Ntjv*£ji v Združenih driavth V«U s* m leto . . . $6.00 Za pol tet« - Z« New - - $3.00 York celo leto - $7.00 atvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian DaSy in the United State*. Umd every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELITON: CHELSEA 3TI ohht ~.3eammmmmm*mB&m" ■■ ■ ummmnmmnzam Entered »s Srcond Class Matter. September 21, 19*3, »t the Post Office at New York, N. ¥., under Art of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA SS71 NO. S3. — ŠTEV <4. NEW YORK. WEDNESDAY, ATRVL 9, 1930. — SREDA, 9. APRJ1.A 1930 VOLUME XXXVin. — LETNIK mTDL SUBMARI PRECEJ OMEJENO TRGOVSKIH LADU NE BODO SMELI PREJ POTOPITI, DOKLER NE BO REŠENA VSA POSADKA Nove določbe bodo vključene v mednarodno pravo ter bodo predložene vsem vladam v odobrc-nje. Submarini se morajo držati istih določb kot so veljavne za ostale bojne ladje. — Francija je prodrla s svojo zahtevo. LONDON. Anglija, 8. . prilu. — Poseben odbor londonske razorožitve! e konfcrence jc sprejel važne določbe, kojih narnen je napraviti vojevanje n:i morju nekoliko bolj človečansko. I e določbe smatrajo za največji uspeh, kar so jili tlosedaj dosegli v Londonu zborujoči delegati. Sklep vključen v določbe mednarodnega prava ter predložen vsem vladam v odobren je. \ bodoče bodo veljali za submarine isti predpisi kot veljajo za ostale vojne ladje, nahajajoče se na visokem morju. Submarini ne bodo smeli potopiti nobene trgovske ladje, dokler ne spravijo na varno vseh potnikov, članov posadke in ladijskih listin. LAHI NIMAJO A. BRIAND GANDHI IZZIVA j USPEŠNOST ' KAJ-ŠEK JE VEČ UPANJA I JE DOBIL | POLICIJO, TODA j PARIŠKE j ZAPRETIL V POGODBO P0LN0M0Č BREZ USPEHA POLICIJE! ŠTUDENTOM Posvetovanja med Mao Splošno se domneva, da Donaldcm in Dumesni-lom ne bodo prinesla nobenih posebnih, uspe hov. Na stotine oseb je nabi-ilz francoskega glavnega Pravi, da je bil namen se je vrnil francoski zu- ralo sol in pričakovalo nanii minister Briand v svojega mojstra. — Na- Pariz s povsem novimi daljni trije Gandhijevi načrti. pribočniki aretiran*. r.O\'DON\ AhkIij*. C. aprilu Dogovor mod petimi silami jc sedaj praktično nemogoč, po nazira 11 ju italijanske delegacije. Zunanji minister Diiv> Grandi se je pojve ter/al z angleškim iuini>tr predhodnike m Ma- Donaldom v p r.lan-^ki zbornici. Pr/neje pa r>a jf* ob-Lskal v hotelu I rancor "si mornariški siinister Jack Dumrrnil. Razpravljala o običajnih zadevah S iff nor Crancii al dob.i r je včeraj za vršil spo-v. anglcOkim ministrom II nder^e-| pai me 1 po! ei, ti in vstaši. nom glede predlaganega varnost ne- | Tak>j p> svojem prihodu je iz-t d'/govora. i zval policijo. ki je p rej in u dan iz- javila, da ga bo aretirala, toda po- Pr-^d odhodom piu jc i/r^kcl ka binet v e zaupanje, ministr. pred sedn:k Tardieu mu jc pa dal nomoč, da se lahko pogaja glede vsega. Tardi i ,i< ivoral v P< kjer sku:>a uveljaviti v .cnatu poslanski zbornici prora 'im. i/ii. Francija 1» baje ^prejela angle ko razlago drugega paragrafa ]>~t-j siajsLega člana glede dogovora i j Ligi narodov. Vladne oblasti zjavljajo. da pa t > ne pomr nja dosti in da Francija ne bo s tem zadov ljna. 1 cij.i v1 ni brigali zanj. Iz sosednjih v.vsi doc;pelo \ Aad nekako tri tisoč oneb. da slisi-ji voditelja indijske vs-aje Vsi ,-»> pričakovali, da bo 7 i >trnn .svojega 1 govora aret ran. kar sc pa ni zgo-i dilo. Mik./ r.t ljudi -e prepevala posebno i-'1 vol ucijonamo himno. N i •••otfne prostovoljcev se je slekla do i pasu ter pričelo nabirati so i, ne oziraje s? ra vladno prepoved. Ko ,o nabrali -ol. so čakali povelja svojega moj ,'v.r.i. Gandhi se jc pripeljal v avtomo- nan. Italijani izjavljajo, da lic vedo ničesar o tej formuli. L0NGW0RTH ODPOTOVAL NA JUG j gradila novih Dogovor med Fran Ni dovolj, da spravijo potnike in moštvo v rešil- cijo in Italijo bi bi! pozneje urav ne čolne, kajti rešilnega čolna se nikakor ne more smatrati za varen prostor, posebno če se nahaja v bližini skalovite obali ali pa sredi viharnega morja. Ljudi je treba spraviti na kako drugo ladjo, ki jih mora varno prevesti r.a kopno. Glede velikosti podmorskih čolnov se je vnela živahna debata. .H m 1 Razen zastopnikov Francije so vsi zatrjevali, da dva tisoč ton popolnoma zadostuje za submann, < loci m je Francija že zgradila oziroma ima v gradnji tri submarine po 2880 ton. Slednjič je bilo določeno, da sme vsaka vclfesila v prihodnjih petih letih zgraditi tri take submarine. # Opremljeni bodo s šest pa lenimi topovi, dočim smejo ostali submarini imeti edinole petpalčne topove. takoj na t) nagovoril Nekateri tudi domnevajo, da ima francoski zuanji minister povsem nove načrte, s katerimi bo presenetil Oilale delegate. ZAHTEVAJO KONEC D1KTAT0RSTVA WASHINGTON, D C., 7. apr Prvikrat, odkar je hongwortii speaker poslanske zbornice, je na-pros 1 za dopu-t \eč- kot enega dne Dobil je dovoljenje, da se sme odstraniti za tri dni c d sej poslan-! ske zbornice. Soglasno jc bila sprejeta resolucija ki je dajala dopus* ter imenovala kongresnika Tilsona | VARŠAVA. Poljska. 7 j Vse stranke levice in ccntruma so ' <«'.javile v nedeljskih listih prokla-macijo, v kateri op;suje sedanji jw>-litieni p ložaj ter zahtevajo od.stra -njenje diktatodstva ter ustanovlje-nje postavne vlade. Proklai acija pravi, da naj pred- i bil m ter množico. Ko je stal na odru. jc bil podoben božanstvu. Okola njega so s? | zgrnili otroci in ženske ter se skušale dotakniti njegovega oblačila. Medtem se je v Bambay nadaljevala vstaja proti aimle.ski vladi, ne i da bi se jx>licija kaj po:;bno briga • la / i to. j Včeraj s j biii aretirani trije glav-; ni Gandhijevi pribočniki. Policija jih je obtif.i^ila, da .so na ncpo.ta-apilLl. jIven način prido">ivah sol. Sol. !:atero so nabrali in rafini-rali vstaški nacijonalisti, jc bila naprodaj p*> različnih cenah. Duscdaj so zaprli že več kot sto o-=eb. Nadaljne aretacije bodo sledile v priliodnjih dneh. mesta so izginile organizirane roparske tolpe. Zločine povzročajo 1 e posamezniki, ne pa gan- PARIZ. Francija. 8 aprila. Eden najbolj ponosnih Panzanov je Jean Chiappe, načedmk pariške policije Možak je nekak dikUitor, ki je pa nadvse ponosen, da se mu je posrečilo iztra'jiU t ik zvano gange. Chiappe, priznava, da se v Pavi -zu če vodno za vrši dosU zlorimcr p^>licija v Združ^mii dra-vah Marseillles, ki jc tako ra/apit kot Chicago v Ameriki, ima do;ti umorov in ropov, ki pa niso bili izvršeni na organiziran način Francija ne jxjzna organizh anih lOJKJVOV. j Pariški policijski načelnik je .strah j in trepet vseh a paše v. Ltotako so j se boje njegovih uniformiranih po-j licislov Francoski policisti .o pri-; jazni napram ženskam in c orni I napram moškim. Vsi pariški policisti se rekrutira- j jo iz provinc in vsledtega nimaju med zločinskim svetom nikakih' prijateljev. protiangleskih demonstracij diskreditirati nankinško vlado. Banditi ogrožajo Kiuki-ang. NANKING. Kitajska 8 aprila Predsednik nacljonaLstičnc vlad". Čang Kaj-Šeik, je rekel včeraj časnikarskim poročevatlcem, da imajo protiangleške demonstracije kitajskih dijakov vaien političen pomen Demonstracije pospešujejo tako reakcljonarni elempntl kot tudi komunisti, da na ta način o,>lahe nacionalistično vlado. Kaj-ftek je rekel, da bo vprlzo-rila vlada drastične odredbe proti dij ik-rn ln agitatorjem ter če bo t.r^ba. 55 orožjem latrla vse take aktivnosti. Č"e ne bo drugače, bomo nekaj dijakov postrellii In v a unit še a zaprli. Jaz imam dovolj zaveznikov in prijateljev, in operacije proti severni Kitajski bodo kmalu v teku. S tem je mislil predvsem Can ; Ifsue la&nga, govemerja Mandžurije. ki je že začel pošiljati kan n-ske čolne v TsLngtao. Tukaj so se včeraj za vršile prrrti -angleške demonstracije, ko so pojavili dijak: pred angleškim konzulatom ter delih letake Pri tej priliki so se tudi zbrala I i nad angleškim imperiallyO-blasti :>o dijake razpršile ter par V ENEM DNEVU DVAKRAT IIZPREMEMBE V . OBSOJEN NA SMRT BELFAST. Irjka, 8 aprila - Delavec Samuel Cushman jc najbr/. edini ^krvrk v zgodovini modern? lr?kke. ki je bil tekom enega dne dvakrat obsojen na smrt U':sojen Je bil. ker je usmrtil nekega pismo-nošo ter ga oropal za tristo dolarjev S:-cinik ga je obsodil na smrt ln sicer je določil smrtno kazen za dan 13. aprila 1929. Komaj »o ga od vedli v celico, sodnik spoznal svojo zmoto. Uka-zal ga Je privesti nazaj, nakar ga Je ponovno obsodil na smrt z iz-premembo, da b3 izvršena smrtn i kazen dne 15 aprila leta 1930 ne pa 1929 kot je rekel v prvem slučaju. EGIPT PRIPRAVLJEN NA ARBITRACUO KAJIBA. Egipt fl aprila — Egipčanska vlada je konečne privc-lilj v arbitracijo dolge zavlečene-ga slučaja, ki je bil predmet pogostih izmenjav med Kajirom in Wastengtonocn. Joseph Davie*, ki se je vrnil v New York t* teden z "Mauretani-jo'\ je oblakai Egipt v zvezi s tem Kiučajevn to paartčilo » mu je pre-pričaii tamodnje obiaaU o pravi d- vAitbrr, ■ t ■§ WEST P01NTU WEST POINT. N. Y . 