u
. Vnprr' r .
I L T a
KNJI2.
Ji i v e r
3a
Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
L jubi jajj.
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—., celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
79.
kos.
V LJUBLJANI dne 1. oktobra 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA:
478. Uredba o tekočem gorivu.
479. Odločba o izdajanju dovolitev za uvoz tekočega goriva.
480. Odločba o pobiranju uvozniškik prispevkov na tekoče gorivo.
Uredbe osrednje vlade.
478.
Na podstavi § 100. finančuega zakona za leto 1938./39. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo
o tekočem gorivu*
§ i.
Ta uredba obsega:
1. izsledovanje in pridobivanje tekočih, trdnih in plinskih bitumnov v državi;
2. predelovanje vseh vrst bitumnov in premoga kakor tudi drugih surovin, pridobljenih v drž.avi ali uvoženih iz inozemstva, v tekoče gorivo;
3. promet (uvoz, izvoz in prodajo) tekočega goriva: prirodne nafte, njenih predelkov in ostankov; katrana, pridobljenega s predelavo trdnih bitumnov, in njegovih predelkov; vseh proizvodov, podobnih prirodni nafti, ki se dobivajo umetno.
§ 2.
O Rudninska olja, zemske smole in zemski plini, bajsi so v zemlji ali na njeni površini, so državna last.
C) Pravica izsledovanja in pridobivanja tekočih in Plinskih bitumnov v državi kakor tudi pravica predelovanja vseh vrst bitumnov in premoga v tekoče gorivo se btore pridobivati samo po določbah te uredbe.
O Izsledovanje in pridobivanje trdnih bitumnov in Premoga kakor tudi njih uporaba v druge namene, razen za predelavo v tekoče gorivo, se vršijo povsem po določbah rudarskega zakona.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
l- julija 1938., št. 145/XLVII/380.
(‘) Kolikor ni s to uredbo drugače predpisano, veljajo glede opravil iz prednjega § 1. določbe zakoua o obrtih.
I.	Izsledovanje in pridobivanje bitumnov v državi.
§ 3.
(l)	Država ima izključno pravico izsledovanja in pridobivanja tekočih in plinskih bitumnov.
(a) Tekoče in plinske bitumne izsleduje in pridobiva v imenu države samostalna uprava državnih monopolov na vseh zemljiščih, za katera nista dani ne pravica izsledovanja ne rudarska podelitev za to kategorijo rudnin ne po prejšnjih zakonskih določbah ne po določbah te uredbe.
(3) Kljub določbam prednjega odstavka sme ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike po poprejšnji soglasnosti ministra za vojsko in mornarico in ministra za finance dati pravico izsledovanja in pridobivanja tekočih in plinskih bitumnov družbam s sedežem v kraljevini Jugoslaviji, ki so zavezane javnemu polaganju računov in ki se njih deleži (akcije, delnice, osnovne vloge) glasijo na ime.
§ 4.
(‘) Pravica izsledovanja tekočih in plinskih bitumnov se daje za prostor, ki je vnaprej omejen z določenimi prirodnimi ali premimi črtami in ugotovljen na geografskih sekcijah v najmanjšem merilu 1 :50.000.
(’) Pogoji za uživanje in izvrševanje dane pravice izsledovanja, za kateri čas in za kateri prostor le-ta velja, koliko glavnice mora izsledovalec najmanj vložiti, oziroma koliko del mora najmanj izvršiti in v katerem času, kako se omeji rudno polje po odkritju bitumnov in v katerem času po odkritju se mora zahtevati omejitev, kakor tudi dejstva, zaradi katerih preneha veljati dana pravica tudi že pred določenim rokom, se določijo z re-
šitvijo iz § 3., odsl. 3., te uredbe. Na podstavi te rešitve izda rudarsko oblaslvo listino in vpiše to pravico v svoj kataster.
§ 5-
(*) Podelitev za pridobivanja tekočih in plinskih bitumnov se da v prostoru, čigar meje so na površini določene s premimi črtami, v globino pa opredeljene z brezkončnimi navpičnimi ravninami skozi te črte, in za čas, ki ne more biti daljši od 50 let s pristavkom, da se Čez to dobo niti naknadno ne more podaljšati.
(2) Podelitev iz prednjega odstavka se sme dati samo na podstavi uspešno opravljenega izsledovanja, s katerim je dokazano, da je tekočih in plinskih bitumnov v zadostnih množinah za njih donosno pridobivanje, in sicer z rešitvijo ministra za gozdove in rudnike, s katero se določi za vsak posamezni primer velikost rudnega prostora, čas trajanja podelitve, kakor tudi ostali pogoji za pridobivanje, uživanje in prenehanje dane podelitve tudi še pred določenim rokom, kolikor ni to že določeno z rešitvijo ministrskega sveta iz § 3., odst. 3., te uredbe.
(3) Na podstavi rešitve iz prednjega odstavka izda pristojno rudarsko oblastvo imetniku podelitve listino, ki obsega vse pogoje podelitve, in jo vpiše v rudarske knjige.
§ 6.
(’) Oseba ali družba, ki zahteva podelitev za pridobivanje tekočih ali plinskih bitumnov, se mora zavezati:
1. da vloži v šestih mesecih od prejema listine iz § 5., odst. 3., te uredbe prošnjo za vpis družbe v trgovinski register, oziroma da spremeni v istem roku pravila družbe v smislu izdane listine;
2. da zagotovi v šestih mesecih zadostna denarna sredstva za potrebne investicije radi koristnega pridobivanja bitumnov po stanju sodobne rudarske tehnike in v tistem obsegu, ki ga zahteva državna korist glede preskrbe države s tekočim gorivom;
3. da poišče morda potrebno glavnico predvsem na 'domačem trgu;
4. da bo dajala državi brezplačno določeno množino celotne svoje letne proizvodnje, kakor se to določi v listini;
5. da je državni komisar, ki ga sme minister za finance postaviti pri družbi radi nadzorstva, upravičen celokupno poslovanje družbe nadzirati in prisostvovati vsem sejam upravnega in izvrševalnega odbora družbe;
6. da bo samostalna uprava državnih monopolov, če je udeležena pri finansiranju družbe (§ 22. te uredbe), zastopana v upravi in nadzorstvu družbe sorazmerno svoji udeležbi;
7. da ne bo izvažala pridobljenih bitumnov brez poprejšnje odobritve samostalne uprave državnih monopolov;
8. da bo redno plačevala rudarske pristojbine po veljavnih rudarskih zakonih;
9. da bo ves čas trajanja podelitve vzdrževala naprave v dobrem stanju in popolnoma sposobne za delo.
(2)	Za zavarovanje obveznosti iz prednjega odstavka mora položiti prosilec varščino v znesku 5% predvidenih investicij. Varščina se imetniku podelitve vrne, ko opravi predvidene investicije. Ce imetnik podelitve ne spolni danih obveznosti, zgubi varščino v dobro sklada za po-
speševanje domače proizvodnje tekočega goriva (§ 30. te uredbe).
