247. številka.
Ljubljana, v četrtek 29. oktobra.
XVffl. leto, 1885
Izhaja vsak dan mvetfer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v Htri j sko-ogorBke deželo za vse loto 15 gld., za pol leta 8 •rl.l., za četrt leta 4 ^Id., za Jelen rncdi-r. 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 k    za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po
10 kr. za meneč, po -0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., č« bo dvakrat, m po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravuistvo je v Rudolfa Kirbiia hiši, „ftledališka stolba". U p r;i vii n t   ■  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila., u j. veo administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta   .   .   • .....6   „ 50
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   ,,    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Vpraimištvo „Slov. JVarođa1*.
Ogerske finance.
—.— Uprav neslane članke prinašali so nemški ter ogerski listi letos maja meseca, ko se je otvorila deželna ogerska razstava v Pešti. Z bobneče frazo, v najviših superlativih so pri tej priliki poveličevali ogersko politiko, ki je v malo letih ta Budim-Pešte napravila „posestrinou Dunaju ; razstava ogerskega proizvodstva jim je ob jednom bila razstava najuzornišega narodnega gospodarstva, vsi so bili zamakneni, kakor da bi videli pred sabo sveta nebesa, ali še več, kakor da bi se v krvi in mesu pokazal šovinistični izrek: „Extra Hungariam non est vita, et si est vita, non est itau ! Da so v tem ogerski, zlasti vladni listi učinjali prava stilistična čuda, to naj bi že bilo v božjem imenu, ker vsak naj bo rodoljuben kolikor more in ker vsak berač svojo malho hvali. Toda njim so z vsemi štirimi pritrkavali nemški listi iz našega pre-stolnega mesta, delali so pri tej priliki paralelo mej gospodarstvom tostran Litve in gospodarstvom onostran Litve, pa so so delali, kakor bi pri nas videli same berače, narodno-gospodarski propad „in optima forma", v deželah Štefanove krone pa milijone magnatov in vrhunec splošnjega blagostanja.
V zvezde so potem dan na dan kovali vlado Ko-lomana pl. Tisze, ki je s centralizacijo in z ma-djarizacijo ogersko polovico tako povzdignil, kakor je z decentralizacijo in zatiranjem nemštva Avstrijo ponižal Taaffejev sistem, obožavali so finančne genije ogerske, osobito ministra Szapary-ja, da so ob jednem z večjim efektom v prah tlačili našega finančnega ministra dra. Dunajevskega, ki ima to nesrečo, da finančni svoj portfelj vodi izborno s svojim slovanskim duhom.
Take ogersko-patrijotične in nemško-nepatri-jotične fanfaronade je s pomilovanjem v srci čital vsakdo, kdor ima nekoliko svoje sodbe in si poprej ogloda strankarsko stališče časopisa, predno mu kaj verjame. Milijoni, ki jih je vlada ogerska utaknila v sijajna zidovja po Pešti, od kod so prišli? Ali morebiti iz preugodnih finančnih operacij, tako, da je bilo denarja, dobička že odveč in se je lahko mislilo na dekoracije madjarske stolice? Ko bi to bilo tako, potem naj bi se ogerski finančni minister postavil v posebno izložbo in ves svet bi hitel v Pešto gledat in občudovat njega, zvezdo na nebu svetovne finančne mizerije, Triglava mej finančnimi krtinami ostalih držav. Tudi ako bi jemal iz naroda, ako bi iz njega stiskal davke, a bi po drugi strani dohajalo nadomestilo, pospešilo narodnega proizvodstva, tudi tedaj bi ogerski vladi ne zamerili, da si hoče od davkov napraviti „momi meri tu m aere perennius". Ali dovolj je znano, kako stvari stojo z narodovo blaginjo na ogerski zemlji. Prebližnji sosedje smo, da ne bi vedeli o revi, ki tare kmeta, obrtnika in trgovca v področji Peštanske vlade. Okolu in okolu, od juga in severa, vzhoda in zahoda same posušene žile, da le vroče poskakuje žila nekaterim magnatom, da se vsa dobra kri zbira v središči, v Pešti. Pešta je tisti sijajni brlog, v katerem se pač vidijo stopinje, da je nekdo noter šel, a ni stopinje, ki bi kazala izhod. Vsi davki v Pešto, nazaj ni nobenega; da se investujejo davki za prestolnico „magyar-orszagaw, s tem je vse dognano, kar more od ogerskega ministra zahtevati „raison d' etre". Okolu in okolu pa naj umirajo od gladu celi rodovi, pogrezajo naj se v najprimitivnije stanje, kaj za to? Vse blagostanje jo cen-tralizovano na jednem mestu, v reprezentaciji države, v magnatih in ministrih, v divni, sijajni, nedosežni Pešti.   Tako se državi služi po centralistiškem si-
Star^bezi-I slogrl
od J. Flis-ti.*) I.
Nedavno je slovenska literatura obogatela z novim delom velikega pomena in redke lepote, kar se tiče vnanje oblike. To so: Stavbinski slogi, zlasti krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom o zidanji in popravljanji cerkva, v tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami; spisal J. Flis, špi-ritual v knezo-škofovem duhovniškim semenišči v Ljubljani, založba pisateljeva; tisk „ Katoliške tiskarne** 1885.
Ne le za vse Slovence, za katere je knjiga namenjena v prvej vrsti, ampak vsak brez različja narodnosti, komur je res kaj  ležeče na duševnem
*) Priobčujemo to razpravo, ker so je g. pisatelju potrebno zdelo, da se objavi v slovenskem fn nemškem jeziku. Pri tura nam je opomniti, da jo „Laibacher Zeitung" g. pisatelja razpravo tako zelo prenaredila, da nam je o tem izrazil svojo nevoljo.
razvoji našega naroda, mora to velezanimivo delo z veseljem pozdraviti, kajti to je delo tihe in vztrajne delavnosti, pravega domoljubja, neprestanih večletnih študij. Ne da bi se bilo to delo že naprej napovedovalo s pohvalnimi reklamami, je tiho in skromno, kar se more zgoditi le pri resnično učenih možeh v današnjem času, ko se vse tako rado povzdiguje, to znamenito delo za vsakega brez razlike, kakor dobrodejen solnčni žarek zagledalo luč sveta.
Ko smo prv'. pot zagledali to delo, ne da bi bili poznali natančneje vsebino in metodo, po kateri je pisatelj rešil svojo nalogo, nesmo se mogli dovolj načuditi vnanjoj lepoti zlasti pa 305 slikam na štiridesetih tablicah, v katerih se nam predstavlja zgodovina stavbarstva celih tisočletij. Ne le naše mnenje je, ampak skoraj obča je ta misel, da je to jedno najznamenitejših del slovenskega slovstva in da mu je zagotovljena duševna vrednost za vse čase.