8 aprila -Ameriška v ja^ka akademija je r/ -postavljena resnim problcmon. Za-Vi^du manjka pitne vode in mm-dovolj prostora za vežbanjt\ Gener. major William R Krnit i je izjavil da bo treba mnogo popravil in 'zboljšanj, predno bo akademija odgovarjala svojemu namenu. Poslopje jc staro že stope t deset lot. začasnim speakerjem. Longv.ortli namerva preživeti svoje kratke p >- ■ parlamentom ter maršalom Pilsud čitnice v South Carol ni Odšel bo . skim. Take volitve lutj bi bde po-v Aikcn in pezneje v Charleston, štene t^r naj izražajo resnično nine- tednik Mosrirki. razpusti parla- ■ l'.xent ter ra.piše nov. če | GOVERNER RITCHIE BO noče ]K>slušati sedanjega parla- j menta, da se odloči vprašanje med . \ BALTIMORE. M d. 7 apriia. STAVKA NA CUB1 j voditeljem zaprle I 6 A NO KAJ, Kitaj.ka, ' Sem .so dspela por>člia ( bandit.i Kiukianc ' Kvangsi. kjer misijonarji. B aprtla . da ogro^«-v provinci t>o zbrani inozemski Po Yaaktse r(?ki je odi»lul neki ZOPET KANDIDIRAL 250-letniee tona mesta. Mrs. Lone.- j w poležal za zopet no nominacijo. To bo že njegov četrti termin. Governer je sicer objavil žc lanskega novembra, da bo zopet kandidiral. a ni tega tako odločno rekel kot sedaj. POSLEDICE CIGARETE HAVANA, Cuba, *> aprili Delavski voditelji nameravajo fine maja vprizoriti št raj k v vseh industrijah. na železnicah in vseh jav- [ ameriški kanonski čoln ter dobil nih uitiletah čeprav sta s^daj ra?.- jK,vcijp zavarovati misijonarje puščeni dve največji delavski • rt;a- ' nizaciji ter so njih voditelji delomr. i I* osrednjega dela Kitajske pn-v ječi. pričakujejo vendar pristaši j hajajo nadaljna porodila o divja-delavskcga gibanja, da l*xio vsi de- n>u kiUajskih bar. d i tov l?vci '.aistavkali na ta dnin Dvomi ------------- pa se » tem, da bi izdala vlada do Naročit« se na "Glaa Naroda" — voljenje za veliko parado ali največji slovenski dnevnik v /dru- večji sestanek. »enih drfavah. PREKINJENJE ODNOSAJEV MED FRANCIJO IN SOVJETI? PARIZ. Francija, 7. aprila. —• Vsled stalnih naporov, da zaneti j > vstajo v francoskih kolonijah, jc francoski kolonijalni inštitut sprejel resolucijo, s katero poziva vlado, naj prekine odnosa je s sovjetsko Rusijo. — Kolonijalni minister sam je priznal, da so boljševiki zanetili zadnjo vstajo v Yen zalivu v Indo-Idni, — se giasi v resoluciji. — Vse boljievlike organizacije zasledujejo cilj. da korumpirajo naše vojake ter pospešijo vstaje med njimi, na kratko, da povzročijo naš ekonomski pogin. Bedasto bi bilo izdajati bilijone za razvoj naših kolonij, če bi se jih sovjeti polastili. DENARNA NAKAZILA ZA VAfiE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA ZZ VBSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: ▼ Jugoslavijo v Italijo Dta " 10,00« 500 1000 2500 S 9.35 .. $18.50 I 45 00 « 91.00 tlSl.OO Ur 100 trn. 500 . 500 . loot ........... % 5.75 ...........t 11.30 .............S 16.80 ________ S 27.40 ___________ t 54.25 V Bayside, Long Island, je živela družina, ki je imela na stanovanju nekega Poljaka. Poljak je imel navado, da je zvečer v postelji kadil. Tudi pred par dnevi je prižgal cigareto — in zaspal. Najprej sc j? vnela odeja, kmalu nato je bila pa vsa hiša v plamenih. Sedem oseb je zgorelo. Razvaline hiše vidite na sliki. IZPLAČILA V DOLARJIH: Pristojbina raaia sedaj sa izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih drivoljujemo še boljše pogoje. Prt Tettklh nakazilih priporočamo, da se poprej z nami iporaaumete glede načina nakazila. Izplačila po pošti so redne izvršena ▼ dveh d« treh tednih* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABME UT1U U PRISTOJBINO Ik. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, ST. Y, Lil IIRO»«r NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 9. 193« "Glas Naroda" f^rmškto Mftot i? O umi il and PabUabad by IlOTKNIC PUBLISHING COMPANI (A Corporation) taalčmxt Lotda Benadlk. TU—ni i KM« of bttUM Of W Ulk Stn ■ of tba corporatioc and addreaatea of above officer«: wt, Bwih of MaahaUn. Na« York City. N. T -O L A ft NilODI" (▼alee af tka Peepic) Imvt id Every Day Except 6undk/c and Hobdajra. &• rele leto v«lj* Hat m Ameriko »fc—te trnom Za Near York aa celo leto---f7.00 2a pol Ista . ......................, Jj« tm pol leta ...... ..... fsnn Za inozemstvo aa celo leto_______J7.0C Za pol leta-----------------$3 50 eetrt let* ... ........................$IJ0 Subscription Yearly «6.00. AdrartiaamaBi on Agreement. "Ola* Naroc la" tsbaja vsaki dan irvzemSi nedelj la prasnikov. OopUt bre> podj tovoll poilljaU groau&o. d* ce c pica in oaabnocti fee ne priobčuieja Denar naj «e bla-po Money Order Pri spremembi kraja naročnikov, tam tudi prej*nje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. LARGEST SLOVENE DAILY ta «. B. A Smrtna nesreč* in vlom. Stari pregovor, da rudar nosi mrtvaško srajco, kadarkoli gre v ja-J mo. je, žal, zopet potrdila tragi č-, na nesreča, ki se je primerila v ; Aleksandrovem rovu v Zagorju i U^noblla je življenje 25-letnega pridnega in poštenega rudarja j Franceta Šinkovca, i Fant je nedavno prišel c* vojakov in Je bil sprejet v službo pri zagorskem rudniku. Zaposlen je bil i I gornjem horicontu pri premikanju h ur. lov v dvigalo in iz njega. Pou-J sodnem naključju pa se je fan: ; fcmotll in je pol snil prazni huni proti odprtini, odkosder prihajajo i iz jame napolnjene hunU. Šinko- i 1 vec je skušal hunt zadržati in je j bilo zanj usodno. Hunt je zgmiel ! j v globino 175 m, preko njega pa je j vrgla Šinkovca, ki je na dnu prepada obležal ves razmesarjen. Strašna nesreča je po vsej dolin* vzbu-! dila najgloblje sočustvovanje. V Medijt-Izlakah je b'l nedavno __i noč iz vrten drzen vlom. Prvotne ! govorice, da je bila izropana pošt-><» bliža kriza svojemu višku. Angleška vlada'na blagajna, niso osnovane, pač pa jaiihUj jMJHfči \ m<>. Hfl!so vlomilci vdrli v klet trgovke in %r. . " .... . , gcstilničarke Zajčeve, ki je obenem \ h«La bp mor* držati rok knznn m gltninti Uairdliiju,! odpravn« kako krši atijflcšk«' |x>*tave. < V bi mirno gknlala, bi s teiii sistematično {todpihova-la Ywtaio t« r dajala. npodhudi) kampanji za civilno nepokorščino. || S tem, da j** dala aivtirati jmr nje mu nir ne NARODA**, ti« W. ISta Street. New Tarfc. Cheftsn n. t. AJfOLESKA VLADA V ŠKRIPCIH V Indiji itiunuii pr«- a tamošnje pogodbene pošte Nabrali so si vina. j est vin m tobaka ter odnerli tudi 5ol, pomeuja vsako| privatno pridobivanje soli kršenje postav. Indijska vlaida ni dosedaj so nikogar kaznovala, ki je pridobival sol nepostavnim potom, če je imel sol za svojo lastno uporabo, to je, če je ni dal komu drugemu ožin una prodal. VT tem slučaju imamo nekaj s lir ne ga z našo suhaško zakonodajo, ki dovoljuje izdelovanje sadnih in grozdnill sokov za lastno domačo ujm)rabo, oziroma takih izdelovalcev kazensko ne zasleduje, Mahatma (»andhi si pa prizadeva izsiliti kazensko zasledovanje. Vsledtega je naročil, naj se tako pridobljeno sol na dražbi proda ter je pozval svoje prijatelje in pristaše indijske neodvisnosti, naj kupujejo in naj se poslužujejo le te Boli To bo pa. izzvalo krizo, katere angleška vlada ne bo mogla še naprej ignorirati. Angleška delavska vlada bo mogoče strmogkivljena, sv predno se lx> kriza razvila. Dosti I »olj še bi bilo za Mar-Donaldft, da prej <»lstopi, pmiuo začne reševati vprašanj'3 indijske neodvisnosti. Angleški konservativci so dobro vedeli, kaj so pt>čeli, ko so >e vedno skrbno izogibali v važnih vprašanjih konflikta % delavsko vlado. Konservativei raka jo trenutka, da bi si angleška de. lavska. vlada osmodHa prste ob Inpdiji in bi morala - brdiiieami'. ki jih izdaja mestni dt hodarstveni urad ?a vino. odpe-, liano iz založnih kleli v ljubljansko , ckclšeo ali drugam. Naiprrj si or-I cajii dnhodarstvenoga \jrada zalotili nekega Dalinatinca. ki je sku šal ep-/ iirttnm: ko črto v Moste iz-i veziti veijo množino * vode", odnos-j no vina. ki je bilo prav moi-n> zmešano x vodo Nadzorniku mestnega dohodarstvenega urada Fortic i I pa se je naposled posreeilo. d i ie rxlknl še druge malverzaeije s svo-bodniea,mi. Na občinski in oblastni trošarinski doklacli sta bila takrat skodr/vana občina za y3.925.34 Din in oblastni oibr;r zi Ifi.!71 55 P n. Državni tožite!) je naperil obtožbo proti takratnemu p>dpreglpd-niku finančne kontrole Al^lTijii Batlerju. rcjeoemu 22 junija 1834 v Ljubljani, zaradi zločinstvo zoper slui'(":cnc dolžnest in proti štirim soudeležencem: Špiri Laburi. 