Leto LUH. iieuilRn 163. O Utifflaiii. v sonofo 19. inliia mi. Cena rso. Iihija vsak dan »opoldne, iivze nedelje In praznike. Inserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrat a 2 D 50 p, večji inserati pvtit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uni-av-ništvo „3 lov. Naroda1' In „Narodna tiskarna'* Knallova ulica št S, pritlično, — Telefon št. 304. Uredništvo „Slov. Naroda«' Hnaliova nUoa št s, I. nadstrople Telefon iiev. 34. Dopise sprelesia le podpisana in zadostno irankovane. W Rokopisov so no vrača. ~fH W Posamezne številke: v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 in vet 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in vet po 3 O. Poštnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod" velja: V Jucosiirljl v Ljubljani po poiti V laoieait m 12 mesecev • • • • • • Din 240-— Din 240-— Dtn 360*— , 12Cr— * 120 — , 180*— 60*— m 60-— 90-— 1 • • • • „ 20*— m 20-— 30-— Pri morebitnem povHSanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na s»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Beseda o »komunistih." Ker postaja zadnje čase komunizem pri nas zopet sredstvo za zlorabo ljudske nevednosti in za hujskanje niž-jil slojev proti družabnemu redu in državni obliki vobče, si hočemo ogledati ljudi, ki stoje za tem gibanjem, odnosno ki nastopajo v očeh siromašnih slojev kot odrešeniki vseh trpečih. Za naše slovenske in jugoslovenske razmere sploh,je komunizem v taki obliki, kakor se je pojavil in deloma uveljavil v Rusiji, pravzaprav paradoks. Ju-gosloveni smo že davno preživeli dobo tlačanstva in socijalne reakcije, mi ne poznamo več takozvanih družabnih vršičkov, ki uživajo v obliki peščice aristokratov in plemičev vse privilegije, dočim so vsi drugi sloji in stanovi na milost in nemilost te previligirane gospode. Pri nas se ljudje niti ne spominjajo časov, ko je bil kmet in delavec z meščanom vred nižje, manj vredno in zato brezobzirno izkoriščano bitje. Teh časov pri nas v strogem pomenu besede sploh ni bilo, ker stanovi niso bili nikoli tako strogo ločeni, kakor v Rusiji, kjer sta bila kmet in delavec brezpraven predmet izkoriščanja, zatiranja in zasmehovanja od strani aristokracije in drugih privilegiranih stanov. V Jugoslaviji tudi ne poznamo političnega pregnanstva in nečloveških muk za vsako najmanjšo besedico proti vladajočim krogom, ne poznamo znamenitih policijskih in vohunskih institucij, ki bi pošiljale tisoče osumljenih žrtev na Sahalin ali v ledeno Sibirijo, kakor je bilo to v carski Rusiji. Zato ne razumemo ljudi, ki hočejo presaditi ruski komunizem kot skrajno sredstvo proti neznosnemu carskemu režimu na naša tla, kjer se baš glede politične svobode nihče ne more pritoževati. Vendar pa je zanesel duh opičjega posnemanja seme ruskega komunizma tudi k nam. Najprej je zapihal veter ruske socijalne revolucije po glavah, ki so prečitale nekoliko socijalističnih brošur in boljševiške prevratne literature, potem pa so šle te učene glave med delavstvo, kjer so začele oznanjati komunistični evangelij. O pravem komunizmu in njegovih posledicah za praktično življenje niso imeli in še danes nimajo pojma niti naši komunistični apostoli, še manj pa njihovi naivni učenci. Prvi. kot rečeno, so Črpali svojo prevratno modrost in svoje nazore glede popolne preureditve družabnega življenja iz socijalistične literature, ne pa iz življenjskih izkušenj, drugi pa se rekrutirajo večinoma iz mladine, ki je vedno dovzetna za vsake novotarije. O komunizmu kot predestiniranem dediču kapitalističnega družabnega reda za enkrat ne bomo govoril. Vsaka teorija govori najboljše sama zase, kadar se začne uveljavljati v praksi. Vsaka ideja je lepa, dokler je ne dobe v roke ljudje, ki ravnajo navadno z njo tako, kakor neke vrste domača žival z mehom. Tako je tudi s komunizmom, ki mu noben pameten človek ne more odrekati eminentne važnosti za bodoče človeštvo, če namreč ostane čista ideja, realizirana v praktičnem življenju tako, kakor je bilo prvotno krščanstvo, ki tudi predstavlja nekak komunistični ideal. Vse drugače pa je stvar, če se lotijo lepe ideje umazane človeške roke. Tu smo pri nositeljih komunistične ideje — pri komunistih, ki se dele v dve skupini. V prvo, razmeroma neznatno skupino spadajo idealni komunisti, pripravljeni žrtvovati za svoje ideje vse, če treba tudi življenje. To so fanatiki, ki so pa vsaj dosledni in ne nosijo svojega evangelija samo na jeziku. Te vrste komunisti žive po komunističnih načelih, t. j. dele s svojim bližnjim dobro in zlo. Trpe lakoto, če drugi nimajo kaj jesti, služijo s poštenim delom vsakdanji kruh in priznavajo vsem ljudem pravico do življenja, izvzemši seveda tiste, ki po njihovem mnenju za človeško družbo niso koristni. Takih komunistov je celo v Rusiji, j kjer šteje stranka nad pol milijona članov, zelo malo. Večina p a sp a d a v drugo kategorijo, kjer so zbrani komunisti«, to so najrazličnejši elementi, navadno delomržni. moralno pokvarjeni, leni, zapravljivi in lahkomiseljni ludje, ki bi si radi prilastili tuje imetje, da bi mogli brez dela komodno živeti. Ruska revolucija je spravila na površje celo armado takih tipov. Tu so bili kriminalni zločinci, tatovi, ubijalci, lenuhi in drugi taki izmečki zdrave družbe, ki so se hitro prelevili v »komuniste« ter hoteli celo postati odgovorni sovjetski funkcionarji. Niso bili redki slučaji, da je vladal nad celo gubernijo komisar, ki je sedel do revolucije več let v ječi kot kriminalni zločinec. Pri nas stvar ni še tako tragična, vendar pa lahko z mirno vestjo pribijemo, da je ogromno večina naših »komunistov« iz tistih krogov, ki jim diši brezdelje na račun prisvojenega tujega imetja. Kdor ni že od mladih nog vzgojen tako, da bi znal marljivo delati, varčevati in biti zadovoljen s tem, kar si zasluži sam, kdor vidi v državi in družbi samo svojega sovražni- Vladna kriza je otvorjena! Pašić še ni formalno demisijoniral. — Razplet krize zelo kratek. — Obupanost opozicijonalnega bloka. — Beograd, IS. julija. (Iz/.) Poročila vašega dopisnika o stvarnem položaju in vladini krizi so bila včeraj popolnoma točna. Ministrski predsednik Nikola Pašte ni za časa svoje a* dijence podal Ni. Ve!, kralju formalne demisije svojega kabmeta. Do tega trenutka ob 10. dopoldne tudi ne obstoja nikaka formalna den^sua. Sedanji politični položaj je najboljše označiti z besedami: »Vladina kriza ie otvor/ena!« Kakor je vaš dopisnik že včeraj v kratkih besedah javil, je ministrski predsednik kralju pojasnil trenotni notranjepolitični položaj, položaj viade, v katerem se nahaja napram parlamentu, naglašajoč obenem logično potrebo, da je iz tega nevzdržnega stanja treba čim-preje najti izhod in da je po prepričanju njegovih sotrudnikov v vladi edin izhod razpust parlamenta o^. skorajšnje volitve in da se ima po svobodnih volitvah ugotoviti narodova volja in s tem razbistrenje položaja. Ministrski predsednik Je končno omenil, če ima kralji za u nanje v sedanjo vlado, potem naj nji poveri volilni mandat. Ministrski predsednik je obenem naglašal,: Ce krona ne oglaša z razlogi in s staHsčern v!ade; da je potem potrebna demisija oeiok»?pr»eza njegovega kabineta. Kralj je pripomnil, da se bo o tem posvetoval s predsednikom narodne skupščine Ljubo Jovanovićem in z drugimi politiki. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je konstatiralo, da vlada v vrstan vlade in vladinih strank popolna soglasnost, da so člani nacionalnega bloka solidarni v naziranju, da je na?pravi!nejša rešitev sedanje krize — razpis volitev. Vlada nacijonalnega bloka bo to svoje stališče zastopala ves čas kri^e. ki bo po mnenju parlamentarnih krogov zelo kratka. Včeraj popoldne, da kratko reasu-miramo dogodke, je kralj sprejel predsednika narodne skupščine Ljubo Jova-novijča. ki je kralju svetoval, da se naj pred končno odločitvijo posvetuje z nekaterimi politiki. Ljuba Jovanović je bfl po končani avdijenci napram novinarjem zelo rezerviran ter je samo kratko izjavil: »Kriza je otvorjena in kriza bo hitro rešena!« Za skupščinskim predsednikom je bil pozvan na dvor predsednik radikalnega kluba Marko Gjuričić, ki je pojasnil kralju razpoloženje in mišljenje kluba. V imenu radikalnega kluba je izjavil, da so potrebne nove volitve radi razčiščenja politične situacfce in v interesu stvarne politične stabilnosti. Z ozirom na intrige opozicijonalnega bloka in na tendencijozna poročila opozicijonalnega tiska je ministrski predsednik Pašić pozval kot predsednik stranke vse radikalne poslance v Beograd na skupno plenarno sejo. Kakor pozna vaš dopisnik razmere v radikalnem klubu, so radikali odločno za politiko ministrskega predsednika Pa-šića in so ž njim popolnoma solidarni. Seja radikalnega kluba ima namen javno in na slovesen način manifestirati in odobriti dosedanjo politiko Pašičevo. Na seji bodo tudi sprcieti sklepi stranke, obsojajoč in zavračajoč vse intrige j in mahinaciie. naperjene od strani opozicijonalnega bloka proti ministrskemu predsedniku. V opozicijonalnih krogih vlada splošna zmedenost in obupanost. Šefi opozicijonalnega bloka sami so popol- ka ,ki ga izkorišča in zatira, kdor se ne zaveda dolžnosti napram skupnosti, marveč pozna samo svoj žep, ta kaj lahko nasede komunističnim hujskačem, ki mu obetajo med in mleko brez dela. Taki -komunisti« tvorijo pri nas večino. Menda ni treba omenjati, da bi zašlo naše ljudstvo, če bi zmagali taki >komunisti«, v največjo bedo, da bi trpeli nižji in srednji sloji prav tako pomanjkanje, kakor v Rusiji, kjer se valja v brezdelju in razkošju peščica komunističnih prvakov, dočim so mase brezpraven element izkoriščanja in nasilja. Socijalizem je našel v Rusiji po zaslugi teh elementov svoj grob. iz katerega se bo težko še kdaj dvignil. Naš kmet, naš ročni in duševni delavec nima absolutno nobenega interesa na tem, da slepo drvi za ljudmi, ki mu hočejo vzeti še to malo blagostanje, kar ga ima. Kadar bodo ljudje popolna, angeljska bitja, kadar ne bo več nevarnosti, da temni elementi s pomočjo sicer lepe ideje ne sedejo ljudstvu za vrat, takrat bo morebiti mogoče govoriti tudi o komunizmu. Dokler pa tega ni, dokler so ljude z malimi izjemami živali, ki trgajo druga drugi iz ust košček kruha, moramo komunizem odločno odklanjati, »komuniste« kot zapeljivce pa obsojati. noma opustili svojecasno ob ustanovitvi bloka zasnovano idejo, da mora blok strmoglaviti »korupcijonistično vlado Pašić-Pribičević« in da prevzame sam »vlado — poštenjakov*. Blok kot celota ne more več računati rta to, da kralj poveri in zaupa vodstvo državnih poslov elementom, ki sestavljajo ta blok. Danes so že tudi izigrani zadnji aduti za edino blokaško kombinacijn — za koncentracijsko vlado. Tudi ta kombinacija se je popolnoma izjalovila in klerikalci danes širijo v svet vesti, da so članj klerikalne stranke neugodno prejeli kombinacijo sodelovanja z r?u"-vaH. NAGEL TEMPO AVDIJENC. — Beograd, 18. julija. (Izv.) Po naglem tempu posvetovanj kralja s posamnimi načelniki parlamentarnih skupin sodeč, je pričakovati, da se sedanja kriza reši v najkrajšem času. Današnje dopoldanske avdijence poli* tikov opozicijonalnega Moka so sledile z največjo hitrostjo. Trije voditelji takozvanega »ožjega opozicijonalnega bloka« so bili že dopoldne poklicani na Daljo na drug! stran!. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 18. julija. Sprejeto ob 13. Devize: Curili 15.3415—15.4415. Pariz 431—436, Praga 249.83—252.83. New-york 83.90—84.90. London 368.50—371.50, Trst 362.20—365.20, Dunaj 0.1197—0.1207. Valute: dolar 82.80—83.80, lira 362. Efekti: 7% invest. pos. 1921. 65.50 —66, 2%% drž. renta za ratnu štetu 121—r 122.50. Ljubljanska kreditna 220—250, Centralna banka 32—34, Hrv. esk. banka 125— 127, Kreditna banka. Zgb 123.125, Hipotek, banka 62—63 Jugobanka 114—116. Prašte. diona 915—920, Slavenska banka 110—112. Eksploatacija 108—115, Isis, d. d. 62, Nihag 89—92. Gntman 740—755. Slavek6 275—280. Slavonija 93—95. Trboveljska 490—505, Vevče 145—155. Sečerana. Osijek 1000—1010 INOZEMSKE BORZE. — Curih. 18. julija. Današnja borza: Beograd 6.55, Praga 16.30, London 24.01, Dunaj 0.07745. Newyork 5.50.25, Pariz 2v— Milan 23.65, Berlin 1.31. — Trst, 18. julija Predborza: Beograd 27.50—27.55, London 101.35—101.60. Pariz 118—118.75, Newyork 23.20—23.25, Curih 422—424, Dunaj 0.0326—0.0328, Prasa 68.6H —68.90. — Dunaj 17. julija Devize: Beograd 836—840, London 310.000—311.000. Milan 3049—3061, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3667—3683, Praga 2100—2110, Curih 12.915 12.965. Valute: dolar 70.460—70.860. dinar 835—R41. češka krona 2082—2098, lira 3060 —3080. Korrel Makuszvnski: Detektivska zgodba, Precej skromno je pozvonilo na vratih g. pisatelja. Služkinja je pogledala najprvo skozi kukalce v vratih, nato pa odprla vrata. G. pisatelj je slišal, da se razgovarja z zunaj stoječo osebo, nato pa je prišla Ana v sobo in dejala: »Milostivi gospod, zunaj stoji neka gospa in bi rada govorila z vami!« »Kakšna pa je?« jo je vprašal pisatelj. »Čisto črno je napravljena in joka!« je odgovorila Ana. In si je g. pisatelj takoj mislil, da ie to kaka žalujoča ostala, ki izkorišča razpoloženje na dan Vseh Svetih. »Tu imate,« je rekel nato, »dajte ji dvajset kopejk!« Čez nekaj, časa se je Ana vrnila. »Ni beračica!« je dejala in postavila pred svojega gospoda tistih dvajset kopejk. »Ni beračica? Potem je prav gotovo napisala petdejansko dramo, ali par zvezkov pesmi ali kaj sličnega! Ima kak zavoj pri sebi?« »Nisem videla, milostivi gospod!« »Pa naj pride v imenu božjem!« In si je g. pisatelj brž nasukal svoje brke, popravil kravato in je že stala tujka ored njim. In ni spravila od joka skraja nobene besede iz ust. G. pisatelj jo je spremil do stola, jo posadil vanj in nato dejal: »Nikar ne jokajte, povejte mi rajše, s čim vam lahko postrežem. Vam je kdo umrl?« In je vzdihnila tako globoko, da se je g. pisatelj močno ustrašil, zmajala z glavo in dejala: »Ne, o ne.! Sherlock Holmes!« In je spet tako strašno zaihtela. da ni spravila niti besedice z jezika. Beseda Sherlock Holmes je spravila pisatelja na verjetno misel. »Si hočete morda ogledati novo Sherlock Hol mesovo dramo?« In je gospa strahovito zamahnila z roko. »Ne bodite hudi,« je dejal nato pisatelj z ljubeznivostjo in milobo, ki jo zmore Ie lirični pisatelj, »ampak jaz imam še obilo posla. Vam gotovo tudi ne bi bilo prav, če bi prišel k vam v kuhinjo, ko delate ravno prežganko ali režete rezance, in bi nič ne govoril, temveč samo jokal. Vsaj toliko se zberite, da mi v kratkih potezah poveste, kaj vas sili tako na jok?« In se je še nekaj časa tiho cmerila, nato se je stresla in dejala: Prosim vas za božjo voljo, spravite mojega moža k pameti.« »Ali je znorel?« je vprašal pisatelj. »Tako precej!« »Je vse lepo.« ie menil pisatelj, »ampak jaz vendar nisem zdravnik za nore ljudi! So dnevi, ko niti sam ne morem priti prav k pameti. Stopite tu zraven na številko Štirinajst. Tam ie državni zavod za norce, morda dobite tam nasvete in pomoč.« »Tako daleč še ni prišlo!