Pisatelju je toliko tuja signatura današnjega časa, da je krivičen proti sebi samemu, kajti pravi, da to delo ni  namenjeno za strokovnjake, ampak
stemu, kateri je še nedavuo tudi pri nas na Du-naji v gospodski zbornici preslavljan bil od duhovitih in visokih birokratov, nekdanjih ministrov nesrečnega nam spomina!
Puhlo sijajnost ogersko finančne politike je te dni razodel najboljši mojster, proračun, ki gaje ogerskemu zboru predložil grof Szaparv. Po proračunu za 188G. leto preliminovani so vkupni izdatki na 344,651.G74 gld , a vkupni prihodki na 329,790.397 gld. Deficit tedaj znaša 148 milijonov gold., za tri milijone več nego je bilo preliminovano za letošnje leto. To stanje pa bodemo še le prav sodili, ako je primerimo s proraćuui prošlih let. Leta 1869. je znašal ves državni dohodek okolu 163 milijonov gold., razhodek pa 185 milij. gold. In danes, po 17 letih? Dohodki, davki so podvojeni, a razhodki so še više vzrastli, zmirom so še večji kakor dohodki. Tretjina vseh dohodkov, okolu 117 milijonov gre za državni dolg. V zadnjih 6 letih narastli so državni dolgovi za 3O0 milijonov, tedaj počrez vsako leto je Ogerska uzajmila 50 milijonov. Vštric tega pa le zaporedoma od leta do leta rasto davki. Za 1881. leto proračunjeni so bili izravni davki na 85 milijonov, za bodoče leto pa na 96 milijonov; potrošarina je za 1881. leto znašala 15 milijonov, a za leto 1886 znača 25 milijonov. Navzlic vsemu temu pa vedno večji deficit! A še veliko slabše se reči pokažejo, če letošnji proračun pogledamo natančuiše. Ogerski državniki namreč radi fingujejo svoje politične bilancije. Tudi vlani je grof Szaparv izjavil, da primanjkljaj za letos znaša le 11 milijonov, a v istini je bilo deficita 40 milijonov, IJilancija za bodoče leto res tudi kaže samo 14-8 milijonov deficita, toda mej dohodke je uvrščena vsota 7 milijonov, ki se bodo izkupili za državna posestva, potem pa si bodo država dobila 1G1 milijonov s kreditno operacijo, s prodajo rente. Ni jedno ni drugo ni pravi realen dohodek, jedno in drugo pa jo znak, da državi manjka redovitih prihodkov. V istini znaša pri-| manjkljaj v ogerBkem proračunu za bodoče leto 33 milijonov in 26 milijonov od te vsoto bode treba na posodo vzeti. To bode zopet velik korak bliže financijalne katastrofe in — naj govori „N. Freio Presse", v tem ozira gotovo klasična kritika, — „Ogerska mora nehati zadolževati se, ako neče vsled večnega deficita izgubiti politične svoje samo-
za nižje kroge, ki neso vešči tega predmeta, toda o tej opombi bomo še pozneje govorili.
Predno začnemo podrobneje pretresovati to delo, bodi nam dovoljeno omeniti, da so spomeniki obra-zovalnih umetnostij hkratu spomeniki kulturne zgodovine, in da ima gospod pisatelj prav, če trdi, da bi se vsak izobraženec moral seznaniti s stavbinskimi spomeniki tisočletij. Potreba po pravej umeteljnosti leži globoko v človeškej duši in je filozofsko prav, da je bilo povod prvencem umeteljuostij pri vseh narodih prepričanje, da je neko višje bitje, komur na čast so temple zidali.
Ti temeljni nazori so voditelj ni nagibi tega dela in se skozi vse delo vlečejo, kakor rudeča nit. Naj tudi pripoveduje Pittijeva palača v Florenciji, La d1 ore v Benedkah, Louorc v Pariza, Trianon v Versaillesu in druge palače velikost posvetne umeteljnosti dotičnega naroda, vendar so mnogo važnejši za zgodovino umetnijo in stavbarstva Salomonov tem pel, templi, katere so stavili Grki in Rimljani svojim bogovom in velikanske cerkve kristijanske kulture, katere so se sezidale v čast jedinomu pravemu Bogu.
staiuosti, pridobljene si s težkimi žrtvami. Deficit je propast, kdtera preti Tiszovi vladi, opominjajoč jo, fra \ Ogerski vktda, -ki -ni v -r>tmi ra-zvoalati tega novčnega vomla, izpodkopava *ama glasni temelj svojega obstanka".
Habeat sibi! Ne bi milovali sedanje madjar ske vlade, uaj pade prej ali slej, milujemo le narode, ki, kakor vse kaže, Živijo pod ogersko krono le za madjarsko bahaštvo, koneentrovano v Budim-Pešti. Težko nam je, da ob takem gospodarstvu mora hirati in propadati tudi del slovanstva, ki je pripreften k zadnjemu koncu madjarskega državnega voza. kli naj se še čudimo, da Hrvatje gledajo za čedalje bolj radikalnimi sredstvi, katera bi jih mogla odrešiti od madjarskega jarma? „Valja nam nastojati oko odieljenja naših financija od ugarskih, ako nećemo, da uza suho drevo izgori i surovo, ako nećemo, da srcemo s Ugarskom u propast". Sigurno mora biti to „nastojanje* nujna naloga vsem pravim hrvatskim rodoljubom in moralno podporo zaslužuje od vsega vnanjega poštenja. Po nemško-liberalnih izjavah o zadnjem proračunu ministra Szapary-ja utegnili bi pričakovati za hrvatsko teženje podpore tudi iz nemških naših krogov. Toda malo verjetno! Tisti, ki sedaj obsojajo novčne poslove  ogerske vlade,  baš tisti Nemci so še pred I
Prošnja za ubrano s povišanjem   uvoznine je tettttj     vaukeui oziru apravid&na.
4jetH lh^2. -po -vis. 4?. -kr. vlatli »urejena diferencijalna carini, za -kavo «je dovoljnu dokazala, kuko bi mogla Času prtmerna carinska Uredba uva-Ževanje kave na pravo uvozilo mer napotiti in kako bi ae dalo s tem težišče uvrtževanja «ott Nemčije v Trst obrniti.
Poleg uvozne statistiko vis. c. kr. trgovinskega ministerstva bilo je v potletji 1884 do 1884 uvoženih
preko Trsta:
iz Nemčije: 237.579 262.765 211.000 91.157 80.120 s številkami, da je naše v tekmovanji popolnem
lSbO: 69.711) 1881: 75.452 1882: 147.049 1883: 224.443 1884: 276.643 Dokazano je tedaj trgovišče Trst glede kave prekosilo Nemčijo, in ravno tako, kakor se je moglo v tem zgoditi,   možno je tudi, da se bode uvaže-vanje barvilnega lesa, ki iznaša  sedaj   vsako leto blizu 90.000 metercentov,   po največ  krenilo pot preko Trsta, kakor hitro se odstranijo zdanje ovire, kar bi bilo tudi za trgovišče  Trst in za južno av-strijske železnice velike koristi.