39. letnrmu gOKtilničarjn iz Šibeniki, km«tu 29-letnemu Lonardu Laburi Vrdm;:ta. posest n i kovem u sinu 21-Ir t nem Marjanu Laubri ter gostilničarju na Zaloški ce^ti 34-letnemu Krsti Zanincviču. Pr> pre«čitani cfctožniei je pričelo zasliševanje obtožencev, ki je trajalo dobri dve uri. — Alojzij Satler. ali sr » ulite krivega? Ali priznate, ~ je predsednik vprašal prvega obtoženca. — Res je. Priznani v^e. Težke rodbmskr razmere so me privedle do tega. Bil .sem v dolgovih iti nisem mogli zhajati. V nadaljnem je Satler do vseti p-drobne stih pojasnil manipulacije s svobclnieami. Ostali obtožnici so vsi odločno zanikali soudeležb; pri mm ^ulacijali in vsako ierivdo. Priča pod nadzornik finančne kontrole P Držaj je pojasnil, kako je bila ugotovljena celotna škoda. Satlerjeve manipulacije so bile dokaj preproste, dogodile so se pri financi še bolj zvite g:ljufije. Obteženi Zaninovič je po razkritju afere pred njim skesano vse priznal. se jokal in škodo poravnal. Obiojeni 50 biii: Alojzij Satler zaradi zlo^instva zoper službeno dofciost na 13 mesecev težke ječe ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti — pr^ti njemu se je upera-b'.l novi kazenski zakon, ker je milejši, proti ostalim obtožencem pa stari avstrijski zakon 'S 105' — Špiro Labura in Leonard Labura vsak na 4 mesece težke ječe. Marijan Labura na 2 meseca težke ječe, Marijan Labura na 2 meseca težke ječe in Krsta Zaninovič na 6 tednov te^ke ječe Branitclji o prijavili proti sodbi revi?.« jo. Krivo jr pričala Po3r*na is Šenčurja pri Krmi ju ima že sedem križev. Prevžitkarica le. In taki ljudje s,i zelo Mtni. za-dirlnvi in rrepirljivi Zaradi vžit-ka se je zarčcla pravdami s svojim zetom Francetom Vidmarjem. Lani 17. novembra jr njeno pobožn du'^» zasenčili zlobna mise*. Vložila je na državno tožilstvo v Ljubljani ovadbo proti Francot.11 Vidmarju zaradi težke telesne poškodbe V ovadbi je trdila, da te France Vidnvar nekega dne v novembru že let i 1928 ti v Si-tajevcu in pri Španu v Stangi. V grozilnih pismih navaja požigalec najprej požare v tukajšnji ok.U-j ci, ki so ljudem sc v živem spominu, nato pa naveže nanje svojo grožnjo: "Kar smo že naredili in požgali pa znamo še in vam obljubljamo, da bo kmalu v plamenih tudi vaš grunt". 1 Čudni so motivi, ki jih požigalec navaja. Litijska predilnica, last Mauthnerjevega predilniSkesa ken-1 cerna, zaposluje v svojem -bratu ; tudi prcbivalcc iz okoliških vasi. posestniške hčere in sinove. Ti pri-\ hajajo na delo predvsem pozimi, ko nimajo doma nujnega deia. Zaposlitev je tukajšnjemu kmetske -mu prebivalstvu zelo dobrodošla, raj jim nudi predilniška direkcija p„ eb:io utjcdncht v času, ko pr.d" za kmete delo na polju. Kmečki sinovi in hčere dobe v potrebi delavski dopust, da dovrše poljska dela za domačo potrebo. Vse lo ne-; nanega grozilca jezi. zato bahte-va v svojih pLsmih, da zapuste sinovi in hčere okoliških kmetov ta-!- j delo v predilnici in se drže .ivo-polj? ke^a dela. i T ge tov 1 j en o je, da so prejeli v zadnjem času grozilna pisma na slednji posestniki: Jože Koprivni-kar s Sirmanskcga hriba. Martin Koprivnikar. sosed njegov, nato še Habic. Verbajs. Perme, Jože Kukovica kakor tudi kmeta Arli in Nehal na Širman>kem hribu. Slično pLsmo je dobil nedavno tudi sin velepc.se>tnika iz Litije Ra-go Slane, nekateri delavci v si tur-jevškem rudniku in dninarji Sam-. ove žage v Zacradcu. Orožništvo jr uvedlo vsestransko preiskavo. Na podiagi zbranega ma-terijala -o osumili hudih groženj nekega 20-ktnega mladeniča iz Izvršili so uri niem lušno SAKSER STATE BANK 82 CORTI-\NDT STREET NEtV YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme, te stare in stanovitne domače banke. I Peter Zgaga | Dopisi. (iirard. Ohio. Pokvaril ji ie desni prstane«- tafcr, t Wtange. Izvršili so pri njem ( preiskavo in zaslišali so ede. ki fan- d'i c p stal negibljiv. Stara Polona je bila S. decern bra lani zaslišana pri okrajnem sodišču v Kranju. K-1 priča je lažno pričala in vztrajala pri svoji ovadbi. Tudi France Vidmar je bil zaslišan. Ta je odločno zanikal vsako krivdo ter navedel priče, ki so potrdile da si je Polona ž? poleti 1928 pri žetvi poškodovala s srpom prst. Nik di jo ni pretepal. Pač se je septembra 19li8 /glasil pri njej, da bi M zaradi vžitka poravnala. Takrat se le kregala, a dejanski se je ni lotil. Zdravnik dr. Fai-di^a pregledal Prlontn dozdevno poškodovani prst. in izključil, da bi bil pr^t s kakim udarcem pr>-škodova-n. Polon m a hči Ivana om: ž VcnKeri je nap-sled izpovedala, ka ko ji je n^ati pravila da se je l-^ta 1928 vzela in da je zato prst nekoliko pokvarjen. 25. marca dopoldne . c je na deželnem sodišču pred .sodnikmi-p i-jedineem vršila glavna razprava ]>roti stari Poloni. Polona ni prišla k razpravi. In v njeni odsotnosti je sodnik-pojedinee obsodil Polono zaradi krivega pričevanja ali p > novem zakenu 7,aradi prstopka zoper prave sedje na 1 mesec zapora pogojno za 2 leti. ta niso nič kaj laskavo ocenili. Po primerjanju njegove pisave z 10 k> je v pismih, seveda nekoliko po-tvorjena so napovedali osumljen en aretacijo in tia oddali v zapore litijskega sodišča. Prijeta fal/jfikatnrja. Med falziiikatorskimi aferami 20-^d otnih bonov smo omenili tudi tretjo, v kateri sta igrala glavno vlogo dva neznaneo, ki sta poslal.i v upravo ^Merkurja", nekega po-streščka pri "Slonu", a ;;ta pred njegovim povra t kom po-'segnila Ba-I la sta se detektivov, ki ,so prežah! i na nju Enemu izmed obeh pa ven-j dar žiliea ni dala miru in se je po-' zneje vrnil. Bil je res prijrt. in sicer v j-sebi brezposeln eg a Stanki Ob'aka iz Smlednika, nakar so are rali njegovega tovariša 46-letnega Franccta Hladr.ika iz Logatca. Cenjeno uredništvo! Čast mi ,^ sperečiti slovenski javn sti. da sem prejel expresno pismo od našega j priljubljenega umetnika opernega ! pevca g. Antona Šublja i7 Nemčije, iz mesta Berlina. Polen pisma mi je tudi poslal krasni proiram, ki !