z
wtev. £
SJU)VjčtiSKl oiU .
ViLlfU	S±a>VSun UUOuaVh V i)uJU &
FASiSIiCdU Jtiu,
b. junija ae je vrnila v .ulubijani pokruJinaka konferenca Jtiu, Ei ae je ja udoležil tudi nien predsednik general ^Ivkovič, znani jugofašistični diktator, ta konference naj bi bila začetek fašisti ne ofjftiive v oloveniji. i’oda godilo ae Je prav obratno. Katoliški antifašisti in antifašistična levica ,so v složne® nastopu izSvigali in obaetaii z gnilimi jajci »ugoslovenske Hitlerjeve in kisoliniie in zaenkrat Zavrli razmah fašizma v ulove,!!ji. lisoči antiiašiatov, ki eo vzklikali proti fašizuu, za svobodo in za slov. avtonomijo so po dolgem casu zopet pokazali, da smo Slovenci v Jugoslaviji vredni nagega ljudstva v Italiji, ki '»e leta bije telak in ?.i-lav boi proti italijanskemu faaizmu. dokazali p so a svojim odločni:, na topom tudi to, da se Slovenci zavedamo nevarnosti, ki nam preti od domačega in z njim povezanega mednarodnega fašizma. Puntaški in antifašistični o.enj, ki Se dol^o gori v srcih vseh zavednih Slovencev Je zopet planil na dan, mimo in mogoče celo proti določenia političnim skupinam.
V	tem momentu pa so dogodki ob Zivkovičevem prihodu Se posebnega pomena za slov. narod, skupna nevarnost fašizma je zopet privedla iz enotnega nastopa katoliške antifašiste in antifašistično levico. Oogodki 5. In b. Junija so pokazali, da so samo združeni katoliški antifašisti in antifašistična levica sila, ki je ne morejo streti niti fašistični batinaši, niti policijski teror, kajti tl dve skupini kore-ninlta v slovenskem kmetu in slovenskem proleterijata - temeljni sili slovenskega naroda. V težkih preizkušnjah, ki čakajo slov, narod v boju proti fašističnim osvajačea Hitlerju in Mussoliniju, in proti domačim fašistom Živkov i<5u, <ojotiču in Hodjeri, bomo ulovenol ali združeni zmagali ali neenotni in nahujskani drugi proti drugim propadli.
Pristaši "Slovenskega ljudskega gibanja v Ljubljani med katere se prišteva tudi antifašistična levica na univerzi, so izdali za 5.Junij letak, v katerem se pozivajo tudi S.uj in slovenski del	na skupno t kcijo proti Živkovliu. ia
skupna akcija je bila na terenu tudi izvedena in so&o tel skupnosti ae imamo zahvaliti za sijajno zmago nad fašističnimi izzlvttčl.
Zato 3e tem boli čudimo .ljudem okrog, "olovenaca” la peščici katoliških akademikov /Zebot ia r./» ki ao že tu* skupnih demonatracijah in sinati naslednje dni začeli napa* dati antifašistično Ieyic<u-Jp blatili z neresničnimi podli*
I S	tej
\%.	.<<v'
”2-
kanji in denunoirati kot komunistično, "aloveneo" v svojem uvodniku dne 5.Junija lp7 odklanja so.ieiovanje a slov.ljudskim gibanjem /and/ iz 4 glavnin r- zlogov.
*rvič pravi, :ia je "komunizem naš načelni in trajni nasprotnik", s katerim je vsako sodelovanje nemogoče, ša ta razlog ponovno odgovarjamo, da ouu ai isto kot - komunizem, ljudje okrog ‘Slovenca" prav dobro vedo da večina antifašistične levice ni komunistična, v njej sodelujejo tudi socialistični in vsi zavedni dlovenci in aessokrati, ki iz različnih vzrokov niso v katoliških vrstah. Dalje na® rimari najožjega sodelovanja strokovnih in političnih, katoliških organizacij v »emčiji z organizacijami levice v skupni demokratični fronti dokazujejo, ia je to sodelovanja v boju proti fašizmu potrebno in obema skupinama koristno.
Drugič, klasičen primer je katoliška stranka haskov, ki sodelujejo v koncentracijski nsrodai vladi z vsemi demokratičnimi silami svojega naroda in katera zastopa narod Baskov v osrednji španski vladi ljudske fronte, in ali ai vrli katoliški narod haskov, ki se je s svojo herojsko borbo za narodno svooodo prbslavil, pred vsem svetom, vzgled in kažipot borbe slovenskega naroda?
Drugi razlog nesodelovanja oanosno slov. dele JKi z clu je po "Slovencu" saloštevilnoat pristašev 110. ioda prav zadnje demonstracije so pokazale, da ae hlovenoc" moti ce misli, da je njegov tabor edini predstavnik slov.naroda. Najbolj zaveden in najbolj borben del.slov.naroda, delavstva in delovnih kmetov se je te dni boril proti fašizmu v vrstah antifašistične levice.
tretji razdor, radi katerega "oloveneo odklanja koncentracijo slov. antifašističnih sil je v tem, da je Jšu Se pokopana", da "dhii ni več nevarna" in slično, io govorjenje je brezsmiselno in škodljivi. Prav velika zavest nevarnosti, ki jo predstavljajo fašistične klike z generali in zvezami z mednarodnim fašizmom je pognala katoliške mase 5.junija ua cesto.
Zadnji razlog je "sorodnost",£>.uG in Jšo" v protiverski gonji, to Je neutemeljeno, kaj te pristaši hbii spoštujejo ljudsko religioznost. Vse govorice ulovenca’ in btrular-jev" o muloštevilnostl antifaš. hevice. vse denunciacije in podtikanja so slov.narodu škodljiva, slabijo njegov boj in pomagajo fašizmu.
*drave antifaš.sile v katol.taboru bodo gotovo v kratke.; Času pristopile k sodelovanju vseh antifašistov v borbah, ki bas še čakajo. Generalski fašistični udar je še vedno stalna grožnja nad slov.narodom.
Baša država mor? postati garant naše varnosti in narodnega razvoja, hoj proti tujemu in domačemu fašizmu je treba nadaljevati do končne zmage.
Ha j živi borba proti faiztaul
«a j živi slovenska antifašistična skupnost!
fašizem ogroža obstoj slov. naroda in univerze!
Živimo v času, ko mednarodni fašizem atega roke po balkanu. Zavezniki in agenti Berlina, naši narobni odpadniki in izdajalo! se zbirajo v "Nacionalno fronto'1 /iiivkovlč, Kramer, Ljotič, iiodžera/. vb podpori Hitlerja hočejo vzpostaviti najnujšo iaš-diktaturo in v krvi pomandrati vse demokratične in antifaš-sile. lakaji ^ato, ker ditler v svojin pripravah vojnega klanja rabi podpore agrarnih dežel, ker se nemškim velekapitalistom hoče našega oogastva. Program je: ipriiaeniti Slovenijo in Jugoslavijo v kolonijo nemškega imperializma in velesrbske gospode. ir’ot do cilja: poteptati svobodo, kulturo našo univerzo - nad odpor.
Mo pomaga fašizmu pri aas? Pole^ jugofašistov v prvi vrsti frankovski fašisti na tirvaškem, ter peščica klerikalnih fasistov kakor tudi vai, ki kakorkoli preprečujejo borbo proti fašizmu in njegovim pomagačem.
Današnja to&ša vlala se vse uoij zapleta s pogodbami in koncesijami v mreže fašistov, ki jo vprašajo v fašističen vez - v nesrečo vseh narodov Jugoslavije. L »kaj to? ladalje-vanje hegemoniatične in centralistične politike sili vlado, da išče podpore pri jugofašistih /oz. jim pušča svobodo/ in fašističnih državah. Vodstvo JaZ in klerofašistični del slovenskega vodstva J&2 dopušča Hitlerjevim in Mussolinijevim agentom svobodo organiziranja, aočim je demokratskim elementom krati.
it« eni strani je torej peščica narodnih izdajalcev in tujih agentov, na drugi pa vai narodi Jugoslavije, ki nočejo centralizma in fašizma, .ki pa hočeto svobodno zvezo svobodnih narodov Ju6o:lavije /federacijo/ ki zahtevajo v borbi za narodni obsisnek in svetovni mir črrsto naslonite? na demokratske države.
