Leto VI., štev, 44
Lfubllana, petek, 2 O. februarja 1925
Poštnina pavšallrana
Cena 2 Din
lib>|» ob 4 z)utra|.
Stane mesečno 26-— Din za iaozeraatvo 40-— , neobvezno
Ogla« po tarifo.
Uredništvo!
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon it 72,
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnlštvo:
LJubljana, Prešernova ul.it. 4 in 54. Telef.it 35»
Podružnici*
Maribor, Barvarska uL ti Celje. Aleksandrova c.
Račun pri poitn. čekor. uvodu itev. 11.812.
Ljubljana, 19. februarja.
Na d e 1 o ! To mora biti sedaj klic, ki naj se po zmagi Narodnega bloka in po utrditvi nacijonalnega režima razlega po vseh naših organizacijah, pri vseh pristaših Narodnega bloka. V svetovni vojni sm.o se lahko naučili, da ni nobena zmaga končnoveljavna. ako se vsestransko ne izkoristi za utrditev in popolno uveljavljenje pozicij imagovalca. Kdor po zmagi drži roke križem, bo svoj usj>eh kmalu zaigral Samo delo, delo in zopet delo nas bo dvignilo do moči, ki nam gre '>o vsej pravici kot borcem za konsolidacijo in dograditev naše enotne nacijonalne iif.s\e.
Mi slovenski narodnjaki in na pred -ojaki moramo sedaj svoje politično-prosvetno deio nele podvojiti ali po-trojiti, marveč podesetoriti. Ba-š mi bijemo boj za narodne in državne ideale z nadmočnim so vragom, ki razpolaga z najpopolnejšo politično organizacijo, koje moč počiva v gla</in;m na zloi-ibi cerkve, vere in Boga v politične. svrhe. Naše vrste so pr"m<,rane boriti se z vkoreninjeno reakeijo, ki je deset in desetletja držala slovensko ljudstvo v suženjskih okovih politiku joCe duhovščine. Trd je naš boj. Borimo se takorekoč za vsako peu zemlje, za vsakega poedinega moža. Zadnje volitve so pokazale, da naše delo ni bilo brpz uspeha. Okoli 25.000 glasov je v Sloveniji bilo oddanih za čisto napredno in nacijonalno zastavo. Boj, ki ga vodimo proti klerikalizmu na vseh frontah, pa jo omajal množice slovenskega ljudstva še mnogo bolj: Brez na« bi ne bilo v Sloveniji oddanih le 105 000 srlasov za klerikalce in nad 81.000 glasov za neklerikalne kandidatske liste. Zavedamo se, da je tndi naša zasluga, ako je slovensko ljudstvo v tako izdatni meri obrnilo hrbet klerikalni skrinjici. Treba le časa, potrpljenja. a mnogo prizadevanja, pa bodo z rastočo samozavestjo in konsolidacijo razmer te mogočne neklerikal-no številke še drugače izgledale, a tudi drugače zalegle.
Naše delo mora biti posvečeno predvsem ojačanju naše organizacije. Držimo krepko skupaj to, kar smo dosedaj z velikim, trudom skupaj spravili. Bodrimo. junačimo pristaše. da nam vsak izmed njih pridobi novih borcev. Več kot ena četrtina voliloev je ostala pri zadniih volitvah doma. Klerikalci so spravili na volišče vse, kar so mogli. Tudi slaboumnim nfco prizanesli in tudi po večkrat so volili. Ni dvoma, da je v tej četrtini voliicev veliko število mož. ki so sicer naši, a jih je trlo malodušje in nesrečna misel, utemeljena na izkustvih iz preteklosti, da so proti nadmočni politiknjoči duhovščini itak zaman borimo. Te pesimiste je treba spreobrniti v optimHte ter jih pritegniti na krepko kooperacijo.
Zadn.ie volitve so pokazale, da se je naša stvar krepko zasidrala zlasti v globinah naroda. Kar smo izgubili zgoraj. smo petkrat pridobili na spodaj. Plutokracija in ona intelicrenca, ki predstavlja slovenskega »človeka in pol*. je šla v naročje kleriknlizma, ali pa je zmedeno frfotala s pilpogačami. Tudi zato so klerikalci zavzeli Ljubljano, ki je bila dosedaj že od nekdaj trdnjava napredne in naeijonalne misli.
Z izgubo Ljubljane je Narodni blok do gotove mere v svoji skrbi razbremenjen. Dva poslanca nam je dala dežela, kjer je glasovalo za Narodni blok zlasti veliko število kmetov, obrtnikov in delavcev. Tem stanovom je v bodoče dolžna naša stranka posvečati še mnogo večjo pa-žnjo, kot ie to delala in storila dosedaj. V na težjih razmerah, v najhujšem pritisku terorja politikujoče duhovščine so ti preprosti možje zdravega razuma pokazali nacionalni in napredni ideji svoje zaupanje. Odgovor mora biti le eden: Zvestoba za zvestobo!
Ničesar nismo obliubovall svojim volilcem. a zato je sedaj tem večja naša dolžnost, da storimo zanje, kar ie sploh v naših močeh. Škoda, velika škoda za Slovence je, da niso dali Narodnemu bloku večjega števila poslanccv. Kaka sila bi to bila, če bi bilo v Narodnem bloku vsaj 10 poslancev. pa tudi z dvema bomo storili za svo e volilce najmanj 20krat več kot 20 klerikalnih poslancev.
Se enega faktorja ne sinemo prezreti, ki je pri zadnjih volitvah dokazal, da stoji krepko na naši strani. To je slovenska mladina, tista mladina, od katere edine zanesljivo lahko pričakujemo, da bo naše začeto delo z uspehom nadaljevala in tudi zmagovito dokončala. Nov rod mora nastati v Jugoslaviji, ki ne bo več gledal nazaj v Avstrijo, a tudi ne bo več čutil nad seboj spon črne reakcije. Samo naprej moramo gledati, daleč naprej, da po zlih posledicah povojne de-morahzaci.e dvignemo narod in državo med najbolj kulturne, najbolj plemenite a tudi naiboli srečne sotrudnike člove-
n V»W	l«|«V	VI
Razčiščeno politično ozračje
V POSEBNI SLUŽBENI IZ I AVI NAMERAVA PAŠIČ ZAVRNITI V IMENU VLADE IN RADIKALNE STRANKE VSAKO POPUŠČANJE OD SEDANJEGA UN IT ARI STIČNEGA KURZA NARODNEGA BLOKA.
Beograd, 19. februarja, p. Včerajšnja seja kronskega sveta je popolnoma očistila politično ozračje ln raztrgala vse intrige opozicije. Sedaj se ve, da solidarnost obeh koaliranih narodnih strank ni le neokrnjena, temveč še pojačena, vč se, da je krona politični ln delovni program vlade Narodnega bloka v polnem obsegu odobrila in ve se končno, da razpolaga vlada s trdno delovno večino v parlamentu.
Da se pa še formalno zavrnejo vse izmišljotine in intrige opozicije o baje nameravani spremembi kurza, o novih pogajanjih med radikali in eno ali drugo opozicijsko skupino in o možnosti sestave »koncentracijske* ali oa mevtral-ne» vlade namerava ministrski predsednik Pašič jutri podati službeno Izjavo v imenu radikalne stranke. Kakor je Vaš dopisnik avtentično iniormiran bo ta Izjava povdarjala sledeče: Radikalna stran-
ka odločno odklanja vsako menjanje svoje taktike in politike. Ona je trdno odločena, da pripomore sedanji unitaristični državni politiki do popolne zmage. Sedanja vladina koalicija je dovolj močna, da to izvede. Vsaka izpremembe- v sestavi te koalicije bi pomenila le oslablje-nje ln popuščanje na poti do velikega cilja, ki si ga je vlada Narodnega bloka postavila. Razumljivo je, da nekatere skupine opozicije po porazu prt volitvah skušajo stopiti z vlado ali njenimi strankami v stike. Toda to je prepozno in ne more roditi nobenega uspeha.
Opozicijonalni krogi so danes silno potrti. Njihovo časopisje je postalo silno redkobesedno. O. Davidovič je za pondeljek" sklical sejo načelnikov opozicl skega bloka. Na tej seji naj bi se z ozirom na razčiščenje situacije, ki jemlje opoziciji vsako nado na uspeli, stvorill zaključki glede nadaljne taktike.
Priprave za Narodno skupščino
AVDIJENCA SKUPŠČINSKEGA PREDSEDNIKA LJ. JOVANOVIČA. — KONFERENCE MINISTRA ŽERJAVA S PAŠIČEM. — PRIPRAVE V MINISTRSTVIH
Beograd. 19. februarja, p. Vlada danes ni imela seje. V vseh ministrstvih se marljivo pripravljajo predlogi za Narodno skupščino. Projekta invalidskega zakona in zakona o stanovanjih sta v ministrstvu so<-ijnIne politike že gotova. V finančnem ministrstvu se sestavlja načrt zakona o izenačenju neposrednih davkov. Z njim v zvezi pride pred parlament zakon o reorganizaciji financijske službe. Ministrstvo za šume ln rudnike pripravlja novi rudarski zakon, ki bo predložen parlamentu najbrž tudi že v spomladanskem zasedanju. Danes dopoldne je minister pravde dr. Lukinič nadaljeval posvetovanje z ministrom za izenačenje zakonov dr. Srški-čem zaslran zakona o sodiščih in sodnikih. V tem smislu je minister dr. Lukin'č konferiral tudi s podpredsednikom zagrebškega Stola sedmorice, g. Ogorelico in s strokovnjakom vseuč. profesorjem dr. Gju-rom Nestorovičem. Te konference morajo definitivno končati pripravo zakona o ustroju sodišč in zakoaa o sodnikih.
Popoldne je kralj sprejel v avdijenci predsednika Narodne skupščine Ljubo Jo-vanoviča, ki je poročal o sestavi novega parlamenta. Razpravljalo se je tudi o načinu otvoritve Narodne skupščine, ki jo po dosedanjih dispozicijah izvrši kralj osebno s prestolnim govorom.
Veliko pozornost v političnih krogih je vzbud:la dolga konferenca, ki se je vršila dopoldne med Pašičem in Žerjavom. Kakor se zatrju e, so bile v tej konferenci razpravljane vse podrobnosti politične situacije ter konstatirana popolna solidarnost obeh koaliranih strank. Posebej sta gg. Pašič in 2erjav še razpravljala
o prilikah v Sloveniji, kjer se bo odločno nacijonalna politika energično nadaljevala ter o konkordatu.
Mnogo se razpravlja o rekonstrukciji vlade, ki se bo izvršila najbrž tik pred sestankom parlamenta. Z ozirom na to pišejo danes »Novcsti*, da dobi dosedanji minister poljoprivrede Krsta Miletič no-tran i resert. O. Miletič to vest najener-gičnejše demantira. Drug; listi pišejo, da zahtevajo samostojni demokrati poleg dosedanjih portfeljev še ministrstvo notranjih poslov. Vse to so samo kombinacije. V vladi vprašanje rekonstrukcije sploh še ni bilo razpravljeno.
Popoldne je posetil ministrskega predsednika Pašiča poslancc dr. Polič In je interveniral pri njem, da se Izpuste dr. Maček in tovariši iz zaporo". '"}. Pašič mu je odgovoril, da vlada še i:i o tem sklepala in da je zato merodajen notranji minister.
Beograd, 19. februarja, r. Danes je glavni odbor Davidovčeve stranke imel sejo. Radi nastalega konflikta v stranki se Voja Marinkovič s svojimi tovariši te seje glavnega odbora ni udeležil.
Beograd, 10. febr. r. Glavni odbor SDS v Somboru predloži te dni verifikac.ijske-mu odboru pritožbo, ker je v somborski okolici pri voltvah glasivalo nad 50 Madžarov in Nemcev, ki so bili vpsani v volilne imenike, dnsi niso naši državljani. Ker >e naš kandidat tam izgubil mardat samo radi 20 manjkajočih glasov, je ta pritožba velike važnosti. Kajti ako se volitve v ditičnem kra:u razveljav 'o, utegne samostojnim demokratom pripasti nov mandat.
Boliševiška podpora trboveljskim rudarjem
ZANIMIVA RAZKRITJA V BEOGRAJSKI KOMUNISTIČNI AFERI. — VEDNO NOVI USPEHI PREISKAVE. (Glej tudi članek na 3. strani!)
Beograd, 19. februarja, n. Preiskava glede odkritja tajne komunistične organizacije »Rdeča pomoč» v Beogradu sprav lja vedno zanimivejše stvari na dan. In-teresantna jc izpoved aretiiane bivše profesorice Desanke Cvetkovič, da je »Rdeča pomoč* podpirala delavce brez razlike političnega prepričanja. Največjo pod poro so dobili rudarji v Trbovljah po znanem spopadu z Orjunaši 1. junija lanskega leta. Cvetkovičeva sicer odločno zanika, da bi bila »Rdeča pomoč* strogo komunistična Institucija, vsi znaki pa kažejo, da jc policija razkrila dobro organizirano in iz Rusije vodeno tajno komunistično organizacijo, ki je razpred-
la svoje mreže že po vsej JugoslavfJi.
Pričakujejo se nadaljne aretacije, ker Ima policija v rokah seznam vseh oseb, ki so člani te organizacije. Eden izmed glavnih funkcionarjev »Rdeče pomoči*, Ljubomir Mitič, je že pobegnil na Dunaj.
Hišne preiskave se nadaljujejo. Policija je izsledila pri tem svojem poslu še drugo tajno tiskarno «Tip-top», popolnoma moderno opremi eno. Izkazalo pa se je takoj, da ta ni bila v nobeni zvezi s komunisti in ni bila prijavljena obla-stvom le zato, da so se lastniki izognili davkom. S to stvarjo se bodo pečale zato samo finančne oblasti.
Nova revolucija v Bolgariji?
PO SI NOČNI II VESTEH Z GRANICE SE VRŠIJO NA BOLGARSKEM KRVAVI BOJI MED VLADNIMI ČETAMI IN KOMUNISTIČNIMI UPORNIKI.
Beograd, 19. februarja, p. Ii Caribroda poročajo, da se bijejo oa Bolgarskem hudi hoji med uporniki in Tladnimi četami. 1'odrobnosti še manjkajo.
Sofija, 19. februarja, n. Politična oblast v Stari Zagori je prišla na sled veliki komunistični organizaciji, osnovani na sistemu petke in trojke. Policija in vojaštvo sta blokirala celo meslo. Redarji so izvedli mnogo hišnih preiskav in prijeli celo vrsto ljudi. Imena aretirancev so neznana.
1'lovdiv, 19. februarja, n. Zaradi atentata na Likomanova so prijela obl-stva včeraj takoj po napadu celo vrsto oseb. Sinoči ob 6. je policija blokirala glavne ulice v Plovdivu in so se morali legitimi-
rati vsi pasanti. Pri tem je bilo aretiranih okrog 50 ljudi. Eno uro kasneje so bil° blokirane tudi druge ulice in policija je preiskala vsakogar, ki ga je zalotila na cesti Oblaslva so izvedla preiskavo v gostilni <Car Simeon>. Pri tej priliki je nekdo ustrelil z revolverjem na redarje, pri čemer sta bila ranjena policijski pristav Popov in en stražnik. Redarji so odgovorili s streli in so ranili enega napadalca. Ostali so pobegnilL •
Glede boljseviških namer z Brlkanom in zlasti z Bolgarijo opozarjamo na poroči' uglednega pariškega listn. ki je objavljeno na 2. strani današnje številke.
Pred pogajanji za konkordat
POMEN PRIHODA POSLANIKA SMODLAKE V BEOGRAD. — OSNOVE KON KORDATA. — JUGOSLAVIJA IN VATIKAN.
Beograd, 19. februarja, p. Poziv naše. manj častitljivo tradicijo in popolnoma ga vatikanskega poslanika drja. Smodla« enako pravico, kakor latinščina ali gr« ke v Beograd se splošno razlaga kot do. ščina. Tudi od tc svoje zahteve vlada ne kaz, da bodo v najkrajšem času pričela bo popusti!x
Za ureditev novinarskih virašanj
Beograd, 19. febr. r. Predsednik Udru-ženja jugoslovenskih novinarjev Kreši-mir Kovačič je danes dopoldne posetil ministra za socialno politiko Marka Gju-ričlča in ga zainteresiral za ureditev novinarskih vprašanj. G. minister je pokazal za novinarske želje pojwlno razumevanje in je obljubil, da bo s svoje strani nauskrenejše se zav/el za regjilacijo stanja novinarjev, osobito pa njihovega socialnega položaja. povdarjaW>č pri tem, da je država novinarjem dolžna obilo za-hvaJe.
Za tem se je predsednik Kovačič podal k ministrskemu predsedn'ku Pašiču in ostal pri n:em nad eno uro v razgovora. Oo<=p. Kovačič je prosil min:strskega predsednika, naj vlada odobri večjo vsoto za pokrajinski sklad JNU. Mnistrski predsednik je nato doslovno de:al: »Ako so novinarji rešeni življensk:h brig. lahko v veliki meri koristijo državi in narodu. Ako pa jih teži:o gmotne skrbi, ne morejo novinarji niti sebi pomaerati.*
Povdiriti je treba, da so poedini ministri kakor tudi vlada vrlo pripravljeni, da ustreže;o vsem željam novinarjev in da bo vlada vsekakor votirala večjo vsoto v penzijski sklad JNU.
MINISTER IN DRŽAVNI PODSEKRETAR.
Beograd, 19. febr. r. Ob posetu novinarjev pri notranjem ministru Boži Ma-ksVin-rn so se novinarji mogli uveriti o poDolnem sporazumu in skladnosti, ki v tem min:strstvu vlada med ministrom Maksimovičem in državnim podtajnikom \Vilder;em. Minister Maksimovič je pri-
sotnim novinarjem obrazložil dosedanje delo ministrstva in obsod 1 nekatere no-vine radi tendencioznega in lažn vega pisanja. G. minister je v svojem givoru osobito povdaril svox) popolno solidarnost z državnim podtajnikom Večeslavom VVilderjem.
OBNOVITEV TRGOVINSKIH POGAJANJ Z AVSTRIJO.
Beograd, 19. febr. p. Danes je dospel v Beograd dr. Ploj, predsednik jugoslo-venske delegaci:e za pogajanja z Avstrijo. Minister za trgovino in industrijo je zjavil nocoj, da se bodo pregovori z Av-stri;o za sklenitev trgovinske pogodbe najbrže v kratkem obnovili.
čanstva. Enakost, bratstvo in svoboda so danes še ideali v daljini. Pojdimo vsi na delo, da ustvarimo čimpreje predpogoje za njihovo uresničenje!
Armadna reforma v Franciji
Pariz, 19. februarja, s. Vojni odbor poslanske zbornice je imel včeraj sejo, na kateri mu je bilo sporočeno, da bo vlada 20. marca, v smislu želje vojnega odbora predložna parlamentu novo vojaško reformo, s katero se uvede enoletna službena doba. Odbor je sprejel dalje resolucijo, ki poziva vojnega ministra, naj takoj poda poročilo o stanju nemške In ruske vo ske in o morebitnih vojaških posledicah rusko-japonske pogodbe.
V FRANCIJI OBSOJENI NEMŠKI OFICIRJI.
Pariz, 19. februarja, a. Vojno sodišče v Amiensu je zopet obsodilo in eontumaci-am devet nemških oficirjev na 10 do 20 let prisilnega dela, ker so med vojno opusi ošili več francoskih gradov v Severni Franciji.
BELOIJA NB OBNOVI 0DN05AJEV Z RUSIJO.
Bruselj, 19. februarja, a. Odbor za zunanje zadeve je v senatu izjavil, da Belgija ne more upoštevati diplomatičuih od-nošajev s sovjetsko Rusijo.
končna pogajanja za konkordat med Ju» goslavijo in papeško Stolico.
Vaš dopisnik je dobil danes od dobro informirane strani v tej zadevi sledeče informacije:
Priprave za sklenitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom so bile lani že skoraj dovršene in z naše strani jc bilo izde'anih več projektov, katerih načela ] vatikanski diplomaciji niso ostala nežna« j na. Ko se je vide'o, da bo stališče naše vlade glede uvedbe narodnega jezika in glede ingcrence državo na imenovanje cerkvenih funkcionarjev, v Vatikanu na« letelo na odpor, so razgovori zastali in vprašanje konkordata je stopilo v ozad» je. Medtem so v odnošajih katoliške ccr« kve napram posameznim državam v Ev« , 'pi nastale znatne spremembe, katere so očividno v Vatikanu pobudile željo, da se raz erje katoliške cerkve do ju« goslovcnske države čim preje stabilizira na podlagi prijateljske pogodbe. Naša vlada naravno nima nič proti tej želji, nasprotno, tu^i ona smatra, da je i za državo i za cer.-ev najbolje, ako se čim pre:e sklene kon'<o>-dat
Zato se jc v za.ln .m času pripravlja!« no delo za pogodbo z Vatikanom v na« šc:n zunanjem ministrstvu obnovilo in se merodajni diplomatski krogi na podlagi opctovanc Izmenjave mis'i z Vatikanom nadejajo, da bo p2peška Stolica priprav« , Ijcna upoštevati posebne prilike naše j innogoverskc države ter da tokrat ne bo« j do v onih vprašanjih, ki so za naš narod bistvena, nastale nepremostljive težkoče.
Jugoslovenska vlada stoji na stališču, da se Ima razmerje katoliške cerkve do države urediti po načelu popolne svobo« de. kar se tiče verskega poslanstva cerk. ve ter popolne njene enakopravnosti z ostalimi cerkvami zlasti tudi s pravoslav« no v naši državi. Država je tudi v polni meri pripravljena se pobrigati, da bodo cerkveni funkcionarji v materielni neod« visnosti mogli izvrševati svoj vzvišen po» klic.
Na drugi strani pa zahteva od cerkve in njenih služabnikov ono lojalnost in korektnost, ki je predpogoj dobrih odno« šajev med državo in cerkvijo. Cerkev ima vršiti svoje versko poslanstvo, ne more pa biti politična organizacija. Zato bo naša vlada v konkordatu zahtevala ingsrerco, da na vodilna cerkvena mesta pridejo možje, katerih korektnost in Io> jalnost Je izven dvoma. Zahtevala bo pa tudi garancije proti zlorabi vere in cerk< ve po načelu, da je duhovnik služabnik božji ne pa sluga katerekoli politične stranke.
Navzočnost vatikanskega poslanika Smodlake se bo porabila predvsem v to, da sc vca material šc enkrat predela in konkretizira. Dr. Smodlaka bo potem, ka« kor se zatrjuje, dobi! pooblastilo, da prič« ne z diplomati sv. Stolice predrazgovore, na podlagi katerih bi se potem pristopilo k zaključnim pogajanjem.
Milan, 19. februarja, a. »Secolo® ob' širno razpravlja o poročilu »Jutra* glede odnošajev med jugoslover.sko vlado in Vatikanom ter pravi: Kakor je znano, je jugoslovenska vlada pred nekaj časom opozorila Vatikan na državnim interesom nasp-otujoče politično delovanje katoli« ške duhovščine v Jugoslaviji. Zdi pa se, da je Vatikan bolj verjel apostolskemu nunciju msg. Pelegrinettiju, ki v svojih informacijah ni pripisoval velike važno« sti političnim agitacijam jugoslovenske« ga kiera % Jugoslaviji. Msg. Pelegrincttl smatra, da te agitacije niso nasprotne in« teresom in prestižu vere. Zato pač Vati« kan še ni ukrenil proti kato iški duhov« ščini tistih mer, ki jih je menila beograj« ska vlada, in kot posledica temu je slo« di'a napetost v odnošajih med Beogra« dom in Vatikanom. List zaključuje svo« jo vest tako«!e: cJutro* se že tretjič vra« ča k predmetu j>olitične agitacije katoli« škega klera v Jugoslaviji. Gotovo je, di se v člankih, ki jih objavlja ta polus'už> beni list (kar «Jutro» ni in ne bo nikolil Op. ur.) zrcali razpoloženje Beograda napram Vatikanu.
Marxova pruska vlada
Berlin, 19. februarja, z. Dr. Mane je končno sestavil novo prusko vlado. Re« sorti so zasedeni sledeče: justica Ara Zehnhoff, notranje zadeve Severing, so« ciama po'itika Hirthsiefer, prosveta dr. Beker, finance dr. Hopker-Ascbofr, trgo« vina dr. Schreiber, poljedelstvo Stelger.
Nova v.ada se je danes predstavila de« žclnemu zboru.
BOLEZEN ANGLEŠKEGA KRALJA.
London, 19. februarja, s. Bronhitis kralja Jurija ee razvija ugodno. Kralj mori, sicer še ležati, a v nevarnosti ni več.
:«[icnjqai "GI CURIH: Beograd 8.50, New-York 520.5C London 24.76, Pariz 27.15, Milan 2150, Praga 15.425. Budimpešta 0/1072, Bukarešta 2.625, Sofija 3.775, Dunaj 0.007340. DUNAJ: Beograd 1145 do 1149, Berlin
__________16.850 do 16.950, Budimpešta 9755 do
V vprašanlu bogoslužnega jezika stoji i 98.35, Bukarešta 354 do 356, Milan 2894 naša vlada slejkoprej na stališču, da za« ; do 2906, Pariz 3G97 do S713, Praga 2100 htevata čast in ponos našega naroda, pa do 2110, Curih 13 035 do 13.685, dinarji tudi Interes same cerkve, da se v naši dr. 1139 do 1145, dolarji 70.460 do 70.8«, *avi v polnem obsegu uveljavi namesto i lire 2885 do 2905. latinščine narodnijezik, kiimavi BERLIN: Beograd 6.81, Milan bogoslužju katoliške cerkve svojo nič i Praga 12.41. Curih 80.57.