<»::-cgu 19 pesmi, ki jih je pel na sijajno uspelem koncertu 24. mar-i ea. Piše pa, da o b:li aoiavz. tako ' veliki, da je m u al še štiri pe smi 'dodati. Po aplavzih t>i.jili m ral več, in se je moral po še. t krat priti p- 't Ioni t. Pel je angleško-ameriškc pesmi, in je bila publika tako navdušena. da ni-so rustili z odra. Na koncertu so bili tudi jim«-.io-vanski in angleški poslanik kak« / tudi uradniki ameriškega poslani-av. Sani ameriški poslanik mu i pa pisal krasno pismo, in s^ oora-vičil. da se koncerta ne more udeležiti. Zatorej nas narod lahfc ■ ponosen na našega umetnika, ki ie jx>kazal prod tujo publiko, kaj zna. Piše mi, da se vidimo meseca maja ali junija. Kakor hitro se vrne nazaj med nas bo aranžiral koncerte. Zadnji teden sem se nahajal v neki tukajšnji bližnji naselbini, in so se rojaki zrazili, da ga gredo poslušat, pa če je v še tako oddaljeni naselbini koncert. Pole*.; tega si je pa še jako izvežbal je študiral v Milanu in sem siguren, da nas ~o zopet vse irjaral našo lepo pssmij . John Doli-ic. RAJSKA DOLINA Rajnka dolina v Californiji nn-zanima izza onega časa. ko sem prvič slišal o nji. Precejšnja družba Slovencev j: bila koncem prejšnjega stoletja za-j hrepenela po boljšem življenju in ' so se odpravili v nebesa na tem svetu — v Californijo. Vodil jih jo j duhovnik, ki je imed menda iwi-boljše cilje in namene, ter jim je ' hotel, razen v duhovnem, tudi v | spadarskem cziru pomagati j Predno so pa dospeli do -vojc ^ i cilja— do Rajske doline — je duhovnika vzela voda. Nobenega sledu ni bilo o njen Ker je imel pri sebi tudi vse listine in večino denarja ni ljudem kazalo drugega, kot da so -e obupani vrnili v svojo siroma.su t domačijo, v globoke jame in raztrgane bajte ter so do smrti prekii ntall us.do, ker jim ni uresničili lepih in nebeških -an). Spomin na Rajsko tlolmo ma mi^el na Coliforniio pa ni umrla v nas Vzhodnjakih. Zato skrbe dopisniki ki nat> mumijo s svojimi porodih. Predvsem rojak Simonicli in p i Matija P grele, ki je našel v Cali-rornji tisto, cesar mu vst n «ant sot.ske klinike ni. 1 mogle dati zdravje in zadovoljstvo. je prihnnnel k meni prašal. Torej !;,(•>. Kot vihra rejak in me da gremo? Kam? sa začudim. Sim v j^ovej in cilj. pi bova naprej govorila io tudi šla. če ni drugače. O ie odvrnil. nas i*o več. ^-aj nas b cela kompan*; i Ve Dr'Antcwn in jiol Rid^ewooda edpravlja na pot fie ti^to b! m«» p » bltkali m p »prešali. kar bo /a prvo stlo. potem p> gremo. V* Califor-nij * gremo. Če tren ne bo tic-ni'rja, p t pi podplatih, in k.» b mo l>oclplate '/brusili, magari |>o golih kclenili. Bomo že enkrat prišli V duhu .->cm si predstavil Kai-sko doluio dva1 retrw.:.t *»d mimo svojo pol. i p^mlk in je moral imeti tudi na že-mo prme Oi črno kavo, je znova leanicl posebne vagone, pi telefon Amanullah je copet; Bivši kralj je pa tudi sicer verzi-aiušaUco m za*.licai: "Da, j nua v trgovakih poslih. Med dru&im Is ene najeie«pHnt«iej*th paurišklh re -»tavmrjp Bi vsi kralj Amanuilah je amtrl m kraljico in prijatelji prt o- bedu Ae predrto so prinesli niha. je zaprl telefon. uJUaii je dvLenil In zaklieal: "Da, kupite»" • je smeje o-in H povedal, t» slutil težke tisoča-je naročil wrojemu čim teč obedom srn mu je posrečilo odnesti v iz-gnaitstrvo okroc 3 miiijane. Zavest, da bo lahko dobro živel tudi v izgnanstvo, ga tolaži in bodri tako, da ne več na svojo domovi- no, katero je hotel modernizira«. Velikonočni praznik, se bližajo. .. GOTOVO se boste tudi to leto spomnili svo. jih dragih v stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni amo popolnqma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpo. more nujni potrebi, in veselje obdarovancev se podvoji, ako dospe denar pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošta naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. PREVELIKA rOŽKEŠNOST VAM PREZGODNA STAROST Kri deluje na dva načina. Zbira jz notranjih sten želodca in erev i ostanke-jedilnih snovi in jih odn?-, ša potem po vsem životu. J? tudi edvodnik. Odnaii? proč tudi izrab- i lieni materjal iz životneija mekani-j zrna. Če je kri preobložena z jedjo | nemore odnašati ostankov, tedaj mašinerija postane pokvarjena in ustroj bolan. TRINERJEVO GRENKO VINO pomaga vaši krvi odnašati ostanke, pomaga prebavi in oiača ves sistem. Je najboljša tonika za spomladanske mesece. V vseh lekarnah. Vzorec dobite, od Jos. Triner Co.. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago. 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 72 Ime .......................................................... Ulica......................................................... Mesto, država ..................................... RUSTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaš« članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE I ■hhhhh glas. ker j je suženjstvo, ne pa svoboda. Naprej, naprej, v solnčno Calif orni i >! Tako se je bil možak navdušil, (i i so kar slino letele okoli njega Pozneje mi je povedal, da od žeje. Previdno .-eni mu pojasnil, da ie California daleč, daleč, in d;i " ne sme človek kar takole na fila-fale podajati na p-jt. O. Marička! — je vzkliknil kai te res ni nič v hlačah, da sc braniš? Olrajt. pa v New Yorku o-stani iii tisto žlampaj s čimer > Italijani sode pcplaknili. Mi. kar nas je. mi pa gremo v California. Nič več v Upstate, nič več v Fly Creek in v Wocester, naravnost v Californijo. Še nekaj najbolj zelenih farmerjev iz okolice Cooper -towna se nam bi> pridružilo. — N \ .samo. da iaj farmarji sem se razveselil — magari. oe še tako zeleni, samo da so farmer-ji. Takoj vam bo lažje. Sama -lam-nikarija bi se v californijskem pfKi ■ nebju prav posebno ne obnesla. — O. Marička! — jc zopet zaklal — kdo pa bo. če slamnikarii ne Farmer je b~mo dali koj prvi dan na dijeto. Kajti nekateri imajo fr-damana grla. Torej qreš? — Ne vem. — sem se obotavljal. — O, kar pojdi. Se ti ni treba nič bati. saj imamo patent seboj. — Kakšen patent? — sens se začudil. — O. Maricka! O. Lavdon! Kaj ne bereš cajteng? — me je nuhrulil. — Včasi že pročitam kako stvar — sem odvrnil skromno in resnično. — No. ali nisi čital Po^orelčevega djpisa iz Californije? — Ja. Pa kaj? — Da na leto enemu samemu slovenskemu vinogradniku izhlapi tristo galon dvajset let stare pijače? Zato smo pa napravili patent, da ga ne bo niti kapljica več izhlapel-in zato se odpravljamo v Californijo. Samo enkrat me je se dregnil pod rebra— pa niti tega ni bilo treba — v meni je že dozorel sklep, da se -odpravim pr:ti Calif orni j., proti St. Heleni. Upam. da nam bo sreča mila Pa naj bi nam bila še tako nemila. na nekaj laliko p rise tem: v vodi ne bo nihče izmed nas utonil, kot 4S NEW YORK. WEDNESDAY. APRIL 9. 1931 NOVA PANOGA ZDRAVNIŠKE VEDE The LARGEST SLOVENS CAJLT 4a O. 8* A. Generalni ravnatelj dež, aavoc'a} valnic za vzgojo otrok in dobrih UžilP DIMOV Bil ie tipičen profesor draželjen, raartreten zaglobiim v svojo /nanosi Nihče bi *i ga ne mugei predstavljati uloKi človeku, ki ol uganjal z mrzlo preračunljivostjo okrutno igro z ženskimi srci. In vendar ga je prikazalo to. kar je nekoč pripovedoval o sebi. v taksni ali v»aj približno takšni luči. "Bil snn mlad privatni docent m sem Miijirit o znanstvenih uspehih, o sttUci. ki so mi jo bili napol ob^ ljubili in samo cb sebi umevno, da me nwo navdajale nobene ~ oprostite — erotične misli ..** Ta It* jc pričel nekega dne t.t l.ubi, ytari duhovnik znanosti, ko • wmi ž njim, oo saeaiemci dobrega vina "Ne brez truda se mi j" vcarecilo. da sem priključil n?kl astronomski odpravi, ki je nameravata na otok Borneo, da bi proučevala popolni solnčni mrk Zdelo «e mi je. da sem naisreč-nf j»i med zemliani Potovanje se je uvr.silrj dobro, če .zvzamem mor-ako bolrzen. ka me je mučila šr»-st dni. solnčni mrk }e bil čudovit, in-struntemi so delovali točno kar p vi kakšni paradi in imel! smo boga»o etev na pol m rnano-li. Bila mi je' nalo^n. da prrdelam važen del o-pa'ovauj in da prgiščem s .sila za- BKO astronom ■ manstv^nc Trt trdu*- pDSiieJf .srni bil ze doma, nate! (»m si opremljeno nobo ni mi sc ?pravil 7 viismo na odgo-vKnn naittružje osredotočenje zahteva toče delo A ze prvi dan sem spoaitai. da ni bilo misliti na resno zbranost. Za steno — ki je bila zelo tanka in je imela poleg t,ena vedno /*prta vrata v sredi se je 03I t-sii svetel, mi*d žensk: glas in ni več utihnil Preje bi »e mi ne zdelo nikoli mogoče. da jc kai takšni., neu.notiuh glasov. Brerdvomno ie bilo v sobi moje sosede še neko ii-vo bitje, 9 ja/ nisem slišal doljo ničesar drugega razen nepretrganega ženskega amogovora In -1110 »eni pa tja razločil posa- raeauic kratke opazke nekega mo-.