« je dejala tujka, »Je šele pričel. Moj ubogi dobri mož, tiste Sherlock Holmesove komedije, hipoma je postal detektiv, tako-rekoč v privatno zabavo, in sedaj me muči in mojo sestro in otroke in vse sorodnike, in ne vemo sedaj ne kod ne kam.« »Če vas prav razumem, milostiva,« je rekel pisatelj, »se je navadil vaš gospod soprog, ki ga je podžgala drzna miselnost angleškega detektiva, tudi ostro misliti in dela zaključke.« »Ki so vsi krivi!« mu je segla gospa v besedo. In je pričela zadeva zanimati g- pisatelja. »Ali mi lahko poveste par primerov?« je vprašal gospo. »Rada! Predvčerajšnjim je prišel iz svojega urada domov, je namreč privatni uradnik, se ozrl po sobi in se hipoma vrgel z velikanskim krikom na zglajena tla, nato pa je vstal, me zgrabil za roko, da so kar kosti pokale, in dejal z zamolklim glasom: »Nesrečnica! Taka je torej tvoja zvestoba?« Jaz sem ga gledala debelo. »Kaj pa hočeš vendar?« sem ga vprašala nato. »Jaz se niti najmanj ne zavedam, da bi se kdaj pregrešila !« »Torej si še bojazljivka povrhu?« je zakričal in zaškrtal z zobmi, da je šlo kar skozi ušesa. »Preje bi se ti bilo posrečilo me varati, toda kar sem se navadil gledati, ti nič več ne pomaga. — Podla propalica si. ki me vara s kava-leriiskim oficirjem!« »Prisežem vam,« je dejala gospa pisatelju, »da na vsem svetu ne poznam niti enega kavalerijskega častnika. Povedala sem to tudi njemu, pa se mi je porogljivo nasmejal in mi pokazal na tleh precejšnje številce drobčkanih, si sledečih vdolbin. »To prihaja od ostrog!«- je dejal nato. »Ali še vedno tajiš? Imej vsaj toliko poguma, pa priznaj svoj zločin!« »Jaz sem se mu zasmejala v obraz, kajti vedeti morate, da je naš mali štiriletni fantek zalotil v kuhinji kolešček za močna jedila, in še predno sem mu utegnila preprečiti, je že izrezal v tleh par figuric!« »Pa ste o tem vend3r poučili svojega moža?« je vprašal pisatelj. »Seveda!« »In kaj je rekel nato?« »Pravi, da sem pustila našega fant- ka nalašč, da se je igral s koleščkom, češ da bom imela lep izgovor! Ah, lepo vas prosim, dajte mi kak nasvet, kako ga ozdravim tega večnega zasledovanja in stikania! Gotovo veste za kako sredstvo!« »Sicer ne vem, kako nridem do časti biti vaš svetovalec, toda niste potrkali zaman na moja vrata. Delajte prav tako kot on, zasledujte tudi vi, delajte zaključke in čim neumnejši bodo ti zaključki, tem bolje. Morate hudiča izganjati z belcebubom in Sherlock Holme-sa s še bolj prefriganim detektivom.« In je dal g. pisatelj neznanki Še par navodil k svojemu svetu, in se je gospa nato z obilno zahvalo poslovila. In je g. pisatelj nato že skoraj pozabil vso zgodbo, ko je čez osem dni strahovito zapel zvonec na njegovih vratih. In ker ni bilo nikogar doma, je šel g. pisatelj sam odpirat. Pred vrati je stal možakar, ki je bil v obraz jako za-ripel. »Ah. vi ste!« je zaklical, ko je zagledal pisatelja. »Da. jaz! želite?« »Želim vam streti kosti!« je zavpil. »Upam. da ne kar tu med vrati.« je dejal, »stopite notri, posodim vam pošteno gorjačo. kajti s paličico, ki jo imate tu v roki, nc boste štrli mojih kosti!« ort koz $e znamenje, ki je velo ugod* no tolmačijo se nacijonalno vlado. Ta ima iavesti volitve. Vodja 'demokratov i revizijoofstov Iljuba D a v i d o v i č je Bil pozvan na dvor ob desetifi dopoldne. Njegova sv« dljence Je trajala samo do 11. d opol* dne. Tako} po končani avdijenci }e Davidović odšel v narodno skupščina ter je v svojem kluba poročal v poteku avdijence. Davidovih je novkiarjem kratko izjavil, da je kralja svetoval aesravo deloma vlade, naglasu j oč, da je sedanji parlament povsem delajmo* ian. Kakšna in iz katerih parlamentark Mih skupin naj Bi hita ta vlada sestav* Hena* te&a Z.juba Davidović na zadev* no vpraienje novinarjem ni pojasnil. Dsrvidovie je priporočal kralju sestavo »koncentracijske viade«. Kmalu 2s Davidoricem je bil v av» mjerici načelnik klerikalnega kluba dr. £ o t o i e c. Ostal je na dvoru de 12. Opoldne je bil pozvan h kralju vodja bosanskih rauslimanov^eep:-ratistov dr. S p a h Oi Njegova avdijenca ob 12.30 se traja« Nagli potelc avdijenc tolmačijo parlamentarni krogi, ki resno presojajo razvoj dogodkov tako, da bo končna smer naii notranji politiki krenila na pot* politike državnega in narodnega edinstva, ki jo branijo samostojni de* mokratje in radikali. Radikalni in samostojnodemokrad* ski krojfi danes z vso odločnostjo j%6* glatajo. da vztrajajo pri svojih sklepih in da ne odnehajo od zahteve po raz* pisu novih volitev. Dunajski poset dr. ffinčioa in naša narodna manjšina v Avstriji — Beograd, 18. luffia. tievj Beogradski politični krosi sedaj po povratku *un. ministra dr. Ninčfca z Dunaja zato živahno razpravljajo o ooiitični važnosrfi racgovorov. ki jifi je ime! dr. Ntočtć s avstrijskim mn. rtfinistrorn. Kakor se doznava* so avstrijski mero-daini krofii aa^otovSž noSega zunanjega ministra, da je avstrijska vlada popotovanje definJtrvno zabranila Stjepanu letifft^ti vsak povratek ki vsako bivanje v Avsirift oz. na avstrijskih tteh. Današnja »Poiitffira« priobcaje daljne poročilo, Ki se nanaša na aix>ra*?urn med obema zananainia mi metroma glede zaščhte jugoslovanske narodne aranrsloe v Avstriji PorojSk) med r>n-sicd veli: Danajsif Us* 3ivannO rt*zp*aVl!a b prssofu dr. NinČ%ća na Dunaja in njega ras^rovorib z avstrijskim ztenanjlm ministrom d*. Oruribersrarjejn. Na* Dunaj fr BucEirrpeSfe dosle braojavte javkajo, da madžarski tisk z žalostjo konstatira današnje staltfče Dtmate napram Beograda. Badtoipeštanskl tl*k pravi, ds Dan si nhna nikakega razroga Izkazovat? z rman jem« ministra dr. NtaČlcn »osebam časti baš v onfb dneh, ko se je praznovala desetletnica sarajevskega atentata. Kljub temu opormo« iz Ba-dimpešte đunai&B. ftsft toplo pozdravlja pose* dr. NiačlCa, ftwterema pzfpl-sqftio ▼eli&5 važnost Dunajski potttKSnl kroUf bVefc ozira na strankarsko pripadnost poft&rfava/o, cfa je z Cfrvatijetn dr. NlnČIĆ« na Dunaju m po njegovili konfsretrc«di z Sf. Orunffsrgerjem odstranjena težka atmosfera, Id Je bHe ustvarjena po aad-niem incidentu na jugostovonekeni kon-zadatu v Celovcu, kar je imelo vs. posledice represalije proti narod, tfranj- BaS ob fe| priiflS je neka ugledna poetična osebnost ki je v ozkih stikih z avrsrbsko vlado: izjavila: Ministra dr. Ninčić in dr. Grtto-berger sta se spcn*azrjmela o rrinorlh še odprtih vprašanjih, Id izviraio iz mirovne pogodbe in m sporazuma, sklenjen sca januarja meseca 1923. v Beogradu. Minister sun. zadev dr. Grunta erg ar je sprejel obvezo, da se v skorajšnjem roku uredi položaj juzo-skrrenske marnjikio na K°ro5kttm. Rešiti se ima v najkrajšem ee.su vprašanje jiigostorenskih optanfov, ki so zajrrostli za avstrijsko podaniStvo in Jtateri žtve v Avstriji. Dovoljeno bo aa-Ijff sfcrino bivanje v Avsiriji tudi vsem onirtf osebam, \n€ niso sprejele avstrijskega državljanstva. Razne tega se je avstrijske vlada OfSveeaia, da fzbofjsat tnaterlfalao stanje jagosfovensklh uSteljev ia uradnikov na Koroškem. Končno se lervrsl najstrožja preiskava slada vloma v ja-g oslov en ski konzulat v Celovca bi krivci ne bodo ušli zasluženi kazni. V interesu ureditve odnoŠajev jned obema državama je določeno, da se čimprej e sestane mešana komisija, ki ima pripraviti materijal za sklenitev trgovinske pogodbe in da se takoj to-vrši ratifikacija konvanešj o obrnejnsca promecii. Z drage »rrani ludi javljajo, da sisa rta sestanku dr. NinČić ta dr. Qrfin6er-ger govorila tudi o Jugoslovanskih emisrrantft, kS bivajo v Avstriji. Beogradski vladi je zagotovljena podpora avstrijske vlade pri izrocevanju krivcev in pri pobijanju antldržavne propa-gands jugoslovanskih političnih beffua-eev v Avstriji. — Beograd, 18. juHja. (lav.) Zun. minietep dr. Ninčič je včeraj satrto kratko poročal o svojih uspehih v Pražri in na Dunaju ministrskemu svetu. Danes poda zun. minister zastopnikom domaČega tiska daljše poročilo. ZADOŠČENJE DR. ŽERJAVU. — Beograd, 18. julija. (Izv.) Daraš* aj a»Samouprava«, glavni organ radi* kalne stranke m najmerodajnejši list jfiede notranje politike« daje popolno zadoščenje voditelju slovenkih samo* stojnih demokratov dr. G. 2erjavu ter zavrača z ogorčenjem članek klerikal* peg.* »Slovenca* pod naslovom »Kajn«. konstatira, da je ta članek vse ob* sodbe vreden in da je značilen kleri* kalne mišljenje in moralo. Po konferenc! M?«!« ant^ste. Obojestranski poseti našega kralja in dr. Masaryka, — Beograd, IS. jul. CTrv.) Zunanji minister dr. Ninčić je na včerajšnji seli rrin. sveta Članom vlade ^ kravaki, Francozi in 9. Luksenburžani. Razpoloženje med iugoslovenskimi tekmovalci je izvrstno. Danes so v tekmi nastopili jugrosiovenski Sokerli. Po uapohSt, ki so Jih doseg?!, jim ie Časten rezultat zago-rovlen. Tekmovanja, ki tnHarb 4 dni . — Ča3ten i23pek zagotovljen! vzbujaio Banata gacoraoit. Daruitivni rezultati brd*> ei?:<. liani v nel-; -s 10. t. m. — Park. 17. julija. (Izv.) Juanslo-\^enski sokolski rek»nova4ei so si iz>-o?e-vali pri današnjem nastopu nad vsa časten uspeh. Ako računi ne varajo, si pribore 4., morda ce'o ^. mesto. Jutri v petek safelmČ^ fusTOSlovenska \Tsta vse svoje nastope. Nadejati se ?e, da H nastop! po nv>2noeti še zboJr^ošo faese. " i Tajne priprave balkanskih reyn!uG!JDnarjev za skupno akcijo. Važ^n seatanek zastopnikov rerolucijonarnih odborov v Trstu. — Sovjetska Rusi>a podpira akci>o z denarjem. — Trat, 18. julija. (Izv.) Današnji >I1 Pieeolo« javlja iz Beot/rada pod da-nasnfhn datumom: Po oficiioznih inforrna-iran iz Trsta se je vr$ii v neki sobi en^sra nas-odHčneifših hotelov Trsta ob morski obaK sestanek zaupn&ov Todora Aleksandrova in generala Protogerova z dvema zastopnikoma albanskega revo-rucijonarneja odbora, ki sta prispela v Trst na nekem Lknrdovem parniku fz Dubrovnika, in z zastopniki črnogfor-skesra revolucijoname^a odbora v Ga-•ri, ki rs je bila italijanska vlada svo-ječasno razpustila in razsnala. ki pa vendar z veliko vnemo tajno deiuia &\ realizacijo neodvisnosti Crnegrore. Dalj« of isključeno, da se ja teza sestanka udeležil tudi sovjetski gaupnSc. ki le prispel z Dunaja v Trst pod napačnim imenom, feđavajoč se sa zastopnika valfite Moskovska lesne tvrdk«. Tudi drujH udeiežanci, da se ne bi isrdarf, so se Izdajali za trgovce s kolonijalnim blagom ter so navidezno nakupu! raznega blaga. V Trstu so ostali tri dni Zartopmk sovjetske Rusije je odpoto- val nazei na Dunai, ostaK v Benetke. Kaj so sklenili na tem sestanku, m znano. Verjetno Je. da so se sporazumno dogovorff! za skorajšnjo skupno revolucionarno akcHo vseh odborov na Dalkana. Vsf odbori se združijo in to: makedonski odbor Todora Aleksandrova, pristaši srenaraia Protogerova in ar-navtski kosovski odbor. Poročajo, da so v Beogradu prepričanf, da nosi vse stroške sa pripravo te akcije na Balkanu ruska sovjetska vlada, če ne po-pohsoma odprto m direktno, vender indirektno potom znane »KaHterne«. t j. tajne ruske organizacije za podpirafije komunistična oropacaride v tnozemstvtl, ki razpolaga z ogromnim denarjem. >ll Plccolo« dalje veli: Beogradska vlada bi diptomatlCal krogi so precej v skrbeh radi tega revolucionarnega gibanja na Balkana« zlasti zato. ker ga podpera sovfotsk^ Rr.slja 7, denarjem. Ni izključeno, da se nedavno od Todora Aleksandrova napovedana »krvava pomlad oa Balkana^ za Jorjevo ponovi sedaj v kratkem čar su in popoinoma ska21 mir ca Balkanu. Smrt generala RiGcinttMa Barffealrfija. — Jrmt, IS. Julija. a*v.) V6e*m% ob 16.50 dopoldne je po daljšem oolehonjv. umrl general Riedo4t\ Garibaldi. — £;m, 18. mli;a. (kr.) Pogreb gener^s Ricekrtti Garibaldij«. fo jutrt ob 8.30 do-pol--cino. PojJr*h s« vrel na državne stroške na aijsveeenejst način. Psi pogreba bodo se« sioptna vsa oroeja ia eelokupna garnizija, ki ie nahaja v prestoiioi. Truplo Garibab dijevo se ne rasmtavi ne odru. in to na iz« ročno Sad jo pokoj rakovo. U jo je »opisal v svojt oporoki. Oarihakfi pravt v oporoka, da se absolutno na sme rasetaviti truplo na ratafaucu, temTcČ se je mora takoj položiti t krsto. Njegovo truplo naj oblečejo v rde« eo garibaldiosko srajoo in na prsa naj mu položo sliko njegovo pokojne soproga. a * * General Rieeiotti Oaribaldi je bil rojan L 1847. Irot drugorojeru sin Halijacskaga naaijoaialnega junaka in boritelja za ujedi<< njen je itaujanskega naroda Giuscprm Gan% baldija. Rojen je bil v glavnem mestu repu* blike U rugu a v. v Monte video, kamor je pobegnil njegov oče kot ubežnik po pone* srečeni akcij! proti Sa^oji. Rieeiotti Gari* baldi sa je udeleževal skupno s svojim oče« tom nacijonalnega gibanja in t ooetom tudi vee b^jev. Pokojni general se je udeleJHl leta 1866. t očetom velikega pohoda v Tre^tin, udeležen je bil pri okupaciji Rima leta 1870., pri kateri je stal na čelu prvi na* padalni četi. udeleHl s« je na strani Fran* eije francosko*«emSke vojne leta 1871. ter se je hrabro bojeval v Vogevih, osobito v bitkah pri Dijonu. pQ končani vojni se je vrnil v Italijo ter se bavil s raznimfmi polje* delakimi m indnetrijikimi začrta. Leta 1887. je bil izvoljen v Rimu se drfavnsga podan* ea ia leta 1890. ponovnokrat. Garibaldi je mnogo po*oval po Ameriki In Avstriji. Leta 1S07. se je edelefil osvobodilnih bojev na Grškem to v balkanski vojni 1912—1913 je odposlal na erno^torsbo bojUče t«jdi vs-5|ž. oddelek prostovoljcev. X*nimtV jo dogodelc kako ja Garibaldi leea 1903. prŠel »krivaj v Trst. Avstrijska oblasti so po svojih politični a sa upnikih do* 1« ca ia pisatelj potegnil skoei \Ta-Ul ia dejal: »Pošteno pravo vsakega človeka, ki mu hočejo streti kost*, je. ea iz ve najprej, zakaj se bo *o sgodSo. Bodite tore? najprej teko prijazni in mi uterrfr'jrte svoj cenjeni namen!« »Zanesli ste razdor v mojo hišo!« :>Yr3c hiše niti ne poznam!c »Naščuvali ste mojo ženo!« --Ne poznam niti vase hiše, nitj vaše žene!« >Ne tajite! Vi ste ji svs4o\rali, naj ase r.asledaje povsod na ffolmesovakl načLr. naj kvasi sa^ne neumnosti!« 1« se je g- pisatelj seveda spomnil in nasmehni!. »Vi se smejete?« je \ifcnll. »Meni ss ae zdi smešno! Ali vest*, da je mola ?eru popolnoma znorela?« »Ni mogoče! Tako pametna dama!« »To je bila, pa sedaj! Največje neumnosti trdi! Ali veste, da mi je nedav-■o očitala, da spadam med »Itafto irre-aeato«. ker sem zahteval pexmesjaaski sir v juho? Iz niti, ki je shičajno obvi-sela na mojih hlačah, je sklepala, da krtam namen zapu-stitl ponoči bSo z lestvico ia vrvi, in ko sem zahteval aad-n£C za večerjo aar hrenovk- jfi skle» pala, da sem mdai miavnk dohttek. Vi m jI jntk rTrapu Ta te sploh m tttfco bedaste reči, ki bi je ona na trdia. in to ste H svetovan vi!« »Ne bom več tajH!« je dejei psaatelj. »In če me boste ubogali, ire" ne zdrobite kc-stt, temveč pc^dete mirno domov in se ne daste v bodoče* viečl od Sherlock Holmcsa. Nikar ne delajte nobenih saključltov, kajri ta Sherlock je Old Shatterhand v novf izda-1. toda na »eto odrasfle otroke! Ce prfvefete Old Sbavteraajjda sredi med tisoč Indijanci na mučiinioo, pa bo že naelednjo četrt aro pognal vsake-tau rdeoekofiea krogio v koiaeio ta io bo pobrisal na svoil hatatltR aH kakor se že pravi bestfJi ki jo jeadl. In če položKe Sherlock Hoamesa rx)polnorna nagega. arre*ane*a v praamo kiet, ki Ima samo ena vrata, ki so za-prta. po bo delal tol^o časa take duhovito zaključke, dokler mu ne bo omogočano splezati v krasni družabni roa-ha*i z revolverjem v vsaki roki s pipo v ustih, skoaa dimnik iste hika. Tadl jaz nisem popola butea.