Klerikalci in uradništvo
Klerikalna stranka je skrb za uredništvo in učiteljstvo prepuščala vedno drugim. Ni enega primera ni, da se je SLS, kadar je imela moč v rokah, kdaj xavze!a za zboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev ali pa zh ureditev drugih življenskih vp-ižanj tega stanu
Bili so časi, ko je klerikalna stranka nastopala celo odkrito sovražno tako proti uradništvu, kakoi proti učitelj stvu ter označevala vsak izdatek zanje kot škodljiv ljud-kim interesom. Bili so časi. ko je klerikalna stranka agitirala med kmetskim prebivalstvom proti uredništvu in učifeljut vu, češ, da «uradniki samo žro in žro .
Svojega bistva klerikalna stranka ni fepremenila. Če kaže sedaj svojo ljubezen do teh dveh stanov, dela to le v hinavskem namenu, nahujskati ju proti obstoječi neljubi ji vladi. Kričanje o brezpravnosti in preganjanju uredništva in učiteljstva ima namen, »zbuditi tako na eni kakor na iiiugi strani nezadovoljnost ter nekak pasivni odpor v funkcioniranju vladnega upravnega aparata.
»Celokupen učiteljski stan preživlja težke čase kakor uredništvo sploh. Za koni ne držijo: izpodrivajo }'h mnogo vratne naredbe. ki so diktirane r'd strankarskega duha.» piše »Slovenpc«. Več.je hinavščine škofov list ni mo^el pokazati. Ogromna večina učiteljskega stanu je protiklerikalna in je viharno pozdravila padec lanske Korošec - Da vMovičeve vlade, v kateri je prosvetni minister dr. Korošec gospodaril po svoji mili volji z. osnovnim in srednjim Šolstvom ter postavljal na vodilna me. sta svoje strankarje, četudi niso bili sposobni. Pod sedanjim režimom se upošteva tudi stanovska učiteljska organizacija. ki pod ministrovanjem dr. Korošca sploh ni mogla priti do bese de. Zat.o je še tem bolj čudno, ak~ »Slovenec« apelira na to stanovko or ganizacijo, naj nastopi proti zakonitim vladnim odreilliam, kj so klerikalcem neljube.
Ko je bila na površin DavMovičeva vlada ni niliče npošteval niti uradniške niti učiteljske stanovske organizacije. Personae grataeso bili pač Slnmškar,i in člani organizacije javnih nameščencev — somišljenikov SI.S, nestrankarske sta.novs.ke organizacije pa so bile tedai brez vsakega najmanjšega vpliva. In ko je Davidovi*1 . Komščev režim preganjal naprednp uradnike in učitelje, ni nihče iz vrst Slomškariev in organizacije uradnikov — somišljenikov Sli? dvignil glasu v obrambo svojih stanovskih tovarišev. Tega seveda tudi nihče pričakoval ni. ker je bilo splošno znano, da dela dr. Koro-
šec tako, kakor dobiva migljaje w njihovih vrst.
»Slovenec« apelira sedaj, ko je bilo
premeščenih nekaj njegovih pristaSev, na stanovsko zavest in stanovski po nos ostalega uredništva in učiteljstva. Zakaj se ne obrne škofov list le na tiste uradnike in učitelje, ki so se izločili iz enotnih stanovskih nestrankar. organizacij, kar so storili Slomškarji in člani organizacije javnih nameščencev — somišljenikov SLS. Zato imajo taki ljudje najmanj pravice, pozivati se na stanovsko solidarnost in prositi pomoč splošne stanovske organizacije, kadar menijo, da se jim morebiti godi krivica. Treba tudi poudariti, da ne more nobena stanovska organizacija zago varjati In ščititi napram oblasti nezaka nitosti in nepravilnosti, ki jih zakrivi č'au organizacije, še manj pa, če jih zakrivi k.In, ki še član ni.
Kaj vse je počel dr. Koročee kot prosvetni minister! Celo suplentska imenovanja je izvrševal sam v Bcogra du po nasvetih klerikalnih organizacij, ne da bi se oziral na želje in prošnje stanovskih organizacij, na sjiosohnu.-t; prosilcev Edini pogoj je bil samo pečat klerikalne organizacije. Ali ni imenoval dr. Kcoišec za šolske nadzornike skoro same Slrmškarje? Ali ni Korošec odstavil z volilnih mest lju di. kj so tekom desetletja pridobili tako v službi kakor v stanovski orga nizanji nevenljivih zaslug, samo tat >. ker niso bili njegovi pristaši i .Mi naj uradništvo in učiteljstvo prirv-U x.I>j protestno zl>orovanie zato. ker se |'< previjajo dr. Koroščeve krivice. Ko so bili klorikalri na vladi, njihovi nameščenci niso pozivali toliko stanovsk zavesti, da l>i se zavzeli za svoje io krivim preganjane stanovske tovariše Danes bi radi klerikalci, da H ur iilništvo in učiteljstvo izj-u^-tavlj-jlo za par njihovih ljudi, katerim se po-l.( ur krivica ne godi in ki .so vedrn radi svojih osebnih koristi iz>i »jali si u| ne stanovske interese?
Zaman lovi klerikalno časopisje na svoje liinaniee državne nameščence. Slovensko uradništvo in nčite!;sivo ne IkhIo premamile bobneče hose-le in 'nži klerikalnega tiska o nasilju vlade i:, to tem manj, ker v6, da so klerikab i že imeli pripravljene za slučaj zmage ojiozicijskega bloka zanje proskripeij-ske liste. Če 20 klerikalnih poslancev svojim pristašem sedaj dnizega nuditi ne more ko* protestno zborovanje strokovnih in neklerikalnih organizacij. ,ie to zelo malo. Ni se izplačalo, da so ljudje tako drveli b klerikalnim volilnim skrinjicami.
Sovjetski načrt balkanske revolucije
Turčiji tudi povečanje njenega ozemlja, je ta odklonila sovjetski načrt.
Edino ozemlie, ki bi ga Turčija rada spravila pod svojo oblast, io musliman-Carigrajski dopisnik javlja pariškemu ske province v Turkestanu in Ažcrhej-dnevniku Chicago Tribune sledeče: I džanu, ki pa prpadata sedaj Sovjetski Boljševiška revolucionarna ofenziva v i uniji- Turčija zelo nujno rabi poso.ila od Bolgatski in Grčiji postaja dan na dan I evropskih velesil, zato se ne upa vezati krepkejša. Moskovska komunistična in- s sovjeti, vendar pa jih mora na drugi
©o Jn ako v bodoSe Poljska uspešno prestane preizkušnje, ki 6e jim ne bo
mogla izogiuti, bo to nedvomno zelo velik uspeh.
Preteklost Poljske je nedvomno taka, da opravičuje poljsko stremljenje po višji formi dostojanstva. Zakaj Poljska je bila faktično dolga stoletja velesila na meji med vzhodno in srednjo Evropo, ena najmočnejših evrop skih držav sploh. Notranja desorgani-zacija je sicer oslabila Poljsko, da se je pričela štPti med bolne može evropske, slično kakor je istočasno, oziroma že poprej popolnoma obnemogla s^ed na Nemčija, se razpršila na vrsto večjih in manjših državic ter postala bojišče, na katerem so evropski narodi saldirali svoje krvave račune. Vendar je ostalo Poljski v zgodovini Evrope častno merto in ako ta slovanska republika reši v bodočnosti le svojp dobre strani brez slabih lastnosti, ki so jo nekdaj pogubile, petem b? mogla tekmovati za visoko mesto, ki ga je sedai dosegla le j>o formi.
Želimo pa polj-ki državi, da ie di plomatski uspeh ne .premoti, da bi precenjevala svojo moč, kar hi bilo zlasti opasno in neprii°tno, ako imamo v vi dikti nlpne zveze s sosedno češkoslovaško in ostalimi državami Male an-tarvte. Zakat faktično naivažnei?? de lokreg njene po'it:' :i mora ostati poglavitno. ne formi t imajo kljuh vsemu vendarle le I1' "jno vrednot.
Politične beležke
-f- Zahvala drja. Zupani?a volilcem Narodnega bloka. Predsednik oblastne« ga odbora NRS za ljubljansko oblast in bivši kam!'dat Narodnega bloka za no« votneški in črnomcljski srez dr. Niko Zupanič je objavil po završenih volitvah radikalom ljuhlianske oblasti posebno z« hva'o v kateri poudarja, d« so pristati NRS v ljubljanski oblasti znatno pripo« mogli k de ni zmagi državne misli v S'ovc .lii ter poživlja svoje «omišl;en:.kc naj gredo v dosego Se lepš;h uspehov v bodočnosti sedaj na delo s podvo« jenimi močmi. Končno pravi dr. Zupa« nič: »Najlepšo hvalo izrekam Vam vo« lilcem Narodnega bloka novomeškega in črnnme'iskega okraja, ki ste mi poverili v častnem številu svoje g'asovc. Zlasti
^'erikalcem se očividno možgani
ternacijoiiala je poslala denarja v vrednosti štirih milijonov zlatih rubljev v Sovjetskih diplomatskih kovčkih svojim agentom v teh dveh deželah za revolucionarno delo v januarju in februarju, z namenom, da se ustanovi sovjetska republika v obeh teh deželah v mesecu marcu.
V	zaupnem pismu, ki ga je vsem rdečim agentom poslal Zinovjev, vodja tretje lnternacijonale, iz Moskve z datumom 15. januar.a, pravi, da je dobil od sovjetske vlade za inozemsko propagando samo deset milijonov zlatih rubljev za meseca januar in februar, z namenom, da se pripravi svetovna revolucija. Ker pa pričakuje letošnjo pomlad velikega uspeha na Balkanu, je osredotočil štiri milijone na Grško in Bolgarsko, za mesec marc pa hoče denar vsega svetov, nega proračuna izdati samo za ti dve j deželi.
Propagando v Grčiji In Bolgariji vodi direktno sovjetsko poslaništvo v Carigradu, kjer se nahaja generalni štab za tretjo internaci onalo na Balkanu in v bližnjem Orijentu.
V	Bolgarski, pravijo boljševiški agenti, da je vse pripravljeno za izbruh komu-
strani irgravati proti Angležem, dokler mosulsko vprašanje ne bo defin!tivno rešeno.
Poljska — velesila
Dne 15. t. m. je priredil franrosko-poljeki odbor v Parizu slavnostni dinč v čast Ch!a[«owskemu, predsta vitel ju Poljsko v Franciji. Ta slavnostni večer je 'me! prav posebni značaj; prisostvovalo mu je nad 200 gostov, sami najodličnejši pred sta vi tel j,i francoske javnosti in tudi francoski varšavski poslanik Panafieu.
PrireditPv je imela prav izreden pomen. Slovesno se je imel na njej pro slaviti diplomatski dogodek, da jJ poljskemu poslaniku v Parizu Chla-powskemn francoska vlada priznala ča-t irt dostojanstvo veletiosbnika alt ambasadorja, kakor je istočasno povzdignila svoje poslaništvo v Varšavi v velepnslanišvo. To oboje pomeni, da ie Francija priz.nala Poljsko kot velesilo, in ta dogodek so z največjim slav. jem praznovali v poljskih in prijateljskih francoskih krogih. Priznanie s
pistične revolucije, da jim samo manjka francoske strani bo imelo nedvomno energ;čnega voditelja.	|za posledioo »lično priznanje tuli s
V Grčiji se je tretja Internacijonala strani ostalih držav in s tem bi se osredotočila na Makedonijo, predvsem Poljska uvrstila med evropske velesil".
med milijonom grških beguncev, ki so prišli iz evropske Turči e in Male Azije. Namen tega gibanja je, ustanoviti makedonsko sovjetsko republiko z glavnim mestom Solunom. Tisoči tobačnih delav-ccv v Kavalli, kjer se nahajajo ameriške tobačne tovarne, so bili boljševizira-nl in ti izvajajo velik teror po vsej okolici.
Strategični cilj. ki ga zasleduje sovjetska vlada z bol.ševiškima republikama v Makedoniji in v Bolgariji, je oslablje-nje Rumunije in Jugoslavije ter obkrože-nje Turčije s sovjetskimi republikami.
To je prva in edina od novona*ta!ih naslodstvprnih držav, ki se je povspela do stopnje velesile in nedvomno ostane edina tudi v bodoče, zakaj nobena od ostalih novih ali razširjenih nacijo-nalnib držav nima predpogoje, da bi ji sledila na tej poti.
Seveda pa se vpraša, če ima Poljska sama predpogoje, da postane velesila. Po številu prebivalstva je z svoj'mi 27 375 000 ljudmi prva država za Rusijo, Nemčijo, Anglijo, Francijo in Italijo, vendar ostaja za zadniima dvema še vedno za več kot 12 milijonov, pri
Pred nekaj tedni, ko je Austen Cham- čemer pa se kolonijalna posest niti ne berlain, angieški zunanji minister, prišel ii|>ošteva. Vsled napredujoče notranje
reorganizacije tudi njena dejanska moč narašča: če bo pa narasla do tolike mere. da bo učinek na zunaj vedrvi primeren dostojanstvu velesile, to ho pač pokazala šele bodočnost. Prilike za to pa bo dovolj, zakaj sosedstvo Rusije in Nemčije, dveh držav, ki sta
v Pariz iz Rima, in se je govorilo, da skušajo Angleži dobiti prosto roko v Mali Azi.ii, je sov.etski poslanik Surič pregovarjal turško vlado, naj dovoli sovje-torn velikopotezno propagando in poši-Ijanie orožja preko Carigrada za akeijo na Balkanu. Obljubljal je Turčiji voja-
ško pomoč za skupen pohod na Balkanski obe danes pod normalno slabi, ki pa se polotok in ustanovitev novih sovjetskih ! prej ali slej popravita zopet s faktično republik. Vkljub temu, da je obl.ubljal j močjo velesile, ni baa zavidanja vred-
pa gre vsa **st Semičanom in 5mihe'ča> nom, Podzem-ličnnom. Pri tem vam kli< čem v spomin svoie besede, da zmiga Narodnega bloks ne zavisi od nas Sio» vencev in da bi mi trpeli največjo škodo na gospodarskem polju, ako bi ne prišlo v Beograd vsaj nekaj poslancev Namd« negn bloka, ki bi se zavzemali z uspehom za slovenske težnje. Na i;ilost se je tc» mu klicu odzvalo prema'o S'ovencev, za« to bodo ostali slovenski poslanci, to je klerikalc* i; Puceli navezani na brezplod no politfkovanje, ker ne morejo priti do vlad« in zato ne bodo mogli tudi nič do« seči. Zato v hoj po začrtani poti do po« polne zmage državne misli, da se kaj takega v prihodnjič več ne pripeti«.
-j- V pravem tiru. Seja ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom je začela opozicijske gromovnike obračati k spokorništvu. Stm zagrebški «Hrvjt» navaja v svojem poročilu, da je neki član vlade smatral potrebno, pohvaliti se napram njegovemu («iIrvatovemu«) dopisniku tako«ie: Razume sc, da se na seji v dvoru ni govorilo o postavljanju po itičnih principov v zunanji in notra« qji politiki, ker so ti principi znani in se ne dajo več menjati. Ni moglo biti govora o kaki novi po itični konsoiidaci« ji. Vse ostane pri starem. Mi smatramo, da bomo vladali vsa štiri leta, zato sc je na seji v dvou govorilo samo o delova« d ju vlade v narodni skupščini. Vse osta« io se predpostavlja, da je tako kakor je, zato ni bilo niti treba izgubljati besed o drugih stvareh. Mi bomo vladali štiri le« ta in to je naš program!« K vsemu temu «Hrvat» resignira in le še v kratkem do« stavku navaja kot kraljevo željo, da naj bi atmosfe.a v narodni skupščini posta« la pomirijivejša, da nc bi prišlo do ab« stinence in da bi se omogočilo delo v narodni skupščini. Tako oprezno torej tudi radičevci vstopajo v umerjeni opo« zicijski tir. Le naš »Slovenec« še dela svojevrstno izjemo in mu ne gredo v račun niti objektivna poročila, niti ona, ki jih sam prinaia.
-j- Za tolažbo. Glavni radikalski or« gan (»Samouprava«) povodom zadnjih vsiljivih ve:>ti opozicijskega tiska, da ra« dikali ipak tipajo za zbližanjem z opozi« cijo, odnosno da vlada mora ublažiti za« ostrenost med obema taboroma, izvaja v svojem uvodniku: V borbi, ki jo je do« sej Radič in za njim vsa opozicija vo» dila proti državi, ni bilo me.e; klevetalo in ironiziralo se je vse, kar prihaja iz Beogradu, razgrcvale so sc plemenske in verske strasti in predsodki, falzificiralo se je zgodovino. Iz Beograda sc na vse to ni vračalo milo za drago, tolerance in popustljivosti je bilo obilo; a tudi v bo« doče se bodo rcspektiralc vse pravice opozicije. Samo v enem pa med radikal« no stranko in opozicijo ne more biti ni« kakih transakcij: to je vprrlanje narod: nega in državnega edinstva! (Jlavni inte« res, obsežen v tem vprašanju, iz prav ni» ka^.n ozirov in v prav nikaki obliki ne sme biti oškodovan ... Eto, to je tisto, kar so tudi samostojni demokrati že sto« krat povedali dr. Korošcu: priznajte na» rodno in državno edinstvo, in ...
-f- Logično. »Slovenec« poroča, da sa« mostojni demokrati in radikali na seji kronskega sveta niso imeli nobenih kon< kretnih predlogov o načinu, kako bi se naj razvijali notranjo » politični dogoeU
ki. Na kronskem svetu se je samo govo* rilo, da je bila vlada Narodnega bloka
res označena kot volilna vlada. Kronski svet je torej samo ugotovil, da je bila sedanja vlada volilna, da pa po volitvah ni več »volilna«. Nato so sc ministri brez konkretnih predlogov, kaj naj počno se« daj, ko so minule volitve, razšli po svo« jih stanovanjih. To poroča »Slovenec« kot zelo pomenljivo, kajti klerikalni mi» nistri so navadno po sejah ministrskega ali kronskega sveta odš i še k »Zlatemu burencu«, kjer je običajno došlo do zelo konkretnih predlogov. Kot posebno sen« zacijo poroča tudi «S!ovcncc», da se je min. predsednik Pašič po seji kronskega sveta odpeljal z avtomobilom v predsed« ništvo vlade. Ali naj bi sc morebiti z dr. Ko <oščcvo avtonomijo, oziroma polomi« jo? -
že ze'o opasno kisajo,
Z znanim Korolčeviu Intervjuvom,
na katerem se je naš veliki abbc povzpel do onemoglih p-eteni in nedostojnih in« sinuacij o »prodiranju Azije v Evropo«, se ponovno bavi »Samouprava« in ugo« tavlja, da dr. Korošcc s po'no paro ja« dra v radičevstvo. Ako se dr. Korošec zaveda svojih hesed, tedaj ie njegov in> tervju simptomatičen ra njegovo bodo« če ravnanje. Tudi Hrvatska Za:ednicu se je obnašala pil čno enako. Tudi n jej državne »vtoritete kakor zdaj Korošcu niso veij-lc: zato se ie kmalu metamor« fozirala v edino spasuio-e Radičevo ču« dotvorstvo. Desperaterji Hrvatske Za« jednice niso nikogar presenetili, ker so potrebovali mandate. Toda dr. Korošcu ti manevri doslej niso bili potrebni in se bo ie osmešil, ako ho 'mitirai Hrvatsko Zajednico. V ostalem pa je njegova stvar, ako ravno želi tudi on postati Ra« dičevo ko'o; samo nepotrebna je bila ta« ka njegova uvertura, ki "sebuje mnogo nizkotnih insinuacij... V drugem, dalj« šem 'lanku <Samouprivai> obširneje za« vrača dr. Koroščeve klevete in meni: Da, če bi iz groha vstal pokojni dr. Krek in vide;. kako tira njegov naslednik S'o» vence v Radičev tabor, v žrelo krvavega in straši»gg boljševizma, bi omahnil od sramote in zblaznel iz obupa. Toda mrt« vi sc ne vračajo iz groba, živ pa je osta! slovenski del našega naroda, kateremu je spomin na dr. Kreka svetal, in ki bo enkrat le izpregledal z lastnimi, zdravi« mi očmi. Duhovniška hipnoza bo ostala le še kakor grd san, isto, kakor hahsbur« ška proš'ost. S ovenski del našega na« roja jc dal že velike in vzorne sinove, ki so ga učili enako kakor dr. Krek, dal pa jih bo tudi v bodoče. In ti njegovi si« novi ga bodo osvobodili popovskih oko« vov ter ga uvedli v kolo svobodnih in srečnih narodov.
Klerikalni teror. Znano je, da klerikalci nikogar ne trpe v svojih podjetjih, ki ni znoesljiv pristaš SLS. Kdor je količkaj na sumu, da je naprednega mišljenja in kdor ee ne ckloni popolnoma njihovi politični diktaturi, temu ne pomaga nob«u blagoslov in oa cesti je, predno se revež zave, kaj je zagrešil. Nešteto takih slučajev, ki so se dogodili v klerikalnih gospodarskih zavodih, bi lahko navedli. Klerikalna maščevalnost se kaže tudi nad takimi lastnimi pristaši, ki ne trobijo v rog znane klike okoli prof. Remca in pro tesorja Jarca in ki se zgražajo nad klerikalnimi trgovskimi špekulacijami z zlorabo politične noči. Ta klerikalna klika, ki je pred vojno in tudi pozneje proglašala gospodarski bojkot veeh naprednih trgovcev in podjelij, ki so v rokah naprednih ljudi, ki je svoječusno ta bojkot tudi sistematično orgauizirala med podeželskim prebivalstvom, hoče uvesti iste metode tudi sedaj na svoj hinavski klerikalizmu odgovarjajoči uačin. S tem, da v svojih lislih neprestano pišejo o gospodarskem bojkotu od nppredne strani, hočejo med svojimi pristaši vzbuditi bojkotno giba-uje proti naprednim trgovcem in podjetjem. Vemo, kam meri to vpitje o gospodarskem bojkotu, zavedajo pa naj se klerikalci, da morejo s svojim hujskanjem doseči samo nasprotno, kar žele Napredni trgovci, obrtniki in podjetniki so prestali čase, ko so bili klerikalci absolutni gospodarji v Sloveniji, zato Je njihovo hujskanje danes, ko jim je za vedno od-klenkalo, prazno. S svojim izzivanjem morejo 6nmo doseči senzacijonalna odkrilja o zlorabi ljudskega denarja v svojih gospodarskih podjetjih. Bržkone bi jim bilo to zelo neljubo. Klerikalni teror tudi z najnovejšimi metodami, ki jih skuša s svojimi izmišljenimi hinavskimi pretvezami uveljaviti, ne bo uspel.
-(- Rarilčevska nora pisarlja. <Hrvat» je v sredo izšel s posebno prilogo, ki naj ti nadomestila Radičev cSlobodni Dom». Na tej prilogi se da seveda marsikaj pogrešati, predvsem manjkajo republikanske popevke in Radičev uvodni zos. No, za!« pa se novi mirotvoroi generali doktor Trumbič, dr. Polič in dr. Bazala poizkušajo v poljudnih seslavkih o člove-čanski, opozicijski in svetovni politiki z očitnim trudom, da bi tudi po obliki verno kopirali velikega mojstra Čudotvorne pisarije — Stjepana Radiča. Toda original je le original, pa bil tudi Radičev, a kopija običajno le medla karikatura. Tako je tudi z novimi seljaškimi članki omenjenih treh gospodov, ki se sicer točno poslužujejo Radičeve terminologije o <beo-gradsklh vlastodržcih>, <batlnaših> in <te-ranjihs (iliti <armaturah>), drugače pa v primeru z Radičem izkazujejo veliko, veliko revščino političnega pouka. Dr. Polič dolgovezno dokazuje, da so tzshteve hrvatske politike sodobne In pravi?""*; dr. Trumbič piše o mednarodnem položaju Hrvatov, ki obstoja v tem, da s Hrvati držijo bosanski muslimani in slovenski
in bočeš-noče? dokazuje, da so radičevci na dan volitev zopet pomenili rpredzidjs
krščanstva* in stali na braniku zapadne kulture . . . Reči pa je treba, da se 'jkš-na velevažna kulturna in človečanska ras-motrivanja poleg nekulturnih izpadov Ra-dičevega nečaka Pavla, ki zmerja Pašiča z »osramočeno brado* in Pribičeviča za cbesomuino majmunsko zubalo>, dajo čl-tati s prav mešanim okusom. V ostalem je bila dotična številka <Hrvata> zaplenjena, ker je po izjavi policije očividno predstavljala novo izdajo ustavljenega tSlob. Doma*.