• stega, sicer pa zelo neprijetnega Potem pa se je bil izlil z obnovljeno mo&jo cel tok besedi, cel hud'Hirntk stavkov. Moi Bogi O eeni ni vs* govorila! O gledališču, o ženskih pravicah, o politiki, o navili lokovicah, samnambulizmu. r.bolo u kratkih krilih, dolgih tre-palnicah m o življenju v onotttra- Btevilke in formule so mi plesale pred očmi Delal »eni napake druK-i j,» tfftugc po .kusal sem od kraja. ->e spet zmotil, računal xno-va. poaitttel neusahljivi vrelec besed. izgubita] mu in se končno pre-pru al. da je ve« moj trud zaman Obupno .sem od vrgel svinčnik i.i zapadel v stanje od reven eie groze. Se le pozneje sem se zbral, ko je »a- j mofevor za stene hipoma prenehal Truden m zbit sem poskusil, da se bi vrnil k svojemu delu, a sem le počasi napredoval Druge- PROFESORJEV GREH «a dne se je začelo že za rana isto. Moja soseda se je izkazala za načelno ljubiteljico cepenja doma. Cul sem, kako je nekdo vstopil po slaru sodoč. je bil sedaj drugi— in nie glas jc zvenel. T: obiski »o b.ii čisto nedolžnega značaia. zame pa ki me je žejalo miru. 30 bili naravnost smrtonosni. Govore-nje za steno se ni spreminjalo in je bilo brezkončno. Kratek odmor popoldne. ki je pomenil za mojo dušo pravi balzam, so zvečer prekini'e z obnovljeno silo nepretrgane tera-de. Isto nasledn+c dne. naslednjega večera Bil sem pobit, raztreiče i uničen. Spoznal sem prav dobro, da sem izgubljen, če ona tam ne umolkne, če takoj in dokončno ne umolkne. Moje delo ne bo nikoli končano, moja kariera bo odpravljena za j vselej, cbijubljena ftolica se bo raz. blinila v prazen privid. Kaj bi storil? Da zamenjam stanovanje? — Za to mi jc manjkalo časa in siie. Delo si je mudfo. najel sem za daljši čas. vse to. ni bil oenosta/-110. A kako bi dosegel, da bi soseda t prenehala govoriti? Stal sem pred j naiteiavne's.m. naj kočij i ve j š i m 1 problemom težko preizkušenega! človeštva: kako bi spravil govorečo! žensko v molk ? Od tistih časov j sem, k;> je Ksantipa brezobrambn;-mu Sokratu zaprcnjala življenje s Eve jo klepeta vostjo, do ženskih po-i slank v angleški zbornici naših dni J se trudi m^ški 'svet zaman, da bi lo nalogo rešil in — se mora vdati Jaz pa sem uvidcl. da gre zt vse moje življenje, da moram vsej postaviti ne eno karto, in nena-> vaden sklep je dozorel v mo)i no- j tranjosii. Izgubil ne bi ničesar in | nisem imel časa. da bi razmišljal. Prezal sem nanjo na hodniku in sem zagledal visoko, vitko, na zu- 1 naj cisto nenevarno dekle Ne da bi odvrnil od nje svojih oči — ki j sem jim skusal dati poben blesk; — sem stopil k njej in sem jI dc-' jal s prepričevalnim, malo drhte-1 čim glasom: "Ljubim vas. Ljubil! vas. bom do konca svojih dni. Premislite to čisto sami in v polnem miru' Pomislite o "ebi samo.... o j svojem življenju.. . Pomislite!'' Odstranil sem se.^Čul sem. kako! je stopala počasi po svoji sobi. ka- ' ko je sedla in po vsej priliki začela 1 premišljevati. Nekdo jo je hotel posetiU. a ga je odvrniia Tako je ' ostalo tudi naslednjega dne in na- 1 daljnjega in zopet nadaljnega Mo-ja soseda je umolknila. Premišlja- i vala je. Premišljevalo j«, popolno-ma premagana od mojega drzneta knockouta. in se ni mogla zbrafi Jaz pa sem delal. Blagodejen mir me je obdal Številke so se kopičile na številke, v premih črtah s.v se uvrščali logaritmi drug za dru- R.1D BI lZY£OLL za naslov JOH$ PAVLIN, ki je bil pred leti nekje, v Mehiki. Pix>sim cenjene rojake, ce kuo kaj ve o njem, da mi sporoči ah naj se pa sam oglasi. — Martin Hudokhn. Box 44, Creigh ton Mine« Ont.. Canada. <2* 8«tSt za umobolne v Pragi. dr. Matej Brandejs je priobčil v Narodnih Listyh • pod naslovom "U išcvna, hijena" zaninaiv članek, v katere a i pravi: t Socialna medicina, ki je oživela zanimanje za socialno šibke, n-e-gim, z železno kfiiko so dvigali! srečne in trpeče ljudi ter je rešila zakoni svetovne zgradbe na be!i ! v nekaterih strokah svojo nalogo s površini papirja. Bilo mi jc cud',- Presenetljivim u5pehoin. je dolgo vito pn duši Bil sem v svojem eie-1 zanemarjala druge kategorije ne-mentu. Slaba vest? Sram? Kes racii srečnežev, posebne duševno bolne moje frivolne. zahbrtne igre z nič ! m pohabljene. Morda zato. ker ;e hudega slutečim dekhejim srcem? ; Problem težak, morda pa tudi zaprisegam. da nisem čutil nič po--to- ker veljala skrb za duševne dobnega. Bil sem pri svojem delu v zdravniških krogih dolgo za v neke vrste zamaknjenosti, moja nehvaležno in skoro brezu^o. Med naloga me :e prevzela, najmanjši očitki vesti mi niso motili vsioke-ga poleta misli, nezadržanega ra :-maha mojega znanstvenega nav-dihnenja " "A ljubi prijatelj!" je prekinil eden izmed nas profesorja. "Kaj govorte *u o vesti, o zahrbtnosti. o prevaranih ženskih srcih? V tisto dekle ste se preprosto zaljubili in ste ji to odkrito in pošteno priznali. To je vse." Profesor je pogledal preko svojih očal sobesednika kar prestrašeno in ie menil zamišljeno raziogi za propagiranje socialn -zdravstvenih teženj se navaja navadno tudi gospodarski moment, češ. da narod kot celot i mnogo pridobi. če podpiramo slabotne po-edince in izpremkijamo v koristne člane človečke družbe ljudi, ki so ji bili po svoji naravi al: pa po nesrečnem naključju samo v breme. Duševno bolni so pa veljali do novejšega časa za izgubljene in skru zaive se je zdela vsem prizadevanje brez izgledov na uspeh. Samo stroške za umoboinice je družba razumela, ker je videla v njih pri- Čudno! Moja žena misli prav isto t mcrno zavetišče, v katerem so za-... " — -Vaša žena? Kakšen opra- Prti družbi nevarni umobolni. S vek ima vaša žena s tem? —"Nu." tcm smatrala vprašanje skrbi za je odvrnil profesor v zadregi: "Ona duševno bolne ea rešeno. jc vendar moja tedanja soseda. Kot ^^^ ■ . .. ... 4 J J Toda to je bila velika zmota, ki spodoben človek in akademik sem RC pa da pojasniti , jasnim ra- moral vendar svoj greh popraviti vojem psihijatrije kj fe daleč ZJ. s poroko.. ostala za razvojem drugih zdrav- niških ved. Znano jc. da je bilo I 18. stoletje še doba trpljenja i-a duševno bolne. Takratno liaziranjc i je bilo tako. da se je zdel prosvit-i lien: pariški zdravnik Filip Pinel. ki je prvi snel tem nesrečnežem okove, za pravega junaka onim. ki so sa razumeli tako. kakor pozneje ' plemenita Američanka Dorthy D <. hčerka zdravnika, katere prizade-| vanju se jc imela takratna Amerika zahvaliti, da je dobila nad 1>0 zavodov za umobolne. Dorothy D;x je toliko časa posredovala v senatu, da je dosegla svoj cilj. AVTOMOBILSKA CESTA NA VELIKI KLEK Letos začno sraditi avtomobilsk > cesto na Veliki Kick izjavi dr. Angella tisočem nesrečnežev veselje do dela ::: vero v življenje. Rezultati v nekaterih smereh niso odgovarjali ni-dam. toda v mnogih drugih sniereii so daleč presegali vsako pričakovanje. Na pobudo ameriškega narodnega odbora za duševno higi-jeno so dobile skoro -^e kulturne države titanove z enakimi cilji Nekatere so nehale delovati, ker nimajo delovnih moči in sredstev, mr jge pa uspešno delujejo, tako n. pr. kanadska, francoska in nemška. Razvoj pokreta je presenetljiv. Ko je ustanavljal Beers pred 20 leti v New Havenu društvo za duševno higijeno. je bilo zbranih v privatnem stanovanju 14 udeležencev. Proslave 20-letnice društva se je pa udeležilo 600 psihi-jatrov. psihologov, zdravnikov, pedagovev. pravnikov ih sociologov. Pokret. ki je bil pred 20 leti brez gmotnih sredstev, ima seda; na razpolago milijonske fonde. Narodni odbori za duševno higijeno, ki vodijo doslej ta pokret. prehajajo k drugi etapi svojega delovanja. namreč k sklicanju prvega svetovnega kongresa za duševno higijeno, na katerem bo ustanovljen mednarodni odbor za duševno higijeno. Kcngres, katerega častni predsednik bo prezident Hoover, se *bo vršil letos od 5. do 10. maja v Washhitgcnu. Po vsem sveti1 razposlal pripravljalni odbor vpra-šalne pole, da dobi točno sliko sedanjega stanja duševne higijene in da bo lahko kongres na podlaei tega materijaia sklepal o nadaljevanju dela. katerega organizacija je edinstvena. Široko je polje, kjer duševne bolezni in hibe ogrožajo mirno delo, uničujejo rodbine, kale odraslim in otrokom veselje do življenja ter vodijo v bedo. zločine in samomore. In v vseh teh smereh pomaga, rešuje, vzpodouja in tolaži pokret za duševno higijene. Dr. White je dejal nedavno: —-Duševna higijena je storila toliko dobrega in ima v svojem programu toliko vzvišenega, da po pravici pričakuje podpore in nasvetov vseh. ki delujejo v sorodnih strokah, pa tud: spoštovanja in zanimanja vseh ljudi. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI - . — _ i FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—J ugasla* Bureau Kisla prst. krajih po stari "rimski" cesti, po-i prizadevanje ie redko prekorači velikem loku štadij poskusov. Pa tudi družba tem bi pa zavila v proti severu, dosegla v višini 2400 metrov Nassfeld in se približala Fuschertoerlu. Od tod sta projektirani dve v arijami, ena čez Ficli-huebel <2416 m * do Glockerhausa, druga pa od Fuscher Toerla jugo- kot taka se je zadnja leta zganila in začela posvečati umobolnim ono skrb in pozornost, ki jo v polni meri zaslužijo. Na svetu je zdaj vse polno dobrodelnih društev, ki skr-be po svojih najboljših močeh za umobolne. toda njiho%'o pri*adeva- zapadno ob robu ledenikov Erenn-kogla in Spilmana do izvira Fu- nje večinoma ne doseže zaželjene- scher Ache. Blizu tega izvira j projektiran 3 km dolg predor pod i Spiimannovim ledenikom. Če se uresniči ta načrt, dobi Avstrija novo alpsko avtomobilsko cesto, ki bo velikega pomena za tuiski promet, kajti vodila bo po najlepšem delu avstrijskih Centralnih Alp, odkoder je krasen razgled v doline. Cesto bodo morali seveda graditi več let. mnwKMPiCE MaliOgl BREZPLAČNI PO 13K. BOARD Or EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški in hočftjo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila ▼ ljudski šoli šiv. O, East 41. cesta v petek zjutraj od 1«. do lž- soba štv. 3CS, ali pa v liondeljek in sredo ob S. do S^ šote 41* VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE ICdor jih Koče zdaj naročiti za leto 1931 , naj nam pošlje $1 in dobil bo knjige po poŠti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda* ga uspeha, ker je navadno premalo zanimanja za to človekoljubno deli. ali pa premalo gmotnih sredstev. Za veliko delo ne zadostuje dobra volja poedincev, temveč je potrebna dobra organizacja. Pred 20 leti je nastal v Anieriki močan pokret za duševno higijeno. ki se je razširil po Zedinjenih državah in kmalu tudi po vsem svetu in je zdaj od leta do leta močnejši. Pobudo za ta pokret je dal mladi Američan Clifford W. Beers, hi je' bil sam duševno bolan in je preživel tri leta v umobolnici. Svojo bridko usodo je opisal v knjigi, katero je porabil pozneje za propagando pokreta. ki naj bi olajšal usodo duševno bolnih po umobolnicah in izven njih. Posrečilo se mu je vzbuditi zanimanje najslavnejših učenjakov, ki so se zavzeli za duševno bolne in za mladoletne zločince. Beersov pokret ima namen preprečiti duševne bolezni in varovati duševno zdravje ljudi. To ni več. samo skrb za duševno bolne, temveč za vse. ki so po ustroju svoje duševnosti taki. da bi ne mogli biti srečni in koristni člani človeške družbe, če bi jim nihče ne priskočil na pomoč. Svoj vzvišeni cilj hoče duševna higijena doseči deloma s proučevanjem vzrokov duševnih bolezni, deloma z ustanavljanjem posveto- TEZKOCE Z MODERNO ZNANOSTJO i Francoska poštna uprava nima ; sreče s svojimi znamkami. Pred . nekoliko leti so umetniki vstali proti znani "seljakinji". ki je bila <>-vekovečena na znamkah, kasneje so obsodili m raztrgali znamko z devico Orleansko, češ. da je sli ca zmazek in ni vredna predstavljati francoske narodne junakinje, zdaj pa odklonili novo znamko v korist socialnemu zavarovanju. Znamka predstavlja slavnega angela s severne strani reimsk? katedrale. ki so ga uničili Nemci 1. 1914. Ta umetnina se je imenovala ■'usmev Rebusa" in pošta jo je hotela ovekovečiti na svojih znamkah. To pot pa se niso uprli umetniki, marveč občinstvo in "Društvo prijateljev reimske katedrale" je naslovilo poštnemu ministrstvu plameneč protest, češ, da slika nima niti najmanjše sličnosti z uničenim angelom. Mnogo farmarjev i>e;c rdečo deteljo 4red clover? in medeno delijo * sweet clover« vsako leto ni svoji zemlji, ki pa £ prekisla. da bi detelja na nj: usp- .a To stane farmarja predrago. To pravi metati proč dolarje za semena in mnogo truda zaman. Ako bi se zapravljeni denar vporabiii za nakup apna. mnogo farmarjev bi lahko poapnili vse svojo kislo zemljo. Vsak farmar zlahka p .-:zkuca pr.-;. dali potrebuje apna z« uspešno rast detelje. Vse prst: ne po:rebu.je;o ..pn \. Farmarja, ki aphljo zemljo br : poizkusa, ravnajo na slepo. Kaj je kislosti prMi? Potraia deteljnih semen je dostikrat posledica t > ! v.: da farmsr ne razume, kaj le pravzaprav kislost pr.-ti V praktične .svrhe 111 j zadostuje, da povemo, da "kisla" prsi ia?id soil > je ona, ki ne vsebuje zado:ti apna za rast naših običajnih stročnic t potrebuje apna? Seveda je mogoče jireizkusiti pr;t s tem. da se poseje medena detelja. Dobra ali slaba ra.st bo taka j dokazala, da je prst sladka ali kis-3*a. kajti medena detelja redkoma raste na kisli prsti. Ali tak preizkus stane preveč seveda. Za srečo pa imamo jako bolj enostaven in cen način, da najdemo, dali je prst kisla ali ne in doslediU dali potrebuH' apna ali ne Ta pr -iskus se imenuje "Comber te t" ali "potassium thiocyanate te.it". Snov. ki sc- rabi za ta preiskus raztopina omenjene snovi v alkoholu. Štiriodstotna raztopina potas- sium thiocyiuiuta v alkoholu zadostuje Preizkusa s« prst na ta način, da se košček prsti postavi v .'.okleni* > ali skledico m nahje maio te r;>. topnine Na to treba dobro -tresti, da s t* v»e pomeša. Akj raztopina o-stane brezbarvna, pomen a, da je pr:-.t ""sladka z drugimi besedami, da ne potrebuje apna. Ako raztopina postane rdeča, pomenja. u.* je pr.-*. ki*i* Cim b rdi ea po-'a-ne raztopina, tem boij k: -.a • pr.*t CANDHIJEVA NAMESTNICA Naveličali smo sc . d«-:r. micnlh žensk, cijih čudno početje slika>»> neštevilni lranec%?rt romani- ir> imtTlškl ftlmi. Zd. b ■Ji- BARVA AVTOMOBILOV IN MODA Itahjansko avtomobilsko podjetje Fiat je statistično ugotovilo, rta je okus kupovalcev za barvo vozil zelo podvržen modnim kapricam. Tako je bila predlansko leto v modi zelena barva fna 1000 avtomobilov so prodali 500 zelenih t. potem so sledili modri avtomobili <250 na 1000», sivi in drugi temnobarvni. Lani je prednjačila modra barva, dočim se je zelena ljudem zelo zamerila (prodali niso niti 100 zelenih vozil na 1000', letos pa je rumena na prvem mestu. Brez sledu je izginila. Na Jožefovo je prišla v Maribor 32-letna viničarjeva žena Elizabeta Talij a nova iz Ložan. Dopoldne je ; na Glavnem trgu nakupovala, potem pa je odšla v stolnico. Od ta- j krat je izginila vsaka sled za njo Vsa poizvedovanja policije in nje- I nih svojcev so ostala doslej brez- i uspešna. liko oddahnili, ker ^krbiio za spre* rnemb-) Angležinje. V ser. .ukor moramo revidirati naenein \ncto poslušala učitelja. Novinar jo :<• znal. To ie bila Maude Slytle edina hči Sir J'hna Slydea. nekdanjega poveljnika britske nicrnan-ee v Indijskem oceanu, ki je od o-četa podedoval peers ko ča t in naslov, gradove na Angleškem tri- ve -liko imanje. Pred leti jc živel 1 Mis Maude kakor v?e mlad" Angležinji* v visokih krogih eitaia je uganjahi sp rt in veliko 1 .'-\ala A n^koe je v Parizu kupila Rclland vo knjigo o indijskem preroku. C:t »la j(» je v.-,o noč ne da bi zatimla ( ■'. in drugega dne u- pi- >i • v Indijo pismo. Prosila je Gandhija. naj jo .sjirejme ko* učenko :n ii r. roden" rcsnicc. Gancihi je pristal na to prošnjo. Še leto dni j ■ -tudirala Miss Slyde v Evropi indijski jenk. zgodovino in šege. Nato je odrinili v Bombay in postala Indijka Mira Bcj. Rekla je novinarju, ki jo nagovoril: ' Nobena m .e me n« !