V času, ko gre za biti ali ne biti našega naroda, ne more slovenski študent atati ob strani. Uni študent, ki se je vedno boril v prvih vrstah za narodove pravice. Skrajni čas je, da spoznamo, da je končna zmaga osnovnih pravic slovenskega naroda, kakor tudi univerze in študentov odvisna od poraza fašizma drugod in pri nas.
V tem pololaju je pogoj za aonego popolne univerze njene avtonomije, svoboda in socialnih pravic - enotnost
in borbenost tako vsega slov.naroda, kakor tudi vse slov. demokr takih študentov v borbi proti fašizmu na univerzi in izven nje ter povezanost z ostalimi demokr.študenti v Jugoslaviji.
Ljotidevo "adinstvo" in Kramerjev “Jadran” - društvi jugofasistov na univerzi - sta stopila ponovno v akcijsko skupnost, ti jih enoten nastop, ki se je po 5.maju razbil, je znova tuk.
AntifaSiutiČni študentje pa so razcepljeni v korist fuši^ma, v škodo slov. univerze In n roda.
toda ntlj se ne redujejo narodni izdajalci? V tem težkem čaau, bo tudi svobodoljubna in zavedna »lov.mladina sprs&ledala. Proti skupnim smrtnim sovražnikom alov.naroda bo znala, ne ^le:e na svetovno nazorske razlike, korakati in udariti skupno!
V	enotnosti je z&aga, v razcepljenosti poraz!
Omenimo naj dva žalostna d- turna preteklih let, ki pomenita svarilo in opomin!
rinoten nastop vseh slovenskih študentov proti	iieo-
tirudu	za	svoje zahteve je r tzbil 1. jtigofašitstični	Jadran
lj3o,	pa	klerofašistični stražarski	,‘iruhrerji,,e
Fašizem nas je razdvajal,	neenotni smo doživljali
poraze, Drugo nas je razdvajal, neenotni smo doživljali poraze, vrago smo plačali te izkušnje, £ato: za enotnost v borbo proti fašizmu za realizacijo naših zahtev!
Hočejo svoboao, mir, na redek, kulturo in popolno univerzo, zatp se pdridružujemo zahtevi po razpustu rašistič-n ih organizacij ^.bor Jao, le^el tišjih agentov in narodnih izdajalcev.
d-uuV^uKl SZSOEiTJi « d^Krilku iiivS V&SX£!
V	borbi proti 6.januarskemu režimu je bila mladina na univerzah prva, ki je oaločno postavila zahteve po demokraciji, narodni enakopravnosti in proti fašizmu.
luui elov,akademska mladina se je v strnjenih vrstah borila za svoje pravice, proti diktaturi in njenim pomagačem - izdajalcem študentovskih interesov in skupnosti - ju-aosl.fašiatom na univerzi, skupen nastop vseh katdliških demokratskih in marksističnih slov.študentov je pomenil konec fadistov. Ub volitvah v reprezentanco niso mo^li niti postaviti svoje listine, Mč ni pomagal teror režima in nje-
fovih eksponentov na univerzi, Aretacije in zapori so samo vi&nili borbeni duh, naša enotnost je ostala nezlomljiva vse dotlej, dokler niso fašistični agentje in pomagači s klevetami razbili naših vrst. lokrat smo se razkropili spet na posamezne skupine, ki so se bratomorno borile med sabo, fašisti na univerzi, so se ojačili, Režii# je kratil naše pravice /razpust reprezentance/. Po dveh let|h pa je širok ljudski val S,maja zrušil fašistični ražii. Prišla je blojadin ovič-KoroSe-cova vlada, iudi na univerzi se je to poznalo. Fašisti so utihnili, ioda slovenski študentje, ki so tudi pomagali vreči fašistični režim, niso bili dovolj enotni, da bi dokončali to delo na univerzi, nego so se - še bolj razbili na ^rupe
in grupice, katerih medsebojna borba se le ostrila, io je šlo ti$ko d leč, de so se posamezne demokrat alte grupe vezale a fašisti samo, da bi zmagale nad -rugimi. ud~teh najbolj žalostnih pojavov so imeli korist le lašititi, to kažejo Številke volitev v tikadvzasko akcijo, fašisti so se ojunačili. Danes či-tamo v libši misli: "Univ.avtoaomija je v bistvu reakcionarna ustanova11 "priznamo ogromni pomen in misijo fašizma", slovenski del jugoslovsnakega naroda”, itd. njihov« dela odgovarjajo besedam /pretep srednješolcev, Pirkmajerjeve preda-csnje/. Demagoško se danes prloružujemo zahtevi po celotni univerzi, akadea. svoboščinah, tisti ki so se 6 let borili
6 roti. toda glej, v senatu napade istočasno njihov ideolog .Popovič vlado, češ da pusti preveč svobode na univerzah.
napačno bi bilo ouenjavuti delo fašistov na univerzi brez zveze z akcijo JhS in «bora. vsa javnost vidi in tudi Slovenec je pisal o tem, da pripravljajo fašisti drž.udar.
io	se tudi v fašističnem tisku /abor/„opazi. Pa tudi aelo tienleina v Cah, Cankova v hol^ariji. Železne garde v humuniji Hitlerjevcev v Madžarski, Metakssa v Grčiji kaže kako fašizem pripravlja in izvaja državne udare. Centrala, ki vodi in financira ta ibanja je uerlln. £dino s tem v zvezi lahko razumemo akcijo fasiatov drugod in tudi pri nas. Io je pot odkrite provokacije /neredi, beograjske univerze naj ae zapre pot nasilja in umorov /Marinovič, alubičič. Dolinar/ na univer» zah ki naj pomaga pripraviti udar. Sareeli Jugo lavije zahtevajo da se onemogoči delo teh narodnih izdajalcev. Čeprav to zahteva tudi akademika mladina - jim režim dovoljuje, da vrše nasilje, provocirajo in teptajo narodne pravice.
tudi slovenski študentje uvidevamo odkot nam preti nevarnost, kje# so pravi sovražniki univerze in našega n roda. Čimbolj rase v nas ta zavest, tembolj čutimo potrebo strnitve v široko antifaš.fronto katoliške demokratske in marksistične akademske mladine, ki ji je v vsej ideal kulturna, gospodarska in politična enakopravnost slov.naroda, demokracija in socialna pravičnost, ue tako združeni in enotni borno premagali fašizem, ki pomeni suženjstvo, bedo in vojno. Fašisti in njihovi nas ne morejo več slepiti, ds je fašizem edini ščit pred komunizmom. Primer Nemčije nas uči preveč jasno. % m ae pod tem geslom zatira vsake svoboda /tudi veroizpoved/, se pobija katoliška, demokratska In marksistična mladina, delavci, kmetje in intelektualci.
ha to je danes naša naloga in sveta dolžnost: ponovno se strniti v eno nepremagljivo falango, ki bo branila vsako ped naših pravic in svoboščin in Ki se bo borila za naše zahteve skupno proti skupnemu sovražniku, tako kot ee je borila skupno proti "orjunl' in o.januar.režime.
Katoliški študentje ao postavili zahtevo po popolni uverai do 1. 1^4o. /si se bomo za njo borili. V našem listu smo objavili osnutek celotnega programa slov.akadea. mladine. Potrebno je. d;< ga predlakutiraao, apopolnimo in skupno realiziramo. Jasno pa je, ohranili bomo naše pravice in izvršili ta program le strnjeni v boju proti fašiutoa, največjim sovražnikom slov.univerze.
Ud bor akadem.akcije in Geastrokovni odbor se storita aktivizirati. iaaše zahteve ao letos ostale nerealizirane, Ministri nam niso dali kar smo. »kupno in upravičeno zahtevali, *ato moralo poiskati nov način postavljanja zahtev, razviti najširšo propagando v slov,javnosti zb te zahteve.
<hkiV	k)u uVvJiii kit MU& Iti Aiil'rt A !
Domači in tuji fašizmi groze zatreti in uničiti nau narod, idina pomoč je čvrsta zdrulitev vseh Slovencev v boju m naše narodno obrambne interese, slovensko univurza in slovenski študentje morajo spričo Evojiii svetlih tradicij postati eno nalmočnajala opor pri tem boju. «*i levičarji smo se tega zavedli, zavedli s&o se, da ne medsebojna borbe ampak le sodelovanje vs^h slovenskih antifašističnih študentov more roditi uspeh, rred nas se m torej postavila naloga % vsemi silami pomagati in pospešiti rast In okrepitev enotne borbene slovenske študentovske skupnosti.