§ 7.
O Izsledovalec iz § 4. in imetnik podelitve iz § 5. te Uredbe pridobi vse pravice in prevzame vse dolžnpsti, določene z rudarskimi zakoni, če ni s to uredbo in z rešitvami, izdanimi na podstavi te uredbe, to izrečno drugače odrejeno.
(2)	Pravica izsledovanja iz § 4. te uredbe je premičnina, podelitev iz 5. te uredbe pa ima značaj nepremičnine. Po tem značaju se tudi uporabljajo nanju rudarski in drugi zakoni. Prenos pravic in podelitev je dopusten samo po odobritvi oblastev, ki so te pravice podelila.
§ 8.
(’) Pri izsledovanju in pridobivanju bitumnov v imenu države ima samostalna uprava državnih monopolov vse pravice in dolžnosti izsledovalca ali imetnika podelitve po rudarskem zakonu, če ni s to uredbo drugače odrejeno.
(2) Samostalna uprava državnih monopolov prijavi pristojnim rudarskim oblastvom, na katerem prostoru izsleduje; pred začetkom novih izsledovalnih del pa so uveri na podstavi katastra izslednih prostorov, ali je to zemljišče prosto za izsledovanje in pridobivanje bitumnov.
(3) Na podstavi uspešno izvedenih izsledovalnih del zaprosi samostalna uprava državnih monopolov pri ministrstvu za gozdove in rudnike, naj ji omeji rudno polje, izda listino o rudarski podelitvi in jo vpiše v rudarske knjige. Taka listina ni časovno omejena; ob sporu med rudarskim oblastvom in samostalno upravo državnih monopolov o obsegu rudarske podelitve odloča ministrski svet.
§ 9.
(') Vsi rudarski izsledovalci in imetniki podelitev so ne glede na to, ali imajo pravico izsledovanja in pridobivanja bitumnov ali ne, dolžni naznaniti v 3 mesecih vsako najdbo bituminoznih slojišč ali zemskih plinov pristojnemu rudarskemu oblastvu, ki obvesti o tem samostalno upravo državnih monopolov.
(2)	Ce najditelj nima pravice izsledovanja in pridobivanja bitumnov na kraju najdbe, preskusi samostalna uprava državnih monopolov prijavljeno najdbo in odloči, ali pridrži pravico izsledovanja in pridobivanja bitumnov sebi ali pa se sme pravica po določbah te uredbe dati najditelju. V prvem primeru mora samostalna uprava državnih monopolov najditelja odškodovati in ga nagraditi. Ce najditelj z določeno odškodnino oziroma nagrado ni zadovoljen, je upravičen zahtevati, naj odda izvedensko mnenje strokovna komisija, v katero izbere vsaka stranka po enega predstavnika, ta dva pa predsednika. Ce se predstavnika v mesecu dni ne moreta zediniti ° izbiri predsednika, prevzame predsedstvo dekan rudarske fakultete v Ljubljani. Odločba te komisije o velikosti odškodnine oziroma nagrade je obvezna za obe strani, samostalna uprava državnih monopolov pa sme kadar koli odstopiti od svoje pravice pridobivanja bitumnov v prid najditelja. Stroški za oddajo izvedenskega mnenja se delijo enako na obe strani; samostalna uprava državnih monopolov pa trpi vse stroške, če bi se pozneje odpovedala svoji pravici v prid najditelja.
§ 10.
Pristojna rudarska oblastva so dolžna obveščati trimesečno samostalno upravo državnih monopolov o poteku in uspehu del, ki jih izvrše imetniki rudarskih pravic za vse vrste bitumnov; samostalna uprava državnih monopolov pa se sme tudi na kraju samem poučiti o teh delih po svojih organih.
II.	Predelovanje vseh vrst bitumnov in premoga, dobljenih v državi ali uvoženih iz inozemstva, v tekoče gorivo.
§ 11.
(‘) Vsak imetnik rudarske podelitve po tej uredbi sme postaviti lastne naprave za rafiniranie rudninskih olj in predelovanje bitumnov ali premoga, ki jih pridobi v svojem rudišču, v tekoče gorivo; vendar se mora poprej spprazumeti s samostalno upravo državnih monopolov glede kraja, kjer, in roka, kdaj postavi naprave, glede zneska glavnice, ki jo namerava vložiti, in glede načrtov naprav in shranišč za surovine in proizvedeno tekoče gorivo. Razen tega se mora vsak tak imetnik podelitve pismeno zavezati:
1. da ustanovi v šestihhnesecih od prejema dovolitve iz odstavka 4. lega paragrafa za izkoriščanje svojih rudarskih podelitev družbo, zavezano javnemu polaganju računov, če že nima taka družba rudarske podelitve, in da vloži v šestih mesecih od prejema dovolitve iz odstavka 4. tega paragrafa prošnjo za vpis družbe v trgovinski register, oziroma da spremeni v istem roku pravila družbe v smislu izdane dovolitve;
2. da postavi v roku, določenem z rešitvijo iz § 3., odst. 3., te uredbe, vse potrebne zgradbe, postavi vanje potrebne naprave in jih usposobi tako, da bi se delo lahko začelo;
3. da ukrene vse varnostne odredbe, ki mu jih predpišejo pristojna oblastva radi obrambe zoper zračne napade, kakor tudi vse ostale odredbe v korist državne obrambe, in da zlasti shranišča za tekoče gorivo zavaruje na način, kakor to predpiše samostalna uprava državnih monopolov v soglasju z ministrstvom za vojsko in mornarico;
4. da bo imela v zavarovanih shraniščih stalno najmanj eno četrtino svoje letne predelave, deloma surovino deloma predelke, kot rezervo, kakor bo pač to zahtevala samostalna uprava državnih monopolov, ki sme po zaslišanju posvetovalnega odbora iz § 29. te uredbe obvezno rezervo tudi znižati, če omogočajo odkrite surovine in zmogljivost postavljenih naprav, da se ob potrebi normalna proizvodnja zviša;
5. da postavi pri svojem podjetju urejen laboratorij za potrebne preskuse in pisarne ter stanovanje za državne kontrolne organe;
6. da bo trpela vse stroške, ki so združeni s postopkom radi pridobitve gradbene dovolitve in obratovalne dovolitve;
7. da se bo ravnala glede kontrolnih ukrepov za Pobiranje državnih davščin po vseh veljavnih predpisih;
8. da ustreže obveznostim iz § 6., odst. 1., t. 3., 6., 7. in 9., te uredbe;
9. da ustreže, če je pridobil imetnik podelitve svojo rudarsko podelitev na podstavi § 5. te uredbe, tudi obveznostim iz § 6., odst. 1., t. 4. in 5., te uredbe.
(3)	Množina obvezne rezerve iz točke 4. prednjega odstavka se sme na zahtevo ministrstva za vojsko in ^lornarico tudi zvišati in pri tem imetnik podelitve odškodovati. Pri preračunu navedenih rezerv se poprej
odbijejo od letne predelave dobave napravam vojske in mornarice.