Po svetu
—	NPtedem Pavlovlč Kondakov V noči od lrt. na 17. t. m. je umri v Pragi eden največjih sodobnih ruskh nPen'a-kov in znanstvenik svetovnega slovesa, nniv. prof. Nikodem Pavlovič Kondakov. Dr.e 1. novenibra 1924. je praznoval P/V letn>o svojega rojstva in »o se ga pri te' priliki spomnili vsi kulturni ramdi. Tndi »Jutro« je priobčilo takrat ohiiren članek o znnn«tvene«n delovanju Kondt-kova. R svojim dolgoletnim, temeljitim in uspešnim raviskovsniptn na pol:u »red-njeveSlce timetmstnp zgodov ne. pn«*bno evropskega vzhoda jt silno obogatil znanstvo in postavil deloma že znana dejstva v popolnoma novo luč. Kondakov je I. 19D0. zapustil Rnsi'o in deloval najprej dve leti na Bolgarskem, dokler ni bil poklican na pr»5ko univerzo, fte pred par dnevi ie imel tamkaj svo;a predavanja. za poletni semester pa je napovedal predavanja iz umetnostne zgi>do-vine »redn ega veka.
—	Ža!oS'na obletrica. V sredi IS. t. ra. je bila druga ob'etnica tragične smrti prvega čeJkas^vsfkega finančnega mini. sfra dr. Al. R a ž i n a. Mnogo odličnh mož je umrlo na ČeSkem po RnSinovi smrti, a menda nikogar repnhlika tako ne pogreša kakor dr. Rabina. Z njim je "mrl državnik, učitelj, pijonir in pravi tip državl;ana. č'ovek, ki je jasno videl t bodočnost, imsl jasno zasnovan in p'e-mirilipn program ter vpdel. kaj hoče. Dr. Rn*in je bil državnik, ki se je znal zavedati resničnega stana razmer. Poznal je zakone prirodnega razvoja in zato ni nasedal teorijam, ki hi jih ne mogel tires-nič ti: njegove ideje so se gibale na realnih tleh.
—	Martinska deklaracija in — plebiscit na Slovaškem. V praski madžarski list •Pra ga i Ujsag« je napisa' A g. Petrisrk, katoliški duhovnik in voditelj takozvv nega slovaškega dela madžarske krščansko soei;alne stranke članek, v katerem trdi. da SlovaSki Narodni svet leta 1911?. ni ime! prav;ce odločati o usedi Slovaške. Takozvana »Martinska deklaracija« da je delo samopoklican^ev (!) in edin ;zhod iz spora o njeni veljavnosti in obveznosti jo plebiscit: nai ljudstvo odloČi, ali je Martinska dpklantcija pni-vomoPna in — ali naj spada Slovaška Se nadaJje v češkoslovaško republiko ali ne. Smisel Petmskove iz;avo je jasen: madžarska krščansko socijalna stranka si domneva, da hi »e f^nh^eit iztekel v ko. rist Madžarske in da hi klerikalci glasovali za odeenfev Slovaške od Češkoslovaške rennblike.
—	Lndendorffov nmlli. Rerlinske vesti potrjujejo poročPo da hoča general Lu. dendirff res odi »žiti svoj po*lnni;ki mandat. Tzgnh'1 vse veselje do pelltike, odkar je njegova stranka p.i zadnjih volitvah tako rapldm nazadovala. Doslej »e Se ni nde'ež.i1 nobene seje Reichstaga in tudi nI prisostvoval se;i nobenega odseka, v katere je izvoljen.
TZ ALBANIJE.
Beograd, 18. februarja, p. Iz Tirane po« ročajo, da poz<va vlada Ahmed-bcga Zo« gu na novačen'e letnik 1923.
Beograd, 18. februarja, p. Albanski po« slanik v Beogradu A!i=Rica paša Ko!o« nja je premeščen ter odpoklican v TIra« no. .Vbanska vlada je dala svoj agre« ment ds bo imenovan za našega posle« nika v Tirani Branko Lszarevič.
TURNEJA AVSTRIJSKEGA ZUNA.
NJEGA MINISTRA.
Dunaj, 18. februarja, s. »Acht « Uhr • Blatt« doznava, da je zunanji min ster dr. Mataja, ki se je nahajal po bolezni na oddihu v Švici, odpotoval v Pariz in London, kjer bo imel razgovore s števil« nimi osebnostmi. Potovanje nima urad« neg» značaja, vendar ps je pričakovati, da se bo pri teh razgovorih govorilo o vseh vprašanjih, ki zadevajo Avstrija Povratka zunanjega ministra dr. Mataje je pričakovati v prihodnjih dnevih.
PRAKTIČNA PRESKUSNJA ROTOR.
NIH LADU.
London, 18. februar, s. Rotorni parnik »Buckau« je prispe! v Grandemouth. Par« nik je imel na vsej poti izredno slabo vreme. Strokovnjaki, ki so spremlja« ii na krovu, izjavljajo, da znači Flettner« jeva iznajdba velik uspeh. «Westminster Gazette« označuje uspeh vožnje, ki je trajala preko Severnega rtrja pri sla« bem vremenu 4 dni in 4 ure, za *c'o po« voljen. Iznajdba je dokaza1« praktično uporabo. Tudi »Daily News« se prikiju« čuje mnenju »Gazette«.
VLADARSKI OBISKI V VARŠAVI.
Varšava, 18. februarja, v. Kakor se po« roča, bo tekom letošnjega po'ct:a ohis« kal bolgarski kralj Bo;.s predsednika po,!'':e republike. Te vesti zun-nje mini« strstvo še ne potrjuje; vsekakor bi sc imel vršiti U obisk šele po obisku fran«
coskega predsednika Doumcrguea in ju> klerikalci; cilindraš dr. Bazala pa razmo- j goslovenskefla kralja Aleksandra, triva ckulturno zaačenje minulih volitev* J	--

komunistična tiskarna v Beogradu
Profesorica Cvetkovič, voditeljica tajnega komunističnega gibanja.
Poročali smo že na kratko, da je beograjska policija po večmesečnem napornem poizvedovanju izsledila v Cuničevi ulici št. 8 v Beogradu tajno komunistično tiskarno, v kateri se ie tiska! tudi tajni komunistični organ z naslovom »Komunist*. S kako opreznostjo so komunisti izvrševali svoj posel, naj služijo sledeče podrobnosti: 2e postavljene članke sta prenašal! dve zaupni osebi v tajno tiskarno, za katero ni vedel nihče drugi razen teli dveh.
Preiskava se marljivo nadaljuje in je
zemstva. Higijenska- aekcija Zveze narodov pošilja namreč vsako leto zdravstvene komisije v poedine države, da ugotavljajo, kakšna je organizacij;! preventivne medicine. Taka komisija, ki se je mudila lansko leto tudi v Jugoslaviji, je odkrito izjavila, da gre dr. Štamparju in naši sanitetni politiki vse priznanje. Mednarodni strokovnjaki so z zadovoljstvom naglašali, da je treba Jugoslavijo prištevati med naj-vzornejše evropske države v pogledu sanitetne politike. To priznanje je imelo velik odmev v vsem kulturnem svetu.
Predstavniki velike Rockefellerjeve fundacije v Ameriki, ki podpirajo soci-| jalno-medicinske institucije celega sve ta, so se spomnili sedaj tudi naše dr
trajala v sredo in četrtek ves dan in vso žave in ji nakazali 10 milijonov dinar-noč. V sredo ponoči je našla policija tu- j jeV za igra^bo modeme higijenske <ai tajni arhiv in nlagajno komunistične | g0ie v Zagrebu. To Roe.kefellerjevo stranke, ki sta bila skrita pri bivši pro-j ustanovo upravlja sedaj šestčlanski fesorici Desanki Cvetkovič, stanujoči v;0^h0ri kateremu načelni«? dr. Štamiiar. ulici Miloša Velikega št. 35. Policija je Odbor je sklenil, da prične z graditvi-dobila namreč obvestilo. da prihajajo k!j0 hi<rijenske šole še tekom tega leta. Cvetkovičevi znani komunisti in tudi ne- j Razpravljal je tndi že o organizaciji katere ženske, o katerih je biio znano, da g0]P< ]<; ho delila na sledeče odseke: so v jako ozkih stikih s komunističnimi j administrativni in ednkntivni odsek, prvaki. Zato je pridno opazovala promet; ^^ 7a gttKpj pntolosnV naroda in v tej hiši in se končno odločila za hiš- statistiko sociialna medicina in oropano preiskavo pri Cvetkovičevi. Da se vr-j Mnda_ para7.ifn!o*ki odsek itd. Rocke-se pr; njej tajni komunistični sestanki, o f(,!lpr|Rva fnn<lartja je zahtevala na-iem je policijo še bolj prepričal slučaj z ta,n5n0 poročilo o pro<rrnmii dela in nekim delavcem, ki je prišel iz hiše št. 35.1 pi^mn ponka. Odbor i" želji ustregel Ko ga je namreč službujoči policijski: ;n r,m^tavniki Rockefellerjeve funda-uradnik nekega večera vprašal, kaj je ci;p so p^ali načrt v pmučavnnje delal v tej hiši, se je delavec silno raz-1 tndi	amrriškim ;n evroi^kim
buril in v prvem trenotku sploh ni vedel' strokovni*kom. Karakteristično io da odgovora. Pri hišni preiskavi, ki je bila j ^ sp vs! „^-,1-; 0 načrtu i7ra7il; ZPi„ izvršena pn profesorici^ Cvetkovičevi. so laskarn ;n m„ .^'j ce!0 predat pred
Številnimi druarimi.
precej veliki vrt s cvetnimi Kredami in žlahtnimi drevesci, ki bodo zasajena ob
poteh.
Lanskega 1. Junija zažgani Rudarski dom je že popravljen. Prihodnji teden se bo v njem vršila pustna veselica. Na prostoru zraven tega doma bo Rudarska zadruga letos po načrtih mestnega stavbenika g. Ročaka zidala veliko dvorano za nekaj tisoč ljudi. Tudi Orli si postavijo letos novo veliko dvorano z visokim stolpom. Opeko že imajo, od rudnika so dobili namreč dva podrta dimnika.
Gostilničarka ga. Kramarjeva je dvignila svojo hišo za eno nadstropje. Ob glavni cesti blizu pokopališča si zgradi šest domačih obrtnikov še letos lastne hiše. G. Soštarič se je vselil v svojo hišo, v kateri ima tudi čevljarsko delavnico; isto je storil g. Tone Malgaj, ki je obenem s čevljarsko delavnico otvoril tudi prodajalno usnja in čevljarskih potrebščin.
CACAO TAN KASTER
t 2J
Aretacija po petih letih
V bližini Paračina v Srbiji je v soboto nepričakovano naletela orožniška
— . ,	.	......... „	...	. . . patrulja na glasovi tega srbskega rar-
121 na komunistična zemstva. Higijenska sekcija Zveze na- precej veHk. vrt s cvetnimi gredami in boinika Zivopva Pavloviča, znanega
»	rftnftr nnsih.i nom-o*	lot« v Ara v. žlahtnimi Hrovoci-l tri Krvtn rasa tona oh	jjjjpnoia Kokajl. ki je izvršil 17
razbojnižtev in ubojev in je pred petimi leti pobegnil iz beograjskih zaporov, kjeT bi moral odsedeti 12 let. Orožnikom se je neznanec zdel sumljiv in' so zato zahtevali od njega legitimacije. Ker pa ni mogel dokazati svoje identitete, so ga aretirali in pripeljali v Beograd, kjer je končno priznal svoje pravo ime. Prvotno je Pavlovič trdovratno zanikal vsako krivdo in iz javil, da se je z njegovo aretacijo gotovo zgodila pomota. Skušal je policijo premotiti celo na ta način, da je izjavil, da je bil radi podobnosti s Pavlovi-čem že enkrat aretiran, a kasneje iz-pusčrn, ker se je policija prepričala, d l ni n dotični, ki ga zasledujejo.
Toda njegova nakana se mu ni p(>-srečila. Policija mu je namreč pokarala njegovo fotografijo, nakar se je Pavlovič končno vdal. Priznal je da je bil že leta 1809. < bsojen radi s-^vi,-nih zločinov na 12 let težke ječe. ki bi jo metal odsedeti v topčiderski kaznilnici. Posrečilo se mu je takrat ubežati in je bil ponovno aretiran šele leti 191S). Skupno ž njim sta bila v zaporu še dva njegova dobra tovariša. Vsi trije so imeli na sebi kot nevarni zločinci okove. Neke noči so se dogovorili, da pobegnejo. Ker pa ie bilo iz zavoda jako težko uteči, so fingirali težko bolezen in bili v resnici prepeljani v kaznilniško bolnico. Tam *e jim je nudila ugodna prilika, da i7v"'-'io svoj načrt. V bolnici so našlf vliko pil-n, s katero so pre pilil i okove na *■>• kah in nogah in nato v temni noči po-kovo ulico st jim je razlil čez navihane j heenjli. še predno so čuvaji opazili, mlade obraze zadovoljen nasmeh, zasopli da jih ni več. so se nahajali že daleč so gluhi ko, kot da so prestali veliko ne-jznnai Beograda. Orožnikom, ki so iim varnost. Ko pa so zavili okrog
ostali kot pribiti. Pred njimi jc stal ........-............... _ --------,	.
reč stražnik, ki jih je sprva, nič hudega se je on sam reši!.	j s katerim ji mrž naznanja, da sc> radi
sluteč, mirno motril, ko pa je opazil nji-j Od tedaj je izvršil Zivojin Pavlovič | zadnVga d-nrodka poslavlja od nje ter hovo preplašenost, je seveda radoveden celo vrsto sleparij, rarhojništev in "bo- odhaja tja, oikoder ni več vrnitve, pristop i iu potipal, ka: se nahaja v na- iev. Klnlil se je v jagodinskem srezn hrbtnikili. Na svoje začudenje je začutil in postal kmalu strah in trepet tam -razne kovinske predmete in nato pogle- šnie<ra prebivalstva. Mislil je. da ! dal v notranjost nahrbtnikov. In pri vsa-j policija že popolnoma pozabila nanj. a | kcin je privlekel na dan po par svetlih -e je v tej svoji domnevi temeljito ura | medenih kljuk od hišnih vrat. Dečki so čunal. Po dolgem obotavljanju j" j takoj priznali, da so hoteli kljuke pri.da- končno priznal v«e zločine in izjavil, ; ti trgovcu Panholzerju kot staro kovino, da se je nahajal p°t let nn boltrarsk-vn j Na vprašanie, kje so jih dobili, so sko-j ozemlju. Hotel se ie sedaj vrniti kot miznili z rameni, na policiji pa se je »pošten* človek v Reogra'1. da si no-stvar izkazala kot taka-le:	iščp tamkaj »prim-Tno* službo. Prišel
stavbarstvo pa popolnoma. Tako e ostalo i Na mlajši izmed štirih, zgoraj omenje- ie srečno že v Para čin. na potu v B<w mi tudi novinarja Mošo Pijade ter droge- j dolga leta. Šele lani in letos se je pnka- I ni Polde, se je poleti igral ob Ljubljanici grad pa ga ie z.*»«ači'a žandarmeriia. rista Pašiča. ki pa je bil včeraj izpuščen, zala vesela sprememba. Trboveljska do- in vlačil na dan izvode različne stare že- Ker pa je bila ta edino pravilnega
Tatinski mladiči
Ljubljana, 19. februarja.
Za ''ogalom so se vsi štirje še enkrat spogledali, potem pa je dejal najmlajši, 11 letni in najbolj navihani Poide: »No, ali gremo?!* Vsak izmed njih x vprašujoče pogledal na popisan listič, ga stisnil v žep, nato pa so pukimali: »Pa pojdimo!«
Iu krenili so z oprtanimi nahrbtniki po Dunaiski cesti. Pred vhodom v Praža-
TtockefeHerjeva fiin^aeiia ie u=tano-! vila do^lei velike hieriienske šole v Londonu. Varšavi, Pragi, Polono in Razlika m^>l našim pm<rra-Rdeča mnm 'n programom ostalih šol ohstnja v tem, da naša šola ne bo č's*a aka
dem=ka šola. nmpnk pravo
■*i"-če /n
našli v treh sobah polno komunističnih knjig, takozvane internacionale »Rdeče pomoči«, sekcije Beograd, ki jo je vodila j gdčna Cvetkovič, dalje arlvv in tajno blagajno. V blagajniški kn igi so bili vpi-! sani natančno vsi dohodki in izdatki, ki '''k"12"11-jih je imela sekcija. Takozvana pomoči je podeljevala komunistom, ki so
prihajali iz notranjosti države v Beo-, , . ...... ,, . , .
grad, podpore v znesku 1000 do 4000 Din.!	JuTi-ene. Upnti ie. da bo
Blagajniška knjiga je bila popolnoma v isnla.. k"1",'! ^^ena redu. Prejemki so izvirali večinoma Iz j sv0-n vellkl svrhK manjših podpor, ki so prihajale iz Ame-j rike. Kolikor e dosedaj ugotovljeno, je i «Rdeča pomočs razdelila sedaj skupno 350.000 Din. Glavno blagajno je vodi! neki Sima M:ljuš, ki je bil aretiran skupno' s Cveikovičevo. Po!'ciia je izvršila še celo vrsto drugih hišnih preiskav in aretirala dosedaj več komunistov, med njl-
iiveti Radmila je imela skromno plačo, Radivoj pa je živel od tega, kar je utegnil zaslužiti sproti. Bil je tudi
skromnejši od žene in ni zahteval ničesar razen najnujnejšega- Z Radmilo pa je bilo bae obratno. Na Dunaju se je navadila živeti gosposke, da, narav« noet razkožno življenje. Majhna sobica, v kateri je morala živeti s svojim možem po poroki, ji ni bila prav nič všeč-In še ta sobica je bila siromašno opremljena.
Radivoj se je kljub r«emn skušal uživeti v položaj, ker je 'mel Radmilo resnično rad. Kjer je mogel in kakor se je dalo. je obsipal svojo ženo z nežnostjo. Radmili to ni zadoščalo. Neprestano je silila iz svoje kože ven, hotela je življenje uživati, ne pa v njem trpeti. Prigovarjala je možu, naj ji dovoli vsaj medene todno preživeti v blagostanju. Radivoj je dvomil, da .je to mogoče, a je ženi vendarle ustregel iz ljubezjil. Začelo se je zapravljanje denarja na debelo. Izdatki so presegali zaslužek obeh in tako sta Radmila in Radivoj kmalu občutila vso grenkobo mladega zakona. Ko je Radmila videla, da ni več denarja za gledališče, kabaret in bar. je postala muhasta. Radivoj si je nekaj časa izposojal denar, a končno se je število upnikov skrčilo na ničlo. Terjatev je bilo vsak dan več-, zaslužka nobenejre. Da vendarle ustreže svoji ženi. ki je posebno rada srebala likerje, je mož tu in tam na skrivnem kupil kako steklenico konjaka, pikolita, ro-zolje in jo poklonil svoji polovici. A ko je bilo likerja konec, je postsla Rad-nvla zop"t nejevoljna. Zarndi sladke pijače je na«tal tudi prvi prepir. Radmila se je sprla z možem in v razburjenost? sra jc celo pretepla. Po tem dogodku je Radivoj izginil neznano kam.
Radmila je čskila nanj cel dan, vst noč. iskala era je okolu znancev in prijateljev — brez uspeha. Zvečer je bila tako razburjena, da so se jorodnik?
ogla, so I Sledili na konjih, »e je sicer posrečilo bali ra njeno življenje. Našla je namreS stal nam- izslediti ohn nječo*'a tovariša, do*im na mizi pod prtom Radivojevo pismo.
_	•	! _ 1.. i__:_ : T m »X	rio r<A vi sj •
tak« služila
Stavbno gibanja v Trbovljah
Obrt in promet v trboveljski občini sta začetku svetovne vojne skoro zaspala.
Obšla jo je tako globoka žalost, da je neprestano jokala, ihtela in zdihovala. Pralno je 5'a snnt. je pristavila h po-stelh lonec, ki je bi! napolnjen z neko tekočino. Iz teca lonca je večkrat pila. Zjutrni. ko «e je zdanilo, sta sorodnici opazili, da obhaja Radmilo sla,bost. Ne-srečtiica je skočila preplašena iz po-stelie in začela bogata po =<>bj ter si puliti lase. Ko sta jo ženski vprašali kaj dela, je Radmila povedala, da je pila sodovo raztopino.
2en«ki «ta takoj tekli po zdravniško pomoč Pridrdral ie ambnlančni voz z
ker se je dognala njegova nedolžnost
Nova higijenska šola v Zagrebu
Zdravstvenim problemom posveča naša država ves čas svojega obstoja prav posebno pozornost. Mnogi marljivi in vztrajni delavci so zastavili vise *voje moči, da se tudi naša država v sanitetnem [»ogledu uredi po v^.dedu drugih modernih evropskih držav Prvenstvo med njimi pa zavzema nedvomno načelnik ministrstva zn narodno zdravje dr. Andrija Stampar, ki je v dpsolatnih povojnih prilikah prevzel težko nalogo, da uvede v Jugoslaviji novo sanitetno politiko. Na njegovo inicijativo je ustanavljala vlada po državi razne zdravstvene institucije, med katerimi je največ posvečenih so ciiplni m d;cinj. Dr. Štamjiar je zbral okoli sebe mnogo navdušenih pomočnikov, med katerimi sta znana v Ljubljani zlasti dr. Katičič in dr. Amhrožič. Delo teh odličnih medicinskih strokovnjakov je bilo priznano tudi od ino-
vzpne tudi glede tega kmalu do moder-	K^i v strugo. Kmalu jc zvedel, da se taka 7ato, da si poišče službo in služi po
nega industrijskega središča Lansko le-	rolia lahko v večji množini proda. Po- sten kruh. ga ie izročila 7f>pet «odiSču
to si je zgradil hišo g Ivan Lisac. V njej	stal je tedaj seveda še bolj vnet iskalec jn ga čaka sedaj še nova kazen,
je otvoril eno najbolj higi:ničnih in mo-	in večkrat se mu jc posrečilo, da je do-:	—---
dernih brivnic v Posavju. Hiša je zidnna v novem slogu in stoji na najbolj prometni točki na Vodah zraven mnstu in nasproti mesnici g. Alb!na Pokrlška. Obe stavbi sta si v strešni konstrukciji slični in v okras vsej dolini. Zgradilo ju ie znano stavbno podjetje g. Rudolfa Ro-čaka.
Isto podjetje zida tudi Sokolskemu društvu dom v modemrm slrgu nasproti gostilni g. lakoba Božiča. Ta dom bo trboveljskemu in sploh vsem Sokolom v ponos. Prva prireditev v njem se bo vršila že letos 3. maja. Slavnostna otvoritev pa bo šele na jesen, ko bodo vsa dela dogotovljena.
Tudi rudarska bolnišnica bo v najkrajšem času gotova. Vodovodna in parna inštalacija sta že izvršeni, pleskarska in slikarska dela bodo tudi kmalu končana.
lina se olepšava in upati je, da se po-	predmete, ki jih je ta aU oni vr- mnenja, da Pavlovič ni šel v Beograd zdravnikom, kateri je obupani ženi iz-
' pral želodec ter jo nato dr.] prej>e!jati v boln:."i:ieo. Policija, ki je doznala za vsebino Radivojevega pisma, ie začela takoi iskati nesrečnesra moža. da bi potolažil obunano ženo, a ga doklej še ni [našla. T' n in pa. da se Radivoj vrne sam, če f ■ še pri življenju. Obupni poskus samomora n.ieeove žene ga bo gotovo prin<dial nazaj v njeno naročje.
bil za žeiezje po par dlnarčkov za slad- «... * . «	■
kari e V trgovin, pa je kmalu opazil, Olika IZ bednega ZakOUd
tZ SSoZ;a~ .Sot prtšel!	lis« poročajo o pretre^
reči. Študiral je in štu- V1 zako,wk'	kl ^ * Meeia
do takih svetlin reči. Študiral je in
diral in na vse zadnje je njegova iznajd-	. ,, - . ...	• . i • ..
... . . . ,. , , ... i,	zarevačke gimnazije in	se je te dni za-
Ijivost triuinfira a. Kljuke na i šn h vra-	...... b . 1	^
pre-I mnogimi leti v šolskih klopeh po-
tih so je ck Miika otroke
... i ' . i u,-- m u i ključila s poskusom samomora, j bi e vtndar tako vabljive. Nahra ■!, ,-,,>,- ■ ,, . „ .. •
rog selje šc tri prijatelje: Kletnega L 1«hn* ^J'?0' l .Ct.r0V1Č Ra' ^ ; , in I2irtna p-. ka trr t.^na Markovič, sedaj uradnica v; prosvetne™
in I2letna Rajka z ulice, ki vidi.o in
ter Josipa, čutijo doma
ministrstvu, sta se seznanila še kot dl-žrvležnmT^h^el^rcvšč^^Pr^i;;^^. Pf^evačke gimnazije. Skupaj sta najmlajšega je vsem izredno ugajal in žtj.Jirala, skupaj maturirala in vsem šli so na delo. Polde je preskrbel močne j ^no. da se imata rada. Po zre-škarje in jdi so tekati po mestu. Nakrat	,aPJtn -80 š » "Juna i **3. nf!a'
so bile po . hišah vežnih vrat na Karlov- ?en-	Jeb°']s,f ,na, U"naib. I
ski cesti, Valvazorjcvein trgu, Gradišču, Jf. 5twilra,a na ekspor nt akademiji, Ra-
Dunajski in Gosposvttski cesti, na no-if,vol J® oblskoval tt!h"lko v Bo°-tranji strani odstranjene vse medene kiju-! =ra. V ....	. ,	.-i
kc in lomale v nahrbtnike in žepe malih I r Kakr>1 oh,pa.i"° vse_ženske, __j^ bila
2e danes je ta stavba veličastna, največ- zlikovcev. Po nekaterih hišah so na vra ja stavba v Trbovljah. Doslej .ie veljala že 8 in pol milijona dinarjev. Krasen bo
ELITNI KINO MATICA
Program
21., 22. februarja
20.,
MISTER RADIO Film še nevidenih senzacij
V glavni Tlni;i najdrznejši akrobat st. ti
Lociano Albeptlnl
Predstave oo: '/,4., 5., 7. in ' ,9
Popo d;mske proilntare pri /nižanili reoah
: Radmila marljiva študentka. Doštu ii-
i u	iu ii i r^u ii ju na »ia* , . » ,	,	i ir
tih odstranili samo žeblj čck, s katerim iraIa JP ?olo v norm i'nem roku Ko je so bile kluke pritrjene, tako da bi imeii	*	l
drugič lažje delo, potem ko spravijo pr-| Y »ff.?'1- 1 r(K,la * za ,lažl,°? katoro vo zalogo v denar. Njihov namen bi se! Je <!oblla v prosvetnem ministrstvu, in. seveda tudi posrečil. Ua jih ni slučaj-' '-a-livoj je bil Pa še vedro vpisan na ne dobil včeraj st.ažnik.	i tehniki Ljuba vn. odnošaji otK-h so 'e
Policija je pričela takoj z obširno pre-; l>0 ^..milini vrnitvi v domovino obno-iskavo, ker se sluti, da so morda navi- vi!i 10 Pre"' ?tl,lm' mof:<,cl ** PorV	Zvca
lianci pr,dajali blago že preje kje druge i ^ dasi sta ,mRla "zpolago in niso smatrali trgovino Panholzer „ j ^ronina sredstva za življenje. edino odjemalko.	I KmaI" ?,a novoporočenca
Napočite takoj
Ljubljanski Zvon
za leto
1 9 2 5.