Ker gre tu za to, da bi se mogli vzdržati na-
lečke" s 3 gold. na 5 gold., povečali bi se izdelovalni stroški na pr. za meter sukna še ne :prav za >/, 4«-., in -se 4o*ej ne -more trditi, da bi se ta obrtna stroka «po takoj carinski uredbi le v količkaj znatni meri oškodovala, in to tem manje, ker se bodo barvila mnogo bolj podražila, ako se izvrševanje tej obrtni stroki ne omogoči in bi se potem trgovina izključno po severnem tekmovanji nadvladavala.
Vse to ocenjevaje predlaga odsek, naj se medi uvoznimi za „barvilni les zdrobljen", na 100 klogr.:
a) ako se uvozi po morji s 50 kr..
b) ako se uvozi po kopnem z 1 gold
Za „barvilne izlečke" na 100 kilogr.: a)  ako se uvozijo po morji s 3 gold. h)  ako se uvozijo po kopnem s 5 gold.
(Dalje p rdi.)
i eni razgled.
malo meseci  povodom ogerske razstave povzdigo- I sproti severnemu tekmovanju, bilo bi pri uredovanji
vali in poveličevali ogersko gospodarstvo in sedaj kar nič ne črhnejo o paraleli mej proračunom dra. Dunajevskega in proračunom grofa Szaparvja. Passt nicht in ilen Kram !
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Paije.
Poleg tega je pa še neka obstojnost, lci opravičuje in u iljuje povišanje carine za „barvilni les zdrobljen." Za časa prejšnje više carinske dobe bila je trgovina z „barvilnim lesom zdrobljenim, * čisto drugačna nego je zdaj. Takrat se je umelo pri nas za pojem: „barvilni les, zdrobljen", zgolj prvotno pripravljen kupeijsk pridelek. V kosih iz tujine dobljeni barvilni les se je namreč prosto zdrobil, to je zrezal ali zrašpal, in prirođen, to je surov po-prodajal troši vcem, kateri so ga še-le potem (kolikor so ravno umeli) v pridobitev barvila parili in kuhali,  ali pa so  barvilni  les  neprav uporabljali.
diferencijalne carine dovolj, da se pusti sedanji po-stavek ob uvaže vanj i po morji, ob uvaževanji po kopnem pa naj bi se sedanja uvoznina podvojila, ako bi ne bilo dopustljivo, da se prejšnji posta vek zopet uveljavi. Dobro bi bilo tu, da se razmotruje vprašanje, naj bi se li uredila tudi diferencijalna uvoznimi za „barvilne izlečke." je uvozilo tega blaga v petlutji centov:
preko Trsta:
Pote«
1880-
statistike se
1834 meter-
1Z
57 02 90 123
1880: 1881: 1882: 1883: 18*4: — Uvoz se je tedaj blizu 40% ostane dosedanje carinsko razmerje,
Nem č i j e: 17.480 20.527 22.244 23.495 27.317
povekšal,  in Če ne bode se to
blago nikdar uvaževalo preko Trsta. Ako pa bi se ustanovila diferencijalna uvoznina   v korist uvaže-
vanju po morji, dal bi se tudi uvoz tega čez dalje Toda sedaj, ali bolje, odkar se uporabljajo izločki | „efi I)otrošivaega Waga Qagnlt!     ko Trstu in barvilnega lesa, zahteva se vse kaj dražega od zdrot- | kar ftj m g ^    m uyoauo ko]jkost vsekakor
ljenega barvilnega lesa.
Trošivec hoče, da po polnem pridobi barvilo iz barvilnega lesa v najkrajšem času in z najmanjšim delom in da more to doseči, mora tvornik barvilnega lesa zdro Ijeni les prav dobro prepaliti ter prekuhati in tako za trgovino pripraviti izdelek, ki je po svojem bistvu in izdatnosti podoben bolj „iz-lečku v lesni obliki", nego za prejšnjega časa poznanemu „barvilnemu lesii zdrobljenemu."
Po takem potrebnem izboljšanem rokovanji so se podražili izde le valni troški za 100°/0 in ker je izdelek bistveno drugi postal, je torej tudi umestno, da se za-nj uvoznina stavi bliže oni za „barvilne izlečke" (3 gold. za metercent), saj se da dokazati, da je strokovnjaško prav ukvašen, oziroma pripravljen (apretovan) barvilni les še jedenkrat tako izdaten, kakor prejšnji nerokovani surovi barvilni les.
z 11/1 imii na ne male koristi za naši trgovišči Trst in Reko.
Odsek misli, da bi izpolnjeuja te pravične prošnje ne oviral menda pomislek na avstrijsko tekstilno obrt — bar varstvo, kajti lahko se dokaže, da samo malo povišanje barvilne uvoznine avstrijskemu barvarstvu škodovati ne more.
Praktično izkustvo v barvarstvu uči, da se povprečno za pobarvauje 10O kilogr. volne rabi blizu 35/0O kilogramov barvilnega lesa zdrobljenega, blizu o/10 kilogr. izlečko barvilnega lesa.
Za pobarvanje 1O0 kilogramov suknine: blizu ao/30 kilogramov barvilnega lesa zdrobljenega, blizu 6/8 kilogr. izlečka barvilnega lesa.
Za pobarvanje 1O0 kilogr. svile: blizu 80 kilogramov barvilnega lesa zdrobljenega, blizu 20 kilogramov izlečka barvilnega lesa.
Ako se tedaj poviša uvoznina za „barvilni les zdrobljen", s 50 kr. na 1 gold., in za „barvilne iz-
Polit
Notiranje «ležele.
V Ljubljani 29. oktobra.
Dr. Smolka odložil je svoj delcjrucijNkt
mandat.   Na njegovo mesto se je poklical njegov namestnik Jasinski.
B'r.sšfki mestni sovet je sklenil, da se da volilska pravica vsem, ki plačujejo pet goldinarjev direktnega davka. Ženskam se bode tudi priznala aktivna volilna pravica.
Kakor se govori,  tudi Anglija in Francija ne bosta nasprotovali na  konferenci ustanovljenju status quo ante.   Zahtevali pa bosta  ti dve državi liberalnejšo upravo in večjo avtonomijo za Vzhodnjo Rumelijo. Govori se tudi, da bode Angleška odločno zahtevala, da Turčija takoj uvede potrebno reforme v Makedoniji. — „Moskovskija Vjedomosti" in „NTo-voje VrennV' dvomijo, da bi konferenca v Carigradu imela kak vspeh. Prvi list misli, da ima konferenca samo namen Avstriji in Angliji dati dovolj časa, da se pripravita. Katkov misli, da bode Rusija na konferenci morala zahtevati popolno demobilizacijo na Balkanu   drugače bode izid konference tak, kakor je bil leta 1876.,  namreč vojna, namesto miru. —■ „Ageuce Ha vas" je izvedela, da so skoraj vse velevlasti zadovoljne s predlogom Francoske,  da se iz posvetovanja konference izključijo vse posilne naredbe  To je stvar Turčije, kot vrhovne vlasti same. Konferenca se bode takoj začela posvetovati, kake spremembe naj se urede v Vzhod nji  Rumeliji, pri čemer se bodo vlasti ozirale na to, da se olir»ni ravnotežie na Balkanu.   Vprašani a,  da bi se knez Aleksander s kom drugim nadomestil, se konferenca ne bode dotaknila, ker bi se potem takoj sprli Rusija in Anglija.
