljati in fa prestrelflf skozi prsa, tako da se je zgrudit na tia: To pa še ni bilo zadostl. teptali so ga z nogami, vlačili za noge po kamnju in 'slisale. so se besede »ancora non e crepato!« Moža so morali odpeljati v bolnisnico. Doma je pustil ženo in trl raajhne otroke brez sredstev. Ni bilo 5e djosti te podivjanosti, padel je še en s,trel v okno županove hiše. Pristojni oblastl naročamo, da tako fmančno stražo pošlje delati red k »culukafrom« ali k drugim divjakom, mi jih ne rabimo in nočemo! In to je odfešeno ozemlje! To je prokleta svoboda! Več občinarjev. Iz Baške doHne. — Čital sem v »Go- riški Straži« priporočilo za narodne nc§e. A tu v Baški dolini je ravno nasprotno. Tu je bilo oklicano, da se ne sme nositi najmanjšega znaka slovenske narodnosti. Na Grahovem so nastopila na cerkve-' ni shod Sv. Ane naša dekleta pri procesiji v obilnem števjiu v nasi lepi narodni nosi. A takoj drugi dan so bila dekteta pozvana na orc-znijko postajo, kjer so jim zaradi- tega pretili, da jih uklenjene poženejo v Trst. A naša junaška dekleta so karabi- nirjem odgovorila, da se tega ne ustrašijo in da svoje narodnosti in svoje domovme ne zatajijo, tudi če jih uklenejo in tudi če bi uklenjena morala iti v Trst — toda v narodni nosi! Bog vas živi, draga dekleta grahov- ska! Le junaško se držite! To ni noben prestopeic m hoben žločin, če javno izpri- čujete svoje narodno miŠljenje in čustvo- vanje! Sram naj bo vsakega, ki domovin- skega čuta ne spoštuje! Dekleta nič se bat, glih stat, g^lave pd konci držat! Ohrani Bog vas v cveti! Slovenska Benečija. — (Zanimivo.) Naš Manek »Stataj^ora na Beneškem« Je prišel v roke celo liberalni «La Patria del Friuli« v Vidmii. V svoji stev. 183. je ta list razsekal naš člariek na vse kraje ter uporabil priljkd, da je ugriznil tudi bene- ške Slovence. Naš veseli, da tudi gospodje pri vParia del Friüli» znajb slovensko, vendär ž njirni se ne bomo kregali, ker imamo vazrieiših reči po glavi. Ker pa o.o. kapucini na Starigori znajo že tako dobro slovensko, nam ni žal, temveč jim še častitamo, ker upamo, da bo ta novica r^izveselila tudi rornarje iz Kanalskega in Tolminskega, ki večincma ne znajo nlti besedice italijan^kega Dobesedno enak cJanek je istbčasno izšel tudi v uradnem Hstu videntskega ordifiaHjata. Za nas to nima pomena, vendar bi bilo /animivo ve- öet\ kdo je köpirat. «La Patria del Friuli» ali pa omenjeni uradni list. Polihčni pregled. V Jngoslaviji imajo še vedno vladno krizo in Vesnič, ki mu je poverjena sesta- va nove vlade, se trudi pri vseh strankah na vso moč za sestavo koncentracijske vlade. Med parlamentärninii sktipinami Je posredoval sam prine regent, deloval na ministre v pomirjevalnem zmislu ter jih prosil, naj bi se kirialu sporazumeli, da bo čim prej bila sestavljena nova vlada. Do- slej se to Vesniču ni še posrečilo. Na Koroškem ostane uprava v coni A v jugoslovenskih rokah. Ostane tudi orož- ništvo in vojaštvo, dokler se plebiscitna koriiisija ne uveri, da je v tern pasu zago- tovljen red in mir. — V Zagrebu je