V novem letniku ho izhajal poleg Kozakovega romana Šentpeter, ki so godi v ljubljanskem predmestju, Se Suženj demona roman, mladega priznanega pisatelja; poleg tega razna povesti, novele in e^eji.
Ljubljanski Zvon ne sme manjkati
v nobeni slovenski družini.
le
Kmalu sta novoporočenca uvidela, | da se od lakote in pomanjkanja ne Ja
ki Izhaja raesrčno, vel]* cela e no t požtn na vred 120 Din (ia inozemstvo 140 Din Naroča s pri Trkovn] zadrugi v L.ubljani. rrešernova ulica it. 54.

Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Petek, 20.: »Vdova Rošlinka.. Premijera Izv.
Sobota, 21.: »Stričkov sen» E. Nedelja, 22.: ob 15.: »Danes bomo tiči.» Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Vdova Rošlinka.. Izv. Pondeljek, 23.: »Sumljiva oseba>. P. Torek, 24.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Petek, 20.: Zaprto. Pobota, 21.: »Traviata«. C. Nedelja, 22.: ob 15.: »Trubadur«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Pondeljek. 23.: »Don Juan». A. Torek, 24.: Zaprto.
Mariborsko gledališče.
Petek, 20.: Zaprto.
Sobota, 21.: Zaprto.
Nedelja, 22 : »Moloh«. B. Premijera.
Celjsko gledališče. Petek, 20.: .Veronika Deseniška*. Izv.
Verossika DeseniSka na celjskem odru
Po tedr"- intenzivnega in požrtvoval* nega dela, ki ga dobro po^na le tisti, ki sc sam udejstvuje na gledaliških c^skah, so uprizorili ccljski igralci v torek dne 17. t. m. Župančičevo «tVeroniko Dcscni> ško». LJpri-oritev je bila zlasti za Celje velepomemben dogodek. Saj črpa pesnik snov za svoj velik umotvor z redko lju» beznijo in čustvovanjem ravno iz doma* če zgodovine celjskih grofov one dobe, ko se je že polagal temelj naši današnji veliki in mogočni jugosiovenski državi.
še pomembnejša pa je postala ta prire« ditev za ccljsko prebivalstvo radi tega, ker sc je odzval povabilu celjskcga Dra» matičnega društva pesnik Zupančič sam ter prisostvoval temu lepemu celjskemu kulturnemu prazniku. Prispel je s popol* danskim osebnim vlakom ter bil sprejet in pozdravljen od g. vladnega svetnika dr. žužeka in od članov Dramatičnega društva. Pred kolodvorom pa ga jc pri« čakovala številna množica celjskega me> Sčanstva; zlasti je bila dobro zastopana
mladina, ki je v svoji idealni navdušeno« sti kop ncla videti osehno pesnika prva« ka, ki ga jc poznala doslej le po njego--vih delih.
Za premiero je bilo toliko zanimanja, da so bile vstopnice že prve dni po raz« g'asitvi igre razprodane in da tudi re« zervni sedeži v g'eJa!išču niso mogli za« dovoljiti občinstva, ki je pri večerni bla« gajni kar trumoma odhajalo. Uprizoritev sama je izzvala v nat.-pano polnem gle-da'išču val navdušenja, ki ni hotel po« nehati, dokler sc ni po 3. sliki prikazal na gledališkem odru avtor. V krogu ce« lokupnega sodelujočega članstva je po« zdravil v prekrasnih in narodnega navdu« šenja prekipevajočih besedah pesnika predsednik Dramatičnega društva g. Pre« koršek. Naglašal je veličino večera in po« sebno pomembnost dejstva, da sc igra Zupančičeva tragedija neposredno na onih tleh, ki so videla vso zgodovino mogočnih starih celjskih grofov. Med vi« harnimi ovacijami občinstva sta bila iz» ročena našemu velikemu pesniku dva lo« vorjeva venca, mestne občine celjske in Dramatičnega društva.
Po predstavi se je vršil v Celjskem domu Aa čast pesniku banket, na kate« rem so govorili gg. ravnatelj Gruden, Prekoršek in pesnik 2upsnčič, ki se jc v iskrenih in toplih besedah zahvalil
vsem onim sode'ova!ccm, ki so na tako odličen način pripomogli do lepega uspe ha drame na cc jskem odru. Odkrito jc povedal, da je pri nekaterih sccnah na« ravnost užival. Obljubil je Celjanom še nadaljevanje odrske pesnitve, ki naj ob« sega zgodovino celjskih grofov od Hcr« mana II. do Lirika, poslednjega Celjana. Ves večer je potekel ze'o animirano in jc pokazal lepo harmonijo med požrtvo« valnimi kulturnimi de avci na polju slo« venske gledališke umetnosti.
FUharniOnlčna družba v Ljubljani
priredi svoja dva nadaljna koncerta dne 16. marca in 2 0. aprila t. 1. v FHharmonični dvorani. Filharmonična družba prosi vsa društva in kcrporacije, katera bi event uahio hotela prirediti v teh dneh kak koncert ali podobno prireditev. da t-e ozirajo na ta dva datuma.
IV. mladinski koncert Glasbene Matice v Celju, ki 60 ie vršil pretepeno nedelja v mali dvorani Celjskega dom:, je bil zelo dobro obiskan. G. učitelj Ciril Pregelj je obširno in zanimivo razlagal »pesem* ter še posebej povdarjal karakteristiko napevov in narodnih pesmi naših južnih bratov, spored se je omejil le na slovenske skladata.c, to je Adamiča, Lajovica, Pavčiča in Skerjanca. Gdč. Milena Verbičeva, učiteljica solopetja na
zavodu celjske Glasbene Matice je sopra-nistinja odličnih zmožnosti. Celje si lahko čestita, da si ;e prdobilo to novo učno moč. Mladina se je izkazala hvaležno ter ;'e pevkinjo pri vsaki točki burno aklamira-la. Klavirsko spremljevanje ge. Mirce Paneinove je bilo v harmoničnem skladu s petjem in je lepo zaokrožilo celo prednašanje.
Marijoretno gledališče v Ljubljani (Mladika). Na pustno nedeljo 22. t. m. ii'ra ob 3. in ob fi. marijonetno gledališče pod geslom »GaJperček pleše* tr! groteskne burka profa Fr. Poccija in si-i-er: »Tri že!}e». -Preizkušnja«, cGašper-ček-slikar*. Cenjeno občinstvo opozarjamo, dn se vrši predprodaja vstopnic od 10,—12. dopoldne v Mladiki na dan predstave. Na splošno željo bodo zadnji sedeži primerno dvignjeni. Poslovala bo tudi earderoba.
Fran.-o-jlia jjiaiika XIX. stoletja t Ka-jrrebn. Zagrebška univerzitetna knj.žmca otvari v kratkem razstavo francoske grafike iz 19. stoletja. Razstavni listi se že razporejajo in bodo v kratkem do?topni posetnikom. Ta razstava bo največja prireditev te vrsle v Zagrebu po letu 1914.
Ema Drstinova pripravlja koncert Ju-godovenske glmbc. Iz Prage poročaje, da pripravlja ga. Eraa Destinova kot zahval« za navdušen sprejem, katerega je bila de-
Domače vesti
ORIGINALNO POVOLILNO PESMICO
je poslal »Domovini« kmet iz mariborske okolice. Vredna je, da jo poznajo tudi naši čitatelji. Evo je:
Borba le sedal končana, zmaga pa izvojevana zgagarjem vso moc iz rok, Strgal Narodni le blok.
ZdaI Korošec se huduje, ker se tigrov broj zmanjšuje. Če naprej tako bo šlo. trnih tigrov več nc bo.
Ravnikovi radikali prav sramotno so propalL Ravnik kakor Ravnihar Sta enakovreden par.
Tudi Markovič je Božo na medvedovo pil kožo. Deržič, Roglič, Ribarič, ali res vas sram ni nič?
Zdaj spoznali smo krlčače, klerikalcem priganjače. Da ste vi res narodnjaki, mislijo le še bedaki.
Jugoslavija široka v rokah Narodnega bloka! To najlepši je poiav,
živela Pivko in Žerjavi *
*	Diplomatska vest Za našega poslanika v Albanji je imenovan dosedanji načelnik albanskega oddelka v ministrstvu vnanjih zadev Branko I.azarevič. Albanska vlada je imenovanju že pritrdila. Dosedanji albanski poslanik v Beogradu Ali Riza Kolonja je razrešen svoje dolžnosti
*	Imenovanja v naši vojski. Imenovani so: pehotni major Friderik Kreti za komandanta 2. bataljona 14. pešpolka; administrativni kapetan 1. razreda Matevž Gruden za vršilca dolžnosti upravnika Drinskega municijskega skladišča; admi-j nistrativni kapitan 1. razreda Ivan Kav-šek za vršilca dolžnosti upravnika avto-delavnice 3. armijske oblasti; artilerijski major Ferdinand Janež za komandanta 1. poljske divizije timoške artiljerijske brigade; ekonomski major vojne mornarice Leonirla Deškovič za vršilca dolžnosti • šefa ekonomskega odseka komande pomorskega arzenala.
*	Iz poštne službe. V pošlni službi so premeščeni: pošlno-brzojavni uradnik Anton Klemenčič iz Maribora k glavni pošli v Beogradu; Fran Tomšič iz Polhovega gradca k glavni pošli v Ljubljani in Tomaž Dolenc iz Koprivnice k poštnemu uradu Zagreb 2.
*	Ureditev položaja bivših ministrov. — Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 7. t. m. je reguliran položaj vseh ministrov n. r. in onih osebnosti, ki že leto dni niso več | ministri. S tem uk; zom so upokojeni biv-j ši ministri: Andrija Radovič, Ljuba Jova-! novič, Joca P. Jovanovič, Kosta Timoti-j jevič, Pavle Marinkovič in dr. Velizar Jankovič. Razrešeni pa so svoje dolžnosti kot ministri na razpoloženju m. dr.: Milo-je Jovanovič, dr. Vekoslav Kukovee, doktor Ante Trumbič. Rista Jojič, dr. Laza Markovič, dr. Kosta K uma nudi, Milivoj Jovanovič, Spasoje Piletič, dr. Žarko Mi ladinovič, Osman Vilovič, dr. Ivan Krslclj. dr. Voja Veljkovič, Zika Rafajlovič in Derviš Omerovič.
*	Stoletnic r j'fva Gjure DaničiVa. — Dne 19. aprila poleče sto let, kar je zagledal luč svela znani jugoslovenski znanstvenik Gjuro Dfničič. Beograd bo proslavil znamenito stoletnico s koncertom in predavanjem o Daničlču. Čisti dohodek je namenjen fondu kulturnih in prosvetnih institucij.
*	Kmetijstvo učni predmet v ljudskih šolah. Kmetijsko m: istrslvo je predložilo ministrstvu prosvete spomenico, naj bi se kmetijstvo uvedlo kot učni predmet v osnovnih šolah. Šolskim vrtom naj bi se posvečala večja pozornost in naj bi se tudi primemo zvišal kredit za vzdrževanja šolskih vrtov.
*	Himen. Posestnik J. Snuderl od sv. Benedikta v Slovenskih goricah se je v
ležna v naši državi, vokalno produkcijo izključno jugoslovenskih skladb. Umetnica je že naročila v Beogradu note za program, katerega bo izvajala.
Petdesetletnica Bize ove opere (Car-Bien*. 3. marca 1925. peteče 50 let odkar je bila Bizelova (Carmen* prVič uprizorjena v Parizu. Premijera dela je izpadla zelo klaverno in 3 mesece po tem polomu je Bizel umrl. Svet je govoril, da je neuspeh tega dela pripomogel, da je Bi-ze' umrl tako zgodaj. Danes pa je cCar- i meni poleg (Fausta* najpopularnejša francoska opt : a.
Skladatelj R. rirauss se odpravlja na evropsko turnejo. Dunajski glasbenik Ri-hard Strauss se odpravlja na večjo evropsko lurnejo. Glasom poročil dunajskega tiska odide najprej v Francijo, poleni pa v Španijo. V Parizu in Madridu bo vodil izvajanje lastnih opernih del. V tujini ostane po dosedanjih dispozicijah dober poldrugi mesec dni.
Zanimiv Rcinhardfov cngažman nove Igralke Dunajski režiser Maks Reinhardl je odkril na Dunaju novo igralko, katero je že angažiral pod izredno ugodnimi pogoji. Je to grofica Kuhn, ki je v dunajskih družabnih krogih znana osebnost. Doslej 6e ni nastopila na odru, a Reinhardl, ki jo je videl igrati v neki privatni družbi, jo je takoj angažiral za vloge starejših j salonskih dam in mater.	'
Mariboru poročil z gospodično Matildo Felser iz Počehove pri Mariboru.
*	Smrtna kosa. V sredo je umrl v Šiški znani veletržec z vinom g. Viktor Bolaf-lio. Pokojnik je bil italijanskega poko-ljenja, vendar pa se je popolnoma uživel v naše razmere in spoštoval naš narod in jezik. Bil je. izredno podjeten in delaven človek in kot trgovec znan po vsej Sloveniji. Njegovo truplo so prepeljali včeraj v Uorico, kjer je polože v rodbinsko grobnico. — Na Vrhniki je preminul včeraj nenadne smrti v starosti 51 let g. Rudoll Rutn< r, posestnik in trgovec. Pokojnik si j« s svojo marljivostjo in sposobnostjo ustvaril lepo cvetoče podjetje. Bil je odločen naprednjak. ki je z veseljem podpira' narodna in napredna društva ter užival splošen ugled in spoštovanje. Njegove zemske oslanke polože v soboto ob 3. popoldne na farno pokopališče na Vrhniki k večnemu počitku. Bodi jim ohranjen blag 6pomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
*	Češkoslovaška za krasojevaške sirote. Češkoslovaška vlada je za vojne sirote v Kragujevcu po češkoslovaškem poslaniku na našem dvoru darovala znesek 20.000 dinarjev v znak priznanja požrtvovalnosti in bratske ljubezni kragujevaške-ga prebivalstva, ki je postavilo lep spomenik Čehoslovakom, ustreljenim od avstrijskih krvnikov v dobi okupacije Kra-gujevca.
*	Deseturni delovni čas. GremiJ novo-sadskih trgovcev je sklenil, da se ukine osem urni delovni čas ter uvede deeeturni delovni dan. Trgovski nameščenci glede lega sklepa še niso zavzeli svojega stališča.
*	Nazarenske in adrenlisiične organizacije prepovedane v naM drJavi. Ministrstvo za vere je naročilo policijskim oblastim, da prepovedo delovanje vseh na-zarenskih in ad ventil ičnih organizacij. Njihove institucije se morajo razpustili agitatorji in propovedniki pa aretirati in izročiti sodišču. Število pristašev raznih verskih sekt, posebno nazarenov in ad-venlistov, se je zadnja leta zelo povečalo. Njihovo število je zlasti v Vojvodini že zelo veliko. Cele vasi pripadajo lamkaj tema dvema sektoma. A tudi že v Srbijo prodirajo nnzarenci in advenlisti. V okolici Obrenovca jili je precej, v Arandje-lovcu pa imajo celo svojo cerkev. V Beogradu so pristaši nazarenske in adventi-sličiie sekte večinoma priseljenci iz Sre-ma in Vojvodine. Računa se, da jih je skupno okoli loO.Ouu v naši državi. l'o-hg teh dveh sekt obstoja Je verska sekta metodfeiov, ki je pod angleškim protekto-ratom in dobavlja ljudem obleko in obutev, s čemer si pridobiva pristaše. Meto-dis.ov je največ v okolici Strumice.
*	slovenski go»p- dar», klerik.lui ted-r.ik v Mariboru, ki ga je policija pred volitvami ustavila, je včer;.j zopet izšel pod uredništvom g. Jauuša Golca. »Gospodari je bil ustavljen, ker je imel za odgovor-neg-i urednika poslanca 1 ušenjaka, ki ni stalno bival v Mariboru in torej ni mogel izvrševati pri listu odgovornega uredništva. Dalje je bil ustavljen list ludi radi sprememb pri konzorciju, ki niso bile jav-Ijene policiji. Sedaj so sporočili policiji novi konzorcij (Straže* in (Gospodarja* pod predsedstvom dr. Korošca. — Včerajšnje poročilo o <Naši slraži* moramo še v toliko spopolniti, da je že prva številka prinesla nič manj kot pet osebnih napadov, topol na trgovce, ki niso volili v prvo skrinjico. Vsekakor nadebuden Zočelek.
*	l an ja se zbirajo . . . Kakor beležijo blokaški listi, so sedanji vodilni faktorji IlliSS. brzojavili narodnemu poslancu dr. Kežmanu, naj se vrne iz Amerike, da se bo mogel udeltžiti prve seje v Narodni skupščini. Do 7. ma-ca bo dr. Kežman, Radičev ameriški misijonar, gotovo doma, ki. se bo odslej gotovo ludi oa oka-nil abstinence, v kaleri je z Radičem doslej najdalje vztrajal. Ker ga ščiti imuniteta, ga naše oblasti ue bodo mogle zasledovati zaradi nekaterih starih ne ravno političnih obložb, ki jih ima dr. Kežman ua grbi ... A kakor znano, je dr. Kež-manovo ime tudi lani v Ameriki zaslovelo radi raznih dolarskih in drugih čudolvor-stev, ki jih Radičeva stranka »ima v programu, pač pa — na vesti.
*	Detomor. Iz Rogaške Slatine nam pišejo: Pred nekaj dnevi so orožniki aretirali zakonsko dvojico Franceta ln Marijo Bračun iz Spod. Nagonja, ki sta umorila svojega novorojenčka in ga potem zakopala v bližnjem gozdu. Zločin je prišel čisto slučajno na dan. Neki fant je iskal v gozdu divje češnje, da bi jih doma vsadil. Nenadoma zapazi pred seboj, da mora biti tamkaj nekaj zakopano. Iz radovednosti je v resnici pričel odkopavati in na svoje veliko presenečenje kmalu zadel na otročje nogice. Obvestil je o dogodku takoj orožnike, ki so zločinca kmalu izsledili in ju oddali v roke pravice.
*	(Planirarski kalendar> za lete 1925. Hrvatsko planinarsko društvo, podružnica »Sljeme* v Zagrebu je nedavno izdalo <Planinarski kalendar> za leto 1925. Vse-bii ' je v primeri z lanskim letnikom znatno razširjena. Topografskemu delu je dodana Slovenija zaradi tega, ker Rotterjev »Planinski koledar* ne izhaja več in je urednik Dušan Jakšič slovenskim planincem vsaj deloma nadomestil naš koledar; hrvatskim planincem pa bo oddelek (Slovenija*, ki ga je skrbno priredil g. Rudolf Badjura, olajšal obisk slovenskih planin. Koledar obsega tudi kratek opis pls-nin v Srbiji. Splošni del koledarja objavlja več zanimivih sestavkov, med drugimi: fotografiranje na planini, Prva pomoč v planinah, lloja po gorah ter hišni red
Tli ocva\aie
če ne verjamete, da 1 par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) 91/a 4 „hljoc" traja kakor 4 pari drugih. Zato kupite 1 par in prepričajte se. Dobivajo se v prodajalnah.
planinskh koč. Cena (Planinarskemu ka-lendarju* znaša 15 dinarjev. Dobiva se pri podružnici (SIJeme* v Zagrebu, Pre-
radovičeva ulica 11.
•	Vremenske nepogode. I* raznih krajev Jugoslavije prihajajo vesti o vremenskih nepogodah. Dočim imamo v Sloveniji večje ali manjše nalive, pravo aprilsko vreme, poročajo iz Sarajeva, da je lamkaj v noči od pondeljka na torek divjal pravi orkan, ki je razbijal okna, podiral kandelabre, ruval drevje in odnašal v mestu napisne table; z neke hiše je odnesel celo pločevinasto streho. Pretrgana je bila tudi telefonska zveza med Sarajevom in Beogradom. Tudi na Jadranu je divjal močan vihar in je bil vsled tega paro-brodski promet začasno ustavljen.
•	Izseljevanje iz na.-e države. Meseca decembra se je Izselilo iz naše kraljevine skupno 1405 oseb, med njimi 121 inozemskih državljanov. Na pos mezne pokrajine odpnde: na Dalmacijo 624. Hrvatsko in Slavonijo 309, Vojvodino 256, Srbijo 77, Slovenijo So, Bosno in Hercegovino 30 ter Črno goro 13 oseb. l'o narodnosti je bilo 1024 Srbov, Hrvatov in Slovencev, 2'U Nemec, 100 Ma "*irnv in 19 oseb drugih narodnosti. Izselilo se je v Avstralijo 405, v Argentinijo 403, Brazilijo 203, Ze-dinjene države 264, Uruguav 53, v Kanade 28, Čile 16, Novo Zelandijo 28 in v ostale države latinske Amerike 5 oseb. Močno izseljevanje v Avstralijo je nov pojav, ki ga avstralske oblasti in časopisje
j niso sprejeli s posebnim veseljem, ker hočejo obvarovati izključno anglosaški I značaj Avstralije. Izseljevanje v Kanado j je nazadovalo. Iz domačih luk se je od-' peljalo skupno C36 izseljenrev, kar priča, | da so naše luke že sedaj sjKvsobne za izseljenski promet. Preko Gruža je odšlo 437, preko Splita 155 in preko SuSaka 44 oseb, ostali pa večinoma preko Clierbour-ga, Genove, Amater" ma, Boulojne sur malre in Hamburga. > preleklem lelu se je v istem mesecu Izselilo iz naše drž ve 2240 oseb. Od 1. januarja do 31. decembra 1924. se je izselilo Iz naše države skupno 19.575 oseb, med njimi 2337 inozemskih državljanov, vrnilo pa se je v istem času v našo kraljeviro 4.791 oseb.
•	Ne izseljujte se v Argentinijo. Naš generalni konzul v Buenos Airesu je poslal vladi poročilo, da vlada v Argentiniji radi slabe želve velika brezposelnost,
, vsled česar odločno svari pred izseljevanjem v Argentinijo.
•	Dremati.a v Bosni. V mostarskem okraju se je |>ojaviia v nekaterih okrajih dremavica (sp;.lna bolezen). V več slu-čaji.i so ljudje, ki jili je napadla ta bolezen, spali po več <"ni. V Alostarju samem razsaja inliuenca in je število obolelih vs.;k dan večje.