(3)	Pred ukoriščanjem plinskih bitumnov se mora raziskati, ali ne prihajajo na dan v zvezi z navzočnostjo nafte. Ce se to ugotovi, je samostalna uprava državnih monopolov upravičena prepovedati ukoriščanje plinov in usmeriti dela na izsledovanje nafte.
(’) Samostalna uprava državnih monopolov mora izdati o doseženem sporazumu in prevzetih obveznostih iz prednjega odstavka 1. imetniku podelitve potrdjlo, s katerim zaprosi le-ta v treh mesecih pri pristojnem rudarskem oblastvu dovolitve za postavitev zgradb in ostalih naprav po postopku iz rudarskega zakona, kakor tudi obratovalne dovolitve. V potrdilu samostalne uprave državnih monopolov navedene točke sporazuma so obvezne za rudarska oziroma občna upravna oblastva pri postopku o prošnjah imetnikov podelitve.
§ 12.
(‘) Ce prosi dovolitve za predelovanje bitumnov ih premoga v tekoče gorivo ali dovolitve za rafiniranje rudninskega olja oseba, ki ni imetnik rudarske podelitve, se mora obrniti do samostalne uprave državnih monopolov in navesti:
1. katere vrste surovin namerava predelovati, ali domačega ali tujega izvora;
2. kraj, kjer, in rok, v katerem postavi naprave;
3. koliko glavnice ima, katerega izvora in čigava je;
4. preračun zmogljivosti in donosnosti podjetja in mere;
5. zavezati se mora po t. 1. do 8. odst. 1. prednjega paragrafa; oseba pa, ki prosi dovolitve za rafiniranje surove nafte, se mora razen tega zavezati:
6. da bo, če se odkrijejo zadostna slojišča domačih surovin, predvsem le-te predelovala, oziroma da bo predelovala predvsem surovine, katere ji dodeli samostalna uprava državnih monopolov proti odmeni v denarju ali v izdelanih proizvodih;
7. da bodo zavarovani rezervoarji podjetja mogli sprejeti Vs predvidene letne zmogljivosti naprave;
8. da bo delalo podjetje na zahtevo samostalne uprave državnih monopolov s polno zmogljivostjo svojih naprav, če bodo poraba tekočega goriva v državi ali koristi državne obrambe to terjale;
9. da pripadejo zemljišča, zgradbe, naprave in vse, kar bo med trajanjem dovolitve izdelano, ko preteče obratovalna dovolitev, državi v dobrem stanju brez kakršne koli odškodnine in brez vsakega bremena.
O Pri reševanju vlog iz prednjega odstavka mora samostalna uprava državnih monopolov giedati na to, da izda dovolitev predvsem jugoslovanskim državljanom z domačo glavnico, dovolitev za rafiniranje pa predvsem za naprave, opremljene z aparaturo za krekiranje (cracking) in urejene za proizvajanje vseh vrst derivatov nafte, kakršni so: specialna tekoča goriva in maziva, potrebna za zrakoplovstvo, reklificiran in rafiniran bencin, rafiniran in dvojno rafiniran petrolej, plinsko olje, najmanj štiri vrste olj za mazivo, in to: a) parafinsko olje za vretena; b) rafinirano lahko strojno olje; c) rafinirano težko strojno olje; č) olje za stebriče. Zmogljivost rafinerije olja za maziva mora znašati najmanj 5% rafinirane surovine.
(3)	Glede zavarovanja prevzetih obveznosti veljajo za imetnike podelitev iz tega paragrafa povsem določbe § 6., odst. 2., te uredbe,
(4)	Samostalna uprava državnih monopolov prouči, ali je moči dati načelno dovolitev za postavitev naprav in po katerih pogojih, in predlaga po zaslišanju posvetovalnega odbora iz § 29. te uredbe ministru za finance, naj izda dovolitev ali naj je ne izda.
§ 13.
(') Imetnik načelne dovolitve iz prednjega paragrafa se loti izdelave nadrobnih načrtov za zgradbe in naprave in se na podstavi načrtov, odobrenih od samostalne naprave državnih monopolov, obrne do pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje, v čigar območju namerava postaviti naprave, da bi opravilo postopek, predpisan v IV. poglavju zakona o obrtih. Na ogled in razpravo na kraju samem se morata povabiti samostalna uprava državnih monopolov in prizadeta stranka.
(2) Po opravljeni razpravi pošlje upravno oblastvo prve stopnje samostalni upravi državnih monopolov zapisnik z vsem predmetom in s svojim poročilom.
(3) Na podstavi poročila občnega upravnega oblastva prve stopnje predlaga samostalna uprava državnih monopolov ministru za finance po zaslišanju posvetovalnega odbora iz § 29. te uredbe, naj izda dovolitev za postavitev naprav, ali pa naroči imetniku načelne dovolitve, naj odpravi ovire in nedostatke, ki so se pokazali.
§ 14.
(4) Ko dovrši dela za postavitev naprav, mora podati imetnik dovolitve za postavitev naprav samostalni upravi državnih monopolov prijavo, da je gradba dokončana, in zahtevati za podjetje obratovalno dovolitev.
(2) Po prejemu prijave odredi samostalna uprava državnih monopolov v 14 dneh ob stroških lastnika podjetja komisijo za pregled postavljenih zgradb in naprav, v katero spadajo poleg predstavnika samostalne uprave državnih monopolov tudi še, predstavnik ministrstva za vojsko in mornarico, predstavniki občnega upravnega oblastva prve stopnje, v čigar območju se je podjetje ustanovilo, pristojni sanitetni referent, referent inšpekcije dela in druge osebe, za katere samostalna uprava državnih monopolov spozna, da jih je treba povabiti. Ta komisija ugotovi zapisniško, ali so spolnjeni vsi pogoji, ki se zahtevajo za odobritev, ali so izjavljene vse zaiitevane zaveze in ali ustreza naprava določenemu namenu.
(3) Samostalna uprava državnih monopolov izda na podstavi zapisnika in poročila komisije iz prednjega odstavka v mesecu dni obratovalno dovolitev ali pa odredi dopolnitev ali popravilo zgradb in naprav, pa iznova odredi komisijo iz prednjega odstavka in izda obratovalno dovolitev šele potem, ko se spolnijo vsi pogoji.
§ 15.
fdede komisijskih stroškov se ravna pristojno upravno oblastvo oziroma samostalna uprava državnih monopolov povsem po določbah zakona o občnem upravnem postopku.
§ 16.
(') Trajanje obratovalne dovolitve naprav za predelovanje bitumnov in premoga v tekoče gorivo kakor tudi prenehanje, odvzem in opustitev rudarskih pravic se ravnajo po rudarskih zakonih, če je dobil tako dovolitev imetnik rudarske podelitve. V vseh primerih, ko je dobila tako dovolitev oziroma dovolitev za rafiniranje rudninskega olja kaka druga oseba neodvisno od rudarske podelitve, preneha dovolitev v 30 letih; miuister za
finance pa sme na predlog samostalne uprave državnih monopolov in po zaslišanju posvetovalnega odbora U § 29. te uredbe podaljšati veljavnost obratovalne dovolitve na določen čas, vendar pa ne nad 20 let, če ne nasprotujejo temu koristi oskrbe države s tekočim gorivom ali koristi državne obrambe.