Ako je verjeti nekemu poročilu  od srbske strani, so bolgarski redni vojaki bili zaceli streljati na srbske čete pri Badujevci. Srbi so se njim umaknili in zahtevali brzojavno instrukcij. Odgovorilo se je njim, da imajo zasesti prejšnje pozicije. Bolgarski  knez neki nikakor ni voljen privoliti, da bi se zopet razdelila Bolgarija. Ko se je bil povrnil v Sofijo  ga je bil naudušeno pozdravil predsednik mestnega starešinstva Ivan Slavejkov in knez u.u je odgovoril, da sta se obe deželi zjedinili na jednoglasno željo obeh Bolgarij, da bi imeli istega kneza in iste zakone. „Mi ne gojimo proti Turkom" mka-kega druzega sovraštva, nadaljeval je, „a za zjedi-uenje smo pa pripravljeni umreti. Bog nam je do-sedaj pomagal in prijetno mi je, da me pozdravlja pri tej priliki prebivalstvo stolice, ki je vedno dajalo lep izgled domoljubja.  Bog vas ne bode pozabil, in prepričan sem, da se bode uresničilo zjedine-nje." — Proti dopisniku „Novega Vremena" izjavil je Karavelov, da je neumno misliti, da je bolgarski
Če tedaj katoliški duhovnik in to je pisatelj te knjige piše o stavbarstvu, je naravno, da bode templom in cerkvam odločil največ prostora. Vendar bi se motili, ko bi mislili, da je pisatelj v.sled tega jednostransk. Oe tudi globoko versko prepričanje diše iz vsega dela, četudi znanstveno opisuje kak velikanski prevrat je napravila sveta cerkev, katera je vzgojila junake umeteljnosti, kakeršna sta Rafael Sancio in Mihael Angelo, vender se pisatelj tudi dovolj ozira na predkristijansko dobo, zlasti na Grke in Rimljane in svetno stavbarstvo, in vse to opisuje popolnem brezpristransko in ravno z istim umeteljniškim duhom.
Ker pisatelj knjige ni pisal, kakor sam pravi za strokovnjake, ampak za širše kroge, ki še neso vešči tega predmeta, zlasti pa za tovariše svojega stanu, je prav storil, da je knjigi pridejal uvod, v katerem razklada potrebne pojme o stavbenih slogih sploh, o stebih in njih razvrstitvah, o zakonih arhitektonske lepote itd. Vse delo kaže velike poznanje tega predmeta. Razdelil je pisatelj svoje delo, kakor je že navada pri vseh delih o zgodovini umetnostij in  stavbarstva,  v predkristijansko in kristijansko
dobo. Z znanstvenega stališča je tudi umljivo, da je pisatelj moral, ko je vsprejel tako razdelitev, kratko opisati egiptovski, asirski, perzijski, indijski, sirski, kitajski, fenicijski in izraelski slogi. Potem preide pisatelj h Grkom in Rimljanom, katerih stavbarstva ostanejo za vse čase nepozabljiva. Prostor nam ne dopušča, da bi se spuščali v podrobnosti. A nekaj najdemo v tej knjigi, kar bi pri vseh pisateljih o tem predmetu zastonj iskali in kar je zlasti za Kranjsko posebne važnosti.
Dolgo že vemo, da so Rimljani, ko so se bili naselili na Kranjskem tu zidali temple, trdnjave, kopališča, ceste, vodovode, to nam pričajo preiskovanja in izkopavanja rimskih starin na Kranjskem. A poročila o tem so raztresena po raznih zgodovinskih knjigah iu poročilih, največ se dobe semtertja le kratki popisi posamičnih zgodovinskih ostankov; toda dosedaj ni nikdo tega predmeta skupno, na kratko, znanstveno in hkratu tudi umljivo obdeloval, tako da bi ustrezal ne le starinoslovcu, ampak tudi navadnemu bralcu. Temu nedostatku odporno-gel je pisatelj in preverjeni smo, da ga je stalo mnogo časa, truda iu učenja, da si je nabral iz Valva-
sorja, Linharta, Milllnerja, Dimitza, iz poročil Kranjskega zgodovinskega društva in centralne komisije za ohranjenje stavbinskih spomenikov vse gradivo in ob kratkem pa temeljito navel vse rimske stav-binske spomenike na Kranjskem. Tu izvemo o Ju-piterjevem, Juninem in Minervinem templu na Igu, Neptunovem pri Bistri, Cererinera pri Ljubljani; tu nahajamo naštete kraje, kjer so se našle rimske starine pri Ljubljani, Podpeči, Višnji gori, Polici, Smereki, Št. Vidu pri Zatičini, Sv. Ani pri Trebnjem, zabeležene so cestne proge, ki so bile za Rimljanov na Kraujskem in proga vodovoda v Ljubljani ; tu so omenjene podrtije amfiteatra v Gradišči v Ljubljani, potem Toplice pri Neviodunumu, pri Št. Jarneji in v Trebnjem na Dolenjskem.
Te podrobnosti se je nam zdelo potrebno omeniti, ker smo hvaležni pisatelju za to, da se je pri vsakej priliki oziral na svojo domovino, kar se vidi v vsej knjigi, ki je vsled tega posebne važnosti za Kranjsko.
Da pa pisatelj ni bil jednostransk, kaže to, da je čudeč omenjal paganskih cesarjev Avgusta, Agrippe, Tita, Frajana, Hadrijana, Marka Avrelija in Sep-
prevrat delo Anglije in Avstrije. Ako je katera vlast dala kaj povoda k ustaji, bila je to Rusija. Knez Dondukov-Korzakov je z besedo in dejanjem pospeševal ustajo v Makedoniji; Aleko paša hoteli so vse-kako odstraniti le zato, ker ie zaviral zjedinenje, katero je ruski konzul Sorokin najprej propovedoval. S sodelovanjem poslednjega ustanovil se je v Plov-divu z bolgarskim denarjem list „Sojedinenje". Sorokin se je izjavil proti Aksakovu, da ima Rumelijo v svojih rokah. Kar se tiče Turčije, misli Karave-lov, da se Bolgarom ni treba bati „ker se Turki jako malo brigajo za Vzhodno Rumelijo. Od Ma kedonije bi pa Turčija nič ne odstopila. Ko bi pa Turčija objavila Bolgarom vojno, bode on v treh dneh spuntal vso Makedonijo. Nadalj* se je Kara-velov neki hvalil, da je najuplivnejši Bolgar, r.a je on vlani zadržal ustajo v Makedoniji. Ustajo podpirati je pa tudi on mojster. Mi sicer ne vemo, koliko je verjeti tem Karavelova besedam, prepričala pa nas neso, da ne bi bila Anglija neposredno prouzročila tega prevrata. Karavelov je diplomat, in kot tak vselej ne pove resnice.