^atere napake amo si levičarji delali, da daues take skupnosti ae ni? Fredvsm je bila in je še v naših naj-08jih vrstah neenotnost in globok razcep.
Principijelne razlike glede politične linije in njene Izvedbe, poleg tega pa močna osebna, popolnoma nese* čelna nasprotstva so, ki še danes ovirajo nese delo,
Nekateri naši tovariši so z revolucionarnimi frazami opravičevali svojo aktivnost, njihova kritika, ki je bila v nekaterih ozirih umestna, se je s časom izrodila v tak oseben odpor napram drugim, ca je to vodilo eelo do oviranja konstruktivnega dela, ki so ga zadeli drugi /nam dl izključevanja/, tvojih kritičnih pripomb sami niso skušali uresničiti. Nekateri pa so videli svojo glavno nalogo v stu-dlranju problemov slovenskega ‘življenja, lak študij je seveda potreben, toda prt zanemarjanju poarobne^a dela in afccij ne more iaeti uspeha. Urugi pa so eicer bili aktivni in so poskušali biti zvesti svojim osnovnim načelom, toda njihovo gibanje v lastnem ozkem krogu, nezmožnost pritegnitve dru-
S ih študentov k aktivnemu delu, deloma pa preobremenjenost, im je oviral vsak večji uspeh, ao Jih je celo vodilo do te* ga, da so podlegli akupinarstvu in osebnim borbam.
&na najhujših napak vse levice pa .e bila /enih manj, drugih bolj/ aa svoje borbe za alov.univerzo in študentovske pravice ni povezala z najostrejšo borbo proti fašizmu, nego se je žal celo ugodilo, da so se dajale včasih zamaskiranemu fašizmu koncesije, hkrati pa je kazala levica, nevero v slovensko in protifašistično usmerjenost katoliških študentov, ki res da jpo zaslugi trenutnega voložaja niso ostali v vratah te borbe, ker jim je to preprečevalo na najrazličnejše načine vodstvo, ki je ponujalo celo sodelovanje fašlatom /obisk £ebota v "Jadranu" letošnje pisanje "Straže" /, ki pa so nedvomno v ogromni večini odločno in iskreno ielovensko in protifašistično orijentirani. Levica je popolno&a napačno in
7-
ne oojektivno čas to sodila in obsodila katoliške akademike po nekaterih v ospredje Izrinjenih posameznikih, katerih dala ni bilo in ni mogoče	cfiabravati in	ni	odobravala	tudi
večina kalol. študentov, česar pa le ta	ai	hotela, deloma ni
mogla in ni upala javno povedati.
udkod te napake levice? &er je podcenjevala nevarnost fašizma po 5.maju in je smatrala nepravilno kot .lavno nevarnost za ulovence centralično in hegemonistično JIU, ki naj bi predstavljala fašistične Jho v novi obleki,
umazano klerofaaistično vodstvo ja napadalo ne saao koiauniste, temveč vse levičarje in vs.kogar, ki se ni z njim strinjal - kot najhujšega izdajalca, plaoanca Moskve itd. »uvedene koncesije	fašizmu, nevera	ao	katoliških	studtnr
tov, začasna neudeležba	katol.študentov	v borbi in do	večini
skrajno neobjektivno in nestrpno napadanje, levice h strani vodstva stražarjev ter nekatero pavšalne obtožbe s strani levice so nezaupneje aed levico in kat.akademiki poglabljali in ustvarili Škodljivo razcepljenost in neenotnost slov.študentov.
itajhujSa obsodoe pa »o vredni tisti "ievičarji**, ki enotnost v borbi roti fašizmu rt,zbijajo, ki sejejo nezaupanje do kat.akademikov, Kajti njihovo delo je enakovradno fašističnemu.
Posledice te izkrivljene politične linije vseh levičarjev in njihove neenotnosti nizki ideološki in politični nivo ter celo nestrpnost in intriganstva, ki iz tega izvirajo so pogosti neuspehi in delna demoralizaci^a naših vrst.
Vsi levičarji se moramo Se enkrat zavedati, da naša neenotnost koristi samo sovražnikom s.ovenske univerze in študentov, Zato je treba premagati oaebna nasprotatva, nezaupanje. razčistiti ostanke principigelnlh razlik. Začrtati jasno politično linijo, pristopati k skupnemu konstruktivaeju delu za interese vseh študentov ter dvigniti naš Ideološki nivo. iiemo ta pot vodi k razvoju širokega slov.protifašističnega stud. gibanja.
Strinjam se s programom objavljenim v l.štev. "slovenskega študenta", ki Je program v sto h aiov.amdentov. ioda zavedati se moramo enega: ne samo razgovori, temveč predvsem delo in borba bodo okrepili in strnili naše vrste, ter nas pripeljali do realizacije objavljenega prograaa.
Vsi slov. protifašistični študentje so se borili skupno proti "Urjuni v letih - 25, borili so se skupno proti Slvkovičevem nasilju, tianes nas zopet kliče skupna nevarnost skupno v boj.
anotnl ln strnjeni bomo fašizem nedvomno premagali razceljeni bomo, uničeni in pomendrani brez izjeme vsi.
levičar.
&a juridičaem občnem zboru je bila na iznačilnejšlh in najkarakterlstičnejšlh zadev razčiščenje konflikta pri predavanju ar. Pirkmajerja in nJehovih posledic.
Pritožbo proti postavitvi pred univerzitetno in društveno razsodišče ae tistih, ki so pretep začeli, temveč tistih zavednih slov.študentov, ki ao proti fašistu Pirkmajerju demonstrirali, le občai zbor odbil. Udbor oelo ni hotel citati utemeljitve pritožbe, io se je mo6lo zgoditi sa&o zar.dD neenotnosti vueh slov,protifašističnih študentov.
».el« nesramen predlo^ fadlatov, da naj ae dr, Pirkmajerju pošlje iz občnem zbora posebna zahvala za njegovo predavanje in opravičilo zaradi neprijetnega sprejema. je odprl oči vsem slov.študentom. Fašisti so povauill dr. Pirkmajerja Iz
folitičnlh razlogov na univerzo, da so ae dobro zavedali kak-no razpoloženje .sed študenti, pa kale tudi od njih organiziran pretep. ieaaj pa hočejo s to zahvalo zabrisati odpor proti fašistu Pirkmajerju in ga rehabilitirati. ZdriSeni teto-liaki in levičarski študentje so odbili to provokacijo in pokazali kako se zmaguje nad fašisti.
suDisči & mvrminm smunm puoauja ....
7.junija ae je vrnila na rektoratu razprava zoper dvanajst akademikov. Ubtošeni ao bili,da so povzročili nemire ob priliki pradavanje dr, Pirkmajerja.
hiti pred zloglasnim sodiščem za zaščito države se ne dogaja, da doblfi obtožnico bree zaslišanja, takrat ko se ,
$e vrsi končna razprava /proti razsodbi ni nobenega priziva I/, da vsa obtožnica bazira na ovadbi določene skupine.
Oejstvo, da so bili klicani na razsodišče kot obtoženci dosledno samo akademiki iz ene skupine, in to celo tisti, «ki so protestirali proti Izzivanju na slov,univerai, in da so bili Dostavljeni kot oriče dosledno akademiki Iz druge skupine in to prav tisti, ki so izzivali in začeli fizičao obračunavanje In ki so pripeljali s sfcboj poklicnega boksarja, jemlje razsodišču našega najvišjega kulturnega zavoda vsako legitimacijo, da se postavlja m razsodnika.
Mm kakšno stališče se le postavilo razsodišče? Ako pride na slov.univerzo predavat škodljivec to tebe slov,študenta, ki se boriti za enakopr vnost slov,univerze, za biblioteko In novo univerzno poslopje, nič ne brigal io tudi ni važno. il si povzročil pretep in si kriv. Sicer se pretepata vedno dva in sta oba enako kriva«i morda tisti, ki začne nekoliko bolj toda tl nimaš pravice na slov.univerzi nastopiti proti
njenim ikodliivoem in je popolnoma pn«v, 5« te zato banda organiziranih boksarjev napada!
K-oliko časa bomo ae prenašali'?