« ie nadaljeval pfcateli »pa se rrd ni ie nikdar posrečilo, da bi napravil v kaki zadevi s^i ^i^iižno slišne zakUu^ke. PoidUe ckMJfov. ne mučite svoje žene m sebe. in i« bo kdaj juha preve€ sofcena, rnkari-te sklepati, da je vaša goepa zaljubljeno, temveč da je sonla dvakrat jnlio!-: Moiakar ie vstal. »Prav kratev« ?e de0, vi srečnik!« ja de$el »Vi ste vdovec!« »Kako siusite to?« sa ia vpssaaa! In se je »vito nasmejal to delal: »Ce bi fmell leno. W bila srotovo «a prisna pogledat, kdo je tu! Vse ženske so strasno radovedne!« »Vidite.« je dejal pisateU »da sem imel prav, ko sem vam dal svet, da ne delajte aaključkov, kajti se ie spet motite! Nimam mrtve, temveč Sivo ženo, ki pa je odšla pred dvema urama sa oa* minut k prijateljici« In detektiv je odhaja! oeramočea po stopnjlcah. In Je z pkatelj trdno upaj, da ga ie ozdravil, kajti ni kasneje nikdar več slišal o njem. znale, da namerava priti v Trat Rieeiotti Garibakh. Na Furlanska m sp zastr&žile z goetiin OTOŽmŠkirn kordonom vso mojo. Hotelo so ga ftftrii. Garibaldi pa 5® preoblečen v mornarja prišel po morju v Trst m se tu sestri * italijanskimi iredentisti. Ur Trst*, je poeetfl GaribalcG K.res in letro. nato je odpotoval v Videm, kjer se $e vršila glasovita akepSčma f rraden tiattdneoa drasrva »Trento a Triaata«, Id je protestirala v naj-odiofaejših izrazih proti zatiranju italijanskega žirija od strani avstrijskih oblasti. Pokojnik Jt leta 1923. oftci)eioo vstopil v faSlatovako stranko. Kakor njalovega oc*eta, so diolle tudi pokojnika nekatere lepe lastnosti. Promet }e bil globokega naotjonafistlenega idealizma, bil je osebno hraber, nesebičen m vstrajen. V političnem življenju pa se ni iakaral kot reSunajot? poUtikv ker so ga prevladovale strasti. STAVKA POŠTNIH IN TELEFONSKIH USLUŽBENCEV NA DUNAJU. — Dunaj, 18. julija. (lav.) Tehnična nnija je proglasila Sernonatracij-sko stavko, ker vlada ni ugodila zahtevam državnih uslužbencev. Tehnična unija je pozvala v nji organizirane poštne, brzojavne in telefonske uslužbence, da prično danes s splošno stavko. Stavka traja danes vse dopoldne. — Uslužbenci državne tiskarne so začeli s pasivno rezistenco. Telefonske in brzojavne zveze z Dunajem so začasno popolnoma prekinjene. — Gradec. IS. Julija. (Izv.) Od Tehnične unije najavljena demonstracijska stavka je v Gradcu na pošti pri pisemskem oddelku, telefonu in brzojavu začela točno ob 9. dopoidne ki ie trajala do 12. Na Dunaju je trajala od 8. zjutraj do 12. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI MILANU. — Milan, 18. juUja. (Tav.> Včeraj posmo popoldne je nastala velika že-es-niska katastrofa na progi Novara-Mi-lan med postajama Resčnldina m Sar-ronno. Osebni vlak, k! je vozfl z brzino 30 km, je skočit s trra in so bih* pri tem arije osebni voaovi popobK*rwi razbiti Irpođ ruševin so med reSilno akcijo potegnili 3 mrtve ter okoli 100 potnikov več ali manj težko ranjenih, 7% potnikov je zelo testeo *m 10 rgirino-nevamo ranjenih. KONGRES SLOVANSKIH UČITELJEV V GORICI. _ Gorica, 18. julija. (lav.) Jutri K). \ .m. se otvori v Gorici abor vseh slovanskih učiteljev Juitfske Krajine. ZN>r trs^a dva dni AVĐIJENCE POLITIKOV KO NC 4 ~ C — Esr«rad. IS. juHa Ur-, ob IS..^) Ob 15.30 sts skupno zapustila dv^r -K e r oš e c in dr. S p a ho. Kolikor .% ryian» je I- - ■ ::or^''e *.e,: n^i pol ure v tvdi enei pri kralju ia ravn--mliko f a*%a dr. ?raho. Kakor je tejS . i dr. Spaho, sra rha kralju svetovala sestavo poslovne tlade, k] bo imela ra-»iombo v sknpščial, ?ra je daiazmoz< na. Spaho :* Ml toHko sa nocavesTe^ -'3 le naafiaSai mo?no«t koneentraćUs1 vlade«, za katera Sestavo naj bi dv il mandat od kralja Liuba ovanovie. Splo-?no je smatrati avdijence ra koneane in }o krona skorai zAljučfla por etovaiija s politiki. — Beograd. 18. iaiija. (Isv.) Mia'«;r ski svet Je Jmal danes rejo od 11. dof. do 13. pop., posvetujoč t»e o rasnleta kri-se. Po končani seji je ugiedan ilaa rtade isjavll vaSefnn florlsnilrn. da je ta vlade naeiionalsesa bloka pol o taj pova«m ja*«1« in Aoloflen. V»i elani rlade ▼etralai"* pr! sporssmmnlh pree. Včerai io presi-\^rai^n*rm ?e »Slovenec« amoa^o»la c-* napovedoval, da se refil krita na rs hs-čln, da se sestavi koalicijska vlada, v kateri bo prvo vijolino ferala kler Valna stranka, in v kateri ne bo ne P*£}6a ne Pribičevića. Povdarjal je, da jo vsaka druga kombinacija docela irkl^ is*;. Na podlagi teb »zanesljivih« nje£Ovik Inrbrmacij so si njegovi pristce" • zadovoljno mell rodte v gotovem pričaks-vTtnju, da ie danes ati jutri zasedeta mehke TnlniatTske fotelje dr. Korošec Joža Oostlnčar ter povedeta svrWo t\e-ste. gladne pristaše k polnim koritom. Danes pa jo »Slovenec« urnolknifi. Nič več na govori o koalietjsk em kobaaa^ pac pa je klerikalni klub dal v gra^Vi »Tagesposti« razglasiti, da so sSlanl SLS neugodno sprejeli idejo o koa; rif a radikali.* Vprašali bi klerikalno gospodo, kdo jim je to koaHcrjo ponujal? Radikali? Sai ao jtai radikali v svojem glasilu >Samoupravi« že vond^r opete vano prav energično In brez ovinko\ povedali da no maralo kneti s klerikal-nimi »tigri« nobenega opra\*ka, ker so uvideli da ie klerikalna stranka v svojem bistvu protidriavna, kar je zIa*^ pokazala s svojkrri fntirrmlrra 2vezami t izdajalcem RacBoem in s krimurdsti. Ako tore* sedaj klernvaici javljajo, da odklanjalo koalicijo z radikali, nastopajo kakor lisica v ba|ki »o kislem grrojr a jngotirovenski voditelji SIS, istočasno mal odgovor »narodn<>«-so-eljaUsticnl »Nov? Pravdi«. V naši javnosti je vzbudila veliko pozornost rarnba klerikalnega tiska, ki je iz«la te dni v glasilu »narodno-socijalist čn*-srtranke v Sloveniji, v »Novi Pravdi«. Tn se je namreč zaščitilo sedanje la^:-rrr^rvo ki vodstvo klerikalnega tiska ter delalo odgovornega za pisavo Iderfkal-nega tiska ob izbruhu svetmTie vojne dr. §uSter§v5a. Na to zgodovinsko, popolnoma neutemeljeno kleveto c . varja današnji »Ljudski tednik« in p §e doslovno: Mi ugotavljamo lo. da s\*ojčas, ko je bil dr. Ivan £uster?uč vo~ dja predvojne SL5^. »Slovenj« nrkdar nI hotel priznat}, da je oficijelno glasilo to stranke tor je sar*i izjavlja', je neodvisno glrtsHo 'n dr» prdp'ra rv-krat 8LS eamo rz dobrohotnosti. Na dmgi strani ngolaviiarfio* de ie ^d obstoja »Slovenca« na do wd*jega Js«^ Imelo edini In izključni vpliv na pisavo tega ftsta, kakor tadl dn!g»h rt?^>v, M ee »iskalo v nekdanji Katoflšrl tiskar-uu !• Katoliško tiskovno društvo pod vodstvom nleffoveaja predsednika pre-eastftecra gospoda rw<£(*\. Andrefs Ka" lana. ki je imel in "»sna se danes rlai se in odlootriofio besedo na p'savo retra dasopisa in na izbiro ljudi* ki plSejo N časnike. K»n^?r€ko Hskovno aVulrVo i* od nekdaj fiaaneiralo >^loveaoa<, »r*n_ moljubac in druga Hste ia ni nikdar nobenemu laiku aH tuđi komu iz duhovskih krogov, ki se ni hotel popolnoma nklonttl diktaturi prečastltega gospoda prosta Kalana in ki ni odobraval pc vanja odbora KTD, dovolijo vstopa v S^oi krog, ker so gospodje, ki so si uzurpirali V imenu slovenske duhovsr-ne vso oftlast v Tem dru^hm, hoteli osfaH v njem edini in izključni go«rin-darjl pod pretvezo, da je obstoj KTP, njegove tiskarne in njegovih listov zagotovljen samo v njihovih rokah. Dr. ŠtrsterSlo nI bfl atkdar elan KTD. ia msnj seveda Član odbora aH nsčelstvs, radi česar Je popolnoma Izključeno, da bi bn kdaj absolutni gospodar »Slovenca«, kakor zatrjuje to »Nova Pravdac fn kakor z veseljem ponatlskuje »S1o. venec«, ki se obenem zaveda, da laze.« — Sramota je, da se v dneh najhujše borba proti pogubni klerikalni stranki In proti rtooolnoma neiskrenemu tn la?-njlvernu klerikalnemu tisku najde »naroden« in »napreden« list, kakršen hoče biti »Nova Pravda«, ki brani klerikalne lopovščine! Sokolstvo. Jubilej Jeseniškega Sokola. Na Jesenicah je slavilo sokolsko draStvo v dneh 12. in 13. iulija t L ob priliki X. zleta Gorenjske župe svojo 20 letnico in položilo ob tej prfl&ci temeljni kamen Prosvetnemu domu. Jeseniško društvo je eno najagil-nejših v Gorenjski Sokolski 2upi, kate-— zvesta svojim dobrim tradicijam — stopa od leta do leta zlasti okrep-flena po sokolskih domovih z novimi uspehi pred Javnost Ena glavnih točk zleta ie bila tekma 16 članov v višjem, 51 v nižjem oddelku ter 16 članic V višjem oddelku le dosegla prvo mesto vrsta članov z Jesenic, v nižjem vrsta iz Žirov. Med članicami si je priborila vrsta tz Radovljice prvo mesto. Po tekmi se je vršila 12. julija zvečer bakljada. Očividci pripovedujejo o sijajno razsvetljenih Jesenicah in Savskega dela, kjer se je premikal sprevod. Še drugi dan si opazil, s kakšno ljubeznijo so Jeseničani poveličali in osvetlili 20 letno pot svojemu Sokolu. 13. julija se je ponovila po dopoldanskih skušnjah povorka z namenom, da se položi temeljni kamen Prosvetnemu domu na Jesenicah, Pred leti bili smo vajent sprevodov Zveze, sedaj pa poedine župe nastopajo v podobno močnem številu. Konjenica, Jeseniška sokolska godba, gozd zastav, zbori članov in članic, lepo razporejeno; 600 članov se je rxmukalo krasnega dne ob šumeči Savi do kraja, ki je določeno za torišče nadaljnemu sokolske rrru in prosvetnemu delu. Prosvetni dom! Ze se dvigalo ste-bričl neutrudna roka je razrila zemljo, katera naj da mesta kulturnemu svetišču. Na križpoti prof! Javornikn, zasenčen od prijaznega gaja leži prostor. Sov. kolske vrste so se razporedile. Predsedstvo Jeseniškega Sokola; narodna svečenica s posvetimo knjigo, zastopništvo Saveza, Gorenjske župe in gostov, so zavzeli mesta. Pozdrav br. dr. Ofrersnelaw plamteči govori Savez, zastopnika br. K a j z e 1 j a, staroste Gorenjske Župe dr. Šemrova in prvega vaditelja Jeseniškega Sokola br. Drenikaso vzpodbujali navzoče k bodočemu dem in nalogam Sokolstva. Dobro prihodujost obeta sokolski pozdrav gerenta Jeseniške občine br. Lovra H u m r a, svoičas prvega staroste Jeseniškega Sokola. Godba je zaigrala »Bože pravde« ta »Hej Slovani« in zagrmeH so topovi Zabliska se v solncu kositama shramba pOGvetflne listine, ki bo zdajle zazidana. Prečita se njena vsebina. Oči vseh so oprte rja, kjer se vrši svečan obred; delavska roka zapre pod granitom za nedogleden Čas ta sokolski dokument- Kdo odpre to shrambo? ZamfsTterre stoje sokolske vrste, duh plove v daljno, neznano bodočnost. Vsem pa pre-šlnia srca radostna zavest da pride Jeseniški Sokol pod svojo streho. Popoldne se je vršfla na slavnostnem prostoru javna telovadba, ki jo ie otvorilo 55 članov jeseniškega Sokola s prostimi vajami iz L 1904; med njimi je bilo več ustanoviteljev društva. Proste vaje članic ta Članov so podale razveseljivo sliko o župnem napredku. Po izvedbi sodeč na pr. vaje članic so spominjale na naš dobro pripravljeni vsesokolski zlet; nič niso zaostajali članL — Vaje so primerne, ne pretežke. Tudi orodna telovadba članov in članic je dokazala, da ni v sokolskih vrstah nobene razlike med Ljubljano in deželo. Napredek v organizaciji je presenetljiv. Nastop slavljenca Jeseniškega Sokola, njegovega članstva v impozant- ne — po sedanjih razmerah in izkušnjah sodeč — izključeno — narodno prerojevalno in državno-obrambno deh na meji pa zelo, zelo nujno in neodložljivo, smatramo za potrebno: a) ŠoL uprava naj da učnim osebam, katere so že uslužbene na obmejnih šolah, ali pa katere ondi namešča pismeno obvezo, da imajo po najmanj petletnem zadovoljivem službovanju na meji brezpogojno prednost pri kompe-tencah za ugodna mesta v zaledju pred drugimi prosilcu Ta obveznost naj bode ŠoL upravi sveta in ne samo prazna obljuba in vaba. b) Za učiteljstvo — pa tudi za dobre narodno-kultume delavce drugih stanov — naj se dosežejo od privatnih nih skupinah, članic in naraščaja v raz- institucij (CMD) — katerim prispevaj noterostih tja do ljubkega spevo-raja tudi država — gmotno podpore. Te pod-ženske dece, vse to delo je bilo obču- pore pa naj bodo popolnoma individu- dovanja vredno. alne z ozirom na narodno kulturno in Sredi sedanjih burnih časov ta oaza j državno obrambno delo, ki ga vrši do-idealov in srečnega sokolskega življe- I tičnik. kakor tudi z ozirom na krajevne nja je napravila na navzoče globok utis. Sokolstvo je pač zopet enkrat dvig- razmere in osebne potrebe. Pri teh podporah naj se postopa strogo objektivno in jo naj dobi le tisti, kateri je je vre- kratkim taale v glavni salogi Ig. Kleinmayer In Ferd. Bamberg v LJubljani, skladbe: »Sirota«, >Na gorski planoti« In »Večerno tu borenje Save«. Vsi prijatelji godbe se na ta novi pojav v glasbeni literaturi opozarjajo. — Internacionalne prireditve komorne glasbe v Salzburgu. Med 5. In 9. avgustom priredi Mednarodna družba komorne g',^»e svoje letoSnje koncerte komorne glasbe v Salzburgu. Od nemških slkadb se bodo Izvajale: P. Hlnđemith, II. komorna glasba; Ph. Jarmach, godalni kvartet op. IS; K. WellL Ples žensk; H. Kaminski. Tri cerkvene pesmi. Pri koncertih sođeluja znani Amar kvartet is Frankfurta a/M. in pevka Lotte Leonard iz Berlina. Romaj je došel v promet fn že prihajajo pohvalna priznanja, da boJJšeea kakava ni mogoče misliti, kakor 4665 nilo navzoče s svojo neodoljivo silo nad i den — in potreben. trpko sedanjost Narodno prerojevalno in državno- Po telovadbi sta razdelila župni na- \ obrambno delo na meji se naj spravi v čelnik br. Ažman in Obrsnel diplome tekmovalcem. sistem, katerega smernice določi posebna anketa, sklicana od naših sedanjih Prikorakali in sprejemali so sinovi \ obrambenih društev in na kateri naj bi tn hčere lepe Gorenjske skromna pri- bili zastopani narodno kulturni delavci znanja za trud, drugim v spodbudo, lastnim društvom v ponos, Trikratni zdravo Nt Veličanstvu kralju Aleksandru, našemu pokrovitelju je zaključil oficijelno slavnost ki se je vršila po 20 letnem delu v svobodni Jugoslaviji na nekdaj ogroženih Jesenicah, katere nam je hotel tujec ugrabiti. V najtežjih časih je stal Sokol budno na straži na ogroženih tleh, sedaj naj brani z istim uspehom našo svobodo proti vsem sovragom, predvsem proti domačim! B. D. * ★ ★ — Naši telovadci na olimpijadi. — Telovadna tekmovanja na olimpijadi, katere se udeležujejo tudi češkoslova- i ški in jugoslovenskl Sokoli, so se začela v četrtek, se nadaljuejo v petek 1 in končujejo jutri v soboto. V nedeljo j se vrši javna telovadba, ki se pa ne bo kvalificirala. Seja sodnikov je določila tekmovalni red, Češkoslovaški Sokoli se nahajajo na 7 mestu, Jugoslavija prične s telovadbo na prvem mestu. — Ljubljanski Sokol poziva vse članstvo, ki se namerava udeležiti Pokrajinskega Zleta v Zagrebu, da prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 23. t m. Zletni znak stane 31.50 D. Prijave se sprejemajo vsak dan v od-borovi sobi v Narodnem domu od 19.