Zastopniki velevlastij so arH>Nk.eJ vladi izročili kolektivno noto, v katerej so jej objavili deklaracijo veleposlanikov, katera se je izročila turškej in bolgarskej vladi. Nadalje pa vlasti v tej noti izražajo upanje, da Srbija ne bode motila miru in prelamljala določeb Berolinskega dogovora. — Srbi bodo poslali neki zopet več vojakov na mejo. Vlada je namreč prepričana, da bodo posvetovanja konference brez vspeha. Knez Aleksander ne bode z lepa ostavil Vzhodnje Rumelije. Začel bode obupen boj in podpirala ga bodo na skrivnem ruska slavjanska blagodejna društva. Ruski častniki, ki so morali izstopiti iz bolgarske vojske, bodo se kot prostovoljci bojevali v bolgarskih vrstah. Srbi mislijo, da se status quo ante ne bode dal izpeljati, a ko bi se tudi izvel, bi ne ustanovil stalnega miru v Evropi.
Itaiisiji neki ni prav po volji, da ruski Poljaki pošiljajo svoje otroke v avstrijske in nemške šole. Naročila je neki vlada vsem oblastveni na Rusko-Poljskem, da naj kolikor je v njih močeh zadržujejo pošiljanje dijakov na inozemske šole, kjer se mladina naleze državi sovražnih idej, katere razširja, ko se povrne v domovino.
V Itriuišviliu delajo se velike priprave za vspiejem novega vladarja pruskega princa Albrehta. Kakor se misli, prideta 3 dne novembra v Brunšvik.
Napad na riaiiMkcgu. ministerskega predsednika je vzbudil veliko nevoljo mej prebivalstvom. Vlada se je prepričala, da se ,je nadejati daljših napadov in izgredov. Zaradi tega misli osnovati posebno vojaško organizovano žandarmerijo, da bode vzdižavala red. Državni svet je že temu pritrdil.
Dopisi.
1% Sofije 25. oktobra. [Izv. dop.] (Neprijateljske razmere med Srbijo in Bolgarijo. — Utvrdujavanje Sofije. — »Trnovska konstitucija." — Obči izgledi. — Denarne razmere. — Okršaji na granici.) Nikdo si ni mogel misliti, da se bodo razmere za Bolgarijo tako preokrenile, kakor se vidi v poslednjem času Na Srbiji namreč dobila je zjedinjena Bolgarija največega neprijatelja; a s Turčijo upa se pogoditi posredstvom angleškega poslanstva v Carigradu. Zdaj se ravno vršo dogovori in posvetuje se konferencija poslanikov v Carigradu o bolgarskem vprašanji. A med tem pripravlja se Bolgarija resno za akcijo proti Srbiji.
Prestolnica Sonja se okrepljuje z novimi šan-cami, a stare redute, ki so še od časov zadnje ru-sko-turške vojne ostale, se popravljajo na onej strani, ki je obrnjena proti Srbiji. Nad 2000 delalcev (kmetov in vojakov) je dan na dan pri tem delu.
tirna Severa, kateri so velikanske iu prekrasne stavbe izvršili in sklepa svoja razlaganja klasičnega sloga s stavkom, priznanim po vseh, ki so kdaj pisali zgodovino umeteljnosti: „Ko je krščanstvo zmagalo paganske malike ponosnega Rima, ko je cesar Konstantin prestopil k novi veri Kristusovi (312), dobila je umetnost novo vsebino, nove ideje, nov predmet — tedaj se je pričela nova doba v zgodovini umetnosti".
Kako pisatelj obravnava kristijansko dobo, moramo si prihraniti za drug članek, ker še premalo časa imamo to knjigo v rokah, da bi jo bili mogli temeljito pregledati. Le to še moramo omeniti, da je gospoda Flisa stala izdaja knjige, katera dela čast „Katoliškej tiskarni", toliko žrtev, da je dolžnost vsacega domoljuba, zlasti pa pisateljevih stanovskih tovarišev, da kupijo to knjigo, ki se po jako nizkej ceni (6 gld. 50 kr.) dobiva v knjigarnah.
Vsak zasebnik, komur dopuščajo sredstva, vsako društvo, zlasti bralna društva in čitalnico morale bi si šteli v čast, da si omislijo to knjigo. (Dalje prih.
Vse življenje se je sedaj iz Plovdiva zopet sfmo preneslo. Zato je tudi Vaš dopisnik uporabil ugoden slučaj priti za nekaj dnij v Sofijo. Ko sem si ogledal te vojne priprave in videl povsod toliko mržnje brata proti bratu, katera si stojita sedaj hujše nasproti, nego proti najljutejemu vragu (Turčinu), bilo mi je nekako Čudno pri srci. Zgodovina slavjanske nesloge je zopet za jeden žalosten primer bogateja. Ob teh obkopih Sofijskih moral bi človek jeremijade prepevati — ter zdvojevati nad bodočnostjo slovanstva. Skrivni vragovi Slovanov podpihuje nas jednega proti drugemu, in kjer je razdor razsejan mej brati, lehko je gospodariti tujcu nad nami!
Nečem se dalje pri tem neprijetnem predmetu muditi, nečem svojih besedi trošiti, najbolje si bodo Čitatelji „Slov. Narodu" mogli predstaviti, kako so napete strune  med Bolgarijo in Srbijo,  ako navedem konec danešnjega uvodnega članka „Trnovske konstitucije." „1 zanimivo je to, da oni (Srbi) neso objavili svojih pretenzij poprej, nego so čakali, dokler so se naši vojaki vzdignili iz Vidina (in šli na rumelijsko-turško mejo.)   Ni li to junaštvo! Naša vlada, ker si ni mogla misliti, da si bodo Srbi dozvolili tako neblagorodno obnašanje, ni bila pustila j niti jednega vojaka na srbsko-bolgarski meji, in zares Srbi so imeli prav, da so pokazali toliko hrabrosti prve dni tega meseca,  no sedaj se je že napravilo, česar je potreba, ter ako bi si dovolili Srbi stopiti preko granice, imamo tam Ijudij, ki jih bodo sprejeli,   Mi nesmo napadali in ne želimo napadati nikogar; a ako nas drug napade bodemo se branili . z zdvojenostjo naroda, ki je tako zvito in preda-j teljsko napaden, ter ne bomo dovolili da se odstopi j niti ped naše zemlje na tako ljubeznive naše brate j Srbe."