•	Velik poiar v fanskem mostn. Na skladišču veietržca Sime Zuruniča v neposredni bližini Sanskeg.i mosta je v sredo zvečer izbruhni požar, ki je uničil veliko količino lesa, premoga in drv. Skoda znaše nad lOo.UOU duarjev. Ves materijal
! je bil zavarovan pri d'>m;.čih zavodih. | • Grozna nesreča na zagrebškem kolodvoru. Na zagrebškem glavnem kolodvoru je predvčerajšnjim ponesrečil delavec Pavel SokaČ, oče Štirih nedoletnih otrok. Pri premikanju je prišel med dva vagona in so mu o<lbij..či popolnoma zmečkali j prsni koš. Bil je na mestu mrtev. Zelez-! ničar Ištvanovič, ki je dajal znamenja za premikanje iil baje zakrivil nesrečo, je bil aretiran.
iz Ljubljane
u— Gospodarski odsek Sokola I. v Ljubljani uijudno vabi svoje člane in po njih vpe Jane goste na domačo maškera« do, ki jo priredi na pustni torek ob 20. uri v društvenih prostorih na Taboru. Vstopnine ni nobene. Za obilni poset se priporoča gospodar.	356
u— Triglavani! Danes v petek dne 20. t. ni. ob 20. uri razpravljamo na p enar» nem sestanku v čitalnici J. N. A. D. "Jadran® o pripravah za proslavo 50 let« niče, od katere nas ločita komaj dva pi« čla tedna. Udeležba obv ;zna.	357
u— Planinska tombola. Danes so se od« dale v p.omet tablice velike tombole, ki se bo vršila dne 3. maja na Kongresnem trgu v korist zgradbe planinskega doma na Mirni gori, Bela Krajina. Planinci in drugi, kupujte srečke, da pripomorete k zgradbi. Opozarjamo že danes na ve ike plakate s sliko doma, ki se bodo razvesili v kratkem. Glavni dobitki so razstavljc« ni pri tvrdki Ivan Črne, Dunajska cesta.
u— Dramatični odsek naprednega dru« štva za kolizejski okraj priredi v nedeljo dne 22. t. m. ob 5. uri zvečer v salonu re« stavracije pri «rLcvu» pustno veselico, i Spored: .Dnevnik«, veseloigra v 2 deja« ! njih: šaljiva pošta; komični nastopi; ples 1 in prosta zabava. — Odbor.
u— 2enska volilna pravica zagotovljen na. 2enski svet se bori že leta in leta za svoje pravice, osobito stremi za tem, da dobi tudi ženska volilno pravico. Toda ves trud in vse je bilo zaman. Bliža se pustna nedelja in z njo <Slavčev.s» ma« škerada, kjer bodo imele tudi ženske, ka« kor moški volilno pravico. Ne zamudite todaj prilike izkoristiti svoje prsvice. 362
o— Javna zahvala. S. K. Primorje i zre« ka tem potom globoko zahvalo svojim po kroviteljicam gg. dr. 2erjsvovl, dr. Puco« vi in Gromovi ter vsem cenj. damam ko«
miteja, ki so s svojo naklonjenostjo in po žrtvovalnim sodelovanjem pripomogle, da je reduta dne 14. t. m. v vsakem oziru sijajno uspela. Svojo iskreno zahvalo za vse ljubeznivost in pomoč izreka tudi g. Pretnarju, upravitelju N: rodnega doma, q. Snncinu, šefu kmetijskega oddelka, g. postajenače'niku Ludviku, g. Tuječu, tvrdki Naglas, restavra*erju g. D^!..' ar« ju, Fiali in K-apežu, tt. Hajnriharju, tt. Viljem Bizjak % gdč. gojenkam zavoda •Mladika®, Češki obci, g. p'esovodji Jen« kotu in vsem, ki so s čimerkoli pripo« mogli do sijajnega uspeha prireditve. — Oobor.	349
u— Na reduti S. K. Primorja je na na« š'a damska ročna torbica in doza za to« bak. Natančneje se poizve pri g. Ludviku Kreditni zavod za industrijo in obrt.
u— Za zgradbo sokolskega doma v Mo stah se je zbra o na odhodnici br. Vinka Prusnika 120 Din.
u— Sokol na Viču priredi v soboto dne 21 t. m. v Soko skem domu na Viču veliko maSVei g j. Začetek oŠ 8. uri zve« čer. Vstopnina 10 Din. Odbor vabi k o'. "n: udeležbi.	329
n— Društvo za zgradbo Sokolskega dom? v Šiški prir<xii na pustni torek 'pri Valja ven (Reinitiphatis) veliko ma škerado s plesom. Začetek nb 20. nri. Vstopnina 10 Din. Dostojne maske dobrodošle. Zanimiv sjHired. Prijatelji društva, posetite to prireditev v i»bi! nem številu, ker je to zadnja maške-raila pred gradnjo Sokolskega doma.
Pride! Priče! Prioe!
Sa
?
&
0 0 9 9*99 £
Pride- Priti e i Piitfe! Pride!
u— Ruska Matica. V nedeljo dne 22. t. m priredi Ruska Matica v univerzitet« ni zbornici sestanek v proslavo 200«letni« ce smrti Petra Ve ikega. Predavali bodo: s un:v. p ul. dr. Aleksander Bilimovič, uvodni govor; dr. Nikolaj Preobruženski: «P ter in Rusija»; univ. prof. Mihojlo Jasinski: oPeter kot zakonodajalec«. Za« četek ob 11. uri. Vstop prost.
u— Čevljarska obrtna zadruga v Ljub« Ijani naznanja interesentom, da se vrši nie re lna pom«-;a'ska preizkušnja v ne« de'io dne 1. marca. Zg asiti se je najkas« neje do dne 23. t. m. v zadružni pisarni. Hrenova ulica 4. — Načelstvo. 352 t:— Klub esrerant-st°v priredi v sobo« to dne 21. t. m. v hotelu «Tivoli» pred« pustno zabavo s plesom. Ob tej priliki nastopita tudi svetovnoznana komika «Pat in Patachon». Vabljeni so vsi člani. prijate'ii esperanta in po njih vpe'jani ; gosti.. Maske dobrodošle. Začetek ob 20. j uri.	351
i u— Vabila za ITI. primorski ples, ki se vrši v soboto dne 21. t. m. se dobe
V zadnjem trenotku
se še lahko odločite za ples. To pa za to. ker si istotako še v zadnjem trenotku lahko zberete poljubno plesno tuaU to med Ugotovljenimi najmodernejšimi modeli v ateliiela M. ŠARC — LJUBLJANA Koncrrsni trg 4 I.
vaAA
i
v igm'nici k-varnc «Emone» od 12. do 14. in 16. do 19. Ceni. reflektanti nai se b!agovo'ijo obrniti t:aknj.	332
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bi i prijavljeni sVrieči smrtni slučaji: Josip Krali. posestnik, 65 let. — He'ena Semen, vdova okrainega sodnika. .84 let. — An« ton Potočnik, trgovec, 48 let. — Fran Ced''nik, občinski uhožec, hiralec, 74 let. — Fran Pavlič, gostilničar in posestnik, 59 'et. — Uršula Smole, kočarjeva žena, 44 let. — Milko Kobe, dalavčcv sin, pol leta.
u— Pc'icijske prijave. Od srede na če« trtek so bi i pniavlieni po'iciji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek pijanosti, 1 posest samokresa brez dovoljenja, 1 poškodba tuie lastn:ne. 2 prestopka cest« nega policijskega reda in 1 presto« pek prekoračenja policijske ure. Areta« cij se je izvršilo 9 in sicer: 1 radi bera« čenja, 3 radi vlačuganja, 3 radi tatvine, 3 radi razgraianja, 1 radi udeležbe pri tatvini in I radi suma tatvine.
u— Celo v šolo prihajajo tatovi. Dne 18. t. m. se je splazil v poslopje ljudske šole v Mostah nepoznan uzmovič in ukra de učenki Frančiški Krošelj na hodniku 100 Din vreden suknjič zelene barve. Mati oškodovanke je slučaj prijavila po= lici ji, ki sedaj predrznega tatu zas'eduje.
u— Cigan je ciganu podoben. V sredo zvečer sta vstopila v neki zakotni lokal dva cigana in sc oba pošteno opila. Zc pozno ponoči ju je prijel patruljajoči de« tektiv, ker sta se mu zdela sumljiva. Mož postave ie namreč menil, da sta mu pad« la v roko cigana Gomana, ki sta pred tedni prodala nekemu učitelju na laški meji kobi'o, ki jc bila prvi dan zdrava, naslednji dan pa že neznansko nadušlji« va, iz česar je sledilo, da sta cigana uči« telja ogoljufa'«. Cigana sta prespa'a noč v zaporu, drugi dan pa se je izkazalo, da sta res Gomana, samo ne prava proda« jalca nesrečnega konja, ker imata več so« rodstva tega imena in so ti napravili omenjeno kupčijo.
u_ Male tatvine. Na dvorišče hiše št.
45 v Sp. SišKi je prišel te dni zjutraj ne« poznan moški, prevrnil tamkaj stoječi mlekarski voziček ter ukradel še posodo s 3 litri mleka, nakar je neopaženo izgi« nil — V pisarno Zveze delavcev «Svo« hoda« v Še'enburcovi u'ici je vdrl pred nekaj dnevi ponoči istotako nepoznan zli« kovec in izmaknil iz predals pisalne mize 300 Din gotovine.
Iz Maribora
a— Ds ne bo zopet ogorčenja... Prc« jCii smo: Lansko soboto pred pustom »ino imeli v Mariboru dve miškeradni prireditvi, nemško Rapidovo pri Gotzu ,n sokolsko v Narodnem domu. Sloven« ska jc bila slabo obiskana, -.emška pri Gotzu pa nabito polna, 1.;r so š.i tja tudi številni Slovenci zijala prodajat Nekatera imena teh dičnih »rodoljubov® so bila objavljena, čemur je sledilo se« vee : trašno ogorčenje, opravičevanje in dokazovan e. Letos imamo zopet dve maškeradi: v soboto nemško , ri Gč'- » in sokoV.o v Narodnem domu. Vrhute« ga sta še v torek dve slovenski maške« radni prireditvi, tako da je za pustno zabavo S'ov ;ncev v Mariboru prav izdat« no poskrbljen. Z-i — nam celo. da sta torkovi dvojni prireditvi ena drrji / škodo. Če pa bo kateri S'ovenec ali Srbo« hrvat še k juh temu čutil potrebo, po 'p!« rati s svojim obit' 5m nem f prirc litev, nai s t 2 čudi, ako bo slišil kako pri« merno opazko. Letos svarimo pravo« časno!
a— Stavbeno gibanje. Kakor slišimo, bo letos tudi »Posojilnica« aktivno po« setla v stavbeno gibanje. Ker ima v me« Stj mnogo stavbišč, namerava postaviti 'etos dve stanovanjski hiši, o čemur bo definitivno odločil bližnji občni zbor. Žal. da po*oji'nica ne misli izvesti pre« potrebne adaptacije velike dvorane s pri« zidanjem stranskih dvoran.
a— Deževno vreme. Po dolgih suhih rrcsecih je končno včeraj tudi maribor« ska okolica dobila za"eljeni b!-godeini dež. ki letos nadomešča sneg. Ljudje so nt deželi že silno trpeli radi pomanjka. n ja v.»rie, ker ie bila večina studencev izsušen* Tudi pri mestnem vodovodu se j- pokazalo že občutno pomanfkanje vede. Mestni magistrat je pravkar izdal n.t prebivalstvo poziv, da skrajno štedi z vodo. kei bi sicer lahko nastale velike oepniike. Industrijska in obrtna podiet« ic morajo črpati vodo iz lastnih vodnja« kov.
Iz Cefia
e— Pustne prireditve v Celju. Za celj« sko prebivalstvo je letos bogato preskrb« ljeno. V soboto dne 21. t m. se vrši v prostorih Celjskega doma predpustns prireditev telovadnega in izobraževa'ne« ga društva (Svoboda*, v nedeljo dne 22. t. m. se vrši v veliki dvorani celjskega Narodnega doma običajna sokolska ma« škerada v ges u »Pod rimskim imperi« jem« na pustni torek dne 24. t. m. pa sta kar dve prireditvi, in sicer v Celjskem domu Olepševalno društvo, v veliki dvo» rani Narodnega doma pa Udruženjc voj« nih invajidov, podružnica Celje. Kdor ima dovolj denarja, bo lahko našel vse* kakor tudi dovolj zabave.
Iz Frimoria
*	Lavrenčlčeva žaga v Postojni le nepoškodovana. Iz Pošto ne nam poročajo, da je bila naša vest. k! je javljala, la ie Lavrenčlčeva žaea zgorela, deloma r.e-točna. Poroc io je popraviti v tolik"« da je pogorelo le skladišče s senom In avtomobil za prevažanje lesa. Zaea si,na je nedotaknjena In deluje slej ko prej.
*	Smrtna kosa. V Borštu polen Trsta ie umrla preteklo soboto zvečer ga. Antonija 2erjal, žena gostilničar.a in posest nika Ivana Žerjala. Pogreb pokojnice. kl
i je umrla stara 75 k t, je bil v pondeljek.
*	Krvav zajutrek. Karoiina Komjatic v fSteverjanu je te dn! zjutraj kuhala za ju. I trek. Ogenj je gorel na odprtem ogn išču,
kamot je ženska pokladala polena Na-j enkrat je v ognju eksplodiral naboj, ki je j starko občutno raniL Prepeljali so jo v j goriško bolnišnico.
X Redukcija v Ameriki. Tudi ZeJi-njene države imajo mnogo trpeti [<od birokracijo, ki se je posebno razpasla med vojno. Dne 11. novembra li»18 je bilo v Zedinjetiih državah 910.760 oseb j v državni službi. Od tega števila jih je bilo do sredi januarja t. 1. reduciranili 357.782. Večinoma jih je bilo upokojenih ali odpuščenih iz državne služIte na podlagi črtanja predsednika Coolidgea j v butlžetu.
| X Pobožna želja. Člana profesorskega zbora univerze je doletela izrecna čast. Zato jo je napisal njegov to-' variš svojim slušateljem na de»ki v avli z besedami: »Profesor \Vilson je imenovan za telesnega zdravnika Njegovega Veličanstva kralja* — N«1'*] dijak je zapisal spodaj; «Bog ohrani kralja in domovino!*
X Gradbe rotorskih ladij v Ameriki. Ameriški brodarji naravnost tekmujejo. kdo bo prej preuredil ladje za Flettnerjeve rotorje. Prva motorska ladja v Zed i njenih državah «e v kratkem preuredi v ladjo s tremi rotorji Flettnerjev poeofcni zastopnik za Ameriko je proračunil stroške na 12.000 do 15.000 dolarjev. Zaenkrat se dobavi vse gradivo za pregradbo iz Nemčije, vendar pa računajo, da se bodo dali prihodnje leto vsi deli za rotorje izdelati ie v Zedinjeuih državah.
iveta
Katastrofalne nevihte in sneg
Pisali smo že o naravnost strašnem erkanu, ki je divjal proSle dni v alpskih deželah ter povzročil mnogo ško le na poslopjih, vrtovih in gozdovih. Oh gmundcnskem in atterskera jezeru je bil vihar tako silovit, da so bile v nevarnosti strehe hiš. Opeka je letela na zemljo kakor listič papirja. Tudi drevesa so se le s težavo ustavljala divjajoči nevihti. Vihar jih je ruval iz zemlje in treskal na tla kakor da so slamnate bilke.
Neurju, ki je že samo na sebi opn-stošilo nešteto krajev, je sledil sneg. V alpskih dežplah je letos padlo manj sne<ra kakor običajno. Zato pa so bile posledice zadnjega meteža mnogo usodnejše. Vse brzojavne zveze v okolici Snlzbnrga in Lin ca je vihar pretrgal in uničil. V Tnomostn je metež razdejal celo telefonsko omrežje. Snega je zapadlo v eni sami noči za cel meter visoko in ljudje niso mocli naslednjega dne nikamor iz svojih hiš, dokler ga niso odkidali. Na Zgornjem Štajerskem so vode znatno narastle in Mura se jp pri Orndvveinn zvišala za celih 130 centimetrov ter prestopila bresrove.
Še strašnejše pa so bile posledice orkana v severni in zapadni Italiji. Ti-rensko morje je radi južnih vetrov tako pljuskalo oh obalo, da so se prebivalci nahrežnih krajev bali za svoje življenje in za izgubo svojega imetja Radi dežja in snpga so se na neštetih mestih utr»ali plazovi, ki so z debelimi plastmi zemlje grmeli v doline. Na prplazu Rernina je padlo v kratkem času za tri metre snega. S te točke Se še vedno trže zemlja in se vali navzdol. V dolini Morone je zasula plast zemlje več delavcev in dvp baraki, v kntprih so stanovali cestarji. V Relu-nn je lavina podsula eno hišo Ln uničila štiri človeška življenja.
Tz Piemonti in iz bpnečanskih pokrajin poročajo, da so tamkaj vode nenavadno narasle. Reka Ta/rHamento je prestonila bregove in odnesla vpč mostov. Tudi iz drucih krajev, zlasti tistih, ki Ipžp ob licrurski obali, prihajajo pnakp vesti o katastrofah. Lansko in iptošnip lpto «ta potemtakem pravcati lpti vrpmen=kih nezgod, katerih naj-
brže ne bo še kmalu konec.
*
Dodatno k gorniim poročilom mora mo omeniti še nekaj podrobnosti, ki kažpjo. k?ko vel^k ip bil obseg neurji v severni Italiji in Švici.
Gorsko vas Campello Monti. ki leži nad dolino Ptrona 1300 metrov nad morsko eladino. je sneg popolnoma zametel. Na sosedno naselbino Forno se je vsul snežni plaz, k? je rahteval eno človeško )!rtpv. V fampellu Mon ti. bije neprestano plat zvona in klič-p ljudi na pomog.
V	lombanlsko dolino Spluga se neprestano valfo plazovi. Gorsko selo Storlesrsria Ipži zasuto pod snegom. Naselbina štpjp 100 duš. Visoki zameti silni ovira'o rpJilna dela na pomoč odposlanih pkspMieij.
V	pokraiini Ber<ramo jp snežni pla7 zasul deželno cesto, ki vodi h Sorniea v Castrn. Tz teslnskpra kantona v Švici prihniaio vznemirljiva porodila. Na vas Pierrgi se je vsul z zemljo in ka-mpnlem pom^San plaz snega, ki ie napravil ocTomno škodo v vinogradih. Uničil ?e mnojn glav živine ter poško doval H!e. Lin d ie so se 5e pravočasno umaknili na varno. Potek Vali« je poplavil trg Cevio V okolici krain H«o-monn ie porušenih vpč mrwtov. Tik že lezm^ke prtve Loearno . ponvvtossola je plaz rasni dva otroka. Fnaka usoda !e doMpla tndi nekega kozjega pa stirja v kraju Oiova.
Aristide Bruant
pariški chansonnier.
Pariš, 15. februarja.
Slikoviti, jabavni, duhoviti Monlmartre je izgubil enega najznačilnejših svojih predslavnikov izza kraja devetnajstega in začetka dvajsetega stoletja, slavnega pes-marja Aristida Brnanta. Pokojni kabaretni chansonnier je bil velikemu Parizu in daleč onstran mej vsem, ki so kdaj živeli v prečudno lepem mestu na seine-skem bregu, kaj dobro znan. Njegovo ime je desetletja romalo od ust do ust, vse je hotelo čuti njegove kuplete, ki jih je ie on sam znal prednaaati tako virtuozno in tako sentimentalno ali naturalistično, da je posluSalce namah potegnil za seboj v smeb ali jok. Ko je pred leti angleški kralj Eduard VII. poselil pariški muzej Carnavalet, se je v spominu na večere galskega princa okrenil k učenemu kon-servatorju Cainu z vprašanjem: <Kaj pa Bruant, kje je zdaj?>
Znameniti kuplelist, ki je še nedavno kot starček prepeval v kabaretu Empire, je bil rojen leta 1851. v Courtenay (Loi-ret), kjer je doživel v lepi provinci proslo mladost večinoma v naravi. Ko je dovršil domačo ljudsko šolo in par razredov lice-ja v bližnjem mestecu, se je odpravil v Pariz, da bi se izučil za tapetnika. V bučnem mestu je prišel v dntiko mnogo z nižjimi pr.iiškimi sloji, posečal koncerte po kavarnah, obiskoval razne mnnlmar-terske kabaretne predstave in končno našel svojo pol. Lela 1880. je prvii in ie a uspehom nastopil v Concert Europ^en. Štiri leta pozneje je poslal Salisov nasled. nik v staroslnvni kavarni Chat Nnir (Črna mačka), kjer je zložil večino svojih pariških kuplelov in poslal kmalu znamenita in priljubljena osebnost. V starosti je zapustil oder in se iz Pariza preselil v mirni rojstni Courlenav, kjer je dolga lela žnpanoval in pisaril. Tako vsako leto se je za nekaj mesecev povrnil na Monlmartre obujal svetle spomine svoje kari-jere, uživat hrup in dirindaj, luč in veselo, duhovito pesem lega okraja in bodrit svoje naslednike. Se pred meseci je, kakor sem že omenil, sam nastopil, burno pozdravljen od publike. Včeraj je umrl v naročju pisanega Montmartra.
Aristide Bruant je napisal poleg pesmi, ki so zložene večinoma vse v .žargonu pn-riSkih nižjih slojev, tudi dokaj zanimivih romanov iz velikomestnega življenja, ki so si zbog vrlo zapletene vsebine in sočnega, izrazitega pariškega jezika osvojili obširen in navdušen krog čitalcev, lako La Loupiote (Punčara, 1910.), Trijp legi-onarji, Pariške nižave — in lako dalje...
Svoje zabavne, satirične in često namo? realistične pesmi je pesmar zbral v tri zvezke pod naslovom Dans la rue (Na ulici) in v zbirko Sar la rotile (Na široki cesli). Ravno lelos, malo pred Bruanlovo nenadno smrtjo, so prve tri izšle v novi izdaji z avtorjevim predgovorom, z zanimivimi 6pomini ostarelega chansonniera.
P. K-n.
enkrat pa so ljudje opazili, da ena izmed zadetih dam krvavi ter se bari s smrtjo. Končno je prišla policija, ki je obe dami odstranila iz lokala, presenečenega streljača pa vlovila in ga aretirala.
Na redarstvu se je izkazalo, da je nesrečni strelec sin imovitih roditeljev, v.rok posestnika in učenjaka dr. Alfreda PIStza ter vnuk znamenitega nemškega pedagoga istega imena. Plotz se je nedavno vr-j nil iz Argentinlje, odkoder je prinesel s seboj argentinski kostum. Na veselico je prišel z očetovim tajnikom. Oba sta bila zelo razposajena in sta uganjala šale. Naenkrat je očetov tajirk pozval P15tza, naj za zabavo parkrat ustreli, j Bil je namreč uverjen, da je revolver ! prazen. Nažalost se Jc pozneje pokazalo, da je bila ta domneva napačna. V samokresu Je bil še en naboj, katerega krogla j je zadela obe neznanki.
Prva dama, kateri je šla krogla skozi srce, je bila brez vsake legitimacije, in na kliniki, kamor so jo odnesli, ni bilo mogoče ugotoviti kdo je in kako st piše. Njena tovarišica, katera se ji jc pridru-ž la na zabavi, .e soproga znan' g* mo-nakovskega arhitekta. Pozneje >•; je dognalo, da je ustreljena dama žent slikarja Kinzingerja. Karakterstično is men-taltcto nemške velemestne publike pa ;e dejstvo, da se je maškerada vršila nemoteno v vsej razhrzdanosti do jutra, čeprav je bilo vsem znano, da is ena izmed ranjenih dam umrla.
X Novo sredstvo za pobijanje «špan-ske». Neki nemški zdravnik je, kakor piše »Berliner Tageblatt*, našel sredstvo za uspešno pobijanje gripe, ali
kakor se navadno imenuje, španske bolezni. To sredstvo nameravajo najprej uporabiti na Japonskem, kjer posebno zadnje tedne hudo razsaja gripa. Samo
v Tokiu m okolici je zahtevala v dveh tednih nad 4000 smrtnih slučajev. Japonci so za take fcfekcijske bolezni zelo občutljivi, ker zahtevajo njihove življenske navade, tako posebno zelo vroče kopeli, močne napore srca in tudi sicer vplivajo oa njihovo fizično odpornost.
Ob premijeri prvega Golarjevega oderskega dela
Pisatelj Cvetko Golar
Predpustna zabava s tragičnim koncem
Predpust je čas zabave in plesov. Zli sti maškerade so priljubljene, ker se na njih človek laliko neopaženo kreta ned publiko ter si dovoljuje na račun človeške norosti razne šale.
V Monakovcm so priredili umetniki v prostorih kleti «L6wcnhraeu« zabavo prevarantov. Vrhunec zabave je tvoril obhod s pravo kamelo in živim medvedom. Ko je bila točka na vrhuncu, se e pojavila moška maska v argentinski narodni noši ter je ustrelila med navzoče. Kakor se je pozneje pokazalo, je hil revolver nabit in krogla ie zadela dve dami, ki sta se onesvestili ter se zgrudili na tla. Gneča v dvorani pa je bila tolika, da se publika sploh ni brisala za tt dogodek Vse je mislilo, da je tudi taka šala dovoljena in da spada streljanje s samokresom v program prireditve. Ni-
330 obravnav radi ene klofute
Na Dunaju je pravkar nmrl moi. s
katerim so imeli zadnja leta opravili malone vsi sodniki avstrijske presto-lice. Pisal se je Mavricij Huschak in je bil najbolj vsakdanji gost sodnih dvoran na Dunaju. Samo leta 1023. je imel nič manj kakor 1S0 obravnav, ki pa so bile v bistvu vse nadalje\anje enega samega procesa, katerega jc začel pred leti radi ene klofute.
Prpd leti je bil Huschak v neki kavarni oklofutan od blagajničarke. Dobi! je krepko zaušnico, ker jp Izustil neko nesramnost. Iluschak je žensko tožil, češ. da je bila njena zaušnica tako krepka, da mu je izbila več zo+> iz čeljusti. Zahteval je gmotno odškodnino ra.Ii zc-b in zadoščenje radi razžaljen ja časti.
Na prvi obravnavi se je pokazalo da je Hiisrhakova tožba izvita iz t.rte. Izliiti zobje se namreč nahajali baš na nasprotni strani rxl on p, po kateri ga je blagajničarka brutalno pobožala. Nastalo je splošno zasmehovanje propadlega tožitelja in velik dp| Dunaja je kazal s prstom ra Iluschakom ter se mu javno rogal.