bila dne 4. avgusta prbti Stepänii tjadlču razglašena c^bsodba. Ob- sojen je bil na dve leti in šest mesecev je- če, pöbstrene s postom vsakega 1. de- cembra. V sodbi se naglasa, da je Radič roval proti dtžavi SHS •od 1. decenibra 191S, ko še je räzgläsllo ajedinjenje^ rat do 25. tnarca 1919, in od februarja letošnjega leta pa do 1. marca 1920, in sicer kot predšedriik Seljačke stranke. V obsodbi se navaja čelo nje^ovo veleizdainisko deto- vanje, ki je §lo ža tern, da se Hrvatje od- trgajo cd zdtužene jugoslovanske kralie- vine in da se osnuje samostojna hrvatska seljačka republika. Kot glavni dokiiment se navaja memorandum, ki ga je Radič pcslal Wilsonu, obstoječ iz devetih točk, in sicer potom francoske misije. Pri ob- sodbi ni bil v dvorani navzoč ne Radič, niti njegeva zastopnika. Drzavni Dravd- nik je vzel obsodbo Stepana Radiča na znanje. V Ualiianrki zbornicl je poslanec Sal- vemini govcril o Reki in jadranskem v- nrašanju. Pekel je. da doerodki v Splitu, v Trstu, ˇ Pulju dokazujejo, da imamo na vzhodu nevaren ognjenik. in da so poseb- no razmere na Reki postale neznosne za- radi slabe vlade D'Annuncijeve, iz. katere pove innogo degodkov. Za te dogodke sc r Italiji ne zna, ker časopisi, ali lažejo, ali pa se boje, da bi se jih psovalo kakor pro- tinarodne. Pa v inozemstvu so ti dogodki znani in močno diskreditujejoi Italijo. (Mej- kliel, hrup« ügöfforff. Sicilian* (irfu ^kliče): Vi iKiÄi pfävl- te cdö vrečo ncuniHostl! - Šalvemini: Jaz gov^rim resnico. Qe- neral Tamaio jfe imel pogum, da je v ednera svojein gc-voru rekel. da D'Annunzlo združtije Dante-jev genij s Qaribaldijevlm pogurtiom. Räzni glasovi: S pogumom. ki ga Vi nimate, Hrvat! (croato). Salvemini sku§a nadaljevati, pa od vseh strani se mu kliče: »Molči. glumaC, tihö bodi, Hrvat!« Čez nekaj časa zamore govornik na- daljevati, govoreč o uradnikih d'Annun- cijevih in o Musolini-ju, kateremu pripisu- je, da je od neke deriarne zbirke za Reko odtegnil svoto 400 tisoč lir. ImeD'Annun- cija rie priporoča v inozemstvu imena I- talije; ker na zunaj je ta pesnik znan samo kakor zagovornik nečistih ljubavnih raz- mer. Razni glasovi: Bestija! Pojdi k svo- jim pfijateljem v Belgrad! Salvemini: Reka je bila dvakrat mu- čena, prvikrat pa vojni, drugikrat po D'Annunciju. Razni glasovi: Osel! Kumarska gla- vai! (Smeh). Oovorite nam o svojem pri- jatelju Faviji, Vam vrednim volivnim to- varisem, in pustite D'Annuncija pri mini! Zato je neobhodno potrebno — za- zaklfuči govorriik, — da se Čim prej uredi jadransko vprasanje z ot>ojestranskimi koncesijami in da se pride do neutralizacl- je celega Jadrana. (Socialisti ploskajo, hrup, ugovofi in klici na drugih klopeh.) Tako se škrbi v italijanski zbornici hkrati za pouk in zabavo. Kaj bo z nänd? — Dne 8. t. m. se Je v italijanski zbornici zakljücila razprava o saintgermanski pogodbi. To te mirovna pogodba, ki jfe dofočila pogoje in meje med bivšo Avstrijo m Italijo. Razprava je bila zelo burna. Opozicija je odločno branila svoje stališče proti cdobritvi