UVti JiJiSiiiiiSiAit Xv.» Mti J jil	U ^Kiii Uh V i-J
akademska zveza je 2>t»aia priredila na univerzi
frosl&vo obletnice aaiske deklaracije, kar je samo pozdraviti, lamo m mogli tazuaeii, Če&u ao pripravili proslavo v največji tajnosti, da večina tovarišev Izven katoliških vrst za to sploh ni vedela. Prav tako se ne moremo strinjati s tem, da niso pri proslavi sodelovali vsi slov.študentje. Ukrog aajske deklaracije se js zbralo vse slovensko ljudstvo, Brez ozira na politično prepričanje, zato tudi proslave ne oi smela vzeti v zakup samo ena skupina.
Ker pa smo vosebno pogrešali ob proslavi deklaracije, je kritičen pogled na deklaracijo in na^o politiko v tiste® Času, objektivno in pravično presojanje vseh dogodkov in vzrokov, *i so dovedlo do deklaracije in priznanje naše politične nezrelosti v dobi pred zedinjenjem.
±dejo slov. samostojnosti v okvirju jugoslovanske skurnosti je prvi jasno postavil Ivan Cankar /govor 12. aprila 1913 v Mestnea. domu/, ve mislijo ti 4 narodi, da so sl sorodni in da bi najbolje in najlažje živeli, če bi bili združeni, naj se zgodi po njih zelji, naj si v božjem imenu zgrade zvezno republiko,jugoslovansko. Puhtimo Avslrljo v njenem lastnem dreku”. Ce do zdruienja pride, tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se zaružijo enakopravni in enakovredni narodi, naš stari naroda! program je zedinjena Slovenija itd.
Slovenski politiki niso mislili tako daleč. Ubstoj slovenskega naroda jim je bil neločljivo zvezan z obstojem avatroogerske. spomladi lil/ so antantne države Še skoro obupale naa razbitjem avatrorogerske in fcemčije, Pričela so se pohajanja med zastopniki Cehov, Poljakov in arbov, ter zastopniki antante, kjer je antanta ponudila Slovanom samostojne države, z namenom, da s tea fuzbije Avstro-ogrsko. toi proti-potezo je Avstrija ponudila vehom, roljakoa In Jugoslovanom v oEvirju lastne države samouprave. V glavnem je obstojalo dvoje reditev jugoslovanskega vprašanja: velesrbska reaitev, ki le zahtevala združenje Slovencev, Hrvatov in sr&ov pod Karadjorjevlču, in ki jo je pripravljal jugoslovanski odbor v Londonu in trialistična zasnova v uarajevu umorjenega * ranča Ferdinanda, ki naj bi dala jušnia Slovanom lastno dršav-nost v okvirju monarhije. Deklaracija pomeni spričo uspedne propagande Jugoslovanskega odbora aa razvitje avatroogerske aadnji poskus preprečiti zdrižitev avtoogrskih jušnih Slovanov s Srbijo, izven monarhije. Drugo je seveda vprašanje
-Id -
kaj 80 z deklarboiio mislilo slov.£$litiki. Kolikor nam je danes mogoče presojati, je vladala tu velika neenotnost, »>ušter~ s16 jo jd smatral sa maksimalni program, Krek in Koroško pa sta videča v njej minimalne slov.zanteve, ki ne izključujejo eventualne priključitve ilovencev urbiji, če avstroogerska monarhija razpada. žerjav in krog okoli nje^a je gledal v deklaraciji prvi korak k »družitvi a Srbijo*
Slovenski narod se je v mogočnem ljudske® vihanju združil okoli deklaracije. V deklaracijskem gibanju Je postavil avoje zahteve po imostojnostin po svoboda! miru in kruhu.
To je bila borba zatiranega naroda proti a^Biroogerskemu nasilju za demokracijo in boljšo bodooaost. ioda politično nezrel kot je bil s svojimi voditelji je zapadel jugoslovanskemu navdušenju, V ustavnih borbah 1. 1^21 Je začel spoznavati svojo zmoto.
Danes se naša polpretekla zgodovina dosledno potvarja mesto strogo pravične sodbe nase polpretekle dobe, moramo poslušati in čitati vsepovsod bejke, ker tako zahtevajo trenutni steunkarski interesi. “Jutro” izrablja slovansko politično nezrelost ob deklaraciji in enači Jugoslovansko navdušenje takrat z jagofašiatičnim "jugoslovenstvofc”, ki ao ga nrl nas uvajali in diktirali fašistični režimi. Slovenec ustvarja kult deklaracije in osebnosti, ki so jo iznesle ne prizna pa nesreloati uio In njenih voditeljev, ki so v svojih govorih in revolucijah lile leta in dalje dosledno govorili o "jugoslovanskem narodu, jezikovno enotnem, dasi vsled zgodotlnakih vplivov razkos<nea.
Politične napake storjene takrat so se maščevale. Borba slovenskega naroda za svobodo in enakopr vnost se bije dalje. Bolj kot kdaj aam mora biti danes važno, da napake nase preteklosti priznaso in iz te^a izvajamo zaključke, ki naj vodijo naše politično delo v bodočnosti.
lvtmi£wk ,,ino*uMUAH mam* ia amimmn uotiua.
tiea je sicer, da n»ee univerze niso direktno podrejene policiji in tudi stražniki Se ne stoje pred predavalnicami kot v Mističnih državah, leda o avtonomiji univerz ni mogoče govoriti. Danes trdita obratno samo; proti avtonomiji naperjeni zakon o univerzah in 'straža v viharju’ /15.iv./.
V	čem obstoja avtonomija? V tem, da posamezne univerzitetne oblasti predpisujejo v okvirju določenega za-kona same za svoje območje najrazličnejše uredbe in pravilniki. 8a na »ih univerzah tega ni. ministrstvo predpisuje saaso po vrsti vse uredbe in celo pravilnike, u avtonomiji univerz torej ni covora. vse življenje aa univerzah teče po diktatu belgrajakega prosvetnega ministra.
Živkovičev a kon o univerzah /ipo/ je protiavtono-mlstičen zato, ker določa, da predpiae občo univ. uredbo minister itd.
Zakaj zahtevajo avtonomijo univerz? Ah to da našo univerzo obvaruje$o srbiziranja in najvišji slovtinski kulturni in znanstveni aavod odtegnemo političnemu pritisku vsakokratnega belgr.režima. Da zagotovimo svoboden iw.voi alov. univerze In kulture, ds preprečimo usulnjevanje znanosti vladajoči politiki.
Fašistično orijentirani akademiki pu na medstrok, odboru ne morejo /ali nočejo / razumeti, da je mogoče ^ivet® tudi brez ministrske kontrole in nadoblasti. Uredbe naj predpisuje |inister v “sporazumu” s študenti, pr vijo. In saj
Mi pa zahtevamo, da se izdala nov zakon o univerzah sporazuieno s študenti in profesorji, ki bo zagotovil demokracijo, avtonomijo in enakopravnost univerze, svoboden razsoj znanosti in narodnih kultur, socialno zaščito študentov in svoboda študija.
Proč s 6.januarskimi uredbami! ža reprezentanco!
iša 3.obletnico velesrbske centralistične Vidovdanske ustave so nam vsilili nov zakon, usnova za socialno ln nacionalno zatiranje na univerzah je bila dana. Univerze morajo graditi "jugoslovansko narodno kulturo”. “Avtonomija je diktiranje uredb. Enakopravnoat se razume tako, da imamo mi 4 fakultete, nepopolno medicino in beraške dotacije,
Svoboda študija in socialnost - je onemogočenje študija siromašnim, visoke takse in izključevanje od univ.študija absolventov srednje tehnUole, učiteljišč itd.
*ato je prišla obča univerzitetna uredba /dec.
1^31 Z ki nam je prinesla pogažente deaokrhclie in avtonomije uredba o združevanju slušateljev /april ii34 / pomeni konec vsakršne svobode na universi, razbitje stud. organizacij.
Borba zu novo reprezentanco je tesno povezana z borbo proti o.januarskim uredbam, to nam jasno kaže lanska izkušnja.
Medstrokovni odbor, ki se bavi z vprašanjem uredb in reprezentanca mora povesti najširšo propagand«® » letaki, članki, predavanji, revolucijami proti nedemokratskim beso-cialniai in velesrbskim ursdbam sporazumno z beograjskimi in zagrebškimi študenti, kakor tudi ob podpori slovenske javnoeti.
Aavsl Živkovlčevega nasilja na univerzo je podrl spomladi 1^35 našo reprezentanco Zavezo slušateljev/ mi hočemo zdaj i*ovo reprezeatanco!