('-) Ko preteče določeni ali podaljšani čas obratovalne dovolitve osebe, ki ni imetnik rudarske podelitve, pripadejo vse naprave z vsemi ureditvami, zgradbami in zemljišči, na katerih stoje, državi v dobrem stanju brez kakršne koli odškodnine in brez vsakega bremena. Vse hipotekarne obveznosti in zastavne pravice na objektih podjetja se izbrišejo z iztekom obratovalne dovolitve in so odslej samo osebne obveznosti bivšega podjetnika. •
(8) Obratovalna dovolitev naprave za predelovanje bitumnov in premoga v tekoče gorivo oziroma za rafiniranje rudninskega olja preneha veljati, če se v pr' 'av-ljenem podjetju ne začne delo v letu dni, ko je bi izdana obratovalna dovolitev, ali če se prekine delo v podjetju za več ko 6 mesecev, razen ob dokazani višji sili. V tem primeru so hipotekarni upniki upravičeni zahtevati prodajo podjetja osebi, kateri samostalna uprava državnih monopolov po zaslišanju posvetovalnega odbora iz § 29. te uredbe odobri odkup, ali pa povračilo iz odškodnine, ki bi jo dala država podjetniku za investicije, napravljene po predhodni odobritvi v poslednjih 10 letih, kolikor niso te investicije že amortizirane.
§ 17.
(') Po izdani obratovalni dovolitvi za delo ne more občno upravno, pa tudi ne rudarsko oblastvo ustaviti obratovanje podjetja, ne da bi pritrdila samostalna uprava državnih monopolov in se zaslišal posvetovalni odbor iz § 29. te uredbe.
(-) Če se pozneje izkaže, da povzroča naprava, za katero je bila izdana obratovalna dovolitev, drugim osebam nepredvideno škodo, odredi občno upravno oblastvo sporazumno s samostalno upravo državnih monopolov oškodovanim osebam odškodnino ali pa razlasti poškodovane objekte.
(3)	Potreba in obseg odreditve povračila škode ali razlastitve se določita predvsem s stališča koristi državne obrambe.
§ 18-
(>) Vse obratovalne dovolitve, ki so bile izdane podjetjem rafiniranje rudninskih olj in njih derivatov pred uveljavitvijo te uredbe, ostanejo v veljavi; vendar veljajo tudi za taka podjetja določbe §§ 16., 17., 19., odst. 1-.
20., 21., 23., 24., 26., 27., odst. 1., in 28. te uredbe in morajo spolnjevati podjetja obveznosti iz § 11., odst. 1., t. 3.,
4., 5. in 8., § 12., odst. 1., t. 6., 7., 8. in 9., in § 19., odst. 2., te uredbe.
(2)	Koki, določeni v § 16. te uredbe, začno teči glede obratovalnih dovolitev iz prednjega odstavka od dne uveljavitve te uredbe, in velja, da so s tem dnem izdane vse take dovolitve.
§ 19.
(') Predelovanje bitumnov in premoga v tekoče g0" rivo oziroma rafiniranje surove nafte kakor tudi celoten promet tekočega goriva je pod stalnim nadzorstvom državnih kontrolnih organov.
(2)	Samostalna uprava državnih monopolov je upravičena zahtevati od podjetij za predelovanje bitumnov oziroma za rafiniranje rudninskih olj, ta pa so dolžna
usmeriti svojo proizvodnjo v pravec, ki ga terjajo potrebe države in koristi državne obrambe. Pri tem mora samostalna uprava državnih monopolov gledati, da se po možnosti prepreči škoda za podjetnika.
§ 20.
(l)	Radi redne oskrbe države s tekočim gorivom, zlasti pa za državno obrambo, se dovoljuje v prid državnih, samostalnih in privatnih podjetij, katerim je poverjena oskrba države s tekočim gorivom, razlastitev zasebne lastnine oziroma ustanovitev služnosti v breme zasebne lastnine na nepremičninah radi postavitve naprav za proizvodnjo in predelovanje tekočega goriva in radi naprave in vzdrževanja vodovodov, plinovodov, vodov za tekoče gorivo, jezov, nasipov, kanalov za vse vrste vode, cest, mostov, vseh vrst prevoznih sredstev, naprav za proizvodnjo električne ali kakršne koli druge pogonske sile in njeno dovajanje oziroma prevajanje, nadalje radi shranišč za rudo, potrebni stavbeni material in izkopanine, kolikor to terjajo rudarske potrebe oziroma potreba oskrbe države s tekočim gorivom.
('-) Potrebe, obseg in pogoji za razlastitev in ustanovitev služnosti, zlasti pa določitev odškodnine lastnikom razlaščenega ali obremenjenega zemljišča, se ocenjajo po načelih in po postopku, ki je predpisan za druge primere razlastitve zasebne lastnine v tistem delu države, kjer razlaščeno zemljišče leži.
§ 21.
(*) Minister za finance je radi pospeševanja proizvodnje tekočega goriva iz domačih surovin upravičen znižati veljavne državne in samoupravne davščine na tekoče gorivo, proizvedeno v državi iz domačih surovin.
(-’) Za povzdigo proizvodnje tekočega goriva iz domačih surovin v državi sme odrediti minister za finance tudi posebne proizvodne premije.
(3)	Na zaloge tekočega goriva, ki jih morajo pro-izvodniki in uvozniki imeti v rezervi, se ne plačujejo nikakršne ne državne ne samoupravne davščine, dokler se te zaloge ne dajo v promet. Minister za finance predpiše, kateri odstotek se pripozna za unesek (kalo) zaradi izhlapevanja takih zalog.
§ 22.
(‘) Samostalna uprava državnih monopolov sme postavljati naprave za pridobivanje in predelovanje vseh vrst bitumnov in premoga v tekoče gorivo in za rafini-ranje rudninskega olja, kadar koli korist oskrbe države s tekočim gorivom to terja, in sicer ali na breme svoje obratne glavnice ali pa iz sklada za pospeševanje domače proizvodnje tekočega goriva (§ 30. te uredbe).
(-) Samostalna uprava državnih monopolov sme sporazumno z imetniki podelitev odkupiti podelitve za iz-sledovanje, pridobivanje in predelovanje vseh vrst bitumnov, oziroma se sme udeleževati vsakega podjetja za njih izsledovanje, pridobivanje in predelovanje, in sicer z vnosom državne imovine ali z vplačilom deleža, oziroma sme vsako tako podjetje podpirati z denarnimi sred-stvi v obliki posojila ali v obliki podpore, in to iz lastnih sredstev ali pa iz sklada za pospeševanje domače proizvodnje tekočega goriva (§ 30. te uredbe). S svojo udeležbo pridobi samostalna uprava državnih monopolov, tudi poleg pravice iz § 6., odst. 1., t. 5., te uredbe, pra-vico na popolnitev uprave in nadzorstva podjetja s toliko člani, kolikor ustreza sorazmerno njenemu deležu, in to ,tudi tedaj, če družbena pravila ali družbene pogodbe *ega ne obsezajo.