saintger- mäinske pogodbe, dočim so vladne stran- ke žahtevaie ne sarrto aneksijo Tirolskega temveč tudi Pfimcfskega s Trstom. Toaa tukaj sta posredovala ministrski predsed- nik Qiolitti in minister vnanjih stvari Sfor- za, ki sta poudarjala, da iisoda Primor- skega ni nikakor še rešena v saintger- manski pogodbi in da nima torej Italija v zašedenem ozemlju v prernirni coni ne Ie pravice do aneksije, temveč niti do kakrš*- negašibodi süVerenskega čina, izvzemSI pravico nadomestitve vojaških oblasti s civilnimi. ItalUani so izpraznill Valono in Alba- nijo. Älbänska vlada v Tirani in conte Manzoni, pooblaščenec italijanske viade sta sklenila dcgovor, $ katerim jamči Ita- lijai za neodvisnost Albdtiije. Italija Iz- prazne Valono ih odpokliče od tarn vse svoje čete. Samo otok Saseno pred va- lonsicim zalivom ostane zaseden od itali- janskih čet. Italijanske čete so Valono Že zapustile in takoj so jo zasedle albanske čete. To pomeni za Italijo velikanski di- plomaticen poraz. Treba je namreč prf- biti, da je celo londonski dogoVor Italiji priznal Valono s širokim zaledjem, na se- veru do Vojuše. na jugu do Kimare. Va- lona ni samo v gospodarskem in politič- nem oziru, ampak tudi v vcjaškem oziru silne vaznosti, ker je namreč kljuc do Ja- drahsfcega morja. Kdor ima Valono, ima v oblasti vhoti v jadranskö morje, je prav- zaprav njegov rieomejen gbspodar. Zato je Italija, ko je enkfat zasedla Valono, že pred vojno gtadila ceste, inostove, usta- navljala sole in si na vse tiačine otrjevala ta svt)ja ircva tla. Milijone in mflijafde de- narja jo je stalo to delo poleg o^romrr:1 zrtev vojakbv, ki so ümirafi za malarijo in drugimi kužninii boleznimi. Pa se jfe vzdignila majhna Albanija proti zmagoslavni Italiji, in danes ni veC nobenega Italijaha v Valoni, katero je ce- lo WilscTi priznal Italiji. S tern je pa tudi prevrtan in preluk- njan londonski pakt, in kakor je zdaj po Albancih dobil edno luknjo, tako lahko do- bi tudi se drugo in tretjo. Vsa grožnja o popolhi izvršitvi londonskega pakta od italijanske strani je postala prazna in brez- pomembna. Majhni albanski natod je pre- vrnil skiepe mirovne konference ih si pre- ko njenega vrhovnega sveta priboril In pridobil srojo neodvisnost. Da se bo Italija lahkc Dosluževala va- lonske luke za pribežališče in opremo svojih ladij. da ostaneta Albanija in Italija v prijateljskih odncšajih, to so samo be- sede, in brezpomembne stvari, ki jih lahko ima vsak, kdor jih zaželi, vse skupaj pa pomenja za italijansko politikc brezpri- meren diplomatičen poraz. Konec mednarodnega bojkota proti Ogrski. — »Arbeiter-Zeitung« poroca, da je prejela strokovna komisija od tajni§tva mednarodne strokovne zveze v Amster- damu naslednje obvestilo: Akoravno je položaj na Ogrskem §e nezadovcljiv. je vendar vodstvo mednarodne strokovue zveze na podlagi splošnega položaja skle- nilo, da konča boj kot proti Ogrski i 8. av- gustom. Prosi, da se z ozirom na to ukre- nejo primerne odredbe. — Na Irskem je položaj še vedno težak. MflMstrsfef ßredsednik je