■ St. 27 n 664) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 2. julija 1981 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA MARDD S SREBRNIMI ŽARKI VIHSSN 0416- 2242 C, m ■■ od Odkrili ga bodo v soboto j — Na proslavi s kultur- j nim programom bo go- j voril dr. Marijan Brecelj j Osrednja proslava, s katero bodo ljudje štirih dolenjskih občin počastili dan borca pa 40-letnico OF in vstaje, bo v soboto, 4. julija, ob 10. uri na Gornjih Lazah. Tedaj se bo v tej belokranjski vasi zbralo več tisoč ljudi, ki bodo prisostvovali otvoritvi spomenika 1. belokranjski četi (o spopadu njenih borcev z Italijani piše Radko Polič na 6. strani današnjega Dolenjskega lista). Slavnostni govor bo imel dr. Marijan Brecelj, član predsedstva SR Slovenije, spomenik bo odkril Franc Košir, prvoborec in eden redkih preživelih udeležencev bitke na Gornjih Lazah. Akcijo za postavitev novega spomenika so belokranjski borci, predvsem iz črnomaljske občine, začeli že pred nekaj leti, priprave na sobotno slovesnost pa Brežice: posavski posvet o stabilizacijskih nalogah — Kako je ta čas z naložbami in kaj pesti gospodarstvo — Sodeloval tudi Vinko Hafner, predsednik RS ZSS STRUMNO IN UBRANO - Mažoretke iz Logatca so tudi na popoldanski paradi krajanov in godbenikov v nedeljo pritegnile pozornost s strumnim korakom in ubranim ritmom. (Foto: P. Perc) »Temeljno je - zaustaviti sedanja neugodna gibanja: inflacijo, neuravnovešeno zunanjetrgovinsko menjavo in padanje realnega osebnega dohodka, skratka - stabilizirati gospodarstvo,” je sklenil svoje uvodno razmišljanje predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner na ponedeljkovem posvetu predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, občinskih dtupščin in njihovih izvršnih svetov v Brežicah. Predstavniki CK, ZKS, RK SZDL, RS ZSS, IS SRS, Gospodarske zbornice in LB - združene banke so pozorno prisluhnili besedam predsednikov vseh treh občinskih izvršnih svetov. Letos načrtujejo v brežiški občini za 450 milijonov investicij. V Krškem so načrtovali kar za 1,26 milijarde dinarjev naložb, vendar jih je v gospodarstvu »odprtih” za 700 milijonov blizu 550 milijonov pa predstavljajo čistilne naprave Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj. V Sevnici se zatika pri uvozu opreme za tovarno pletenin na Brezovem, ki jo gradijo tudi z združenimi sredstvi Lisce, Jutranjke • Na proslavi v Gornjih Lazah bo tudi zbor aktivistov novomeškega okrožja-Vabljeni so vsi aktivisti OF! je vodil poseben odbor pri medobčinskem svetu SZDL za Dolenjsko; ta je prejšnji teden sklical novinarsko konferenco, s katere povzemamo tole: Več ko 5 metrov visoki spo- ^ menik, ki stoji na kraju, kjer je v • noči od 2. na 3. november 1941 j potekal neenak spopad, je izde- • lal Stojan Batič, za ureditev oko- J lice, v sklopu katere je tudi • Titova loza z 88 brezami, pa je 2 poskrbel Borut Rotovnik. Vsa ; dela so stala 2,2 milijona dinar- S jev; četrtino so s prostovoljnimi • prispevki zbrali belokranjski bor- S ci. . J Konference se je udeležil tudi 2 Radko Polič, ki je tragedijo 1. « belokranjske čete popisal v knji- 2 žiciznaslovom ,,Gorr\je Laze”; | ta je pravkar izšla v zbirki Kul- I turni in naravni spomeniki Slovenije pri založbi Obzorja in jo bo moč kupiti tudi na sobotni slovesnosti. D r Artiče 81" združile 800 krajanov in godbenikov v sprevodu - Med tisoči obiskovalcev tudi Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc — Govoril Franc Žali_______________________________________ Župančič, obnovljen kulturni hram - vse to lahko dajo le ljudje, ki živijo s krajem in za kraj. P. PERC Na 3. kongresu samoupravljalcev so delavci jasno povedali, da pn urejanju družbenega življenja in usmerjanju družbenega razvoja ne potrebujejo nikakršnega varuštva ali pa posrednikov. Ta glas samoupravljalcev je opozorilo tudi vsem tistim, ki še sodijo, da kulture ni mogoče prepustiti v upravljanje delovnim ljudem. SUTJESKA - SOLA BRATSTVA Včeraj je bila v Dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu pri Novem mestu slovesna otvoritev štiriindvajsetega slovenskega tabora »Sutjeska 81“, ki sega kot vsako leto udeležuje 80 pionirjev iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Združeni pod Titovo zastavo so prišli iz krajev Stolac (BIH), Majdanpek (Srbija), Štip (Makedonija), Dečani (Kosovo), Velenje (Slovenija), Zadar (Hrvat-ska), Vrbas (Vojvodina), Bar (Črna gora). V Šmihelu bodo bivali štirinajst dni, ob tem pa imeli bogat program Ogledali si bodo znamenitosti Slovenije in novomeške občine, bili gosti nekaterih delovnih kolektivov in navezali bodo mnoge stike s sovrstniki iz Novega mesta in okolice. Pionirji bodo v dneh bivanja na Dolenjskem združeni v petih enotah: Dvanajsti SNOUB, I. SAB, Gorjanskem bataljonu, Cankarjevi in Gubčevi brigadi. Več prihodnjič S temi besedami je opozoril na primer Artič izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šali na nedeljski 3. republiški reviji pihalnih orkestrov v figurativnih programih in ob 6. srečanju v tem duhovno plodnem kraju. Dejal je, da prav Artičani najbolj zgovorno dokazujejo, da sije treba v prihodnje v vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah še bolj prizadevati za to, da sC bo kultura dejansko uveljavila kot nepogrešljiva sestavina združenega dela in življenja slehernega občana. Ves bogat kulturni program in že v petek odprta razstava cvetja in umetniške fotografije, sklenjena z ■ a MHI1 In m ■ Ijr IH g% _ -■ v. n ■ ■ L mIIvIII V petek 50 slovenskih oktetov pelo na koncertih v desetih krajih, v soboto pa nastopilo kot združeni zbor na zaključni prireditvi desetega, jubilejnega srečanja oktetov v Šentjerneju ___________________________________________ Samo teden po tem, ko so v Šentvidu pri Stični izzveneli akordi na do zdaj najveličastnejšem taboru slovenskih pevskih zborov, se je na Dolenjskem spet oglasila peta pesem. Med poslušalce v desetih krajih so jo v petek, 26. junija, zvečer ponesli okteti, sodelujoči na desetem, jubilejnem, 40-letnici vstaje posvečenem srečanju. Kar 50 oktetov iz raznih krajev Slovenije in med njimi oktet, v katerem pojo zdomci iz Schaffhaus-na v Švici, je nastopilo na petkovih koncertih, ki so se zvrstili v Brusnicah, Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (oktete lesarjev je spremljal vojaški orkester ljubljanskega armadnega območja), Šentjerneju, Škocjanu, Straži, Butoraju, Kostanjevici, Mokronogu in na Suhorju pri Metliki. Osrednja in hkrati zaključna prireditev letošnjega srečanja pa je bila v soboto, 27. junija popoldne, poleg obnovljenega šentjernejskega hipodroma, ko so okteti nastopili kot združeni zbor ter ob spremljavi domžalskega pihalnega orkestra in pod taktirko Toneta Juvana izvedli spored, posvečen 40-letnici vstaje. Posamično so peli le Šentjernejski oktet, oktet Sava iz Kranja, Dolenjski oktet in Oktet bratov Pirnatov iz Jarš, ki so bili začetniki danes že tradicionalnega srečanja in so jim Prireditelji podelili spominske plakete. Srečanje je bilo svojevrstno doživetje, ki ne gre v pozabo. Prav gotovo so mnogim do srca segle besede Jožeta Humra, podpredsednika ZKO Slovenije in namestnika predsednika republiškega komiteja za kulturo, ko je na začetku zaključne prireditve govoril o tem, z tikaj je potrebno kulturo nenehno gojiti. Menil je, daje del te kulture tudi omenjeno srečanje, po katerem je Šentjernej s svojim oktetom že tako zaslovel, da bi ga lahko imenovali kar Šentoktet. I. Z. večernim nastopom folklornih skupin Hrvaške in Slovenije, je bil ponoven dokaz, kaj zmore tudi v sedanjih gmotnih osnovah združenega dela kulturna pobuda, kakršna je artiška. Več kot 80 krajanov iz vseh sedmih vasi domače krajevne skupnosti in godbenikov se je popoldne zvrstilo pred večtisočglavo množico iz bližnje in daljne okolice. Zbrane je prijetno presenetil tudi obisk visokih gostov, med njimi Sergeja Kraigherja in Lidije Šentjurc. Spontano ploskanje je pospremilo godbenike iz Krškega, Trebnjega, Loč, Slovenske Bistrice, Metlike, Kočevja. Liboj, Zidanega mosta, Prebolda in Senovega. Toplo so ljudje pozdravili tudi mažoretke iz Logatca in bobnarje iz Artič, pisani sprevod pa so smiselno zaokrožili v luči letošnjih jubilejev - 40-letnice vstaje in ustanovitve OF - vaščani Dečnega sela, Spodnje Pohance s pravcato partizansko tiskarno, vaščanke Artič so okrasile datume vstaj naših narodov, pionirji domače osnovne šole so se prelevili v kurirje, vaščani Zgornjega Obreža so pokazali partizansko bolnico, vaščani Trebeža pa, kako tudi v najtežjih dneh niso izostali partizanski mitingi. Vaščani Arnovega sela so opomnili na gibanje neuvrščenosti in njene utemeljitelje TITA, Nehruja in Naserja, otroci iz vrtca pa so prisrčno in hkrati simbolično izrazili ljubezen in odločenost, da nadaljujejo po Titovih stopinjah. Res bogato slavje tudi 50-letnice artiškega Prosvetnega društva Oton m MISEL IN ROKA ZDRUŽENI - »Vsaka manifestacija duhovne ustvarjalnosti delovnih ljudi v poklicnem delu, kakršna je artiška, je nov prispevek in hkrati izraz nezadržnega nastajanja družbe, v kateri se bo vsakdo lahko počutil kot ustvarjalec,” je med drugim dejal Franc Šali. in Kometa. Gre za največjo naložbo v občini v višini 413 milijonov. Predsednik komisije za gospodarstvo pri MS ZK Posavje pomočnik Temeljne posavske banke v Krškem Dejan Avsec je opozoril na usihanje dobrih rezultatov, značilnih za minulo srednjeročno obdobje, proti koncu tega obdobja, kar se kaže tud- v neustrezni zastavljenosti investicij Jugotanina in Tovarne silikatne opeke. Na obzorju pa so že težave v strojegradnji, pohištveni in-dustriji in gradbeni operativi. »Nekatere zmogljivosti v Posavju so predimenzionirane in rešitev je le v izvozu. Značilno je tudi, da je večji del naložb zasnovan na kreditnih odnosih. Pri Stillesu je 38 odst. sovlagateljstva, Lisci 25 in Tovarni Djuro Salaj 34 odstotkov," je ponazoril Avsec. Posavska banka za letos načrtuje 4,96 milijarde dinarjev deviznega potenciala, toda kljub ocenam, da je upravičila poslanstvo, ne more biti močna ob »bolnem” gospodarstvu. Slika posavskega gospodarstva kaže, da le Krško ne pozna večjega »bolnika”, v brežiški občini se je število izgubarjev povečalo, razvoj sevniške občine pa je še boj zastal ob popolnoma ponesrečeni naložbi v Jugotanin. V Sevnici se tudi pritožujejo, da solidarnostno prelivanje denarja v Sloveniji še ni zaživelo, ker pač ni zanimivo za bogate občine. Podpredsednik sveta posavskih občin Silvo Gorenc je dejal, da je inflacija izničila napore za dvig storilnosti. Zavzel se je tudi za ustrezno samoupravno organiziranost Nuklearne elektrarne v Krškem, o kateri naj razpravljajo delavci, ne pa le forumi. P- PERC KRAIGHER ČASTNI OBČAN Delegati krške občinske skupščine so na torkovem skupnem zasedanju poslušali poročilo o uresničevanju sklepov krške občinske skupščine v zvezi z izgradnjo in zagonom Nuklearne elektrarne Krško. Zahtevali so dosledno uresničevanje sklepov, predstavniki NEK pa so zagotovili, da bodo izpolnili vse pogoje, ki izhajajo iz lokacijskih in gradbenih dovoljenj ter tisto, kar določajo predpisi. Delegati so sklenili podeliti naslov častnega občana kozjanskih občin Sergeju Kraigherju. V& fl nožu m MB 1 Ob koncu tedna bo v Slove- * niji precej sončno, z občasnimi ■ zmernimi pooblačitvami. Raz- , meroma toplo bo. me ***************************MoMi***M*********** i Pričevanja o trpljenju * 4. julija otvoritev stalne razstave o političnih zapornikih in internirancih v Brestanici — Jubilejne svečanosti tudi v Dobovi — Govornik Franc Šetinc PRIZNANJA »MLADI NOVINAR 4 29. junija so bila podeljena priznanja Centra za obveščanje in propagando pri republiški konferenci ZSMS »Mladi novinar" in »Najboljše srednješolsko glasilo". Priznanje Mladi novinar sta prejela tudi Stojan Pelko in Ksenija Bregar iz novomeške občine. Glasilo Izobraževalnega centraza tehnične stroke iz Novega mesta Sola ob cesti pa je letos že drugič prejelo priznanje kot najboljše srednješolsko glasilo. Na dan borca bodo v brestaniškem gradu odprli stalno razstavo o političnih zapornikih in internirancih Slovenije. Na veliki proslavi v počastitev 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter 40-letnice ustanovitve OF slovenskega naroda v soboto, 4. julija ob 10. uri, bo zbranim spregovoril sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Po bogatem kulturnem programu se bo Muzeju slovenskih izgnancev uradno priključila še zbirka o političnih zapornikih in izgnancih. Tako bo muzej v Brestanici pod okriljem Muzeja ljudske revolucije Slovenije dobil zaokroženo podobo. Republiški odbor ZZB NOV, skupščina občine Krško in družbenopolitične organizacije krške občine, ki vabijo na proslavo, so uredili vse potrebno, da bi se proslave udeležilo čimveč ljudi. V soboto bosta v Brestanico iz Jesenic in Maribora pripeljaja posebna vlaka. Zlasti pa velja opozoriti na izjemno prizadevnost krških delavcev, mladine in obrtnikov pri temeljiti obnovi gradu. Zbrano je bilo veliko denarja, predvsem pa opravljenega ogromno udarniškega dela. T udi v sosednji brežiški občini, v KS Dobova, bodo te dni - številne svečanosti. 4. julija ob 15. uri bodo odprli razstavo ročnih del v šoli, uro pozneje pa v domu upokojencev se razstavo »Izgnanci." Marsikoga bo pritegnila predstavitev knjige Franca' Šetinca Izgnanci in pogovor z avtorjem. Ob 19. bo na svečani akademiji v prosvetnem domu spregovoril predsednik OO ZZB NOV Milan Kostevc. Koncert pevskih zborov v počastitev .. .______. —_________________* 20-tetnice moškega pevskega ZBOR OKTETOV Z ORKESTROM - Na zaključni sortni pnrcdhvi .,et^e«a’* gtdbe » Dpite£ iz" lSTb oktetov v Šentjerneju je nastopil združeni zbor sodelujočih Atetovnob ^remp’« domžatoft * s *********** godbenikov pod taktirko Toneta Juvana izvedel program, posvečen 40-letmci vstaje. (Foto. 1. Zoran) ************ 1941 ( ml to \ 1981 MIIKGI bresfanica praznuje 60-letnico delovanja, en uvod dl r___________ ibnim srečan- bo prijeten uvod pred podelitvijo priznanj in druzal jem V nedeljo, 5. julija, se bo pozornost občanov ob 9. uri osredotočila na otvoritev filatelistične razstave »Tito v filateliji", in sicer v domu JLA v Brežicah. Ob 10. bodo gostujoče godbe izvedle promenadne koncerte po vaseh KS Dobova. Uro zatem bo na svečani seji v počastitev krajevnega praznika v prosvetnem domu spregovoril predsednik OK SZDL Tone Jesenko. Podelili bodo priznanja OF in KS Dobova. Popoldne ob 14. uri bo pred prosvetnim domom zborovanje občanov, ki bodo priča sprevodu mladine, pihalnih godb, gasilcev, civilne zaščite in enot JLA, zatem pa bodo prisluhnili slavnostnemu govorniku Francu Šetincu + ★ ★ ★ * * ★ * ★ * * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ■k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k ★ * ★ ★ ★ ★ ★ k k k i k k k k I ZUNANJEPOLITIČNI PRECLED tedenski mozaik Ko so predstavniki 41 afriških držav v nedeljo oh štirih zjutraj končali zasedanje Organizacije afriške enotnosti, so bili zanesljivo zelo utrujeni, toda nad-popreč no zadovoljni. Redna letna konferenca vseh afriških držav (z izjemo Južne Afrike kaj/uk) je namreč kljub razlikam v pogledih na nekatere afriške zadrege izpričala to pol že kar izjemno stopnjo enotnosti in pripravljenosti na sodelovanje. Sprejeli so kar 55 resolucij (kar je absoluten rekord glede na dosedanja zasedanja, ki jih je bilo osemnajst), toda bolj kot število, preseneča kakovost sprejetih dokumentov. Afrika: skupaj kljub razlikam Nikogar ne preseneča, du so sprejeli resolucijo o Namibiji, kajti glede tega med afriškimi državami že doslej ni bilo nesoglasij - vse se zavzemajo za dokončno osvoboditev tega ozemlja na jugozahodu črne celine, ki ga nezakonito še vedno zaseda rasistična Južna Afrika. Pač pa lahko presenečajo v resolucijo zapisana stališča. Doslej črna A frika nam-re še nikoli ni tako odločno terjala svobodo za Namibijo. Toda tokratni afriški vrh, ki mu je gostoljubje nudila Kenija, ho ostal zapisan v zgodo vini predvsem /x> dveh drugih rečeh Afriške države so namreč zmogle volje in moči, da so se dejavno in uspešno lotile dveh doslej še nikoli strtih orehov Afrike: Zahodne Sahare in Čada. Da je uspelo pri prvem, ima bržkone največ zaslug maroški kralj Hasan II., ki je pristal, da v tej nekdanji španski koloniji izvedejo referendum fx>d okriljem Organizacije afriške enotnosti in Združenih narodov. Tako bo prebivalstvo dobilo možnost, da se izreče o svoji usodi Kot je znano, sta si po umiku Španije s tega ozemlja oblast tod razdelili Mavretanija in Maroko - vendar fxi jo je osvobodilno gibanje Polisario terjalo zase. Mavretanija je kasneje odstopila od delitve nekdanje š/Minske kolonije, Maroko /xt je vztrajal še nekaj let l' boju s pri/xidniki Polisaria. Ta osvobodilna organizacija je med tem uspela dobiti /tod-poro večine i' A friki. V Najrobiju so sedaj sklenili, da ustanovijo /»osebno komisijo, ki lx> /toskrbela za izvedbo referenduma v Zahodni Sahari in še prej nadzirala tudi premirje med maroškimi enotami in borci Polisaria. Drug pomemben dogodek letošnjega afriškega vrha pa je resolucija o Čadu. Za osvežitev spomina nekaj /toda/kov. V Cad so lani prišle libijske enote, ki so se v državljanski vojni, ki je besnela med muslimanskim severom in jugom, postavile na stran severa. Ob prihodu libijskih enot v Čad se je del Afrike /tostavil na stališče, da je to oborožena intervencija in vmešavanje v notranje zadeve. To [x)t Libije niso odkrito obtožili za intervencijo, pač jtu predvideva resolucija tri točke, s katerimi naj bi naposled rešili zadevo: moč afriških dežel pri obnovi, prihod vseafriških mirovnih sii in prenehanje vrneša-vanja i’ čadske notranje zadeve. Predvidevajo, da bodo v dveh mesecih prišle t’ Čad afriške mirovne enote, sestavljene z vojakov I.R Konga, Benina in Gvineje. Potem naj bi se libijske enote umaknile. Pač pa Organizacija afriške enotnosti tudi to pot ni uspela zgladiti s/tor med Etiopijo in Somalijo. Kljub do Igo t ra jt tim ra z p ra vam&so ob koncu lahko ustanovili le /roseben odbor, ki bo poskušal najti rešitev. Med manj pomembnimi, a zato nemara nič manj zanimivimi sklepi pa je tudi tisti, ki predvideva, da bodo do jubilejnega, dvajsetega vrha, ki bo leta 1983, sprejeli afriško himno. Prihodnji sestanek m vrhu bo v Libiji - pa čeprav je bilo več afriških držav proti temu, obtožujoč Tri-fktlis za vmešavanje v notranje zadeve drugih JANEZ ČUČEK Mercator Mercator-Rožnik tozd Gradišče Trebnje vabimo vas na RAZSTAVO POHIŠTVA v osnovni šoli Trebnje od 1.7. do 15.7.1981 od 9. do 18. ure ugodnosti: prodaja na potrošniški kredit, 10-odst. popust na razstavljeno blago, 5-odst. popust na ostalo blago, kupljeno v času razstave ♦ brezplačna dostava na dom do 25 km pridite, oglejte si, izberite! □E Mercator Tisk vse bolj dušijo stroški Vedno slabši materialni položaj informativne dejavnosti vpliva tudi na vsebino Vse napovedi o prihodnjem gospodarskem razvoju opozarjajo, da bodo pogoji gospodaijen-ja vedno bolj ostri in da ta pojav ni kratkoročne narave. Mnogi delovni kolektivi bodo zato zašli v težave, zlasti tisti, ki so se v svojem razvoju opirali na tuje kredite, opremo, tehnologijo, surovine in reprodukcijski material, in tisti, ki doslej niso razvili čvrstejših samoupravnih in dohodkovnih povezav v delovnih organizacijah in SOZD. Vsa ta dejstva so zelo slaba podlaga za uresničevanje srednjeročnih načrtov razvoja. Veliko ljudi v delovnih organizacijah teka zdaj za ’ devizami, surovinami, kratkoročnimi krediti zaradi ohranitve likvidnosti itd,, kar vse škodljivo vpliva na NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 4 4 4 *4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 I 1 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 Politično varnostne razmere na univerzi Kosova .v Prištini so zdaj boljše in položaj se postopoma ureja. T a mesec ni bilo izgredov in tudi ne odprtega sovražnega delovanja. Izpiti so potekali brez motenj. Vendar pa to ne ne pomeni, da so politično varnostne razmere na tej visokošolski ustanovi popolnoma urejene. Boljše v Prištini saj obstajajo nekatera sumničenja, da so v posameznih okoljih možne sovražne manifestacije. To je v uvodnem poročilu na seji akcijske konference ZK kosovske univerze dejal predsedujoči Ragip Haljili. Na seji so izvolili nove organe konference, preučili politično varnostne razmere na univerzi in določili nadaljnje naloge pri uresničevanju akcijskega programa pokrajinskega komiteja ZK Kosova v boju proti sovražnim in iredentističnim silam. PROGRAM AKTIVNOSTI Program dela za uresničevanje resolucije in sklepov 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije je bil osrednja tema razprave v predsedstvu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Pri tem so se zavzemali, da morajo osnovne organizacije zveze sindikatov razčleniti svoje naloge, ki izhajajo iz. resolucije kongresa, da bi pospešili razvoj samoupravljanja od temeljnih okolij naprej. Zato morajo~ povsod sprejeti svoje programe aktivnosti, ki bodo usmerjale delo sindikatov pri reševanju odprtih vprašanj. DELEGACIJE POROČALE Prvič se je zgodilo, da so delegacije, ki jih jo CK ZKS izvolil v socialistično zvezo, skupšči- no. družbene svete, tudi poročale o svojem delu. Tu je bila tudi osrednja točka 10. seje centralnega komiteja, ki pa je bila zalo po širini pa tudi kritičnosti razprave dovolj bogata. Centralni komite ZKS je zato najprej potrdil sedanje delo svojih delegacij in jih za v prihodnje zavezal, naj svoje probleme rešujejo tako, kot je nakazala razprava na seji. Hkrati pa je tudi sklenil, da naj se ugotavljanja delovanja komunistov znotraj političnega sistema na podoben način lotijo tudi na občinskih ravneh. Centralni komite je sprejel tudi informacijo o delu svoje statutarne komisije v letu 1980 in prvih mesecih letos. TITOVO VELENJE Predsedstvo republiške konference SZDL. je razpravljalo o poteku javne razprave o spremembi statuta te organizacije ter sklenilo, da naj statutarna komisija pripravi predlog statutarnih sprememb in ga predloži skupaj s poročilom o poteku javne razprave. Predsedstvo SZDL je razpravljalo tudi o narodnostnem vprašanju in opozorilo na nujnost sprotnega reševanja problemov. Predsedstvo je podprlo tudi predlog, da se Velenje imenuje po tovarišu Titu. O tein bo razpravljal še zvezni koordinacijski odbor za obeleževanje dela in imena tovariša Tita. PONOVNA IZVOLITEV Na volilni seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije so izvolili za predsednika slovenskih sindikatov za naslednje enoletno mandatno obdobje dosedanjega predsednika Vinka Hafnerja in dosedanjega podpredsednika Martina Mlinarja. MILAN MLDLN 5 s v s N V * s s H s * s * s * ! s i s * s s s s s kakovost dela pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj. V želji, da bi se rešili iz najhujše stiske, se zatekajo h kratkoročnim ukrepom in trdovratno gojijo iluzije, da bodo trajne rešitve prišle same od sebe oziroma s samodejnim delovanjem gospodarskega sistema in ekonomske politike. Zato šc vedno ne sprejemajo celovitejših in daljnosežnih ukrepov za povečanje produktivnosti, izvoza, uvajanja večizmenskega dela in še kakšnih. Zlasti škodljivo je, da vse preveč pričakujemo od osrednjih načrtov razvoja — federacije, republike in mest. Namesto tega bi morali v organizacijah ZK, v TOZD in KS, v občinskih službah in občinskih komitejih opraviti analize in pojasniti, zakaj uresničevanje ukrepov stabilizacije ni bolj učinkovito, hkrati pa se konkretno dogovoriti, kako to nalogo uresničiti. Za obveščanje delovnih ljudi o nalogah, ki nas čakajo, lahko veliko stori tisk. Pri reševanju materialnih težav tiska bi se vsi morali bolj zavedati, da javno mnenje pomeni tudi politično akcijo. Cene in stroški pa tepejo tudi sama sredstva informiranja. Pogoji poslovanja časopisnih organizacij se tako naglo slabšajo, da postaja že negotovo, ali bodo te dejavnosti lahko izpolnjevale osnovne politične naloge, 'ki so družbeno nadvse pomembne. Glavni poslovni sodelavci časopisnih organizacij - proizvajalci časopisnega rotopapirja „Djuro Salaj” v Krškem in „ Matroz” v Sremski Mitroviči — so prav tako v zelo neugodnem gospodarskem položaju Oboji poslujejo v ozračju negotovosti, kar onemogoča' uspešnejše rezultate. Razmere se zapletajo tudi zaradi poslovnih sodelavcev, npr. PTT in transportnih organizacij, ki zahtevajo za svoje storitve višje cene. Delegati informativnih glasil in proizvajalcev papirja iščejo dolgoročne