— 20; tu se dobe tudi vse ostale informacije — Zdravo! — Vsem bratskim društvom v Slovenljtt Jugoslovenskl olimpijski odbor v Zagrebu nam poroča, da se vrši žrebanje olimpijskih srečk, ki smo jih razposlali br. sokolskim društvom dne 1. avgusta tL in da moramo neprodane srečke dostaviti do 25. julija tL j Jugoslovenskemu olimpijskemu odboru v . Zagrebu. Z ozirom nato pozivamo vsa brat- j ska društva, da nam neprodane srečke vrnejo najkasneje do 23. julija. Istočasno naj se vpoSIje tudi denar za prodane srečke, ker po tem terminu vrnjenih sreč ne bomo več sprejeli In so bratska društva obvezana plačati za srečke gotovino. Bratska dro. Btva smatrajo to obvestilo zaradi kratkega termina kot oficijelni razglas! — Zdravo! Starešinstvo Jugolovenskega Sokolskega Saveza. iz naših obmejnih krajev ter Prekmur-ja, kakor tudi zastopniki drugih važnejših kulturnih in političnih organizacij. Pred vsem pa bi morali biti tudi ude-ležniki te ankete zastopniki drž. oblasti, katerih delokrog sega v obmejne kraje (žandarmerije, finance, sodnlje, politične oblasti). Doseči se mora sodelovanje vseh — torej tudi državno-upravnih faktorjev, da se bode pri nameščanju državnih uslužbencev in duhovnikov — postopalo enotno v skupnem soglasju in ravno tako pri podeljevanju raznih koncesij. Le na ta način je možno uspešno narodno prerojevalno in državnoobrambno delo, ne pa tako — kakor je žalibog danes marsikje da kar učitelj in šola sezidata, to drugi podera O vsem tem pa ne morejo odločevati posamezne osebe, ampak le strogo izvedene organizacije, le te morejo nositi tudi veliko odgovornost. Zato naj se osnuje v vsakem ŠoL okolišu nekak »NaTodrri svete, (podružnica CMD) kateri naj ima Ie omejeno število članov, kateri imajo delo in potrebe lastnega kraja v evidenci. Vse ta posamezne korporacije v enem srezu naj se združijo v skupno srezko organizacijo in srezke v okrožno, okrožne pa v oblastno, oziroma pokrajinsko, ki je kot vrhovna organizacija. Oblastna oziroma pokrajinska organizacija naj vzdržuje stik z okrožnimi, srezkimi in krajevnimi organizacijami s svojim posebnim stalnim potovalnim informatorjem, ki jih vzpodbuja k delu, sprejema od njih informacije ter jim sporoča naročila ter ima v evidenci vsa izpraznjena mesta v obmejnih krajih od navadnega finančnega paznika pa tja do vaškega župnika, učitelja, sodnika ali zdravnika Prosveta. Šolstvo. Položaj obmejnega šolstva in nujni koraki za odpomoč. (Referat učitelja Al Hrena na skupščini UJTJ.) 2e nad dve leti povdarjamo v svojem stanovskem glasilu in na svojih skupš*inah veliko važnost našega obmejnega šolstva, ki ni samo eminentno narodnega in kulturnega, ampak prav tako državno - obrambnega pomena, sklicujemo seje in sestanke, sklepamo in razpošiljamo resolucije ter razpravljamo tudi v javnosti to vprašanje, vendar ne dosežemo prav ničesar za izboljšanje položaja. — Vse naše narodno prerojevalno in državnoobrambno delo na naši jezikovni in državni meji — kolikor se ga sploh vrši — sloni na Soli to učrteljstvu, je več afi manj le slu-čajnostno brez pravega sistema, prepuščeno dobri volji in spretnosti posameznih idealnih delavcev, kateri žrtvujejo čas, zdravje in pogosto še že itak skromna sredstva. Zato pa prejmejo ti delavci v najboljšem slučaju kako papirnato priznanje in imajo lahko »tolažil-no« zavest da ostanejo ravno zato, ker so kolikortoliko dobri narodno kulturni delavci, še nadalje na onfh od sveta In prometa oddaljenih mestih. Naše šole so še danes — po petih letih osvobojenja — po veliki večini v slabem stanju, zelo pomanjkljivo preskrbljene z učili in knjižnicami ter le za silo zasedene z začasno nameščenim učltejjstvoia ' — »Jugoslovenska Njiva« prinaša v Številki z dne 16. julija nastopno vsebino: i Dinko 5 imunovič, Ilinkina ljubav, dr. Lujo Vojnovič. Dalmacija t jugoslovenska misao Ilija Mamuzič: Pjesme, Franjo Alfirevlč, Svitanje, Mislav Mihajlovič Dosadna mala j muha, Jaroslav Rydlo, Vizantljska kultura, { VL Dvornikovič, Hrlst, Budna, Schopenhau. er, Beležke. — Pedagoški kongres v MOnchemi 1924. Med 28. In 30. avgustom ti. se vrši v : Munchenu pedagoški kongres, ki vabi Inte-I resente za praktična In teoretična vpraša-V-ZTOkl: j nja moderne pedagogike na sodelovanje, a) Davčne razmere miših ob;nejnih j Kongres bo razpravljal o sledečih vpraša-šol še sedaj ali niso urejene, ali pa ŠoL 1 n3In vzdrževanje, ŠoL poslopij. ^TSSl^S^ * "T občine ne morejo zmagati velikih stroškov za popravo in vzdrževanje Školskih rx«lopii. oprave, nabavo učil in knjižnic, kar se je uničilo in poškodovalo ob časa prevrata po obmejnih četah. b) Učiteljstvo ne more Izhajati s svoBnđ prejemki, ker so zaradi rabih prometnih sredstev in oddaljenosti življenjske potrebščine mnogo dražje od onih v zaledju. Da se temu odpora ore, ie treba nujno storiti sledeče: 1. Davčne razmere obmejnih Šolskih občin naj se čimpreje urede. Revnejšim šbL občinam naj se da za popravo in oprave, za nabavo učil, učnih pripomoč- j * kov učencem in knjižnic — v kolikor j ne zmorejo same pokriti stroškov — ; primerna državna ali pa privatna pod- ' pora. Glede knjižnic se posebno pripo- -roča, da se vsaj za prvo sflo n emu do- ; ma osnuje vsaj nekaj takozvanih noto- i valnih šok knjižnic za naše obmejne ' kraje potom prosvetnega fonda aH pa -potom privatnih institucij (CMD). ■ ■•?2. Organizacija hi oblasti naj skušajo doseči uveljavljenje ugodnosti § 40 j o draginjskih dokladah to § 137 ur. prag*- ; matike o štetju službene dobe tucfi za \ naše obmejne kraje, med katere je šteti Zaradi izrednih razmer — cek> Prek-murje. Ker pa je uveljavljenje teh dveh §§ Smisel in izsledki državne šolske konference, sodobna filozofija In njen vpliv na ideal izobrazbe, razvoj šolske zakonodaje od 1. 1918. dalje, ljudska vzgoja potom Iole, mofnostl in meje eksperimentalne pedagogike, poizkusne šole in šolski poizkusi v nemških deželah, višja šola — graditeljna šola, sedanji položaj dekliške vzgoje, prostovoljno Izobraževalno delo med ljudstvom. Temeljne smernice poedinlh vprašanj se obdelajo v glavnih referatih, katerim bodo sledili koreferati In diskusije. Glavne referate so prevzeli: dr. Gg. Kerschenstelner, univ. prof., Munchen, dr. Litt, unlv. prof. Leipzig, dr. AL Fischer, univ. prof. Munchen. dr. J. Bauerschmldt, Munchen, dr. Sicklngen, Mannheim, dr. G. Deuchler, univ. prof, Hamburg, dr. F. K ara en, Berlin, dr. Glasbeni vestnik. — Za koncert »Ljubljanskega Zvena« v Rogaški Slatini bodo naprodaj vstopnice, vzporedl In besedila v soboto dne 19. tr", ves dan prt vhodu v Zdraviliški dom, za koncert v Laškem v soboto čez dan v trgovini g. fflsbaeherja v Laškem, v nedeljo pa v Zdraviliškem domu v Laškem. — Pose tnlke obeh prireditev opozarjamo, da si vstopnice pravočasno preskrbe, da ne bo tik pred koncert! navala pri blagajnah. »Serenada«. Pod tem naslovom Je ravnokar izšla kompozicija za klavir ls pod peresa znanega skladatelja Jos. Fr. Breznika v glavni zalogi Ig. Kleinmaver ln Ferd. Bamberg d. s o, s. r Ljubljani, dobe se pa tudi v vseh trgovinah z muzikalljami Od ^na^e kraje Se Ze}Q žela dale$» če Že Imenovanega skladatelja so tstotairo predLj^ae bo vršil v soboto 26. trn. irajtna. — Dva mučenika, na katera ne smemo pozabiti. Znani punt posadke 97. pespolka v Radgoni so bHi pm-zročill naši slovenski Primorci na čelu jfm N. Melihen, četovodja in bivši učitelj, doma iz Cezsoče na Bovškem, ter Rudolf Ukovič iz riruštce v Istri, ki je bil kor-poraL Ta dva sta bila ustreljena 27. maja 1918. ob 7. uri zvečer. Rudolf Ukovič je zaklical, predno so ga ustrelili, krepko in ponosno: »Živela Jugoslavija!«. V Radgoni ima skromen nagrobni spomenik. Te dni smo poročali, da prenesejo iz Radgone v Gorico truplo Ivana Marriacco, kateri je bil ustreljen 29, maja 1918. in sicer osmi in zadnji v omenjenem punta. Judenburške Žrtve so bile lansko leto prepeljane na ljubljansko pokopališče. Dva naša slovenska primorska mučenika ležita še vedno v. Radgoni v Avstriji Prav bi bUo irr pošteno, da se s poklicane strani nemudoma stori vse. da se tudi ta dva,naša junaka, ki sta povzročila punt proti avstrijskemu trinoštvu v Radgoni prepeljeta v goriško zemljo. — Postojnski podprefekt se je spravi! tudi nad rokodelsko podporno društvo, kateremu je pred kratkim v zadnjem trenotku prepovedal poprej redno naznanjeno in dovoljeno prireditev. K arke namene ima društvo, pove že naslov, spored veselice Pa je obsegal pečenje janca, točenje vina in kave ter sodelovanje godbe brez vsakega plesa. Vse je bilo pripravljeno, ali zvečer pred prireditvijo je prišla nenadoma prepoved. — Vzroka za prepoved ni prav nobenega drugega nego skrajno sovraštvo postojnskega podprefekta proti obrnejne-i mu slovenskemu prebivalstvu^ Tako so-' vraštvo je slab mejni stražnik! Ko bo vlada to uvidela, požene podprefekta. Stranieriia takoj iz Postojna — Iz Gorice. Goriški »Andax* je prtre. Napredni obrtniki proti napadom na g. dr. Sreporja Žerjava. V zadnjem času napada »Slovenec« neprestano predsednika Samostojne de* mokratske stranke gosp. dr. Gregorja Žerjava, in sicer na način, ki kaže vse znake posurovelosti in politične nestrpnosti Namen tega divjega napadanja politično visokostoječe osebe Cre zatem, da seje med napredne vrste ne* zaupanje. Gosp. dr. Žerjav je katoH« škemu »Slovencu« tarča, katere se poslužuje v svojem srditem boju zoper napredno misei Ogaben boj, katerega vodi list, ki oznanja »Ljubite svojega "bližnjega, kakor samega sebe«! Toda g. dr. Žerjav ni sam; za njim Stoje tisoči zvesti napredni misli, pa naj potem »Slovenec« bruha o^enj in žveplo. Vse brutalno butanje ob gosp. dr. Žerjava ne bo omajalo ne njegii in ne nas, temveč razpalilo bo v nas samo zavest, da «mo naprednjald, in utrdilo prepričanje, da je klerika!izem naro* dova poguba ter da se zbirajo okrog posuroveiega »Slovenca« elementi ki 'hočejo s silo. obrekovanjem, pa čeprav z umori uničiti vse, kar se slepo ne poda njih inkvizitorski metodi. Povsem se strinjamo z izjavo gosp. dr. Dinko Puca v »Jutru« z dne 17. t. m. m med onimi tisoči ki stojijo za gosp. dr. Žerjavom smo tudi mi — nenredni obrtniki Surovi napadi na g. dr. Žerjava so znak vaše srčne omike, poslužuicte se osebe v boju zoper idejo, vaše. divje hujskanje-pa "bo ^rodilo sadove, k* bodo škodovali le vam samim. Prenehajte torej z napadi na gosp. dr. Žerjava in če ste pošteni sevborite •z odprtim vizirjem proti napre^bSi-misli pa ne proti oseham. Mi — naprednjaki pa čtrfttfjmo 1» ščitimo, kar je našega! Za odbor Naprednega obrtfttšlčer&a drttSTve: Ferdo Primožič tajnik. i mSSS t1^ — Josip Rebelt podpredsednik. H« Turistika in spori — Priroda Slovenijo. Na Inicijativo ve-resejnifikega urada priredi Slovensko lovsko društvo ln Slovensko planinsko društvo na letošnjem veleaejmu epeeljelno lovsko m planinsko razstavo, pod gelsom »Priroda Slovenije-« Kakor je Lz dosedanjih priprav razvidno, obeta biti ta razstava atrakcija letošnjega vel esej m a. Arange-ment, dekoracije Itd. je v rokah požrtvovalnih ln preiskuSenih članov obeh društev. Razstavljene bodo vse zanimivosti tx lov« skega ln planinskega Življenja, kar bo vzbudilo pri nas velik interes. &e večjega pa pri naših gostih i* Srbije ln Hrvatske. Razstavo se namerava Izpopolniti z lovski, ml ln planinskimi potrebščinami tako m športno obleko, čevlji, puškami, municijo, mrežami, krznarskimi izdelki, lovsko ln planinsko literaturo, optičnimi predmeti, smučmi, derezami Itd. Pozivamo trgovce ln proizvajalce teh predmetov, da prispevajo k tej razstavi ln označijo ravnateljstvu vele. sejma takoj predmete ln njih število. Ker Je prispevek k stroškom za razstavljale« đfl v nedeljo kolesarsko dirko Iz Gorice v» minimalen se prepusti v prvi vrsti k razstavi sejmske razstavi J alce in v drugi vrsti ostale. Tolmin in nazaj. Prvi je prišel na cilj g. Maksim Gorkič lz Vrtojbe, ki je v dveh urah in 56 minutah prevozU 90 km. Pred goriško poroto se Je vršila kot zadnja raz_ prava proti Matiji Kuštrinu z Vojskega tn Ivano Krapežu iz Dol-Otliee. ki sta bna obtožena, da sta poskušala 1. maja 1922. ubiti dva Italijanska finančna stražnika, ko sta bil ona zasačena pri tihotapstvu tobaka čez mejo. Krapeža sodnija ni mogla dobiti. Obsojen je bil v odsotnosti na 8 let 13 mesecev ječe. Kuštrln je bU sicer oproščen, ali njegov preiskovalni zapor je trajal dobri dve leti! Kdo mu jih povrne? — Iz Ajdovščine poročajo, kako se vrše na kmetijski potovalni šoli predavanja županom ln zastopnikom zadrug. Predavanja so italijanska, poslušalci pa Slovenci, Izmed katerih ta aH on! razume nekoliko navadne Italijanščine ali strokovnega predavanja ne razume pa prav nič. Skoda za stroške ln škoda za trud, ki ga zahtevajo predavanja, ker prav Cisto nič ne z&ležejo. Eno predavanje v slovenckem jeziku bi bilo bolj uspešno, kakor ves kmatijski tečaj. — »Omladina«, tržaško društvo, katero ima nalogo, organizirati mladino, hoče usta- Itirlja I. i mrTJa II. 3:2 tfr2} S. K. Ilirija Je priredil včeraj povodom slovesa svojega izvrstnost trenerja Pam-merja, ki se vraCa v svoj stari klub, nogometno tekmo med moštvom I ln moštvom n. Tekma, KI je Ofra nekftko merfTo rmrfMj obeh moštev se vsled previsoke trave ni mogla dovolj razviti vendar Je zadovoljila. Iznenadu" Je zlasti nastop moštva II.. ki nI zaostajalo dosti za prvim. Trio moštva n. Je pokazal celo emlselnejšo Igro, negro oni moštva I. Krllska vrsta Je bila nekoliko šibkejša. Obramba je delovala točno. Pri Iliriji I. nas je zadovoljila samo halvesllnlja, v kateri je Igral po dolgem premoru zopet Tavčar. Svoje popolne forme sicer še ni dosegal. V ostalem Je prvo moštvo zaslužilo zmago, ki tal Mla lahko večja, da ni napad zaatreljal nebroj sigurnih šans. Sodil je g. Vodlšek zadovoljivo za obe stranki. V tekmi kot že reevoo mri j a ni mogla razviti polne svoje mocl. -videti pa je. d\a v dobri formi stopa v poletno in jeseneko serono. G. trener Pammer je lahko zadovo- navljati po vaseh, trgih ln mestih svoje po- , družnice. Program obsega združevanje slo- | 8 £?ftnco svojega ln klnbovega delo venske mladine ln vzgojevanje te mladine telesno ln duševno, da bo čvrsta in čista, polna ljubezni do svojcev in domovine. Omladina je povsem nepolitično društvo. Društvo namerava ustanoviti za šolsko mladino poseben odsek. Ustanavljalo bo tudi šolske knjižnice, pripravljalo šolsko mladino sa razne nastope, prirejalo razstave, izlete Itd. Treba, da naše ljudstvo spozna društvo in njega lepi namen, da se bo moglo krepko razviti v čast ln korist Jugoslo-venov v Julijski Krajini — Iz Pule je odšlo te dni okoli 20 mladeniče v. uvrščenih v narodno milico, v Trst, kjer se nkrcajo s Istrsko-tržaško skupino za pot v Libijo. Doma ni dela in zaslužka, Pula je docela propadla, zato beže ljudje preko morja, iskat «1 novega življe, nja. — 25 letnica Lipe v Bazovici. Znano pevsko društvo »Lipa« v Bazovici proslavi dne 10. avgusta tL 25 letnico svojega obstanka. Društvo je neutrudljlvo gojilo slovensko pesem v tržaški okolici ln ni bilo nobene pevske prireditve v Trstu in v okolici katere bi se ne bilo to društvo udeležilo. Nadejamo se, da vepe proslava 25 leU niče »Lipe« dostojno in ponosno. — Koncert tenorista Šimenca v IdrTjl^ vanja. Pred pričetkom Igre se Je moštvo zahvalilo g. trenerju za njegovo požrtvo-v prid SK. IHrUe tn mu Izročilo lepo usnja, to listnico, ki jo je d!?Ila še lepša vsebina. — Nogometna tekma med vrsto S. D. A. Trat In M. D. P# Opčine. Nedelja je pri. nesla tržaškemu Slovenstvu prvo nogometno tekmo med dvema sMvenaklma vrstama. Lepo so nastopili vrli športniki v r.Vni opremi na Igrališču. Občinstva Jo b*Ii obIL no, MDP Opčine razpoinga s dobro kombL nI rano napadalno vrsto 3DA Trst pa jo pokazalo izvrstno obrambo, ^e^ltat: Naj. boljši Igralci na poljn so dr. Gorjup knp*-tan SPA, Kocjančiff bak (SDA). Grurtar napad (MDP) in BriSček L kapetan (MDP) Ore'jelni izid tekme Je tnle MDP Opčine Je proiragal SDA Trst n 3.1 Nočno lekarniško slnžbo imajo s M. Ramor. Miklošičeva cesta, TJ. Trnkoczv, Mestni trg. Konzulati v L?ubijani: I Češkoslovaška: Breg 67L Belgija: Urad Ljubljanskega velesejm*. t Avstrija: Turjaški trg 4/11 i Prancija: Dunajska cesta (Ljubljanska* Toredltna banka). . Italija: Zrinjskeg« cesta 3fl. <' Portugalska: Dunajska cesta 33. »SLOVENSKI NAROD« dne 19 julija l*** Dnevne vesti. ? Ljubljani, dne 18. jaMja 1924. Poglavje o demokratizmo, Protidržavno časopisje je takom i-ddnnh let nagrornadik) proti državi, /iada?očirn strankam in posamnim predstavnikom državnih oblasti toliko kle-/ct. da bi napolnile precejšen leksikon. Tu kar dežuje izrazov: terorizem, na-»ilstvTA izmoz^avanje, roparji, pljačka-trinogi, lopovi ,tirani, hajduki, krvo-ločneži itd. itcL Niti trohice poštenega ri dobrega ne najdejo «a državi jn nje-ai upravi, vse jun je podkupljeno, izko-riSJevalno. korumpirano. Slovenci smo >brezp ravna raja. prodani, podjarmi jeni*. Brezobzirno padalo grožnje o obračunu In maščevanju. Novi dr£arl in celcrtriiprH njeni uprav! odrekajo vsak smisel za dernokratizaas m ljudske pravice. Ker Izvirajo vse taks hurskarije !z takrknjene zlobe, zato je zaman vsako dokazovanje. Z Avstrijo m r?