>*•• prisilila, da bi zapustila Iiulijo. Buddha me je pripeljal h G lian di ju m mu bom služila do svoje .nrti. Pomanjkanje se mi /.di razkošje in trpljenje je vir moje sreče". Ko jc odrinil Gandhi iz Ashrama VixuU je. da bj *e hujše za njo. če bo izvedela Nana, da li io I saryk ob koliko brzojav-, da je popila vsak dan 40 skodelic je pcdar;l stari prižigalee luči. ttarre je bil vedno slabo rsutpoAožen napram ženski. kajti vi-«iel je. kako je pretepla malo deklico radi razlitega mleka ter jo močno oamerjal raj.se molčala. I^'^ruhnila pa je v solze. daj nam večerjo ter pusti deklico rekel J.mmy, • nih in pismenih čestitk je moral! kave. t prečitati in kako naporne dni je] S tem je rečeno, da zmernost preživel poleg običajnih predsed- j vedno edina pot do visoke starosti niških poslov Večina ljudi bi ra-j in da nimajo prav oni. ki trdijo da da preprečila naravni vpliv let jli so dosegli visoko starost zato. pa starost vsaj nekoliko odgodili,! so se izogibali alkohola in nikotina. toda malokomu je. dano preživljati jesen življenja pri polnih fizičnih in duševnih močeh. Moderne pom'ajevalne metode L'.udje, ki ostanejo dolgo irladeni-ško Čili in zdravi, so pač redke in sr"čne izjeme. Pravila v tem pogledu ni in tudi zanesljive pomiaje-slone na transfuziji mlade krvi v valne metode zaenkrat še nimamo obrabljeni organizem. S tem je zopet enkrat dokazano, da so imeli naši predniki d^bre ideje, sarr.j njihove metode so bile včasi na-j perira več z velikimi dozami. Ne-| bilom. kaj kapljic seruma napravi v or- ;---* ganizmu revolucijo in nekaj ka- SEZNAM ARAN2IRANIII Vsled Ick Pojdi, pri miru? * Nana se je godrnjaje p. korila Ko je bila večerui končana, je pričel igrati pred hišo lajnar. Mo-Aki so »topili .da e pridružijo množini, ki je opazovala kretnje opice, plešoče ob igranju godbe Tudi Jerica je odhitela k oknu. 1 VzradoMena nad kretnjami živalice, je zrla na moža in cpico, dokler nista oba izginila Medtem pa je popolnoma pozabila na svojo mačieo. ki se je izmuznila iz rok KkočUa na mizo ter pričela jesti ostanke večerje. Lajnar ni pe izginil popolnoma iz vidika, k> je Jerica zapazila prižigale* luči, ki je prihaja! po ulici navzgor. Sklenila sa e opazovati kako bo prižgal luči. a nenkrat jo je zmotil Jezni krik Na ne. ki jr strgala njeno mačko s mize. Jerica je ifcočila na stol, da resi žival ter ujela Nano za roko. Sled rja jo je pehnila nazaj ter vrgla mačko v kot. Jerica Je slišala nenaden pljusk ter bedno mijavkanje. Nana jc vrgla ubogo fivalieo v veliko posodo vrele vode. Ub ga žival m? je zvila še parkrat ter nato poginila v strašnih mukah. i Jerica se je grozno jazkačiJa. Brrz obotavljanja je dvignila velik k<*K lesa ter pa vrgla Nani v obrat. Kit ji je pričela vreti iz radie Nana pa je komaj občutila udarec, tako strašno je bila jezna na otroka Skočila je proti nji, jo zagrabila za ramena, odprla hišna vrata ter jo vrgla ven. Nikdar ne prestopi več moje,?a praga! Ti grda stvar! Tako je rekla , da je lahko opravil njer: obraz proti svojemu ter jo vprašal, kaj je i, njo. Jerica pa je mogla le vzdihniti ter reči: — Moja uboga inačica! g||-Ka;. niacka. katero sem ti dal? Ali si jo izgubila? Ne jokaj! -Nisem je izgubila, — se je jokala Jerica še hujše in True se je fconecno »bal še za otroka Napravi! je vse mogoče, da jo potolaži ter ji rekel, da se bo pre hladila na mrzlem zraku in da mora iti v hišo. Ne pusti me noter, tudi če bi hotela, — je rekla Jerica. — Kdo te ne pusti noter? Tvoja mati? — Ne: Nana Grant. Ig' S \MfM — Kdo je Nana Grant? — Ona strašno, zlobna ženska, ki je utopila mačico v vreli vodi — Kje pa je tvoja mati? - Nimam je. - Čegava si toraj, uboga stvarica? Nikogar. Nikjer nimam nobenega opravka! S kom živiš? Kdo skrbi zate? Živela sem pri Nani Grantovi. Jaz jo sovražim, Vrgla sem vanjo poleno ter »hm. da bi Jo ubila! Tiho tiho Pojdi in govori ž njo! True Jo je potegnil k vrat;m jo »kušal poriniti noter. Ona pa se j ic upirala tako odlo« no da jo je pustil zunaj ter odšel sam v sobo rože' Ne zadostuie toreJ enkratno! kjer 4 je Nana t b verovala glavo. Povedal ji je. da boljše ce pokliče j cepljenje' treba ga je vsaka tri ! deklico takoj noter, ker bi zunaj lahko zmrznila. , i leta obnoviti. Najbolje pa je črpa-| Ona ni moj otrok. — je rekla Nana. — To je najbolj hudobno j tl mladost 12 lastnih sredstev. Ti-1 Nesrečen padcc z motocikla. 23. marca se je pripetila prer pačne. Papežu Inocenciju VIII. ^o podali leta 1492. toplo kri treh mla- vasJ° v D M v PolJu h,J'ša nesre-deniče-v, ki so tej operaciji podlog- ča Železostrugar 25-letni Etbin li, toda papež s tem ni postal niti Flnk se v"2-1 skozi vas z za en dan mlajši. Če bi se bila n'e- ' ciklom, moral pa je zaradi neke o govemu židovskemu zdravniku po- vire nenadoma motor silovito za-mlajevalna operacija posrečila, bi vreU Po-slcdica tega je bil močan bila imela katoliška cerkev tri mu- sunek, na kateaega s? je Fink pre-čenike ali celo tri svetnike več. Sto mal° P"P"aviI. Vozač je zaradi telet pozneje je ^poskusila to metodo S*1 odlctci z motocikla. pad-.'l n.» ogrsko grofica* Bathory. ki je p.i glavo in obležal na tleh s hudimi šla še mnogo dalje. Dala se je P ^kodbami na plavi, dobil pa je MARYLAND namreč poškropiti s toplo krvjo G50 tudi notranje poškodbe. Poškotio- Steyer, J. Cerne. mladih deklet. Toda tudi to ni po- vanca so prepeljali v splošno bo!- Kitzmiller, Fr. Vodoplvec magalo. Moderna medicina ne c- j nišnico z nekim privatnim avtomo- m;chioan CALIFORNIA Font ana, A. Hochevar Sao Francisco. Jacob Laushlp COLORADO Denver, J. bchutte Pueblo, Peter Culig. Joiin Clerir. -*rank Janesh, A. Saftlč. Salida. Louis Costello. Walsenburg, M. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banicn ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago. Jusepn Biish, J Bevih *Irs. F. Laurich. Andrew Spillar. Cicero. J. Fabian. Joliet, A. Anzelc. Mary Bamfrtcl r. Zaletel. JoseDh Hrovat. La Salle, J. Spelieh Mascoutah, Frank Augustin North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barborlcn Summit, J. Horvath. Waukegan. »rank Petkovšek M lože Zelene. CANSAS Glrard. Agnes Močnik. Kansas City. Frank fcagar. (Cretan je Pamikov — Skipping News — 11. aprila: I'uili, Havre lloBVpric, CherlM.urK IVlin: ..itK. llauttbuii 16. A>4llll.lll! t, < '»i« (»-Mir* IVt-sid'-nl U^raniK, Ch«rkMii(« <.i Ch»rlAirf. iiHtiiiiuii lini T. NjI'-iIi. 23 aprila: !U»rpnit»tria, ChrrUmii 11 h mirni K «"h«; IxxirB lljiniiifi« >n»n 2«. aprila: lier'in, UutiluKiw aui ll^r. IIr» mu 29 aprila: Mh |fsl i< . < "li*>rl»-i 11 jr Ktir ii.i C'h^rli'iiir«r (IrMiton Sl-itfinl^in H»itj!i»({i.# stir Mu, Kot tp!ourf, Ani»»r^»i aprila: M;rm»'t'>rilt». Clirrl>uui | Saiurnia, Tr«t KON- bičnih centimetrov krvi. vzete u J CKRTOV. dekličine roke brez najmanjših bo- --- lečin. stori več nego polna skleda 12. aprila: Herminie, Pa. krvi, s katero se je škropila grofi- : 20. aprila: Cleveland, O.— Collin- ca Bathory. j wood. Pariški Voronov. berlinski Do;j-j maJa: Chicago, 111. (Orchestra pier in dunajski Steinach pomla-1 H*11*-jajo ljudi z opičjimi žlezami kirur- ! 25" maja: Milwaukee. Wis. gičnim potom, poleg teh pa pr.-j 2 Calumet. Mich.. (Opera poroča Javorski strogo medikal.io' metodo. Mož misli, da je po dolgem eksperementiranju dosegel svoj cilj in v knjigi: " Kako se pomladim" razlaga, da je izlečil z mlado krvjo pri starih ljudeh 54 primerov splošne oslabelosti, 30 primerov povečanega krvnega pritiska, 22 primerov nevrastenije. 21 primerov splošne oslabelosti in i7 primerov hude živčne bolezni. Za 10 do 15 let je baje pomladi! celo legijo 50. GO in 70 let starih ljudi. Človek je kakor odtrgana roža, ki je neizogibno obsojena na smrt. pa naj jo še tako negujemo. Z raznimi pripomočki, katere pozna;o najbolje vrtnarji, se da ohraniti i odtrgana roža nekaj časa sveža, končno pa uvene in se poruši j Pomlajevalno metodo Javorske. 7. junija: Traumck, Mich. 15. junija: Ely, Minn. 22. junija: Duluth, Minn. Naslov: Banovec R. «233 SL Clair Ave. Cleveland, O bitje kar jih je kdaj živela Čudim ?e. Kako sem jo mogla trpeti toliko ta.sa S^daj upam. da je nikdar več ne uzrem! Obesiti bi jo morali, ker »ni je Ktria glavo. Mislim, da ima peklenščeka v sebi! Kaj bo iz nje"1 ~ je rekel True ~ Zel^ mrzla noč je. Kako bi vam fcilo madam a, ce bi jo jutri našli zmrznjeno na vašem pragu? Ali je to vas business? Skrbite prosim vas, zase. Odnesite jo dolgov in videli beste. kako hvaležna je Jaz ničem imeti nikakega na-da i j nega opravka ž njo! Lastnina mesta je in utio naj skrbi zanjo. Za vas je pa bolj.