Zahtevajmo svobodo zborovanj, govora, akademskega tiska in organizacij!
zahtevamo neposredno spr^asabo obče uredbe in odpravo uredbe o združevanju!
£ aorti Ji na univerzi ia laven nje«
Kot izven unoverze delajo Ljotidevoi tudi na univerzi /adinstvo/.
LjotiJ je izatopil iz Živkovideve diktature ker mu	je	bila 5e premalo fašistična	in velesrbska.
fla univerzi so	njegovi	izstopili iz J^srskega
Jadrana'1, ki je bil 6 let nosilec naj besedne j&ega velesrbskega in fašističnega nasilja - radi njegove "rodoljubarske" i»iberarno~kapitaiistiiine demokracije!”
Pravijo, da niso godružnioa nikogar, fci smo jih pa videli v opremi pretepačev /rediteljev/ na -ujotideves shodu v Ljubljani v Unionu, Borili so se za “pravo demokracijo s tem, da niso nikomur pustili odpreti ust in da so do krvi	pretepli 60 letnega	starca,	ki se je to upal,
Njihov program	je tudi	precej očitno v sorodu s
Hitlerjevim in njihova demagogija in taktika tudi, Unl so za svobodo. £a svobodo terorja peščice nad maso, kakor Hitler,
So proti zapostavljanju Slovencev, ijihov član Uršič
S a pravi, da ni mogoče govoriti o zapostavljanju, če imamo va slovenska ministra. Žaradi teea tudi ščitijo Pirkmajerja! Zato je* njihov zastopnik na sedanji ^Ivkovičev! konferenci izjavil, da oni sicer niso Jflo, da pa bodo proti klerikalni bandi šli skupaj.
Dobro vemo, da niste Jite! Pod klerikalno bando proti kateri boste ali skupaj je pa mišljen slovenski narod kajne?
DmjuGU* ln *k*u juounšisiuv.
Akademske svoboščine popolna univerza, stanovska solidarnost, to so današnja gesla J&iarjev na univerzi. listih fašistov, ki 80 tvorili 6 let edino izdajalsko oporo 21v-kovičevi in Jevtičev! diktaturi in nasilju na slov.univerzi, listih narodnih odpadnikov, ki so govorili, da je ena univerza v državi dovolj, da je slovenščina dialekt, Slovenci m pleme, fistih stavko&azpv in denuneijantov, ki so razbijali stavke v zvezi s policijo, ki so napadali z boksarji, gimijevka-mi in revolverji / 1^33 7 in ki so imeli za voditelje policijske agente.
Po 1. 1955 so ae zamaskirali, fladeli so si nalogo razcepiti previdno slov.študente s pomočjo lašnjive antikle-
- JU -
rikalne ^onje in najrazličnejšega hujakunja. Spretno eo tudi izrabili nerazpoloSenje nastalo lis nsizboljšanega stanja slov,univerza in študentov pod novo vlado, tfenea kažejo ^nova svoj pravi obraz. Solidarnost je vabljenje Pirkmajerja in fizično »upadanje. Popolna univerza uinnitev medicine v Ljubljani /kaša mlael./ Akademske svoboščine so pretepanje srednješolcev in vodenje poklicnih boksarjev na univerzo itd. Itd.
idino naaa unoverza doživlja sramoto, da iaia 1/4 fašistov. zavedajoč se dolžnosti svojega naroda in univerze jo bojo slov.študent le oprali z enotno borbo proti fašistom. tifi srbski in hrvatskl univerzi so jugofaSistl razkrinkati, isjihove vrste tvori peščica propalie, plačanih morilcev /zavratni umor stua.borsa Marinovica. 3 takimi vzdržuje '‘privatne stike" jugofašist.Orožen, kar Je tiriznal lani na juridičnem občnem zboru.
'laka je doslednost in poštenost naših fašistov.
Fašisti nad srednješolce!
Ob priliki znanega telovadnega nastopa srednješolcev so naši fbjiati iz Jadrana in idinstva pokazali spet svojo pravo barvo. Izzivalno so začeli peti velesrbske pesmi. Skušali so formirati sprevod, na čelu s kolesarji /leteči udarni oddelki/ s simbolom zatiranja Slovencev -jugoslovanske zastavo. Ker se jim je priključilo le malenkostno Število srednješolcev in ker je m* njihove vzklike Veliki Jugoslaviji, kralju in vojski odgovorilo občinstvo s smehom in z vzkliki Sloveniji - se je polastil fašistov gnev in so napadli s palicami slovenske katoliške in levičarske srednješolce. Demonstracija fašistom ni uspela - sprevod se je klavrno končal.
slovenska mladina se mora zavedati da so temni fašistični elementi na delu in da je treba zopet tesneje strniti vse slovenske vrste v borbi proti njim.
SktfEiiiifo SIUDiMU 1* FiCuiiuUaj4; ZktJMk Uti BSU&AO!
ležo nesvobode in zapostavljanja čuti prav tako kot študent na slovenski univerzi tudi profesor, iiedne dotacije, pomanjkljive knjižnice, pomanjkanja laboratorijev nesvoooda znanosti in politični pritisk na njo, mete ialna odvisnost od Belgrada. borne pl&ee - to so vzroki upr videnega nezadovoljstva* V takih razmerah se slov. znanstvenik ne more razviti, tek življenja na univerzah le po odpravi avtonomije odvisen od vsaKokr^tne^a polit.rell&a.
Sovražnik aLov.študenta in profesorja je hkrati sovražnik slov.univerza - Belgrad. £alo mora biti borba v
vseh zatiranih skupna, ->tara pn.ksa Btilgr&da je: delt In ▼lajaj, ii rod kujsfca proti n&rodu. Slovence proti Hrvatom, kmeta proti delavcu, študenta proti profesorje® itd. Caa je da spoznamo. da je rešitev le v skupni borbi vseh pošlenih demokratskih sil proti tielgrndu in njegovim agentom.
slovenski študenti in profesor morata karakati skupno v borbi za svobodo in enakopr vnost n-uje univerze!
Postopanje rektorata, ki ni hotel dovoliti ob priliki medicinske akoije zborovanjat nego satso sestanek s prepovedjo debate in sklepanja je aaleo od demokracije...
Xoo. to ni osumljen pri&er. i«ani ]e bilo prepovedano govoriti in sklepati o štrajku, Gospod rektor se je tudi odlikoval s prelamljanjem obljub in posluSev*njem čudnih sredstev odpiranje univerze stavkokazom lani/, s klicanjem borbenih slov.Študentov pred razaoui&le. Njegova neaktivnost pri delu za univerzitetno knjižnico in kemični institut itd. je snana stvar, ajelova sokriv ia na razpusta "mladega Triglava” kjer se je upiral na neutemeljene policijske (17 ovadbe je očitna, fcje^ova bedna odvisnost od vladajoče politične stranke se Je pokazala tudi lani, ko je vlekel študente za nos pri osnavljanju reprezentančne organizacije, kjer je zavlačeval in konlno onemogočil potrditev pravil itd. itd.
Ali se gospod rektor ne zaveda, da s takim postopanjem pomaga največjim sovražnikom slov. univerze in slov.naroda in dela proti vitalnim interesom študentov?
Sli ni sramotno, da predstuvnik n&jvijje kulturne institucije v Sloveniji, ki bi moral stati v prvih vrstah borcev za svobodo, demokracijo in kulturo, nadaljuje bedno tradicijo slov.hlapčevstva, ki pomeni odvisnost od vsakokratnega režima in pomanjkanje vsake samostojnosti in odločnosti?
smmu IH PhUi&Utiii bKUPživ Pauli tiuVl k&DlvliioKI UBmLl
Borbeni nastop enotnih medicinčev vseh treh univerz ima pozitivne posledice. Dekanati so pripravljeni revidirati nesocialne uredbe. 2l.maja je bila sklicana inttrfakultetna konferenca, na katuro bo bili prvii povabljeni tudi študentje, kar pomeni velik korak k zoližanju študentov s profesorji, njihovi enotnosti in demokraciji na univerzah.
Posledice borbenega naotopa vseh slov.študentov za popolno medicinsko fakulteto, kakor tudi kolegialnosti in solidarnosti profesorjev in študentov vseh tren univerz je, da so podprli soglasno nugnost naše zabave po celotni laKulteti. II dejstvi je treba podčrtati. Po»*Qita namreč
svetel mejnik v borbi demokracijo In naae pravice.