|enr?n na-snrHm serTnsn'ziraafem so bH! seve sa- dovofjjtf, nikoli niso psovali in grozili, ker bi jim bili z Dunaja brž zavili vratove. Potemnimo paralelo med nekdaj In seda? slede d^mokrarizma v armadi in pri 2c!<*zHcah! V avstro-ngrski armadi smo bili Slovenci vedno pepelke. Naj-nadarierv^l naši sinovi, ki so se posvetili častniškemu poklicu, so ostali navadno do upokojitve le v subaltemem Staleftt! le redki *o bili prIpuSčefll k izpitom za Ifahne častnika. Zato pa so morali s častnimi Izjemami gertnanske-mn motorni žrtvovati »glavo, roke m srcec. V vojaške šole so bili sprejeti 6loven!*ki mladeniči le po izredni pro-fekciH. s to le taki. kofih očetje so bili v vojaški ali državni službi »neoporečno dira*tični*. v naši državi pa je vsako-mTir dn^t^n Solanfe za častnike, ako ima !e fizične in duSevne sposobnosti. Pa makar je oče republikanec ali komti-Hfst. V avstralski armadi *e bfl častnik nai-^bskurneiših zmožnost! neko višje bitje, ki se ga ni smelo ne s peresom, ne z besedo kritizirati. Se pogledati ri smel na cesti navadni zemljan, sicer le imel pravico, potegniti sabljo zaradi p— fiksiranja. Vse ostalo vojaštvo tla do praporščaka pa je bilo nekaj poniževalnega. Že enoletnim prostovoljcem ie bilo strogo prepovedano prijazno občevanje z »^manj-sotdatom«. četudi so b&M med zadnfurrt bivši soSoiet, znanei ali celo sorodnik! prvih. Ako fe rabil Častnik vojaka za spremstvo, n. pr. or* VJonančnega podčastnika, moral le ta stopati za častnikom v strogo odrrrer-feni razdalj! petih korakov, četudi je bil morda Častnik puhel mladenič, pod--ČastnJk r*» vseatransko Izobražen sta-rolH mož. Kako p* fe danes? V srbski armadi Je vladalo od nekdaf patrijarbalično, uprav familijarno razmerje med častniki in mož tvom. Tako razmerje se v polni meri goH tndl danes v naši jugoslo-▼ služil najnadarJeneHM mladenič tuđ! 20 let, toda preko podčastniške Sarže se n! mogel povspeti, najsi e vežbal in učil eelo častniške rame. f^edaj pa imamo v vseh panogah naše vojske aktivne častnike, ki so bili povišan! iz podčastnikov. Med njhnf so radi taki. ki pripadajo SLS. Kako Je bilo v Avstriji v železniški s!u2bi, je Še vsakomur v spominu, izvrstno kvalificirani slovenski uradniki so bfll vedno podrejeni tujcem ali na so slažfli celo k je v prognanstvu v Tirol Ih. Brez perfektnega znanJa nemščine ni dobil Slovenec niti službe čuvaja aH čistilca svetilk. Ne le v službi, temveč eelo v osebnem občevanju med seboj ie bil matemi Jezik najstrožje prepovedan. A sedaj, ko smo »podjarmljeni Srbom«, aH kdo zahteva popolno znanje srbščine? Brez mature Je mogel poprej najsposobnejši aslužbeneo izjemoma doseči noduradnilki čm. Vkljub temu med železničarff ni bilo mrmranja m revolt. Danes lahko vsakdo v razmeroma kratki dobi zgolj PO svo* sposobnosti doseže uradniSk! čin brez ozira na Študije. Nekdaj preziran? delavci so dane« uradniki. Poznamo strojevodje, kf to danes v enaki službi ▼ ČHna vlSjega re-videnta, toref uradnika % i latim •vratnikom. V AvsMfl se Jim nit! sanjalo ni o takem napredku. Nali sinovi bres ozira na strankarsko pripadnost ao danes ugledni načelniki železniških oddelkov, kar io bilo v Avstriji pridržano le Ameriki ni v nobeni državi v tem pogledu toliko demokrat iz ma, kakor bai v Jugoslaviji. Ali ni res tako, klerikalna m separatistična gospoda? * ★ * — Izstop Iz karOfiške cerkve. Pišejo nam: Zadnje čase se je začelo med zavednimi Jugoslovenl živahno zanimanje radi podle, brezvestne in zločin-sko-Iažnjive pisave klerikalnih in škofovih Ustov za izstop iz rimo-kat cerkve in prestop v pravoslavje. Mi smo klerikalce že neštetokrat opozarjali, naj ne vlačijo vere v politiko, naj ne izrabljajo verskega čuta ljudstva za svojo umazano politično gonjo, opozarjali smo najvišje cerkvene dostojanstvenike, naj spremene pisavo svojih listov. Vse to ni nič pomagalo. Lastnik katoliške tiskarne v Ljubljani je škof Jeglič. On Je odgovoren za vsa divjanja listov in brošur, ki se tiskajo v njegovi tiskarni. Ker se podla in lažnjiva poročila ter naravnost hujskanja na poboje in umore gotovih oseb še vedno nadaljujejo hi je začel »Slovenec« sedaj že izrabljati izreke sv. pisma, ni Čudno, ako se Je začel hlev zvestih ovčic prazniti. Nič ne pomagajo vsa zavijanja klerikalnih listov, dejstvo je, da so t! izstop! v zvez! z njihovo pisavo. Včeraj sta bila oficijelno sprejeta v pravoslavje po proti g. Dimitrije Jankovlču v pravoslavni kapeli gg. Ivo BeršČak m ing. Marko Kranjec, ki sta že pred tedni Izstopila iz rimo-katoUške cerkve. Ganljivo lep Je bi! prizor, ko sta se v pričujočnosti svojega kuma slovesno odrekla veri v nezmotljivost rimskega papeža. Kdor ju je po končanem obredu videl, opaziti Je moral zadovoljnost, ki sta Jo čutila po sprejetju v ono cerkev, v kateri se boga moli v nam razumljivem jeziku in ni treba šele gimnazijo Študirat, ako hoče vernik razumet! duhovnika pri službi božji. Tuđi niso pravoslavni duhovnik! v svojem občevanju z verniki nikdar tako visoki, kot naši. Oni se čutijo brate, kar je dokazal g. Jankovič s poljubom novosprejetih Kakor čuj emo, je zadnje dni prijavilo mestnemu magistratu svoj izstop iz istih vzrokov še več drugih oseb. Osobito je opažati živahnost tega pokreta med zavednimi narodnimi ženskami. Baje je prijavljenih nad petnajst oseb obojega spola za prestop v pravoslavje. Oglašati pa so začeli ljudje tudi iz drugih krajev, predvsem iz Trbovelj. Svoj izstop motivirajo vsi enako. Siti so hujskanja in podlosti klerikalnih listov ter škodljivega vpliva Rima na Slovane. — Srednjo not so abrafl. »Narodni Dnevnik« pravi, da skuša biti objektiven In ubrati v vseh vprašanjih srednjo pot Nismo mu verjeli, dokler se nismo prepričali na lastne oči, da je res ubral srednjo pot.c Med njegovimi brzojavkam! Čitamo namreč, da je g. Paši č pri tej priliki podal ostavko vlade, takoj nato pa. da »do tega momenta g. Pašič še ni podal ostavko vlade.« To je res srednja pot, ki jo ubira »Narodni Dnevnik« vedno, kadar mora prepisovati iz drugih listov. Je in ni, cigu-migu, zdaj sem, zdaj tja. Tako je, Če človek nI podkovan v prepisovanja- — Rusi bi rekli: politika hotj kuda! — »SlovenČeva* ve*/ o prodaj! kavarne m restavracije »Zvezda« je od kraja do konca rtobno izmišljena. — »Rože ob pori«. Prejeli smo tale dopis: Listek »Rože ob poti« Je res nekaj krasnega! Z menoj soglaša še marsikdo, ki ljubi lepo čtivo, v priznanju Vam, da ste nudili čitateljem tako izreden duševnL užitek. Nadejamo se, da boste vztrajal! na tej poti. Z napetostjo pričakujemo napovedano novelo Vladimira Levstika, pisca povesti »Gadje gnezdo«, ki Je svoječasno vzbudilo toliko pozornosti. Star naročnik. — Z dunajske tmfverze. Privatni docent kemije dr. Alfonz Klemene ie imenovan za izrednega profesorja na filozofski fakulteti dunajske univerze. Z« nadzornico dvornega gospodarstva na Bledu Je imenovana gdč. Jerica ZemlJanova, voditeljica Gospodinjske *ble v Mladiki. Gdč. Zem-ljanovo Je včeraj popoldne sprejela kraljica v daljši avdljenci, — Pogreb prof. dr. Pavla favnttca, Dr. Pavla Bavntka prepeljejo v Kranj, kjer gm polože k večnemu počitku v rodbinsko rakav. Pogreb bo v Kranja danes 13. tm. Ob poi 17. — Smrtna kosa. Iz Beograda nam poročajo, da Je včeraj tamkaj umrl generaiflft radarski ravnatelj dr. Dimitrije Aatola, tet rudarskega oddelka ministrstva ***** me in rade, kf Je bfl dobro snem tođl v UBbljanL — Jubilej deta. Danes praarmje g- Lovro Plrnit, ualufbenec tvrdko Maver, Sttii-deeetietnloo, odkar Jo ▼atopfl v to ehttbo. ves te ase je bfl neumorno delaven ki vstrajal v neomahUlvi zvestobi Odano attt-**€ svojem« gospodarja. Tako si Je prtdo. »fl »oporne zaupanje svojega delodajalca. Je S- Piraat bfl ves ess tndl svest so--aUTjeaflc napredaš stranke, ms k ojsgovsu ms Jubfteju dela m zvestobe tndl ml — Zsksj mo esns? Nafl dunajski poslenik Mllojsvie Js v pogOToru • poročevalcem »Narodnih Ustov« izjavil, da so nekateri jugoslovsnzzJ Usti lani pisali proti c^ ko slovaškim letoviacar-Jem v naših letoviščih. To so bili sicer po-edlni slučaji, ki Jim ne zmerno pripisovati politi enega pomena. Vendar pa je ta netaktnost prizadela Jugoslovensklin letovi, scem veliko Škodo. Iz češkoslovaške Je letos v Jngoslsviji zelo mak) letovliearjev. Jugoslovanske oblasti in javnost so za prijateljsko zbližanje s čeSklm narodom. To sbllKanje je dobra medsebojna ftola ns po. lltlčnem. kulturnem, literarnem, znanstvenem ln gospodarskem polju, — Gospa, ki Je bila na poročnih slavno, stih v Beogradu in par dni stanovala pri obitelji Od avle, naj »poroči «voj naslov ali me osebno zgiaei v uredništvu »Slovenskega Naroda.« — Zlato Iz živega »rebra. V poslednji itevllki berlinskega tednika »Dle Natur-sissenficbaften« objavlja prof. dr. Mlete, vodja fotokemicnega Instituta na iarloten. burškl tehnični visoki §oli pod naslovom »Razpad atoma živega srebra«, da se mu Je skupino » asistentom dr. Stammreichom po_ sreCIlo opazovati razpad atoma Sivega srebra In sicer s pomočjo takozv. livosre. brne žarnice, ki jo pretaka električna struja. Del razpada tvori slato. Zaenkrat »e Be ne more govoriti o gospodarski uporabi te iznajdbe, ker so količine zlata, ki s« tem potom pridobivajo, napram izdatkom ee neznatne. — Povratek Rels-UI-U1eme Iz Carigrad«. Verski poglavar bosansko-hereegovinsklh muslimanov Rels-TTLTJlema Ćausevfe js pred tednom odpotoval v Carigrad. PH tej priliki je Izročil turSkemn rdečemu križu (»Hllall ahmeru«) 1200 tnrSkfli lir. Ta denar js Ćan3evič nabral as osebno mlcljatrvo. Tudi se nahaja v Carigradu po posebnih poslih ReU.uI-ulema je znan pristaS dr. Spahove politike. V Carigradu »e je uradi!, ne da b! obvestil nase državne »II centralne oblast! o svojem pota v Carigrad. Radi tega ga beogradski tisk po pravici napada. — Predmestne predrznosti. Neki fanta. Unl pisarijo v zadnjih dneh najrazličnejšim osebam pisma, v katerih prets • smrtjo in krvjo, ki bo tekla v potokih. Posebno »o se t! fantalini vrgli na ožje dosedanje prijatelje, ki se priključujejo nacijonaltstienim organizacijam ln ki ns marajo slediti svojim zapeljanim komunističnim tovarišem. Na polldjl hranijo vse polno takih pisem. Kazen za taka pisma ne Izostane, ker »e bodo krivci prav kmalu odkrili. Treba bo nekatere prav temeljito saliti, na bo red ta mir. Predrznost ns otročarija te vrste cvete posebno po ljubljanskih predmestjih. Odtod se Je ttidi zglasU v naSem uredništvu obrtnik A. B. is Hran lin lene ulice, ki Je ie prejel več takih pisem tn v katerih mu po-ballni ir dobro znanega kroga groze s krvjo ln drugimi bedastocami. Policija naj bi v takih sluCaJih kratkomalo napravila red ha eksemplaric^o kaznuje krivce. — Izjava. Z oztrom na rasne govorice Izjavlja SK. Slovan v LJubljani, da pri sobotnih dogodkih prizadeti težko atlet g. Ivan sotlar ni in n! nI bil nikdar član težko atletične sekcije SK. Slovana. — Tiralica. Dež. sodišče Je Izdalo to:le tiralico: Anton Stare, ln neznani njegov tovariš sta nujno osumljena hudodelstva umora po §§ 134, 135 k. s. — Anton Stare je rojen 1900. v Križah pri Tržiču, od očeta Antona in matere Marije roj. I>on_ gnl, mizarski pom., srednje postave, okrog-lega obraza, brez brk. ima brazgotino pod vratom, kakor od operacije aH Bkrofaloze, redke nagnite zobe, nosi dobro temno obleko in belo srajco z ovratnikom preko Jope. Njego tovariS neznanega imena je star 16 do 17 let, majhne postave, sivo oblečen, nosi rjav klobuk. Vsa sodišča in vse varnostne oblasti se naprošajo, da zgoraj navedena pri prejo in izročijo podpisanemu sod L Sen. — Zastrupljeni« z gobami. Poročal! emo pred dnevi o tragediji rodbine Urlep iz Sarajeva, M se Je zastrupila s uživanjem neužitnih gob. Hčerka Ada in ded Josip sta umrla, dočim bo ostala mati pri življenju. — Umiranje 8»r»J«va. Sarajevske »večernje Novosti« poročajo: Sarajevo umira, Nikje rni življenja, promet Je zastal, dela ni. Mesto kjer so nekoč vrvell tujci ln Je nudilo sliko velemesta v minijaturi, je danes veliko eelo, brez kake privlačnosti in zanimivosti. Najbolje se je to opazilo preteklo nedeljo. Na Bntmirn so se vriile dirke, ki se jtb Je udeležilo tudi kolo jahačev is Beograda. To bi morala biti športna senzacija prve vrste, slasti za Sarajevo, ki ljubi take prireditve. Ali interes je bil mL nhnalsn in obisk tako pičel, da so znašali dohodki okoli 30.000 Din. Na IHdli Je pusto. Lepo kopališče, ki Je uživalo svetovni sloves, je popolnoma propadlo. Začasna upiafa kopališča se ne briga, da povzdigne Ilidžo ns nekdanjo višino. Hoteli so prasni. Tndl v sarajevski okolici je vse mrtvo. Tuintam se pojavi skupina Izletnikov ali ne za dolgo. Ni tujcev in ni Cehov, ki so potovali običajno v Dalmacijo. Izostali so radi horendnih cen v naših krajih in nezadostnega komforta. Ceškoslov. državljani so od SI! v eensJSe kraje. Samo Sarajevo ne nudi privlačnosti, življenje Je drago, brez zabav ln cene strahotne. Zdi se, ds so se zedinm vsi, da uničijo Sarajevo. — Originalni tatovi. V CreinJevcih v Prekmurju so neznani storilci oropali ta-mofinjo eerke? ln odnesli monstranco iz zlata t vrednosti 20.000 Din. Na glavnem al-tarju so postni listek s napisom: »Skoda za mrtev kapital. Boljše Je, da ee zlato vnovčt nego da mrtvo teti«. Bolidja Je da anlm vlomilcem na sledu. -r VeOk pote v Raskom poU«- ▼ &*-*em nolln as Hrvatskem ie nastal pred dnevi vellr pote, kf je tmKJl dal sela. — Osrenj. ki Je nastal te neznanega vzroka v nelrf hflB. te ft vsled hudega vetra bflsgp-vito razširil ta kmsin Je b*'1o več poslopij v plamenu. CloveSkjh žrtev al Wk>. S ponav čjo orožnikov Jo »etjakran aspelo požar omejiti, škoda znaša nad 7 mfTTlonov Drn-gs v a rovao us y esjgs sstfak za par fU JUTRI JUTRI prične izhajati v „SLOV. JSARODU« izvirna novela VLADIMIRA LEVSTIKA Mri na jeklu — Pojasnilo. Poročali smo pred dnevi, da ie bil mizarskemu mojstru Modfcu iz stanovanja v Veliki čolnarski ulici nkrade-□o v n Jezovi odsotnosti različno mizarsko orodje. CL Modic nas prosi, da objavimo, da mu orodje ni bilo ukradeno, temveč ga Je z njegovo vednostjo odpeljal njegov družabnik Erjavec, čigar last Je b»lo- — Tujski promet na t ledu. PoSemik Bleda nam piSe na podlagi lastnih opazovanj in fnformadl iz krogov, kj vooTJo tul-sld promet: Zadnji čas gotovi elementi, ki niso posebno naklonjeni Bledu in ki so poetično nasprotni drž. edinstvu tn sedanji monarhfstkSnd obflki države, HrOo o Bledu lažnjlve in naravnost tem!