(3)	Država sme prepustiti svoje podelitve za izsledovanje, pridobivanje in predelovanje bitumnov in premoga radi proizvodnje tekočega goriva pogodbenikom, ki utegnejo po svoji zanesljivosti in svojih finančnih sposobnostih ta posel uspešno opravljati. V ta namen sme ministrski svet kljub zakonu o državnem računovodstvu dovoliti sklenitev neposredne pogodbe s takimi osebami ne glede na vrednost pogodbe, in sicer na predlog ministra za finance glede podelitev, ki jih ima samostalna uprava državnih monopolov, ministra za gozdove in rudnike pa glede podelitev, ki se eksploatirajo v njegovem resoru.
111.	Promet s tekočim gorivom.
§ 23.
(*) Uvoz in prodaja tekočega goriva sta pod stalnim nadzorstvom države in so vsi uvozniki in prodajalci na debelo dolžni dajati glede tekočega goriva samostalni upravi državnih monopolov in ostalim državnim kontrolnim organom vse podatke, ki jih zahtevajo, in jim dovoliti o vsakem času pristop v svoje prostore in pregled vseh naprav, shranišč in skladiščnih knjig. Če minister za finance to spozna za potrebno, sme postaviti pri shra-niščih tekočega goriva uvoznikov in prodajalcev na debelo stalne kontrolne organe, katerim so uvozniki in prodajalci na debelo dolžni dati na razpolago pisarniška prostore in stanovanje.
(2) Za uvoznika tekočega goriva po tej uredbi se šteje vsakdo, kdor uvaža tekoče gorivo neposredno iz inozemstva, bodisi za lastno uporabo bodisi za prodajo. Za prodajalca na debelo se šteje vsak trgovec, ki tekoče gorivo ali neposredno uvaža iz inozemstva ali pa neposredno nabavlja od proizvodnika tekočega goriva v državi.
(3) Izvoz tekočega goriva iz države je dopusten samo po odobritvi samostalne uprave državnih monopolov, kolikor to koristi državne obrambe dopuščajo.
§ 24.
(‘) Od dne 1. oktobra 1938. je uvoz tekočega goriva — surovega ali predelanega — vezan na predhodno dovolitev, ki jo izdaja samostalna uprava državnih monopolov proti plačilu uvozniškega prispevka v sklad za pospeševanje domače proizvodnje tekočega goriva (§ 30. te uredbe). Višino uvozniškega prispevka določi minister za finance na predlog samostalne uprave državnih monopolov in po zaslišanju posvetovalnega odbora iz § 29. uredbe.
(*) Vsak uvoznik tekočega goriva je dolžen imeti od množine, ki mu je dovoljena za uvoz v poslednjem koledarskem letu, stalno V« kot rezervo v shraniščih, zavarovanih na način, kakor to predpiše soglasno z ministrstvom za vojsko in mornarico samostalna uprava državnih monopolov. V množine, upoštevne za določitev rezerve, se ne računajo dobave napravam vojske in mornarice.
§ 25.
Vsa gospodarska podjetja z motorno pogonsko silo oziroma vsa avtomobilska prevozna podjetja, tudi državna in samoupravna, so dolžna dajati samostalni upravi državnih monopolov na njeno zahtevo vse podatke o svoji porabi tekočega goriva in o stanju svojih zalog kakor tudi o porabi, ki bi jo imelo podjetje pri ukoriščanju svoje popolne zmogljivosti in nepretrganega dela v posadih.
§ 26.
(’) Kadar koli spozna samostalna uprava državnih monopolov soglasno z ministrstvom za vojsko in mornarico to za potrebno, je upravičena odrediti vsem ali posameznim podjetjem, ki uporabljajo motorni pogon, naj se takoj založe z rezervo za 1 do 6 mesecev svoje redne porabe tekočega goriva in naj jo drže, dokler se odredba ne prekliče.
(2) Po zahtevi samostalne uprave državnih monopolov je vsako gospodarsko podjetje z motorno pogonsko silo dolžno prirediti shranišče tekočega goriva za rezerve za 1 do 6 mesecev svoje redne porabe ali pa usposobiti 6voje naprave za nadomestno uporabo druge vrste pogonske sile, če bi zmanjkalo potrebnega tekočega goriva.
§ 27.
(*) Če bi bila prodajna cena tekočega goriva v državi nasproti cenam na tujih tržiščih nesorazmerno visoka, jo minister za finance pooblaščen, da na predlog samostalne uprave državnih monopolov in po zaslišanju posvetovalnega odbora iz § 29. te uredbe prodajno ceno tekočega goriva na debelo maksimira.
(2) Samostalna uprava državnih monopolov je pooblaščena, da sebi pridrži in organizira izključno prodajo tekočega goriva v vsej državi ali le v nekaterih območjih, če ne zajamčujejo uvozniki in prodajalci na debelo v zadostni meri redne oskrbe države s tekočim gorivom ali če se ne ravnajo po njenih naredbah.
IV. Kazenske določbe.
§ 28.
(') Vsako kršitev določb iz §§ 9., odst. 1., 11., odst. 2.,
18.,	19., odst. 2., 23., 24., 25., 26. in 27. oziroma vsako ne-spolnjevanje prevzetih obveznosti po §§ 6., odst. 1., 11., odst. 1., in 12., odšt. 1., t. 5. do 9., te uredbe, zlasti pa vsako netočno prikazovanje stanja ali prikrivanje zalog tekočega goriva, vsako prodajo nad maksimiranimi cenami, vsako zakasnitev ali nespolnitev zahteve samostalne uprave državnih monopolov po določbah te uredbe kaznuje minister za finance na predlog samostalne uprave državnih monopolov v denarju od 500 do 500.000 dinarjev v dobro sklada za pospeševanje domače proizvodnje tekočega goriva (§ 30. te uredbe).
(2) če kaznovana oseba izrečene kazni v mesecu dni po izvršnosti kazenske odločbe ne plača ali če se kaznuje v enem koledarskem letu petkrat zaradi istovetnih kaznivih dejanj po tej uredbi, sme minister za finance na predlog samostalne uprave državnih monopolov po zaslišanju posvetovalnega odbora iz § 29. te uredbe preklicati obratovalno dovolitev oziroma zahtevati od oblast-va, ki je to dovolitev izdalo, naj jo takoj prekliče.
V. Ustroj poslov za oskrbo države s tekočim gorivom.
§ 29.
(‘) Posle za oskrbo države s tekočim gorivom po tej uredbi opravlja samostalna uprava državnih monopolov po svojem oddelku za tekoče gorivo.