sprejel v petek irifbb o^oslaiiistvo, katero mu je predlo- žire resöfucijo, ki so jo sklenili na zboro- vatiju v Corku. Irci so se v resoluciji iz}a- vili, da je resitev iz težkega položaja mo- goča le na ta način, da Irska dobi avtono- mijo in dominion. Pokrajina Ulster bi ime- la posebno upravo. — V nisko-poljski vojni ostajajo Rusj zmagcvalci. Po srditem boju so zavzeli Brody, južnozapadno od Tarnopola so po- tisnili Poljake nazaj ter prodrli dc reke Stryja- petnajst vrst južno od mesta iste- ga imena. Tudi na Krimu so rdeče čete odbile Wrangelovo vojsko. ki ie bila za- čela ofenzivc proti Rusom. (Poljsko poro- čilo pravi, da so Poljaki zopet zasedli Brody). Poljski ministerski svet ie izdal pro- glas na ves narod, v katerem pravi. da sovražnik upa na zavzetje Varšave, odko- der bi hotel Poljski diktirati mir. Vlada je odločena braniti domovino do zanje pedt zemlje, braniti Varšavo, cbiti napadalce in rešiti neodvisnost, brez katere ne mo- re biti kulture. Pozivlja ves narod na o- brambo domovine. Anglija in Francija sta poslali Rusiji spomenico, v kateri predlagata, naj se o polnoči od 9. na 10. t. m. za 10 dni ustavl- jc sovraznosti med Rusko in Poljsko v svrho pogajanja za mir. Teh 10 dni pa ne sme ne ena ne druga država porabiti za to, da bi opremila svojo vojsko ali ojačila svojo fronto. Toda zmagoslavna Rusija je odklonl- la zavezniške predloge in povabila Polja- ke k direktnim pogajanjem v Minsk. To bi bilo hadaljevanje pogajanj, ki so se za- čela 31. julija v Baranovicah. Angleski in francoski ministerski pred- sednik sta se sešla v Hythe in tarn raz- pravljala o posledic?'.i dejstva, da je so- vjetska vlada odklonila sklenitev lOdnev- nega premirja a poljsko vojsko. Kakor vse kaže, se pa le nočeta prenagliti.. Če ne bodo boljševiki ponudili Poljski na konferenci v Minsku, ki se je sešla včeraj, primernih pogojev. tedaj, tako ve- do poročati listi, bodo zavezniki ukrenili varnostne ukrepe, ki jih bodo smatrali za potrebne. Tako n. pr. bi se Rusija bloki- rala (zaprla od vseh strani). Blokada Ru- sije bi bila zajamčena s strani angleškega brodovja, s katerim bi sodelovale tudi francoske torpedovke, posebno na baltl- škem morju. Zedinjene in sosedne nev- tralne države bodo nujno naprosene, na| ne pošiljajo v Rusijo več svojih proizvo- dov, ne živeža in ne municije. Morda bo- do zavezniki pczvali tudi Nemčijo na so- delovanje, da izolirajo Rusijo tudi od kop- ne strani. (Hm!) Poljska bo dobila od zaveznikov mo^ ralno in materijalno pomoč (vojni mate- rijal), da si ohrani svojo neodvisnost, to- da vojastva ne nameravajo /avezniki po- siljati na poljsko bojišče. Ce ruska sovjetska vlada ne odneha, besta morala ruska odposlanca Krasin In Kamenev zapustiti London. To je zopet zanimiv prizor na politfč- nem polju, kjer se je mogočna Rusija u- prla sklepom Anglije in Francije. Kdc sc bo udal, kdo bo zmagal? Bližnja prihod- njost nam to pokaže. Med Italijo in Grčijo je bjl dosežen spcrazum zaradi dodekaneških otokov. Dvanajst majhnih dodekaneških otokov