šl!ene vesti, ds letovišče Bled nazadnje, seveda pristavljajo s prozornim namenom, zakaj da se po-set vedno bolj zmansuje In da so temu krivi radi nastopi »Orjune«. »Slovenec«, Id vporabTJa vsako prti ko. da udar! po nacf-Jonalistth, Je Oriun0 obdblfeval, da Je ona ki Iva slabega poseta na Bledu. Posetrak sam se Je Informira! pri zdravfffjfld IčontJ-sRl. Vi fe za presojo naraščanja pronte« naiboll merodafna. ter le dobil pojasnilo, da Je letošnji poset na Bledn mnogo veČU, kakor lansko leto ob tem časn fn da ni bito doslej od strani letov*ičarjev n Srake pritožbe proti »Orttmi«. — Sporočamo n. a. občinstvu, da sa ie Obfačlfnlea v LJubljani, 8tritarjevs onca 5., preselila v nove prostore palače Vzajemne nosojtmioe na Miklošičevi cesti ftt. T. Ob tej priliki se zahvaljuje vsem njenim odjemalcem ss naklonjenost ter jih zajedno vabi. ds »i ogledajo njeno veliko novo zalogo vsakovrstnega manufak turnega blags v no. vlh prostorih sag uta v rja Joč jih najcenejše fn nsJeoTtdneJse postrežbe. — Chhmferrin kfna železmrfo vfno fe najbotjle sredstvo prorl sfabc^rrvnosff, boleznim v feloden m ssfnorl?e okrepCevamo sredstvo pri rekonvalescenti. Dobiva se v vsafcf lekarni Zahtevajte edlso le Chlmv ferrfn, kateri le najboljši. 1 T. — Nafcenejše hi nafnovepfe obfeke se o*nf>e samo ^elenbnigova nfJca ft. 3 pri Oričar & Mefač. PRODAL SOPROGO TA ga.sajA TffJt. Preteklo zimo se Je spoznal Lguvee Milan Jankovič te Beojrrada v restavraeiH »Cltv« z ruskim betruncem M ere5Jovom. bivšim bančnim nradnikom Jz Moskvo, m njegovo lepo ženo DusTlo. NTIh prlJatel}srvo Je postalo dm dalje bolj fntimno In Jankovič Je stalno zahajal k Merešjovu. Mere-slov nI bil ljubosumen soprog fn pusrffl fe JamVovfča večVrat samega z ženo. Dnslla ln Jankovič sta se zaPtnVTa In nekega dne, ko se le MJeresov nenadoma povrnil domov. Je nase! oba v nenrijetnem položaju. Zasrro^il Je .Tankovfčn, da mu napravi Skandal. Nato ga fe pozval v drugo sobo. da mu na mestu da zadoščenje. Nekoliko kasneje sta se oba vrnila Iz sObe, vidno dobro razpoložena. Malo za tem Je Ousfja odpotovala s Jankovi čem v Ljubljano, kjer sta ostala do konca preteklega meseca. DusJJa Je potem nenadoma izginila. Misleč, d» se je vrnila k možu, fe odšel Jankovič v Beograd in obiskal Mere-SJova v stanovanju v Kralja Milana ulici, gospodinja pa mu Je Izjavila, da se le Merešjov Izselil pred dobrim mesecem baje v Sarajevo, kjer biva tudi njegova žena. Jankovič je uvldel, da so ga oslepa-rfli, ln H ovadil Merešjova. V ovadbi navaja, da sta se kritičnega dne, ko fn Je zalotil Merešjov, domenila, da on (Jankovič) odkupi Dusiio sa 50.000 D. Takoj Je Izplačal 30.000 Din; ostalo vsoto le nameraval izplačati kasneje. Za nenavadno kupčijo Je sedal zaznala tudi poDcila, td pa parčka še ni Izsledila. V beogradskih umu-denskih krogih, v katerih je bila DusJJa dobro znana, je slučaj vzbudil veliko senzacija Nekateri znanci so Jankoviču zamerili, da ni takoj izplačal celo vsoto In na-glaSajo, da je Dtrslja vredna več kot 50.000 dinarjev. IZ CELJA, —c Svabcarenle. 2e večkrat so razni Usti poročali, da se v našem mestu sliši na vsak korak še blažena tev-tonščma. Poslužujejo se je pa poleg Nemcev in nemškutarjev tudi radi nekateri na§t posebno nežni spol, ki misli da je bolj »nobel«, če se švabčari. švab-čarenje je mnogo slišati v naših mestnih kopališčih ob S a vini, kjer se naše »frafn.ee« prav pridno poslužujejo tev-tonščtne. Prizadetim bi naj bflejo zadnji ororrrm. Obzirnosti do takih malozaved-rtih Hudi bo enkrat konec in prišli borno na dan z imeni Če bo to dotičnirn ittrbo asi nc, Je potem njih stvar. —e Osebna vest. Minister piuessta Je s odlokom od dne 5. Jurija 1984. vpoklica! na službovanje v ministrstvo presveto od d. sa srednjo nastavo g. Slavko R a 1 č a, pno. sasorja na drl. realni gimnaziji v Celju. —o Oddaja tobačnih trafik Je razpisane v Smartaem v R. doL ter v Arclinu pri vojnika. —c Vreme *mmwM» sadnje dni asSo ne> stanovitno. M en jajeta se solnee in det. Za rssjtllnstvo Je tako vreme sicer precej ugodno, v kvar pa Je vinogradom In L Js. đavao TZ MARIBORA. —en Nesreča p H delu, Viljem Penkič v Krčevini je prišel i roko predaleč v stiskalnico za sadje. Zmečkalo mo Ja prste. Pri nalaganju telesnih travers na glav. nem kolodvoru je delaven Ivanu Dreo ob *ogi rdrknila 400 kg teSka traverza, vslesl Cesar Je doMl težak zlom stegna. Rešilni oddelek ga Je odpeljal v bolnico. —m Zoper »amomor. V torek popoldne Je našel v Kamniški grapi dr. SchmicdcreT zs cesto na drevesu obešenepa vojaSkega godbenika A. P. Dr. Schmie-derer jc odrezal vrv obedencu in ker jo slutil, d« se nahaj« •e pri življenju, je poslal nekega slučajno mimo idočega mesarja v Maribor po rešilni oddelek. Trudu dr. Schmiedcrcrja in pozne je takoj na lice mesta došlega rešilnega od* delka se je posrečilo z umetnim dihanjem nesrečneža spraviti zopet k življenju, ter so gs oddali v bolnico, od koder so ga v sredo popoldne pripeljali ▼ vojno bolnico. Kot vvrok se nav«j« nesrečna ljubezen. — V gozdu v Studencih so isti dan našli obese« nega lolctnega dečka, ki pa jo bil že mrtev. Imoii smo torej en dan kar tri samomore. —m Prva žrtev Dravo. V Stidcndh pri Mariboru se le kopal na prepovedanem mestu strojevodja Rudolf Puklavec. Sredi valov ga je nenadoma zajrrabil krč Izginil le pod vedo. Kljub tr^co!SnJermi t$fca nju trupla niso našli. Kb Je Poklavčeva Sena zaznala za dogodek. Je v nbnpu hr*t pred kongresom 5V03 pokrajinski zbor. Uprava TS, ostali delegati in gostje pa so prispeli skupno ob 16. popoldne. Oblasti, kulturne organizacije in meščanstvo ie napravilo fe-riialcem naravnost veličastven sprejem. Sprejema so se udeležili: namestnik velikega župana skopljanske oblasti, za-stop metropolita Varnava, komandanta III. armijske oblasti in divizijonarja v Skopjju, župan Skoplja, inspektor ministrstva Prosvete Obradović. ve« oficirski zbor iz Skoplja, predsednik »Narodna Odbrane*, starosta sokolske župe Skoplje podpolkovnik Živanovlč. predsednik trgovske zborniee. Kolo srbskih sester, eeta izvidnikov in planink itd., dalje calokupen sprejiinm odbor, sestavljen iz najugodnejših meščanov ter •Hotna vojaška godba. Ob viharnem pozdravljanju, prepevanju narodnih pesmi in sviranju godbe se je formirala po meetu povorka feri-jslce\-. gostov in meščanstva Delegati so bili nastanjeni v bivši višji turski Šoli »Tdadiia*. kjer so jim skopljanski feri-ialei pripravili prav udobna in snažna prenočišča. Svečana otvoritvena seja. Naslednji dan ob 9. je otvori! predsednik FS profeso'r g. Radoje Knerevie v dvorani »Prosvetnega doma« svečano otvoritveno sejo. S svojo prisotnostjo so počastili kongres: Nj. Sv. metropolit Varnava. komandant divizije general Vojislav Nikolajevih, prosvetni inspektor t- Drasromir Obradović. zastoptiik velikera župana sr. Lftiba Tadfic, župan Skoplja g. Sapuadjte, profesorji, ucitelfi, dijistvo *■ meščani. Ponašajmo se s p*oš1oe$o, Trimo v bodočnost. Pradsadaik FS rrof. Dušan Kiačt- vije je imel krasen otvoritvem govor, poln prodorne življenja zahtevajoče ferijalne misli. Med drugim je izvajal: Kam ferijakem se lahko, in to po pravici, ugovarja, da omladina ni vsa pod flašo zastavo. Mi sami vemo to in žal nam je zanjo. Mnogo je še mladine, ki je vsa praveč zaljubljena v prostost svojega plemena in bi to prošlost nairaje oka-menila za večno. V Beosrradu Pa v Zagrebu in Ljubljani dobite tudi med mladino rake. ki izpodbijajo novo premenje-fo stanje, ki se ne morejo pomiriti s sedanjosti o in se solze za starimi grbi in zastavami. Tudi nem ferijaleem, prav vsem. so draga ta stara znamenja, tudi mi ljubimo našo skupno prošlost, polno težkih narodnih nesreč *n heroiske^?. junaštva. Na tako prošlost se lahko m z vsem pravom ponašamo. Zato pa še ni treba, da odklanjamo skupno bodočnost. Prošlost, ona nam ie vsejra spoštovanja vredna starka, dajajmo ji dolžno počaščen je ob vsaki prSiki, a svojo pažnjo posvetimo mlademu bilju, Id je nastavilo svojo sočno, mlado rast. Ne smemo biti podobni materi, ki iz tuge za umrlima roditeljema pusti nenadojeno umreti svoj« dete. V spoštovanju prošlosti in gledajoč s polno vero v bodočnost, vzemimo za geslo besede pesnika: Razumeti prošlost in ne žalovati za njo, vzdržati sedanjost ?n rti za tem, da fo izboljšamo, gojiti up v bodočnost in pripravljati ?o: to je zakon modrim možem m dobrotvornim ustanovam. Kulturni de'avel hr. Slovenije, ne zabite Južne Srbije! Inspektor g. Obradović prinaša fantičem iskren pozdrav. Oporntnja jih na historično vlogo sedanje generacije, naglasa, da so naša starejša pokolenja s krvjo in koetmi napolnila našo zemlio in da ie vendar treba dovršiti vse njlho-hova tradicij«, kakor to zahteva Čas. — Ni Južna Srbija sama zakrivila svoje kulturne in ekonomske zaostalosti, to je !e težka posladiea rjoltisocletnom turškega robovanja, kakor je semrl jugoslovanski čut v Hrvatski m Sloveniji posledica habsburške pTakse: divide et lmpera! Kulturno zaostali jug prosi pomoči iz krajev, ki SO v tem pogledu na boljšem. Kulturni delavci ta Slovenfie, ne pozabite Južne Srbije! Čeprav je Jugoslavija tako obširna m ?e v njej toliko verskih in drugnh razlik, vendar nas medsebojno upoznavanje iepriča. da smo vsi mi bratje istih misli in enakega narodnega čustva, da smo Jugoslovenl. Zato. omladina, upoznavai svojo domovino. Govor je bil soreiet z h&rnim ddo-bravanjaaa. Nad strastjo vere i« pomena strpljivost! Tako govori naroden sveeenik! Pozdravni govor g. metropolita Vam a ve je predvsem Slovencem pokazal v narodnem oziru ogromen prepad med pravoslavno in našo katoliško du-■ovščino. ?'Dragi bratje, naša nada bodočnosti! Srečen sam, da vidim v zgodovinskem mestu Skoplje zbrano omladino iz vse države in da jo druži lepa ferijalna misel. Omladina našega slovanskega plemena, našega troimenega naroda, igra v njegovi historiji veliko vlo- go. Vse. kar se je godilo aa xewrva«5, preko Kosova, pred in po Kosovu, v vsem je bila zraven mladina. Ferijalni Savez, kaker ga razumem jar. ima vzvišen cilj: da v potovanju po naši državi veže duše in srca celega našega plemena in da obenem njim. ki omladini slede, pokaže, da med nami ni prirodne podvojenosti* da smo en in isti narod s tremi imeni, duša in srce pa sta eno in isto nara vsem. Oni stari, ki so s pomočjo omladine ustvarili to aašo edinstveno državo, naj jo čuvajo, omladina, tvoja naloga pa je, da daš tej državi Še kulturno edinstvo, ki ga doslej nismo mogli upostaviti zavoljo razlike v kulturnih in verskih prilikah. Naše oblasti morajo pomagati vaši ferijalni organizaciji, kajti uverjen sam. da igra Ferijalni Savez veliko vlogo v duhovnem ujedi-Hjevafrju našega naroda, da ho ustvaril trden temelj naši drŽavi, po čemer tako hrepene vsi, ki so ji priborili politično svobodo. Nai se izvrže iz našega naroda vse ©no gnilo In trhlo, kar zaprceava naše popolno ujedinjenje. Drago mi je, da stoji Ferijalni Savez nad vsemi strastmi strankarskega, verskogrt in plemenskega značaja v gorkem dihu strpljivosti. Z omladino te vrste smo vs4 Jugrosloveni pripravljeni žrtvovati se za našo lepo domovino. Ni pa potrebno, darovati domovini kri. ker s krvjo se pridobiva, a se s krvjo rudi lEgublja. Treba pa je. da IHe ie srea v srea duhovna kri, da ms ona dovede do duhovnega edin-stva. ki nam je od vs*ga najdražje. To nas ho tudi usposobilo, da bomo stali trdno zlasti v teh naših krajih, ki čuvajo v sebi dragoeene spomenike še iz doba, ko so Dušan Silni in drugi ustvarjali tu močno srbsko državo. Naša omladina je, ki bo ustvarila edinstvo države, in zato bo to edmstvo tako. kakor bo vzgojena omladina. Pozdravljam Te, omladina, naša nada v bodočnosti, ia Ti želim iz vse duže uspe^ nri Tvojem delu ter Ti obečam pom^č naš starejših, ki Te how» vedno podpiraR z našimi izkustvi rar v materi;e!*?w ia moralnem pogledu. Nai Te spremlja, omladina, božji blagoslov «a Tvojem potu in To privede do.uspeha v Tvojem delu! Burno, dolgotrajno ploskanje ie sledilo tem odličnim in fskrenosaeijosaisim besedam visokega pravoslavnega svečenika. Na slovenskih delegatih, ki jih pri njih narodnem delu vsepovsod spremlja namesto blasrosjova proklelsivo slovenske duhovščine, ,* nehote ostalo mnenje, da zasluži pravoslavni svečenik več spoštovanja in več l;';:bezni slovenske naeijonalne omladine, kakor pa verska nestrpnost in internaeijonalni črni klerikalizem lastne slovenske duhovščin*. Visokošolec J*ranee M i k o 1 i e pozdravlja kongres t- imenu organizacije izvidnikov ia planink, kot najmlajše generacije, ki stopa v eni vrsti s temi, ki priprav, ljajo popolno narodno edinstvo. želi kongresu mnogo uspeha in izraža željo izvidnikov in planink. Aa stopijo v najožje od-nošaje z F. S. Visokošolec Jože K r e g a r pozdravlja kongres v imenu slovenskih ferijaleev. Slo. venska omladina je danes prvič oficijelno v lepem Skoplju, kamor je na poziv Uprave FS. z največjim veseljem odšla. I>anes se prvič dogaja, da govori v staroslavni Dušanovi prestoliei Slovenec v slovenskem jeziku. Odkar smo Slovenci zapustili azij-eke stepe in rusko Volgo ter odšli v najrazličnejše dele Evrope, vsako pleme zase in ločeno ustvarjat svojo zgodovino, se dn_ nes prvič vrsi tu v Južni Srbiji skupen sestanek ločenih bratov treh jugoslovenskih plemen, zavrača dosedanji način ločenega nacionalnega političnega življenja in manifestira zahtevo po skupni domovini In skupnom vladarju za vae večne čaae. Pri širjenju narodne solidarnosti ima slovenski ferijalec mnogokrat opravka z demagogi, ki ae izogibajo stikov s Srbijo in osobito z Južno Srbijo. čeS da je balkanska, maee-donska, arnavtska. Kdor pozna historije, to težko historijo Južne Srbije in ve, da ustvarja napredek le svoboda, ki je pa srbski jug ni poznal do pred par lati. ta bo sedanje stanje upravičil kot po eebi umevno. In kdor ima kaj dobre volje in pravega slo. vanekega čuta, bo šel takoj popravljat te kulturno in aoapodarsko zaostalost Jufcne Srbije, ne sprašujoč pri tem, kdo jo je zakrivil, ampak komu ja bila prisojena. Mi hočemo živeti »kupno, skupno in enako. Izenačujoč po vsej državi prilike, povsod z enako ljubeznijo. Tn pred sivim gradom earja Dnfiana, v bližini tolikih znamenitih spomenikov srbske prošlosti, v bližini ravnega Kosova, ki je napojeno junaške krvi in pobeljeno belih junaških kosti, pred temi večnimi pričami bojev za svobodo Srbov in ostalih