Tako piše oficijozen list, in soglasno s tem se tudi vse vrši od strani vlade: dva regimenta sta že došla nazaj od rumelijsko-turške meje, a drugi se še pričakuje. Dobrovoljcev se je že tudi dosta na bralo, ki vsak dan odhajajo proti srbskej meji, po cesti proti Vidinu ali Pirotu.
Tukaj živeči Srbi se pošiljajo po straži preko meje, ali se pa zapirajo. Z druge strani se čuje, da je srbske vojske zbrane pri Piroti 15.000 mož; da je kralj Milan prišel v Pirot, in da cela Srbija odmeva od klicev: „U Sofiiu! U Sofiju!"
In tako bomo videli, kaj bode še prišlo. Popolnemu zjedinenju Bolgarije se malokdo n ula' v teh okolnostih. Bržkone bo prišlo za sedaj samo do personalne unije t. j. knez Aleksander se bode imenoval glavnim guvernerjem v Plovdivu. Drugo bo ostalo vprašanje časa.
V deželi je začelo denarja primankavati, posebno v južnej Bolgariji, kjer so bile deželne blagajne najmanje pripravi ene za tako veliko podjetje. Papirnati denarji (baukovci) severne Bolgarije začeli so se po malem davati v promet; ako bi se davali v velikem ob tem kritičnem času, škodilo bi to seveda kreditu države.
30 grških tesarjev, ki so bili prišli popravljat mostove na železnici mej llannanlijem in M ustalo pašo, napala je misleč, da so roparji, tam na straži stoječa rumelijska milicija ter jih pobila. Tudi mej turškimi in rumelijskimi predstražami dogodilo se je parkrat malo puškanje (okršaji). Drugače je vse pokojno, in vreme je za vojake v zdravstvenem oziru jako ugodno. —e—
Iz .sirotinje Ntujei'Mke 28. oktobra. |Izv. dop.] (V zadevi p o d d r u ž n i c družbe sv. Cirila in Metoda) hočem še moj dopis v št. 244. „Slov. naroda od 26. oktobra s tem dopolniti, da opozorim one, ki hočejo ustanovljenje podružnic v roke vzeti, na določbo § 12. društvenske postave, ki določuje, da mora vsaka poddružnica imena udov načelništva okrajnemu glavarstvu oziroma v avtonomnih mestih županu naznaniti, pristaviti njih stanovanje in še posebej, kateri izmej načelništva smejo društvo na zunaj zastopati. To naznanilo se mora v 3 dneh po izvolitvi izvršiti.
Po mojih mislih bi neobhodno potrebno bilo, da bi se dale tiskati uloge, s katerimi se predložijo pravila deželnej vladi in se jej naznanja ustanovitev poddružnice ter bi se te s 5 izvodi pravil dopošiljale gg., ki se pooblastijo, da osnujejo pod-družnico. Ob jednem bi se naj dal tiskati in se do-pošiljal kratek, a natančen navod, kako postopati pri ustanovitvi poddružnic. Na ta način le bo možno v vsakej župniji ali občini s časom poddružuico te družbe osnovati.
Domače stvari.
— (Pisateljsko podporno društvo) ima prvi zabavni večer v Boboto 31. oktobra ob 8. uri v steklenem salonu Ljubljanske (''i tal niče. čita] bode gosp. dr. J. Vošnjak „0 mističnih prikaznih človeškega duha". Ustop je dovoljen le društvenikom. Društvu je dozdaj v Ljubljani pristopilo 69 pravih in podpornih udov.
— (Trgovinska in obrtna zbornica) ima 29. oktobra ob 6. uri sejo s tem-le dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o delovanji. 3. Poročilo o proračunu za leto 1886. 4. Poročilo o pravilih zadruge frizerjev in brivcev. 5. Poročilo o načrtu postave o zavarovanji ponesrečenih delavcev. 6. Poročilo o prošnjah obrtnikov, da bi smeli obrti nastopiti, akoravno nemnjo postavnih svedočb.
— (Umrl) je v 26. dan t. m. v Gornjem Gradu gosp. Jakob S p en de, meščan in posestnik. Pokojnik bil je obče spoštovan in priljubljen in vedno jako odločen narodnjak. Bodi mu zemljica lahka!
— („ G1 a s b e n a Matica") razpošilja ravnokar svojim društvenikom muzikalije za leto 1885. Oni, ki so svoj letni donesek za to leto doposlali, imajo muzikalije tudi že v rokah. Mnogo pa jih je še z letnino na dolgu. Tem se razpošilja samo diu-štveno poročilo, kar jim bodi prijazni opomin, da naj blagovale kmalu svojo letno podporo 2 ghl. nakazati pod naslovom „Glasbena Matica" v Ljubljani. Ljubljanskim gg članom se bodo muzikalije prihodnji teden (po Vseh Svetih) na dom dostavile. Pri tej priliki so bode pobirala letnina za leto 1885. Delile se bodo naslednje muzikalije: 1. Ant. Foer-ster: „Njega ni", besede S. Gregorčičeve; čvetero-spev v partituri. XV. zvezek „Glasbene Matice". 2. „Glasbena Matica". XVI. zvezek z 10 napevi za moški zbor. 3. D. Fajgelj: „Predigre", za orgije ali harmonijum, tudi na klavirji izpeljive. 4. lir. Volarič: „V domačem krogu", potpourri slov. narodnih napevov. 5. Štiri pole posamičnih glasov k Ant. Nedvedovi maši II. „K tebi srca povzdignimo".
— (Tukajšnja c. k r. notarska zbornica) odredila je vsled ukrepa dne 27. oktobra t. 1. pregledovanje vseh notarskih pisarn na Kranjskem, katero se bode vršilo tekom meseca novembra t. 1.
— (Za sup lente.) Poslanci Matuš in drugovi izročili so državnemu zboru predlog, tikajoč se zakona glede suplentov in pomožnih učiteljev na državnih srednjih šolali in učiteljiščih. Ta predlog pride še v tem zasedanji na vrsto in z novim zakonom zboljšalo se bode gmotno stanje suplentov.
— (Deželni žandarmerijski poveljnik v Trstu) major Anton Gallina premeščen je v Brno. Na njegovo mesto poklican je stotnik Mar-chetti iz Cernovic.
— (Srečno roko) v pravem pomenu besede ima nek tukajšen posestnik, ki je v predzadnji stavi na Trst dobil terno za 750 gld. Prišel je
j namreč v neko tukajšnjih loterij, potegnil iz vrečice tri številke — in prišle so vse tri. Lansko leto imel je isti posestnik s svojo roko še več sreče. ! Potegnil je namreč v istej loteriji kakor letos iz I vrečice tri številke ter jih stavil. Gredočega mimo I druge loterije vleklo ga je nekaj s silo notri, ; potegne zopet iz vrečice ravno tiste tri šte\ilkc in I da zopet nanje primeren znesek, in glej, prišle so i vse tri in mož dobil je tako dve terni v skupnem j znesku 1800 gld.   V resnici, mož ima srečno roko.