bi pripadlo Orčiji. Rok za izvršitev ljudske- ga glasovanja na otcku Rodu ie baje po- dalffšan od petih na petnajst let. Orčija bi se zavezala dati italijanski starinoslovski soli v Atenah prednost pri izkopavanju na otoku Oozu. Tako poroča »Temps«. O Smirni ni govora v tern sporazumu. Demisija predsednika francoske re- publike Deschanelai je gotova stvar. Ka- kor poročajo francoski listig bo podal pri- četkom septembra svojo demisija kot predsednik francoske republike, tako se- natu kakor tudi parlamentu. V dobro po- u^enih krogih se zatrjuje, da pride potem pri volitvi predsednika republike v po- štev edinole sedanji ministrski predsednik! Millerand, za ministrskega predsednika pa Poincare". — Ljenin napoveduje revolucijo y Itsk- Hji. Na drugem kongresu tretje internacl- jonale v Moskvi je izjavil Ljenin, da se- danje razmere v Franciji ne pripusčajo. zaenkrat revolueije, medtem ko je v Nem- čiji revolucija že v pripravljalnem teku. Italija pa, da je neposredno pred revolu- cijo. Italija, da se nahaja v zelo resni krizi in se mora kmalu odločiti, kdaj se prične revolucija. V Italiji imajo v več pokrajinah polje- deljske stavke, pri katerih je prislo na več krajih do krvavih izgredov. Tako Je zelo razširjena agrarna stavka na Bolon*- skem. med tern ko vlada splosna stavka med poljedelskimi delavci v Reggio Eml- liji. Vzrok je, ker je vlada prepovedala po- tovati po deželi z avtomobili in kolesl, Heer je namreč hotela s tem preprečiti, da 3* agftatettf ne §ett*fefi fctfte*»* na upor. Jili Je s tem pa pognala v stavko. Turška mirovna pogodba je bila pod- pišana v torek popoludne. Domače wsft. Umrl ie dne 22. julija na svojemu do- inu »Qleisheim« v Eppau pri Bocenu na Tirolskem bivši okr. glavar tolminsM Karol baron Hc\enbühel star 42 let. Pö- kofnik je bil vesten in pravicen uradnik^ mogoče Slovencem najbolj naklcmjen in pfavičen glavar. Zadnji čas je bil okr. glavar v Sežani. Blagi pokojnik si je ohra- nfl dober in hvalezen spomin na Tolmin- skem. Porocil se je pTed 4 leti z tominsko učiteljico g. Berto Pavtiček, katerl izröfca- mo svoje iskreno sožalje. — Blagi pokoj- nik, počivaj v miru! Smrtno ponesrečil je trgovec Andrej Primožič yl Idrije. ko je iz Trsta na auto- jmobilu vozil blago za svoio prodajalno. V Sežani je hotel nekaj popraviti na viso- ko obtoženem vozu, pri tem ie drsnil in tako nesrečno padel, da je drugi dan umrl. Star fe bfl šele 46 let in zapušča vdovo in dva mala smäta. V nedeljo so ga pripelja- li v Idrijo, kjer je bil pokopan. Bil je trgo- ivec z dušo in telesom, obetala se mu je iepa prifiodnjost a nagla smrt je prekri- žala vše. N. v m. p.! Dr. Franc GaberSCek, odvetnik v Oo- nici, }e bil po zasfiSaaju izpuščen iz gori- ških žaporov, kjer so ga bili pridržali 11 dni. Strankam je zopet na razpolago v svoji pisarni. Trgovski dlplomnl tzpit iz bančne teh- nike, narodnega gospodarstva, trgovske- ga in civilnega prava in zadružništva je položil z izvTStnim uspehom 28. julija na univerzi v Kolinu ob Renu gosp. Fran Terpin iz Kasovlj pri