rešitve in s‘o se pripravljeni dogovarjati o medsebojnih poslovnih odnosih, vendar.jim to onemogoča počasnost . pristojnih organov v državi, ki bi morali pred tem rešiti še nekatera druga vprašanja. Delegati (»udarjajo, da ne bodo mogli nositi (»sledic za razmere, ki bodo nastale na področju informiranja, če bomo še naprej zavlačevali z izboljševanjem materialnih pogojev informiranja. Posledice teh razmer so velike izgube, zastoj ali padec osebnih dohodkov in zmanjšana zainteresiranost /a delo in rezultate dela. VINKO BI ATNIK V IRANU St: NADALJE VRE. Iz dežele prihajajo novice o neprestanih spopadih med pristaši republikanske muslimanske stranke in tistimi, ki terjajo več demokracije in manj oblasti verskih poglavarjev. A največ novic vendarle zadeva nekdanjega predsednika republike Bani Sadra. Za sedaj še nihče ne ve, kje je ali v Iranu ali kje v tujini. Nekaj časa so se širile govorice, da je priše 1 v Egipt, s kasneje tega ni nihče uradno (»trdil. Medtem pa so njegovi nasprotniki v Teheranu objavili neke dokumente, ki naj bi potrjevali, da je bil Bani Sadr „agent CIA". To trditev naj bi dokazovali koščki nekih listin i i ameriške ambasade. Ko so namreč predlanskim iranski „študen-ti” in ..revolucionarni gardisti” zasedli ameriško veleposlaništvo, so tam v vsej naglici s posebnim strojem (ki razreže listine na drobne koščke} uničili najpomembnejše listine. No, študentje so zasegli tudi te odpadke in zdaj naj bi jim po več mesecih trdega dela uspelo sestaviti koščke v celoto. Neki teheranski časopis, ki je ta „ do kazila” objavil, trdi, da sc je moč prepričati o povezavah Banija Sadra z ameriško osrednjo obve-' ščevalno službo CIA. Toda na objavljenem dokumentu ni nikjer imena Banija Sadra, marveč zgolj neka kratica (namreč: C-D-LOR I), za katero pa trdijo, da predstavlja ime in priimek nekdanjega predsednika republike . . . Slabi dokazi in bujna domišljija . . . ZATO PA SF. BOLJE GODI nekemu drugemu voditelju, natančneje: nekdanjemu voditelju. Iz Alžira je dopotoval v Francijo na zaseben dvodnevni obisk nekdanji alžirski predsednik Ben Bela. Leta 1965 so ga z državnim udarom vigli z oblasti, nakar je petnajst let prebil pod stražo na nekem kmetijskem posestvu v bližini glavnega mesta Alžira. Delno svobodo so mu dali šele po snu ti predsednika Bumcdijcna (ki je izvedel državni udar leta 1965 in ga dal aretirati), popolno pa šele sedaj. Za zdaj ni /nam), kje bo živel Ben Bela. ali v Alžiru ali morebiti v Franciji . DOLENJSKI LIST dolenjka DITC - TOZD ČASOPIS DOLENJSKI LIST in Emona - Dolenjka obveščata bralce Dolenjskega lista, da lahko od četrtka, 25 junija 1981, dalje kupujejo Dolenjski list tudi v naslednjih prodajalnah Emona—Dolenjka: DOLENJKA-MARKET ŠENTJERNEJ DOLENJKA-MARKET STRAŽA DOLENJKA-MARKET DRSKA, NOVO MESTO DOLENJKA-MARKET KRISTANOVA ul., NOVO MESTO DOLENJKA-MARKET RAGOVSKA, NOVO MESTO DOLENJKA-MARKET LJUBLJANSKA c., NOVO MESTO DOLENJKA-MARKET CESTA HEROJEV, NOVO MESTO DOLENJKA-SAMOPOSTREŽBA GLAVNI TRG, NOVO MESTO DOLENJKA-BLAGOVNICA TREBNJE DOLENJKA-MARKET SEMIČ DOLENJKA-SAMOPOSTREŽBA „POD LIPO", ČRNOMELJ DOLENJKA-SAMOPOSTREŽBA, UL. FRANCA ROZMANA, ČRNOMELJ DOLENJKA-PRODAJALNA KANIŽARICA VSAK ČETRTEK DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST V VSAKO DRUŽINO vsak četrtek DOLENJSKI LIST »Dolenjski list« v vsako družino DOLENJSKI LIST Sejmišča Kmetijski nasveti DOLENJSKI LIST LE VREME NAJ ZDRŽI! - Delavci brežiškega Komunalno—obrtnega podjetja so v soboto hiteli z asfaltiranjem ceste Gadova peč - Vinji vih -Vihovska vas. Če le ne bo zagodlo vreme, se bodo ljudje na spominskem območju Žumberak — Goijanci že te dni veselili dreh kilometrov asfalta. (Foto: P. Perc) TEMELJNI KAMEN - V nedeljo je v Otočcu Jože Lampret, predstavnik pokrovitelja Krke — Tod Grad Otočec, položil temeljni kamen za že začete gradnjo gasilskega doma, v katerem bo tedi pošte, krajevni urad, knjižnica, mladinski pnMtec Dore bo pod streho do jeseni 1982,stal pa bo staro milijardo. NAJBOUS SEVNIČANK w na ob črnskem NOV PROSPEKT POSAVJA Do 20. avgusta hcrdb' v tanga mb> nov prospekt v nalrhdi 100.000 izvode v Pto-spekt na dhraaajjslt3k> straneh pmr Kmetijske in Žito pripravljeni na letošnji odkup pšenice - Za kilogram pšenice 7,75 dinarjev ali kilogram koruze — Znana tudi odkupna mesta tako rekoč nič pšenice, letos pa naj bi odkupili od kmetov čimveč od 1.000 ton tržnih presežkov tega dragocenega žita, da ga kmetje ne bi več krmili živini. Znane so tudi že cene, po katerih bodo odkupovali pšenico. Za kilogram pšenice bo pridelovalec pri nas dobil najmanj 7,75 dinarjev (druga kvaliteta). Če bo ugotovljeno, da je pšenica boljše kvalitete, bo kmet dobil ustrezno doplačilo. Kmetom pa se ponuja tudi možnost zamenjave pšenice za koruzo v razmerju 1:1. Kmetje bodo lahko takoj po žetvi pšenico prodali ali zamenjali za koruzo na najbližjem odkupnem mestu kmetijske zadruge. V novomeški občini bodo odkupna mesta v Novem mestu, Šentjerneju, Škocjanu, Mirni peči, Brusnicah in Straži, odkupne postaje pa bodo skupaj z Žitom organizirale tudi druge kmetijske zadruge na Dolenjskem in v Posavju Z. L.-D. J Lkeja TH Doberšek HtR 0 Novinar Štefan Kuhar v prej-J šnji štenki Dolenjskega lista pi-0 še o prisdi čl. SI. pravihrika o J teomsti vina (Ib. L SFRJ št. $ 17/81) za stekleničenje vina, ki 0 po sodbi pisca tega prtspevka £ škoduje pridelovanju kakovost 0 nega vina. Ker bi morda to J sodbo Štefana Kuharja kdo na-0 pačno razumel, je treba o tem 0 vprašanju še pisati Teh nalog, ki naj jih OZD tega S območja prevzamejo kot dol- J žnost, ni mogoče organizirati v N tako kratkem času, kot določa J pravilnik, zlasti ne ob sedanjem ^ krčenju kreditov in pomanjkan- J ju steklenic za stekleničenje. 2. PRIPRAVITI JE TREBA < ZLASTI VEČJE ZASEBNE VI- J N0GRADN1KE ZA ŠOLANJE ^ VINA do te mere, da bo vino JJ primerno za stekleničenje. To je ^ nujno, ker OZD kljub povečani ^ zmogljivosti svojih obratov ne J bodo zmogle prevzeti vsega pri- ^ dclka vina bližnjega vinorodnega J območja. Poleg tega imajo za- 2 sebni vinogradniki bolj ali manj ^ upravičen strah pred prevelikim monopolom družbenih obratov ^ pri določanju cene pridelka ^ grozdja in vina. Iz izkušenj ve- J mo, da je vsak, pa še tako ^ dobronameren monopol v kon- N čni obliki škodljiv. Med zasebnimi vinogradniki ^ se bodo pri uveljavitvi določila o ^ splošnem stekleničenju vina izo- ^ blikovaie naslednje skupine: S 1. Vinogradniki, za katere ve- J mo, da se nikoli ne bodo naučili ^ vino pravilno pripraviti za stekle- S ničenje ali drugače šolati. Za to ^ skupino vinogradnikov je prava S rešitev, če lahko svoj pridelek ^ grozdja prodajo družbenim obra- ^ tom. Veliko slabega vina, ki je ^ po kleteh, je ravno pridelek te ^ skupine vinogradnikov. Družbe- S ni obrati bodo z odkupom groz- J dja od teh vinogradnikov veliko ^ koristili. 2. Mali vinogradniki z manjši- ^ mi tržnimi presežki, med kateri- J mi je mnogo ljubiteljev (z napač- ^ nim nazivom ,,vikendaši”), ki so h strokovno sicer sposobni pripra- J viti vino za stekleničenje, vendar ^ niso finančno sposobni nabaviti drage priprave za stekleničenje J vina. Tem vinogradnikom naj bi ^ tržne presežke vina odkupile J družbene organizacije in ga stek- ^ leničile. Morda bi tem vinograd- N nikom OZD nudile usluge stekle- ^ ničenja vina v režiji vinogradni- u kov, kar bo marsikateri vino- J gradnik želel ^ 3. Večji vinogradniki s po- ^ trebnim znanjem o stekleničenju J vina, ki bi si v okvirju kletarskih ^ strojnih skupnosti v posameznih % vinorodnih predelih sami nabavi- J li potrebno opremo za stekleni- ^ čenje in v tej obliki sami stekle- b ničili vino. Brez dvoma, da bi 2 tak postopek pripomogel k bolj- N ši kvaliteti vina v steklenicah, saj ^ bi le tako prišla do izraza kvali- u teta vina posameznih znanih J ožjih vinskih goric, kar bi prispe- ^ valo k splošnemu izboljšanju N kvalitete naših vin. Zato je zgre- S še no iz nekih umirjenih načel 2 odklanjati tudi te vrste dejavno- $ sti, ki lahko le koristi vsej skup- ^ nostl nT * Da: Brši odJtupill kai največ pšenice im s tenu pri hranili marsikatero dragoceno dkiviam,, ki gre znak up žita v tujini, je bankam že uspelo NOVO MESTO: Čarne so še imiilh> popustit. Naprocbj p- b*» 273 pupkov lu 18 rad trii mesece stlarifti prašičev, pKKfcurifc pa skupno 1*1. Pujski so stal Z 00® do 3JM0) dim, stenjS prašiči pa 3.100; din 400 din. BREŽICE: Tudi: brežiški:sejenu jg bil slabše založen feott ponavadi:, podajati so ponujali 381 pujska« in fc 12 nad tri mesece: stanih prašičev Prve so prodajali, po okoli: 11S, drage pa po 6j0 dni kilogram tire teže. Lastnika! je mKnpki 235 Jžvai Prihodnp s*j£ub k® zaradi: fazinka dneva fooeea že dom peprej. *° je v petek, 3. jiutijaL. 0 Brez dvoma je, da ima pravil-0 ak v taki obliki, kot je objav-J |en, mnoge pomanjkljivosti in v 0 marsičem ne ustreza pogojem za 0 stekleničenje vina, o čemer bo-0 do spregovorili in dali svoje pri 0 pombe kletarji enologi, ki ima-£ jo pri stekleničenju vin dolgolct-0 ne izkušnje. Vendar že vsak 0 praktičen in razgledan vinograd-£ nik ve, da vsako vino ni primer-0 no za stekiemčmje. zato s prisi-0 lo stekleničenja vseh vin resnič-0 no siromašano in zmanjšujemo 0 kakovost vin v steklenicah. Pre J den bomo sprejeli dokončen 0 sklep o stekleničenju vseh vin, ki 0 jih dajemo v promet, bo treba še 0 mnogo storiti, če hočemo dose-0 čr, da bo vmo v steklenicah ^ resnično kakovostno. 0 Štefan Kuhar v omenjenem 0 članku pravilno ugotavlja, da so 0 oblikovalci napadenega pravilm-0 ka podlegli priridai velikih pri-J delovakev manj kakovostnega 0 grozdja in vina, ki hočejo imeti 0 monopol v tej gospodarski dejav-0 nosti. S tem dejanjem pa so 0 gospodarsko ogrozili obstoj ma-J Idi vin ograd ni ov, ki prevladujc-0 jo zlasti v jugovzhodnem vino-0 rodnem predelu Slovenije (po-0 savski vinorodni rajon) Iger je v 0 lasti teh malih vinogradnikov 0 97 ji % vinogradov (7700 ha). 0 Priprava pridelkov iz teh vmo-* gradov za stekle niče 15 c vin pa g zahteva več časa, kot določa 0 napadeni pravilni. Te priprave 0 uj obsegajo: 0 1 POVEČATI je treba 0 ZMOGLJIVOSTI DRUŽBENIH 0 OBRATOV tega območja, in to: 0 zmogljivost predelave grozdja, J kar je nujno pri povečanem od 0 kupu grozdja; 0 - povečati kletne prostore in 0 poleg odknpa grozdja povečati 0 odkup vina od bliža)it. doma J čfe, zlasti BUhtk pridelovalcev 0 grozdja in vina; 0 — organizirati servisno službo 0 za stekleničenje vin tistim vino-0 gradnltont, ki se bodo odločili. VEDO ABSOLVENTI KAM PO ŠTUDUU? Strokovna služba posavske skup nosti za zaposlovanje iz Sevnice je te dni razposlala vsem absolventom, ki ta semester končigejo študij, zanimive vprašalnike. Skupnost za zaposlovanje predvsem zanima, če študentje vedo, kje se bodo po diplomi zaposlili Znano je, da je združeno delo ob zadnjem razpisu pokazalo sorazmerno malo zanimanja za kadrovsko štipendirale na višjih in visokih šolah. Bo kaj bolje vsaj z zaposlovanjem diplomantov, ko po drugi strani toliko tožijo o slabit kadrovski! zasedbah? Banke odobrile zadružni kom manj od enega odstot ka zaprošenih posojil Izmenična ali afde-imaitištraja rodnost Je ena najveejjii pomanjkljivosti neoskrbovamifi knn»i-lcift sadbrajaJtov: Sarino drevje rodi Je vsako drogo ali trdijje leto-, pa da takrat skuša nadomestiti vse zatmiJetMic pteofetoasme vejje se šinijo pod težo plodov, ki ostanejo običajmo drobni im sfla&® barvami. Neprimerni so za prodajo v trgovini timdii Ttmracffii ttffgju -fcmr mrnraijp izrazitih sortnih lastnosti ter so običajno še napadeni od bofezmi in škodljivcev. Preprečevalce in—inK iod»mti ter t%«jt sadnega drevja, da redno rodi, je zteouej zelo pomemben sadjarski ukrep. Besede ne polnijo sklede, za pospeševanje razvoja kmetijstva je potrebna denarna pomoč. Daje to mnogo težje in da so obljube in dejanja ta čas daleč vsaksebi, dokazujejo podatki, kijih na IX. rednem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije v dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani 25. junija navedel predsednik Nande Vode. tezvoj enega plodu pidi različnih sadrain vrstaili! potrebno zdo različno število listov. Za dtozoratev sme breskve Je potrebna vinalarijika povišata 80 Estov. V plantežate nasadit dosledno redčijo število plodičev, če mi dosežemo to razmerje, sicer ni reogoče pričakovati prvovrstnega priiMca^ Tudi pri dragfc sadu* vesteh je ob prebogatem nastavka tendea nacvuj do 40 Miter, če jfa en piadič ukitejr mogo ■teBj, je pore* te)em. Nekaj sicer mi narava sana, saj °dp»dejo sam od sebe, vsega pa ne, aate je sdjq(i poseg »ujea te koriiten. Znana ste dva načina- škropijienjjje s sevinom ali različnimi hormonskimi pripravki (NAA, armid—tdmn) dva do tri tedne po Preoblnem cvetenju te tiri^enje odvečnn&i plodičev. Pivi način zahteva precej znanja, natančnosti te izkušenj, dragi pa je ■»nogo enostavnejši Na prifetežno ID cm ptuteteno nagbo| razvit plod ali imtffi šop dobro rasrvitife plodov, slabše razrite aM že zakrnele pa odstrantero. Najpciiiarriiepi čas za redčenje je tedaj, ko so plodiči debeli kot Mat otefaii Inž. M. L. vTrmmGd* Zt UMIRJAJO •C£M,MJ0 ,21 f(>KS£M \aiji- /vnos- Delavci se branijo iti na tuje Trbovlje: posvet dveh regij o zunanjepolitičnih vprašanjih — Mnoga predavanja Zunanja politika pri nas ni domena zgolj diplomacije in drugih državnih organov, temveč vse bolj tudi v družbenopolitičnih organizacgah organiziranih delovnih ljudi in občanov. Kako daleč smo s tem, so za posavsko in zasavsko regijo ocenjevali na posvetu pod predsedstvom Ignaca Vintarja 25. junija v Trbovljah. Predsednik komisije za mednarodna vprašanja pri Zvezi združenj borcev Slovenije Bogo Gorjan je uvodoma ocenil mednarodni položaj, ki ni nič kaj rožnat. Ni pa tudi brezupen, kot že nekateri izražajo bojazen.. Za trboveljski posvet so se dobro pripravili v zasavskem združenem delu. Predstavnik Elcktroelementov iz Izlak je odkrito grajal interesno skupnost za odnose s tujino zaradi nesamoupravnih odločitev. Trboveljski Rudis je bil pobudnik posebnega posveta o izkušnjah in odprtih vprašanjih pri gospodarskih odnosih z deželami v razvoju. Ravno Rudis opravlja na Bližnjem vzhodu velika dela. Ljudi z urejenimi osebnimi razmerami domala ni več mogoče prepričati, da bi odšli na takšna negotova pota. Še hujše pa so administrativne ovire. „Ce nam, denimo umre vodja gradbišča, vsaj pol leta naša kadrovska služba ne bo mogla zbrati vseh soglasij, čeprav bi morah imeti predvidene ljudi tudi za kakšno rezervo,“ so ob pritrjevanju drugih opozarjali iz Rudisa. Krčani so se pohvalili z nedavnimi množičnimi predavanji o zunanjepolitičnih vprašanjih v delavskem domu. Predavanja so bila dobro obiskana. V Brežicah opozarjajo na zakasnelo obveščanje o dogodkih na Kosovu. Označene ,.zaupne" informacije so bile neaktualne, predvsem pa pozne. Ljudje se izredno zanimajo za zunanjepolitična vprašanja. Predvsem SZDL mora delovati tako, da sc bodo o teh vprašanjih lahko odkrito pogovarjali in tudi povedali, kaj si o vsem mislijo. A. ŽELEZNIK Spodrsljaji v senci gmotne stiske Krški komunisti so prvi v Posavju spregovorili o informiranju Občinska konferenca ZK v Krškem je 24. junija prva v Posavju posvetila vso pozornost informativno-propagandni dejavnosti v občini Razprava je razkrila več pomanjkljivosti in težav gmotnega položaja sredstev javnega obveščanja, kakor pa idejnih in vsebinskih odklonov. Ugodno so ocenili informiranje in zastopanost dogajanj v loški občini na ljubljanskem Radiu, v Dolenjskem listu, LRP Brežice in Delu, kritično pa so spregovorili o skromnem „pokri-vanju" občine v Komunistu in TV Ljubljana. Medtem ko je problem pri televiziji najti dopisnika in kupiti boljšo kamero snemalcu, so bili pri Korministu včasih pojavi da so šele na intervencijo objavili prispevek dopisnika. Večina razptavljalcev je menila, da je edini INDOK center v Posavju - v Krškem porušil pne ovire in upravičil obstoj, dobro pa bi bilo zvedeti, koliko delegatovi ki si pri odločanju pomagajo s skupnim delegatskim glasilom Naš glas. INDOK center izdaja glasilo po potrebi v 1000 izvodih in nemalo težav imajo s pravočasnim izhajanjem, ker jim sestavljalci primarnih gradiv ne Spravljajo povzetkov, nekateri uti sisi) jih sploh ne pošiljajo. Položaj otežujejo tudi tehnična vprašanja, komaj do polovice pokrite obveznosti udeležencev posebnega sporazuma, po katerem bi INDOK potreboval blizu 1,7 milijona dinarjev, pa gotovo teijajo proučitev; zakaj so s financiranjem problemi. Med nedavnimi obiski OO ZK so Ugotovili, da delegatski sistem slabo deluje prav zaradi sbbih gradiv. Delavci niso imeli- pripomb glede svojih internih gradiv, zavzeli pa so se, da bi delegati prejeli sprejemljivejši Naš glas. Od tega veliko pričakujejo tudi zavoljo povratne informacije, ki še močno šepa. Slej ko prej pa bi morali znati vrednost J: ive“ besede, tahlo ob sredstvih javnega obveščanja največ pripomore k uspešni politični akciji. p. p. Obetajoč vzgon mladih kril Od 26. do 28. junija v Cerkljah 5. zlet letalskega podmladka Jugoslavije Težko je reči, kaj je bilo tisto, kar je v pravem poletnem dopoldnevu v soboto na letališču v Cerkljah najbolj pritegovalo pozornost več kot 300 mladih iz vseh republik in obeh pokrajin. 5. zlet jugoslovanskega letalskega podmladka ni postregel le z razstavo naših vojaških letal in novimi pridobitvami naše protiletalske obrambe, temveč tudi s prikazom usposobljenosti naših ljubiteljev in varuhov sinjega neba. Tako so zvedave oči skrbno sledile sleherni akrobatski potezi, pa najsi je šk> za mojstrovine pilota ,Zhna“, ali pa za lupinge .Galeba". Marsikomu je zastal dih, ko sta v nizkem preletu prihrumela „Miga“, čeprav je strahospoštovanje bolj vplivala velika hitrost in pa morda zvočni učinek teh nadzvočnih letal, kakor pa kakšne posebne vragolije pilotov. Cvet naše ga modelarstva, začet ka in pomembne stopničke na poti k letalstvu, se je kaj hitro tudi sam izkazal. Jadralni in hitrostni modeli, rakete s padali in selenit-ska paleta, kjer so prišli na račun likovniki, so srečanju podmladka dali še tekmovalno obležeje. Na dan je prišlo, kateri predstavniki izmed okoli 200.000 članov pod- PESTRO ŽIVLJENJE — Mladi modelaiji so izkoristili bivanje v Cerkljah za izlete v Kumrovec in Bazo 20. V teh razgibanih dnerih pa je vendarle naj večja pozornost veljala pripravi modelov za sobotno tekmovanje. (Foto: P. Perc) mladka na 222 šolah v Jugoslaviji so se najbolje pripravljali. Največ uspeha so imela najštevilčnejša moštva Vojvodine, Hrvatske in Slovenije, ki so osvojila prva tri mesta; hud je bil boj za 4. mesto, saj so ga delile Bosna in Hercegovina, Makedonija in Srbija. Sedmi so bili Črnogorci, 8. pa ekipa SAP Kosovo. 5. zlet v Cerkljah (prireditev se vsako leto. seli iz republike v republiko) je uspel, saj so v treh dneh otroci dodobra občutili urip življenja vojakov - letalcev, spoznali pa so tudi mnogo novih prijateljev. Pokrovitelj - komanda Vojnega letalstva in protizračne obrambe, organizator Letalska zveza Jugoslavije in Zveza letalskih organizacij Slovenije (ZLOS) so zadovoljni z rezultati. Kljub temu pa smo slišali iz ust predsednika predsedstva ZLOS, ki je poskrbela za izvedbo letošnje prireditve, tudi marsikakšno grenko. Stane Menegalija je ocenil skrb drugih institucij; OTKS, ZTKO in ZOTK kot neustrezno, saj modelarji še vedno nimajo svojega statusa, čeprav so osnova vsega letalstva. „ Prireditev smo pravočasno predstavili, vendar v Sloveniji za organizacijske stroške nismo dobili počene pare, če izvzamem podporo RK SZDL," je poudaril predsednik Menegalija. P. PERC Republiško priznanje v Mozelj Dobili so ga mladinci, ki že več let organizirano in prizadevno delajo — V kratkem bodo dokončali športno igrišče — „Viharji" povzročajo včasih vihar Republiška konferenca ZMS-konferenca mladih iz krajevnih skupnosti je pred kratkim podelila priznanja najboljšim mladinskim organizacijam iz krajevnih skupnosti v Sloveniji. Skupno je bilo podeljenih le 16 priznanj, med temi je tudi priznanje OO ZSM Mozelj v kočevski občini. Na vprašanje, s čim so si to denarno pomaga, dalje s kulturno visoko priznanje prislužili, je pred-. skupnostjo, gasilskim društvom in sednik OO ZSM Mozelj Miro Kuzma kulturno-špertnim društvom ..Ciril odgovoril; „Prizadevno smo delali na mnogih področjih. Na kulturnem smo organizirali več proslav ob kulturnih in državnih praznikih ter šaljive prireditve. Na športnem smo organizirali tekmovanja v šahu, streljanju, nogometu, namiznem tenisu in kegljanju- Na družbenopolitičnem smo imeli več študijskih sestankov in predavanj kot o kolektivnem vodenju in odgovornosti, ljudski obrambi, družbeni samozaščiti itd. Delovne akcije so naša dolgoletna praksa. Zdaj že tri leta gradimo veliko športno igrišče za košarko, tenis, odbojko in rokomet. Dokončati moramo le še ograjo, in če bo šlo vse po sreči, bo otvoritev že za dan vstaje, 22. julija. Že drugo leto izdajamo tudi priyubljeno glasilo „Viharji“. V njem zelo kritično obravnavamo naše zadeve, kar ni všeč vsem. Širši krog ljudi pa obveščamo o našem delu s pomočjo RTV, Dolenjskega lista in Dnevnika. Dobro sodelujemo znotraj krajevnega odbora Mozelj in KS „lvan Omerza" Livold, Id nam tudi % REPUBLIŠKO PRIZNANJE -Na fotografiji je predsednik OO ZSM Mozelj Miro Kuzma, ko prejema republiško priznanje. (Foto: Ivan Kuzma) Ne bo še asfalta do Dvora Letos le od Kočevja do Lašč — Za prihodnje leto bodo ostali najhujši ovinki — Bližnjica do Jadrana Najkasneje do dneva borca, 4- julija, bo asfaltirana cesta Kočevje — Dvor s kočevske strani do Starega Loga, še pred zimo pa do Lašč. Tako bo za prihod oje leto ostal le šedel od Lašč preko najhujših ovinkov in največje strmine do že asfaltiranega dela z dvorske strani. To smo zmdeli ob nedavnem obisku delovišča. gozdnih sadežev. Nekoliko dalj proti Kočevju pa je takih terenov še več J. P. Dekval". V vseh teh društvih, organizacijah in organih delamo tudi mladi. Zavzemamo se, da bi naš kraj napredoval. Za uspešnejše delo na kulturnem in športnem področju bi potrebovali ozvočenje. Za pomoč pri nakupu smo zaprosili kulturno skupnost Kočevje, vendar nam je prošnjo odbila. Naša organizacija šteje 40 članov, od teh pa jih aktivno dela 28. En naš član je tudi član ZK. To je sicer malo, a ni nobena ovira, da ne bi kljub temu vestno in pošteno delali. ' Naša organizacija ZSM zajema še vasi Rajndol in Kočaiji. Lani smo prejeli za svoje delo občinsko priznanje, letos pa republiško. Menimo, da je to dokaz, da delamo prav in da gremo po poti, ki nam jo je pokazal tovariš Tito." . J. PRIMC VIŠJA ČLANARINA AMZ Avto-moto zveza Jugoslavije je pred kratkim sklenila, da bo prihodnje leto zvišala članarino. Člane je razdelila po kategorijah oz skupinah, članarina pa bo taka; A skupina 400 din, B 240 din, C 170 din, E 240 din in D 15 din. Za nove člane so uvedli še vpisnino 20 din. AMZ Jugoslavije bo tudi storila vse, da bi za .Jugoslavijo ponovno uvedli garantno pismo. A. A. ŠE 300 BORCEV REDNO ZAPOSLENIH Od 3.125 borcev v črnomaljski občini ima 1.250 članov ZZB NOV priznano posebno delo v dvojnem štetju. Upokojenih je 1,258 borcev, od tega 121 kmetov borcev, zaposlenih pa je še nekaj manj kot 300 borcev. Varstveni dodatek s starostno pokojnino prejema 213 borcev, priznavalnino pa 771 borcev. | Prevozi na Gornje Laze j To cesto že več let posodablja Cestno podjetje Novo mesto, gradnjo pa finansirajo iz različnih virov, predvsem iz republiškega sklada za oeste. Med gradnjo je prišlo večkrat do zastojev in prekinitev del, ker ni bilo denarja. Iz različnih virov so potem dobivali premostitvena in druga posojila. Teren, po katerem poteka cesta, je precej težak. Graditeljem nagaja tudi vreme. Ko bo cesta dograjena, bo to bližnjica Dolenjske in Štajerske za Jadransko morje, zato računajo, da bo po njej precej več prometa, kot ga je bilo zdaj, ko je bila cesta makadamska. Mnogi pa se je bodo posluževali tudi samo za izlete v naravo, saj je nad Dvorom in v okolici Lašč veliko primernih oz. celo odličnih terenov za nabiranje gob, borovnic, jagod in drugih Z vlakom na proslavo ob dnevu borca, ki bo v soboto, 4. julija, ob 10. uri na Gornjih Lazah Vlak, ki odpelje iz Novega mesta, je redni vlak in odhaja iz Ljub$ane ob 6,38, ima postanek v Trebnjem ob 8,09 in v Bršljinu ob 8,37. Vlak iz Metlike je poseben vlak. OBJAVLJAMO VOZNI RED: Odhod: Novo mesto (Bršljin) ob Novo m Center Kandija Birčna vas Uršna sela Izstop: Rožni dol (proga) ODHOD: MET UKA: Dobra vice Gradac Podzemelj Črnomelj Otovec