Jugoslovenov izjavlja slovenska omladina, da Je drugačnih misli od domačih demagogov, da ve. da se d& sodelovati skupno z brati Hrvati in Srbi za skupno domovino fn »kupno srečo vseh od Triglava do Solona, da hoče sodelovati na narodnem edinstvu, na izenačenju kulturnih in 90000. darskih prilik eele Jugoslavije. Vsa ona navlaka, ki nam Jo je naprtilo robovanje v Avstriji. Madžarski In Turčiji in mora postati neškodljiva pri našem deiu. TJnlcti moramo vae škodljive tradieije proiloeti. manjBe enostavno savreči, globlje ukoreninjene strplivo poeabljati, iti za tem, da ostane čisto le to, kar je slovanskega, torej pri gradbi naše kulture edino uporabnega. Živelo earsko Skoplje, Živela Južna Srbija, aivela svobodna država vseh Sloveneev, Hrvatov in Srbov, živel ajen dični vladar Aieksander. Govornik pozdravlja dalje ferijalni kongrea tudi y imena jugoslavenske na. predne omladine, udružene v Centralnem , tajništvu. Ta je dala iz svojik vrst odlične | »okretaše ferijalne misli, s simpatijami spremlja razvoj FS. in mu želi mnogo uspeha. Tudi Jugoslovensko napredao akademsko društvo »Jadran« pešilja kongreen pozdrave. Visokošolec Radovaaovič iznaša delo FS. podružniee na beogradski univerzi, naglasa njeno prosvetno akcijo v Južni Srbiji, kamor pošilja časopise in ustvarja tam knjižnice in čitalnice. Poživlja vse fe. rijalce na to stran ferijalnega nđejstvara-nja. Visokošolec S e r t i 6 pozdravlja kon-aves v imenu zagrebške univerzitetne po_ družaice ia se zahvaljuje Skoplju za svečan ia gostoljuben sprejem. Kongres je odposlal Nj. V. kralju in častnemu predsedniku Ferijalnega Saveza prestolonasledniku Petru brzojavne pozdrave, pravtako tudi ministru prosvete Sveto-zaru Pribičeviču in ministru prometa Ar. Svetislavu Popoviču. Pepoldae je pričel kongres g pravim delom. Vse zborovanje je poteklo v najlepšem redu- Za nevera predsednika Ferijal. aemu Savezu je izvoljen desedamji sekretar visokošolec; Miodrag N i k o 1 i č. V nedeljo so vsi delegati napravili izlet aa Kosovo, pri čemer sta jim Šli železniška uprava in vejaška oblast s transportnimi sredstvi kolikor mogoče na roko. Ferijalci so obiskali znamenit grob sultana Murata. takozvano rMuratovo tulbe«, ki ga že ed leta 1SS9 čuva in oskrbuje ena ia ista turška rodbina. Obiskali so na vrhu grička stoječi spomenik, postavljen od vojaških oblasti in prebivalcev Prištine v spomin ▼sem padlim junakom. Tu se bo pozneje postavilo velik Kosovski hram. Malo od njega stoji Gazimestan. spominski grob dveh odličnik turških praporščakov, ki sta kot prva padla v kosovski bitki. Ferijalci so obskali tudi Prištino in samostan Gračani-eo, kjer je bilo prve dve leti hranjeno truplo cara T.azara. Kvečer se se odpeljali ferijalei proti Skoplju in nato domov, aesoč s seboj najlepše spomine iz lepe in zgodovinsko znamenite Južne Srbije. Gospodarstv 0 gospodarskem nn!n7Rju Jugoslavije. Švicarska >Neue Zurieher Zeitung-prinaša iz Beograda dopis o političnem in gospodarskem položaju naše države. O drugam poroča tole: O gospodarskem položaju Jugoslavije bi se dalo povedati mnogo in sicer predvse »razveseljivega. Dežela se konsolidira počasi pa stalno. Ne glede na malenkostna premikanja stoji dinar vedno višje kakor prejšnja leta. Kakor je rekel prad kratkim fin. minister dr. Stojftdinovič, so vzroki za poiskano dviganje dinarskega tečaja pomnoženi izvoz 1. 19?3, pospešen z znižanimi eiriHsko - tarifnimi stavki, z zholjšanimi tmnsponnimi sredstvi in s pomnoženo produkcijo. Izvoz je bil lani za prfhližno 5 milijard dinarjev večji kakor leta '19??, kajti je znašala izvozna svota 3685 milijard, la«i pa 8-4??© mihSard dinarjev- Drugi srlavni vzrok za dviganje dinarja je v zboljšanem fin. položaju države, ker so se mo?;li državni izdatki kriti z rednimi dohodki. J anuarja 1923 so znašali dohodki 5W milijonov dinarjev, v decembru 920 milijonov. Tretji vzrok je v deflacij-ski poHriki. katero fin. minister konsekventno izvsja sporazumno z Narodno Banko. Obtok bankovcev se je tako po-Ča?i znižal. Oktobra lani je znašal 6 milijard jetos je pade! pod 5.5 milijard. Take odredbe vodijo sigurno k saniranju gospodarskih razmer v deželi kljub trenotni kreditni krizi... Taka tuja poročila zvene na naše uho zelo vzpodbudljivo. Še toliko bolj, ker so Švicarji trezni in preudarni opazovalci razmer tu ali tam. Tujec torei vidi gospodarski napredek v državi in pravi, da bi se dalo povedati mnogo in sicer razveseljivega. Kljub vjernu političnemu vrvenju in drv en ju gre gospodarska stvar vendar kvišku k napredku — kasen bi že bil danes ta gospodarski napredek, ako bi ga spremljala pametna notranja politika in bi prenehalo klerikalno-radićevsko raz-diranje. Z gospodarskim napredovanjem moramo vreči ob tla vsa proti redu in miru naperjena stremljenja. Potem bodo poročila o naši državi lahko s političnega in gospodarskega stališča nadvse razveseljiva. Z« HR5f#ra!;?*# bolniškega zavarovanja. Oheinski odbor v Kranju je sprejel to:le resolucijo za deeentralizaeije bolniškega in nezgodnog* eavarovanja. Iz dosedanjega poslovanja okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je povsem jaeno razvidno, da je eentraliza. eija bolniškega ia nezgodnega zavarovanja v enem samem zavodu za eelo Slovenije »eizpeljiva. Tudi delitev tega urada na dva •krožna urada ea mariborsko ia ljubljaasko oblaet ne bo dosegla svojega m amen p. namreč, da bi se na upravi mogli udejstvovati tudi lokalni faktorji, ter da bi bodi«! delodajalce bodisi delojemalee prišel najkrajšim potom do potrebnih informacij odnosno dajatev. Povod za večino teh pritožb daje dejstvo, da je poslovalnicam urada odvzeta vsaka samostojnost in so vse odločbe pridržane okrožnemu, odnosno osrednjemu uradu. Ići zbog preobsežnega Okoliša ia prevelikega Števila zavarovancev ne moreta poslovati s tisto točnostjo, ki bi bila v korist prizadetim strankam, posebno v koriet ■avarovaneev. Za informaelje glede prijavljenih i a odjavljenih članov, za vpogled! v kataster in v plačilne Imenike, za kontrolo prlvalnosti predpisov se je treba voaitl v Ljubljano, kar je združeno z velikim! stroški in zamudami, na pismena vprašanja pa se mora čakati tako, da postanejo pojasnila že brezpredmetna. Za izplačevanje hranarine, podpore in pogrebnine so v ? KI zakona o zavarovanju delavcev predpisani kratki roki, katerih pa se okrožni urad ne drži in ee jih pri sedanjem ustroju zavarovalnice ne more držati. V slučaju regresa pa mora čakati zavarovance na podporo celo pol leta in več, dokler ni končano regreeio postopanje in tako ostaae delavec eree podpore r&wo med boleznijo, k bi je aajbolj aotreboval. Vzrok je iskati vedno v tem, da okrožnemu uradu zaradi prevelike oddaljenosti manjka osebni stik s ?.ani in so posredovanja ugotovitve in obravnave, ki se morajo vršiti pismenim potom potom preko poslovalnice zelo mučne. Z oeirom na razvito industrijo.trgovino in obrt v Sloveniji, ki se ne koncentrira — kakor drugod v državi — samo v bližini velikih mest, temveč je razprostrta po vseh krajih, je neobhodno potrebno, da se ustanove manjši, toda svojemu namenu odgovarjajoči okrožni uradi. VeČina okrožnih uradv, katerih je 25 v državi šteje po večini od i do 15 tieoč elanov. med tem ko šteje okrožni urad v Ljubljani okrog 80.000 članov. Po tem prav. eu vpoštevajoč število članov ter prometne razmere ustanoviti bi bilo za Gorenjsko tj. za sreeki poglavarstvi Kranj in Radovljiea poseben okrožni urad s sedežem v Kranju, Id bi štel po primerni zaokrožitvi okrog 12.000 članov ia bi povsem ustrezal svoje, mu namenu. Izkušaja dejaasko uči in strokovnjaki t« i>orrju3ejo. da •Ttrožei urad • 10 do 15 tiso« člani posluje aajeeaejše ia majtočnejže in so edino zmožni ustrezati rsem zahtevam, ki jih nanje stavi na eni strani osrednji urad na drugi strani pa članstvo in de. lodajalei. Okrožni urad v Kranju naj bi imel svoje ekspoziture v štofiiloki, Tržiru. Radovljici in Jesenicah ia bi taka razdelitev nedvomno ugodno vplivala in zadovoljila bodisi Člane bodisi delodajalce. Zahteva po ustanovitvi samostojnega okrožnega \irad« v Kranju je torej povsem utemeljena je pa tudi nujna, ker je delitev okrožnega urada v Ljubljani Že predvidena in se povodom te delitve deeentraliraeija lahko najenostavnejše izvede, nekvarno dosedanji viSini prispevkov, ki se ne smejo nikakor zvišati, temveč je stremeti za tem, da se znižajo. * * ★ —g Tržne cene v Mariboru. Goveje meso I. Din 25—2T. II. Din 22—24. IIT. 19—21; jezik 2S, vampi 11. pljuča 12, ledvice 24; teeltina I. 25—2S, TT. 19—24. Jetra 20. pljr.ča 15; svinjina: prašičje meso 2*.50—35, salo 32.50—34, črevesna mast 20—25, pljuča 12.50 —14, jetra 14—15, ledvice 25—27.50, glava 20—SO, slanina sveea SO, mast. 82.50—ST, prekajeno meso SI—54: kozliči komad 60— 100; piščanci majhni kem 17, večji kom. 25; kokoši 27.50—50; race 45, gosi 05; 1 1 mleka S—8.50. smetana 12—10, surovo maslo kg 42, ementalski sir 150;polelemcntalski sir TO; trapistovski kg 30—35, parmazan 150; jajca 1.25—1.50; kruh bel, kg 6, črn o. čre_ šnje 6—12, jabolka IT. 15, ITT. 12: 1 kg ma. relie 25—30. hruške II. 15, ITT. 10 eitrone kom —.50—S.—. oranže 1—3.50, kava T. 70— T5, IT. 40—60 sladkor v prahu 22. kristal 13.50, v kockah 22. moka Št. »0« 5.75, vi« 5, 4.50. >7« 4: koruzna moka kg 3.50. ai&ova moka »1* t. >2« 7; solata, glava 1—1.50. endivija —.57)—1.—, zelje glava 1—8, karfijola 8—12, kumare 1—4. grah kupček 1, krompir 1.50—C. —g Vinarstvo je naslov knjige, ki je je izdal vinarski strokovnjak prof. Ivan Rit-tig v nakladi Bibliografskega zavoda v Zagrebu, GunSuličeva ul. S©, cena 55 Din. Knjiga zajema iz globokih praktičnih izkušenj prof. Kittiga ter ie obširne strokovne literature. Delo je svoje vrete im najboljši prispevek k proučevanju vinarstva, ki ga je doslej dala tozadevna jugoslovenska strokovna literatura. —S Rasaegna Economiao Commerciale Italo.Jugoslava. V najnovejši številki te milanske gospodarskofinančne revije nahajamo članke o jugoslovenskih financah, o Vinski produkciji v Italiji, o gospodareker* položaju v Jugoslaviji, o direktni progi Ljubljana-mestre, ki jo zagovarja tajnik trgovske zbornice v Gorlei. dr. Sturnig, nadalje članek o zunanji trgovini Italije, o Jugoelovenekih bankah v 1. 1923. Razven tega prinaša številka bogate beležke informativnega značaja. Na ovojih številna reklama italljanekih in jugoslovenskih tvrdk. —g Oglasi. (Podatki pri trg. zborni«! v Ljubljani.) — Pradaja sena. Intendantsko skladišče v Ljubljani proda 6. avgust« 71.490 kg sena na javni dražbi. — Dobava potrebščin za postaje. Pri ravnateljstvu drž. ieleznie v Subotiei se vrši 6. avgusta ofertalna licitacija glede dobave raznih potrebščin za postaje (smirkovo platno, čistilna pomada in stenji). — Dobava gonilnih Jermenov. Fri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne S. aprila ti. ofertalna lieitaeija glede dobave jermenov za transmisije Itd. — Dobava bukovega oglja. (Podatki pri direkciji dr«, feleznle). Direkcija dr«, želernie v Ljub-jani raapisuje ofertalno licitacijo na 5. avgusta za dobavo 100 ton bukovega og« lja- — Dobava dirimo.olja. Direkcija dr-žavaih železnic v Ljubljaai razpisuje do. kavo 3000 kg diaarao-olja. — Dobava železne žice. Direkcija drž. železnie v L Ijani rarr>"';'- dobavo: 100 kg železne riče štev. 31, 200 kg železne lice it -■ 2*0 k5 železne žice št. 4*. 300 kg žeiez; žiee štev. 55 ia 300 kg železne žice št. T«. —S Švedski velestjem Edini od drŽave pooblaščeni sejem v Švpdski se vrr-i v Gothenburgu od 4. de 10. avgusta. —g Novosadska blagovna borza 17. julija Na produktni borz; notira jo: Pšenica stara, 355, nova 315—320, kor .za stara 25e —255 moka baza »00* 4Š0—»0*. »0 —4^0 »2« 440—445. 385—390. »6 350—3*5 *7« 300—310. otrobi 1ŠS. Celokupni premet TT vagonov. Tendenca neizpremenr;ena. —g Pregled in maleinizaclja konj. ki so namenjeni za izvoz v inozemstvo. Po aa. redbi ministrstva za poljedelstvo ia vode morajo biti odslej naprej vei enokopirarji konji, mezgi, mule in osli), ki so aamenjeAl za izvoz v inozemstvo, predno se vtnvorijo ▼ železniške vozove (brodove) pregledani ia maleinizlranl (očesni poizkus) po vet« rinarju, ki je odrejen za pregled živali e* vtovarjanju na dotični železniški «hrod»r-eki) postaji. Vsak izvoznifar je dolžan. pr;. etojne.a^a veterinarja pravočasno in ateeir najmaaj 24 ur prej obvestiti, da ta izvršb potreben pregled ia maleiniEaeijn. Tozade ven razglas izide v -»Uradnem lista.« Drobiž. — O AMoritih. Amonti kas-. - . ple. »e. se se pojavlj*,: v ata-eat testamentu kot ?ra«oralei svete dežclt«. Glavno tega znamenitega narodi je sedaj i-kopi* frehoalovaški arheolog prof. T. Hroznv, k; 3« organiziral prve ve^je izkopn;ne v Hav-ranu Hrocnv. ki je iazf rtteačil hetieke b° sadilo v Bogas Kva. je začel kopali rae-wArkan Perem*. T5re^ đvo. ma je zgradil egiptovski vladar spomenik aa čast boga svojega amoritekega zaveza!« ka. je stojal z južne Sirije prott severu, da aavojuje kraljestvo Hetitov. Pod svetiščom leži veliko poslopje, ki je zprrajeno iz mogočnih, pravilno obdelanih bazaltnih streb rov. Prof. Hroenj misli, da pred^tavlja ta iskopnina palaeo amoritakih kraljev Iz Ba. šana. Ea palačo je značilno, da je tlakovana t opeko babilonskega izvora. To je dokaj, da je mesto BaSan stalo v zvezah no same z Egiptom, marveč tudi s Kaldejo. Pod pa Iačo je Hrocnv ođkril žitnice, v katerih je našel košare seganitecra žita. Mikroskopska preiskava žita bo natančno določila vrsto žita. ki je pred tri tisoč leti raetlo po t^h pokrajinah. Pod palačo so odkrili 3 kameni te grobove, v katerih so našli samo 1 p«čat s liko ribe. Ostanki skultur. ki se nahajaje v bližini, očitujeio hititski slog. Radi tr-rs sklepajo, da na nea Amorito vplivali Hotiti in Babilonci. Omorltska pisava pa dokrr:;* vpliv Hebrejeev. * Zopet umor prostitutke v Gradcu. Pred kratkim smo poročali o umoru prrv« tutke Friede Strobl v Gradcu. V ponpde!i.>k je bila zopet umorjena neka prostitutka, st katero se je kasneje ugotovilo, da je Fra-', čiška Malik, rojena leta 1802. Našli so jo mrtvo ležati v žitnem polju meri pivovarno Reininghaus in židovskim pokopališčem. Kesrečnica je dobila sunek v srce fn tri sunke v trebuh je morala ležati že več drv na polju, kajti njenega obraza ni bilo mogoče spoznati. Malikova je bila očividno do seksualnem občevanju od đoaeđaj neznane, ga storilca umorjena. Umor, ki je silne r1-buril graško prebivalstvo je zavit v mist 5-no temo in policija kljub marljivemu zasledovanju še ai odkrila morija. Arel ranih je bilo več oaeb, ki so imele intimn-^j-še stike z Malikovn in so osumljene umori. Aretiran je bil tudi neki JpIph. ki Je baje iz Slovenije ia zoper čegar govore vse :i -dieije. Jelen trdi da je prišel 5ele * 'ul\i*v ftradee, dofim je bila Ifalikova 'n popre*« umorjena. Policija se je v zaderj Jelen obr. nila na ljubljansko in mariborsko policijo, da se ugotovi, kdaj je Jelen :>r'?e! v Gradec. 'Oddelek za apolnobolns otroke ie etvorili te eni v otroškem Kavetličn v" Vehringu. Pri otvoritvi ;ie prof. Taadler naglašal, da je storjene vse. kar se >p!ch da storiti po sedanjem stani i vede v evrho« da se otroci, sprejeti v ta oddelek. >zdra. vijo. V novoodprti oddelek so spravili takoj 104 bolne otroke. * Koliko piaem ae izgubi v Ze.