(2)	Pri oddelku samostalne uprave državnih monopolov za tekoče gorivo se ustanavlja posvetovalni odbor za oskrbo države s tekočim gorivom (v nadaljnjem besedilu te uredbe okrajšano: posvetovalni odbor), ki oddaja mnenja o vseh važnejših vprašanjih, ki se nanašajo na oskrbo države s tekočim gorivom, kakor tudi o vprašanjih, ki mu jih pošlje minister za finance v zvezi s to uredbo.
(3) V posvetovalni odbor spadajo:
1. po svojem položaju generalni direktor uprave državnih monopolov ali njegov namestnik;
2. dva stalna člana ali namestnika, ki ju izbere upravni odbor samostalne uprave državnih monopolov izmed sebe;
3. dva predstavnika ali namestnika ministra za vojsko in mornarico in po en predstavnik ali namestnik ministrstev za gozdove in rudnike, za trgovino in industrijo in za promet.
(4) Dolžnost referenta posvetovalnega odbora vrši načelnik oddelka za tekoče gorivo ali njegov namestnik, sejam pa prisostvuje v imenu ministra za finance njegov odposlanec pri samostalni upravi državnih monopolov skladno z določbami § 5. uredbe o samostalni upravi državnih monopolov. Posvetovalni odbor sme, kadar se obravnavajo važna vprašanja, povabiti na svoje seje ali odpošiljati radi ekspertize na kraj sam znane strokovnjake.
(•’) Osebe iz predhodnih odstavkov 3. in 4. imajo pravico do nagrade, katero jim določi na predlog samostalne uprave državnih monopolov minister za finance iz sklada za pospeševanje domače proizvodnje tekočega goriva (§ 30. te uredbe), ob potovanjih pa pravico do dnevnic in do povračila ostalih stroškov po uredbi o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnil) uslužbencev in vojaških oseb.
C) Predlogi samostalne uprave državnih monopolov, s katerimi se je izrekel soglasnega posvetovalni odbor, veljajo za sprejete v soglasju z resornim ministrom, čigar predstavnik ni oddal ločenega mnenja; v tem poslednjem primeru je potrebna ministru za finance za odobritev predloga neposredna soglasnost dotičnega resornega ministra. če pa namerava minister za finance odstopiti od mnenja posvetovalnega odbora, mu je za to potrebna soglasnost vseh ministrov, ki so zastopani v odboru.
(7) Področje in način poslovanja posvetovalnega odbora predpiše minister za finance na predlog samostalne uprave državnih monopolov po zaslišanju posvetovalnega odbora iz § 29. te uredbe s poslovnikom.
§ 30.
(') Pri samostalni upravi državnih monopolov se ustanavlja po določbah § 4., odst. 2., zakona o državnih Tnonopolih sklad za pospeševanje domače proizvodnje tekočega goriva (v nadaljnjem besedilu te uredbe okrajšano: sklad), v katerega se stekajo vplačani uvozniški prispevki iz § 24., odst. 1., te uredbe, dajatve imetnikov podelitev po § 6., odst. 1., t. 4., odškodnine iz § 22., odst. 3., te uredbe in vse denarne kazni, izrečene po tej uredbi. Razen tega se vlagajo v sklad kljub določbam zakona o državnem računovodstvu vse zapadle varščine, ki so bile položene po določbah te uredbe.
(2)	V sklad se stekajo dotacije samostalne uprave državnih monopolov iz obratne glavnice, iz državnih ta samoupravnih proračunov kakor tudi podpore, volila ta darila javnih in privatnih oseb.
§ 31.
(*) Samostalna uprava državnih monopolov sme uporabljati sredstva sklada:
1.	za pokrivanje stroškov zaradi izsledovanja, pri* dobivanja in predelovanja tekočega goriva v državni režiji oziroma za povračila in nagrade iz § 9., odst. 2-» te uredbe^
2. za nagrade in podpore osebam, s katerih pomočjo se najdejo nafta in bituminozna stojišča v državi ali s katerih delom se pospešuje proizvodnja nafte in nafti Podobnih	proizvodov	po umetni poti;
3.	za	podpiranje	pobude za izsledovanje in	pridobi-
vanje vseh vrst bitumnov in za predelovanje bitumnov ter premoga v tekoče gorivo;
4.	za	izdatke po	§ 29., odst. 5., te uredbe;
5.	za	vse ostale izdatke radi zboljšanja oskrbe države
s tekočim gorivom vobče.
(2) Izdatki iz sklada se opravljajo do zneska 50.000 dinarjev po odločbi upravnega odbora samostalne uprave državnih monopolov, čez ta znesek pa na njegov predlog po odobritvi ministra za finance.
(3) Dokler ne bo imel sklad dovolj sredstev za pokrivanje svojih razhodkov, jih opravlja samostalna uprava državnih monopolov iz svoje obratne glavnice proti temu, da ji sklad to pozneje povrne.
§ 32.
Uredba o samostalni upravi državnih monopolov kraljevine Jugoslavije z dne 2. novembra 1934* se dopolnjuje in spreminja takole:
I. V § 19. se dodajejo na koncu besede: »VI. oddelek za tekoče gorivo«.
II. V § 23. se črtajo na koncu besede: »IV. kemični laboratorij«.
III. V § 24. se dodajeta na koncu besedi: »razen petroleja«.
IV. Za § 25. se vriva nov paragraf 25. a:
1	Oddelek za tekoče gorivo.
(') Oddelek za tekoče gorivo opravlja, vodi in nadzira vse posle za izsledovanje, pridobivanje in predelovanje tekočega goriva, njegovo proizvodnjo v državi, Uvoz, izvoz, nadomeščanje s surogati, pravilno porazdelitev in napravo potrebnih zalog v državi.
(2)	Oddelek za tekoče gorivo se deli:
1. na odsek za izsledovanja in eksploatacijo;
2. odsek za predelovanje;
3. odsek za kemično-tehnološka raziskavanja;
4. odsek za promet.«
y. Za § 26. se vriva nov § 26. a:
1 Sekcije za izsledovanje, vrtanje in kopanje.
(') Upravni odbor sme po potrebi ustanoviti posebne sekcije za izsledovanje, vrtanje in kopanje, ki so neposredno podrejene oddelku za tekoče gorivo.
(2)	Dnevnice ali posebne pavšalne doklade za dela Pri izsledovanju, vrtanju in kopanju določa minister za finance na predlog samostalne uprave državnih monopolov.«
§ 33.
C) Samostalna uprava državnih monopolov se pooblašča, če bi organizirala prodajo tekočega goriva po § 27., odst. 2., te uredbe, da vknjižuje nabavo tekočega goriva v državi ali iz inozemstva kakor tudi stroške za ojega prodajo v breme dohodkov iz te prodaje, ostvar-•tene dohodke pa izkazuje v zaključnem računu s čistim 2neskom.
v* Prav: 1932. — »Službeni list« št. &4$ iz 1. 1933.