Semič Izstop: Rožni dol (proga) Odhodi pri povratku: a) za smer Metlika Rožni dol (proga): 12,57, 15,12, 16,26 b) za smer Novo mesto: Rožni dol (proga): 12,47, 15,02, 18,31 8,37 8.39 8,41 8,49 8,58 9,02 8.40 8,45 8,51 9,00 9,04 9,18 9,28 FASADNI OMET er? r? m nn m ry I UJ cm OHRANJA TOPLOTO VAŠE HIŠE Fasadni omet TERMON — P trajno varuje vašo hišo pred mrazom in vlago pozimi, ko z njim PRIVARČUJETE PREKO 40 % GORIVA, poleti pa ščiti vaše bivališče pred premočno pripeko. Uporaben je na zidovih iz opeke, betona, betonskih blokov, kamna in podobno. Iz prostorov prepušča vodne pare, medtem ko atmosferske vlage ne vpija in fasada ostaja vedno suha. TERMON — P je izdelan na osnovi surovin mineralnega porekla brez plastičnih dodatkov in ima velike prednosti — FASADA JE TRAJNA IN NEGORLJIVA. TERMON — P je suha mešanica pakirana v plastične vreče, ki med drugim VSEBUJE TUDI CEMENT, zato je na gradbišču masi potrebno dodati le vodo. Izdelano fasado s TERMON — P ali z drugimi fasadnimi ometi lahko finalizirate z oplemenitenimi mineralnimi vodoodpornimi fasadnimi ometi MINERALFAS v različnih barvah in strukturah: grobo rustikalna, brizgana ali bavarska. PROIZVAJA: KEMIJSKO- GRAOEVINSKA INDUSTRIJA KAR LOVAG PRODAJA IN STROKOVNI NASVETI: S35 OPEKARNA ZALOG p o. TELEFON (068) 21 403, 22 291 • POSTNI PREDAL 10 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE TREBNJE * ‘ , OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE: 1. ČISTILEC TIJAKOV - 4 delavci Pogoji: PK, PU delavci — moški — delo je izmensko Z UPRAVLJALEC SUŠI LNICE 1 delavec Pogoji: PK, PU delavci — moški — delo je izmensko Z VOZNIK VILIČARJA 2 delavca Pogoji: izpit za voznika viličarja — moški — izmensko delo 4. VRATAR-ČUVAJ 1 delavec Pogoji: PK, PU delavci — moški 5. VZDRŽEVALEC STROJEV 1 delavec Pogoji: KV ključavničar — moški B ORODJAR 1 delavec Pogoji: KV orodjar — moški 7. ELEKTRIKAR 1 delavec Pogoji: KV obratni elektrikar — moški 8. TEHNIČNI VODJA , 1 delavec Pogoji: dipl. kemijski ing. ali drug poklic profila dipl. ing. 3 leta deL izkušenj Vsa dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Poseben pogoj je 3—mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za zasedbo prostih področij del in nalog sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: SGP ,,Slovenija ceste—Tehnika" TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje 515/27-81 r _ tJtaocUuAtocr ia/ PLAVALNI TEČAJ Prejšnji teden smo imeli plavalni tečaj. Dečki smo se imenovali somi, deklice pa ribice. V Čateških Toplicah je tovariš preizkusil, kdo zna plavati. Četrtina učencev je znala, ostali ne. Plavalci smo vsak dan preplavali veliko metrov. Zadnji dah tečaja sem preplaval olimpijski bazen po dolgem in dobil zlato značko. GORAZD' VASCER OS Dobova IZLET NA RADUHO Planinci’ OŠ Katja Rupena smo v 1. deljo, 14. junija, pripraviti izlet na Riduho. Kot gostje so se izleta uoeležili tudi učenci bršljinske šole. Dc Ljubljane smo se peljali z avtobusom, na goro pa smo šli peš. Naša prva postaja je bila koča na jasi, kjer se končuje iglasti gozd. V koči smo si opomogli za nadaljnjo pot. Med potjo proti vrhu nas je žgalo sonce, opazovali smo čudovito gorsko cvetje in uživali v lepotah razgleda. Končno smo prišli na vrh. Planinci, ki smo se prvikrat povzpeli nad 2.000 metrov visoko, smo imeli krst z vrvjo. Med spustom smo se zaradi varnosti poslužili jeklenih vrvi. Ko smo prišli v dolino, smo bili vsi zelo utrujeni. VESNA JORDAN Novo mesto SLOVO PO OSMIH LETIH 15. junij nam bo dolgo ostal v spominu. Tega dne smo učenci dveh osmih razredov naše šole zadnjič sedli skupaj za mizo. Čutiti je bilo nekakšno zadržanost, kajti vsakdo je .čutil, da zadnjič sedimo skupaj po osmih letih. Prehitro so minila, čeprav smo dostikrat zdihovali: „Oh, da bi bilo že konec!” Zdaj, ko se, razhajamo, ne vemo, ali se bomo še kdaj srečali vsi skupaj. Toda nekaj vemo: prelepa osnovnošolska leta nam bodo večno ostala v spominu. Tovariši učitelji, hvala vam! Sošolci in sošolke, srečno! VALERIJA 80 LET GD PODBOČJE V nedeljo, 5. julija, bodo gasilci v Podbočju slavili 80-letnico uspešnega in požrtvovalnega dela v prid družbe. Jubilej bo popestrilo občinsko tekmovanje ekip civilne zaščite, ki se bodo pomerile v protipožarni izurjenosti. Seveda slavje ne bi bilo popolno, če ne bi domačini pripravili tudi gasilske veselice. Rejnica osmerici 85 let Matilde Teraž Še nekaj mesecev in minilo bo 85 let, odkar je v Plečku pri Boštanju privekala na dan Matilda Teraž Očetovo čevljarstvo ni odrezalo 9-članski družini najdebelejšega kosa kruha, kljub temu pa je Matildina mati ob gospodinjstvu našla čas za plemenita dejanja: bila je rejnica kar osmim otrokom. Pred I. svetovno vojno je Matilda delala pri Winkleju (današnja Kopitarna). Po 12 letih garanja si je kupila manjši grunt na Impoljah. Hiša, pod in kozolec so bili kmalu obnovljeni s pomočjo pridnih rok moža rudarja; 44 let je bil knap v Nemčiji in v Trbovljah, bil je pravi proletarec. Po njem dobiva pokojnino že 23 let. Več kot pet tisočakov precej zaleže pri oskrbnini v krškem domu upokojencev, kaka dva tisočaka pa primakneta še hčerki. ,11. novembra 1941 smo bili izseljeni v Rottenburg, zadnji lager. .Sortirali’ so nas po stanovih - kmete skupaj, delavce spet zase. Sin Jože je pobegnil domov v partizane zadnje mesece vojne. Ko smo prišli mi domov, je bil dom porušen. Mož je bil izvoljen za predsednika krajevnega ljudskega odbora na Studencu, kjer je bil tudi šef krajevnega urada," se živo spominja Matilda, ki ji misel ob pripovedovanju sedanjih vtisov precejkrat pobeg ne v leta otroštva in mladosti. P. PERC Beračenje jemljejo 2e v prvem razredu ? NeKateri novomeški starši prejeli listek nenavadne vsebine Nekateri novomeški osnovno-šolčki so pred zaključkom prvega šolskega leta prinesli domov listek z naslednjo vsebino: Starši! Glede na trud, ki so ga vložile tovarišice v prvem šolskem letu, bi bilo prav, da se jim oddolžimo s skupnim darilom. Ce se s predlogom strinjate, dajte vašemu otroku 50,00 din (papirnatih). Denar bosta zbirala . . (ime in priimek zbirateljev). A tako torej! Najprej bi bilo zanimivo vedeti, kdo je dal pobudo za dodatno nagrajevanje velikanskega truda kar dobro plačanih tovarišic. So bile to one, je bila ideja samo na pol izrečena, speljala pa jo je mamica tega ali onega prvošolčka? Kdo bi vedel, čeprav bi bilo zadevo lahko pripeljati na čisto. Ce se torej strinjate, dajte svojemu malčku papirnatih 50 din, osrednja ..razredna banka” namreč iz nepojasnjenih razlogov ne sprejema kovancev. Denar seveda morate dati, kaj bo sicer z vašim otrokom v razredu. Sošolke in sošolci bodo natanko vedeli, da samo on ni prinesel dinarčkov za oboževano tovarišico. Ostal mu bo pečat, da tovarišice nima rad itd., navsezadnje bo za to zvedela tudi tovarišica. Bo lahko ostala nevtralna, ko po drugi strani vemo, da zbiralne akcije ni preprečila? v ____________________M. BAUER J ' BARVNI S TELEVIZOR ZA ŠOLO Prejšnji torek so prišli v Adle-šiče predstavniki Gostinskega podjetja Ljubljana. To gostinsko podjetje je v okviru sodelovanja pobratenih KS Adlešiči in Stara Ljubljana prevzelo pokroviteljstvo nad šolo v Adlešičih in se doslej že večkrat izkazalo s svojo radodarnostjo. Tokrat so za zaključek šolskega leta obdarili otroke, šoli pa poklonili barvni televizor. pisma in odmevi „lzbira” Brinovca Tako se ne dobijo gosti Ogorčeni smo nad ravnanjem osebja iz gostišča Prinovec v Šmarjeških Toplicah zaradi neprijetnosti, ki smo jih doživeli že večkrat. Ce sc ima gost namen ves dan kopati v Toplicah, ponavadi potrebuje kosilo. Toda tam ni mogoče dobiti nič drugega kot sendviče in jedi na žaru. Podobno je tudi v gostišču, kjer človek pričakuje, da bo dobil, kar želi. Ce pride tja ob 14. uri, (ne pa natančno ob 12. uri, ko strežejo samo kosilo), naroči zrezek in krompir, lahko lc ostrmi od začudenja, ko dobi odgovor: „Danes postrežemo le z jedmi na žaru.” Na vprašanje, zakaj, dobi nerazumljiv odgovor, da v kuhinji pač nočejo delati drugega. Tako se nam je zgodilo prvič 1. junija letos in potem še nekajkrat. Zato gostince iz tega gostišča sprašujem, od kdaj lahko oni krojijo okus in hrano gostom, zakaj postrežejo s tako enostransko izbiro? Ali mislijo, da si bodo s takšnimi »specialitetami” pridobili goste? Družina Cvelbar KMALU NA MORJE Kočevska Tekstilana ima za člane svojega kolektiva za oddih ob morju tri počitniške hišice (12 ležišč) v Selcih in 40 ležišč na Krku. V Selcih velja celotna oskrba (hrana in stanovanje) 120 din na dan in so vse zmogljivosti oddane že do konca sezone. Na Krku, kjer so ležišča, kuhati pa si morajo dopustniki sami v kuhinjah, ki so tudi v domu, pa so prvotno ceno 100 din na dan morali znižati kar na 40 din, ker ni bilo prijav. DOKUMENTI O RASTI BELOKRANJSKEGA MUZEJA - V pritličju metliškega gradu so ob proslavi 30-letnice Belokranjskega muzeja pripravili razstavo o delu in razvoju te kulturne ustanove v Metliki. Razstavo so si najprej ogledali člani muzejskega sveta. Muzejevih trideset let Belokranjski muzej v Metliki je prejšnji teden praznoval 30-letnico svoje ustanovitve. Na slavnostni seji muzejskega sveta je o razvoju in dejavnosti te ustanove govoril njen ravnatelj prof. Jože Dular. Iz ravnateljevih besed je moč povzeti, da je 1. maja 1951 odprti Belokranjski muzej rasel ob pomoči Belokranjskega muzejskega društva, drugih številnih Belokranjcev, strokovnjakov, najrazličnejših zunanjih sodelavcev in seveda ob sredstvih, ki so mu jih odmerjali. Bera muzeja ni majhna, o čemer pričajo zbirke v vseh osemnajstih razstavnih prostorih v gradu, kjer je Belokranjski muzej nastanjen, Gan-glova spominska zbirka v Metliki in Zupančičeva v Vinici, muzejska zbirka v Semiču in še kaj. Muzej je meu drugim odkril 13 pomnikov, med katerimi je zadnji plošča Narodni čitalnici, odkrita prejšnji teden na Mestnem trgu v Metliki. Poleg tega je bilo v muzeju pripravljenih 106 razstav in sem je šteta tudi zadnja v gradu, kjer je s fotografijami in drugimi dokumenti prikazan presek dela v muzeju od ustanovitve do 30-letnice. Pomemben delež pri tem ima tudi publicistična dejavnost, številne knjige in brošure, ki jih je pretežno spisal ravnatelj muzeja Jože Dular in ki pomenijo pomemben prispevek k belokranjskemu zgodovinopisju in etnologiji. Praznovanje jubileja Belokranjskega muzeja so končali s čitalni-škim večerom v Kulturnem domu Edvarda Kardelja na Pungartu. I. Z. Novo priznanje Trebnjemu Na otvoritvi XIV. tabora je dr. VVinkier poudaril, da je postal ta kraj pomemben element slovenske kulture Še:V knjižici mrgoli napak Pripombe Zmaga Šmitka na članek, objavljen 18. junija V 25. številki Dolenjskega lista je bil v rubriki Pisma in odmevi objavljen članek J. Primca o etnološki topograf ji občine Kočevje. Tovarišu Primcu je treba priznati, da je knjižico res natančno pregledal. Vendar dvanajst ali trinajst napak in pomanjkljivosti, kolikor jih je naštel na dobrih sedemdesetih straneh zgoščenega teksta, najbrž le ne pomeni, da napak „mrgoli“ in da je knjižica „skrpucana“. To še toliko marj, ker je J. Primc med napake, ki mi jih očita, prištel tudi drobne spodrsljaje, ki jih je zagrešil tiskarski (bolje rečeno tipkarski) škrat in so se kljub najboljšim namenom avtorja izmaknile korekturam. Tako se je npr. zapisalo „Smreka” namesto „Smu-ka“, „Pogled“ namesto »Pugled”, „Mirtovci“ namesto „Mirtoviči” in „Center političnih šol” namesto Center poklicnih šol”. Pri drugih podatkih (npr. vsaj glede števila pomivalnih strojev v občini) naj mi J. Primc dopusti lastno drugačno mnenje, saj mi ni postregel s številkami, ki bi me prepričale. S tem pa seveda ne trdim, da nekatere druge pripombe J. Primca niso povsem upravičene, in za resnične napake prevzemam tudi odgovornost. Podatek o tem, da so rudar- Ogled domovine o7 mladincev na izletu po Jugoslaviji Aprila meseca se je 67 jugoslovanskih mladincev, ki so v svojih društvih zelo aktivni, odpeljalo z avtobusom v Jugoslavijo. Med izbranim mladinci iz 11 društev smo bili tudi štirje Slovenci, predstavniki društva »Slovenski zvon” iz Krefel-da. Izbrani smo bili kot aktivni v kulturnih dejavnostih društva. Na izletu po Jugoslaviji smo se najprej za dlje časa ustavili v Sabcu, kjer smo tudi prenočili, naslednji dan pa smo šli v Beograd na grob tovariša Tita in si ogledali mesto, nakar smo se vrnili v Sabac, od koder smo potem krenili še na krajša potovanja. Ob koncu turneje smo se ponovno vrnili v Beograd. Potovanje nazaj v Nemčijo ni bik) tako veselo kot potovanje v domovino. Ni se nam peloj premišljali smo o lepih doživetjih na izletu po Jugoslaviji. PAVLINA BOŽICE VIC Krefeld, ZR Nemčija je rudnika v Kočevju preusmerili v izdelovanje keramičnih plošč sem povzel po Krajevnem leksikonu Slovenije H. (Ljubljana 1971), str. 225, in je pač moja krivda, da ga nisem ponovno preveriL Isto se je zgodilo tudi s »kopalnim bazenom” v Črnem potoku pri Kočevju (glej Krajevni leksikon Slovenije II., str. 219). Pri ostalih pripombah J. Primca, ki se večinoma nanašajo na nekoliko zastarele podatke (npr. o zgraditvi Centra usmerjenega izobraževanja, o oskrbovanju vasi med Banjoloko in Osilnico s kruhom in o zbiralnicah mleka) pa moram omeniti, da je bil tekst Topografije občine Kočevje napisan že pred dobrima letoma in je bilo pred natisom vse podatke nemogoče dopolniti. Toliko le v pojasnilo. Menim, da bodo pripombe J. Primca zelo koristne pri morebitni drugi izdaji knjižice, ki bi jo lahko dopolnili še z novimi zanimivimi podatki, ki smo jih zbrali maja 1981 v okolici Drage, Trave in Podpreske. Dvomim, da je J. Primc sam sestavil rahlo žaljivi naslov o ,»mrgolečih napakah” in ..skrpucani Topografiji”, saj mimogrede omenja, da je v krti izidi vendarle mogoče najti „veliko zanimivega o občini Kočevje v zadnjih 100 letih”. Najbrž je „senzacionalni” naslov dodal kot svoj prispevek stvari nekdo iz uredništva Dolenjskega lista, ki po vsej verjetnosti knjižice sploh nikdar ni imel v rokah. Trebnje te dni spet živi in diha s svojim taborom, na katerem tokrat ustvaija 23 domačih in 6 tujih likovnih samorastnikov. Udeležence letošnjega XIV. taborskega srečanja so predstavili minuli petek na otvoritveni slovesnosti v avli trebanjske osnovne šole, kjer je ob nastopu učiteljskega komornega tria iz Novega mesta in ženskega okteta iz Žirov govoril dr. Iztok VVinkier, član republiškega izvršnega sveta in predsednik komiteja za kulturo in znanost. „Dobro in prav je, da ob prilikah, kot je današnja, poudarimo,” je dejal dr. Winkler, „da nam je na Slovenskem uspelo ustvariti v dosedanjem razvoju trdna in kvalitetna jedra kulturnih dejavnosti in s smotrnim usmerjanjem preseči nekdanjo koncentracijo kulturnih dejavnosti v enem ali dveh centrih. Danes Slovenija resnično postaja enoten kulturni prostor, v katerem se vse močneje uveljavljajo imena novih kulturnih središč. Ne mislim samo na Maribor, Celje in druga mesta, ki so razvila vrsto pomembnih poklicnih kulturnih ustanov,” je nadaljeval, „ampak tudi na vrsto poprej neznanih krajev, ki danes postajajo vse pomembnejši elementi kulturne izkaznice: Slovenj Gradec, Šentvid, Šentjernej, Zagorje, Trebnje, če naštejem samo nekatere.” Ko je dr. Winkler govoril o pomenu trebanjskega tabora, je poudaril, da si je ta že v minulih trinajstih letih izoblikoval svoj profil ter se z dosežki utemeljil tudi zunaj Slovenije in tudi v tujini. »Potrdil se je kot sestavni del enovitega sistema kulturnih dejavnosti, ki ne priznava delitve na visoko ali drugačno umetnost, ampak izhaja iz spoznanja, da je iskanje in ustvarjanje lepega estetski del človekovega bistva, umetniško oblikovanje pa le ena od mnogoterih aktivnosti, s katerimi se človek Udejanja in potrjuje svojo ustvarjalnost, je menil govornik. XIV. tabor se bo končal jutri popoldne, ko bodo v sejni dvorani trebanjske občinske skupščine udeležencem podelili nagrade in priznanja. IZ. kultura in izobra- ževanje Dolenjska antologija? V Novem mestu zasnovali novo knjižno zbirko V zadnjem času se je izčistilo več stvari, pomembnih za načrtovanje knjižnih izdaj pri založništvu Dolenjskega lista. Med dnigim so se začele priprave na ponovno izhajanje Dolenjskega zbornika, prvo sejo pa je imel uredniški odbor knjižne zbirke, začasno imenovane Dolenjski ustvarjalci. Pobude in zamisli dobro Kalijo, kar je lep obet za to, da Jakčeva monografija, ki je že v tiskarni, ne bo edino delo,*obelodanjeno v Novem mestu. Uredniški odbor, ki ga sestavijo Janez Menart (Svet knjige), Jože Dular (Belokranjski muzej), Marjan Brezovar (RTV), Franc Šali (CK ZKS) ter Milan Markelj in Ivan Zoran (oba Dolenjski list; slednji izbran tudi za glavnega urednika zbirke), je največ časa posvetil idejni in vsebinski opredelitvi nove knjižne zbirke. Menil je, da bi morah v program uvrščati predvsem dela, ki bi določala fiziognomijo (zunanji izraz) zbirke, hkrati pa imela dovolj visoko kvaliteto in estetsko vrednost. Kot je razvidno iz imena zbirke in predlaganega programa izdaj do leta 1985, naj bi založniško hrbtenico predstavljala izvirna leposlovna, publicistična, poljudnoznanstvena in druga dela o Dolenjski in njenih ljudeh ter tista, ki jih bodo podpisali dolenjski ustvarjalci. Odbor je že oblikoval okvirni načrt omenjene zbirke za let VI J!CG> ,ol n» 'k 1 oddaja 15 3GOHZOH vik 18 40 NA SEDMI 'r '/ V oodaji vc bo .ire< Aiavi’ o o n M Petrič, ki bo povedal o svojih načrtih za letošnjo sezono, Miha Žibrat bo pripovedoval o razliki med rekreativnim in tekmovalnim balinanjem, govor bo tudi o zgodovini d’žarni’ prvenstev Jugoslavije, o Druši - u raziskovanje morja, pa c- sireii&iiit! iid. I9.l5 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 19.55 VRE MF. 9)00 FILM TEDNA Alžirska bitka, alžirsko-italijanski film Ogledali si boste lahko film. ki so ga zaradi objektivnega podajanja alžirske revolucije v Franciji prepovedali. Prepoved je veljala celih pet let. 21.55 MINIATURE: Janez Vidic 22.15 V ZNAMENJU 17. 40 TV dnevnik v madžarščini 18.00 TV dnevnik 18.i r Begu- nec, otroška oddaja Ugrabitev, angleška nadaljevanka 19.30 V dnevnik 20.00 Filmski vrče* Prizori iz zakonskega življenja Carstvo strasti 23.00 24 ur NESREČEN PORAZ NA LAZAH Predvsem zaradi neizkušenosti je bila izdana in uničena prva belokranjska četa Neznatni zaselek Gornje Laze sredi gozdov Peščenika na skrajnem severnem robu Bele krajine je v noči od 2. na 3. november 1941 stopil v zgodovino. To novembrsko noč je namreč tod uspelo okupatorskemu italijanskemu vojaštvu obkoliti del prvih belokranjskih partizanov na prenočišču in jih v neenakem boju povsem uničiti, od druge polovice, ki ji je uspelo prebiti se iz grozečega obroča, pa jih prav tako še nekaj poloviti in pobiti. Od devetindvajsetih borcev belokranjske partizanske čete, ki so to noč nameravali prenočiti v vasici v dveh sosednih domačijah, pri Mav-sarjevih in Sobarjevih, jih je v samem spopadu in neposredno po njem padlo devetnajst, ujetega političnega komisarja Jožeta Mihelčiča pa je okupatorsko vojaško sodišče v Ljubljani čez dober mesec obsodilo na smrt, nakar so ga 9. decembra 1941 ustrelili na strelišču ob Dolenjski cesti Belokranjska partizanska četa, ki so jo ustanovili 30. oktobra 1941 na Smuku nad Semičem iz dotedanje belokranjske partizanske skupine in novincev, bi se morala po povelju Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet takoj vključiti v Dolenjski bataljon. Šlo je za načrt vodstva slovenskega osvobodilnega boja, s katerim je bilo predvideno večje osredotočenje slovenskih partizanskih enot v Zasavju na območju, odkoder so nameravali Nemci slovensko prebivalstvo preseliti v Nemčijo, tam pa naseliti kočevske Nemce. Belokranjska četa naj bi se pri Šmarjeških Toplicah sešla z Novomeško četo in z njo odkorakala na zborno mesto za ustanovitev Dolenjskega bataljona na Otavniku; tja so imele priti še Grosupeljska, Stiska, Mokronoška in del Borovniške čete. Ko so belokranjski partizani na pohodu s Smuka proti Šmarješkim Toplicam prispeli po globokem snegu - že tretji dan je neprestano snežilo - do Krke pri Otočcu, so ugotovili, da je most, po katerem naj bi prešli reko, deloma podrt in da jim je potemtakem na voljo samo čoln za tri osebe, ki so ga po daljšem iskanju našli v bližnji Strugi; zato so se odločili za povratek, in takp se je Belokranjska četa v noči od 1. na 2. november po približno isti poti, po kateri je prišla, vračala z Otočca v Belo krajino. 2. novembra med peto in šesto uro zvečer so prišli belokranjski partizani na Gornje Laze do kraja izčrpani, saj so bili od ranega jutra prejšnjega dne ves čas po globokem snegu na poti, na povratku od Težke vode pa še z Italijani za hrbtom. Zato je bilo sklenjeno, da prenočijo v vasi pri Mavsarjevih in Sobarjevih-prav tako razporejeni, kot so bili pred tremi dnevi, ko so na poti proti Otočcu že prenočevali tu. K Mavsarjevim jih je šlo skupno s komandirjem Lojzetom Fabianom prenočevat štirinajst, k Sobarjevim pa skupno s političnim komisarjem Jožetom Mihelčičem petnajst. Po večeiji, ki so jim jo ¥ - fsf'%jj ; V PESTI OKUPATORJEV — Ujeti politkomisar Belokranjske čete narodni heroj Jože Mihelčič na postaji v Rožnem dolu 3. XI. 1941. Ustreljen 9. XII. v Ljubljani. pripravili v obeh gostoljubnih hišah, so se borci brž odpravili k počitku. Pri Mavsarjevih so pustili vrhnjo obleko pri peči, da se jim čez noč posuši, in odšli vsi spat v seno na hlev za hišo. Pri Sobarjevih so jim postlali s slamo po tleh v svoji „hiši”. Italijanska enota, kije od Težke vode do Radohe sledila belokranjske partizane, je nameravala tam prenočiti. V tem pa sta prišla domov z Gornjih Laz delavca brata Zajc, ki sta odšla od Mavsarjevih, ko so prišli tja partizani O tem sta povedala logarju Ivanu Luzarju, ta pa je obvestil Italijane, ki so se pod njegovim vodništvom nemudoma odpraviii proti bližnjemu zaselku. O tem obveščeno poveljstvo divizije Isonzo v Novem mestu je takoj ukazalo' še nekaterim enotam nastop proti Gornjim Lazam. Ker partizani niso imeli nobene straže, so Italijani neovirano prišli z Radohe do vasi m se pod Lužarjevim vodništvom pritihotapili k Mavsarjevi domačiji. Ker sta delavca omenjala le to hišo, so v prvi zasledovalni vnemi, da bi čimprej prišli do plena, obkolili samo njo, in tako je ostala sosednja Sobarjeva hiša sprva izven tesnega sovražnikovega obroča. Boj je trajal s presledki vso noč. Obkoljeni partizani so se poskušali posamič ali v dvoje prebijati, pa so takoj padali smrtno zadeti ali ranjeni pod gostimi sovražnikovimi streli. Od Sobarjevih seje organizirano umaknilo skozi sneg iz preteče sovražne obkolitve osem partizanov, ostalih sedem pa se je porazgubilo z nevarnega območja, vendar vsi usodno v sovražne roke in večidel v smrt. Ko je zimsko jutro 3. novembra razkrilo prizorišče nesrečnega spopada belokranjske čete na Gornjih Lazah, so poleg številnih italijanskih enot, ki so se od vseh strani zgrinjale na to območje, prišli tudi v črne uniforme Kulturbunda oblečeni nemški Kočevarji z bližnjih Dolnjih Laz in iz nekaterih drugih kočevarskih vasi. Ti so zdaj ob odobravanju italijanske soldateske znašli svojo nacistično zagrizenost in nečlovečnost nad padlimi partizani tako, da so mrtvim partizanom tlačili med ustnice tleče cigarete, jih slačili, jim zavezovali vrvi in zapenjali verige okrog vratu in jih vlačili po snegu. Pobite, iznakažene in domala gole partizane so Kočevarji naslednji dan na lojtrnikih z volmi prepeljali v Rožni dol in na Uršna sela, kjer so jih na tamkajšnjih pokopališčih v sredo, 5. novembra, pokopali: v Rožnem dolu deset, na Uršnih selih pa devet. Po osvoboditvi so padle partizane prve belokranjske partizanske čete prekopali so jih prepeljali v začasno grobišče na črnomaljskem pokopališču v Vojni vasi, riato pa v grobnico belokranjskih borcev s Savinškovim spomenikom na Gričku nad Črnomljem, odkrito 4. julija 1961. Pretežni propad prve belokranjske partizanske čete na Gornjih Lazah je pomenil uspeh za italijansko okupacijsko vojsko, in to toliko bolj, ker se ji je malo pred tem posrečilo podobno poraziti še nekatere slovenske partizanske enote. Poveljstvo divizije Isonzo v Novem mestu je pripisovalo te uspehe svojih enotnjihovi borbenosti, odlični organizaciji in dobremu vodenju. Potek poraza belokranjske čete pa dokazuje, da je bila prav borbenost italijanske vojske njegov zadnji in najmanjši vzrok. Vzroke nesrečnega poraza je iskati predvsem v premajhni izvež-banosti in v neizkušenosti mlade partizanske . čete, zlasti njenega poveljstva, kar