Konferenca je dalje soglasng odklonila skrajno reakcionarno grupno uolaganje izpitov. ^al pa ni prišlo do enotnosti gleue dvojnega doktorata, študentje so saatopili mnenje, da zdravnikov ne gre oepiti v one, Ki imajo denar za naročanje dis^tacij ( kar ne pošteni vid je znanstvene kvalifikacije) in one, ki dinarja za to nimajo«
*redlog za izpopolnitev ljubljanske aedicine se glasi: semestri naj ae otvarjajo sporedno z graditvijo nove rlinične bolnice.
Slovenski saedicinec.
k JV k ISifelčJU UKSttA
Ljubljanske tehnik na moremo primerjati * belgraisko. ali z zagrebško, niti v pogledu grostorov in dotacij, niti v pogledu stuaii&ka^a načina, ji o ne velja samo za tehnike, nego za vse iakultete/. Uredbe pa so za vse skupne. Kulturni centralizea! Ker je nova uredba prilagojena belgrajskim rtzaeroam, je prizadeta hrvatska, zlasti pa slovenska tehnika. i'rav posebno pa revni študent, ^radba je zelo spreten poskus okrniti slov.tehniko na najlepši način: preprečiti dotok novih slušateljev, nato je kot življenja nezmožno ukiniti.
Kakorkoli pa je že podrobno predpisovanje studijskih razmer reakcionarno, nesocialno in sredniešolsko-priailno, tako je popolnoma nesprejemljivo predpisovanje uredb prilagojenih bel$r.razrnaram od ministrstva in to celo brez sodelovanja /ob soodločanju molčim / študentov in celo dekanatov.
ub 1. 1^35 dalje smo pošiljali v aelgrati resolucije, peticije in proteste. iCer to ni nič pomagalo s^o ue odločili sa skrajno sredstvo - žtrajk, ureaba je bila za eno leto umaknjena, uspeh ni izostal, kar smo bili edini! Letos smo nasedali obljuba^ in belgrad nam je tudi to pot dokazal, ds sb»o zelo naivni. Ministrstvo je baje zavrglo tudi zadnje izpreminjevanie predloge dekanov. Jeseni bomo aorsli znova začeti borbo proti »ovi tehn. uredbi in proti postopni ukinitvi slov,tehnike.
8a zadnjem sestanku "<ivese strok.klubov tohn, fakt”, smo spoznali, da oni, ki skušajo uradbo zagovarjati in jo razlagajo iz rožnate strani nimajo prav, če niaajo pri tem zagovarjanju celo drugih naatenovl
Vsi tehniki zahtevamo odpravo centralističnih in nesocialnih uredbe.
ib-
Faloti te tne uredbe naj predpisujejo fakultetni sveti univerz, odklanjajo rafinirano ukinjevaaje slovenske tehnike.
vlovenskl tehnik.
USPMI MOltiUdll Is duBS Bt£LGh£ JaflH ST8DKUM,
*ed tem ko ljubljanski in zagrebški študentje doživljajo v svoji borbi za osnovne kultirne, ekonomske in politione zahteve neuapene, ao lelgrajski študentje realizirali Že večji ael svojega programa. Osnovni vzrok uspehov in neuspehov legi v načinu organiziranja študentovske borbe, sel-grajaki študentje so zmagali še tisti dan, ko so uviaeli, da je uspeh odvisen od enotnega nastopa vaeh demokratskih In antifašističnih sil. ioglejmo torej njihovo “destruktivno delo!”
2a ekonomsko podporo r«vuia študentom skrbi danes močna zadruga “samopomoč UdruSenje atudenata protiv tuberkuloze , Žensko študentski dom in sedem študentskih menz. 'samopomoč ima še sedaj te-le sekcijeI mlekarsko, knji&o-vezno. žagarsko, instruktorsko, prodajalno knjig in radiacijski zbor.
^rotituberkulozno druatvo je eno največjih in najaktivnejših, uoalej je že velikemu številu tuberkuloznih študentov omogočil® sanatorijsko zdravljene)) ,e ali pa se preskrbelo podporo za stunovanje in obleko. V kratkem oo dobilo svoj sanatorij /darilo belgr.trgovca, za kar se ima zahvaliti svoji propagandi pri nabiranju materialnih sredstev, študentske organizacije popolnoma vzdržujejo 14u siromašnih študentov. "Zenski studehtski dom1' le z drl. podporo in s podporo belgrajčanov popolnoma opremljen. V njem stanuje in se hrani okoli 9U študent, rred krutklm je bil osnovan "Podporni fond stud.belgrajske univerze”. Clanatvo je aa vse študente obvezno. Upravo vodijo studentie sami s pomočjo profesorjev, ki si jih sami izbirajo. / v odboru imajo študentje večino/.
Tudi na k ult urno-poi itičnem polju so dosegli velik uspeh. Osnovali so debatni klub na pravni fakulteti, poedina strokovna in kulturna društva prirejajo literarne večere, zborske recitacije, izdajajo stenske časopise itd. £a ureditev s len časa obstoja centralni odbor 18 strokovnih, j kulturnih in 4 ekonomske organizacije izdajajo kot svoj or&an iist "Študent". Akademsko gledališče Lm štiri sekcije.
Aajvečji letošnji uspeh pa je nova lestvica za plačevanje šolnine, V sporazumu s profesorji in rektorjem so jo predložili ministrstvu z grožnjo, da bodo stopili v atrajk, ako predlog ne bd sprejet. Ministrstvo je predlog spr jelo.
V	si ti t§>ehi so posledica večletne nepr stane borbe, ki je zahtevala velike Irtve. Jposnimo se samo tova-
riSev Srzentida, ki Ja ubUa policija ob štrajku, M.rino-vida, zaklane^ zavratno od faSistov, koncentracijskega ta* b ?rldča v Viuegradu, masovnih aretacij in izgonov iz oelgra-da itd. Acakoi b na te žrtve je bila strnitev študentovskih vrst v enotno fronto. Demokrati Ljube Davitioviča zealjirhd-niki, zejslIoruciaiakB lecica, Staroda ti kali &ee Stanojeviča in marksisti a>iatopajo akutno in enotno - ter za^gn^jo. Njihove borbe in zma^e naa kažejo edino uapeano pot, fci jo moramo iti tudi ai, slov.študentje pri uresničevanju nagega programa.
iodi ne sam enot ost vseh demokratskih študentov na eni univerzi ampak sodelovanje vseh študentov v dr tu vi lahko zagotovi uspeh našla skupnim zahteva a,.
iz Bud j e ta U57/3ti.
kulturna država: izdatki prosvetnega ministrstva	d7o,74b,2/&
dohodki "	11	54,5oo.ooo
 7 ^ /
celotnega proračuna.
Igdatki vojnega ministrstva	2,456,165.957	/javno
priznani
dohodki $	”
/ 22 fr /o od proračuna/
izdatki kmetijskega ministrstva 6- > agrarna država / Izdatki min. &U socialno politiko in narodno zdravje
1 & > socialna država /
Bazni izdatki:
Krona, kraljevsko namestništvo	5j	milijonov
preda.mini«trškega	sveta	34	5/4	'
senat	12	1/2	M
narodna skupščina	4j
Fizična vzgoja naroda	12	5/4	fi
168 milijonov
&J til PuMMilA fSUSb^UA ZA SkjVtŽžbKu UtilV&tiu?
V	ogromni večini rostavk v drž.proračunu je Slovenija 6e bolj zapostavljena kot pri univerzi, tio, in celo ta slabi priaer zapostavljanja gam da tole sliko:
•Id -
Uavkov plačujemo /državnih in samoupravnih skupno povprečno / lb - 1&* v državi.
Procent p«, ki o pade na ljubljansko univerzo /vsi osebni in stvarni izdatki/ dosega komj 14*.
.	Če	bi	si	Slovenija	priborila finančno samostojnost
/federacija/ bi odpadlo na našo univerzo ov istih davkin in enako,nesocialni in nekulturni aestavi proračuna letno zb b do 6 i, milijone več dotacij, loliko stane samo slovensko univerzo centralizem in to je v gmotnem pogledu!
hoj centralizma na vsakem koraku.
JUhioKi IN	hjJOfl	14	UNIV^E
fežak pgložaj ogromne večine slov.naroda kažejo tele številke: bo/* slov.kmetskega in delavskega ljudstva da komaj 2ofr akademikov, ostalih 2o^ /srednji sloji, industrijah;! itd/ pa do> študentov na ljubljanski univerzi.
ha zagrebški univerzi je % kmetskih sinov le precej večji, dočim je na £eIgrajaki in sofijski univerzi dominanten.