Rihemberku. -- ¦Častitamo. V Dornbergn se vrši v nedeljo 15. avgusta t. 1. velika veselica, Igral se bo Oanglov »Sin«. Namen je bil, naj bi bila veselica se Ie 29. t. m., je pa ta dan sv. birma v Prva- čni. — Torej v nedeljo 15. t. m. V Batujafa je nameravalo tamošnje Slov. izobraževalno društvo prirediti ve- Aiteo veselico že 8. avgusta, pa ie politična *oblast to prireditev prepovedala in ni vkljub opetovanim prosnjam še do danes -dala zato svojega dovoljenja. To na zna- nje vsem rojakom in rojakinjam v okolici. Kadar bo, že sporočimo. Sodba treznih Italijanov. — Ko so razgrajali demonstranti po ulicah smo sll- šali sledeče opazke: »Povera la nostra tricolore, in ehe mani ehe sei!« (Uboga naša trikolora, v kakšnih rokah si!) — Ooriški Italijan je rekel Slovencu: »MI vergogno, di esser Italian, quändo ehe ve- do ste pajazzäde!« (Sräm me je, da sem Italijan, ko gledam te norosti). In ko Je tolpa razgrajačev hotela razbijati pred slcvensko trgovino, jim je zakričal ftäü- janskt vojak: »Voi siete bestie e non gente * civile!« (Vi ste beštije, pa ne izobraženl ijudje!) — Cast takim možem, ki §e čuttjo pravieno! Veliki čin reškega junaka. — Seveda pri nas take prostosti ne razumemo. Kdor 'tioče kaj tako vzvišenega popolnoma doumeti, ket je pojem »liberta«. mora ho- -diti v solo D'Annuncijevih banditov! To- rej, neki reški »junak«, tako nekako se Je sam pobahal, je udrl v nedeljo v goriško skofijsko palačo, postavil na balkon za- stavo in — pri tem delu ga ni nihče motil, ker ga sploh ni bil nihče opazil (tako zna- jo pač tatje), — po izvršenem činu je sei iskat nadškofovih ljudi. da bi jih na svo|e "lunastvo opozoril. Als ste že videli öbse- denca? Ce ta ni bil, potem ie tudi D*An- nuneijo, njegov mojster, največii mož te- ga sveta. Med tem, ko je po nadškofdvem dvoru razgrajal in svojo into nad služ- Tcinlami izliväl, se je pred vratmi polrio ljudi nabralo, ki so občtfdovali ta izmecök človeštva, ki pač ni delal časti trikolori. Zenica. ki nam Je kasneje o tem pravila, Je rekla: Bog mi grehe odpusti, grši je bil ta rokovnjač, kot sam ta hudobni! Svoje razgrajanie je pa ta Junak talco-le uteitife- ljeval: Jar. se ne brigam za nobenega, Jaz sem fe Reke, jaz tukaj ukazem, da mora biti izobe^ena trikolcra, gorie tistemu. ki se je dotakne! Če jo W odstranite, adijo vaša palača! Kte so postäve. kje so varnostni organi, kje je državni pravdnik? Vse kaže, da je postava: bandit! Gospod civtlnl komisar v Gorici! __ Vi ste postavljeni, da skrbite za red v na- šem okraju. Zadnjič, ko ste se bali, bölj kot mi, za svojo kczo, ste izdali neki oklic, v katerem ste govorili o izzivanjih, ki naj se opuste. tudi če bi jih narekovali ne vem "kaksni Mideali«. Ker mi Sloven ei psloh ne smemo imeti takih idealov, smo razumeli, da oklic velja tistim kulturnim ciniteljem, Iri so nam opetovano grozili s požieantem slovenskih hiš. Ali so Vas poslušaii? Pre- pričani smo, da tudi Vi niste prošle nočl tako trdno spali, in četudi. fmate pa ven- ^dar varnostne organe. Torej ste slišali in