(-’) Kljub zakonu o državnem računovodstvu je samostalna uprava državnih monopolov upravičena nabavljati surova ali predelana tekoča goriva, vse naprave in potrebščine za vrtanje, rafiniranje oz. tiljenje (Schwelgn) z neposredno pogodbo v državi ali v inozemstvu od osebe, ki jo ima za najprikladnejšo.
(3)	Ostali državni in samoupravni uradi in naprave pokrivajo svojo potrebo po tekočem gorivu po določbah zakona o državnem računovodstvu ali neposredno od samostalne uprave državnih monopolov, v katerem primeru določa le-ta ceno.
VI, Prehodne in končne določbe.
§ 34.
(‘) Če bi število osebja samostalne uprave državnih monopolov ne zadoščalo za opravljanje poslov po tej uredbi, ga sme dopolniti z imenovanjem novih državnih uslužbencev po zakonu o uradnikih in sme zaposlovati pogodbene uradnike, honorarne uslužbence in dnevni-čarje po zakonu o uradnikih; le da določa kljub temu zakonu pogodbenim uradnikom nagrado minister za finance na predlog samostalne uprave državnih monopolov.
(2) Samostalna uprava državnih monopolov je upravičena opravljati vse osebne in materialne razhodke kakor tudi investicije, ki so v zvezi z izvrševanjem te uredbe, iz svoje obratne glavnice; le da se ji opravljeni razhodi« povrnejo ali iz sklada ali iz proračunskih kreditov ali pa z amortizacijo opravljenih investicij.
(3) Od proračunskega leta 1939./40. dalje se morajo predvidevati osebni razhodki v rednem proračunu razhodkov samostalne uprave državnih monopolov.
§ 35.
Vse obstoječe pogodbe, ki so sklenjene po zakonu o izsledovanju in predelovanju mineralnih olj, zemskih smol in plinov z dne 31. marca 1922., ostanejo v veljavi, prav tako tudi vse pravice in dolžnosti iz njih; morajo se pa v enem letu spraviti v sklad z določbami te uredbe.
§ 36.
Natančnejše določbe in navodila za izvrševanje te uredbe predpiše minister za finance na predlog samostalne uprave državnih monopolov in po zaslišanju posvetovalnega odbora iz § 29. te uredbe.
§ 37.
0)	Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
(*) Ko stopi ta uredba v veljavo, prenehajo veljati zakon o izsledovanju in pridobivanju mineralnih olj, zemskih smol in plinov z dne 31. marca 1922.,1 § 16., odst. 2., finančnega zakona za leto 1933./34.,2 § 16. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—december 1935. in januar—marec 1936.3 kakor tudi pravilnik za izsledovanje in pridobivanje rudninskih olj in za proizvajanje rudninskih olj iz trdnih in plinskih bitumnov
* »Uradni list« št. 167/61 iz 1.1922.
* * »Službeni list« št. 223/34 iz 1.1933.
• »Službeni list« št. 453/68 iz 1.1935.
in drugih organskih tvarin, ki je objavljen v »Službenih novinah« z dne 8. septembra 1936.*
.V Beogradu dne 24. junija 1938.; M. s. št. 649.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
479.
Izdajanje
dovolitev za uvoz tekočega goriva.**
Po odstavku 1. § 24. uredbe o tekočem gorivu, ki je objavljena v »Službenih novinah« št. 145 z dne 1. julija 1938., je od dne 1, oktobra 1938. dalje uvoz tekočega goriva, surovega ali predelanega, vezan na dovolitev, ki jo izdaja uprava državnili monopolov, oddelek za tekoče gorivo. Za tekoče gorivo po tej uredbi veljajo: surova nafta in njeni ostanki, bencin, petrolej, bencol, plinsko olje, olja za mazanje in katran od nafte. Po tem dnevu se tudi najmanjša množina teh vrst tekočega goriva ne bo mogla uvoziti, če se ne priskrbi predhodno uvozna dovolitev.
Vsaka oseba in vsako podjetje, ki želi uvažati tekoče gorivo, mora sporočiti upravi državnih monopolov, oddelku za tekoče gorivo, tčle podatke:
1. pod katerim imenom je protokoliran njegov obrat (tvrdka);
2. sedež obrata (tvrdke);
3. ali ima shranišče za tekoče gorivo, kje je in koliko zmore;
4. katere vrste in koliko tekočega goriva je uvo-zila(o) v letu 1937.;
5. ali je na shranišču prostora za postavitev rezervoarjev, potrebnih, da bi se spravile rezerve po odst. 2. § 24. uredbe o tekočem gorivu.
Razen tega mora vsaka oseba in vsako podjetje, ki želi uvažati tekoče gorivo, v tem poročilu izjaviti, da se bo povsem ravnala(o) po predpisih §§ 23. in 24. uredbe o tekočem gorivu in naredb, ki jih izda uprava državnih
* »Službeni list« št. 259/37 iz 1. 1937.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. septembra 1938., št. 211.
monopolov na podstavi te uredbe, kakor tudi da postavi rezervoarje za hranjenje rezerv po odst. 2. § 24. uredbe.
Osebe in podjetja, ki ne vlože te prijave, ne bodo mogle dobiti dovolitev za uvoz tekočega goriva.
Da dobi uvozno dovolitev, mora vložiti taka oseba ali podjetje predpisno kolkovano prošnjo na upravo državnih monopolov, oddelek za tekoče gorivo, v kateri mora navesti:
1. katero vrsto in koliko tekočega goriva želi uvoziti;
2. pri kateri carinarnici želi tekoče gorivo uvoziti;
3. državo, iz katere misli uvoziti;
4. oddelek finančne kontrole, pristojen za kraj, kjer je njegovo podjetje (obral);
5. v kakšnih shranilih: vrčih, sodih, cisterni ali tanku želi uvoziti tekoče gorivo.
Uvozna dovolitev velja (radi razvidovanja) dva meseca od dne, ko je bila izdana; v lem času mora uvoznik tekoče gorivo uvoziti. Če ne uvozi tekočega goriva v tem roku, ugasne dovolitev in mora uvoznik zaprositi nove dovolitve.
Iz pisarne uprave državnih monopolov, oddelka za tekoče gorivo, v Beogradu dne 14. septembra 1938.; M. s. št. 1878/VI.
480.
Pobiranje
urozniških prispevkov na tekoče gorivo.*
Na podstavi § 24., odst. 1., uredbe o tekočem gorivu, je minister za finance na predlog samostalne uprave državnih monopolov po zaslišanju posvetovalnega odbora za oskrbovanje države s tekočim gorivom določil z odločbo št. 30 454/1 z dne 20. septembra 1938. stopnje uvoz* niškega prispevka, ki so:
1. na ostanke od nafte po din 2‘50 od 100 kg;
2. na surovo nafto po din 3'50 od 100 kg;
3. na bencin, bencol, plinsko olje in olja za mazanje po din 5‘— od 100 kg.
Uvozniški prispevek pobirajo carinarnice po teh stopnjah na ta tekoča goriva, ki se bodo uvažala iz ino-zemstvp, začenši z dnem 1. oktobra 1938.