BKuGi UhiONiK!
"slovenskega študenta'* sem se razveselil, ker je znal da se začenja a konstruktivnim delom, da spoznavamo, da more le enotnost in jasno slov,s tulišče rešiti slov.narod in nas študente.
Vendar pa se tai zdi. da je v prvi štev. par stvari ki niso povsem dobre, ha d bi te aa to ODOzorll, da bi bil Slovenski študent" čiaboljš*.
Kot v glasilu vseh antifašistov Je v njem premalo poudarjena ost proti fašizmu, domačemu in tujemu. 0 tem je treba pisati tudi na sploano, predvsem pa pri vsakodnevnih pojavih razkrinkavati metode in cilje fašizma in takoj mobilizirati antifašiste na skupen nastop proti njim /Popovičev govor, umor Ljublčiča, Pirkmajer/.
V	mednarodni politiki pomeni fašizem vojno. Vojna ne pomeni zb nas samo strahotno klanje, ampak je prav vprašanje našega narodnega obstoja, biti ali ne biti. ha to se mi zdi, ds manjka konkretnih predlogov za oorbo proti vojni kaj moramo slov.študentje storiti za mir.
Program slov.študentov je zelo dober, loda silno važno je pokazati tudi pot in načine, kako ta program realizirati. ia pot je danes samo enoten nastop vseh slov. demokratskih študentov. Izvojevan bo samo v ostri borbi proti fašistom v helgradu in v Ljubljani,
1J -
Kdo pa so demokratski slov.studenije? to so velika večina katoliških akademikov, levičarjev ia markeisti.
Vpr šanje njihove enotnosti je tudi treba posebej ia podrobno obdelati. Ca ostane list susuo pri objavljanju programov vrši sicer dobro propagando, a nič več. bi pa organizator študentovske borbe, kar mora postati. «iat mora poleg načelnih razjasnitev posameznih vprašanj pokazati tudi katere konkretne akcije je treba ob tem ali onem dogodku na; raviti.
abstraktno je postavljena tudi zahteva po konsti-tuanti. Danes zahtevamo neposredno razpust Jev tičev e skupščine, svobodne in tajne volitve itd. iudi formulacija zahteve po pravici samoodločbe do odcepitve je nejasna. Potreba bi bilo poud.riti da \e stvar vseh tilovencev, ali bodo smatrali m potrebno se take pravice sploh poalužiti.
Ptaialake imam tudi o pr ivilnosti zahteve o odstopu odbora akad.akcije v protest nroti Beogradu. olab protest je če odstopiš, kadar tielgrad ignorira tvoje zahteve. Bolj koristno je boriti se, or- trniairati odpor a-lati in prepričevati. ulede oportunizma odbora p< tole: vse struje so v njem zastopane. Preko njih in z osebnim sodelovanjem ter pritiskom na odbor bi se naj or Še dal odpraviti.
tehnična izvedba bi bila lahko boljša.
SifiuŽU V ViiišnJU z dne 15.4. se navdušuje za našo avtonomijo "Pri nas v Jugo laviji imajo univerze Že svojo avtonomijo.
. .	Je	Zza 6.januarske uredbe: " V interesu avtonomnih
/r/ univerz /Belgrada op,p./ bi bilo da se preprečijo komu-nične akcije in vsa druge, ki jih zakoni in uredbe /Živkov ičjiva in Jevtičeva op.p./ prepovedujejo. Komunizem ji je dobrodošel izgovor za zatiranje:"In kadar je gri nas to /kršitev in poueg v avtonomiji/ storila /politična oblast/ je zatiraj imela izgovor /H /, da dela to zaradi komunističnih aHeij iti.
Jpozarje kaj še hočete?
,*.... je stalco opozarjala, opozarja in bo tudi v bodoče opozarjala vso maso Javnost in merodajne kroge na pomanjkljivosti naše univerze....”
Uti Khtiou Hii aha Uti.
ha preaveečer obletnice majske deklaracije je prišlo na gradu do Čudnaga incidenta, Beki levičarski študentje so vzklikali:	Živela slov.zastava, punktacije BUB, de-
mokratska ul oveni ja, .r.Krek, deklaracijsko .gibanje, svobodna slovenijo, slov.narod". Proti tem vzklikom /T/ so nastopili klerofasisti Uebot, Jusar itd. češ da je to provokacija. "Bloveneo" pa je lasi, da je do tega prišlo ob prvem nedo-
voljenem vzkliku kateri vzklik je to! Kdo provocira? Kdo je proti enotnosti vseh slov. demokratskih ali?
ve4e
5.	mJ3£1 iuiuZ FAb jUsti,,
Sa predvečer druge oble niče »ievtidevega pora« ao zagoreli po Slovenji številni kresodi Ajubljana z najvitilo okolico lu /. Slovanski narod je dostojno proslavil zmago demokracije, narodni praznik satiraaih narode? v ju« goslaviji in dokazal, da se njegfcva zavednost dviga.
zgodovinski &.maj je uspen borbenega in enotnega nastopa vse^a hrvatakega naroda, ki je ob poapori slovenskeja, črnogorskega in makedonskega naroda v »oaelovhaju z delovnim ljudstvom Srbije zadal fašizmu krepak poraz. Zaslug enotnega naatopa vseh demokratskih, protifašističnih ail Jugoslavije.
Slovenci sao se ob tel priliki v ogromni večini Izrazili proti fašiznui. ioda nul nastpp je bil vse premalo odločen in borben, l&ktika dr. Korošca ki le propagiral abstinenco, se je pokazala kot škodljiva. Baša velika so-krivda je, da fašizem v Jugoslaviji je ni popolnoma potolčen in izkoreninjen.
fUSuOl JUUOSUVlJti »uCiJu VuJ^ež til FAŠIZlii.
Belgrad je letos pozorisče važnih mednarodnih političnih dogodkov. Pakt z"Bolgarijo in fašistično Italijo kateremu slede te dni prijateljski razgovori z "miroljubno flemčijo, jeMzasenčiin obisk predsednika demokratične Cau.
Kakor so sprejeli študenti in mladina z demonstracijami fašista grofa Uiana, tako so se dvignile in vzvalovale svobodoljubne ljudske množice Belgrada in bližnje okolice, ko je bilo treba manifestirati za demokracijo in mir, atotisoč glava množica je pohitela na ulice, da pokaže iJenešu, da bi narod tisti, ki sklepa politične in vojaške pogodbe a fašisti,
ampak tisti, ki ga Se leta in leta tlačijo osovražena bel-grajska čariija, katera mu je Mii tudi za ta dan poslala presenečenje v oulikl žandarjev, batin in Glavnjače. Iz študentskega doma ni mo^el nihče na ulico, ksr je bil ves dan zastražen, v mestu samem so se vrnile masovne aretacije /okrog Hoo / za vzklike: n Živela demokracija y*dol s fašizmom.
Iz množice ae je dvigalo sto in sto Iransperterjev s pozdravi in zahtevami za mir, kruh in demokracijo.
lako narod.... le dni pa zopet visijo po Belgradu kljukasti križi, fašisti se pozdravljajo z dviganje® rok, sklepajo se nove pogodbe, vse mimo in proti volji demokratičnega ljudstva.
-21-
b&AiL, y juto^iVUi	v	psipia7y^usa
Sa dan prihoda iieneša v nad o državo so hotele prirediti v Kragujevcu demokratske skupine a&nifeatacijo. Državna oblast ie apna prepovedala vsikrjno omenjanje Italije in dostop delavcev iz vojnih fabrik oa zboravunje, nato |a zborovanje samo izve-šavanje državnih zastav itd. uo manifestacij je kljub temu prišlo, faradi vsklikania demokraciji jih je bilo 7 aretiranih in zaprtih po trii dni. Vojaštvo je bilo ves čas v pripravljenosti /da brani demokracijo/,
V	Boaau itk H&LL&AeiJO Di&iAfciGIJS ujjd /Punktaeije/.