izpričuje predvsem dejstvo, da kot že večkrat prej tudi v tej noči niso imeli straže. Za tako hudo napako ni opravičila, kvečjemu le to, da je bila četa po tridnevnem, tako rekoč nepretrganem pohodu v globokem snegu ob prihodu na Gornje Laze popolnoma izčrpana. Ob njihovi večji bojni izkušenosti bi se tudi ne moglo zgoditi, da se jih je kar sedem od petnajstih, ki so prenočevali pri Sobarjevih in ki pri prvem naletu sovražnega napada niso bili neposredno ogroženi, prehitro razpršilo in so potem vsi padli v sovražnikove roke. Med borbeno neizkušenost sodi tudi dobrosrčna naivnost, s katero so dovolili oditi na Radoho obema neznanima delavcema. Ravno to pa je zadostovalo, da se je okrog njih dokončno zadrgnila zanka, ki so jo ves čas njihovega pohoda s Smuka do Otočca in nazaj postopoma in potrpežljivo spletali sovražni obveščevalci. Med devetnajstimi padlimi partizani na Gornjih Lazah - za Italjjana Bruna žal še ni nobenih podatkov o njegovi starosti, poreklu in poklicu - so bili domala vsi izrazito mladi ljudje, na začetku zrelega, ustvarjalnega življenja. Bilo je šest delavcev, dva kmeta in enajst obrtnikov oziroma obrtniških in trgovskih pomočnikov. Ravno polovico, to je deseterica, so bili člani komunistične partije; trije med njimi so bili pred tem partijski funkcionarji, člani okrožnega komiteja za Belo krajino, politični komisa: Jože Mihelčič, najstarejši med njimi z domala 38 leti, pa tudi član Centralnega komiteja KP Slovenije od ustanov nega kongresa na' Čebinah aprila 1937. Ostali ,o bil! Kot trdni pristaši Osvobodilne fronte sšoven- PRIZORIŠČE OBRAL'. iN A Požgana Plutova hišo. na Gornjih ah. kjer je bila v z Italijani uničena Belokranjka četa. dcega nai nistov. ida .impatizerii koniu-RADKO POLIC ,-v ' • $t 27 POTA Za grabež 6 let zapora Medicinska sestra ponarejala uradne listine in si v 11 letih prisvojila nad 310.000 din -■ ■ s dežurni V DVE TRGOVINI - V nbči na 24. junjj je bilo v Šentrupertu vlomljeno v trgovino z železnino in v trgovino z živili. V živilsko trgovino je nepridiprav vdrl skozi vrata skladišča. Odnesel ni nič, postregel pa si je v trgovini z železnino. V predalu je našel za 700 din drobiža. OB PRIKOLICO - V noči na 22. junij je Martinu Gričarju na Cviblju Pri Žužemberku z dvorišča pred hišo izginila prikolica za osebni avto. NA HLADNO - Miličniki iz Dolenjskih Toplic so 24. junija popoldne pridržali Antona Gašperiča iz Dol. Straže, ki je doma pijan razgrajal in žalil sovaščane. Moral bo k sodniku za prekrške. MIMO PREHODA Frančiška Merslavič (60 let) iz Brežic je 23. junija zjutraj nameravala v bližini sodišča prečkati cesto izven prehoda za pešce in tako zaprla pot Ivanu Rečniku iz Šent-lenarta, ki se je peljal na motorčku. Kolesar je zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Rečnika in Mersla-vičcvo so morali zaradi hujših poškodb odpeljati v brežiško bolnišnico. VOL JE MORAL V ZAKOL Zahid Lukavica iz Leskovca se je 24. junija dopoldne peljal z osebnim avtom iz Krške vasi proti Drnove-mu. V bližini gramoznice je Alojz Račič iz Mrtvice gnal vola in Lukavica ga je dohitel Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal avto, Lukavica je skušal zavreti, vendar je zadel Račiča v nogo, prav tako vola. Račiča so odpeljali v novomeško bolnišnico, vol pa je moral v zakol. Na 6 let zapora je bila 23. junija obsojena pred poroto peterice pri enoti temeljnega sodišču v Kočevju 39-letna Ljudmila Leskovšek, medicinska sestra stomatološke smeri iz Kočevja. Za kaznivo dejanje gra-beža 315.175 din je bila obsojena na 5 let zapora, za ponarejanje in uničevanje poslovnih listin, kar je grabež omogočilo, pa na leto in pol. Obe kazni so ji združili in izrekli enotno - 6 let zapora. Sodišče ji je izreklo tudi varnostni ukrep: prepoved opravljanja dela oz. poklica, ki je v zvezi z upravljanjem družbenega premoženja za dobo petih let po prestani kazni. Sodba še ni pravnomočna. Ljudmila Leskovšek sije ta denar, ki ga mora zdaj vrniti Zdravstvenemu domu Kočevje-Ribnica, prisvojila v enajstih letih, od 1968 do 1978, predvsem tako, da vplačil pacientov (participacije) ni vpisovala v uradne dokumente ali da je popravljala številke na plačilnih listkh. Tak način njenega „dela” so odkrili v zobni ambulanti v Ribnici, nato pa so pregledali še poslovno dokumen- TRAGEDIJA BELGIJSKEGA PARA Belgijec Joseph Goray je 23. junija dopoldne vozil z osebnim avtom od Zagreba proti Ljubljani. Pri Karteljevem je zapeljal v levo, ko je nasproti z osebnim avtom pripeljal Janko Petrlič, zdomec v ZR Nemčiji. Čeprav se je Petrlič skušal umakniti na desni rob ceste, sta avtomobila silovito trčila. Goray in njegova žena Gillberta sta bila takoj mrtva, njunega sopotnika Luci-ena Docchampsa in Vladislavo Petrlič pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Petrliča sta bila med vožnjo privezana, belgijski par pa ne. Gmotne škode je za 250.000 din. OB 3 ZLATE PRSTANE Blaženka Kalin iz Brežic jc prijavila miličnikom tatvino treh zlatih ženskih prstanov. Nakit je bil v omari v dnevni sobi. Kalinova jih je pogrešala že 14 dni, vendar tatvine hi prijavila. ~ f / J rj-r i TRIJE PADLI - Rozalija Krivec iz Mirne peči in Tilka Tori iz Ivanje vasi sta šli 19. junija zvečer peš od železniške postaje Mirna peč proti domu. Za njima je z motorčkom pripeljal Anton Springer iz Gor. Podboršta, ju zadel in zbil. Vsi trije so padli in se potolkli. KOLESAR V KOLESARJA -Jože Husič iz Gribelj seje 25. junija zvečer peljal s kolesom od Krasinca proti domu. Bil je v skupini kolesarjev. Ko so se peljali po klancu navzdol, je s krmilom zadel drugega kolesarja, zgubil ravnotežje ip padel. Zaradi pretresa možganov so Husiča odpeljali v novomeško bolnišnico. PO* SREDI - Lovro Salinger z Brezja je 28. junija popoldne vozil avtobus od Novega mesta proti Ljubljani -preko Žužemberka. Pri Dol. Kotih mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Ljubljančan Franc Potočar. Ker je Potočar vozil po OEmaifSSi tacijo v zobni ambulanti v Kočevju in ugotovili, da si je tudi na nepošten način prisvajala družbeni denar. Izvedenec Edvard Pilih, ki je zadevo raziskoval, je poudaril med drugim, da je v svoji 20-letni izvedenski praksi le malokdaj naletel na tako neurejeno finančno poslovanje kot v tem primeru in da je imel občutek, kot „da denar leži povsod na tleh in ga je treba le pobirati.” Poudaril pa je tudi, da dopušča možnost, da je bil kakšen izmed računov v skupini, za katere blok (prejemek) obtoženka ni napisala, plačan kasneje v ambulanti ali pri blagajni ali po pošti. To pomeni, da bi bil grabež lahko največ za 107.520 din maryši. V zagovor je Leskovškova povedala, da je začela denar jemati leta 1968 zato, ker sta takrat imela z možem možnost, da bi dobila stanovanje (doslej so stanovali v majhni, vlažni sobici), če bi imela 3.000 (takratnih 300.000) din. Sodišče je pri izreku kazni upoštevalo kot olajševalne okoliščine njeno priznanje, njeno pomoč v postopku, da je mati dveh mladoletnih otrok, od katerih je eden težak bolnik; kot obtežilno pa, da je jemala denar dolgo let ter da so bili občani Kočevja in Ribnice, ko so to zvedeli, zelo ogorčeni. Tudi zaradi naraščanja takih kaznivih dejanj je treba podobne zadeve strože obravnavati. J. PRIMC Veriga vlomnih tatvin v Brežicah HIŠA CELA, AVTO H KLEPARJU - Da je odsek ceste čez Gorjance pri hiši št. 15 v Gorenji Težki vodi preozek in zato že prava črna točka, je temeljito potrdil tudi Anton Jakše z Broda, ki se je v petek z očetovo ,Jado” zaletel v hišo. Fanta v avtu sta odnesla nekaj podplutb, na skrajšanem avtu pa je za 50.000 din „greha.” (Foto: J. Pavlin) Nepridipravi segli tudi po ribiških palicah — Enkrat so jih zasačili Od 20. do 23. junija je bilo v Brežicah več vlomnih tatvin, nekateri celo trdijo, da tako serijskega „dela" nepridipravov ne pomnijo. Milan Pirc s Trnja je prijavil tatvino meglenk, med brati vrednih 1.000 din; Franc Sodec s Trnja je bil ob prednje fičkove sedeže, ključe, žensko denarnico s 500 dinarji in pokrov prtljažnika; Jože Ošina s Trnja pogreša meglenke; Francu Novaku z Vodnikove so nameravali sneti z avtomobila kolesa, pa je nepridiprave nekdo zasačil in so se pognali v beg; Stanku Petanu z Gubčeve so vlomili v garažo in iz avta odnesli ključe; Bojanu Malusu so samo vlomili v avto; Vlado Jurkas iz Dobove jc bil ob 3 vrtalne stroje, vredne 15.000 din; Antoniji Lipe je nekdo odnesel masko s stoenke Vladu Sabatošu s Trnja so vlomili v klet in odnesli 3 ribiške palice s priborom (škode je za 7.600 din), Vinku Strmeckemu prav tako s Trnja pa vrtalni stroj, kije bil v avtu na dvorišču. Košarkarji v višji ligi sredini ceste, sta se vozili oplazili, tako daje za 70.000 din škode. ZAPRL POT - Janez Trlep iz Breze pri Trebnjem je 28. junija popoldne peljal na motornem kolesu od Otočca proti Kronovemu. V Kronovem je od Šmarjeških I oplic pripeljal z osebnim avtom Zagrebčan Mijo Miškolin m zavijal v levo, tako da je zaprl pot motoristu. V trčenju je bil Trlep laže ranjen, škode pa je za 40.000 din. KDO JE „SLEKEL“ STOENKO? Radu Gudalu iz Brežic so skoz okence vlomili v „zastavo 101” in odnesli radio, 2 zvočnika, dokumente, nekaj denarja, za nameček pa z avta sneli še zadnji odbijač s številko vred. Kočevstsi Košarkarji med najuspešnejšimi ekipami v tem mestu — Zelja je obstanek v republiški ligi Ko bodo na koncu tekmovalne sezone ugotavljali uspehe in pregledovali učinek kočevskih ekip v ligaških tekmovanjih, bo brez dvoma visoko mesto pripadlo košarkaijem, ki so osvojili prvo mesto v zahodni skupini druge republiške lige in bodo tako v prihodnji sezoni igrali v enotni republiški ligi. .Priprave pred začetkom zadnje sezone so bile zelo dobre, tako da so bili igralci fizično zelo dobro pripravljeni. Zato smo več iger dobili v drugem polčasu ali celo v zaključku tekme. Tako je bilo tudi v Samo stopnička do prve lige Visoka zmaga Inles za vstop v zvezno ligo I B Rokometaši Inlesa iz Ribnice so si v prvi tekmi, ki odloča o vstopu v zvezno ligo 1 B, verjetno ze zagotovili igranje v tej elitni konkurenci. Na domačem terenu, v dvorani športnega centra, so pred 1.200 navdušenih gledalcev visoko premagali ekipo Apatina z rezultatom 19:12 (10:7). Tako visoko prednost je zelo težko nadomestiti. Kljub temu da je bila tekma za obe moštvi zelo pomembna, je bilo srečanje lepo in korektno, igralci Inlesa pa so si odločilno prednost zagotovili v drugem polčasu. Za zmago so vsekakor zaslužni vsi igralci, brez dvoma pa je bil junak tekme domači vratar Gelze, ki je ubranil veliko nevarnih strelov; gostje v nekem obdobju igre kar 17 minut niso zabili gola. Igralci Inlesa so od sedmih sedemmetrovk dosegli pet golov, gostje pa iz treh dva. Najboljši strelec je bil Križman, kije dal 8 golov. Inles: Gelze, Križman 8 (3), D. Ilc 1, Kos, Tanko 1, Žuk, Karpov 2, Andoljšek, Ambrožič 1, Mate 3 (2), J. Ilc 3, Kersnič. zadnji tekmi v'Novi Gorici, ko je Gostol vodil, vendar smo v zaključku zmogli toliko moči, da smo povedli in zmagali in tako osvojili prvo mesto,” pravi trener Cveto Arko. V ekipi so igralci več generacij, tako da se srečujeta rutina in mladostni polet. V zadnjem času so zlasti popravili met na koš, igra pod košem je zanesljiva in organizirana. ..Uvrstitev v republiško ligo je vsekakor uspeh. Prizadevali si bomo, da v tej konkurenci pokažemo vse, kar znamo in da ostanemo v ligi. Ena večjih težav pa je pomanjkanje visokih igralcev, ugotavlja trener Arko. Sicer pa zadnji uspeh kočevskih košarkarjev ni edini v bogati zgodovini kluba, saj so pionirji leta 1976 zasedli prvo mesto v Sloveniji in ta uspeh portovili leto kasneje, medtem ko so 1975 v klubskem pionirskem tekmovanju zasedli drugo mesto. M. GLAVONJlC PIONIR BOBNAR ZMAGAL V KRANJU Na sobotni dirki na kolesarski stezi v Kranju za pokal Stražišča so tekmovalci kolesarskega kluba iz Novega mesta zasedli zelo dobra mesta. Tako je bil med mlajšimi mladinci Papež drugi, Črnič tretji in Špeh šesti. Med starejšimi mladinci je Zagorc, kije v Preddvoru kot član jugoslovanske reprezentance na pripravah za bližnje svetovno prrven-sto, zasedel četrto mesto; med pio-nirji B pa je zmagal Novomeščan Bobnar. SPET VATERPOLO V KRŠKEM Po 15 letih je v okviru plavalnega kluba Celulozar v Krškem spet zaživel vaterpolo. Za začetek se je ob trenerju Gancu zbralo 25 fantov, ki so se stvari resno lotili, saj trenirajo šestkrat na teden. Da ima vaterpolo v Krškem perspektivo, je pokazala iiiii „ fiimiii Igor Primc državni prvak Dobre uvrstitve mladih dolenjskih atletov Na posamičnem atletskem prvenstvu Jugoslavije za mlajše mladince - bilo je konec prejšnjega tedna v Ljubljani - so nekaj dobrih uvrstitev dosegli tudi mladi alteti iz Novega mesta, Kočevja in Brežic. Največji uspeh je dosegel Igor Primc, ki je postal državni prvak v metu diska; Primc je tudi član slovenske reprezentance, ki ima lepe možnosti, da v Skopju zmaga na mladinskem pokalu republik in pokrajin. tudi prva prijateljska tekma, ki sojo v soboto igrali pred več kot 200 gledalci z ekipo Kopra. Domačini so sicer tesno izgubili z rezultatom 12:10, vendar so pokazali lepo igro. Krčani bodo igrali v slovenski vaterpolo ligi. Dva rekorda I. Vidmarja TATVINE SREDI BELEGA DNE V Krškem so se 25. junija sredi dopoldneva zgodile tri tatvine, kaže da je tat prišel v stanovanja s ponarejenimi ključi. Miranu Kinkiču s Ceste 4. julija je iz omare v dnevni sobi izginilo 5.000 din, 700 mark in 10.000 lir, sosedu Antonu Vovku 10.500 lir in ročna blagajna, v kateri so bili zlat moški prstan, zlat ženski prstan, 2 poročna prstana, 3 zlate verižice in 2 zlatnika; Zlatku Svetel-šku pa je iz predala izginilo 33.000 din. KADI POD CESTO Anton Hrovat iz Korita pri Dobrniču je 24. junija popoldne vozil ■tovornjak iz zagrebške smeri proti Ljubljani. V Krakovskem gozdu se je umikal tovornjaku, ki je pripeljal nasproti, pri tem pa zapeljal na neutrjeno bankino. Tovornjak seje prekucnil v vodni prepust. Na tovornjaku je za 150.000 din škode, za 200.000 din pa na tovoru, litoželeznih kopalnih kadeh. ODPOVEDALA ZAVORA Komaj 16-letni Stanko S. je 27. junija zvečer vozil po Mokronogu z neregistriranim motorjem brez vozniškega dovoljenja. Ko jc peljal po klancu navzdol, je odpovedala zavora, zaneslo ga je v levo, tako da je trčil v zid hiše. Na motorju je bil tudi 15-leten sopotnik. Zaradi poškodb so oba odpeljali v novomeško bolnišnico. V soboto in nedeljo, 27. in 28. junija, je bilo v Velenju republiško prvenstvo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju, ki se ga je udeležilo pet klubov. Kljub temu da v novomeški ekipi ni bilo dveh najboljših tekmovalcev lanskega leta — Vohaija, kije v vojski, in Zevnikove, kije prenehala trenirati — je Klub za podvodne aktivnosti iz Novega mesta prepričljivo osvojil naslove ekipnih prvakov v vseh disciplinah in večino prvih mest med posamezniki. Poleg tega je Igor Vidmar, prav tako član KPA Novo mesto, postavil dva državna rekorda: na 100 m v plavanju s plavutmi je izboljšal svoj rekord na 46,1 s in na 400 m 3:53,6 ter tako stari rekord izboljšal kar za 9 sekund. Rezultati: 50 m hitrostno potapljanje: ženske 1. Zvijezdarta Čulig (KPA Nm) 26,0 s; moški: 1. Otmar Potrč 21,4 s, 2. Miro Knap 22,8 (oba KPA Nm); 100 m s plavutmi: ženske 3. Milena Štimec (KPA Nm); moški 1. Igor Vidmar 47.3, 2. Toni Strniša (Nm) 49.1; 800 m PP ženske: 3. Milena Štimec 10.39,05; 1.500 m PP moški: 1. Strniša (KPA Nm) 17.01,8; 100 m HP ženske: 1. Čulig 1:03,8, 2. Mitrič (obe Nm) 1:08,9; 400 m MP moški: 1. Potrč 4:42,5, 2. Knap 5:14,0 (oba Nm); 4 x 100 moški: 1. KPA Novo mesto 3:25.25: 200 m PP moški: 1. Vidmar 1.47,8, 2. Strniša 1.51,75 (oba Omrzel odliten KPA Nm); ženske: 3. Štimec 2.15,5; 400 m PP moški: 1. Vidmar 3.53,6 (drž. rek.); 400 m PP ženske: 3. štimec 5.02,6; 100 m HP moški: 1. Potrč 52,6, 2. Strniša 54,65;400 m HP ženske: 1. Čulig 5.48,3, 2. Met-rič 6.03,19; 800 m PP moški: 1. Strniša 8.40,9; 1.5 0 m PP ženske: 3. Štimec 20.46,3; 4 x 200 m PP moški: 1. KPA Novo mesto 7.41,2 PREPRIČLJIVA ZMAGA -Mladi novomeški atlet Igor Primc je s prepričljivo zmago v metu diska na državnem prvenstvu za mlajše mladince znova potrdil svojo prednost v tej disciplini. Florjane (Nm) je v višino preskočil 198 cm in zasedel tretje mesto. V skoku v daljavo je bil Redosavlje-vič (Kočevje) s 653 cm četrti, prav toliko pa je skočil Podgoršek (Brežice). Primc je tekmoval tudi v metu krogle in z rezultatom 12,94 m zasedel četrto mesto; disk pa je Primc zalučal 48,36 m, kar je dobre 4,5 m več kot drugouvrščeni. Četrto mesto je v teku na 100 m dosegel Radosavljevič (Kočevje) s časom 11,2 s; Podgoršek iz Brežic je bil z rezultatom 39,7 s drugi v teku na 300 m z ovirami, Novomeščan Lapanje pa je vrgel kopje 54,08 m in se uvrstil na drugo mesto. r Za če ti i iet CD b a z ml ladi imi B. Toplak, trener v PK Celulozar, o krškem plavanju Tekmovalec AMD Krško drugi na dirki za državno prvenstvo — Težave s starimi motorji Na drugi dirki za državno prvenstvo v speedwayu, ki je bilo v nedeljo v Lendavi, je dosegeLvelik uspeh tekmovalec AMD Krško Krešo Omrzel, ki je za večkratnim državnim prvakom Vladom Kocova-nom zasedel drugo mesto. Ostala tekmovalca iz Kr&ega Zvone Gerje-vič in Jože Zibert nista imela športne sreče, saj sta jima izrabljena motorja odpovedala.. Za državno prvenstvo sta še dve dirki, in sicer 5. julija v Prelogu in konec avgusta v Ljubljani. Če naj krški tekmovalci vozijo na teh dirkah in tako dobijo možnost, da dosežejo dobro uvrstitev na državnem prvenstvu, je nujno treba obnoviti njihove motorje. Po dveh vožnjah deli Krešo Omrzel odlično drugo mesto. IVAN ZUPANČIČ Deset let je delal v celjskem plavalnem klubu Neptun Tam ga je poiskal znani krški športni delavec Lado Hertman in 1.975 je Bruno Toplak, profesor telesne vzgoje na OŠ Mihajla Rostoharja, pričel delati s prvo ekipo , PK Celulozar. Škafar je bil celo reprezentaant, solidna sta bila tudi Špiler in Javornik in še nekateri. Celjan je strokovno dobro podkovan je diplomirani trener. Bil je zelo dober tekmovalec, čeprav se v eri Danija Vrhovška ni mogel kosati s tem prijateljem. Bil pa je vendarle 5. na državnem mladinskem prvenstvu. Sicer pa bi Bruno Toplak in krško plavanje zaslužila nekaj več vrstic. Bruno Toplak: „Ključ do uspeha sta množičnost in ustrezna oiganiziranost.” „V Krškem so zelo ugodni gmotni pogoji za telesno kulturo,, šibka pa je organizacijska povezanost strokovnjakov. Premalo je teamskega dela. Pomanjkljivost našega kluba, ki mu zelo veliko pomaga tovarna „Djuro Salaj” je tudi v tem, da ni dovolj razpredel ,lovk‘ izven Krškega. Množičnost in delo z mladimi sta pogoj za uspeh.” Toplak omenja lanski srebrni jubilej plavanja v Krškem in zaslužne za nagel vzpon. „PK je pravzaprav postavil na noge Niko Zibret. Nadarjena generacija (Čargo, Breskvarjeva, Jesenšek, Lilek in drugi) je ponesla sloves Krškega po Jugoslaviji. Ker imamo zdaj zelo slabe pogoje za zimsko vadbo (bazena pri OŠ v Krškem in Leskovcu sta zelo majhna), sedaj rezultati niso tako sijajni kakor pri številnih klubih, ki imajo 25-metrske zimske bazene." Čeprav na šolah vse bolj prodira spoznanje, da je treba sodelovati s plavalnim klubom, je povezanosti s tekmovalnim plavanjem še premalo. „Zdaj 10 plavalcev vstaja zjutraj, da trenirajo od 5.30 do 7.30 in zvečer od 17.30 do 19.30. Na šolah naj bi tekmovalcem omogočili treninge v času telovadbe. Zelo slaba pa je povezanost, ko gredo plavalci v srednje šole oz. usmerjeno izobraževanje.” V klubu so veseli dveh novih moči: strokovnjaka, zakonca Govedarica, sta prišla iz Mostarja in se že kažejo sadovi uspešnega dela s prvimi selekcijami. V teh je kar §0 najmlajših, pionirk in pionirjev. Pionirji A, stari od 12 do 13 let, ki jih vodi Bruno Toplak, pa so se dobro odrezali na zimskem prvenstvu Jugoslavije. Boštjan Bajc je bil 4. na 100 m prsno in 5. na 200 m prsno, Mitja Voglar pa a 7. v državi na 400 m kravl. Toplak je lahko upravičeno ponosen tudi na svojo hčerko Mojco." Zružila je šest let stari rekord Tončke Škafar na 1500 m kravl. Uspešno plava vse stile. Na republiškem pionirskem prvenstvu je bila petkrat druga " Jabolko pač ne pade daleč od drevesa! P. PERC JjUF 1» IV. srečanje pihalnih orkestrov DOLENJSKE. BELE KRAJINE IN SREČANJE 1. CANKARJEVEGA BATALJONA NASTOPAJO PIHALNI ORKESTRI IZ: Trebnjega, Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Straže PROGRAM: ob 8. uri odkritje spominskega obeležja padlim aktivistom ob 10. uri parada skozi Stražo ob 11. uri govor in svečani koncert ob 12. uri skupni nastop pihalnih orkestrov. V programu sodelujeta Franc Javornik in Dragica Čarman. 510/27-81 ZDRAVSTVENI DOM TOZD RIBNICA OBJAVLJA LICITACIJO ZA prodajo osnovnega sredstva: osebni avto Zastava 750 Izklicna cena 10.000,00 din. Licitacija bo v petek, 10.7. 1981, od 9. do 10. ure pred Zdravstveno postajo Loški potok. Avto je neregistriran. 511/27-81 BELOKRANJSKI MUZEJ METLIKA TRG SVOBODE 4 • Razpisna komisija za razpis individualnega poslovodnega organa razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA MUZEJA Pogoji: - visoka Šolska izobrazba - filozofska fakulteta, muzejska smer, petletna ustrezna praksa in strokovni izpit, - dni benopolitična razgledanost in moralno-politična neoporečnost Obenem objavlja delovno mesto KUSTOSA - ETNOLOGA Pogoji: - visokošolska izobrazba—filozofska fakulteta, etnološka smer, kandidat je lahko brez delovnih izkušenj, pripravniška doba je 12 mesecev. Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite na naslov: Belokranjski muzej, 68330 Metlika, Trg svobode 4, v 15 dneh po objavi razpisa. 502/27-81 ELEKTRO LJUBLJANA TOZD ELEKTRO NOVO MESTO objdvljo JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — 1 terenski avto ARO 240, letnik 1975, izklicna cena 23.000 din — 1 terenski avto ARO 240, letnik 1975, izklicna cena 16.000 din — 1 os. avto IMV1600 R (kombi), letnik 1975. registriran, izklicna cena 25.000 din — vec rezervnih delov za terenski avto ARO 240 Javne licitacije, ki bo v ponedeljek, 6. 7. 1981, ob 14. uri pri delavnicah Elektra v Bršljinu, se lahko udeleži vsak, kdor pred pričetkom vplača 10% od izklicne cene pri blagajni Elektro, Ljubljanska 7. Izklicna cena je brez davka. 503/27-81 S DO ELEKTRO LJUBLJANA TOZD ELEKTRO NOVO MESTO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJ A VLJA naslednja dela oz. naloge: 1. bremenilca na RTP Bršljin 2. elektromonterja v gradbeni skupini v Novem mestu 3. 2 NK delavca v gradbeni skupini v Novem mestu Pogoji: pod 1) elektrotehnična šola — jaki tok in 4 leta delovnih izkušenj pod 2) poklicna šola elektro smeri — jaki tok in 1 leto delovnih izkušenj ' . 0- pod 3) NK delavec. NK delavcem, ki imajo dokončanih vsaj 6 razredov osnovne šole, nudimo možnost izobraževanja ob delu za poklic elektromonter za omrežje. Prošnje pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov TOZD Elektro Novo mesto. Ljubljanska 7, 68000 Novo mesto. 514/27-81 TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO OBJ A VLJA prosta dela oz. naloge za: 1. TOZD CELULOZA ZAVIJANJE IN ODVOZ CELULOZNIH BAL -3 delavci Pogoji: — osnovna iola, priučitev — 1 do 3 mesecev del. izkušenj — odslužen vojaški rok — delo v treh izmenah 2. TOZD PAPIR POMOČ PRI PREVIJANJU IN PRIPRAVA STROCNIC -6 delavcev Pogoji: — PK, osnovna šola ' — 3—6 mesecev delavnih izkušenj — delo v treh izmenah POMOČ PRI RAZPUŠČANJU ODPAD. PAPIRJA 1 delavec Pogoji: — PK, nepopolna osnovna šola — 3—6 mesecev delovnih izkušenj — delo v treh izmenah POMOČ PRI VLAGANJU LESA -1 delavec Pogoji: — PK, osnovna šola — 3—6 mesecev delovnih izkušenj — delo v treh izmenah Navedena dela oz. naloge so za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba'naše DO 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za sprejemanje prijav. 512/27-81 ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO razpisuje naslednja prosta dela in naloge: - UČITELJA ZA SLOVENSKI JEZIK IN ANGLEŠKI JEZIK, PROFESOR -UČITELJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO, PROFESOR - UČITELJA ZA ZGODOVINO TER SAMOUPRAVLJANJE S TEMELJI MARKSIZMA, PROFESOR - UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO TER OBRAMBO IN ZAŠČITO, PROFESOR Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. 509/27-81 OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST METLIKA RADIOFOTOGRAFIRANJE V OBČINI METLIKA OD 8. 7. 1981 DO 10. 7. 