Iz tega zasmehovanja se jp izcimilo nebroj novih tofh. Mož se je spravil najprej na zagovornika blagajničarke. Tožil '_ra je pod pretvezo, da je on povzročitelj njegove blamaže, vsled česar ga nihče več ne spoštuje. Tako se je stvar nadaljevala več let. Huschak je porabil skoro ves svoj čas za tnžarenje. Tožil pa je vedno priče iz prejšnjegi procesa. Odvetniki so ga seveda začeli smatrati za slaboumnega človeka, kajti jasno je bilo. da (mmeten človek kaj takega np mor« počenjati. Na Dunaju so slednjič poznali Iluschaka vsj kot poklicnega tožitelja. Moral je namreč radi neprestanega poslovanja s sodišči opu-titi svoj pridobitni jKiklic trgovskega agenta in borznega posredovalca
Sodaj je umrl in s tem so vsi njegovi nasprotniki oproščeni strašne more. — Zaradi klofute, katero mu jp prisolila neustrašna blagajničarka, je im"l Huschak 330 procesov. Za prihodnje mesece pa je bilo napovedanih še par tu-eatov razprav. Njegova -mrt je napravila tožbam konec. Osramočeni Huschak je umrl za srčno kapjo,

Sodobna slovcn>ka literatura ima milo tako Izrazitih pisateljev, kakor Je Cvetko Golar. Golar je mlajši od slovenske moderne In bi se o njem lahko reklo, da stoprav stoji na višku svoje pisateljske sile. Nastopil je po smrti Ketteja in Mur-na-Aleksandrova, kateremu je nekako soroden po motivih Iz kmečkega življe-ii a, dasi ga ne dosega vedno po globo-kosti. Murn je bil eleKičen pesnik, Golar pa oznanja pristno gorenjsko zdravje, katerega odeva rad v humor in groteskno obleko.
Sprva je pisal Golar pesmi, katere je prvič izdal 1. 1908. pod naslovom »Pisano polje« V zadnjem deiu knjige je pokazal svoj pravi značaj v ciklu «lz bosanskega petivoja«. Potem se je lotil proze, s katero se je naipre; oglašal v »Zvonu« in v podlistkih .Slovenskega Naroda«. »Slovenski llustrovani Tednik« mu je založil prvo knjigo v nevezani besedi, potem ko je že izšla novela »Lovec Klemen« v publikacijah Slovenske Matice.
Ta novela je svojčas veljala za najboljšo slovensko prozo iz Golarjevega peresa. Pozneje je napisal Golar še več podobnih stvari. Med vojno je ustvaril celo vrsto prav dobrih pesmi, ki so zt-res cvet Golar eve poezije. Založila jih je Tiskovna zadruga pod naslovom • Rožni grm«. S to ptsniško zbirko je dosegel pesnik kulminacijo svojega pesniškega izražanja. Pisal pa je še naprej verze in obenem prozo, ki je svojevrstna, pristno Golarska, močno občutena in di> življena.
2e pred vojno se Je raznesel glas, da piše Golar dramsko delo, ki pa ni nikoli izšlo v knjigi. Ali je bila to .Vdova Rošlinka«, katero bodo danes prvič igrali v Ljubljani, ni znano.
Težko si je namreč bilo predstavl.ati Golarja kot dramat ka. Tisti pa, ki so videli »Vdovo Rošlinko« na mariborskem odru, prepričevalno zatrjujejo, da je Go-larjev dramski prvenec hkrati najboljša slovenska komedija. Pisatelj je v tem delu nanizal toliko duhovitih prizorov, da se nI mogoče načuditi njegovi spretni dramatski žili in pristni poeziji ter humorju, ki preveva dramo.
Nocojšnja predstava v I ubljanski drami torej ne obeta postati običajen c;n pjetete napram pisatelju, ki se je dolgo idealno trudil, da bi kaj prinesel našemu slovstvu, ampak pravcati triumf Go-larjcve umetnosti.
»Vdova Rošlinka«
Ta Oolarjeva kmečka komedija, Id j« prva naša klasična veseloigra, zajema vso snov iz vsakdanjega življenja in to skoro na naravnost preprost način, ta>
ko preprost, da se ti zdi, da nisi v gledališču, temveč da si navzoč tragičnemu konfliktu, do katerega mora končno priti poštena kmečka mati Rošlinka.
Saj je vse to tako domače tn naše: materi Rošhnki je umrl mož in njej sa Je zahotelo po novem gospodarju. In napne vse mreže, da vjame mladega Janeza. Toda, kako ona vse to dela? Popolnoma enostavna se jI zdi vsa ta reč ln jo razume prav po kmečko zdravo. Kakor, če konj pogine, si kupi novega; no ln tako čisto preprosto tudi moža. Vse gre lahko, kakor namazano bi sv. Ba-lantin sipa svoj blagoslov In tudi sv. Kurent in tudi sv. Anton, ki je velik svetnik in čudodelnik. Pa že vse drugače pride; mati so vse natanko preračunali, samo na to niso mislili, da je v hiši še mlada hčerka edinka, zavberna Manlca. To je pa res od sile in temu ne odpomorejo vsi svetniki, blagoslovi In odpustki. In take konča veseloigra z zmagoslavnim slavo-| spevom na mlado, zdravo kmečko Ijube-j zen. V škornjlh je in nogavicah s polžkt
i pa po samih nageljčkih diši.
• • •
Ce hočemo nakratko označiti tehnično stran Golarjevega prvenca, moramo pred vsem povdariti ekonomijo odrske besede in dovršenost razporedbe dialogov. Nič nI preveč, nič premalo.
Odlična pestrost dejanja in pisanost prizorov. Ce morda nismo napačnega mnenja o bistvu dramatičnega dejanja. Dramatično dejanje je vse, bodisi fizično dejanje, dialog ali celo monolog, pri čemer ne občutimo, da se je napetost in kontakt s preteklim prekinila, zastala ali vsaj malo oslabila. Pač pa nasprotno, kar je ravno pri »Rošlinki« prav mojstrsko podano: napetost raste prav do tragičnega konflikta, ki pa se v trenotku presmeje Iz potrtosti v prešeren bohot gorenjskega humorja. Opozoriti moramo, če govorimo o odličnosti Oolarjeve tehnike, predvsem na retardacijo v začetka tretjega dejanja, ko prisopiha v sobo Ba-lantač z zatrdilom: »Rošlinka, nevesta si!«
Nadalje na način, kako se prelevi Rošlinka iz tragičnostl, ki je pristna, v humor, ki opravičuje veseloigro: »Ampak sedaj pa le nikar ne misli, da boš sam gospodaril ..» in «2e dobro, punca, ampak kadar bom slabe volje, potem se ml pa le pripravita!« To so občudovanja vredna mesta, kjer vidimo, s kako naglico in lahkoto je pesnik rešil komidljo in si prlgospodaril še celo rezervo humorja za zadnjo sceno.
• • •
Rošlinka, Janez, Balantač in vsi ostali tipi bodo dolgo robantili po našem odra. Dovtipi in šale, kakor jagode na molku nanizane, bodo dolgo zabavale generacije, ko nas že davno več ne bo. Tudi sodbe in mnenja bodo različna, moj Bog, saj smo Slovenci in to nam bodi dovolj. Toda. da nam je Cvetko Golar tako pokazal našega kmeta, njegovo žalost in veselje, da v dveh uricah strese pred nas naramni koš zdravega humorja, to že danes lahko pribi.ieino. In zato mu bo. do generacije hvaležne. Fr. Lipah,
Zbirajte in darujte
za sokolski Tabor!
Mate Marn:
Zlata luknja
i.
Pajk ob Donavi je bil črn in imel po hrbtu rumene lise, po trebuhu pa krvavordeče pike. Te rdeče pike je iz potil naravnost iz želodca; kajti močne čeljusti in dolge, prožne noge so pričale, da je bil sila |«ižrešen. Tri, štiri cela leta je lovil, tri. štiri leta in šn petega pol, lovil in žrl muhe po gali-ških srbskih in kraških klavnicah. Kaj čnda. če ga je žehteča kri u žeja h tako. da bi bil od blazne muke natočii v *voj trebuh vso Volgo, Drino in Pia vo! -- Tak je bil ta pajk in pogoltnil bi bil pol sveta, če bi bil živel Ip še en dan del j. p01 sveta — in kaj bi potem druga poloviea! To hi hil nesmisel v astronomski geografiji! Zato se je Bog ujezil, pljunil mimo lune na zemljo in od vekomaj do vekomaj sklenil:
»Naj crkne!«
In pajk se je začel zvijati v smrtnih krčih. Nekaj ga je prijelo — morda se je res prenažrl — in pričel se je tresti. In kakor ie tudi brez hožje jeze kazalo, mn ni bilo več pomoči. Ne samo. da nI vpč prPžal ln lovil in da je popolnoma 7anemaril svojo osrromno in gosto mrežo, temveč — kot znamenje posebnega poklica za v pekel — začelo 6e mu je blesti in tndi z njim samim se je godil čudež. Bledel je. da. se mu bli-
ža velik roj muh — samih drobnih komarjev — kaj bi se jim ne -mejili! Toda strahota: kakor hitro se je katpri izmed njih dotaknil mreže, se je izure-menil v ljutega zelenega pajka, silnega, drbeleea, ki besni nadenj, ln sto jih je drvelo proti njemu, smrt obetajoč. samo smrt! Pa čemu ta <mrt! Saj so muhe, zadavljene — kakor je on mtslil — v njegovi lastni mreži, torpj 1 njegove lastne muhe, te so vstajale od mrtvih, in koliko jih je bilo, in vse za [»ored so se izpreminjale v prav take pajke, zelene in divje. Tako je pajk poginil.
Takrat je neka roka zapisala v knjigo: »Dekla je vzela metlo in om^lla pajčevino, da bo o Božiču in o Veliki noči čedno v hiži.»
n.
Po vseh mestih plapolajo nove zastave: nove. ker so spale dozdaj kakor zaklete; po vseh mestih in po vseli vaseh: marsikatera stara, prastara hri bovška bajta, raz katero ni še_ nikoli vihralo troje barv, je uprav deviško in z ognjem razvila prvikrat narodni prapor. Kaj ne bi! Saj pojo zvonovi zopet! Celo oni zvonovi pojo, ki so bili pokradeni, celo oni pojo, pojo v srcih, ker iz src ni mogoče ničesar ukrasti! Kresovi gore! Po vseh hribih, kakor da je domovina zopet odprla sto in sto svojih plcimtečih pogledov iz dolgega, težkega spanja! Zastave, zvonovi, kre-
sovi! Rakete! Po vseh domovih himna, godha. ples! Pijana ve^elost! Kaj ne bi!
Mrka jesen je gledala v deželo, mrka jesen kakor pust, star me^ih, pa se je nasmejala, ko se je spoznala — in menili jp vim zaplesal kolo, držeč za roko najbolj navihano dekle! Kaj ne hi! Preveč jp bilo radosti, kakor jkv. . vodenj je veselje vrelo cxl n^kod, od ; npkod, kjer je dozdaj tičalo zmrznjeno, ' zdaj pa se je otajalo.
Ta jalo se je na jugu, na razdejanih j in oskrunjenih tleh oljke in na zemlji [iod vedrim, jasnim nebom. Od tam vr-j povodenj onih. ki jim je smrt že pela 1 svojo votlo libero! Tja je šel pogreb, je šel ponoči, o dolg, dolg sprevod na | smrt obsojenih — nazaj pa svatba, svatba v življenje poklicanih, in z bo g-ato doto obdarjenih! O. bogata, prelepa dota! Življenje — kakor lep dar — in zojiet je dobljeno! Svoboda — kako lep dar — in zdaj je tu!
Taja 8e ledenik, povodenj vre, po hribih in dolinah se na smrt zaznamovana kri zopet vrača v svoje prave žile, v žile življenja. Lokomotive pi-skajo, po cestah peketajo k/^jj ia hrošče težki erarski čevlji pešcev — po železnih in kamenitih potih se vrača svoje k svojemu.
Praporščak Milan in narednik Boris sta se vračala »kupaj. Bila sta iz enega kraja.
»Zdaj je nai čas!« j« vzklikal venomer Milan.
| »Da. zdaj je naša ura!» je poudarjal Brvis in pogledoval pomenljivo Milana.
I	HI.
| Svetinja je svetinja, maša je maša, praznik je praznik in zakon je zakon | In ta zakon pravi: Ce boš nowl sveti-j njo vsak dan, jo boš izgubil ali pa ti jo ukradejo; če boš vedno pri maši. nazadnje še moliti ne boš znal več od same prevzetne pobožnosti. in če bo večen praznik, boš zalumpal vse »voje žive dni! Zakon je govoril — zastave, zvonovi in radost pa so ga komaj slišali. Kakor po navadi: kjer je najhujše veselje, tam je najmanj pameti.
Toda ne malo jih je bilo, ki so poleteli med slepo maso, da se razgleda.-jo. Priti je moralo in prišlo je. Prišel je ukaz — ni bil še močan, je bil pač še mlad, prišel je ukaz: »Rodi red! Bodi zakon!* Milan je bil dober sin svoje matere. Velela je domovina, šel je. Prevzel ogromno skladišče. Mlad še — pa taka naloga! Ponoe mu je zardel pošten obraz.
»Bodi red! Bodi zakon!* Borfe je imel hladno srce in oster razum. Domovina? Kdo in kaj je domovina? Ali ni tudi on del domovine? Za domovino! veli ukaz. Prav — torej tudj zase! In z zakrknjenim obrazom se j^ javil ▼ vojašnici
Sel za slom, porodilo za poroCilom — avtomobili in vozovi drve, drve, bo
igato naloženi, ponoči podnevi . . . Kam? Ukaz pravi: to je narodna last, vse narodna last! Naj se nihče ne dotakne niti ene škatlje!
Pa stopi narednik Bori« nekega v® čera k praporščaku Milanu:
»Ali ni škoda! Vse mimo nas! Dovo« | lite, da zapeljemo ta-le avto aluminijevih žic nekam proč — vi ste edini komandant, ki tu odločate — pa prodamo: tri četrt imate vi, četrt jaz . . .»
»Zapreti te dam, krapar tatinski...* mu zasika Milan besno v obraz.
IV.
Ze davno je minul tisti prvi BožiB, ki jc bil zopet brez pajka, že davno je tudi minula ona pijana Velika noč — in od tedaj je bilo že mnogo petkov, pa tudi prazniki so dobili druga imena. Na sprehod je namreč kakot ponavadi šel gospod Cas in videl to in ono. In videl je to-Ie:
Milan hodi po nllcah. Glava mu klone. V očeh ni več ognja, v srcu ga je še komaj za spoznanje. Težke misli misli.
»Ali sem re« odveč? Ali nisem bfl zvest? Ali nisem bil delaven? Pa pravijo: Ne potrebujemo vas! Zbogom!* Od takrat, ko je udarila redukcija, pa do dane«, je potrkal že neštetokrat tn, potrkal tam. Bila zhna ali bil ?neg ali dei, med prvimi je šel lovit oglate ie v jutranjih urah, da ga nihče ne
odarstvo
Gospodarski svet
O gospodarskem svetu se po našem časopisju mnogo piše ter se povdarja
nujna potreba čimprejšnjega njegovega oživotvorjenja. Ustanovo gospodarskega sveta predvideva § 94. ustave, ki pravi: Za izdelavo gospodarskih in socialnih zakonov se bo sestavil gospodarski svet, a za določanje njegove konstrukcije in delokroga se bo izdal posebni zakon. Tega zakona doslej še nismo dobili. Obstoji samo neka uredba o gospodarskem svetu iz L 1920, ki se pa doslej še ni izvajala in tudi gospodarski svet še do danes al sklican.
Ea zakonski načrt o gospodarskem svetu je že izdelan. Ta posel je bil poverjen našim zbornicam in sedaj je bil dovršeni načrt poslan vsaki zborni;i na proučavanje, da se bo na gospodarski konferenci v Sarajevu 14. in 15. maja 11. mogla razviti o tej zadevi splošna diskusija.
Po uredbi iz 1. 1920. je gospodarski svet organ ministrstva za trgovino in industrijo ter popolnoma birokratska ustanova, v kateri prevladujejo državni
apvi"-raaj, 5 vagonov 222.5, aprfl-maj, Tisa, 30 vagonov 220; sremska, 125 vagonov 302.5 do 205; februar, 10 vagonov 207.5; marc, april, 20 vagonov 220. Tendenca nestanovitna.
žavnih železnie v Sarajevu glede dobave žebljev. — Predmetni oglasi so v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Ekspozlcija Italije na praškem ve-Iesejtmi. Na pomladanskem velesejmu ▼ = Izvoz sladkorja se ne Izplača. Iz Pragi bo prirejena velika ekspozicija ita-Zagreba poročajo, da se je zaradi nizkih J lijanskih izvoznikov, za katero je rezer-een sladkorja na zunanjih tržiščih sploh viran cel paviljon Ch. V italijanskih kro-preuehalo z izvažanjem sladkorja. Dsslej gih vlada za praški velesejem veliko za-po izvozilo kvečjemu 800 vagonov, j nima® je. V omenjeni ekspoziciji bodo za-Naše tvorniee pričakujejo izboljšanja cen; j stopane v glavnem ribje konzerve, vina,
sadje, siri, gumijevi izdelki in drugo.
ako se pa to ne bo zgodilo, bodo odvisne zaloge pridržale za prihodnje leto, ko bosta pridelek pese in s tem tudi produkcija sladkorja na"brže manjša. Pridelek pese bo gotovo vsaj nekaj nazadoval zaradi padca pesnih cen.
= Položaj na vinskem tržišču. V Sloveniji kupčija z vinom v zadn:em časn ni posebno velika, zato pa je nekaj živahnejša v Srbiji, Vojvodini, Dalmaciji in deloma tudi Hrvatski. Slaba je vinska kupčija tudi v Ba-anji. Cene: V Sloveniji se plača liter po 6 do 8 Din. v Hrvatski po S do 10, v Srhi i po 7 do 12. v Vršen i»i Beli Crkvi 8 do 10 odstotno
________________________vino po 5 dn 6 Din. a 10 do 11 odstotno
uradniki." Omenjeni načrt pa, ki se bo po po « do 7 Din liter. V Dalmaciji varirajo
sarajevski konferenci izročil pristojnim činiteljsm, zamišlja gospodarski svet ko< avtonomno telo, sestavljeno prvenstvom Iz predstavnikov gospodarskih in socialnih korporacij. V njem bi bile zastopane vse skupine gospodarskih krogov z enakimi števili članov. Vnesena je v ta načrt zelo liberalna odredba, po kateri ne more bit! nadglasanja v nobenem primeru. Celokupno delo naj se vrši v stalnih odborih, katerih |s osem: verifikacijski, trgovinski, Industrijski, obrtni, agrarni, finančni, prometni in socialnopolitični. Nh-foga sveta je, da pripravlja gospodarsko-socljalne zakone, da.e mišljenje o vseh sllčnlh akcijah skupščine, sodeluje pri izdelavi gospodarskih in soclalnopolitičmh pogodb z drugimi državami ter da odklanja vse škodljive pojave v ekonomskem in socialnem življenju naše države
Maksimiranje obrestne mere
Sklep uprave Narodne banke, da sc vprašanje maksimiranja obrestne mere končno reši, sc bliža, kakor je podoba, uresničenju. Kakor poročajo, namerava Narodna banka tekom prihodnjega ted« na sklicati v tej zadevi odločujočo sejo, na katero bodo povabljeni zastopniki denarnih zavodov Jugoslavije, da izro čejo o tej nameri svoje končno mišlje« nje. Takoj po tej seji namerava Narod« na banka končno rešiti to vprašanje.
K temu objavljamo obvestilo Zveze de> osmih avodov v Zagrebu, ki se glasi: Povodom okrožnice Narodne banke na denarne zavode v zadevi nameravanega {naksimlranje obrestne mere na vloge In posojila je plenum zagrebških denar« nih zavodov obravnaval to važno vpra> Žanje na seji 16. t. m. Plenum ponovno
eene med 7 do 10 Din za liter v prodaji na drobno. d očim so v trgovini na debelo cone nižje.
— Nova tvornlca vagonov In lokomotiv. Kakor poroča časopisje, nameni"* v> Stinnesovi nasledniki v zveri z nekaterimi francoskimi kapitalisti zgraditi v mejah bivše Srbije veliko tvorniee ven-nov in lokomotiv. To hi bila prva tvor-nica te vrste pri nas, kajti obstoječe slič-ne tvomice vrše v glavnem samo ve<<;* popravila.
== Vatrorov ki pr*"«»z mesa zopet *•«-volj. Pomanjkanje posebnih vacronor ra
= Avstrijska narodna banka preide v računanje v šilingih. Z Dunaja poročajo, da bo s 1. marem t. L uvedla tudi Avstrijska narodna b»nka ra^umnnje v šilingih. S tem se ho prehod v splošno ra-čuusiiie v šilingih močno posoeSil.
= KotIran'e cen jajcem na berlinski borzi. Po ohve«tilu nagega konzulata v Berlinu ss je ""»dlo 2. t. m. n* berlinski borzi kotirani« cen jajcem na debelo.
= Stabilizacija madžarske krone. Iz Budimpešte poročajo: Ker se smatra stabilnost madžarske krone kot zagotovljena, je madžsrsk* vlada odredila, da se bodo od I. marca dalje računale železniške tarife tako v tovornem kakor v potniškem prometu v papirnatih kronah in ne več v zlatu. Za eno zlato krono se bo računalo peoo papirnatih kron.
=r ČeSkeslovaško-madžarska trgovinska pogajanja, ki se sedaj vrše. pokazu-iejo zbližanje med <-li«-ma strankama. Češkoslovaški deleg.vi zahtevajo redukcijo postavk madžarske carinske tarife za
Šport
OTVORITEV NOGOMETNE SEZONE
V LJUBLJANI. V nedeljo, 22. t m. otvori S. K. Pri-morje letošnjo nogometno sezono s prijateljsko tekmo proti zagreb. ConcordijL Ta klub, ki zavzema momentano tre«je mesto v prvenstvu z enakim številom točk kot Hašk, spada med naše vodilne klube ter ,e mnogokrat častno reprezen-. tiral naš šport V moštvu, ki nastopi t list zopet vsestranski in ima poleg dobrih nedeIjo proti primorju> se nahajajo zna-
Sokol
SOKOLSKI VJESNIK 2UPE ZAGREBACKE.
Zagrebška župa izdaja tudi letos svoj župni vestnik pod gornjim naslovom. Kakor kaže prvi zrezek, ki je pred kratkim izšel ter obsega prvo in drugo številko, bo zagrebški vestnik tudi letošnje leto med najboljšimi jugoslovenskimi sokM-skimi listi. Uredništvo si je znalo pridobiti dobre sokolske sodelavce, tako da ;e
idejnih člankov tudi tehnični vsebino ter polno propagandnega drobnega gradiva iz mnogih sokolskih društev cele Jugoslavije.
Prva številka prinaša lep članek o hra-tu Ljudevitu Pivku, ki ga opisuje kot heroja v svetovni vojni in velikega bir-ca za razpad Avstrije, v kateri je tičalo v robstvu trideset nrlijonov Slovanov. Pohvalno omenja pisec njegova književna dela. ki opisujejo delo carzanskih m-nakov in dostavlja: človek, o čegar delih detajlno poroča ves inozemski tisk in ki i se prevajajo na vse t tre jezike, je v Za- I grehu neznan. — Kot sotrudnik se je oglasil zopet stari sikolski prvoborifelj j dr. Laza Popovič. ki do'-azuie v svojih ! mislih iz prošlosti, d* s» *-sele; najd"jo j ljudje, ki o dobri stvari ivrekajo uniču-iočo kritiko, tako tudi n iu«roslnvenskem Sokolstvu. — Prav dober ie ttidi članek br. VrdoFaka o socijalni b srijeni, ki jo vrši Sokolstvo. — Br. B <<T"novTČ opi*uie zaslužne sokolske delavce, in sicer Voii-nov:ča. Lhot«ke<ra in Velimira Popoviča. — Celo iz Češke se je pojavil dnpisnik.
tekstilno, železno in dtugo kovinsko hla- j" vzpodbuja jngn*Wn«ko Sokolstvo.
go ter so b in vili. da je češkoslovaška vlada pripravljena v zamen" olaišati uvoz madžarskih industrijskih predmetov.
= Neutroden položaj madžarske stroj-
izvoz sveže?* mesa je odpravljeno, ker	ne Industrtle. Iz Budimpešte poročajo,
;e prispelo znatno število teh vagonov	da ss v madžarski vedno bolj občuti kon-
iz inozemstva. * del iih ie bili popravljen	knrenca čeJVoslovaSkih in nemških stroj-
v domačih tvornicah.	nih tvom!c. Položaj madžarske stro'ne
= Sprememba v d. d. v BeOjrradu.	industrije :e »»'o težak. Po novi «tati«ti-
«Z'atibor». hranilna ;n kreditna zadrusa	ki so podjetja, ki pripadajo Zvezi žele-
v Beocrzadu se spremeni v delniško dni*.	zarn in strojnih Ivornir, red"pirala do
bo pod imenom »Zlatibor*. d. d. za š'e-	3|_ :anuarja svo'e obrate za 97.fi ostot-dnjn i kredit z delnilko glavnico treh , ka. kar pomeni R odstotno poslabšanje
milijonov Din.
v tem letu. V decembru sn strojne tvor-
— SaraJevsVa Tnr©vs'ta 'n ehrtnlflta ; niče zaposlievale še RR 000 delavrev. do-zbornlca čtan mednarodne rbor-|-e v Pa- č m znaša sedanje stanje delar-e" samo
da v»tra;a na započeti po'i. ki je ed:na prava T< napredek južno«'-' Sokolstva. — Obsimo je porofilo o proslavi 1. decembra. Vi »o jo izvedla dr"*tva r zacrrebiki žnpi. — Iz tehničneira eradiva je članek o metanju žoge in vaie • puJko. — V ostalem deln — to :e na enajstih straneh — ima Vjesn:k polno drobn»<ra čtiva o domačem in ino7emskem Sokolstvu. med tem je mno<ro notic, jako zanimivih.