-e, da se ne vučete v stvari, ki vas niti molo ne brigajo Enkrat ia vselej! True ni hotel poslusati še nadalje. Odhitel je proč, Jerica >e je prenehala jokati, ko je prišel ven ter se ozrla v njegov obraj z največjim zamnijunjem Well. — je rekel. — ona pravi, da se ne smeš vrniti! Kako vesela tem! — je rekla Jerica. — Karn pa nameravaš? Ne vem Mogoče bom šla % vami ter vas gledala prižigati luči. —» Kje p>a bo .spala nocoj'* — Ne vem, kje Nikakega d ma nimam Mogoče bom spala zunav kjer lahko vidim mezdice Danes pa je nirzlo, kaj ne? — Moj Bog Zmrznil boš, otrok! — Moj Bog kaj bo z menoj! — Le Bog ve! True se je oarl vanjo ter se čudil. Ni je mogel pusUti zunaj, v tako mrzli noa Ni pa ved*!, kaj naj stori ž njo desna, kajti živel je *am ter bil ubog Po nadaljnem razmisleku pa je sklenil nuditi ji vsa> zavetje, ognja in hrane vsaj za to noč. I — Pojdi x menoj. — ji je rekel. Jerica pa je tekla ufo njegovi strani, ne da bi vprašala kam gresta. Tru* je mol al prižgati . e nekako oucat svetilk, predno je bila njegova služba končana. ||; ^ " Š/S HH HE V ' Jerica ga je tipu* v^la prižigati vsako svetilko, tako pozorno, ko4 da je to njen rdini posel. Ko sta korakala že precej časa. ga je vprašala. kam gresta. — Domov, — je rekel True M v Ali gre« res domov? — ga je vprašala Jerica. — Da. — je rekel True — Tukaj je! Ouprl Je vrata, vodeča na majhno dvorišče, ki se je raztezalo ob True je fcvei v aadnjem koncu te hiae Oba sta odšla noter. «• je tresla Njeni majhni, goli nofcei sta bili sivi od mraza ognja v njej. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE HEADER) Siane nmo $2— r« a roe i le ga pri kot 85'.etni mož. Leon XIII. jc u- KNJIGARNI 'GLAS NARODA pravljal cerkev še ko je bil star f.'i! 213 West lg Street let. Francoski zdravnik Boissy je Wew Vork Cltj hodil k bolnikom na dom. ko je bil j __ ^^^^^^^ Caiumet, M T. Kobe Detroit, Frank Stular, Aot. Ja-nezich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Ooute. A Pa-nlan, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Kekuia Eveleth, Louls Oouže. Qilbert, Louls Vessel Hibbing. John Povie Virginia. Fra^^k Hrvatich Sheboygan. Johr Zorman. West Allis. Frank Skok. MISSOURI St. Louls. A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Pantao Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl 8tem!sha. Little Falls, Frank Maala. B DNI PREjCC! OCEANA Najurajt« In najbolj ugn«m pot aa oslovanJi na ogromnih oarnlklh: | PAitIS II. aprila; 2. maja '4 P. M • »7 IV M.' j iu: I)i; Mt.\ V( I 18. ap. 15. maj i '7 P. M • '3 P M H!AN( i: 30. maja. <1 P. M , ; Na;»r»j»» P')< »-i tn^aruei V«a*4o ; J»> v pOMbnl kabini % ta«m! ra dernl -ml ud'ibnoail - Pijana ln slavo* 'rajacoaka kuhinja izr«.lao nlafc« rane Vi..raJ«;ta katar«cakoll 1 WobitttCaoac* a#«ota FRENCH LINE 1» »TATE «TAEEV i MW fOftK. 14 Y. OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe Hm Cleveland, Anton Bobek, Chas. Xarlinger, Louls Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant ln J. Kunie učen Kako se potuje v stari kraj b nazaj v Ameriko. Vsakovrstne J1GE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Niles, Frank Kogovšek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Klkelj. JREOON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambrldge. Frank Jakto. Bessemer, Louls Hribar. Braddock, J. A. Gerra. Broughton, Anton Ipavee. Claridge. A. Yerina Conemaugh, J. Brezo vec, V. Ro-vaniek. Cralton. Fr. Machek. Export, O. Pr^vič, Louls Zupančič. A. Skerlj. Farrell. Jerry Ofcora. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico. Frank F*-renchack Irwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin KorosheU. Krayn, Ant Tautcij. Luzerne, Frank Bailoch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Kopriviek. Midway. John 2 ust. Moon Run, Fr. Podmlliek. Pittsburgh, Z. Jafcshe, Vine. Arb in U. Jakobich, J Pogačar. Presto, F. B. Demshaj. Reading, J. Pezd'rc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. ln okolico. J. Bkerij. Fr. Schllrer. West Newton. Joseph Jovao Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anteni Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okollcc, Frank Jelene WYOMING Rock Springs, Louis 'xaacber. DiamondvUle, r'. Lumberk K dot je n*m»/ijcn potovati t stari kraj. Je potrebno, da Je p« o potnih listih, prtljagi 1» drugih stvareh. Vsled naš« «tolg» letne izkušnje Vam ml samoremi dati najboljša poiasnlla In prip« ročamo vedno ie prvovrstne brs« panike. Todl nedriavljant samnrejo p« tovati v stari krd iia ohlsk, todj preskrbeti iti moraja dovoljenj« «• oo-mite* (Return Permit) lx Wash ingtona, ki je veljaven sa eno let« Brez permits je sedaj nemogoči | jrftl nazaj todl v teka S. mesece« •n isti se ne pošiljajo več v stari it raj, ampak sa mora vsak profile* osebno dvignit! pred odpotovanjen t »tari kraj. Prošnja za permit f •nora vložiti najmanj« eden mes«< pr«d nameravanim odpetovaajea n o ni, ki potajejo preko New Torka ie najbolj«, da v prošnji osna&Jc laj Jim pošljs na Bargs Offlet , Vew York, N. t. KAKO DOBITI SVOJCE LE STAREGA KRAJA Glasom note ameriške priseljen) j be postave, ki Je stopila v veljav, | ■ prvim julijem, tnaša Jngoslovan ka kvota S45 priseljencev letno, » .votnl vizejl se Izdajajo samo onle irosilcem, ki Imajo prednost v kv« j I In tl no: Storiš* .merišklh držav ! t janov, možje ameriških državljaak j .1 so se po 1. JurJjn 192g. teta poro j 111, žene in neporočeni otroci ispo« j g. leta poljedelcev. Tl so opravičen lo prve polovice kvote. Do drag« »olovlcc pa ■ c opravičeni žen« n neporočeni otroci izpod £1. lets »nih nedržavljanov, ki so bili po ttavno pripnščenl ▼ to deželo sa stal io bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte ti poznano in zanesljiv« SAKSER STATE BANK U COKTLANDT STXEIt NEW TOKI 30 aprila i MiureUnii, Ch#rSout0 All>*rt LUHu,. ni.rU.ufg H»mbufB l'r<>»id«ut Ku0MT»lt. (Jiirf tM.u.« iti miru 1 trn "O-n. I. ii. i l,..urf |;r, i-.trif:. Ilai l:ri'iiicn. «, Himii-ri., K.tteidjm »rl«»urs !»r*tii+n ftfrUiui c ll-iulu|u« * i*. t i m -S»l .u-.ll lirm : t»i .i j-« ■ liftSeiUaiid. t>« ii Afluo^knUd«. ci .-ti«,urjj \ 1.1 T iid I; tllfl'^-- CH.rl.-jr*. H^Hiburs <"lierl«»ui-«. Anlwrr- Ihtul»cit« »ur !l*-r. qiaja i 'liri !->urg « < 'lirrbourg. Hami^irv -Mii'iJia, t.'ii«.rln»ur« Crem<>w ' luuii.u« «'li«rtHlt, Chrrt»..ur« IVdiiUihI ("li«rt«;ui B Ant» ^ri»rt! ^ i.-l:|*r. M'.f. ■r ...ur* Ur« airu Br m i*ii 14 IIMJH tli. Hlil . Trn n.-rHiijf^rm < Mir-1«,ure m i'h«rb»ijr». U.ml.'i JT.-uI.miI lUfUiit«. C hrt bvi.r« ih.'H J • urn l^apliUi'J. <_*hrrtj««ura. Ani* Vin Mirta* m. lMUil.>g;ie U'tttTlillll Ji: mitjM CrlUu' r g rpr»i ir Ur bo ur« {In 31 riKijii Mm u(v'»ti 14 l*ttrrl«>?jr« IJ .i tu 1.5J i k < ii.rkM.ur« i Kvtiikruii. n t .'ii.>f*n m i ji Mrli; I liPl b-.lirj »ffur Ur« u J ris. Iluvr-Jfi.iji. rlc. eiwrl* (VrxtemMDij, Sif^mJ^i.i, l^mj t> i »irim •rbum g '»tir ir >1. -I in^jj; M inn*'ica ka. Cn rl».11 J.'-vlutli»n. Clirrl.ourjj • N.nir c:rand«. Napeli. nid jrf : A'.r* Humi !Tt«idtni Ilmi1*-vrl*, (Mirrbo JlrritK-li A i* urn JCurop.i 1 siaiu; irc i: Jli. 'iJ./rfiir » M-r li, Kra 11 ■ "btnpir, (^r Jt..tHrdum. li t'-ril 1111 31 uidj.. Milwa u U. «•. ( Mu rlw.us g. llamUir* l:t- Ki-nUml < Mifi b.Mir « A al* fiprtg Mini«. i ti.1, L^JiJ.icnr nm m, r •'..lujol.u IMi-rb.n junijj: IJerniKuria, <*h*rb 1.. 1 "h; rl Mi; ' C. 1 « Iliru < MirtIm>Uts It. lirrtHJUi g. liri': llllt •ur« Ka. 1 Mi' < Mi»rlM. ir s. Hrrrarii Ha X. w v A ( Mnj.Mic, 4 Mif-rbutirg ivniilaud. Cii.rlitiuri S11'« \-.J.-!.wUi,.i, iM.-rb.tir« II4111 Minn.w 1" junija llr.'iti. n 31 junija Maur.-t.ir>in I'lierliourf I n-utsfIraml. 1 'hrrl»rmrc via i ha<3. «M!»-rb"urs; 12 juniji.: 1'^riM. Iljvr« SiM»jc.irt. Cherbourg. Brr!r«u U junijsi: Jlomrrl«. <*1i»rl>'»wrc ImIptaiKl. «'h»rbiiurn Antirrr(i*-ii N'«-w Amnrrdiiin. (^.ul'^ite Sur Mrr. J J "t t r ril a rn 14. junija: l*realdrn( ftar. Najk.M. >v* 17 junija: France, llavrc Jlurup.i. CherU.urc. i:rpn>»Ti J * junija: \'ulfa, Trut Aquiiania, Clier|>cmrr ll^mbuic. lUm'iurc Wai>liiiurUrn, iMirrb'rjrf l:r«nien 15 junija lici lin. UuuJt.fiir Kur M<-t, Lii< ui-r» aprtJa: < 'i>ni pif, Cli. rl«")rj We »te m land. Clurixiy r|f, Antvrr-pen Stiit.-nii.im, tkiuli.giie sur W»r, Ib.t-t»rdain Ho in a, N"upourf PreniSent Uooaerett, Cberb»juri. Trein^n Z2 junija: lieiei garia. Cherbonrs: 23. junija: C »luinbti*. Clterboorf, Lireuien junija: 11»* rf«1 France, Havre Ali^-rt Ballin. Cl»e«-boui®. Il^ii'.Unr« Urpublk-, Cherbourg, Bremen 2« Junija: Iires.Jeii. Clicrbourg, Bremm 27. junija: Iirrinen, Cberl»ot'rr. Bremen Majwlir, ChertMJur« Rotterdam, Boulogne our Mer, (lot-tertian} 28. junija: ^lauretania, Cber^wrg-BelgenJand, Chertwlurg, Antwerpen Minuekflgida. B-vutegne »ar Mer l^vtotNAt. CUfi-b^urg C«.nt* Grande, J(»pu?l, Geneva »0 juniji; ,, , Parti, Havre " ^ '.....t4«ti /»ifc^r --- ' »I b : U.K'.* ti Ve* v. *