1981 Med preventivnimi zdravstvenimi pregledi je s samoupravnim sporazumom o skupnih temeljih plana zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje 1981 — 1985 zagotovljen obseg pravic iz zdravstvenega varstva tudi za radiofotograf-sko slikanje prebivalcev v starosti 40 in več let. Namen radiofotografskega slikanja je odkrivanje aktivne pljučne tuberkuloze, pljučnega raka, kroničnega bronhitisa, astme — nasploh vseh vrst pljučnih bolezni in razna srčna obolenja. V občini Metlika bosta letos opravljena A in B program radiofotografiranja kar pomeni: A program — običajno radiofotografsko slikanje prsnih organov B program — intenzivno'odkrivanje srčnih bolnikov Terminsko pa je radiofotografsko slikanje v naši občini predvideno za 8., 9. in 10. julij letos. Občani posameznih naselij pa bodo radiofotografi-rani v naslednjih dnevih: 8. 7. 1981 —Ba za: Dom počitka Metlika Bočka, Berčiče, Breg revolucije, Cesta bratstva in enotnosti, C. 15. brigade, C. 9. maja, Frelihova ulica, Ganglova ulica, Grabrovec, Hočevarjeva ul.. Stara cesta. Šolska ulica, Trdinova pot. Ul. Milke Sobarjeve, Vinogradniška ulica, Ul. Janka Brodariča, Jerebova ul.. Mestni trg. Na Lazah, Na Obrh, Na Požeg, Partizanski trg. Pot na veselico. Prečna pot. Staneta Rozmana, Strma pot, Tomšičeva ul.. Trg svobode, Ul. na trg. Baza: IMV Suhor Bereča vas, Božič vrh, Brezovica, Bušinja vas, Dole, D- Lokvica, D. Suhor, Drage, Dragomlja vas, G. Lokvica, G. Suhor, Hrast, Jugorje, Mačkovec, Malo Lešče, Ravnace, Sela pri Jugorju, Škemljevec, Trnovec. 9. 7. 1981 — Ba za: Gradac Boginja vas. Boršt, D. Dobravice, Geršiči, G. Dobravice, Gradac, Grm, Kapljišče, Klošter, Krasinec, Krivoglavice, Mlake, Okljuka, Otok, Podzemelj, Prilozje, Primostek, Šrilje, Zemelj. Baza: Drašiči Božakovo, Drašiči, Kamenica. Kramčina, Rakovec, Vidošiči, Železniki. Baza: Radoviča Bojanja vas, Boldraž, Krašnji vrh. Radoši, Radoviča, Slamna vas. Baza: „KOMET" Metlika Čurile, Radoviči, Rosalnice, Svržaki, Želebej 10. 7. 1981 - Baza: .BETI" Metlika Badovinčeva ul., Cankarjeva ul., Gubčeva ul., Jarčeva ul., Križevska vas, Belokranjskega odreda, Marentičeva, Šestova ul.. Ul. 1. maja, Vejar, Župančičeva ul., Nad Sušico, Mestni trg. Kolodvorska ul.. Glede na določila odloka o obveznem radiofotografiranju pozivamo vse občane občine Metlika, ki so stari 40 in več let, da se obvezno udeleže radiofotografske akcije po razporedu, ki je objavljen. Vsi občani bodo prejeli tudi osebna vabila, ki naj jih na radiofotografsko akcijo prineso s se*30)- 518/27-81 AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM ..GORJANCI", NOVO MESTO - STRAŽA, VABI K SODELOVANJU: večje število avtomehanikov za vzdrževanje avtobusov in tovornih vozil 2 avtokleparja 2 avtoelektrikarja 2 strojna ključavničarja ali varilca večje število voznikov v tovornem prometu voznike avtobusov več natakarjev 1 sobarico snažilke za TOZD Gostinstvo in delovno skupnost. Pogoji so naslednji: — Delavec avtoklepar, avtoelektrikar, avtomehanik mora imeti končano poklicno šolo. — Delavec strojni ključavničar ali varilec mora imeti končano poklicno šolo, lahko pa je tudi priučen. — Delavec voznik tovornjaka mora imeti vozniški izpit C IN E kategorije in najmanj eno leto delovnih izkušenj na težkih tovornih vozilih. — Delavec voznik avtobusa mora imeti vozniški izpit D kategorije in je lahko začetnik. — Delavec natakar mora imeti končano gostinsko šolo. — Delavka sobarica ali snažilka ima lahko nedokončano osnovno šolo. Za vse delavce velja splošni pogoj: odslužen vojaški rok in trimesečno poskusno delo. Osebni dohodek je zagotovljen po določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v Straži. Objava prostih del in nalog velja 15 dni po objavi. 513/27-81 Rešitev iz prejšnje številke z e m ka. Izdajstvo je samomor člove-J. JAVORŠEK Vsa naključja našega življenja so snov, iz katere lahko oblikujemo, kar hočemo. NOVALIS Lepo je samo tisto življenje, ki v njem niso potrebni čudeži. N. MANDELŠTAM »K ; • v' dl star denar angl. konser- vativec ruta lijak fr. literat otka zaprete železov oksid tekmec dl pritok donave v avst riii tlakovi-na gr. bog vetrov kem.el. visoka šola ilovica arab. pozdrav tomaž kveder eksplo ML gregor kkGCii vzdrž rega. poveč. sičJskz af r. lilija am. dežela nja dl it.reka pripad nostanj. nauku d I delo predice sad ločina rasist SIUillL žen. pokriva lo germar z. ime os. zaimek poklon slabost okker tom polotok *_SZ gl. m. italije brom d I kozaški Nepoznane psihične moči Psihofizika postaja znanost — Kakšne so še nepoznane psihične moči človeka? — Kaj išče ameriška CIA? Sr - -Jg Ozdravljeni kit plava v svobodo. Kaj jih sili v samomor? Je za samomore kitov kriva bolezen ali davni nagon? Leto za letom so prebivalci na oceanskih obalah priče nenavadnemu pojavu, ki ga znanstveniki ne morejo zadovoljivo razložiti. Kiti, največje živali, kar jih živi na našem planetu, včasih iz neznanega razloga zaplavajo iz varnega objema oceana na obalo, kjer žalostno poginejo. Nekateri strokovnjaki menijo, da je za nenavadne živalske samomore kriva infekcija, ki poškoduje kitov orientacijski čut, in da živi zaradi tega zabrede v plitvino in nasede, spet drugi pa trdijo, da kiti zabredejo na obalo med divjim gonom za plenom. Privrženci evolucijske teorije domnevajo, da pri posameznih kitih pride do poja-čenega atavističnega nagona, ki je pred davnimi milijoni leti morske živali napotil na kopno, in da slepo ravnajo, kot jim nagon veli, četudi jih vodi v pogin. Naj pogostejše žrtve samomorilskega nagona ali bolezni so zobati kiti, ki so drugačne tudi zagrizeni lovci; pripeti pa se tudi, da enaka usoda zadene velikanske kite glavače. Nedolgo tega so na obalah blizu Long Islanda znanstveniki rešili pogina velikega kita glavača, ki je zabredel na plitvino. Ugotovili so, da so ga napadle bolezenske klice, zato so ga začeli zdraviti z antibiotiki, pravzaprav z goroantibiotikov. Nesrečna žival je ozdravela in kot prvi kit glavač ušla žalostni usodi. Primer daje prav tistim, ki trdijo, da nenavadne živalske samomore spodbudi bolezen. »Levoroki” sladkor Za vse tiste, ki ljubijo slaščice, pa se jim morajo večkrat odreči, ker se boje za vitkost, vesela vest: kemikom se je posrečilo izdelati sladkor, ki ima vse lastnosti sladkorja, razen te, da ga človekovo telo ne prebavlja. To pomeni: nič odvečnih kalorij in nič sladkorja v krvi, kar bodo pozdravili predvsem sladkorni bolniki. Ze zdaj se za novi proizvod zanimajo farmacevtska in živilska industrija ter veliki proizvajalci brezalkoholnih , pijač. Umetni sladkor je po kemični zgradbi enak navadnemu sladkorju; vsa skrivnost je skrita v njegovi molekularm strukturi, ki je neke vrste * zrcalna podoba strukture navadnega sladkorja. Podobno, kot ni mogoče leve roke vtakniti v desno rokavico, tako encim, ki v človekovem prebavnem sistemu razkraja sladkor, ne more načeti narobe obrnjene molekularne strukture umetnega sladkorja. In tako gre sladilo neprebavljeno skozi prebavila. In še ena dobra stvar je v novem proizvodu: bakterije se ne goje na njem, to pa pomeni, da je za zdrave zobe neškodljiv. Gunvor Rosen z delom zaloge za enodnevno prehrano. Jč za osem ljudi Zdravniki so nemočni pred redko in nenavadno boleznijo, za katero boleha švedska gospodinja Gunvor Rosen. Zenska mora vsak dan pojesti enajst polnih dnevnih obrokov hrane, da bi se obdržala pri življenju. Vsak dan poje 15 jajc, 4 kg krompirja, 3 kg svinine in jeter, kilogram ovčetine, štiri goveje zrezke, 12 biftekov, pol kilograma masla, več hlebcev kruha, vse skupaj pa še zalije z 22 litri čaja in piva. Kakšnemu požeruhu se ob tem cedjjo sline, nesrečni ženski pa do tolikšne jedi ni. Veli raje bi jedla toliko, kot jedo normalni ljudje, vendar bi ob taki hrani umrla od lakote in dehidracije. Zenska naremč boleha za izjeno redko obliko Crohnove bolezni, za katero je značilno, da močno načne prebavila. navadnejši obliki gre za vnetje črevesja, v najtežji obliki pa bolezen skoraj povsem onemogoči običajno prevabljanje, kot je to pri švedski gospodinji. Nihče ne ve, kaj to čudno bolezen povzroča, zato tudi pravega dravila ni. Za Rosenovo je edino zdravilo 20.000 kalorij hrane vsak dan. „Naj bo še tako_presenetljivo, je pa res, da danes bolje poznamo zgradbo atoma kot pa razum, ki jo je odkril,” je zapisal pokojni raziskovalec t. i. psihičnih pojavov Jo-speh B. Rhine in s temi besedami izrazil pomanjkljivo človekovo poznavanje lastnih psihičnih moči in sposobnosti. Ali delujejo in kako delujejo psihične moči? Je mogoče z njimi vplivati na snovne predmete? Ali lahko z njimi nadzorujemo delovanje telesa? Na vsa ta vprašanja znanost ni mogla niti ni hotela odgovoriti; že zato ne, ker strokovnjaki niso poznali zanesljivih metod niti niso imeli pri rokah naprave, s katerimi bi empirično dokazali obstoj in učinkovitost psihičnih moči. Raziskave so sicer kljub zadržanosti uradne znanosti potekale, vendar so jih opravljali ljubiteljski raziskovalci, ki so izsledke radi prikrojili ter nasploh gledali nanje z manj kritičnim očesom. Zdaj je stvar drugačna: resnični strokovnjaki imajo na voljo računalnike in naprave, s katerimi lahko na znanstveno neopoečen način proučujejo moči človekovega duha. Začetki empiričnega preverjanja psihičnih moči segajo v šestdeeta leta tega stoletja, ko je fizik Helmut Schmidt poskusil uresničiti svojo zamisel o stroju, ki bi bil sposoben zastavljati zares nepredvidljive kombinacije. Ob taki napravi bi se šele lahko pokazalo, ali imajo nekateri ljudje res sposobnosti, da lahko predvidijo slučajnosti. Schmidt je takšno napravo tudi naredil. Šlo je za pripravo, ki je vidno beležila radioaktivni proces razpadanja stroncija 90. Pri razpadanju tega elementa znanstveniki lahko samo približno ugotovijo, koliko atomov bo v določenem času razpadlo, medtem ko nikakor ne morejo ugotoviti natančnega trenutka, kdaj bo razpadlo jedro posameznega atoma. Ta naravni pojav se dogddi vsakih nekaj sekund, 'vendar enkrat prej, drugič kasneje. Znotraj teh časovnih meja je razpadanje prepuščeno slučajnosti, kot bi preprosto rekli. Schmidtova naprava je vsak razpad zabeležila z lučko na ekranu, da je raziskovalec pojav lahko opazoval. Napravo je imenoval REG, kar je kratica angleških besed za generator slučajnih pojavov. Naziv nosijo podobne raziskovalne priprave še danes. Ko je imel napravo narejeno, je začel z njo delati poskuse. Zbral je nekj medijev z izrazitimi psihičnimi sposobnostmi in jim zadal nalogo, da vsaki, ko ..začutijo”, da bo prišlo do razpada stomov stroncija 90, pritisnejo na gumb. Na ta način je ob nepredvidljivih pojavih meril, kolikokrat so mediji ..uganili” neu-ganljivo. Opravil je 63.000 poskusov in na osnovi teh obsežnih raziskav prišel do zaključka, da mediji lahko-pred-vidijo razpad atomov stroncija 90 z večjo mero verjetnosti, kot jo dopušča verjetnostni račun. Torej ne moremo govoriti o slučajnostih. Schmidta je močno zanimalo, ali mediji samo uganejo čas sprostitve elektrona ali pa ta subaki pojav celo pospešijo po svoji volji, zato ie naredil novo napravo, ki je delovala podobno kot igra, pri kateri je treba uganiti, na katero stan bo padel kovanec. Napravo je programiral tako, da se je v zapleteni, a natančno določeni kombinaciji vrstil par cifra - mož. Toda ko je pri poskusih dal medijem možnost, da uganejo, kdaj bo cifra in kdaj mož, se je v napravi nekaj zataknilo. Računalniška naprava je spremenila program in večkrat pokazala tisto od obeh možnosti, ki jo je medij predvideL Za Schmidta je bil to dokaz, da človek s svojimi psihičnimi močmi lahko vpliva na pojave zunaj sebe. Podobne poskuse so nato opravili v preostalih laboratorijih za raziskave psihičnih pojavov širom po svetu. Rezultati so bili podobni. To daje raziskovalcem vsaj toliko potrebnih dokazov v oke, da se z manj zadržanosti in suma lotevajo t. i. psihofizi-ke, ki je ila doslej najbolj milo označena kot mejno področje med znanostjo in šarlatanstvom. Znanstveni dvomi pa niso prav nič ganili vohunskih in vojaških strokovnjakov obeh svetovnih velesil. Kot je prišlo na dan, se ameriška CIA že lep čas intenzivno ukvarja s praktičnimi poskusi, kako psihične moči uporabiti v vojaške in vohunske namene. Govori se, da so že pred več leti začeli proučevati možnost človekovega psihičnega vpliva na sovražnikove računalniške sisteme ter da iščejo, ali je možnost, da bi s temi znanstveno še spornimi močmi vplivali na elektronske naprave v sovražnikovih satelitih in raketnih izstrelkih. Po drugi strani pa je slišati, da Sovjetka zveza že od leta 1972 načrtno in okrepljeno spodbuja enake raziskave ter da namenja zanje občutne vsote denarja. Četudi te raziskave strogo čuvajo, je nekaj malega le prišlo na dan. Če drugega ne, vemo, vsaj toliko da tovrstni poskusi tečejo že lep čas. Ce bi bili povsem brez praktične uporabnosti, bi jih zanesljivo prekinili. Strpljivost je bistvena sestavina pravičnosti. M. AVRELIJ Nobena sužnost ni bolj sramotna od prostovoljne. SENEKA Komerdalizem je še zmeraj stržen modeme civilizacije. S. AUROBINDO Velika bolezen našega časa se imenuje ideologija. O. FALLACI Staranje je trpljenje brez zdravila in upanja, je trajajoča smrt. I. ANDRIC Navada je ubijalec vseh resničnih zadovoljstev. M. SELIMOVIČ ILIR SE VRRCR mm ~ fjj fr i' /,*//' > /»/// ■"N iM „Da, ustavila sem se prav pred teboj!” so govorile njene lepe oči. In kaj potem? „Tu si!“je rekla z zadržanim glasom. „Da!” je odvrnil mirno in jo premiril od glave do nog. Bila je lepša, kot jo je videl v najbolj rožnatih sanjah. Beseda je zastala v grlu. Ken je udrihal po podkvi, jo oblikoval, kot daje iz voljnega testa, jo slednjič pomočil v kad z vodo in oblak pare se je dvignil pod črni strop. Anesta je z očmi spremljala vešče gibe njegovih rok, skozi trušč kladiva je Ken ujel glasen utrip njenega srca. »Skuj mi zapestnico!’ Preprosto in igrivo. je nenadoma rekla. ..Zapestnico! Krono! Kar koli!” je odgovoril z vročim pogledom Ken. Za hip sta obstala tako, kot da sta uročena, zakovana drug na drugega z nevidnimi zakovica- mi, nato je Anesta sproščeno vigla čez ramena svetle lase, še enkrat zabliskala z modrimi očmi in se zavrtela na peti. Izginila je kot lepa prikazen. Topot vranca na stezi ob vodi je bila zadnja sled njene prisotnosti v kovačiji. Možje ob nakovalih so se razgovaijali, se nasmejali, podražili Kena. No, Kenu ni bilo do smeha. Udatjal je trše kot kdajkoli in vsak udarec je bil odslej misel nanjo, vsaka iskra vroča, neutolažljiva žep. In na večer, ko so se tovariši hrupno razšli, je ostal v kovačiji. V roki je držal svoj ilirski meč. Tega, kije vladal svetu pod Gorovjem v davnih časih. ..Odslužil si, meč — maščevalec!” je zašepetal, »Odslej boš služil - ljubezni! ’ Ken je razpihal oglje in porinil vanj mečev ročaj- Zlato se je v beli svetlobi scedilo v pepel in Ken ga je, ko se je strdilo, izbrskal iz žeijavice. ■ /M#/#/##«#########/####//#/#/####/#/// ■ ž Brez oklevanja da ali ne 5 * \ * * * * \ * * * * * * * * * * * * * i Da se te dni v novomeški občini na najrazličnejših ravneh največkrat obravnava gradnja centra za usmerjeno izobraževanje in šol nasploh, je mnogim znano. Ne vedo pa ljudje, kaj pomeni odlašanje z odločitvami, pa najsi bodo take ali drugačne. O tem je govoril Jože Jazbec, ravnatelj združenih osnovnih šol v Novem mesta »Življenje poteka drugače, kot smo načrtovali, in sicer: dograditev centra za usmerjeno izobraževanje je že v zraka s tem v zvezi tudi izselitev pedagoške akademije iz stavbe osnovne šole Jože Jazbec: »Še pred dopusti se moramo odločiti, da se čez počitnice lahko pripravi preselitev ali pa reorganizacija.” »Katja Rupena”. Prav tako se iz iste stavbe še ni izselila glasbena šola, za katero je sicer kupljen stari zdravstveni dom. Planirali smo, to pa pravilno, da bo v novem šolskem letu za dva oddelka več otrok na osnovni šoli »Katja Rupena” v mesta V sedanjih razmerah jih ne morejo vzeti pod streho, ne da bi uvedli drugo izmeno.” — Kaj pravijo k temu starši, saj bodo mnogi prizadeti? »Starši tega še ne vedo, ker še nismo pošiljali pismenih odgovorov, kar bi sicer po zakonu morah, da je njihov otrok sprejet na to in to šolo. Odgovora ni, ker ni znano, kako bo s prostori.” — Ali ni možno otroke, ki bi morah v drugo izmeno, porazdeliti po ostalih šolah? »Ni možno, ker je povsod huda stiska, razen tega je šolski okoliš določen. Možno bi sicer bilo novince spraviti na Grm, tam pa ukiniti ah delno ukiniti celodnevno šolo. V Šmihelu pa ni nikakršne možnosti, ker sami delajo v nemogočih razmerah. Vsi nižji razredi imajo pouk v izpraznjenih prostorih posebne šole, ta pa je Šla v novogradnjo zavoljo nevzdržnih razmer. Šmihel-čanom že grozi sanitarna inšpekcija. Obe navedeni možnosti sta slabi, ker ne gre, da bi v mestu na eni šoli uvajali dvoizmenski pouk, na drugih pa imeii celodnevno šolo. Vselej si prizadevamo vsaj v istem okolju otrokom ustvariti enake pogoje šolanja.” - Kakšna realna rešitev je po vašem mnenju možna glede na sredstva? »Ker je gradnja centra za usmerjeno izobraževanje še v zraku — vemo, da manjka več deset milijonov dinarjev pa tudi če bi denar bil, do začetka šolskega leta ne bi mogh vseh del končati in ne presehti pedagoške akademije - se mi zdi zanesljivejša rešitev preselitev glasbene šole v zdravstveni dom. Preureditvenih del v tej stavbi doslej po planu niso opravili, ker se zatika predvsem pri centralnem ogrevanju, morda pa bi začasno z manjšimi deli čez počitnice lahko usposobili stavbo za delo. Zasilno namreč rešujemo prostore domala na vseh šolah. Poudaril pa bi še, da je zadnja varianta tudi za nas le začasna rešitev, kajti prihodnje leto bo spet toliko otrok več, da bo pedagoška akademija morala iz stavbe šole ,Katja Rupena’.” * I * s N s s I HURA, POČITNICE! — Na všeh osnovnfli šolah je zadnji dan pouka precej drugačen, saj tudi iz obrazov učiteljev izgine vsa resnost. Slovesno podelijo spričevala, nagrade in pohvale, na marsikateri šoli pa ob tej priložnosti odprejo tudi razstavo ročnih in likovnih izdelkov ter prikažejo dejavnosti krožkov. Na igrišču za Športno dvorano so imeli pionirji OŠ Katja Rupena veliko manifestacijo, ki si jo je ogledalo tudi nekaj sto staršev. Mladi so peli, recitirali in plesali. Na sliki: zaključek prireditve so pripravila dekleta višjih razredov s plesnim nastopom. (Foto: J. Pavlin) Prenehati s popustljivostjo Novomeški občinski sindikalni svet sprejel poročilo o gospodarjenju — Nujni so resni ukrepi in ustvarjanje ozračja za preprečevanje alkoholizma Informacijo o gospodaijenju v novomeški občini v prvih treh mesecih letošnjega leta, ki v zadnjem času zaposluje vse organe, organizacije in delavce v naši občini, so pretekli torek sprejeli tudi člani občinskega sindikalnega sveta. Ocenili so, da zaradi izrednih gospodarskih težav rezultati gospodarjenja oz. pridobivanja dohodka niso v prvih treh mesecih prav nič spodbudni. Še posebno skrbi, da tudi ob polletju ni pričakovati bistvenega izboljšanja razmer. 18 delovnih organizacij je prigospodarilo kar za 257 milijonov izgube in mnoge se bodo iz nje težko izkopale. Tudi če bi nekako zbrali sredstva za kritje izgub, je vprašanje ali bo neki izgubar odslej posloval rentabilno. Pozitivne rezultate v zunanjetrgovinski menjavi pa izničuje visok uvoz. Svet je menil, da si morajo vse sindikalne organizacije prizadevati za ponoven pregled in oceno že začetih ali načrtovanih investicij, saj je investicijska poraba še vedno prevelika. Ob polletju, ko bo slika realnejša, pa naj bi naredili temeljite obračune. Nujna je tudi poostrena V nobenem primeru do jeseni Prizidek k ekonomski šoli in OŠ Stopiče nared do jeseni novega šolskega leta — Manjkajoča sredstva - Šmihelski center šele sredi naj bi združili čenega samoprispevka od 1979 do 1985 predvideva poleg tega, V teh dneh se v mnogih organih v novomeški občini razpravlja o gradnji centra usmeijenega izobraževanja v Šmihelu, prizidka k ekonomski šoli in stopiške osnovne šole. Odgovorni skušajo poiskati najboljši izhod iz prostorskih zagat, s katerimi se bodo jeseni srečevale mnoge šole. Ljudje se sprašujejo, kaj in kako bo. O te; problematiki smo se pogovarjali z Jožetom Suhadolnikom, ki v<-di gradbeni odbor. — Veliko je slišati o težavah, pomanjkanju sredstev za dograditev že začetih objektov iz referendumskega programa izgradnje šolskega prostora. Kako dela trenutno potekajo, kakšne so možnosti, da bodo ti prostori do jeseni usposobljeni za pouk? „Za dokončno dograditev prizidka k ekonomski šoli, zunanjo ureditev in nakup opreme smo zagotovili premostitvena posojila, z izvajalcem del SGP Pionir pa sklenili dodatno pogodbo, da morajo biti vsa dela opravljena v avgustu, da bi lahko s 1. septembrom pouk nemoteno potekal. Dodatna sredstva so s premostitvenim posojilom zagotovljena tudi za dokončanje prve faze v stopiš-ki osnovni šoli z zunanjo ureditvijo vred, oprema pa je že kupljena. Tudi za Stopiče je sklenjena dodatna pogodba,, da bodo dela končana v av ustu. Obe pogodbi vsebujeta tudi dtiočbo o fiksnih cenah, oz da pc dražitev ne bo. Več je težav z izgradnjo centra usmerjenega izobraževanja v Šmihelu. Ze za dokončanje prve faze, ki se sedaj gradi in vključuje le učinice brez delavnic, telovadnice itd., m; njka 77 milijonov dinarjev. Ravno sedaj se dogovarjamo o združe-va lju manjkajočih sredstev. Del naj bi jih odstopile interesne skupnosti, ki imajo začasno prosta investicijska sredstva, drugi del sredstev pa naj bi združile večje novomeške delovne organizacije. Odločitev bo znana že v dobrem tednu. Vsekakor pa niti teh prostorov v Šmihelu, ki se sedaf gradijo, ne bo mogoče uporabljati s 1. septembrom. Tudi pogodba kot končni rok predvideva december 1981, usposobljeni pa bodo nekje v sredini novega šolskega leta.” — Program izgradnje šolskega prostora z referendumom dolo-moprisp jrredvide kar se sedaj gradi, še 8 šol. Sredstev pa manjka že sedaj. Kje so vzroki za to? Kako bo šlo naprej? »Glavni vzroki za tako stanje so v prvi Vrsti naglo naraščanje cen, počasnejši in manjši dotok sredstev od predvidenih, poleg tega se gradijo veliko večji prostori, kot so bili načrtovani prvotno. V Šmihelu je npr. razširitev kar 90-odstotna. To pomeni, da dokumentacija ni bila dovolj dobro izdelana. Med gradnjo se sproti spreminja, kar objekte seveda hudo draži. Sicer pa pri nas večinoma izdelamo investicijsko-tehnično dokumentacijo v pol leta, gradimo pa dve leti in več, namesto da bi bilo obratno. V kratkem bomo proučili celotno problematiko izgradnje šolskega prostora po referendumskem programu. To bodo obravnavale tudi vse družbenopolitične organizacije v občini in občinska skupščina. Ker je že sedaj jasno, da program ne bo mogel biti realiziran v celoti, bo treba proučiti in določiti, katere irivesticije iz programa naj bi imele prednost v naslednjih letih, da bi lahko pravočasno pripravili tudi vso potrebno dokumentacijo.” Z. LINDIČ-DRAGAS kontrola do različnih izostankov z dela, bolniških, večja delovna disciplina. Predloge za povišanje cen pa naj bi po objektivni oceni, kaj podražitev pomeni širše, potrdili ali ne na zborih delavcev. Izredno živahna razprava se je razvila tudi ob problematiki alkoholizma v organizacijah združenega de- Pokal Novolesu Novolesovi gasilci so bili že tretjič prvi V Straži je bilo 27. junija 15. srečanje gasilskih društev lesne industrije Slovenije. Pet industrijskih društev iz Marlesa, Bresta, Mebla, Stola in domačega Novolesa se je pomerilo v taktični vaji s „suho“ uporabo brizgalne in v štafetnem teku z ovirami. Skupni zmagovalec je že tretjič zapored postala desetina PDG Novo-les, ki je od 1000 možnih točk zbrala 840, Marles je bil drugi, za njim pa so se uvrstile ekipe Mebla, Bresta in Stola. Ekipa Novolesa je prejela pokal v trajno last, kar je dokaz, da ji med slovenskimi gasilnimi društvi ni enake. PDG Novolesje bilo ustanovljeno takoj po zadnji vojni in šteje danes kar 105 članov. Med industrijskimi društvi je eno najbolje opremljenih, saj ima v svoji orodjarni kombi 2200 D, tri črpalke z vso pripadajočo opremo, več dihalnih aparatov in še veliko dobre opreme v skupni vrednosti preko 5 milijonov dinaijev. la. Tega je pri nas veliko, poskusi, da bi število alkoholikov omejili in s tem zmanjšali gospodarsko škodo, invalidnost, osebne tragedije itd., pa so očitno bolj izjema kot pravilo. Mnoge delovne organizacije prikrivajo svoje alkoholike, če pa jih že pošljejo do zdravnika s predlogom, da bi se zdravil, je malo uspeha. Naša tolerantnost in popustljivost do alkoholikov je namreč prav neverjetna. Tako so se od 274 ljudi, ki so letos prišli k zdravniku zaradi alkoholizma, vključili v grupno delo le štirje. Alkoholik pa ne bo nehal piti, dokler bo imel za to možnost in tako rekoč družbeno podporo. Da bi problematiko alkoholizma vendarle začeli reševati, so člani sveta sprejeli vrsto sklepov. OTOŠKI LOVCI V C A ST DNEVA BORCA • Pri lovskem domu na Vrhu pri J Pahi v soboto, 4. julija, krajevna ! proslava dneva borca. V sodelo-5 vanju z otoškimi borci, krajevno • skupnostjo in mladino jo prireja- • jo člani lovske družine Otočec. : Zdravstvu ne več Sprejeti sporazumi o svobodni menjavi dela v zdravstvu — Participacija enaka Težak gospodarski položaj, ki se mu tudi gospodarstvo v novomeški občini ni moglo izogniti, nc dovoljuje širjenja programov in financiranja samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem občinska zdravstvena skupnost oz. naše zdravstvo ne more biti izjema, čeprav bi se prav lahko zgodilo, da bo zaradi tega okrnjeno zdravstveno varsto ljudi O tem zaenkrat kljub nakopičenim težavam in že kar kroničnemu pomanjkanju sredstev v zdravstvu še ne razmišljajo. Da bi se v razmerah, ko tudi za zdravstvo ni možno zbrati več sredstev, lahko izognili takim neljubim posledicam, je seveda nujno skrajno racionalno in varčno obnašanje tako izvajalcev zdravstvenih storitev -zdravstvenega doma, bolnišnice, zavoda za socialno medicino in higieno dela itd. - kot tudi vseh uporabnikov. Velike potrebe občinske zdravstvene skupnosti namreč niso le posledica zviševanja stroškov, ampak tudi dokaj velikega naraščanja zdravstvenih storitev. Če bi sklepali le po njih, bi marsikdo mislil, da smo vse bojj bolan narod. Tako so poudarjali delegati zbora uporabnikov novomeške zdravstve-' ne skupnosti na ponedeljkovi seji ob sprejemanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med skupnostjo in izvajalci zdravstvenega varstva za letošnje leto. Zaradi težav z zagotavljanjem sredstev namreč ni uspelo pripraviti sporazume za vse srednjeročno obdobje. Celo za letos so sprejeti sporazumi z aneksi, ki določajo zgornjo mejo razpoložljivih sredstev. Ta pa so tako za osnovno zdravstveno varstvo v zdravstvenem domu kot za bolnišnično dejavnost precej manjša, kot so jih te ustanove predvidevale v svojih prvotnih programih. Zaradi tega se lahko zgodi, da se bo zdravstvo še srečevalo z izgubo, ki se vleče iz leta v leto. Delegati so sprejeli tudi predlog valorizacije nadomestil, potnih stroškov, pogrebnin in posmrtnin, ki se izplačujejo po novem 1. julija. Precej hude krvi je povzročil predlog za zvišanje participacije za 3Q odstotkov. Čeprav je zvišanje v skladu z resolucijo, so delegati predlog odklonili. Zaradi tega bo potrebno zbrati več sredstev iz prispevne stopnje. Z. L.