— (Trgovina s kavo.) Po poročilu kralj, ogerskega finančnega miuisterstva ravna se o razpošiljanju obcarinjene kave v Reški komitat in bivšo vojaško granico večkrat protipravilno in to vsled nevednosti dotičnih veletržcev, da je kava v teh pokrajinah podvržena prigledu, ter opuste postaviti jo eolnemu uradu v pridobitev prigleduega lista C. kr. finančno vodstvo naznanja to trgovinski in obrtni zbornici, da opozarja posebno Ljubljanske trgovce s kavo na to.
— (Redkost.) Pretekli teden bila je blizu Št. Lenarta v Lavantinski dolini mlada jablana vsa v cvetji, kar je bilo tem čudneje, ker so hribi okolu in okolu že s snegom pobeljeni.
— (Za pokojnine vojakom) je v proračun za leto 1886 ustavilo vojno ministarstvo 117 milijonov, to je skoro osmi del redne armadue potrebščine. Vseh penzijonistov šteje vojaštvo 5024, ki se razdele tako-le: 2 1 f el de aj gmaj-strov, 102 feldmaršallajtenanta, 148-,'
ne ral major j ev , 361 polkovnikov, 237 podpolkovnikov, 878 majorjev, 1668 stotnikov, 426 nad-poročnikov, 221 poročnikov, 563 avditorjev, zdravnikov in računskih uradnikov in 399 vojaških uradnikov.
— (Policaja morilca.) V Mitrovici zaprli so te dni policijskega komisarja Ivana Niko-liča in policaja Antona Kernsta, katera sta v zvezi s Karolino Nikolieevo uničila marsikatero človeško življenje. Celo županu pl. Milekiču pisala sta brezimno pismo, naj 2000 gld. položi na gotov kraj, sicer mu pojde za življenje. Zadnja njih žrtev bil je sodnijski pristav dr. Sajnovič, katerega je v 9. dan septembra t. 1. Anton Kernst skozi okno ustrelil. Razen tega ima na vesti še druge zločine. Dne 24. oktobra 1880 ustrelil je Ivo Nikolič kmeta Josipa Perkoviča. V noči od 3. do 4. aprila istega leta ustrelil je Nikolič dvakrat na kmeta Ilijo Smi-ljanića. Slednji je vsled ran umrl. Isto leto bil je Karol Sremec obstreljen in je umrl. V noči od 1. do 2. septembra 1881 strehi je Kernst skozi okno na Mija in Vereniko Bakmas, pa jih ni zadel. Bakmasu pretil je s smrtjo, ako ne plača 3000 gld. Milanu Ilicu poneveril je dragocen prstan. Ker je gotovo, da pridejo še drugi zločini na dan, se vse čudi, kako to, da so policijski organi tako dolgo kar javno ropali in morili.
Najnovejše vesti.
Bel i grad 28. oktobra. Srbska vlada v odgovoru na kolektivno noto velevlastij zagotavlja, da je srbski vladi Berolinski dogovor svet in da bode vse storila, da se ohrani mir. Srbija upa, da bodo velevlasti njeno lojalno obnašanje v poštev jemale.
Magdeburg 28. oktobra. Poljskega pesnika Kraszewskega izpustili so začasno do 15. maja 18S6 iz ječe, a položiti je moral 20.000 mark varščine.
Ra/aie vesti.
* (Dve važni iznajdbi.) V francoski akademiji znanostij poročal je te dni Desprez o svojih poskusih, kako bi se prenašala moč na večje daljave. Za poskuse izbral si je 58 kilometrov dolgo progo mej Creil-om in Lavillete om. Poskus se je dobro obnesel. Od 80 konjskih močij preneslo se jih je 40, ne da bi se bila žica ali pa stroj razbelila. Troške za te poskuse, 800.000 frankov, plačal je baron Rothschild. — Pasteur predaval je o pasji steklini in dokazal, da je stekle ljudi ozdravil. Njegova metoda je lahko rabljiva in Vulpian je potrdil, da je vse res, ker je bil pri poskušnjah kot priča prisoten.
* (Izsušenje „U1 ci nj skega blata." Vojvoda Simo Popovič dospel je v 23. dan t. m. na Cetinje poročat, da jo poslednje delo pri Kanalu za izsušenje Ulcinjskega blata gotovo Izsušeno ozemlje je najplodoviteje in se bode prihodnjo pomlad začelo obdelovati.
* (Tragičen dogodek) V vasi Krasna v Galiciji obhajal je kmet Peter Nahornjak zaroko svoje hčere Mej pirovanjem se je spri s svojim staršim sinom Miho in mu vrgel v glavo tako težek kamen, da se je ta brez zavesti zgrudil na tla. Oče, misleč, da je ubil sina splazil se je prestrašen iz sobe, ko so se gostje skušali spraviti sina k zavesti in odšel v skedenj ter se obesil. Sina so zopet spravili k zavesti, ali oče je mrtev.
* (Grozodejstvo.) Iz Rumburga se brzo-javlja: Soproga nekega carinskega uradnika v Alois-burgu, mati 6 otrok, umorila je z britvijo troje otrok, potem pa sama sebi prerezala vrat. Petletna hčerka je ubežala, a zblaznela mati jo je ranila. Zblaznela morilka svojih otrok bila je noseča.
* (V Rusiji) se za 1. 1886 pričakuje, da bodo razne ruske perilnice, ki se pečajo s čiščenjem zlata, do 2140 pudov s srebrom mešanega zlata oddale državni livarni v zameno za kovani denar; državna livarna je že dobila nalog, da se pripravi za kemično' razkrojitov napominane kvantitete, iz katere bode 1. 1886 napravila za 25 milj. rubljev polimperijalov, za 0*5 milj. rubljev srebrnega denarja iz čistega srebra, za 1*2 milj. rubljev srebrnega za 01 milj. rubljev pa bakrenega drobiža.
* (Na Francoskem) se je v preteklih de vetih mesecih, to je od 1. jan. do 30. sept. t. 1. upeljalo raznega blaga za 3.163,324.000 frankov vrednosti, izvozilo pa za 2.303,729.000 frankov. Z ozirom na jednako dobo lanskega leta se je upeljalo za 39,734 000 frankov manj, izvozilo pa za 252,075.000 frankov manj. Upeljalo se je živeža za 90,234.000 frankov blaga za industrijo za 1,599,379.000, fabrikatov za 440,619.000, in dru-zih rečij za 129,092.000 frankov. Izvozilo se je pa živeža za 499,859.000, blaga za industrijo za 462,359,000, fabrikatov za 1.215,472.000 in druzih reči za 126,039.000 frankov.