veste, kaj se je godilo po goriSkJh ulicah. Mi Slo veoci saw zetct poirpectjiyL kakor ste se *r dftvno mogfr iBfcprigttjfc mmM orožja, da bi svojo cast, svoje imetje bra*- nili. zato ste Vi tu, da nas ščitite! PrÄ čas, ko boste morali dajati odgoyor katea ste varovali präVice; inkoHsti tukajšnieg* p^ebtvatetva! Ifl taktat ne bonno sami! V& pošteni Itatijajri, in ten tudi ni malo, sarao bojijo se viadajbče klike, bodo stopili na našo stran. List zgodovine goriškega me- sta; na katerem bo zapisano Vase ime, bo eden najžalostnejsih iti zelo sramotstih. Se je čas, da popravittf sramoto! Tatvina v IdilJI» — V petek na jutro je hotel tat vlcmiti v župno cerkev. VÄ stopnic na kar je hotel vlomiti, deske o* vrat je oeftrgal, a ko so bila vrata znotraf s- hrastevimi deskami obka ni lhogel ii»- prej. Zato je šel v nasprotno hišo in tafli pobral italijanskemu trgovcu, kar je mo- gel. To se je zgodilo na javnem trgfo. Res skrajna ^redrznost! Nored v skladiš&i žaleziiiške postage Sv. Ludjäi— T»Iüin. Völiko trgovcöv fe soške Äoline se p^itožuje, da jim alclä* dtSčfli nfad postafe Sv. Lucüa—^Tomiin ne dostavlja obvestil o dcspelem blajfu takej, ampak timogoktatt še te po dveh alt treft tednih. Ore§ tedaj po blago. katero si 2e nestrpno priča-koval, pai izveš »veselo« vest, da se nahaja blago že dotgo čacsa v skladišču in da moraš zato plačati visoko skfediičtno. Ko prispeS sreöno z blagom domov in odpreš zaboj, pa] ie blago morda medtem že pokvarjeno. DasiTavno je kriv- da, da se je blago zaiežalo v sktadišču na strani skladiščnega ur^da omenjene po- staje, in ne na strani stranke same, mora ta vendar vsakrat samä plačati visolcö skladiščino, ker drugače ne dobi blaga. Ker so vsi ugovori pri postaji Sv. Lucije s strani prizadetih strank le bob ob steno, si dovoljujemo opozoriti železniško rav- natefistvo v Trstu na te škafidalozne raz- mefe lii prcsfmo, da se takoj vspostavi red. »Stabilimento hidustriale di Piedimelze success. A. Krlžnlc«. To firmo si je nadela tovarna v Podmelcu. Še tujcem ne gre prav v glavo spakedranka »Piedimelze«, podjetju pa, o katerem se trdi, da je v slo- venskih rokah, ni več po godu slovensko; ime Podmelec... Kapitalizem je sicer res internacijonalen. a mislimic, da se gg. dru- žabnikom tega podjetja ni treba prav nič bati, da bi morda njih tovarna slabše us- pevala, če bo v njeni firmi pravilno imeno- van kraj podjetja. Ne smešimo sami sebe, vsaj tedaj ne, ko ni popolnoma nobenega vzroka za to! Podmelec se bo zval vedrto le Podmelec, in gospod ravnatelj naj nikaf ne misff, da je nest vor »Piedimelze« kaka posebna reklama za podjetje. Sv. Gora. — Da se pospešijo dela za obnovo svetogorskega svetišča. je dala vojaška oblast odstraniti vse nevarno strelivo ob cesti od Qrgarja do vrha Skafl- nice. Tudi vrh Skalnice, kjer bo stala cer- kev in samostan, je že popolnoma očiščen. Tudi svetišče 2alostite Matere Božje na mirens.kem Qradu, se bo počasi dvigni- io iz svojih razVilin. Do 8. avg. 1916 Je stalo — iz vzemši par žadetkov — še v svoji celi