-D. PROSTOVOLJKE V MARIBORU V Mariboru se je v nedeljo, 28. junija, začela prva izmena 14-dnev-nega obrambnega usposabljanja mladink prostovoljk. Kljub težavam in dolgotrajnemu iskanju mladink, ki si želijo pridobiti tovrstno znanje na posebnem tečaju, se tabora vendarle udeležuje tudi 5 mladink iz novomeške občine. Novomeška kronika NOVOLESOVCI V ZMAGOVALNEM NAPADU - Na srečanju gasilskih društev lesne industrije so vaje najbolje opravili gasilci Novolesa iz Straže. Zmagali so v vseh treh disciplinah in osvojili pokal v trajno last. (Foto: J. Pavlin) PRIHODNJI TEDEN TELEFONSKE MOTNJE - Končujejo se skoraj mesec dni trajajoča nujna pripravljalna dela za začetek gradnje veleblagovnice na Novem trgu. Delavci, ki jih je oviralo slabo vreme in kamnit teren, so prestavljali telefonske, električne in vodovodne vode, ki so potekali po prostoru, predvidenem za zazidavo. Ko bodo prihodnji teden spajali telefonske vode v novi napeljavi, se ne bo dalo izogniti nekajdnevnim telefonskim motnjam na desnem bregu Krke. PRIDNI, DA JE KAJ! - Prebivalci Mestnih njiv so že pričeli z deli za načrtovano ureditev in asfaltiranje Lamutove in Koštialovc ulice. Košti-alova je bila ob zapori Ceste herojev zelo obljudena, tako da je v zares slabem stanju in nujno potrebna popraviti. Dela ni malo_, zato se bo vleklo skozi vse poletje. ’ 3:2 ZA NOVOROJENKE - Pretekli teden je prijokalo na svet 5 novih malih Novomcščanov. V OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA Vabimo vse člane in občane Novega mesta, ki želijo sodelovati in prispevati k lepši podobi mesta, da pridejo na občni zbor Turističnega društva Novo mesto, ki bo 9. julija ob 19. uri v dvorani skupnosti krajevnih skupnosti na rotovžu na Glavnem trgu (soba 17/11). IZVRŠNI ODBOR v------------------------- novomeški porodnišnici so rodile: Frančiška Šušteršič s Ceste herojev 30 - dečka, Ivanka Blatnik s Ceste herojev 38 - deklico, Majda Cimer-mančič iz Koštialove 2 - dečka, Borka Bjelčevič iz Zagrebške 29 -Tanjo in Majda Kelbič s Ceste herojev 38 - Nino. NA TRŽNICI ŽIVAHNO - Na novomeški tržnici je bila v ponedeljek poleg že običajno dobre ponudbe raznih, predvsem poletnih, obuval, oblačil, lesenih izdelkov tudi dobra izbira sadja in zelenjave. Dobro so bile založene stalne stojnice, svoje pridelke pa so ponujale tudi okoliške kmetice. S stojnic so poleg najrazličnejše zelenjave vabile se posebno banane, pomaranče, limone in lepe marelice po 55 dinarjev za kilogram. Pri češnjah pa se vidi, da je sezona že v zatonu. Kmetice so ponujale novi krompir po 25 dinarjev, stročji fižol po 60 dinarjev, nove hruške so bile od 40 do 60 dinarjev, breskve od 40 do 50 dinarjev, na voljo pa je bilo tudi nekaj lisičk. Ena gospa je rekla, da imajo v knjigami Mladinske knjige odlično izbiro igrač. Kakšno veselje bi šele bilo, če bi premogli tudi, recimo, šilček za svinčnik . .. Za nagrado na kongresu Domski pedagogi _____________________________________________ v Brežicah Djordjevicevo so najbolj prevzele besede delavcev n srečanje ze!c delovno Gostinska delavka Rezika Djordjevič iz Brežic je bila na kongresu samoupravljavcev kot gostja. Udeležbo ji je omogočil klub samoupravljavcev Slovenije in jo s tem nagradil za večletno prizadevno delo v sindikatu. - Novica o tem je prišla nepričakovano, je dejal. Bila sem ravno na seji predsedstva občinskega sveta ZS, ko so jo telefonično sporoči. Z veseljem sem se odzvala povabilu in ^ pridružila delegatoma iz naše občine. - Kako ste vi doživeli in razumeli osnovno sporočilo kongresa? UČENCI GLASBENE ŠOLE ZA UPOKOJENCE 23. junija so učenci brežiške glasbene šole nastopili v domu upokojencev. Priredili so jim prisrčen glasbeni večer, za katerega se jim je v imenu stanovalcev doma zahvalila Savica Zorko. Šolaiji večkrat na leto obiščejo upokojence, tokrat pa smo zvedeli, da nameravajo v domu še popestriti kulturno življenje. Oskrbovancem so isti dan predstavili svoja likovna dela člani domačega likovnega kluba in ta prva lastavka jim obeta ši več likovnih doživetij. BREŽIŠKE VESTI Predvsem kot zaobljubo, kot soodgovornost za uresničevanje re^ solucijskih stališč, za spreminjanje besed v dejanja. V razpravi so me najbolj prevzele besede nekaterih delavcev, ki so nastopili brez napisanih govorov in s preprosto, jedrnato besedo iz prakse izrazili to, kar čuti večina o‘d nas. - - Nagrada je torej dosegla svoj cilj. - Da, kot spodbuda za nadaljnje delo. Rezilka se uveljavlja zlasti v sindikatu. V tozdu DO Posavje -Gostinstvo je osem let predsednica osnovne organizacije, v občinskem svetu pa že drugo mandatno obdobje opravlja podpredsedniško funkcijo. Je tudi članica republiškega odbora za gostinstvo in turizem, v tozdu pa sodeluje v raznih komisijah in je tudi članica DS. Za mater treh otrok so to precejšnje obveznosti, ker pa ima Rezika doma še mamo, je tudi za varstvo naj mlaj šega poskrbljeno v družini. Ob urejenih razmerah svoje dolžnosti zunaj doma lahko opravlja z vso odgovornostjo. J-T. DOBRA SLlSNOST - Brežiški radio po postavitvi novega srednje-valovnega oddajnika odlično slišijo po vsej občini, slišnost pa je ustrezna tudi v krški in marsikje v sevniški občini. Poslušalci so se oglasili celo iz Slavonije. Radgski delavci potrebujejo zdaj še dobre reporterske magnetofone, da bodo lahko napravili kakovostne posnetke na terenu. V ponedeljek je bilo v Brežicah 11. srečanje pedagoških delavcev iz domov učencev po Sloveniji. Sekretar sveta za vzgojo in izobraževanje pri republiški konferenci SZDL Marjan Jelen je zbranim pedagogom spregovoril o pomenu in vlogi domov v naši družbi, predstojnik srneri za domsko pedagogiko doc. dr. Vinko Skalar pa o vzgojno-oblikovalnih vidikih samoupravljanja v domovih učencev. Pedagogi so si z zanimanjem ogledali muzej v brežiškem gradu in razstavo ročnih del v domu učencev. Srečanje so popestrila področna tekmovanja v streljanju z zračno puško in v vlečenju vrvi ter kulturni programi. OGLAŠUJTE V DL! NOVO V BREŽICAH STARINE, CVETJE, FOTOGRAFIJE - V artiški osnovni šoli so se na razstavi fotosekcije domačega Prosvetnega društva Oton Župančič izkazali tudi naši prizadevni dopis-nikiMarinkaSotler,, Martin Zupan-čfč in Katja Haier. Prednjačijo po številu fotografij, ki so se močno približale izdelkom znanih mojstrov tako po motivu, kakor tudi tehniki. Tudi drugi eksponati ne zaostajajo. V sosednji sobi pa so veliko obiskovalcev pritegnile starine, ki sta jih Celjana Jožica in Darinka Vouk aranžirala s cvetjem. VRATA DOMA ODPRTA ŽIVLJENJU - Klub brežiških likovnikov se je * te dni odzval pozivu za razstavo v domu upokojencev. Med razstavljalci je tudi dolgoletni dan kluba in oskrbovanec doma Franc Tavčar. (Foto: J. Teppey) Trebnje se seli v Pavičino Trebanjska občinska izobraževalna skupnost je v Pavioni pri Pulju upiia zemljo in gospodarska poslopja za potrebe šole v naravi - Možnosti z? širitev Zato je izvršni odbor skupnosti zadolžil strokovno službo in komisijo za šolo v naravi, naj poskušata najti nov prostor, ki bi bil primeren za najem ah odkup. Kmalu so našli primeren prostor v Pavičinah pri Pulju, kjer se je ponujala edinstvena priložnost za odkup enega hektra in 17 arov zemljišča, zraven pa še kmečke hiše in dveh gospdarskih Dolga leta je v Tašaleri pri Pulju (delovala šola v naravi,lani pa Arenaturist ni hotel več podaljšati pogodbe o najemu. Tako so se občinska izobraževalna skupnost in šolniki iz trebanjske občine znašli pred vprašanjem, kako nadaljevati to zanimivo obliko dela. poslopij. Čeprav je zemljišče sorazmerno daleč od Pulja - 23 kilometrov -od morske obale pa tudi nekaj več kot 2 km, so se člam komisije za šolo v naravi takoj ogreli zanj. Oddaljenost od tako imenovanega komericialnega turizma je šoli 'v naravi in tabornikom samo v prid, prav tako pa so izredno ugodni pogoji za nakup. Dejanska vrednost objekta in zemljišča je namreč precej večja, kot je zanj plačala izobraževalna skupnost. Poleg tega bodo objekti in zemlja po plačilu 3.282.000 dinarjev ostali last izobraževalne skupnosti in torej ne bo prihajalo več do negotovosti ali bo kakšen Arenaturist hotel podaljšati velajvnost pogodbe ali ne. Vendar nakup zemljišča v Paviči-ni ne bo spremenil programa šole v naravi. Otroci bodo še vedno živeti pod šotori, s tem da imajo na vojo velike rekreacijske površine. Poleg tega se v Pavičini kar sama po sebi BODO ČAKALI ŠE ENO PETLETKO? Že v preteklem srednjeročnem obdobju je bilo obljubljeno, da bo cesta do Dobrniča dobila asfalt. No, letos se je asfalt v resnici pomaknil za cele 3 km proti Suhi krajini. Žal pa manjka do Dobrniča še 4 km. Prebivalci srčno upajo, da se polaganje asfalta na omenjenem odseku ne bo zavleklo še za eno srednjeročno obdobje. PEVCI IZ TREBANJSKEGA BODO ŠLI V DOBOVO Trebanjski moški pevski zbor Trimo, ki pogosto nastopa na različnih proslavah, v zadnjem času pa se podaja tudi na gostovanja, se bo v kratkem spet podal na pot. 4. julija se bo namreč udeležil proslave v Dobovi, kjer bodo sicer sodelovali tudi vsi zbori iz krške občine. V Dobovi namreč dela obrat Trima, z obiskom zbora pa bo prišlo poleg sodelovanja na industrijskem področju tudi do izmenjave kulturnih dobrin. TREBANJSKE NOVICE ponuja pri žost za razširitev v veliko občin co letovališče, v ka 3-rem ne bo io svoj prostor p d poletnim soncem našli samo šola i, ampak tudi delavci iz združenega dela. Vse to pa ostaja vprašanje, ki pa bodo v trebanjski občini reševali v naslednjih letih. J. S. PODELILI BODO PRIZNANJA SAMOUPRAVLJALCEM Ob dnevu samoupravljalcev bodo v trebanjski občini pripravili slovesnost, na kateri bodo podelili priznanja kluba samo-upravljalce/ občine Trebnje in sodelavcem v akciji „1000 delavcev — sodelavcev. Slovesnost bo 3. julija ob 17. uri v sejni sebi trebanjske občinske skupščine. OGLAŠUJTE V DL PO DEŽJU POSIJE SONCE — Dolgo deževje ni moglo preprečiti, da bi kmetje ne opravljali del na polju, zafo pa so se morali po opravkih odpravljati z dežnikom. Tudi ti dve kmetici s Podšumber-ka sta vzeli dežnik s sabo, ko sta šli nažet nekaj krme za živino. No, zdaj, ko je sonce spet posijalo, pa so te in podobne težave že pozabljene. Zdaj ljudje tarnamo nad vročino, tako pač, kot je v naši navadi. Denar se valja v kupih smeti Kostak se zavzema za zbiranje kosovnih odpadkov, da bi prihranili surovine Korenine Komunalnega stavbnega podjetja Krško — z eno besedo ga imenujejo Kostak — segajo v leto 1954. Srebrni jubilej so z zamudo proslavili letos. Spomnili so se hitrih razvojnih korakov in se domenili za na daljnja pota napredka. Danes se Kostak pojavlja kot izvajalec in vzdrževalec 178 kilometrov lokalnih cest. Nemajhno skrb povzroča vzdrževanje krškega vodovoda za 14.000 prebivalcev in vodovoda Senovo-Brestanica, ki daje vodo 4.000 ljudem/ Poleg enot za ceste in komunalo imajo še tretjo enoto za gradbeništvo in obrt. Delavci so vešči visokih gradenj, izkažejo pa se tudi ob obnovi starih hiš. Razna vzdrževalna dela, kanalizacija, odvoz smeti - vse to priča, daje delo 230 delavcev (vštevši skupne službe) dokaj pestro in glede na značaj tudi stalno pod lupo kritične presoje krajanov. Verjetno podražitev vode, kanaliine in odvoza smeti (podrobnosti lahko preberete v Skupščinskem DL v prejšnjem Dolenjskem listu) povprečno za 62 odst. ne bo minila brez razburjanja. Toda v Kos-taku zatrjujejo, da se še vedno po cenah niso izenačili s številnimi podobnimi podjetji; pri vodi jim je ostal komaj kakšen dinar za razširje- Na pomoč otrokom KRŠKE NOVICE . Letovanje za ogrožene TUDI REKREACIJA - V okviru senovskega Društva upokojencev so Pričeli z načrtnim rekreacij) skim delom in imajo zaenkrat balinarsko in strelsko sekcijo. Za prvo so si balinišče s pomočjo Metalne uredili ob društvenih prostorih, strelci pa gostujejo v osnovni šoli. ZNOVA PRVI - Tudi lanskoletna dejavnost je krškemu filatelističnemu društvu prinesla prvo mesto med 36 v naši republiki. Uradno uvrstitev so objavili te dni, trii pa ngj dodamo, da so krški zbiralci znamk med drugim lani °rganizirali sedem večjih razstav in °sem propagandnih in izdali tri spominske ovitke s priložnostnim žigom. DVOJE ODLIKOVANJ - Visoko državno odlikovanje, red republike z bronastim vencem, sti pred kratkim dobila dva senovska občana. Za dolgoletno uspešno delo v društvih tri diugje so ju izročili Antonu Horjaku in Martinu Tacarju. Obema riaše iskrene čestitke! DOBER PRIJEM! Ribniki na Mačkovcih pri Brestanici privabljajo znova veliko ribičev Ribolovna sezona se je pričela že v začetku aprila s spretnostjo in znanjem pa je tam moč uloviti tudi res -like ribe predvsem krape, letos je nbiška družina Brestanica-Krško vložila v ribnike nekaj več kot 1.3 » K ilogra-triov tt ribj. vrste. Občinska Zveza prijateljev mladine v Krškem je spodbudila hvalevredno akcjje, ki jo je podprl tudi občinski sindikalni svet. Gre namreč za zbiranje sredstev za letovanje otrok brez staršev in tistih iz socialno ogroženih družin. V vsakem okolju naj bi omogočili letovanje v Nerezinah na Lošinju vsaj enemu otroku. Cena 15-dnevnega letovanja je 2.724 dinarjev. Organizator letovanja pričakuje nakazila na tekoči račun Občinske ZPM -51600-678-65277. Kako resno in skrbno so sc lotili akcije, priča njihova pripravljenost, da sporočijo ime in priimek slehernega otroka, ki bo lahko šel na morje s tako zbranim denarjem. Otroci prve izmed petih izmen se bodo vrnili z letovanja 6. julija (v njej so otroci krškega vrtca in .brestaniške OS), v drugi izmeni bodo otroci OS Krško, v tretji izmeni bodo .kupaj otroci OS Kostanjevica, Podbočje in OŠ dt. Mihajla Rostoharja. V četrti izmeni se bodo zvrstili otroci OŠ Senovo in Koprivnica, v zadnji, do 31. avgusta, pa bodo leiovali otroci OŠ Leskovce, Veliki Podlog, Raka in ude K zenci seminarja za vodstveni kade, -• oionirski m mladinski organizaciji m osnovni šoli in > ?:oi«ki d ipnosti. Torej Čas;: za id ločitev o pomoči otrokom je mdi 'i; pokritje vsega Flpr-jansk gr gr abna sredi ulice pa ševec zaudarja!" Najprej pomesti v lastni hiši Glavni vzroki za slabe gospodarske rezultate so v večini primerov gotovo doma, v svojem tozdu — Ni se enotnih pogojev za prodajo na jugoslovanskem trgu - Strokovnjaka na pravo mesto Zaradi zaskrbljujočega poslovanja delovnih organizacij kočevske občine v prvem trimesečju letos je b«la minuli četrtek seja zbora združenega dela občinske skupščine, naka- BRIGAD1RJI ŠOFERJI? Za brigadirje na lokalni mladinski delovni akciji v Banja loki je AMD Kočevje organiziralo predavanja, ki so potrebna za opravljanje vozniškega izpita, priskrbelo pa jim je tudi potrebne učbenike. Po predavanjih bodo udeleženci opravljali preizkus znanja, ki bo pokazal, kdo zna dovolj, da gre lahko na vozniški izpit. Ker je to učenje brezplačno, so si tako brigadirji in njihovi starši prihranili stroške, ki bi jih imeli z rednim šolanjem pri AMD. A. ARKO teri so obravnavali le gospodarjenje y tem obdobju. Predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek je v uvodni razpravi poudaril, da so od vseh „zgubar-jev“ (teh je bilo 16) zahtevali obrazložitev, zakaj so poslovali z izgubo in kaj so, oz. bodo ukrenili, da bodo bolje poslovali. V obrazložitvi so vsi, razen dveh tozdov navajali predvsem ..objektivne" (se pravi zunanje) razloge za izgubo. Tudi na seji zbora je bila razprava podobna poprejšnjim ..obrazložitvam", saj so tako tudi vabljeni na sejo — v večini primerov opozarjali predvsem na „objektiv-ne“ vzroke za slabo poslovanje. Predsednik izvršnega sveta je v razpravi menil, da je za neugodnei rezultate res delno kriv neugoden sestav kočevskega gospodarstva, ki proizvaja predvsem investicijsko opremo, investicij pa je zdaj manj; še večja krivda je v slabi kadrovski politiki, se pravi, da je krivda doma, da je objektivna. Tako gospodarstvo zaposluje pretežno nekvalificirane delavce. Strokovnjakov manjka, a kljub temu težko dobe delo. Še posebno pa ie žalostno, da so strokovnjaki na neprimernih delovnih mestih. Premajhno je tudi medsebojno sodelovanje delovnih organizacij. Za doseganje boljših uspehov bo torej treba spremeniti kadrovsko politiko, zagotoviti dobro obveščenost, boljše sodelovanje med delovnimi organizacijami in skupnimi službami, povečati pa bo. treba tudi izvoz. Potrebno bo tudi boljše sodelovanje med delegati, samoupravnimi organi in delavci v tozdih ter s političnimi organizacijami. J. PRIMC Kam je šel samoprispevek? obftan vpraiuja madvad odgovarja Lani največ KS Predrad za ceste, letos za dom starejših občanov in vodovod v Koprivniku — Predlog nove razdelitve V občini Kočevje so lani zbrali 8,753.009 din krajevnega samoprispevka, skupaj s saldom 'a prejšnjega leta pa je odbor za izvajanje del po programu krajevnega samoprispevka razpolagal z 10.061288 din. Ta denarje bil razdeljen in porabljen tako: KS Stara cerkev 1,6 milijona dinarjev (asfaltiranje cest po vaseh Koblarji in Breg); , KS Kočevje-mesto 1.670.000 din (popravilo pokopališča). KS Kočevska reka 550.000 din (izgradnja 300 m vodovoda, povečava zbiralnika, nov zbiralnik); KS Draga 1,528.635,60 din (obnova ceste Gorica-Stari kot); KS Rudnik-Šalka vas 700.000 din (obnova in asfaltiranje ceste v Cvišlerjih); KS Struge milijon dinarjev (za cesto Polom -Žvirče); KS Predgrad 2 milijona dinaijev (asfaltiranje cest). Odbor za gradnjo doma ostarelih občanov milijon dinaijev (za komunalno urejanje zemljišča). - Po čem sklepaš, da se nam kljub velikim težavam v gospodarstvu obetajo boljši in slajši časi? — Ker je pekarija v prvem četrtletju letos prodala 100 ton kruha manj, zato pa tono keksov več. DROBNI IZ KOČEVJA Odbor za izvajanje del po programu samoprispevka je sprejel tudi predlog razdelitve letošnjega samoprispevka, ki je tak: KS Rudnik-Šalka vas 3,1 milijona dinaijev (za vodovod Koprivnik), KS Kočevje 2.5 milijona (pokopališki objekti, pločnik ob Črnomaljski c.), Dom starejših občanov 4 milijone, KS Kostel 1,8 milijona, KS Predgrad 2 milijona, KS Draga milijon, KS Stara cerkev 1,7 milijona, KS Ivan Omerza 1,5 milijona, KS Osilnica, 1.5 milijona in KS Struge milijon dinarjev. TEŽAVE S SKLEPČNOSTJO -Organizacije in društva imajo težave s sklicevanjem sestankov. Izkušnje so pokazale, da se vikend začne že v petek popoldne in traja do ponedeljka. V ponedeljek dobijo ljudi težko na sestanek, ker so še utrujeni od vikenda. V sredo imajo nekateri ves dan službo. Prosta sta torej le torek in četrtek, takrat pa dobiš za seje toliko vabil, da ne veš, katere bi sc udeležil. Podobne težave so tudi s proslavami in drugimi prireditvami. KOČEVSKE Kdaj mir med lovci in kmeti ? Kijub dobrim željam in sklepom še vedno spori zaradi škode, ki jo povroča divjad Na območju črnomaljske občine deluje sedem lovskih družin, ki so še s tremi iz sosednje metliške občine povezane v Zvezo lovskih družin Bele krajine, ki šteje že 580 članov, njihovo število pa nenehno narašča. Belokranjski lovci se zavedajo, daje njihova prva skrb ohranitev in bogatenje narave, divjad pa naravna dobrina posebnega družbenega pomena. Za pravilno in enotno gospodarjenje imajo lovske družine srednjeročne in letne gospodarske načrte. Seveda mora biti delovanje lovcev uskaljeno z drugimi dejavnostmi na območju Zveze lovskih družin. Lovske organizacije so dolžne sprejemati take ukrepe, ki kar se le da preprečujejo povzročanje škode na njivah po divjadi, saj je vsekakor bolje škodo preprečevati, kot pa ugotavljati in plačevati odškodnino. Vendar za preprečevanje škode niso odgovorni le lovci, mareveč ta dolžnost zadeva tudi lastnike kmetijskih zemljišč, ki morajo uporabljati razna zaščitna sredstva, ki jih preskrbi lovska organizacija. Da bi lovska organizacija škodo po divjadi uspešno preprečevala, mora v prvi vrsti skrbeti za krmne njive, zimsko krmljenje, število divjadi prilagajati zmožnosti lovišča, postavljati ogra- je, strašila, uporabljati kemična sredstva itd. Kljub temu seveda škode ni in nikoli ne bo moč povsem preprečiti, lovska organizacija pa je škodo dolžna v celoti povrniti, za kar mora imeti zagotovljen denar. Zaradi dob- , rih odnosov bi morala lovska družina priznano škodo čimprej poravnati. Žal pa še vedno prihaja med lovci in oškodovanci do nesporazumov, kar gotovo ne pomaga k boljšim odnosom. Divjad povzroča škodo v vseh loviščih, najbolj pa na območju lovskih družin Sinji vrh, Vinica, Loka in Črnomelj. A. B. ZELENI JURIJ NA MORJU Črnomaljska folklorna skupina Zeleni Jurij je ena od treh skupin, ki so jih prireditelji povabili na prireditev ..praznični dnevi slovenske folklore", ki je bila od 25. do 28. junija v Piranu in Portorožu. Črnomaljski plesalci in tamburaši so imeli več nastopov, med drugim tudi na piranskem Tartinijevem trgu in v portoroškem Avditoriju, kjer so se predstavili s spletom belokranjskih plesov in pesmi. PRIZNANJE BORCEM Krajevna skupnost Adlešiči je že več let pobratena s KS Stara Ljubljana, s katero plodno sodeluje na raznih področjih. V znak dobrega sodelovanja in prizadevanja za ohranjanje tradicij NOB je pred časom krajevna konferenca Socialistične zveze Stara Ljubljana podelila krajevni organizaciji ZZB NOV iz Adle-šičev priznanje OF. 20. junija pa je 40 borcev iz KS Stara Ljubljana obiskalo Adlešiče, kjer so jim tamkajšnji pionirji pripravili prisrčen sprejem, nato pa so borci iz Ljubljane in Adlešičev izmenjali izkušnje s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. ČRNOMALJSKI DROBIR ŠTEVILNA PRIZNANJA - Ob nedavni proslavi 100-letnice črnomaljskega gasilskega društva in 25-letnice občinske gasilske zveze so podelili tudi priznanja za pomoč in sodelovanje. Podeljevanje priznanj je bila ena daljših zadev na proslavi, saj so jih podelili kar 75, med njimi tudi takim, ki samokritično priznavajo, da ga niso zaslužili. Inflacija je očitno nalezljiva bolezen. -_____3 • Upravičencu: I i ki tega čeka ne more prenesti na drugo osebo **€ podpis izdajatelja dtfca) J NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO V USTANAVLJANJU, 68270 KRŠKO, objavlja prosta dela in naloge v kemijski službi obratovanja elektrarne 1. VODJE ODDELKA ZA ANALITSKO KONTROLO 2. TEHNIKA- ANALITIKA Pogoji: pod 1: — diplomirani inženir kemije — moralno—politična primernost — 42 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog analitske kontrole — znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece pod 2: — kemijski tehnik — 20 mesecev delovnih izkušenj — znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B AGRARIA BREŽICE OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE RAČUNOVODJE DO V DSSS Pogoji: najmanj srednja šola ekonomske smeri,5 let delovnih izkušenj v knjigovodskih poslih Nastop dela po dogovoru ali najpozneje do 15. 