-linjeiih državah. Ameriško poštno ravnateljstvo naznanja, da je šlo meseca Januarja povprečno na dan 134.615 pi»rm v takozvani urad -mrtvih pisem«. torei povprečno 3,500.000 izgubljenih pisem na mesec in *2 milijonov na leto. Ogromno je tudi Število paketov, ki romajo v omenjeni urad in njihova vrednost se eeai na 500.000 dolarjev. Amerika je velikopotezna tudi v svojih napakah. m Polet °k*>l: »veta. — Prihod letalca na Dunaj. V nedelj© popoldne so pristali amerisTf} letalci na svojem poletu ekoli sveta v Aspernu pri Dunaja Številna rvblika je prirejala junaškim letalcem viharne ovacije. Včeraj rjut-ai *-> letalel nadaljevali s poletom. Imajo prešteti zadiio. pc*^ ctnpo, ki ie ena najtežjih. Naslednje pris-.ajaii*če je Par*. * London šteje Tx^ milijonov prebival, atva. Po londonski stanovanjski statistiki fe znašalo prebivalstvo Tx»ndona lani T*^ milijonov. Leta 1S02. ni štel London Se niti 1 milijona prebivalev. Fedor LJnbov: IHIater žrle?. (Dalje ) Tisto svetlo, kar je očrvidno hotel ustvariti nekoč arhitekt, je bilo izginilo. Stebri so stali neizprosno in neizprosni, ko je luna obsijala z bledo svetlobo fasado in je naju porinil val rrmozice, da sva stopila končno po dobri uri čakanja v sneg^i na stopnišče prefekture, kjer so baje delili, kakor je brala Olga Mi-hajlovna v »Rdečih Novicah«, zdravila v nujni sili. * Nisva si bila še na jasnem, kakšna žrtev naju čaka v tem položaju za pol "grama kfnina. Na boljševrškern stopnišču je nama postalo zelo čudno pri srcu. Cisto fizično, vsa* meni! Kako je bilo z jOtgo MmajlovTro, tega tudi -danes še tre 'vem ... ne bom vedel rrrkolf. kajti ne-sreč niča ni izgovorira niti besedice. Veža je bila zakurjena. Moje. samo Še mraza vajeno telo je revoltiralo. Toda rrisem kJorrtl duha. Saj sem rmoral pomagati Olgi Mrha^ovni. da bi :se ne zgmdTfa, predrto doseže svojci*?. Bd tako sem jo nese! po velikih stopni-t^h tja do prvega nadstropja. K sreči je stala tam poleg glavnih /vrat pozabfjena klop. Tu sem posadil :knegmjO in sem videl kakor skozi hrna-^rlčno kopreno sliko, premikajočo se ka-rkor v kaleidoskopu. Videl sem vse le v obristi in nisem mogel dobro razi očrti. Kajti za razločevanje so mi manjkale potrebne kalorije. Rdeči gardisti s puškami in nasajemTni bajoneti. Uradniki, noseči znani znak sovjetov, gospodje in dame, moški m ženske, general v carski uniformi z izstreljenim očesom, ki je prodajal na stopnicah »Rdeče Novine«. Končno sem se iznova zavedel, da sem tu z gotovim namenom, m kakor iz daljave me je obšla misel na bolnega Dimitrija Karloviča in dejal sem sam pri sebi. da bi utegnila biti stvar nujna. Na slepo srečo sem zgrabil torej nekega gardista, ki je korakal uprav mimo, za rokav njegove vojaške suknje tn sem zakričal: »Gospa potrebuje kinina, tovariš! Vojak je bil širokega cbraza. Pred-stavlfal je trsti prostodušni kmetski tip. ki ga srečate tako pogosto v neskončnfh ravninah Velrkortrsrje. z!a«rri pa v okolici Moskve. Namignil mi je, naj mu sledim, m potegnil sem Olgo Mmajk>vrto za seboi navzgor. Vendar ne bo ta čas umrla, sem pomrsili. Toda moja bojazen je bira absolutno ^neutemeljena, kajti Olga Mihajlovna je šla za rdečim gardistom, kakor se mi je zdelo, pokonci in s čudovito trdnim skleporn. Ker je vojak držal puško z nasajenim bajonetom pred seboj, si je z lahkoto prerival pot Ljudski komisar, ki je dehl medikamente, je bil Vakaralovskij. »Ime mi ne pove ničesar . . .c »Verjamem. Tudi meni prvotno ni pomenilo prav nič, ker sem izrazil svojo prošnjo v imenu Olge Mihajlovne brez obotavljanja, da celo z gotovim akcentom nujnosti, če se Še prav spominjam. V kateri kategoriji figurirate? — me je vprašal Vakaralovskij. V tretji, sem odgovoril. Snadan med duševn? delavce, sem namreč Kukunov. pianist. Nepreviden sem bil. Toda pri .iai-boliŠT volji ni-em mogel drugače. Vsekakor je moralo biti v mojili besedah nekaj ostrega proti Vaka-alovskemu. Bil sem namreč prepričan, da nima niti pojma o moji eksistenci, dasi je bilo prejšnje čase . . . nazval sem jih nekoč boljše, zakaj še vedno sem bil navdušen pristaš evangelija o emancipaciji proletarijata. »Se vedno?« Da, še vedno . . • dasi torej ni bilo prejšnje Čase nikjer v Rusiji časopisa, ki bi ne bil imenoval mojega imena vsaj enkrat na teden. Zmotil sem se bil. Vakaralovskij me je poznal, kakor se je kmalu izkazalo. Da boste lažie razumeli, kar sledi. moram še pripenrmiti. da je bil ostuden kakor vzhodno - afriški pavijan. Vstal je od mize, hodil z dolgimi koraki po dobro zakurjeni sobi sem in tja in gu-gajoči trebušnik je bil tem neprijetnej-ši. čim bolj je moral človek misliti na lačne, ki so zunaj na stopnicah nestrpno pričakovali normirane količine zdravil. Potruditi se hočem. Morebiti se mi posreči natančneje opijati tega človeka, v čigar rokah ie bila usoda Olge Mi-hajlovn" in nalega Pinvr-ra Karloviča. Imel je krive noge. ki nr; njegovi rasi niso redke. Na visečem tre:>!!l,-,.i je počivalo prekratko telo z nadušljivhni prsi, tako da ie moral Vakaralovskij po vsakem tret;ern koraku loviti sapo. kakor karp. ki ga vlečejo v rrrreži na suho. Vseskozi s negami pokrit obraz, ki je sedel obenem z glavo, pokrito z rdečimi ščetinami, kakor pri1.epi^n na golšastem vratu, je spajal menda v vodeno modrih očeh in neprestano premic vajočih ustih neobhodno pohotnost s tisto brutalnostjo, ki je potrebna za striktno izdajanje razdelitve človeških želodcev na štiri kategorije. Nataknil je ščipalnik na močno zakrivljen in pohoten nos ter me motril nekaj časa. rekoč: Radi bi torej pol grama kinin a, Peter Pavlo vič? Dasi so me te zaupne besede iz ust ljudskega komisarja razkačile, se ni zganila pri misli na Olgo Mihajlovno in malega Drmttrrja Karloviča na mojem obrazu nobena mišica. V tonu pokornosti ki sem se ga bil privadil že v carističnih krogih, sem dejal mirno: Da, gospod komisar, prosim pol grama kinina za mrzlično dete. Tu ie spričevalo doktora Planova, ki potrjuje neobhodnost te prošnje. S temi besedami sem vzel zdravniški recept iz rok Olge Mihajlovne, ki je stala drhteč poleg mene, in sem ga ponudb VnVaT-alovskemu. Zdelo se ie. da se h če zabavati. Niti ozrl se ni po ma:hn?m lističu, marveč se je prijel z desnico za bakreno-rdečo bradico, jo pogladi ;n spregovoril 1 akor človek, ki ves zadovoljen probavlja: Zelo dobro vas poznam. Peter Pavlovič, kajti nudili ste mi nepozabni užitek. Mislim, če bi bil poglrdal v hipu, ko ie Vakaralovskij govoril te besede, v zrcalo, da bi se mi lastni obraz ne zdel posebno duhovit. Tako začuden in presenečen sem bil v resnici Varn nepozabne trenotke, gospod ljudski komisar? sem zaieclial. In Vakaralovskij je nadabeval. (DalV) Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Nove nakupne in prodajne možnosti Vam nudi 2440 ■M donavski sni » MM od 23. avgusta do 2. septembra 1924. miški mojster se išče za takojšnji nastop v veliko parno opekarno. Reflektanti, kateri so v izdelavi zareznih strešnih opek in v to stroko spadajočih del najbolje fzvežbani, imajo prednost. Ponudbe je poslati pod: .Parna opekarna* na Aloma Companv, Ljubljana. 4623 Zobozdravnik 4676 dr. Bvstbj Oblak Miklošičeva eesta (Vzajemna posojilnica) ne ordinira od 21. iulifa do 7. avgusta Hiša z dobro idr»eo trgovino, pri farni cerkvi, se radi rodbinskih razmer proda za 175.000dinarjev. Ponudbe pod .Zlata jama 4666* na upravo Slov. Naroda. Z«s o&gotfare uprave «ai cs prfSoSi 1 dtaa*. Pfačuje se vnaprej. Tana malih oglasov vsaka beseda 50 para. — NaJ«ia«?e oa KMn 3'— 0 Tovarna lončenih peči v Jugoslaviji Išče samostojnega, v tej stroki izvežbanega kateri mora imeti veliko izkušnjo pri kaluparstvu (modeliranju), obra- zitvi (Formen) in znati pravilno žgati. Ponudbe z navedbo plače in sedanje službovanje poslati je pod .Tovarna peči* na Aloma Companv, Ljubljana. 4624 Tonček, toliko Ti rečem, kupuj pri H. Šinkovec nesl.l K. M. Ljubljana, Mastni trg 19. zase, za ženo in deco, pa boš solidno postrežen. h* r . .U U « Učenec se sprejme takoj v trco* vini H. Kenda, Ljubljana. 4682 nadomest: in prehasi okus in redilnost mesa v hrani. najSoljSa, neškodljiva BAR* VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, LTjuhljana. — Raz, pošilja tudi po pošti. 2922 Sodarje, vcSče izdelave sodov iz mehkega lesa z lesenimi obroči — iščemo. — Po* rrjdbe na: Moster. tvor; niča laka d d. Zagreb. J ^ JL^U«*Kr.«M»« ^ Na Kanalu 41. 467 Moško m žensko kolo, dobro ohranjeni, napro* daj. — Poljanski nasfn št. 40. 4594 Bakreni kotli (24 komadov), docela no* vi, 100 do 150 litrov, jako ceno naprodaj. — Vpra* sanja na: Stjcnan Grujić, Zagreb, Zavrtnica 42. 4fV?l Kot sostanovalec se sprejme preprost go* spod. — Poizve se: Bre<* Št. 14. III. nadstr. 4680 Zidarja p-rddelavca ali porirja — iščeta za takoj. Razumeti sc mora v betonskem de= lu in načrtih. — Ing. Ru* delf Treo, Ljubljana, Go* sposvetska cesta 12/TI. 4679 SAMO pravi p aretirani HlarŠnerovi sumeči limonad-ni bonboni so najboljši za žejo, dobijo se povsod. Tovarniška zaloga $amfi# LJubljana, Krekov trn 8 Sisrefso deklico, ki bi popoldne varavala malena otroka — iščem. — Ponudbe pod »Fopols dne/4670« na npravo »SI. Naroda«. Vajenec za krojaško obrt — se sprejme takoj. — Več se poizve v trgovini Anton Presker, Ljubljana. .Sv. Petra cesta !4 467-* i ■aaaaaaal Snhe gobe kupuje M. Geršak & Cc., Ljubljana, Kongresni trg št. W. 4675 PckanTo z £ostiJno ali samo pekarijo kupim ali vzamem v najem — SHvar, Ljutomer, Slovenija. 4678 Drva, okrogrice in klana, dalj. bnkove h^ode in splošno drug les — kupim. — Ponudbe pod ^Ravno; vrsten le s f4669« na upra* t"0 »Slov Naroda«. Meblovano sobo Clepo) s posebnim vho* dom in električno lučjo — išče boljši soliden go* spod. — Ponndbe pod »1. avgust 1924« na upra* vo »Slov. Naroda«. Prazno sobo iščem za takoj ali po« zneje, po možnosti s posebnim vhodom. — Pismene ponudbe pod šifro »Št. 4/4671« na upravo »Slov. Naroda«. Kupiti ali prodati vile, stanovanjske, trgov* ske in obrtne hiše, kmetska posestva, gra* ščine, žage, mline, stavba ne parcele itd. — OD* DATI ALI NAJETI sta* novanje, sobe, trgovske in obrtne lokale — za* morete najuspešneje le potom »Posest«, ReaTitetne pisarne d. z o. z.T Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. 3770 Meblovano sobico išče zakonski par brez otrok, ki je ves dan ods šoten. Zadostuje za silo tudi samo ena postelja. Če mogoče s posebnim vhodom. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« nod »Brez otrok/4672«. Vestno raznašalko sprejmemo takoj za Vodmat. Upravništvo „Slovenskega Naroda". Okazijska rarorodafg. V ponedeljek 14. julija in 21. inlija se bo proda« jalo 200 damskih in de* kliskih slamnikov Cena od 40 do 150 Din. — Minka Horvat, modistka. Stari trg 21. 4550 Traži se soba, čista. svetla. elegantno opremljena, s posebnim ulazom, event. s hranom, nedaleko od opere — za mladog otmenog solidnog gospodina sa augustom t. g. Plaća po dogovoru. — Ponude pod »Inženjer 4683« na upravo »Slov. Naroda^. I * Kupim gozd^ nairaje bukov, xrel za ^Vanie. — Ponudbe pod >Oozd/4668« na upravo -Slov. Naroda«. Stavbišče za vilo r>od Ti vol i jem se proda zelo poceni in pod ugod« nimi poboji. — Ponudbe pod »I T£f>dno/4631« na upravo »Slov. Naroda«. Kiipim hišico za približno 150.000 kron v Ljubljani ali okolici. — Ponudbe pod »Kupim hi? šico/640« na opravo »SI. Naroda*. i I Kako dobiš lahko nevesto? Potom malih oglasov ▼ »Slov. Narodu«! Maiiisc knpnfe vsako množino — Srečko Potnik in drug, Ljubljana, Metelkova ufi* ca 13. 4359 Klavirfe, harmonije, godala. 8 trn* ne in potrebščine, na drobno m debelo. — M Mušič, Ljubljana. Selen« burgova ulica 6. 0S92 Jermena za cepe, gofe. biče fgajžle). jer* mena za čevlje, tržaške SiČevrtlke, motvoz (5r»a* ga), šrnts, čevljarsko pre* jo. Čopiče za belenie in nleskanje ter razne krta* če — kupite najceneje v veletrgovini Osvald Do* beie, Ljubljana, Sv. Ta* koba trg 9. 3542 Zaloga klavirjev in pianinov na j bolj š& to varen Bo* sendorfer, Czapka, Ehr* bar, Holzl, Sch"weigho* £cr, Originag Stingl itd. Tudi na obroke I — Jeri* ca Hubad. roj Dolenc, Kože — zajčje, lazbečeve in od druge divjačine — kupuje za inozemstvo ▼ vsaki množini D. Zdra* vič, trgovina usnja. Ljub* ljana. Sv. Florijana ulica št 9 3562 Dvokolesa, mali motorji, otroški vo» zi5ki, pnevmatika — po znatno znižanih cenah. — Ceniki franko: prodaja na obroke »Tribuna« F. B. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljub* ljana, Karlovska cesta 4 4140 Najlepše slike na porce* lana, trv&nredne trpežno? sfi. izdeluje v originalni izpeljavi — znani utnet* niski zavod Anton Horfnrann, Karlovi vari ("KarlsbadV Ustanov! i en o leta 18S0. — Naročila direktno ali s posredovanjem infor* macijskega biroja »Mir* stan«, Maribor. 359S Suha drva odrezke od parketov. bus kova fn hrastova — pro* dafa po znižani ceni. Pri ♦"►djemu vsaj enega voza dostavim iste na dom. Ivan Šiška, tovarna oarket m parna žaga, Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. Kupi se tudi vsaka množina hrasfoivh in buko\n'h hlodov za ža* go po najvišnh dnevnih cenah. — Pomidbe z označbo cene, kvalitete in množine franko vagon. 4660 Namesto vsakega obvestta. Savni^ovl, Emmersvl in WilIanOvi v največji bridkosti javljajo, da je gospod dr. Pavel Savnik redni Javni profesor zagrebške ulverse dne 16. t. m. po kratki bofezrri sklenil svoje življenje. Pokoprjemo ga v Kranja dne 18. t. m, ob.pol l»etfti popoldne. • Zagreb-Xi-anj«1.jubljana-Trat, dne T7. julija 1924. 4695 lepo, dobičkanosno, se proda vsled odsotnosti lastnSkov. Leži tHizu trga in med dvema železniškima postaiama. Grad "stoji na griču impozantno, obdan s parkom in lepim gozdom, odkoder ie lep razgled po savski dolini. Gospodarska poslopja, šivi hiše ob cesti in ena stara tovarna tik ob Železnici, ki je pripravna za industrijsko poojetje. Posestvo obstoji iz 17 ha njiv, 80 ha travnika,19 ha pa§nika. 320 ha gozda. Polje in travniki vse v ravnini, dobra zemlja. Je vse arondlrano. Lov zelo lep, srne, zajci, divji oetelinl. — Po*asnih daje in proda Ferdo Tomaailfi, Šmartno pri Litiji. 4684 mERHKL boja, mastila, laknm9 stok, onaffe, fetstnire I garairtonano Osti ffrnfs ns^bolfe kafcooće ifttilf medic - Zanki centrala shladllte TVOR II C E: ROVAL MAIL LINE Kr. an^leika poštna parobrodtui h trija — Generalno zastopstvo ra kra-* Ifevino S. H. S. Zagreb, Trg. 1. štev. 17. 2s5s Redoviti potniški prometi Hambupg-Chepbonrn-Southampton v New York in Kanado Chorbourg-Liverpool-Southampton v Južno Ameriko. _ — Rio de lanelro. Santos. Montevideo. Boenoc Ah-ea. Sanpaoto. — — Odprava potnikov v prvem, dragem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema tn štirimi postetjami- Podzattonatva : Beograd, Karagjortneva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica ML — Veliki Befleerek. Kralja Aleksandra «. 4. — Bito?}, Bidevard Aleksandra I«3, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva „Roymailqac". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo In Cruoooroi Srpska Prometna banka v Sarajeva m Gražu. Brzojavni naslov: „Prometna banka". Dopisovanje v vseh jezikih. ~W t