krasoti, vrhu močno obstrelje- vanega hriba. Šele ogenj baterij iz Fajto- vega hriba je napravil opustošenje na tem tako lepem in svetem mestu. Razpolov- ljen desni zvonik, ki strli Še sameč v nebo nas spominja in prosi: Spopolnite me, zl- dajte mene in cerkev, v katero sem vas vabil. Ker je mirenski Qrad beneficij in sedež ekspozita, se je vlada oprijela ob*- novitvenega dela. Takoj, ko bo popravijen stari »farovž«, se bo prestavfJa ttfdi cerk- vena baraka, ki stoji sedaj pod Qradom »pri Štanti«, na Grad, kjer se bo zopet ot- vorilo misijonsko delo, kolikor dopusčajo sedanje razmere. Vse Qricane pa, ki po- «näjo, ali se zanimajo za gradenskot sveti- šče prosimo prostovoljnih prispevkov, da se pokrijejo stroški, ki bodo narastli s pfreneseniem, razsirjenjem in žVifettjem sc- danfe pretesne cerkvene bärake. Nabaviti se morajo nadalje en zvon, harnionij ta Äruge ctrkvetae potrebščine, ki bodt> jpotiem tudi v popravljeni cerkvi služile. Računati se mora HaHireč ž ftotovostK», da ostanemo tudi na Qradu se delj časa v baraki, ker cerkev gotovo še dve leti ne bo vporabna. Zidajfe in popravljajte podrte Sole, pa zidajte tudi cerkve, v katerih se spopolni vaša umska in srčna omika. Vrhutega ima Grad še poseben misi- jonsko-apostolski pomen za cek* deželo. Darovi naj se pošiljajo na: Cerkvenoi predstojništvo na mirenskem Qradu, po- sta Miren, Primorsko. — Vseh daroval- cev se bo misijbhska družba vsak dan spominjala pri sveti maši in v posebnih molitvah. Koiedar za 1. 1921. »Narodna Tiskar- na« v Gorici prosi vse one, ki mislijo po- slati kak spis za koledar, da to store čim- prej — najdalje pa do konca meseca av- gusta. Na pozneje dcsle spise se ne bo moglo jemati ozira. — Enako se prosijo vsi poverjeniki in drugi, da dopošljejo1 čim jprej slike na vojni padlih vojakov, ki se uvrstijo v koledar za 1. 1921. Na hrbet fo- tografije naj se n a pise ime iit priimek pad- lega^ kraj, rojstno leto, kedaj in kje je pa- del. Fotografije se ob svojem času vrnejo. I^ava. Ker se nekateri skUcujejo §© danes na üolemlko, ki stÄi^ Ä*swWj ča* v Pnmörskem listu, z Iistom Popblo, nek- danjetü glasilom veieö. moos. FaftottiJ*, izjayHasn podpisani 2 naitwnom, 4§ bl oO* vrnil vsako senco cd preČ. monsignora^ da si štejem v prifetno dotžnost to prekli- cati, ker sem sedaj spoznal, da ni bilo u- temeljeno. Dr. Andrej Pavlica. Za »Slovensko sirotišče« v Goriina Ri- javec, 3 L, Besednjak (št. 99), 2 L, Marlja Šinigoj, 2 L, F^anc Lah, 2 L, Äterija Cin- gerli, 3 L. Ivanka Vodopivec, 2 L. KaroII- na Vodopivec, 2 U Pvan KrsAl 3 L, Ma- rüa ZmderSič. 3 L, Franeiška Baša, 2 L, Jösipin» Basa, 3 L, Ak^zija R^avec, 2 L, Jqzefa Bric 2 L, Jožefa ^«cic, 5 L, Ivana Rijavec, 1 L, r^rančiška öHc, 5 L, Afttali^ ja Pavlica, 2 L, Franc P^vÜca, 1 L Aa- drej Vodopivec. kjjučar, 10 L. Andrej Kavčič. 2 L, Jožefa Duzzi. 1 L, Jozefa MozetiČ, 1 C, Fräncigka KaučiČ, 1 L, Art- ton Kaučic, 1 tV Franc Katffi« 1 L, Marija Mozetič (§t. 115) 10 L\ Matila MözetK, 5 L, Anton Baša, 1 U f^8Ä C«t^, Z }X |b*. sip Skomina, 3 L, Aft