9. 1981. Kot poseben pogoj je za objavljena dela in naloge določeno 6 mesecev poskusnega dela in ocena, pogojena z izdelavo bilanc TOZD v DO z a leto 1981. Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene prijave je potrebno poslati v roku 15 dni po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja v DSSS Agraria Brežice, Šentlenart 72. Prijavi je potrebno priložiti dokazila o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, navedene v tem razpisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30 dneh po izteku objavnega roka. 506/27-81 CP-TOZD GRADNJE, Novo mesto. Ljubljanska 47, OBJ A VLJA PROSTA DELA IN NALOGE 3 KV ZIDARJEV Kandidati morajo imeti — poklicno šolo za zidarje ali — tečaj za zidarje in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi na naslov: Cestno podjetje, TOZD ..Gradnje", Novo mesto. Ljubljanska 47. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. OSNOVNE ŠOLE NOVO MESTO, TOZD JANEZ TRDINA* STOPICE RAZPISUJE javno licitacijo za prodajo kombibusa IMV Turist v nevoznem stanju Licitacija bo & julija 1981 ob 8. uri pri šoli v Stopičah. K.__________________—> S > BRALCE OBVEŠČAMO, DA BO KNJIŽNICA TREBNJE OD 1. 7. do 31. 8. 1981 ODPRTA OB PONEDELJKIH, TORKIH, ČETRTKIH IN PETKIH OD 8. DO 15. URE, OB SOBOTAH PAOD 8. DO 12. URE Trebanjska komunalna skupnost bo letos za svojo dejavnost potrebovala sto milijonov dinarjev — Precej denarja za zazidalne komplekse V trebanjski občini bo komunalna skupnost tudi letos izvajala program komunalnega urejanja, kamor štejemo vse. od gradnje vodovodov do urejanja cest in ulic, zazidalnim kompleksov ih čistilnih naprav. Seveda bodo za tako intenzivno gradnjo potrebovali precej denarja, skoraj sto milijonov dinaijev, od tega pa imajo zagotovljenih dobri dve tretjini. No, kot je bilo mogoče.slišati na zadnji skupščini te skupnosti, bodo dobili tudi manjkajoča sredstva, pri čemer jim bo pomagala zavarovalnica, nekaj bosta prispevala tudi banka ter vojni servis. Denar pa bodo porabili takole: več kot 18 milijonov dinarjev bo šlo za gradnjo vodovodnih naprav, od tega 4 milijone dinarjev za vodovodni sistem Šentpavel — Trebnje in za urejanje zajetja v Šentpavlu ter čistilne naprave na Medvedjeku. Okoli 10 milijonov bodo porabili za gradnjo vodovodnega omrežja v Suhi krajini, kjer je le-to tudi najbolj potrebno. Pri gradnji čistilnih naprav so jim velike obveznosti ostale iz lanskega leta, saj znašajo kar preko 19 milijonov dinarjev. Sodelovali pa bodo pri gradnji Ne usmiljenje -pametna naložba! Industrija gradbene keramike bp delala z Novolesom — Pred dokončno pripojitvijo še en krog razgovorov sanacijo pa ob koncu razgovorov čistilnih naprav v Trebnjem, na Mirni in v Mokronogu. Tri milijone in pol dinaijev bodo porabili za vzdrževanje lokalnih cest in ulic, modernizacija in večja popravila ter ureditev ceste za osnovno šolo v Trebnjem jih bo veljala okoli 11 milijonov dinarjev. Precejšen kos proračuna komunalne skupnosti bo šlo za opremljanje zazidalnih kompleksov, od tega samo za opremljanje stavbnih zemljišč več kot 15 milijonov. Ker pri komunalni skupnosti ostaja večna bojazen, da jim bo zmanjkalo denarja, so se morali dogovoriti tudi za prednostne naloge. V prvi vrsti se bodo zato trudili, da bi izpolnili zaostale obveznosti iz lanskega leta, pri čemer bodo prve na vrsti kanalizacije in čistilne naprave, rekonstrukcija ceste med Trebnjim in Račjim selom, ureditev plazu ne cesti med Mokronogom in Trebelnim. I Pri sanaciji Industrije gradbene keramike v Račjem selu bo sodeloval Straški Novoles. Seveda se tega ne loteva zaradi nekakšne pokrajinske solidarnosti ali usmiljenja, ampak ker želi razširiti in kompletirati svojo ponudbo kopalnic, ker razpolaga z ustreznimi strokovnjaki in tehniko. Zato so bojazni Novolesovih delavcev, da bi naložbe v 1GK načele tudi njihove življenjske sposobnosti, vse prej kot upravičene. V zvezi s sanacijo sta bila žc opravljena dva kroga razgovorov, tako na občinski ravni, kot z gospodarsko banko, skladoin skupnih rezerv Slovenije in drugimi, ki bodo sodelovali pri obnovi IGK. Pripravlja pa se še tretji krog razgovorov pa sanacijski program, skratka, računajo, da bi prišlo do konca leta do pripojitve IGK v Novolesu. Zakaj se Novoles loteva reševanja tega problema? Kot smo že rekli, ima strokovnjake, širil bo svojo ponudbo, ne more pa v celoti prevzeti tveganja za izgube, ki so nastale v preteklih letih. Zato bodo vztrajali pri podobnih pogojih, kot jih je zahtevalo Gorenje, le da bodo zadovoljni, če bo prišlo do podaljšanje roka odplačil nekaterih posojil, če bosta svoje prispevala tako republiški, kot tudi občinski sklad rezerv. Riziko za nadaljnje poslovanje pa v celoti vzame nase Novoles. Povedati je še treba, da ta čas tudi v IGK ne stoje križemrok. Razmišljajo že o razširitvi proizvodnje, nameravajo pa dopolniti proizvodnji program ploščic na 600.000 kvadratnih metrov, nameravajo pa dopolniti proizvodni program z okrasno keramiko, izdelavo pečnic za krušne peči, kamine in podobno. Prav zato, kot so nam rekli v tovarni, ne obstaja bojazen, da bi ne bilo dela, nasprotno, v IGK še potrebujejo nove delavce, v kratkem lahko dobi zaposlitev 18 delavcev. Nekaj naj bi jih delalo v osnovnem proizvodnem programu, nekaj pa že v programu okrasne keramike. Več o razmerah v IGK in v zvezi s TREBANJCI BODO JEDLI KRUH ZA OBČINSKI PRAZNIK -Kot kaže gradnja nove pekarije v Trebnjem, bodo Trebanjci za občinski praznik v resnici lahko jedli kruh iz domače pekarije. Seveda upajo, da bo tudi boljši od tistega, ki ga včasih dobe iz Novega mesta. Neolepšano o stvarnosti Za Jano Petrovac je bil III. kongres samoupravljal-cev veliko doživetje — O težavah so govorili odkrito „Ko sem stala med 1700 delegati iz vseh krajev Jugoslavije, sem čutila nekje globoko v sebi, da prisostvujem veliki manifestaciji, ki vse nas povezuje na veliki poti, ki jo je začrtal tovariš Tito. Samo prvi hip sem namreč občutila, da Tita ni med nami, kasneje pa sc mi je ves čas zdelo, kot da je z nami,” pripoveduje inženirka živilske tehnologije Jana Petrovac z Mirne, ki je na III. kongresu ■ ippm Jana Petrovac samoupravljacev zastopala trebanjsko občino. »Sicer pa je bilo v času kongresa izredno delovno vzdušje. Razdelili smo se na tri komisije, v katerih smo obravnavali predvsem vprašanje delitve dohodka, minulo delo in dele- gatski sistem. Razprava je bila kritična, neolepšana. Ostro smo obsodili lokalizme pa dejstvo, da sc mnoge organizacije združenega dela raje povezujejo s tujimi partnerji kot z domačimi- Prav tako smo govorili o vprašanjih kmetijstva, v katerem je največji problem, da ostaja 700.000 hektarov nebdelane zemlje, da kljub ustreznim usmeritvam še vedno pozidamo 40.000 hektarov najboljše plodne zemlje. Skratka, razprava je bila bogata in plodna, resoluciji pa smo dodali kar 600 do 700 amandmajev. Poleg tega, da smo kritično spregovorili o vseh težavah, ki nas ta hip tarejo, smo lahko izmenjali tudi mnoge pozitivne izkušnje, ki jih bomo lahko prenesli v svoje domače okolje,” je povedala Jana Petrovac. Vse delegate je Beograd sprejel nadvse slovesno, žal pa niso imeli vsi delegati te sreče, da bi lahko obiskali Hišo cvetja na Dedinju. Poleg teh slovenosti je bik) v Beogradu tudi nekaj družbenih srečanj; eno izmed njih je orgahiziral Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki je za „svoje” slovenske delegate pripravil sprejem v Domu JLA. In ko so delegati odhajali iz Beograda, so bili prepričani, da bomo rešili vsa vprašanja in probleme, ki so resda veliki, zato pa pripravljenost za njih reševanje še nikoli ni bila tako velika. J. S. PO SLEDI MOKRE NOGE y s. AH, TI MOKRONAJZARJI bodo še nekaj časa onesnaževali okolje, saj ne morejo in ne morejo priti do svoje čistilne naprave. Za njeno izgradnjo je bilo postavljenih že več rokov, toda gradnja se ni niti začela. Zdaj pa se je gradnja vendarle začela, Mokronožanom pa se zdi, da bodo brez trdno zastavljenega roka prej prišli do čistilne naprave, kot poprej, ko so bili postavljeni roki. TRAVA NA PARCELI ZA BODOČO Mercatorjevo trgovino v Mo- kronogu je bila že nekajkrat pokošena, pa tudi izjava direktoija TOZD Gradišče še ni pozabljena, da bodo SOLA v TREBNJEM - Trebanjska osemletka, prav gotovo najbolj opazen objekt v Trebnjem, bo zgrajena do roka. Kot predvidevajo investitorji, jo bodo predali namenu ob občinskem prazniku. Doslej pri gradnji namreč ni bilo ovir, nekaj težav so imeli le pri pridobivanju dodatnega denarja. Mokronožani kmalu dobili trgovino, v kateri se bodo lahko oskrbeli z vsemi potrebščinami. Zato in pa ker je preskrba v Mokronogu prislovično slaba, vsaj tako govore prebivalci tega mesteca, se spet poraja upanje, da sc bo omenjeni direktor spomnil svojih izjav. Al I BO TABORIŠČE SREDI MOKRONOGA, se sprašujejo mnogi Mokronožani, ko te dni delavci okoli Iskre postavljajo ograjo. Zraven mivlro Lintnin tnHi Oflktilnirarii ki jun ograja ni nič kaj povšeči. Pravi razlog za nejevoljo pa je v tem, da se delavci ne bodo mogli več tako prosto sprehajati med delovnim časom, prav tako pa se lahko zgodi, da bodo imeli v dopoldanskem času malo manjši promet tudi mokrono-ški gostilničarji Torej lahko rečemo, da pri stabilizaciji lahko pomaga tudi ograja, če je postavljena na pravo mesto. LEVICA NE VE, KAJ DELA DESNICA, si mislijo mnogi prebivalci Mokronoga, ko ugibajo, kaj bi bilo krivo, da delavci enega in istega cestnega podjetja nimajo enake delovne vneme. Medtem ko je cesta proti Malkovcu, kjer je »zidaniška cona” lepo ureiena in popravljena, je cesta skozi Mokronog polna lukenj. In ko so najbolj tečni Mokronožani spraševali, zakaj je tako, so dobili odgovor, da cesti vzdržujeta dve različni delovni skupini. Zakaj pa je tista, ki skrbi za cestno proti Malkovcu bolj prizadevna, še ni jasno. Ko bo, bo morda tudi tista skozi Mokronog bolje urejena. Samo kakšen liter vina bodo morali prizadeti prebivalci žrtvovati tudi za delavce te skupine. DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO temnsK6le Četrtek, 2. julija - Marija Petek. 3. juliju - Ircnej Sobota, 4. julija - Dan borca Nedelja, 5. julija - Anton Ponedeljek, 6. julija Bogomila Torek, 7. julija - Ciril, Metod Sreda 8. julija - Spela Četrtek, 9. julija - Veronika LUNINE MENE 7. julija ob 20.26 — prvi krajec 3F3 R 'Šli BREŽICE: 3. in 4. 7. hongkonški barvni film Naj večje maščevanje Bruslija. 5. in 6. 7. francoski barvni film Policaj ali. bandit. 7. in 8~7. ameriški barvni film Eantje iz Brazilije. KOSTANJEVICA: 4. 7. kanadski film Sherlok Holmes in Jack Razpa-rač. 5. 7. ameriški film Bilo je na Divjem zahodu 8. 7. slovenski film Na svidenje v naslednji vojni. NOVO MESTO KINO KRKA: Od 3. do 5. 7. angleški barvni film Osmi potnik. 6. in 7. 7. italijanski barvni film Ljubi očka. 8. in 9. 7. zahodnonemški barvni film Zakon Marije Braun. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 3. do 5. 7. jugoslovanski film Prijatelji. Od 6 do 8. 7. italijanski film Luana. SEVNICA: 2. 7. angleški film Neskončna noč. 3. 7. angleški film Svet je poln oženjenih moških. 4. in 5. 7. hongkonški film Vrnitev tigra. 8. in 9. 7. ameriški film Dominika -duh, ki ubija. SLUŽBO DOBI ZAPOSLIM ELEKTROMEHANI-KA, ki zna samostojno previjati elektromotorje. Plača po dogovoru Telefon (061) 310-119 dopoldan ali ELEKTROMEHANIKA DROLE, LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 13. NATAKARICA, lahko tudi priučena, dobi takoj stalno zaposlitev. Osebni dohodek po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod „TAKOJ“ ali po telefonu (061) 784-021. SAMOSTOJNEGA VODOVODNEGA INŠTALATERJA sprejmem. Ludvik Mežnar, Pod Trško goro 34, Novo mesto. STANOVANJA SOBO ODDAM dvema šolarkama že za september v centru Naslov v upravi lista (2790/81). ODDAM V NAJEM vseljivo kmečko hišo. Naslov v upravi lista (2791/81). SAMSKEMU oddam opremljeno sobo. Cesta herojev 33/a, Novo mesto. ODDAM SOBO samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (2794/81). Motorna vozila Z 101, letnik 1973, prodam. Informacije po telefonu 25-137 od 18. do 20. ure. R 12, letnik 1975, zelene metalik barve, registriran do marca 1982, v odličnem stanju, prodam. Jože Kovačič, Jerebova 8, Novo mesto. PRODAM ALI ZAMENJAM VW 1200, letnik 1974, za kadeta, letnik 1968-70, tudi v nevoznem stanju Edvard Klobasa, Brestanica 2, telefon (068) 75-395. PRODAM karamboliran avto ZASTAVA 430 K. Vpraša jte po tel. 21-107. MINI 1275 GT, letnik 1975 in 1974, prodam. Ogled pri Romih, Ragovska 10. Sever, Pot na Gorjance 9 C, Novo mesto. NSU 1200, lahko tudi po delih, prodam. Vel. Podljuben 5, Uršna sela. Z 750 S, letnik 1978, prodam. Informacije na telefon 23-504 od 6. do 14. ure. FIAT 850 ŠPORT COUPE, letnik 1971, registriran na novo in obnovljen, prodam. Cena 3,6 M. Dušan Žbogar, Semič 1. TOVORNI AVTO MERCEDES KI-PF.R 1317, letnik 1971, prodam. Gornik Škocjan. GOLFA, letnik 1979, po ugodni ceni prodam. Ante Lovrinovič, Cesta herojev 32/21, Novo mesto, popoldan. KOŠIR Peregrin, Podgora 8, prodam škodo L 71 v nevoznem stanju po ugodni ceni. Ogled možen vsak dan. (frodam tudi po delih.) Z 101, potrebno popravila karoserije, prodam ali zamenjam za Z 750. Telefon (068) 24-853, popoldan. MINI 1000, letnik 1971, in dele za NSU 1200 prodam. Mirtič, Cegelnica 36, Novo mesto. LADO 1500, letnik 1976, ugodno prodam. Kašnik, Cesta brigad 48, Novo mesto. FURGON ZASTAVA 1300, pol-tovorni s cerado, prodam po ugodni ceni. Ogled vsak dan pri Antonu Hrovatu, K Roku 3, Novo mesto, ali po telefonu (068) 22-970. FIAT 750, letnik 1977, prevoženih 12000 km, karamboliran, prodam. Rangus, Šentjernej 157. WARTBURG TURIST, 1977 (45.000 km), prodam za 90.000 din. Telefon (068) 21-239. AMI 8, letnik 1975, prodam. Informacije dopoldan, Krško, tel. 71-145 in popoldan na tel. 71-004. OPEL-MANTO, letnik 1971, prodam po ugodni ceni ali zamenjam za manjši avto. Tone Kocjan, Vel. Cikava 16, Novo mesto. Ogled vsako popoldne. ZASTAVO 750, letnik 1976, registriran do 10. 5. 1982, ugodno prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice. AUSTIN 1300, v voznem stanju, prodam. Novo mesto, tel. 25-552. BMW 1602, letnik 1974, prodam. Informacije na tel. 77 -327, popoldne. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Methka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: N iko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Barteij, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago R ustja, Jože Simčič, Jožica Tcppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik ftiloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din - Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 200 din, 1 cm na določeni strani 300 din, 1 cm na prvi strani 400 din. Vsak mali oglas do 10 besed^O din, vsaka nadaljnja beseda 8 din Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 12 od 1. 4. 1981 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. ‘ TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p 33, telefon (068) 23 606 - Naslov upreve: Jenkova 1, p. p 33, tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33. telefon (068) 23-611 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrčamo - Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. AH A SUD, star 5 let, registriran, dobro ohranjen, prodam. Informacije od 6. do 14. ure na tel. 76 355, ali na naslov Alojz Črnič, Pribinci 15, Adlešiči. FIAT 850, letnik 1970, prodam. Informacije na tel. 21 432 dopoldne. Z 101, letnik julij 1979, prodam za 12,5 M. Brane Markelc, Brinje 32, 68232 Šentrupert. FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. Telefon 24-374. 126 P, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Drago Plot, Žužemberk 173. LADO S, letnik 1977, prodam. Ogled po 18. uri. Rafko Borin, Rimska 14, Trebnje. ZASTAVO 750, letnik 1973, prodam. Franc Borin, Pijavice 13, Tržišče. MAN - TIP 415, 5 ton kiper, registriran do 2. 5. 1982, prodam. Vinko Kosovan, Jelše 9, 68273 Leskovec pri Krškem. AVTO R 4 - katrco, staro leto in pol, prodam. Naslov v upravi lista (2795/81). FIAT 126, letnik 1977, registriran do maja 1982, prodam. Danijel Žučak, Koštialova 42, Novo mesto, tel. 21-539. ZASTAVO 750, odlično ohranjeno, prevoženih 45.000 km, prodam zaradi odhoda v JLA. Cena 39.000 din. Informacije od 14. ure dalje na tel. (068) 25-646. PRODAM PO UGODNI CENI PRODAM rabljen kavč, omaro in komodo. Kajuhova 3, Brežice. BREZHIBEN APN 4 ugodno prodam. Telefon 22-920. TELICO, brejo 6 mesecev, prodam. Viktor Kužnik, Podlisec 6, 68211 Dobrnič. ^ Kmetijski stroji^ OBRAČALNIK SIP 220 in koso Gribaldi za Zetor 2511 prodam. Pust, Hudeje, Trebnje. MOTORNO FREZO, staro dve leti, znamke BL 75 BENASSI prodam. Cena po dogovora Andrej Balkovec, Mali Nerajec 3, 68343 Dragatuš. KOSILNICO FIGARO in žetveno napravo ugodno prodam. Anton Praznik, Grmovlje 13, 68275 Škocjan. GRABLJE MARATON za BCS prodam Marija Može, Potok 3, 68351 Straža. kost 38 - 40, prodam. Naslov v 796 OBRAČALNIK MARATON za kosilnico BCS prodam. Anton Stariha Coklovca 5, Semič. KOMBANJ ZMAJ 630-S ugodno prodam. Judež, Vel. Cikava 10, Novo mesto. TRAKTOR, starejši letnik, z več priključki, prodam. Ludvik Peterlin, Potok 8, Straža. TRAKTORSKI NAKLADAČ za gnoj prodam. Dušan Gačnik, Potov vrh 53, Novo mesto. SNOPOVEZALKO za kosilnico „FIGARO“ prodam. Glažar, Lukovec 19, 68294 Boštanj. upravi lista (2796/81). 1 m3 SUHIH SMREKOVIH PLOHOV prodam. Naslov v upravi lista (2797/81). VELIK ŠOTOR, z dvema spalnicama in predprostorom, prodam. Kos Boris, Skalickjjeva 4, Novo mesto, od 14. do 17. ure. NERABLJENO CISTERNO (kovinsko, primerno za vodo ali kurilno olje), CTC gorilec in večji varilni aparat prodam. Tel. 25-307. KMETIJO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM (okrog 14 ha zemlje), oddaljeno od večjega kraja pri- bližno 5 km, prodam. Naslov v (2792 upravi lista (2792/81). ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil JOŽE BEVC iz Brezja 3 pri Trebelnem Najlepse se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala-velja župniku za opravljeni obred, *.................Hr Gasilskemu društvu Štatemberk in Hmcljčič za spremstvo na zadnji poti in pevcem pevskega društva s Trebelnega za zapete žalostinke. Žalujoči: sinovi Jože, France, Lojze z družinami, hčerki Marija in Nežka z družinama, Polde z družino in s svojo mateijo Jožefo Bevc Brezje, Rihpovec, Ješevec, Podturn, Vinji vrh, Švica ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapastila naša zlata, nadvse dobra mama, mati in babica. ALOJZIJA BUČAR iz Dol. Sušic Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in lajšali bolečine, vsem znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sestri Jelki in l .rnr za lajšanje bolečin, podjetju Novoles za podarjeni venec, kaplanu pa za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni NOVO MESTO,SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, INŽENIRING f RABLJENO SPALNICO ugodno prodam. Cena po dogovoru. Oglasite sc v večernih urah. Jankovič, V Brezov log 31, Novo mesto, telefon 24-985. KOZOLEC NA ŠTIRI OKNA prodam. Stanko Turk, Malo Mraše-vo 25, Podbočje. KRAVO SIMENTALKO, staro 4 leta, prodam. Golob, Veliki Slatnik, Novo mesto. NEMŠKEGA OVČARJA, starega 3 leta, poceni prodam. Janez Nardin, Sela 19 pri Dolenjskih Toplicah. MALO RABLJEN POMIVALNI STROJ „Gorenje“ ugodno prodam. Telefon (068) 23-098. GOZD V BLIŽINI ČRNOMLJA prodam. Naslov v upravi lista (2793/81). VINOGRAD IN VIKEND nad vasjo Karteljevo v bližini Novega mesta prodam. Informacije lahko dobite po telefonu 24-221. STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO Z MANJŠIM VRTOM v Konca vasi 3, Stara cerkev pri Kočevju, ugodno prodam. Interesenti naj se zglasijo dne 4. 7. 1981 od 9. do 18. ure popoldne na naslov Anica Vidrih, Konca vas 3, Stara cerkev pri Kočevju. 10 AROV mladega vinograda v bližini Šmarjeških Toplic prodam. Možna je gradnja, elektrika je na parceli. Naslov v upravi lista (2798/81), ali na telefon 84-902. DRAGEMU OČITU IN STAREMU MET ISTRANKO, delno opremljeno, prodam za 9 M. Ogled na Ragovski 5 (Lesjak), Novo mesto. MOTOR, MENJALNIK IN OSTALE MEHANSKE DELE ZA PEUGEOT 304 poceni prodam. Brane Šeruga, Črmošnjice pri Stopičah 28, Novo mesto. MOTORNO KOLO ELEKTRONIK 90 ugodno prodam. Lesjak, Ragovska 5, Novo mesto. STREŠNO OPEKO Romanija prodam. Štandekar, Leskovec 9, Brusnice. PRODAM dva dobro ohranjena ležišča - pograda in trajno žarečo peč. Ciril Atelšek, Trdinova 5 B, Novo mesto, tel. 22-903. LEPO POROČNO OBLEKO, veli- OČ3TU STANETU ZUPANČIČU iz Regerče vasi 91 za 70. rojstni dan še mnogo let želijo žena Ani, hčerka Angelca z družino in sin Stane z družino. LJUBI MAMI MARIJI LEKŠE z Bučke za njen 60. rojstni dan želi vse najboljše hčerka Martina z družino. DRAGEMU MOŽU IN OČKU ALEKSANDRU NIKOLIČU iz Novega mesta za njegov 26. rojstni dan iskreno čestitajo in mu želijo obi eče v družinskem krogu žena Vida, sinova Sandi in Igor. DRAGEMU OČETU JOŽETU BO LTEZU iz Gabrja pod Gorjanci za 53. rojstni dan ir Alojziju Saške iz Jerče vasi pri Novem mestu za £5. rojstni dan želi vse najboljše hčerka oziroma snaha Marija z družino. DRAGI MAMI FANIKI VIDIC IZ DOL. MOKREGA POLJA želi za rojstni dan veliko sreče, zdravja in veselja hčerka Cvetka z možem Francijem, vnukinji Katja in Polonca pa ji pošiljata koš poljubčkov. METODI TURKOVI IZ NOVEGA MESTA iskrene čestitke za uspešno opravljeno diplomo, čestitke veljajo tudi za rojstni dan. Sestra Metka z 'družino. DRAGI MAMI PEPCI NOVINEC IZ PRAPROČ želijo vse najboljše za rojstni dan hčerke Jožica ter Majda in Jelka z družinama, mož Albin in sestra Mici. CENJENE STRANKI! OBVEŠČAM, da bo delavnica zaradi letnega dopusta do 25. 7. 1981 zaprta. AVGUST MODIC, TRDINOVA 49, NOVO MESTO. CENJENE GOSTE OBVEŠČAM, da bo BIFE NA LETALIŠČU v Prečni zaradi dopusta zaprt od 10. do 24. julija. Novost! CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da izdelujem slike za osebne izkaznice, vozniška dovoljenja in potne . liste. SHke dobite takoj! Vsako soboto fotografiram tudi poroke na magistratu v Novem mesta Fotografirati pridem na dom, otroke za rojstne. dneve, pogrebe. Preslikujem tudi slike vseh vist, vseh velikosti, čmo-bele in barvne. CVETKO TRAMTE, BREŠKA VAS 3, BELA CERKEV. Odprto je samo ob ponedeljkih neprekinjeno od 7. do 20. ure. CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo mlin v Škocjanu od 10. Vil. do 3. VIII. zaradi letnega dopusta zaprt. JOŽE FERKOLJ, Hrastulje 20, Škocjan. SNEGOBRANE ZA VSE VRSTE KRITIN, ki jih lahko sami montirate, dobite v delavnici DANET A MI ŽIGO JA, CKŽ 25, 68270 KRŠKO, in v vseh železninah in trgovinah z gradbenim materialom. CTC - THYSSEN SERVIS ČRNOMELJ — Popravila, nastavitve izkoristka izgorevanja, montaža oljnih gorilnikov! Izvršimo hitro in kvalitetno. ANTON VRŠČAJ, ČRNOMELJ, tel. (068) 76-073. SERVIS LTH ŠKOFJA LOKA ČRNOMELJ — Popravljamo vse vrste hladilnih naprav za industrijo, gostinstvo in gospodinjstvo! IZDELKE LTH ŠKOFJA LOKA servisiramo in montiramo tudi v garantnem roka Popravila v oddaljenosti do 80 km izvršimo v roku 48 ur. ANTON VRŠČAJ, KOLODVORSKA 56, teL (068) 76-073, 68340 ČRNOMELJ. CENJENE GOSTE OBVEŠČAM, da bo Gostilna TURK, MAHARO-VF.C, zaradi letnega dopusta od 12. 7. do 31. 7. zaprta. POZIV K SREČANJU SLAŠČIČARJEV! Minilo je že 23 kt, odkar smo se razšli. Bih smo sošolci leta 1955 v Kranju v slaščičarski stroki. Če si želite, da se po tolikem času zopet vsi srečamo, se javite* na moj naslov zaradi sklica srečanja. NEŽA STELE, bife LECTERJEV HRAM, 61240 KAMNIK, teL (061) 831-390. VODOVODNE INSTALACIJE napeljujem in popravljam po ugodnih cenah. Material imam na zalogi. Možnost plačila s kreditom. DRAGO VIRC, TOMŠIČE-YA 11, 68210 TREBNJE, tel (068) 83-594. V NEDELJO, 20. 