Snko'«ki Vjesn:k priporočamo tudi našim dnevom, ke' bodo našli v njem marsit"»i dobrega in poučnega.
ni intirnacijonalci Pažur, Paškvan ter bivša Hajdukovea Benčič in Bonačič. Da sta poslednja igralca res prvorazredne kvalitete sta pokazala ob priliki zadnje reprezentančne tekme med Jugoslavijo in Češkoslovaško, kjer je nastopil Hajduk kompleten do Haškovega vratarja Fridricha. Marsikateremu našemu športniku bo tudi znano, da se je zagrebški Oradjanski zelo trudil pridobiti ju zase.
Zagrebška Concordia igra zelo lep nogomet s precizno kombinacijo in dovršeno tehniko. Da temu primerno ni mogla doseči številčnih uspehov, je krivo dejstvo, da ni Imela v svoji napadalni vrsti dobrih šuterjev. V zadnjem času pa je svoj forward zelo ojačila z mladima j silama Jerenom In Hamcrerjem, od katerih je posebno prvi lzboren strelec ter igra sedaj levo zvezo.
Za Primorje, ki je tekom mrtve zimske sezone odigralo dve težji tekmi za božične praznike v Oorici, bo nedeljska tekma huda preizkušnja za bodočo prvenstveno sezono; vendar smemo pričakovati, da bo skušalo z agilnostjo, ambicijo in požrtvovalnostjo doseči čira častnejši uspeh.
Obe moštvi nastopita v svojih momentano najmočnejših postavah. Tekma se vrši na igrišču Prlmorja, Dunajska cesta, ter prične ob 15.
rizu. Trgovska in obrtniška zbornica v Sanrevn je bila ob~«5*ena od mednarodne zbornice v Parizu, da je sprejeta kot akti""' član te zbomi«p.
— Za Izvoz našega tobaka. V Varšavi se naha;a,V} zastopn ki naie monopol«ke uprave, ki bodo zakljnčili s poljsko <da-do posrodho o dobavi večje količine na-še?a tobaka za Poljsko.
= Narodna banka I« obveznice volne škc"®. Beograjski »Trgovinski glasnik* poroča, da so netočne vesti, da bo Narodna banka začela »skomptiran:e in da-janfe posojil na podlaei obveznic voin" z 10 rdstotki nominalne vrednosti. Narodna banka doslei o tem vprašanju
87.000. Ukinitev obratov dosle-' »• ni bilo. temveč delajo tvomice samo r. redu-ciranim številom delavcev dva *<\ tri dni v tednu.
— Teikoie rmnunskega lee-»«ra Izvoza. Rumtinski l»sni Izvoznik' «o začeli akcijo za znižanje visokih iz-"»nlh pristopim za les. ki so spravne rumncsl-o lesno industrijo v težko krizo. Kakor pa se glasi. nam»'~*v» nimunsfea "lada iz-vo7no ca r no »i hra«tov les še dal:e povišati. SedmoTraški izvozniki trdijo, da vedno bolj zgubljajo svoje trire ;n da se slovaški le*; vedno bolj uvaja na madžarskem tren.
= G os pobrska kriza v Poljski SlerlJL
P-""etnl odbor s"l-olsVega dm?tva
I.'ulili."-a II. opozarja članstvo in naraščaj o. predavanje br. K. Parzorja o pro-svefi v Pokolslvu. ki bo v nedeljo, dne
22. t m. ob 11. v Id razredu drž. real- _ _____
ke. Obenem pripominjamo, da predava ostajajo nespremenjeni.
prihodnjo nedel:o br. dr. Rudolf &lo!6 o Sienkiewiczu. Udeležba obvezna!
Na slavni skupščini Sokola II. v Za-rrebu je bil izvol;en za starosto dr. Oton Gavranič. 7a namestnika Franjo Gntz. za načelnika Branko Palč č ter zji podna^el-
Slatbene objave LNP. (Iz seje p. o. dne 18. t. m.) Citajo se s pravom nasto-, pa cd 18. H. t. 1. za S. K. Muro nasled-! nji igrači: Paurič, Kardoš, Turk; za S. K. Hermes Kavčič s pravom nastopa od . 12. II t. 1.; za S. K. Jadran: Strikberger ; od 26. II. t. 1. — Spremenijo se termini 'prvenstvenih tekem in sicer: 1. III. Ilirija : Maribor (Lj.); 19. III. Ilirija : Hermes (Lj.); 25. III. Rapid : Ilirija (Maribor). Pri tekmi Ilirija : Hermes vodi aranžma Ilirija ne Hermes, kot je bilo prvotno pogrešno ob avljeno. Vsi ostali termini Tajnik II.
Vremensko poročilo. Kakor nam javljajo, je v bližini Kranjske gore zapadlo mnogo snega, vendar le v za okrog 400 m višjih legah, nego je Kranjska gora. Tako ima Krnica že uro hoda iz Kranjske gore skoro poldrug m snega. Vršič 1 do
še sploh ni razpravlja'".	-Iz Kat"v'c poročajo, da mezdna poiajs-
— Prodaja Stareira materl.lala (kovin.	n:a med ind'i«trijci in delavstvom niso
nsg'.a5a, da more doseči prizadevanje Na« karbidnih kant <rttm'<evih cevi. stekla	dovedh do inpeha. Industrije! .o odloč-
zodne banke glede znižanja obrestne me« itd.) se bo vršila 1°. marc* pri ravnatelj-	no odklonili zahteve delavstva po pet. rs. katero žele tudi denarni samo postopno, s sode banke ter denarnih zavodov in brez pn
žanja obrestne me«	se no vršna I", marca pn rsivnnit-ij. no nnmnmii T..inrrve murmrj pn
nami zavodi, uspeh	*tvn državnih železnic v Sarajevu. Pred- odnosno de«eiod«totnem povišanju merd
i.ovanjem Narodne	metni oglas :s v Trgovski in obrtniški in izjavili, da zaradi katastrofalnega po-
ivodov in brez pri«	zbornici v Ljubljani na vpogled.	j loj.aja ?ornje5'ezijske Industri e morajo
nika kulturno prosvetnega odseka Dra- I 2 m snega in Vošca tudi poldrugi meter gan Novak.	1 snega. Ta teren je osobito lep. Kranjska
Po' ret juroslovens'ega seljaškega Bora sama in t'idi Planica sta neizpre-Sokolstva na Hrvatskem prav lepo na- i men eni. ker je v dolini prevladoval dež. preduie. Tako se :e osnovala v selu Pje- I Za Petelinjek prejmemo še točno poroči-
siluih mer. Prvi pogoj znižanju obrestne I — Valovan'e žHp'h cen v A«nerlkl, ki mere za posojila je, da se prej znižajo se opr»7M;e zadn'e dni, kaJe na to da vložne obresti, in to na podlagi medse« boj med inteiesent: 7a hitisse in za bnls-bojnega sporazuma med denarnimi zavo« se še ni popolnoma odločen Položaj bais-di. Zaradi tega so zagrebški denarni <ier'ev je seda! ncodnejSi ker so poro-
7nižati mezde ali pa reducirati ilelav-
čila o posevkih iz najvažnejših produk. ciisVih držav zelo zadovoljiva in sn i7-
stvo.
vodi sklenili dogovor, po katerem se ob« restna mera ng vloge maksimira za do« ločeno dobo. Šele, ko se bo videl rezu!« tat tega dogovora, se bo moglo načeti
vprašanje znižanja obrestne mere za po« _ — ; ; 5totno posoji|0 0 sojila, vendar samo pod pogojem, da se ško. Po trgovski pogodbi Češkoslovaške !44 _ Q Qeijska
M T(m 1!	'am lfAn^n/VAni . I TT rt /1 if A
lt. februarja:
LJUBLJANA. (Prve številke povpra*
ničah nova siko'»ka Četa. ki šteje že 60 mož. Pmštvo ima tudi lastno ?ita.lni©D, I katero postijo tudi ostali seljaki.
VIL zlet bolgarskih «Junakov». V | proslavo R0 letnice osvobiditve Bolgarije izpod turškega arma se vrši v letu 1928.	z.Iet bolgarskih »Junakov*. '
Za zlet se že sedaj vrše velike priprave ter nabirajo zanj denarna sredstva po celi Bolgariji.
gledi. da ho prihodnja žetev po količini ^^ druge p0nUllhe in v „U!cpajih
preVo^fila lansko
= Uvoz Italllansklh v'n v CešVoslova-
visoki davki, ki v mnogih primerih ima. 'I'*"* je odreVn kontinent uvoznita- LjuSliar/slcil kreditnfl 235 - 0. Mcrkan. 1 r * ' --------------' ' ' " lijanskih vm v Češkoslovaško s 110 000 ^ 100_0_ rraštediona 806-0. S'«ven«
j« značaj zsplenitve privatne lastnine, znižajo na pravično mero. Karte'ni spo« razum se je sklenil v nadi, da ga bodo po predhodnih pogajanjih sprejele tudi ostale organizacije denarnih zavodov v naii državi.
Za zgradbo Sok. doma v Sp. Siškl so
darovali po br. 1'leničar-ju v pretečenem letu sied»či gg. in tvrdke: po 150 Din: Kreditni zavod, Kolinska tovarna in Josip Reieh: [»o 100 Din: Fran Bon.ič, Ivan Jelačin. dr. A. Pavlin, Peter Stepic, dr. Viktor Murnik, rav. Lenček, Ivan N., Adamič. Rorman dr. Piccoli, gospa Marija Urhas in Prva hrvatska sted onica; po R0 D n: Rudolf Gajer, Jo*ip Mastnjak,
»i/- i« tu i .,-iAnton Rojina. neimenovan, Hipotekama ro ne 136—146, TrbovJie 415 , , 1	'
,nA n c i-, r	a j banka
ikupčijski zaključki). Vrednote: 7»od« 65.5, vojna škoda posojilnica 209 — 212,
Tr~na
noro'?*«
I koč v enem dnevu. Nedavno je bil uvoz ! italijanskih vin za nekaj časa ustavljen. 'da se ne bi kontingent naenkrat iivot!! i in da bi os»al del rezerviran za poznejše Kovosadska blagovna htTTa (19. t. m.).	Zninteresirani trgovinski kroji
'fnrsiica: baška, 8 vagonov 200; baška, ppdaj prizadeva o da bi se ta zabrana »are, ladja Donava, 80 vagonov 200; nkinila in da bi se kontingent povečal.
hI. Tine 9. decembra 1. 10?4.. en dan po ^ o_78 St objavi te<ra dogovora je bilo takoj pred- df) q Vcv'čc ion^a-SplitT(ccmentlf"ka Z°h' atC,je. R-ndn?An:I1[,° ,)in:
loženo toliko proSen- za dovo''enie nvo-	<;,„„(,„„ _^Tsn^ _R l <• a n- ' 8 neimenovana in po 10 Din: Ceme.
— Po br. Cvetko-tu: po 100 D n: Rud.
za. da bi kontingent b l Izčtpan tako re-
1390, Stavbna 275—285 ( 280). — B I a g o: i
lo, ki ga objavimo na sestanku v Emoni, v soboto pa v »Jutru«. Iz Kamniških planin še ni poročila. — JZSS.
Družabni sestanek zimskih športnikov se vrši danes v petek od 8. ure dalje v kavarni Emona, damski s3lon.
Concordia (Zagreb) : Primorje. Pred prodaja vstopnic (10 odst. popusta) v trafiki Sever, Sclenburgova ulica. Poživlja se članstvo, da se spre ema zagrebških gostov, kl dospejo v nedelio pred-poldne z zagrebškim brzim vlakom ob 10.40 na glavnem kolodvoru, v čim večjem številu udeleži.	355 Nov svetovni rekord Osborna. Znani skakač Osbrrne je na lahkoatlctskem mitingu na pokritem prostoru, skočil v višino 198.8 cm ter s tem dosegel nov svetovni rekord.
Izstop hazenašic iz Haška. Kakor doznava »Jutarnji list», so izstopile iz Haška skoraj vse članice hazenske sekcije. V klubu sta ostali le Plickova in VI-drichova. Članice, ki so izstopile, so usta
,,..,, . , , ,, ,	— ro ur. ore.su-.«: o., ...o »uu.	n°v''e svoj lastni klub pod imenom Aka-
zakljuvek: kostsniev les. fco nskl post.. 4	0ro97V ^ h|ftva , Naplag. Vojno-	krnski Sportski klub. Ta klub bi tvoril
vagoni 27-28 (27). V ponudbah in po.	, v|{ |n' Oio neimenOTan< st^pIC Peter in	temelj za nov klub. v katrrega bi vstopi-
vpraševanjih napram včeraj m bistvenih	M,rko Ado)f Urflnt L|J(] ,>ek|eva. ^ 30	lj vsi nezadovoljneži Haška. Vzrok za
„ . , .. . .	D n: O. Zimec. neimerovan; po 20 Din:	to seccsijo dosedaj še ni zr.an
ZAGBhR V e ektih tendenea nespre-	7lkofmk Mi.eiia pirje«ec, Lah. ArtJ Slulton postavi nov svetovni rekord
menjena. Vojna škoda je dalje močno po-	pre?kar; ,„ nin. 2 npinienovana, Pe-	na 200 m. Kakor smo že javili, je Arne
skočila - Devimo tržišče se je pričelo s	fH6 Rir(ic ^^ „ n. Rahne jf)	- -
! = Dobave. Vmlle se bodo naslednie ^^^^"in^i^K^^r kotu 5 'l«cop. Burja, Vučnik, Sagmaj-' oferta'ne licitacije: 11. marca pr direk-	e	Luk" ^	PaV"-n	n in
licitacije
ciii državnih železnic v Zagrebu clede ""T/"-""V"" ..........."T"""	T. Novotnv. — Po r»r. PuSar-;u: po 10
L1J1 urzavn^n zeieznic v «>-rwu p,e e	intervenirala v posameznih devizah.	Di_. Osredkar in Leben- no 10 D n- Bei
|dobave matere a za trornji ustroj f rač-	Promet ■ nckoIiko večji kakor običajno.	„ n -'f n/ 0 DV .ot
. mce spojmee. vijak, itd.); pr, uprav, dr-	NotiraIeJgo a-ae. Amsterdrm 2450 do	^ ^
pn Za žrebu
T. Novotnv. — Po br. Pušar-;u: po 100
Ber-pa
prebiti — vse zastonj! Vedno ln povsod enaki odgovori:
Prvi dan: »Pridite jutri!«
Drugi dan: «Ni gospoda doma! Ju- ^ .H,'OJ,,,re- « p" "r" Kotirale so devize: Amsterdrm 2450 do	p Cirmin. ^ so f)in. ,varka Strukeh- in
žavnh monopolov v Beogradu glede do- o™ n„_0. „„,,,„. H. aam,, iiniii,	' P° "ln- hrruKeij in
™ ' , • , , bave 90 000 ton mor«Ve soli- 14 m-rca I , 1 ° „ 0A8825, Italija iz-	p Hodnik; po 25 Din: Kmrtič Ivanka;
Tretji dan: .Obžalujemo - že od- ' P!aJ,J® 2516 do 254 6, London izjdačilo	^ 20 Din: neimenovan, Ivan Roima. Man!
ca Potočnik. Herzmanekv. R. Velušček,
pri direkciji državnih železnic v Sanoievu j o^ ^ "0 296 625," New-York ček 61.2 do
glede dobave obročnega železa: pri d rek ciji državnih železnic
e"ezriie v Siibotici srlede	n^TlI^	J«»' 10 ^n: Ahlin," Habiht C.
vet«"k piščalk itd. Upra-iJ° ^	-11.® ^"fJ? Vf PetrOVC' J" Za?ar- Lifko'i{ in Seidl in
Kamniku sprejema do 2. , d,° Ta'n!e:	f,ok; lupina neimenovanih 3-15 Din. - Iskre-
dano!»
Vedno in povsod enako! In zdaj gre zopet z zadnjim upanjem. Tesno mu d^ave ra7,n h „ je pn srcu. Hoditi okoli ravnateljev, va banitane v teb bogatih, hladnih sfing, ki nimajo niti iskre človeka več v sebi! S težkim srcem se ustavi pred tointo hišo, številka kakor v oglasu. Potrka.	j
«Ali bi mogel govoriti z gospodom p^oHci^glede lobaVe^Vo^k^iesn^!	71 do 75, Narodna banka SHS. Ljohll3D,
ravnateljem?»	Iga osla; 9. marca pri intendanturi Vr- do. industrijski: Eksplo:.taeija 63
Cez ©n čas mu odpro. On vstopi . . . baske diviz jske oblasti v Banjaluki gle	---------K<"
obstane
sprejema
marca ponudbe glede dobave envelop. etiket, pečatk in dekstrina. — Dalje se
! ti: bančni: Litornle 76.5 do 79, Trgo 25 rjl hvala- _ odbor, do 27, Eskomptna K9 5 do 111, Hipo 61
bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: «•	do Ljublj.nskn kre-
4. marca pri direkciji državnih žeUc j	»»• J? ^
Borg postavil v Amer:ki nova svetovna rekorda na 500 in 1000 jardov. Njegov konkurent je bil VVeissmuIler. ki jc Bor-ga v Parizu na 400 m gladko premagal. Tedai je VVeissmiiller plaval 5:04.2, Borg pa 5:05.6 Sedaj pa je Weissmuller zaostal nekaj manj kot dva jarda za Bor-gom. V Ameriki se mora zaznamovati še ena športna senzacija. Skelt-n, olimpijski zmagovale; na 200 m v prsnem plavanju, ie Izboljšal svetovni rekord Ra-demacherja na 200 m. Skeltnn je v Cle-velandu plaval 2:48.2, dočim je Rade-maclierjev rekord, ki ga ie postnvil 1922. leta v Amsterdamu, znaša! 2:54.4.
reme
19. fchrnaria I9.'?>
n
poročilo
: uiblisn. MV iisri mirnem
do 65. Sečerana 730 do 735, Gutmann 580
Ide dobave preko 16.000 m> d^v; pri di- do 600' Slavonija 56 do 57, Trbovlje 412 Pred njim stoji Boris, debel, okro- rekciji državnih železnic v Suhotici gle- do 414- Union 500 do 525, Vagon Osijek gel — ravnatelj ...	'de dobave kndelje za mašenje; 11. marc* 88 do Vevče 100 do 0; državni: 7 odst.
Zdelo se mu je, da se med njim'* pri direkciji d-žavn h železnic v Sarajevu	67 do CT S.^agrarne 25 do 26, voj-
va.li neprestano kolo za kolesom, <ama glede dobave smrekovih desk; 13. marca " aluminijasta žica... V Milanu za- pri direkciji državnih železnic v Suhotici vre ... Ponosno odide.	j glede dobave rdečega blaga za zastavice.
Prej omenjeni gos|>od na izprehodu gode za pranje, mila za pranje, sirknvih
Je pa zapinal v svoj no4es: »Dekla bo metelj in krtač za ribanje; 16. marca pri vzela metlo ie ©medla pajčevino, da direkciji država h železnic v Subotici gle-bo o Božiču in o Veliki noči zopet de dobave tiskarskega materijaJa (pspir-fedno v hlži!» Ia se je mirno izpreha-1 ja, kartona itd.); pri direkcij državnih
jal dalje.
I železnic v Sarajevu glede dobave okrogla lelesa; 47. marca pri direkciji *r-
na Skoda 150 do 151.
BE0GBAD. Devize neznatno poskočile. Posli eo se izvrševali na bazi 8.43 do 8.44 za Beograd v Curihu. Tendenca neodre-jena. Notirale so devize: Dunaj 0.0871 do 0.08725, Berlin 14.6 do 14.65, Bukarešta 31 do 31.5, Italija 253 do 253.25, London 293.73 do 294, New-York 61.75 do 61.85, Pariz 328.25 do 324, Praga 188 do 188.15, Švica 1186 do 118&
hm opa sovama	ob	Zra<-a> tlak	Zravna t»m"er»tura	Veter	Obl*<uo u- |ii	fmlavlliF trm
Ljubljana	7	.6 i H	4-vi	"rei vetrn	dež	17
Ljubljana .	14.	7H.0	+ »'4	sev. zapad		_
Ljubi,aua .	t\.	761-3	4-13	bres vetri		_
1 /Ca;reD . .	7.	76:1	-frtU	ias		7-0 j
1 Beograd .	7.	763*	+90	jugo ix p»d	oblačno	3-0
Dunaj . .	7.		+00			
i rasn . .	7.	760-6		bres vetra	pol obl*č.	0-3
laomoet .	7.					
V Ljnbliaai barometer nižji, tem rer nižja
Vremenska napoved za petek: V se« vernih Alpah večinoma oblačno, od časa do iut lahke padavine. Na vzhodnem
Solnee vzhaia ob 6 55 ts h« a ob 17 33
robu Alp bo temperatura -idla. V juž« nih Alpah nejasno, močne padavine. Mrzlo.
JARŠE PRI DOMŽALAH. Dne 11.
t. m. jc srezki poglavar, dr. Ogrin po lepem patrijotičncm nagovoru osebno pripel našemu nadučitelju g. Tomažu Petrovcu red sv. Save IV. razreda. Slav« nosti so prisostvovali številni Petrovčo vi stanovski tovariši, šolska mladina, ob» činski odbor z županom, zastopniki So« kola in Orjune, duhovščina ter orožni« štvo. G. šolskemu upravitelju je izroči« la majhna deklica krasen šopek, nakar so sledile čestitke. Imenom srezkega šol« skega sveta mu je čestital nadzornik M. Pretnar. Po slavnosti so zapeli navzoči «Bože pravde*, nakar sc jc vrš ii v gosti.« ni pri Slokarju prijateljski sestanek, kjer so bili izrečeni mnogi in navdušeni go« vori. Zasluženo odlikovanje bo g. Pe= trovcu v zadoščenje in v dokaz prizna« nja njegovega dela.
MENGEŠ. Sokolsko društvo priredi na pustno nedeljo 22. t. m v prostorih brata Funtka maškerado. Začetek ob 8. Dostojne maeke proti legillmaciji dobrodošle. — Odbor	361
MOTNIK. Niti stari ljudje ne pomni« jo takega terorja, kakor so ga izvrševa« Ii klerikalci na dan volitev v našem tr« gu. Terorizirali so naše volilce, da so ostali doma, ali pa bili prisiljeni vo'iti SLS. Mesto 22 do 23 glasov smo jih do« bili samo 10 in to vsled nepoštenosti kle»
rikalcev. Vam pa, fantje ln možje, ki ste
kljub nasilju ostali kakor skala in gla« sovali za Narodni blok, iskrena hvala. Zlato se čisti v ognju. Pokazali ste se junake in značajne ljudi. Kako so stra« hovali klerikalci volilce, naj navedemo samo nekaj primerov. Župan Novak je eno uro pred volitvami obiskoval na« predne volilce, ki dolgujejo kak znesek pri klerikalni posojilnici in jim ukazal, da volijo SLS a'i pa takoj plačajo izposo« jeni znesek. Naravnost divje politične orgije pa je uganjal na prižnici župnik Majdič. Rekel je med drugim: «Bog te ho vprašal na sodni dan, kam si volil dne 8. februarja? Če boš odgovoril, v pr« vo Skrinjico, blagor ti, vzel te bo v nc» beško kraljestvo, v nasprotnem slučaju pa te bo pahnil na dno pekla!* Never« jetno, v kako podle namene sc izrablja cerkev. Toda klcrika'nim mogotcem od« govarjamo: Le še malo potrpljenja, obra« čun se že bliža. Nismo šc pozabili, kako ste nam v mnjki Avstriji 4 leta šteli pše« no po omarah in ričet ter rekvirirali zad« nji mernilv žita, krompirja in ze'ja. Nis« mo pozabili, kako ste odganjali živino, plenili krmo, odvzema j kljuke, izropa'i štedilnike, prodali občinsko hišo in zvo« nove. vse za vojno posojilo. Zavedajte se, da bo prej ali slej zma-ja naša. Rcš ti vas ne morejo več nc prižnica, ne spo«
vednfca, ne vse vaše sleparije in nasilje.
Ako hočete boj, mi ga takoj sprejmemo.
POLJANSKA DOLINA. Preteklo ne-deljo je uprizoril prosvetni odsek našega sokolskega društva ^Desetega brata*. Prav hvaležni smo, da se je odsek končno vendarle otresel malodušja o pomanjkanju igralskih moči in uprizoril enkrat res večjo igro, ki nudi dovolj užitka ne samo občinstvu, ampak tudi igralcem, katerim se je videlo, da z veseljem igrajo svoje vloge. 0 privlačnosti ln potrebi takih Iger na našem odru je pričalo občinstvo, ki je kljub slabemu vremenu v tolikem številu posetilo sokolsko dvorano. Vloge so bile dobro razdeljene, razsvetljava in sceneri-ja primerna. Želeli bi pa, da bi bile grajske sobe nekolike lepše opremljene, če ne praznina na odru naravnost odbija, rilede igralcev samih morrmo pohvalili posebno starejše igralce, kakor br. Pa-lečka, br. Osredkarja, br. Bizjaka in brata Šorlija, ki se kljub zaposlenosti žrtvuiejo toliko večerov društvenemu življenju. Nad vse požrtvovalni pa so bili icralci iz Ho-tavelj, Polian, Dobja in Srednje vasi, ki j so uro daleč prihajali ob tako slabem j vremenu v naš dom in pripomogli k užit- j ku, ki smo ga imeli pri nedeljski pred- j stavi. Želimo le. da bi še drugi naši zmož- . ni Pnni sodelovrli nn odru.