* (Dobri plačeva lei davka.) Knez Bis-marek plača na leto 6.120, državni tajnik grof Hatzfekl 5.1G2, minister Lutius 2.520, minister Maibarh pa 1.440 mark davka. Vse te ekscelencije
se pa morajo skriti, kar se tiče plačevanja davka, pred trgovskimi in finančnimi korifejami; tako plačuje Bleichrbder 60.000, Hansemann 64.000 in Schwabach 34.970 mark davka.
Za vnnnjo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazJo so je posebno uspešno Moll-ovo ^Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem po-vvH'tji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Da-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (lt 7)
TfiJc-I :
27. oktobra.
Pri Nlonnt Karpeles iz Prage. — Lenoy iz Budimpešte. — Chmel iz Brna. — Pontelli iz Trsta. — Scherz iz Celovca.
Pri talili t Bodensfein z Dunaja. — Felle iz Gradca.
— Sicherer iz Beljaka.
Pri avstrijskem cesarji: Dolinar z Notranjskega.
— Zupan iz Poljan.
Meteorologiono poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve- i Mo" trov. ! Neby   krina v mm.		
28. okt.	7. zjutraj U. pop. 9. zvečer	7Ž5-51 mm, 728'34 mm. 728 30 nun.	9-8" C 5-6" C 28 0	si. svz. z. svz. m. svz.	obl. dež. dež.	18'1 nm. dežja.
Št. 12.173.
(C33—1)
Dijaške ustanove.
Pri magistratu so s pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni: 1., 2. in 3. mesto Jarnej Sallocherjeve ustanove po 50 gld. na leto.
Pravico do te ustanove, katero podeljuje župan Ljubljanski, imajo dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, lepega zadržanja in pa pridni.
Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list. potem pa spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se do HO. no\ embni *. 1. potom šolskega vodstva pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 16. dan oktobra 1885.
Župana namestnik: V on čin a.
Srednja temperaturu 6'1°, za 2 4° pod normalom.
Vremensko porodilo 28. oktobra. Zračni tlak je v vsej Evropi jako nizek. Najnižji je na južnem Skandinavskem s 735 mm., najvišji ob sredozemskem morji. V sred-njej Evropi kaže barometer od 755 do 760 mm., v Avstriji je najnižji zračni tlak v Pragi (748 mnO in najvišji v Kaguzi (767 mm.). Sploh so južni in zapadni vetrovi in še precej močni, na Severnem Nemškem je celo viharno. V več krajih je dež, zlasti v planinah. Temperatura se ni dosti premenila. Atlandsko morje je vihamo, Ailrijatsko pa mirno. Pričakovati je nestanovitno, večidel oblačno, hladno in deževno vreme ter zapadne vetrove.
ZDvLiciajslrs. "borz©,
dne 29. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta Srebrna renta
Zlata renta...........109
5°/0 marčna renta
82	prid	50	kr
82	_	80	
109	R	10	n
99	n	85	!*
865		—	n
2-3	n	00	n
125		15	
9	n n	95	*
5	n	93	
61	n	50	
12«	n	60	f
170		75	t
109	n	—	
V8		45	.
DO		60	
104		—	
u«;		50	
12;»	B	40	
115	n	—	
J.06		50	p
176	n	—	f!
17	n	60	
98	n	—	1
1*3	B	30	n
London   .   . ...
Srebro..........
Napol ...
O kr cekini ....
Nemške marke
4°/0 državne srečke iz ). 1854 250 gld Državne srečke iz 1   18«t 100 gld
4°/„ avstr  zlata renta, davka prosta Odrska zlata renta  1" .,
„    papirna renta 5°./0 5*/„ štajerske zemljišč  odvoz oblig Dunava mg srećke 5°,',, 1U0 gld
Zemlj obe avatr. 4'/i0/0 zl»ti zast. listi Prior, oblig Elizabetim- zapad železnice, Pnor oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfu ve. srečke ..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „
Trammway-društ velj   170 gld a. v .
Zahvala.
Za mnogobrojno dokaze srčnega sočuvstva mej boleznijo in ob Biurti naše iskreno ljubljene hčere
MARIJE KOŠIR-jeve,
kakor tudi za mnogobrojno udeležitev mrtvaškega sprevoda ter za lepe, dragi ranjei poklonjene vence izrekamo najtoplejšo zahvalo.
(635) Žalujoči ostali.
Potovalci
za poljedelske stroje
se takoj vsprejmejo. ,012-4)
Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda".
jemljo ho k prav polteni rodbini v ataimvanje ln hrano.
Tudi bi se jim po želji pomagalo v ueenii od spretnega in initjenega učitelja. Oboje po prav nizkej ceni. — Več se izve pri upravništvu „Slovenskega Naroda". (614—3)
Oženil bi se "i
30 leten, popolnem  samostojen fant,  ki ima blizu L ubijane ob veliki cesti lepo n -zadolženo domovje z mesarijo in gostilno in par tisoč v gotovini. "3 Resne  ponudbe,  če mogoče s fotografijo,  do £ konca novembra upra\ništvu tega lista pod na-
- ,Zeuin'. (628—2) J
Briško vino
(Sloveča rebula> <w»-i>
letos jako sladka in izredno  dobra, prodaja, se
na Bagner-Catteriniievi graščini „Dotira"
hektoliter po 20 do 24 gold.
šteta cestnega nadzornika
v Lo^uMlcem okraji z letno plaćo 500 gld. Zahteva se zmožnost slovenskega jezika v govoru in pisavi. Prošnje oddajo naj se «lo !i. novembra načelništva Logaškega okrajnega cestnega odbora v Cerknici, kjer se izvedo tudi natan-čneji pogoji.
V Cerknici, dne 20. oktobra 1885. (621—3) Josip Milavec,
načelnik Logaškega okrajnega cestnega odbora.
.llillL . i UMI.....LUJ.M IH III I
NAJBOLJŠI
IvKPlK ZA CIGARET*
LE HOUBLO!
Francosk fabrikat CAWLE-jev & HENRY-jev v PARIZU.
Pred ponarejanjem se svari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. K. Ludvvig, dr. E. Lippmann,
profosorji komijo na Duuajnkom vseučilišči,
iu sicer zaradi svoje inrslno kvalitete, naitbn« čistosti iu ker um nrso pridjaue nikakc zdravju škodljive reči.
3
.imii.k pn' 'triooim
mnomr 17, ni.' u r.i:!..!■>   j :
sem
5
j v
0
O*
o ti
co
p?
•-d P3
S? 7T
t—H H--i
m
111__-——tov
J. Irr. prlv.
A tovarna za svetilnice.
Namizne in viseče svetilnice
samo poskušenih sistemov iu soliđuega dela.
Gigantova solnčna svetilnica.
Dobivu M o (562—5)
po v«en boljših prodajalnloah svetllnlo.
Izdatelj ln odgovorni urednik: Ivan Železni kar.
Lastnina in tisk   Narodne Tiskarne'1.