6. 1981, sta sc v smeri Prečna Globodol in okolici izgubila dva prostoleteča modela. last Aerokluba Novo mesto. Poštenega najditelja modelov prosimo, da sporoči svoj naslov Bojanu Grešaku, Doknjc Kamcn-ce 62 a, teL 22-721, ali na Aeroklub Novo mesto. ZAHVALA V 92. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica ANTONIJA ŠOBAR roj. Lukšič iz Laz 9 pri Uršnih selih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom iz Laz za podarjeni venec. Prisrčna zahvala sindikalni organizaciji in sodelavcem IMV Črnomelj za venca, iskrena hvala župniku Romanu za poslovilne besede in opravljeni pogrebni obred. Se enkrat hvala Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata BRANKA ŽLOGARJA s Suhorja pri Metliki se zahvaljujemo iskreno vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, ki ste ga imeli radi, se tako številno poslovili od njega’ mu darovali cvetje ter nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala (»D Suhor in ostalim društvom, njegovemu podjetju KZ Metlika za organizacijo pogreba in poslovilne besede, pevcem in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: brat Toni, sestri Zvonka in Zinka z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 69. letu starosti nam je kruta bolezen iztrgala iz naše srede dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta in brata ANTONA KRAŠEVCA Drašiči 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, pokojnemu podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Se posebej se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka ter strežnemu osebju oddelka za intenzivno nego Splošne bolnice v Novem mestu za pomoč med težko boleznijo. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam Iskra Semič, Komet Metlika in Labod Novo mesto za podarjene vence, zdravstvenemu domu Metlika za pomoč, župniku za opravljeni obred ter sosedom Mohorčič in Dragovan, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti iirtiam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi d ZAHVALA V 79. letu starosti nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš dobri in nepozabni mož, oče, dedek, pradedek in tast JOŽE BRADAČ iz Selišča 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in tolažilne besede, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo smo dolžni podjetjem GG Podturn trgovskemu podjetju Dolenjka Novo mesto, KZ Krka TZO Straža, Veletekstil Ljubljana, Vedrog Lavrica, Triglav Kranj, ZZB Novo mesto za podarjene vence ter župniku za poslovilne besede m lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči, žena Pavla, sinova Jože z družino in Drago, hčere Micka, Pepca, Milena, Ivanka, Pavla, Anica in Fanika z družinami ter ostalo sorodstvo Solza sc bo posušila, rana nikdar zacelila. ZAHVALA V 51. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama LOJZKA AMBROŽIČ roj. Klepec iz Bereče vasi 39 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in jo v velikem številu spremili do njenega poslednjega doma. Hvala kolektivoma IMV Suhor in Komet Metlika, ZZB Suhor za vence, tov. Mariji Eršte za poslovilne besede pred domačo hišo, pevskemu zboru, godbi iz Metlike in tov. Francu Tomcu za ganljive besede pri odprtem grobu. Se enkrat hvala vsem skupaj! Žalujoči: mož Ivan, hčerka Tončka z družino, sinova Ivan in Tone z družinama, sestra z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob bolečni in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, tasta, starega očeta, pradeda, brata in strica ŠTEFANA MLINARICA iz Belega pri Senovem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu prinesli cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Malavašiču za nego v času bolezni, godbi Senovo za zaigrane žalostinkc ter kolektivom Rudniku, Lisce Senovo, Kostaku Krško, Društvu upokojencev Senovo , sestram otroškega oddelka bolnice Brežice za darovano cvetje in župniku za opravljeni obred. Se enkrat najlepša hvala vsem in vsakomur posebej! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po kratki hudi in težki bolezni nas je komaj v 59, letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric FRANC JUVANC z Male Cikave 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo kirurškemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, podjetju SGP Pionir — TOZD lesni obrat, tovarni IMV Novo mesto, kolektivu Novak, tovarni Labod - TOZD Ločna/tovarišu Gazvodu in Vodopivcu ter patru Cirilu za opravljeni obred. Posebna zahvala patronažni sestri Idi za vso skrb na domu med boleznijo. Sc enkrat hvala vsem skupaj! Žalujoči: žena Martina, sin Franci, hčerka Dani z družino, brat Lojze z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadometljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica in botra JOŽETA VIDMARJA iz Dol. Pirošice se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali vence in cvetje. Hvala gasilskima društvoma Dol. Pirošica in Cerklje, govorniku za poslovilne besede, pevcem iz Cerkelj za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. ŽALUJOČI: vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta NEŽA PETRIČ iz Ravnac 12 pri Suhotju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, posebno sosedom Petričevim in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Sc posebej se zahvaljujemo organizaciji ZB Hrast in delovni organizaciji IMV Suhor za podaijena venca, sosedi Mariji Petrič za poslovilne besede pred domačo hišo, pevkam za petje ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: snaha Francka, hčerke Anica z možem, Katica in Micka z družinama, sestra Katarina in ostalo sorodstvo KUPIM TRAKTOR IMT 558 kupim. Lovri-novič, Cesta herojev 32/21, Novo mesto. RAZNO POLAGAM keramične ploščice in postavljam kmečke krušne peči. VIKTOR LUZAR, Cerovi log 16, Šentjernej. V VARSTVO vzamem otroka. Telefon 25-157. NATALIJA IN IVAN ŽNIDARSlC IZ LJUBLJANE, ŽIBERTOVA 13, prepovedujeva vsako sečnjo po gozdovih, ki so bili last MARIJE LUKEK iz Drage 24, Šentrupert. Kdor te prepovedi ne bo upošteval, ga bosta nova lastnika sodno preganjala. ALFONZ BREZNIKAR, MIRNA 97, prepovedujem vožnjo po travniku v Grabeljevki. V nasprot-1 nem primeru bom moral sodno postopati. MARIJA KMET, REPCE, TREBNJE, prepovedujem pašo kokoši, obračanje živine ter peš hojo m parcelnih številkah 1116 1121/3. Kdor tega ne bo upošte val, ga bom sodno preganjala. IVANKA ČECELIC, SEGOVA 8 NOVO MESTO, opozarjan MILKO SIMIČ IZ SEGOVE 8 da preneha širiti lažne govorice o meni. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjala. FRANC GREBENC IZ MIRNE 11 preklicujem in obžalujem, ka. sem neresničenega govoril o tov. ALOJZU KRHINU IZ MIRNI 5. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. ZAHVALA V 62. letu starosti nas je povsem nepričakovano za vedno zapustil naš skrbni in ljubljeni mož, oče, brat, stric, svak in dedek MARTIN HRASTOVŠEK bivši pekovski mojster iz Zakota 58 pri Brežicah Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, poklonili vence in šopke cvetja. Bolniškemu osebju se zahvaljujemo za lajšanje bolečin in nego. Zahvala vsem sosedom in vaščanom za tolažilne besede, spremstvu društvenih praporov, brežiškim gasilcem, pevcem iz Vel. Doline, godbenikom iz Novega mesta, duhovnikoma za opravljeni obred, govornikoma za izrečene poslovilne besede, članom trg. podj. Emona Posavje, trg. podj. Mercator - TOZD Gradišče Trebnje, kolektivu Jutranjka - Sevnica obrat Brežice, Merks - Celje pekarna Brežice, ter številnim prijateljem in znancem, ki ste našega pokojnega spremili na zadnji poti v tako velikem številu. Žalujoči: žena Micka, hčetki Milka, Dadka ter sin Martin z družinami, bratje Jože, Ivan, Franc, sestra Nežka z družinami in ostalo sorodstvo 1 Ni te več na vrtu ne med gredicami; ni te na polju več ne med meglicami. V SPOMIN 28. junija je minilo leto dni, odkar si nas zapustila, draga hčerka, sestra in teta. Kruta usoda življenje mlado ti je vzela. Zapustila si nas v veliki bolečini, naša draga TINCA PETROVČIČ iz Vranovič 11 Nisi se poslovila od nas, brez slovesa si odšla, zato nikoli ne bomo mogli verjeti, da te ni več. Tvoj glas, oči in tvoj nasmeh še vedno živi v naših srcih. Tvoj lik je živ med nami, le tvoj tihi dom je priča, da te več ni. Spet je tu poletje, tvoj grob pa prekrivajo rože z obiski brez pogovorov. Ne boi tvoje nelna mo te pozabili, za vedno boš med nami. Hvala vsem, ki se je še spominjate. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki hvaležno sočustvujejo z nami in s cvetjem krasijo njen prerani grob. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, sina in brata JANEZA KRALJA * iz Boršta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje, izrečeno sožalje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gasilskemu društvu Podzemelj, govornikoma za poslovilne besede, pihalni godbi iz Metlike, kolektivu Beti Metlika ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pepca, otroci Tone in Jožica, mama, dče, brat in sestra Boršt 16.6. 1981 UMA IZ RIBNIKA - Dvoje .:rpalk, priključenih na sistem ogrevanja, v toplih dneh uspešno hladi zrak v Jutranjki. (Foto: 2eleznik) ELAN - NICA V NEDELJO V okviru proslav 60-letnice novomeškega nogometnega kluba Elan bo v nedeljo, 5. julija, ob 17. urina Stadionu bratstva in enotnosti prijatteljska tekma med Elanom in francoskim prvoligaškem Nico. V predtekmi se bodo pomerili debeli in suhi. Nica bo nastopila s prvo postavo, v kateri so francoski reprezentanti, igral pa bo tudi Avstrijec Jara, ki bo v prihodnji sezoni član Nice. Francoski nogometaši pod vodstvom trenerja Vlatka Markoviča so v Novem mestu na pripravah od danes do 16. julija. V Jutranjki izvirno uredili hlajenje prevročih delovnih prostorov — Stotak za elektriko na dan Energetska kriza dviga temperaturo, ko moramo plačevati račune za ogrevanje. Poceni tudi ni, ko je treba poleti ohlajevati prevroče proizvodne prostore. Na izviren način so te probleme rešili v Jutranjki. Inž. Jože Dernač, vodja splošne varnostne službe, ne skriva zadovoljstva ob tej rešitvi. Ob novih proizvodnih prostorih pri gradiču na Radni je izredno hladen ribnik. Njegovo vodo potiskajo z dvema črpalkama v grelne baterije. (Pozimi se v Jutranjki namreč ogrevajo na topel zrak). 200 do 250 litrov vode na minuto in pretok zraka od 25.000 do 40.000 kubikov na minuto opravijo svoje. V najhujših „pasjih dneh” temperatura v proizvodni dvorani ne preseže 29 C. „Se več, doseglj smo tudi primerno vlažnost zraka,” pojasnjuje inž Dernač, saj nastane v baterijah zaradi hladne vode dovolj „Jconden-za” na stenah, da je zrak ravno prav vlažen. Jutranjkini vzdrževalci pa s svojim dosežkom še niso zadovoljni.*Na pravkar zaprtem sejmu Interklima v Zagrebu so sicer z malo manjšim zanimanjem pogledovali uvožene klimatične naprave od 50 do 100 kW, saj jih njihov ribnik zlahka prekaša. Vse skupaj jih nanueč zdaj stane le enega stotaka na dan, kolikor toka požgeta črpalki. Z zanimanjem pa so gledali tuji dvostopenjski elektromotor. Takšnega bi namreč potrebovali, da bi lahko pospešili prezračevanje med odmori in menjavo izmen. Žal, takih motorjev na našem trgu ni ali pa je treba nanje čakati najmanj leto in pol A. ŽELEZNIK RAZISKOVALCI NAŠEGA PODZEMLJA - Udeleženci jamarskega tabora v Kostanjevici ZAKLONIŠČA VRLIH REPIČANOV Repičani so živeli tako, kot da bo vseskozi mir, a na vojno so se pripravljali, kot da bo izbruhnila že jutri. Delali so načrtno, brez histerije, starejši ljudje bi rekli: s pametjo. Gasilci so imeli tedenske vaje, vsako društvo je imelo svoj kombi, cevi in motorno brizgalko. Že pionirji - gasilci so vedeli vse o gasilnih aparatih, o reševanju ogroženih, živečih v petem, šestem, sedmem ali osmem nadstropju. „Ne bojimo se nevarnosti ne s severa ne z juga, ne z vzhoda ne z zahoda,*4 je rad podčrtaval na. najrazličnejših slavnostih tovariš Župan in je pri tem potegnil trebuh in izprsil prsi. Zavedajoč se pomembnosti pripravljenosti ljudstva braniti lepo domovino, so Repičani brez ugovorov plačevali prispevke za izgradnjo zaklonišč, kajti tudi Repičanom je že postalo jasno, da morebitni človeški spopad ne bo več s fračami ali z loki. Vsak, kdor si je hotel postaviti bajto, je moral odšteti denarce tudi za zaklonike, kot nazivajo zadnje čase umni slovničarji zaklonišča. Enako se je godilo tudi s srečneži, ki so dobili stanovanje v katerem od blokov, zgrajenih v novem delu Repi-. če ve drage. „Na vsak dinar moram paziti, toda cvenkov za zaklonišče mi ni žal. Človek ne ve, kaj mu prinaša prihodnost,** se je tolažil Jožič Repič, ko je izpolnjeval poštno nakaznico. ,,Boljše zaklonišče nad glavo, kot meter pa pol zemlje nad krsto,‘‘ je komentirala odposlano vsoto Mara Repič. Zgodaj zjutraj je zbudila Repičane sirena, ki je valovito parala zrak nad Repiče vino. ,JCaj je to? “ se je vznemirila Mara Repič. „Letalski napad! Vaja. Nič nas ne sme presenetiti. Pohiti v zaklonik!** je bil poučen Jožič Repič. Zletela sta na piano, kjer je stalo pod hitro rastočim topolom že nekaj napol oblečenih krajanov. Na deblu topola je bil z žebljem pribit karton, na katerem je pisalo: ZAKLONIK. „Nisem vedel, da so drevesa tako draga,“ je šepnil Jožič Repič, segel z desno roko v levi notranji žep suknjiča, kjer je v denarnici natipal odrezek, ki mu bo služil za dokaz, da je pošteno plačal prispevek za izgradnjo zaklonišča. Sicer se lahko še zgodi, da ne bo smel zasaditi lopate v drago plačano parcelo. TONIGAŠPERIČ Bratstvo res meso in kri Čeprav ni Mirka Miheliča nikoli vleklo iz prosvete, kaj šele da bi si želel na kakšen vodilni položaj, se je tako obrnilo, da je prišlo do enega in do drugega. Po šestih letih učiteljevanja v Dragatu-šu, kamor se je vsak dan vozil iz rodne Vinice, se je * ob ustanavljanju Novotekso-« vega obrata v Vinici prijavil t in postal vodja. Potem ko je pred slabima dvema letoma obrat postal temeljna organizacija Konfekcija, je vodja še naprej ostal Mihelič. Viniški Novoteks ni samo edina temeljna organizacija v tej manj razviti obkolpski krajevni skupnosti, marveč ena redkih na obeh straneh tega toka mejne reke Kolpe. V teh krajj Kolpa nikoli ni bila meja, ki bi ločevala, marveč ena tistih številnih vezi, ki že od nekdaj tesno povezuje ljudi z obeh strani. Tukaj sta bratstvo in enotnost res meso in kri. In lo se še kako kaže tudi v viniškem Novoteksu. „Od 250 zaposlenih v naši temeljni organizaciji - večina od njih je žensk - jih tretjina prihaja vsak dan na delo z one strani Kolpe. Tukaj delajo skupaj Slovenci, Hrvati in Srbi iz občin Črnomelj, Metlika, Karlo-vac, Duga Resa in Ogulin. Zaradi te pestre nacionalne sestave pa še nikoli, prav nikoli nismo imeli nobenih težav ali neprijetnosti. Na-, sprotno, smo trden in eno-' ten delovni kolektiv, kar se r kaže na številnih področjih, “je dejal Mihelič. Tako so v lanskem letu dosegli največje uspehe, od- kar v tem kraju dela Novo-teksova tovarna, v kateri že od začetka vztrajajo pri istem programu: moške hlače in krila. ,,Ena večjih težav, s katerimi se Srečujemo, je preveč ljudi, ki bi se radi zaposlili pri nas Sedaj to, žal, ni mogoče. Če bodo dovoljevale tržne razmere, pa bi sčasoma morda lahko še povečali proizvodnjo. Kljub temu Vinica nujno potrebuje še en obrat za moške. “ Zanimivo je, da jih v viniškem Novoteksu ne boli glava zaradi drugod zelo razširjenih „bolniških“ v času večjih kmečkih del. Direktor Mihelič to pojasni takole: „Kdor je dober delavec doma, je tudi v tovarni “ Prav tako nimajo nikoli težav, če je treba zaradi obveznosti do kupcev priti na delo ob prostih dneh. Kot Viničan si Mihelič želi, da bi se njegov kraj še hitreje razvijal. „Ti ljudje to res zaslužijo: dobri so, delavni. Če bi le dobili obrat za moške, bi se jih veliko vrnilo v domači kraj, tudi iz tujine. “ Za napredek kraja si Mihelič prizadeva tudi pri svojem delu v raznih družbenopolitičnih in drugih organizacijah v okviru krajevne skupnosti in občine. Njegovo poklicno in to delo je očitno uspešno, kar ljudje znajo ceniti. Za zadnji črnomaljski občinski praznik so mu podelili najvišje občinsko priznanje, plaketo, za kar so ga predlagale družbenopolitične organizacije temeljne organizacije, ki jo že ves čas vodi A. BARTELJ Pereče semiške igre Kdo bo koga, naš vsakdanji kruh, potrošniška mrzlica in druge točke so privabile v Semič 3.000 ljudi semiŠki taksi — Taksist je moral s samokolnico prepeljati čez igrišče veselo družbo štirih fantov, namenjenih na veselico. (Foto: Derganc) Lepo nedeljsko popoldne je pripeljalo v Semič blizu 3000 ljudi, tako da je bito igrišče TVD Partizan napolnjeno do zadnjega kotička. V raznih spretnostih se je pomerilo 8 ekipi 7 iz semiške KS in ena iz Gradca. Noben od tekmujočih ni smel biti registriran športnik. Med tekmovalnimi točkami je bila tudi točka „naš vsakdanji kruh". Ta tačka je posebno za semiške gospodinje zelo aktualna, saj dostikrat zmanjka v trgovini že takoj zjutraj kruha. Pri tej točki so .kmečke gospodinje" tekmovale v spretnosti pri peki kruha. Zmagala je ekipa, ki se ji je posrečilo vreči v košaro največ hlebcev pečenega kruha. Tekmovali so tudi v Mickini Kjer še ni hodila človeška noga Udeleženci uspelega 3. dolenjskega jamarskega tabora raziskali neznane jame * S % s s * * s s % s v £ s % * 5 Kostanjeviški kljub jamarjev je bil letos organizator 3. dolenjskega jamarskega tabora, na katerem je sodelovalo vseh šest dolenjskih jamarskih klubov: Črnomelj, Ko če v je, Kostanjevica, Novo mesto, Ribnica in Straža. Tabor je bil od 26. do 28. junija pred Kostanjeviško jamo, njegov sestavni del pa je bila tudi razstava, ki je bila odprta 13. junija v Lamutovem likovnem salonu Udeležence tabora so razdelili v štiri skupine, ki so imele nalogo raziskati vsaj po eno jamo ali brezno, jo točno izmeriti in skicirati. To so bila brezna in jame, v katere doslej še ni stopila človeška noga. Prva skupina je raziskala brezno Kičar, globoko 57 m, in jamo Čestitka, globoko 15 m; druga je bila v breznu Trlica (29 m) in Miniranem breznu (13 m), tretja v 60 dolenjskih tabornikov na 8. zletu ZTS Sentjernejčani že drugič štirikratni prvaki Včeraj sc je v Ilirski Bistrici začel 8. zlet slovenskih tabornikov, ki hkrati slavijo 30-lctnieo obstoja svoje organizacije, z vrsto tekmovanj in prireditev pa bodo počastili tudi letošnje jubileje naše skupnosti. Udeležuje se ga tudi 60 tabornikov iz občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, ki so postavili na zletnem prostoru svoj področni tabor s 30 šotori in štabnim šotorom. Dolenjski taborniki se bodo udeležili tudi republiškega mnogoboja za 1981. Zanimivo je, da so medvedki in čebelice, najmlajši taborniki OSH iz Šentjerneja, na nedavnem področnem mnogoboju dolenjskih tabornikov v Trcbniem že drugič zmagali v vseh 4 kategorijah in bodo tako branili znanje dolenjskih MČ zdaj še v republiškem merilu. Tekmovala bo-tudi ekipa mlajših tabornikov iz Šmihela (OGT) in ekipa mlajših tabornikov iz Šentjerneja. V nedeljo dopoldne bo v Ilirski Bistrici osrednje slavje, na katerega vabijo dolenjski taborniki tudi starše svojih članov in predstavnike DPO iz naših občin. S. H. jami Pekel (73 m), ki pa zaradi pomanjkanja opreme ni bila raziskana v celoti. Četrta skupina je izmerila Bizjakovo jamo v neposredni bližini Kostanjeviške jame; zaradi vode so mladi jamarski pripravniki prišli le 110 m daleč. Po vrnitvi v tabor je bil na sporedu ogled diapozitivov in filmov z različnih raziskovalnih akcij v dolenjskih jamah in breznih, posebno zanimanje pa je bilo za film s prvega Dolenjskega tabora v Bilpi, ki ga je pred dvema letoma organiziral kočevski klub. Na sobotnem večeru je bil tud krst šestih novopečenih jamarjev, ki so jih za pomanjkljivo znanje nagradili „po zadnji plati", vsak krščenec pa je moral použiti tudi mrvico karbida in ga zaliti s cvičkom iz jamarske čelade. Nedelja je bila namenjena ogledu Kostanjevice in njene okolice. LETALA V PREČNI Na novomeškem letališču bo od 3. do 5. julija 18. republiško prvenstvo v motornem letenju. Blizu 30 športnih letalcev iz vseh slovenskih aeroklubov se bo pomerilo v časovni točnosti, natančnosti pristajanja in v reševanju opazovalnih nalog med letenjem. Obiskovalci prireditve bodo imeli pridložnost videti sodobna mala športna letala, med njimi piperje, cesne, robina in uspelo domače športno letalo utva 75. Pokrovitelj letalske prireditve je lesni kombinat Novoles. POHOD NA GORNJE LAZE Osrednja prireditev ob letošnjem dnevu borca bo na našem območju na Gornjih Lazah, kjer bo 4. julija ob 10. uri odkritje spominskega obeležja 1. belokranjski četi. Ob tem prazniku OK ZSMS organizira dvodnevni pohod mladincev na Gornje Laze. Na pot se bodo pohodniki odpravili jutri, 3. julija, iz Novega mesta ob 15. url Šli bodo preko Got ne vasi, Koroške vasi do Podgrada, kjer bo zvečer partizanski miting. Tabor je bil zelo dobro organiziran. V nedeljo ga je obiskal tudi najstarejši jamar Jugoslavije, 82-letni profesor Mirko Mrkolin, dober znanec slovenskih jamarjev. Pokrovitelj tabora je bila tovarna celuloze in papirja „ D juro Salaj" iz Krškega. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji uspešne prireditve, se jamarski klub iz Kostanjevice lepo zahvaljuje, še posebej novomeškim tabornikom za posojene šotore. Četrti tabor dolenjskih jamarjev bo prihodnje leto v Ribnici. POLDE MIKLIČ Pavlič se vrača Spet v formi-Pavlič v B. Bystrici tretji, Hmeljak v Indrihovem Hradcu osmi Po slabših vožnjah na domačih tekmovanjih in po hudem padcu v aprilu je na nedavnih mednarodnih dirkah v Banski Bystrici in v Indrihovem Hradcu Lojze Pavlič dokazal, da se spet vrača v vrhunsko formo. Dirka v Banski Bystrici, kjer je zasedel tretje mesto, je pomenila preobrat. Samozavestneje je startal tudi 28. junija, saj je na treningu dan poprej kljub velikim težavam zaradi zastrupitve s hrano dosegel zelo dober deseti čas. Re s je po prvem krogu izdatno vodil, na polovici dirke pa je bila njegova prednost že tako velika, da bi mu zmago lahko onemogočila le „višja sila". Žal se je zgodilo prav to in šest krogov pred ciljem je moral zaradi okvare motorja odstopiti ter prepustiti zmago Fincu Yakulli. Z drugim mestom je prijetno presenetil Kranjčan Pintar, drugi novomeški tekmovalec Robert Hmeljak pa je s ponovnim osmim mestom znova, dokazal svojo stalno kakovost. M. K. —■— VETERANI ZMAGOVALCI V Ribnici se jc končalo tekmovanje v občinski ligi v malem nogometu, v kateri je sodelovalo deset moštev. Zmagali so Veterani, drugi je bil Union, tretja Sodražica. bali, krompirčkanju, v totoki semiški taksi, potrošniška mrzlica (katera ekipa bo nagrabila več pralnega praška), vlečenju vrvi in drugih točkah. Prvo mesto je dosegla ekipa iz Stranske vasi, drugo mesto ekipa iz Kota in tretje mesto Gradec v Beli krajini. Prve tri zmagovalne ekipe so prejele pokal in diplomo, ostalih pet pa samo diplomo. Poseben pokal je dobila najstarejša ekipa - Gradac, najstarejši tekmovalec - Tone Ivanetič iz Kota pri Semiču, kmet, star 53 let, pa je tudi~dobil poseben pokal in priznanje. , ! Prireditev je popestril telovadni nastop 32 učencev 7. in 8. razreda celodnevne osnovne šole v Semiču, kateri so pod vodstvom Steva Šoštarja izvedli vse točke, v katerih so nastopati tudi v zletnih vajah v Banjaluki. Nastopajočih je bito preko 120, vsi so se zelo potrudili, toda v življenju je že tako, da nekdo pride na vrh, tlekdo pa mora biti tudi zadnji. Sicer pa je važno predvsem sodelovanje. FRANC DERGANC Tombole so na Kočevskem redke, še bolj redki pa so gotovo primeri, da bi en udeleženec tombole na samo tri tombolske listke zadel dva avtomobila. In to seje zgodilo na nedavni tomboli v Dolgi vasi pri Kočevju, ko je 22-letni vzdrževalec strojev pri GG Kočevje Vladimir Ficko (doma je iz Stare cerkve pri Kočevju) zadel kar dva avtomobila. Tisto nedeljo je bilo Kočevje skoraj opustelo. Vse je hitelo v Dolgo vas na tombolo. Tam je bilo napeto, saj je bilo izvlečenih že preko štirideset številk, pa se še nihče ni oglasil, da ima ,.polno” tablico oz. tombolski listek. Potem pa je le prišel na oder mlad fant in žirija je ugotovila, da jc na dva listka zadel kar dva avtomobila. Presenečenje je bilo ogromno. Vladimir Ficko je zadel zastavo 101 in zastavo 750. Vlado jc kupil le tri tombol-ske listke, in sicer v službi pri skladiščniku. Tokrat je prvič poizkusil srečp na tomboli, zato tudi ni preveč zapravljal za listke, vsega 210 din. Sodelavci in vsi, ki Vlada poznajo, so mu srečo iz srca privoščili. J. PRIMC Klima na vodo iz ribnika