VRHNIKA. Podružnica tJu^oslovenske ; Mntices na Vrhniki ima svoj redni letni občni zbor v soboto 21. t. m. ob pol 20.! z običajnim dnevnim redom v prostorih gostilne <Mantova».
LITIJA. V soboto dne 21. februarja
priredi tukajšnji Sokol vsakoletno običaj« no maškerado. Priglašene so že obilne skupine: indijanska familija, ekspcdicija s severnega tečaja, prvi potniki iz Marsa, Ali begov harem s huriskaml. Na maške« radi deluje tudi radio za oddajanje vesti. Železniške zveze zelo ugodne. Dobrodo« šli vsi! Zdravo!	358
HRASTNIK. V soboto. 21. t. m. se vrši ob 7. uri zvečer v dvorani Narodnega doma zaključni plesni venček obiskovalcev plesne šole. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, temveč vabimo tem potom vse in vsakogar. Tiskane plesne rede prejmejo dame gratis pri bhgaini. Zdravo!
NOVOMESTO. Mestna Orjuna priredi v soboto 21. t m. ob 20. v Narodnem domu burko v 4 dejanjih < Vražja misel*. Gostovanje Šentjakobskega gledališkega odra iz Ljubljane. Po igri prosta zabava in ples. Odbor.	359
ST. PAVEL PRI PREBOLDU. Tukajšnjemu sokolskemu društvu je daroval br. dr. Vinko Tajnšek 1000 Din v spomin na svojo preminulo edinko Maro in za nabavo novih krojev sokolski deci, katere navdušena članica je bila izgubljena sestrica Za velikodušni dar iskrena hvala br. starosti!
ŠOŠTANJ. Sokolsko društvo vljudno vabi na velike maškerado na pustno nedeljo, dne 22. t. tn ob 8. uri zvečer v So-Volskem domu. Vstopnina za osebo 10 dinarjev, maeke 5 dinarjev — Tekmovanje za najlepšo masko, ki dobi darilo.
Nežne roke se ie pridno aa delo, da dobi
princ Karneval čim lepšo obleko. Opozarjamo na prireditev tudi bratska sosednja društva s prošnjo za udeležbo, da »družimo z veseljem tudi gmotni uspeh pre-potrebnega društva. Zdravo!	Odbor.
VITANJE. .Demokrati smo napredo* vali pri zadnjih volitvah za več kot 100 odstotkov. A tudi Nemci in nemčurjl so ' pridobili 30 odst. več glasov, kar je sa» I sluga renegata »špengiarjevega Pavla*, , ki je nerazsodnim kmetom iz okolice aa* : tvezil, da je le Schauerjeva zasluga, da ! ni kuluka. Naivneži so mu verjeli in vr« gli kroglico v 8. skrinjico, seveda brez uspeha. — Naša Čitalnica se je preselila v gostilniške prostore g. Konrada Pirha, kjer smo imeli pred kratkim izvrsten dru žabni večer. — Obeta se nam preselitev pošte v poslopje trgovke Jaklin, s čemur se domačini nikakor ne moremo sprijazs niti in prosimo zato poštno ravnateljstvo da uvažuje našo prošnjo, ker bi bila pre« mestitev poštnega lokala za nas Slo ver« ce skrajno žaljiva.
n Ali ste ie poslali na- n ! ročnino za „Jatro"
Lastnik in izdajatelj Konzorcij eJotra*. Odgovorni urednik Fr. Bratovi«,
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubl^ni.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialue namene občinstva, vsaka beseda [0 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Zeniive, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din T—. Najmanjši znesek Din 10 —.
Dame, gospodične
/>* zamadite se udeležiti učnega tečaja za Izdelovanje danskih klobukov. — Koliko denarja prihranile, ako »I klobuke »ame Izgotavljate. — Prijavite se takoj na naslov : Alojzija VivnJ Mozetič, Pred Skotijo 21/11.	S81S
Učitelj italijanščine
»e Išče. Ponudbe pod „ttaU-janščina na upravo „Jutra".
S916
Koliko klobukov
porabi dama v llvljenju? — Ogromno vsoto planejo. Zastonj «1 Jih lahko napram! vsaka dama. čc lina u C u 1 t e č a J, ti prične 1. marca. — Informacije daje Alojzija Vivod-Mozetlč, modni salon Pred Škofijo 21/IL 3313
(dobe)
Trgovski pomočnik
dober prodajalec, Izurjen v manufakt-urni In špecerijski Etrokl, se sprejme pod usodnimi pogoji pri tvrdkl Knrel Clmperžek, Sevnica. Oziralo se bo lo na prvovrstne starejše moti.	3843
Špecerijska trgovina
v Ljubljani, 115« učenca poštenih staršev, ki bi imel vso oskrbo pri njil». Naslov v upravi „Jutra". 3763
Iščem usmlljsnko
k porodu. Naslov pove apr. „Jutra".	3927
Učenec
e primemo šolsko predlz-obrazbo, s« sprejme v večjo trgovino a mešaulm blagom v Ljubljani. Hrana ln stanovanje v h 151. Naslov pove uprava „Jutra".	3951
Starejša gospodična
vzgojiteljica, k! bi bila v pomofi gospodinji, a e 1 5 C- c. Ponudbe ua uoravo ..Jutra" pod ..Ueana 1862". 3055
Kot sluga	| Več va-k re rroda
Išče stalno službo v Ljub-	na Tržaški cesti 11, II. na>l-
Ijani. vsestransko Izobražen	stropje.	3910
In vsega dela vn.len moški,	--------
K2 let star, z večletno prakso	...
v trgovini, prvovrsten v pa- PfOel.l in Sfel??o
ketlranju In sploh v ekspe-	dnIeo s m prm]a Karel ne!«,
dlcljl. Dopise pod šifro „Za-	Kožna dolina.	393S
nealjlv tluiabuiU" oa upnuo ..Jutra".	3921
, Na stanovanje
se sprpjmn e n s p o d, event.
trdi dva v Sp. Slškl (bil/u
*I..Jft	t VhuIAU pOV£
SOoS
Edini neslišni pisalni stroj
L. G, Smith & Bros, Mod a.
Ej. BARAGA,
LJUBLJANA.
Selenburgova ul. 6, L
O: d I____ .... ......... _
I drž. kolodvora). Naslov pove uprava .Jutra".
Ugodna prilika
cenjenim damam — ker zelo
solidno, lepo Iu poceni Izd:-Ijjcrn la prtnarejaui vsakovrstne obleke lu perilo. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ..Ugodnost 1816".
3922
Nov voz
srednjevelik, popoluoma zaprt, na vmietih. za pieva-žuuje blaga, proda karto-nažua tovarua A. B a b K a, Ljubljana, Himska cesta la.
3913
Hrastova jedilnica
In lepa pisarniška pisalna miza, dobro obranjeuo, se
proda. Naslov pove up.a*a ,,Jutra".	3905
Več moških koles
dobro ohranjenih, prodam.— Naslov pove uprava ..Jiitra" 38S0
Radi selitve prodam
kompletno spalnico za dve osebi Iz hrastovega lesa in kuhinjsko opravo — vse dobro ohranjeno. Naslov pove uprava ..Jutra".	3720
Voziček
na 4 kolesih, do 700 ktj nosilnosti, k-uplm. — Ponudbe pod ..Voziček 1850" ua npr. „Jutra".	39.14
Išče gospodična, ki hI oprav.
IJnla čez dan tudi kako
lahko delo. — Pon.idlie na upravo „J'tfra" pod znamko ..Solidna 1SGS".	3918
Zobotehnik!
Iščem dobro moc. Nastop I. marca 1925 Franc Holchaker, Kranj.
iosiPinRajkoTtsrk
Pisalni stroj
rabljen In dobro ohranjen, kupim. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod ..Stroj 1850'.
3933
Zdrave Jcžice
vagonsko množino, fran-ko oddajna poslala, kupim takoj. — Naslov: Podobnik, Ljubljana-Moste.	3707
Fie<až»uje blaga.
epe iei jsko pod i et je v L'ubl ani, ea> Vidovdanska cesta Št. 3
O c. mu ;an jo
bUira.
prevzema vsakovrstne vožnje lila ga, kakor premoga, drv manufaktuie, stavbnega mater« a iti., po nti nižjih rensh Istmuin so tudi prvovrstni poročni vozovi (luuni c gumastimi kolesi) po izjemno nizkih cenah na ra/.pnla:o.
Posestvo
Salame
šunkarlce po . Din 41'— k n brunšviske po. LUn 16'— kg
razpošilja od 5 kt/ naprej po povzetju na drobno Kran Golob, mesar In prekajeva-iec, Slška-Ljubljana VII. -Za dobro blago ln točno po-strežbo se jamči.	3647
Denarni zavod v Ljubljani »prejme
uradnika
za vnanjo službo s stalno plačo, dnevnico Itd. Mesta je slasti ugodno za reducirane Javne In zasebne uradnike In blvte častnike. Oferte z referencami Je nasloviti na upravo ...Jutra" pnd značko Stalna služba 1852". 3926
Namestnika
J«i reall*etno pisarno v Ljubljeni, I i č e Zagorski. Maribor, Barvarska ulica št. s.
3918
(iščejo)
Knjigovodkinja
t CoUoleino prakso, išče samostojno mesio. Ccnjeue ponudbe sa upravo ..Jutra" pod šifro ..Amerikauslio knji-go vodstvo".	3So7
Mlad trg. pomočnik
/rurjeo * trg. tpeS. blaga, vojaščine prost. I5če službe sa takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Inse-ratno št. 3015.	3915
Mizarski pomočnik
dobro tzvežban. I«če mesta. Naslov pove uprava ..Jutra" 3834
Začetnica ilče službe
Sot praktlkantlnja v trg. ali odvetniški pisarni. Pon-udbe Da upravo ...Jutra" pod Slfro moaa
Avto
Sestsedežen. v izbornem stn-nju, dobro ohranjen, se zelo ugodno proda. Informacije daje Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke v I.lub Ijanl.	2999
Avtomobil
HP, znamke ,Waff, Stlrl-eedežen. skoraj nov, sp po ugodni ceni proda. — Ogleda se lahko v garaži g. Stopice v Ljubljani.	2881
3 pletilni stroji
skoraj novi. st. 8 se ugodno prodalo. Naslov pove uprava ..Julra".	S027
Opravo
i* mehkega lesa ln nekaj drugega pohištva, proda radi
•»Iltve p" nizki ceni „P1»-eknrska zadruga", Gosjioska ul. št 4.	3898
Tehtnico
za 500 kff, brez ntežev, popolnoma novo, prodam. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Tehtnica".	3504
■ 8 poslopji, 2 stanovanji
(1 takoj pioeto). 1 otal zemlje z vodno močjo, pripruv-uo ca vsako brt, v Suvinskl dolini, se po nizki ceni proda. Munja liob. Trbovlje I.
3722
Parna žaga
z 1 pol Dnin r men 1 kom, be nešklm jarnicnikom. clrku-larke ter vse drugo spadajoče. Obrat goni lukoiooltlla R. Wolf a 45 HP. Poleg se nahaja stavba, pripravna 'a kakšno tvornieo, mlin ali kaj sllčncga. Kvent.ielno se sprejme tud) družabnik s primernim kapitalom. — Ponudbe Je poslati ua upravo „Jutra" pod „Lep saslJžck" 2878
Enonadstronna hiša
t Mariboru, se zamenja za hišo v Ljubljani. Naslov v upravi ..Jutra".	3937
Trgovina
% mešanim blagom In vlno-točem v Industrijskem kraju, s« odda z vsem inventarjem v najem. Potreben kapital /a i prevzem 75.000 dinarjev. — 1 Ponudbe na upravo „JutrV' pod 6ifru ,,IuU<.atrijski kraj" 8923
Iščem družabnika
s kapitalom 100.000 Din za ; dobroidoče podjetje. Jamstvo j v »trojih. Ponudbe na upravo ! ..Jutra" pod zuačko ..Hru-iabnlk 1844".	3020
Zenitovanja
posreduje ..Fortuna", knne. posietiovalnl blio v Suiuje-va. Zuiilevajte uataačuejAlb pojasnit.	37U7
lini .Nlrijaka, olirtmška in trgov.ska po Ijetja. kj molijo popidno varstvo z vknjižbo iu z zabavo /.alog blaga, iščejo
Ob|ava.
Podpisana tvrdka obvešča vse dosedanje odjemalce kakor tudi druge, da moj dosedanji lokalni potnik za Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, gosp. Fric Marzei ni več v moji službi in nima več pravice sprejemati naročila in ne kasirati za že do sedaj prodane predmete. Vsim onim, ki bodo od danes naprej zgoraj imenovanemu še kaj plačali, se jim ne bo priznalo da so plačali pri podpisani tvrdki.
Janko Ga bron
trgovec z mešanim blagom
949/a	Trbovlje II.
ZilHVBLil.
V teiki žal eti vsled bridke izgube mojega srčno ljuldjeucga soproga, gospoda
poiojilo oz. družabnike ali kipel fllbErta PopČniliil
Ponudbe sprejema in pojasnila daje
Gospodarska pisarna, družba z o. z 11
v Ljubljani. Wolfova ul. 1 II.
i L
Duševnih stikov
z Inteligentno, tempsrumetno damo energičnega lil izrazitega značaja, želi gospod.— Dopise ua upravo „Julra" pod .Severln".	395S
1VCNO SLABOST!
7
m liledic>, slabokrvniMt, puman kauit* cniTiriie. pe / S-Mije teh-snih muci odstrani hitro »NKU iR\TO flmri S|\». - Ona zavitka t>0 hm — RatpoSilja ga ce su pošlje znesek v oaprei (V piKinu) iu 15 Dio za pit^iltalue stroške, družita :
GLseltschafl Idr chsniscaa und mstallurgisclis Industiien b. b. H. WIKN XI11 'Si. Wiss.nl aasse V
sem prejela toliko dokazov srčnega sočutja, da mi je nemogoče se vsem osebno zahvaliti. Zato se isahvaljuiem tem pčtetn vsem, ki so mi lajiali mojo bolest, vsim daroval cem kraMieifa cvetja iti vsem, ki »o spremili dragega raiukega k večnemu počitka. Srčua hvala I
V Ljubljani, dBe 19. febrnarja 1925-
317/» Marija Pogačnik.
Dva mlada gospoda
samostojna, prvi mesar, drti.
gl lesni trgovec, telila znanja z dvema gospodičnama v staroeti od 18 -24 let. — Dopise na upiuvo ..Jutra" pod ..Slavček iu Kanarček".
3919

Čistokrven nes
dober čuvaj, star do 1 leta, se kupi. Naslov pove Jprava ..Jutra".	3SU3
i m »
— . _ - < .... > «. .. »-
-' -ii ■/ s
fm
Dokumente,
kavcije, vrednostne papirje in
dragocenosti e,>rejcina v sno iu ■ bo jiroU potrdilu .Uonpod ii.ka uisaruas, d. s o. z. v Ljubljani, \VolIov« ulic« 1, 11. nad. 60
Kompot
(hruSlte) clrka 100 Wectto-vih kozarcev, proda A. Dru-fikovie, trgovina. Zelena jama št. 229.	3050
Spalna oprava
ki Je bila razstavljena na velesejmu. se po znižani ceni proda. — Poizvo se na velesejmu. paviljon E. 3921
Spalnica in kuhinja
se vsled selitve, škripaj ali j>osamezno. takoj proda. — Kupec se labko z gnspodar-Jom pogodi za nadnljno stanovanje. Nasln* »ove uprava lutra"	%qz 9
Gospodična
Išče stanovanje s brano — a 1. aprilom. — Ani P u h e k, Črnomelj, Bela Krajina.
ssuo
Stanovanje
2—3 sob, kuhinje in prltl-klln, iš.'-c mirna strank.,. — Ponudbe pod značko „Pla-čuiu dobro 17G0" ua upia>o ,. Jutra".	370S
Gospod
se takoj sprejme na stanovanje. — Kje, pove uprava „ Jutra".	2944
Stanovanje
2—3 sob, kuhinje ln prltl-
klln, z električno razsvetljavo, v mestu aii periferiji. Iščem s 1. marcem. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro „J. T."..	2»<1
Zastopstva
sprejema avantura ,,Roma-uija". Sarajevo, Neuiaujina
ulica 37.	8752
Kino-Buffet
s« odda. Ponudbe na Blltol Kino Matica, Ljabljaua.
3600
flvllja
ss priporoča za delo obick ln perila — zunaj ali na doma. Naslov pove uprava ..Jutra" I 39 )6 !
Vsakovrstne vožnj.
zlasti prevo« pohištva ob pri. liki selitev prevoz premoga, lesa iu drv s kolodviiia ail od drugod ln r^uhnvr.inf druge vožnje oskrbi točno, uaihiirele v najte|.«**m i-«.. In po telo solidnih cenah Komat Loj** Krakov.ka al 6t 13 Tam se tudt «preje
majo nnro."i „ ln dajfpi * 't
potrebna Inr. .maclje 20821
Gospodično
sprejmem na stanovanje tn hrano. Naslov pove uprava „Jutra".	3945
Zakonski par
ISfe prazno alt opremljeno sobo s posebnim vbodom ln elektr. razsvetljavo. Ponudbe pod šifro ..Čimprej 1857" na upravo Jutra".	3S431
Ažurira in entla
po;o3 o mh darili
Ioni laier-Serue LJnblJaaa, D/orni trg 1.
V	neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je naš srčnoljubl eni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
VIKTOR BOLAFFIO
trgovcc
dne 18. februarja 1925. ob pol 7. uri zjutraj za vedno zapustil.
Zemeljske ostanke blagopokojnega prepeljemo v Gorico.
Venci se hvaležno odklanjajo.
V	LJUBLJANI, dne 18. februarja 1925.
948/a
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

»JUTRO* 44
ALEKSANDER. DUAAf
ZVESTOBA DOGRO
(LA DAA\E DE-AONSOR.EAU)
76
„Da, ali prosim vas, č&nu naj zahvalim za tako uslugo, ki je že skoraj dobrota?"
„AH ste pozabili, da sem od vas prosil za neko nagrado?"
„Gospod, od vsega srca!"
„Vi boste torej storili, kar bom nekoč prej ali slej od vas zaprosil?"
„Ako mi bo le količkaj mogoče, ali pa se ne zovem Bussy!"
„To mi je dovolj. Vzemite konja hi izginite prej ko mogoče, in najbolje takoj ta hip. Jaz bom pa zapoved odnesel onemu, kateremu pripada."
„Samo... jaz puščam s tem svojega gospodarja na cedilu!"
„Gospod, on je vas že mnogo prej pustil na cedilu. Samo vi tega ne veste."
„Aha. Mislim si. Da, da. Vsekakor, vi ste pravi plemič."
„To vem!" de Chicot ponosno.
Bussy se opremi z nekaj zavoji tolarjev, natrpa jih tudi Rerryju, fi je pazno poslušal razgovor in ki je že sporočil slugi ukaz, naj pripravi konje in orožje. Nato se Bussy še enkrat zahvali Chicotu, te poslovi od njega in z Remyjem odideta po stopnjicah na dvorišče.
„>. kara gremo?" vpraša Remy.
„Da, kam?" vprašuje Bussv, kakor da je neodločen.
„Kaj pravite, če kreneva v Anjou?"
„Anjoi.? Jako pametno!" de Bussy in zardi.
jezdeca se zavihtita v sedla, vzpcdbodeta konja in odjašeta.
XXIV.
CHICOTOV ŠAH, OUELUSOV VOLK IN SCHOMBER-GOVA MANDOIINA.
Vkljub navidezni hladnosti «e je Chicot vrnil v l ouvre poln veselja. Bilo ej trojno. Hrabremu možu, kakor je bi! Bussv, katerega je Chicot spoštoval, je izkazal uslugo. Obenem je sodeloval pri intrigi, ki je imela za namen, da je odstranila tega plemiča iz Pariza in kralju tako olajšal udarec katerega je pripravljal. Kajti vse to, česar se je kralj bal, in kar je Chicot previdelaval, vse | to se je izpolnjevalo.	i
Zjutraj je Guise sprejel pri sebi glavne člane lige, in vsakteri mu je prinesel zapisnike z vpisanimi člani. Obetal je ligi vodjo in vsakdo mu je moral priseči, da bo priznal za vodjo onega, katerega bo kralj imenoval. Končno s je dogovoril z vojvodo de Maven-nom in s kardinalom lotarinškim, na to je ostavil svojo palačo) da stopi do vojvode anžovinskega, katerega je sinoči okrog desete izgubil z vida, ne da bi bil pozneje deznal, kaj se je ž njim zgodilo
Chicot je slutil poset čim je odšel iz Bussyjeve palače, je prišel postopati okrog palače Alenconske. Tam je bil eele približno četrt ure, ko je že zapazil pričakovanega. Chicot zavije naglo okrog ogla in vojvoda de Guise vstopi, ne da bi ga bil zapazil.
Prvega prinčevega sobarja je Guise našel precej vznemirjenega, ker je princ tako dolgo izostal, ne da bi bil dal kakšen znak ali poslal vest. Istotako je bilo z Aurillyjem, ki je bil trikrat vprašat v Louvre pa je vse trikrat dobil odgovor, da monseigneur še ni vstal.
„On da spi do enajstih predpoldne? Sicer je lenuh, vendar se mi vest ne zdi verjetna, ker celo kralj že vstane ob tem času!" godrnja Guise. „Treba je poslati odposlanca v Louvre, naj kaj določnejšega izve. Vi morate v Louvre, Aurilly!"
„Jaz sam mislim na to, ali bojim se, da je to spanje samo navaden izgovor od vojvode samega, ki je najbrže tako instruiral vratarja, sam se pa v resnici nahaja nekje v mestu, na kakšni pustolovščini za babami, kakor je to običajno pri njem."
„Auri11y, verujte mi, pravi vojvode de Guise, monseigneur je preveč razborit mož, da bi se spuščal v prigode na takšen dan, kakršen je današnji. Idite brez bojazni v Louvre, kjer ga boste sigur.io našli, ali pa poizvedeli, kaj naj si mislimo."
„Grem, gosped. ker to želite. Ali kaj naj mu rečem?"
„Povejte mu, da je sestanek v I ouvre dorovorjen ob dveh, a on dobro ve, da se moramo popreje točneje dogovoriti, predno stopimo skupno h kralju. Razumeli boste, Aurilly, pravi Guise slabe volje, da se r.e sme spati v trenutku, ko namerava kralj imenovati ligi vodjo!"
„Prav dobro! Jnz b^m brej njegovo visokost zaprosil, naj se blagovoli potruditi semkaj!"
..Povejte, da pa jaz tukaj nestrpno čakam, in da se mnogi povabljenci že sed^j nahajajo v I.ouvru, pa ne smemo frijuNjiti niti trenutka. Med tem bom ro«h! ro"ospoda de Bussvj*."
„Storim, kakor ukazujete. Samo kaj, če njegove visokocM ne najdem?"
„Ako ga bkoj ne najdete, ni treba, da ra nreveč čnzljiv i^rete. Dovolj je, alo mu pezreje rečete, da sle storili, k?r je bilo v naglici mogoče. Jaz bom vsekikor v I.ouvru četrt pred dvemi!"
Chicot ga je videl in je takoj pogodil namen njegovega odi oda. Ako dozf vojvoda de C:u'se, da je Anjou jetnik, je vse izgubljeno,
in Guise bo pripravljen. To ss ne sme zgoditi! Treba torej Auril-lyju na vsak način preprečiti, da se vrne in poroča. Ch:cot je s svojimi dolgimi kraki stopil do ?=ine in se v čolnu podal do pod
Louvra, kamor je tako prispel preje, kakor Aurilly, čeprav je tudi ta h i tel. Ko je Aurilly skočil po stopnjicah v smeri proti sobam vojvode, je pred vratmi naše! Chicota zatopljenega pred šahovo desko, kako študira lep problem, ... a dolge svoje krake je Chicot tako stegnil čez hodnik, da Auril!y ni mogel kar enostavno mimo ali jih preskočiti. Chicot celo pritegne Iutnjarja v igro, in ga zadrži skoraj četrt ure, dasi je Aurilly bil kakor na žcrjavici.
Stanj® vloženega denarja preko 130 milijonov
dinarjev ali 820 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice ia tekoči
račun proti najugodnejšemu obrestovanju Zlast! plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi r tekočem računa najvišje mogoče obresti
liia hronilntco uus
(Gradska štediorrca)
V LJUBLJANI
Jamstvo n vse vloge Jn obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto L'ubl jana z vsem premoženjem in davčno močjo Ravno radi fnga nalagajo pri njej tudi aodiiča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
83-a
Nsft rojaki r Ameriki nalagajo svoje prihranke največ t naši hranilnici, ker je denar popolnoma Vftren«
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, sin, brat, tast, stari oče, svak in stric, gospod
olf Rutner
trgovec in posestnik
danes v 51. letu svoje starosti nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil v soboto, dne 21. t. m. ob 3. uri pop. iz.hiše žalosti na Vrhniki št 29 na farno pokopališče.
Slava njegovemu spominu!
Vrhnika, 19. februarja 1925.
v
Žalujoče rodbine:
Rutner, Jurca, Mayer in Lučovnik