6.januarska diktatura je slov.nurod degradirala na "dravskobanovin^ko pleme'1 in a oropala vsakršne politične, gospodarske in kulturne enakopr vnosti ter svobode. la proti narodni režim je podpiral žal tudi dr.Korošec. i»sito je .sel v opozicijo in lasno forraulirait zahteve slovenskem naroda po popolni narodni samostojnosti, demokraciji in federativni ureditvi države v takozvanlh punktacljah. /u monarhiji in ar-bski dinastiji v njih ni govora! /. L. 1^5 pa je na svoje pon-ktacije in slovensli naroa spet pozabil* uduj se bori po programu JJ& /”SIovenecn ^o.avg.1955/ za monarhijo, srbsko dinastijo, narodno edinstvo in zmanjševanje razlik u.ed tremi deli jugoslovenskega naroda, atjepan Ulrid predsednik "aarodne skupščine" in član J&4 pa je na neki krstni slavi v Belgradu cinično-odkrito povedal: f,oto se tiče šlovenaca, mi ih i ne trebamo. Ml smo uzeli Korošca, jer smo trebali, kao sto smo ga trebali i uzeli god.1^28. *I &a trebamo sa&o kao, sredstvo protiv Hrvata, dok ove ne stisa&o, a onda če dočl na red i Slovenci. Ako se ne3e dati sedlati, nečemo plakati ako odu u innitzerevu državu...."
dseumvija žujvmu umu smuu / minam /.
1. Slovenski narod je danes rasdeljen in razkosan na 4 države, na Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo In aMjarsko. Jijegova osnovna zahteva je, ds se zedini v eno samo politično aajednioo, ker ae mu more le na ta način ohraniti eksistenca in zagotoviti splošni napredek.
2. Glavnemu delu slovenskega naroda, ki Živi s Jugoslaviji, je postavljena naloga, da na tem idealu neprestano dela ao končne ustvaritve«
5. Iz teh realogv si mora slovenski narod v jugoslovanski drlavi priboriti tak samostojen položaj, ki Bo neprestano slulil kot privlačna sila za vse ostale dele naroda, živeče v drugih državah. V to svrho nam je potrebno a J nacionalna individualnost, politična in kulturna svoboda, b) radikalno socialno zakonodavstvo ki mora osigurati
živijenake interese In harmonično razvijanje vseh potrebnih in produktivnih poklicev, ?>ooebno Icmsrčkega in delavskega razreda.
4. ix> dosego tega cilja je potrebno, da ai mi Slovenci, Hrvati in i>rbl smradimo po svobodnem aporagumu in na deaokrataki bazi državo ruvnopravn*h edinic eno teh edinic naj tvori tilovenija.
5. lako aeathvljeao driavo zahtevata tudi kaečka-deaokratska koalicija in radikalna s ranica, odnosno je ne izključujeta. ali Slovenci ae pridružujemo tem sklepom In Selimo, da sodelujejo za dosego teh ciljev vse stranke in vse atruje, tako doma, kakor tudi v celi državi.
Ljubljana, dne jtt.dec. 1^)2 dr.A,Korošec
/Jutro 11.jan. Ii33 /
OVA uuVa Vu.ul.Ui PuuAaA FaSIziAiA #
JAPuiiaKaMi
so bile jo.aprila volitve, ki so kljub nedeaokratakem volil-nestu zakonu in javneau teroriziranju japonske policije prinesle sijajno zmago antifaš. sil.
Volitve pomenijo pnivl blebiacit med faSlamom in parlamentarizmom. Japonski narod je glasno povedal, d-., je alt fašiz&ia, njegovega oboroževanja, vojne in stradanja.Enotni nastop konzervatlvcev, liberalov, socialistov in koau-niatov je kronan z uspehom 4oo mandatov. Fašistične stranke so dobile: v^dna atranka 1}9 nacionalna liga 11. in vojaška stranka lil /vse po uradnih podatkih / skupno komaj 41 mandatov. Nezaupnica laponskega naroda fašistični kliki generalov z grofca Halasijem na čelu je torej popolna. Celo po uradnih podatkih je vladna stranka izgubila o mandatov v primeri a prejšnjimi volitvami.
Ha HuiAHfttf&i:
/Volitve v poslansko zbornico 26.maja/ je padlo Število glasov narodnega socializma skoro na polovico. Voditelj ing. MusBert je izstopil iz vodstva stranke.
aovjm&h Matk in ikhODU muc*.
iiovjetakl uniji se ne more odrekati smisel za pravice in enakopravnost narodov unije in njihovih federativnih republik ter avtonomnih zemelj  "treba je resnici
na ljubo poudariti, da se uetavne pravice vsJcega naroda v jezikovnem in .kulturnem oziru v Uniji v raenici varujejo in garantirajo /olovenec lb.Vi.1^6/.
NIŠI g TU LEN TJ E SE BO RS V ŠPANIJI ZA N AROMO 5VOJODO IN lastil KivACUO
19 akademikov je odšlo iz Prage v Španijo. Večinoma Srbov in Hrvatov. Med njimi tudi bivši slušatelj filozofije v Ljubljani Rudolf Janhuba. Doslej jih ja bilo 6 ranjenih in 4 obole-
li	(tudi Janhuba).
Vodstvo JRZ je za acbotn^ in nedeljska demonstracije izdalo spisek dovoljenih vzklikov. Po tem seznamu je bilo prepovedano klicati "Živela demokracija!” in "dol s fašisti”, češ da to vzklikajo komunisti. Ali se tako bori za demokracijo.
iušisti dobre vedo, kaj je zanje najbolj nevarno* enotnost vseh demokratskih sil proti njim. Zato M^lan Orožen v soboto tudi ni klical "Živel Pera", ampak "dol komunizem", hoteč izzvati prstek in antifašisti, pa se mu je te.neljlto ponesrečilo.
Da je netočno Sokie kar v celoti prištevati k fašistom, se je pokazalo tudi ob Živkovičevem obisku. Večina Sokolov ae ni navduševala za Zivkovida, še več ogorčeni so, ker JN3 hoče izrabljati Sokola v svoje politične namene, Nedvomno pa je še vedno večina Sokolov vsaj medlo jugoslovansko razpoložena.
Hej Slovenci, kdaj bo konec našega trpljenja, doklej nam bo jec pisal zakone 8ivljenja, vstani, vstani rod slovenski, otresi vse okove, v kolo vstopi vseh narodov, bij se za svobodo.
Hej Slovenci, mar na veke nam bo gospodaril Sim in Belgrad, črni Dunaj, beli generali, Vstani sin uboge gmajne, vstani kmet slovenski, Ramo z delavcem ob rami zgradi dom slovenski.
Hej. Slovenci, duh budi se naše pravde stare,
Puntarija apev glasi se a polja in tovarne,
Barod ves se k borbi dviga, proč tema, nasilje V boj poslednji odločilni, delavci in kmetje.
List je vaš - bori ee za vaše interese. Svobodnea tribuna je, kjer naj se razčistijo vsa nejasne vprsSanja. Če ga hočete oblikovno in vsebinsko dvigniti - pišite vanj vsi, vsi ga gmotno podprite. Iz denarnih razlogov ne moremo lista tiskati. Zbirajte v tiskovni fotid.
SAMO OD VAČ K VOLJE IN	POVALNOSTI	JE	ODVISNO	KAKŠiiN	BO.
HEJ SLOVENCI !
VSEM 2AV..LH1M SLOVENSKIM TOVARIŠEM IN ICVARIŠICAM !
Uredništvo.
Uprava policije v Ljubljani II. pov. No ?247/1
Ljubljana, dne 20. VII. 1937
"Slovenski študant", ilegalno glasilo študenuov, pripadnikov "Slovenske ljudske fronte" in "Slovenskega kmetsko-delavskega gibanja."
Gospodu rektorju univerze Kralja Aleksandra I.
Čast mi je sporočiti, da so študenti, pripadniki "Slovenske 1ju tike fronte" in "Slovenskega kmetsko-delavskega gibanja" pričeli izdajati ilegalno glasilo "Slovenski študent".
List je razmnožen na opaiografu in se tiska v omejenem številu. Prodaja se po 4 Din. Boeedaj sta izšli dve štbvilki.
Priložim prepis druge številke tega glasila, v katerem se napada tudi gospoda rektorja s prošnjo, za sporočilo, če so izdajatelji lista javili rektoratu, da bodo izdajali svoje gladilo in kdo izdaja ta list.
v
Ljubljani.
Upravnik policije:
Lastnoročni podpia, nečitljiv.
Rektorat
Univerze Kralje Aleksandra I v Ljubljani
Došlo 27. 7. 1937, Prilog 1 St« 851/37 Predspis ...