Iz pisarne samostalne uprave državnih monopolov, oddelka za tekoče gorivo, v Beogradu dne 22. septembra 1938.; M. s. št. 2017/VI.
* »Službene novine kraljevino Jugoslavije« z dne 23. septembra 1938., št. 217.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, jiaka In zalaga tiskarna Merkur d. d, s Ljubljani! njen predstavnik: Otmar Mibalek y Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 79. kosu IX. letnika z dne 1. oktobra 1938,
Razglasi kraljevske banske uprave
IV.	No 17.956/1.	2765-3-2
Razglas.
Kraljevska banska uprava razpisuje nabavo večje množine oblačilnega in perilnega blaga za božično obdarovanje siromašne Ijudskošolske mladine. Predvsem se bo nabavila za dečke »Saglia« hlačevina in oksford oziroma kotenina ter za deklice barhend oziroma llanela za obleko in flanela za perilo. Za kakovost posameznih vrst blaga je priložiti vzorec v dolžini 1 m.
Ponudbe, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, z vzorci, cenami in prodajnimi pogoji, je nasloviti na banovinski šolski odbor Ljubljana, Knafljeva ul. štev. 9/11, soba štev. 20, do
10.	oktobra 1938.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 22. septembra 1938.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
•j.
.V. No. 87/125.	2780-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za ureditev 11 mlinarskega kanala na Muri pri Cmnreku
prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. oktobra 1938. ob 11. uri dop.
v sobi St. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami istotam in pri Murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša 531.91819 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka v Ljubljani.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. septembra 1938.
*
iV. No. 362/31.	2740 3-3
Razglas o licitaciji.
Dne 8. oktobra 1938. ob 11. uri dopoldne se bo vršila v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. št. 8, v sobi štev. 33,
L javna pismena ponudbena licitacija
*a prevzem in izvršitev gradbenih del *ft zdravniški prizidek in depandanso na tloluiku, in sicer za izvršitev zgradb v
surovem.
Načrti in proračuni so interesentom razpolago med uradnimi urami, in
sicer za zdravniški prizidek pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8-, v sobi štev. 13, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu din 150 pri tem uradu, za depandanso pa pri oblastni upravi bolniškega fonda za državno prometno osebje na direkciji državnih železnic v Ljubljani, Kolodvorska ul. št. 33, soba št. 214, kjer je tudi dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu din 400'—. Prošnje za izročitev licitacijskih pripomočkov za zdravniški prizidek se morajo kolkovati po tar. post. 260.a taksnega zakona z državnimi kolki za din 130'—.
Kavcijo v višini 10% od ponudbene vsote, zaokrožene navzgor na tisočake, je položiti za zdravniški prizidek pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta št. 13, za depandanso pa pri depozitni blagajni direkcije državnih železnic v Ljubljani, Kolodvorska ul. št. 33, najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne. V gotovini se more položiti kavcija za obe zgradbi pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah za vsako gradnjo posebej in za vsa za to gradnjo razpisana dela, ker se bo vsaka gradnja oddala kot celota in ne posamezna obrtniška dela, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod proračuna — torej ne na lastne prepise ponudene enotne cene — s številkami in besedami ponudbene zneske za posamezne postavke in ponudbeno vsoto za vsa dela. Drugače sestavljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Ponudene enotne cene naj bodo za obe zgradbi enake, ker se nameravata oddati obe gradbi, ki tvorita eno celoto, enemu ponudniku.
Zapečatene ponudbe morajo biti kolkovane z državnimi kolki po tar. post. 25. zakona o taksah, ponudbe za zdravniški prizidek tudi še s 50% banovinsko doklado k državnim taksam in z vsemi predpisanimi odprtimi dokumenti izročene na dan licitacije najkasneje do 11. ure predseduiku komisije.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka v Ljubljani in pri oblastni upravi bolniškega fonda na direkciji državnih železnic v Ljubljani, Kolodvorska ul. 33.
V Ljubljani dne 20. septembra 1938. Kralj, banska uprava dravske banovine. Glavna uprava bolniškega fonda za državno prometno osebje kralj. Jugoslavije.
*
V.	No. 82/115.	2712-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za grad-bo vodovoda v Suhi krajini
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. oktobra 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti vnaprednemu plačilu na-pravnih stroškov din 700’— med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 2,066.973'65.
Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo nižje od zneska din 1,980.57415.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. septembra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II Og 27/38-2.	2807
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Dobovičnik F rane, rojen 26. septembra 1876. v Klancu št. 27, posestnik na Polzeli št. 3, pristojen na Polzelo, oženjen, je odšel leta 1915. z lovskim bataljonom št. 20 na italijansko fronto. Zadnjič je pisal dne 13. junija 1917., od tedaj pa ni več glasu o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2., odz., se uvaja na prošnjo Dobovičnika Jožefa, posestnika v Orovi vasi št. 3, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Prelogu Mihaelu, viš pis. oficialu v pok., v Celju.
Dobovičnik Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. novembru 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I.,
dne 26. septembra 1938.
II Og 28/38-2.	*	2808
Uvedba postopka na proglasitev mrtvim.
S a 1 o b i r Franc, rojen 24. septembra 1894. v Mrzlem polju, pristojen v občino Jurklošter, posestnika sin, je leta 1912. odpotoval v Ameriko. Od izselitve dalje ni svojim domačini nič več pisni in njegovo bivališče ni znano.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1., odz., se uvaja na prošnjo Salobirja Janeza, posestnika v Dežnem štev. 8, postopek za proglasitev
mrtvim ter se izdaje poziv, da se o po-grešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, g. Prelogu Mihaelu, viš. pis. oficialu v pok., v Celju.
Salobir Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. novembru 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II., dne 23. septembra 1938.
Og 19/38—2.	2786
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Slomšek Franc, rojen 22. novembra 1870. v Unišah št. 1, občina Ponikva, pristojen v Modraže, sedaj Poljčane, posestnik v Novakah št. 43, zakonski sin Slomška Antona in Marije roj. Golež, je odšel leta 1909. v Združene države Severne Amerike, odkoder je 10. novembra 1916. zadnjikrat pisal. Od tedaj pa ni nobenega glasu več o njem in se pogreša.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 1., o. d. z., se uvaja na prošnjo žene pogrešanega Slomšek Marije, posestnice v Novakah št. 63, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku g. Po-grujcu Josipu, oficialu pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Slomšek Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 25. oktobru 1939. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 16. septembra 1938.
4*
I 2034/38-11.	2789
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Košnica vi. št. 110.
Cenilna vrednost: din 174.075'—.
Najmanjši ponudek: din 87.037'50.
Vadij: din 17.407'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 13. septembra 1938.
&
I 164/38.	2390
Dražbeni oklic.
Dne 7. novembra 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Grahovo vi. št. 851, k. o. Otok II. vi. št. 412. k. o. Otok I. vL št. 508.
Cenilna vrednost: din 5.690'—.
Najmanjši ponudek: din 3.793'32.
Varščina: din 569'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II.,
dne 18. avgusta 1938.
»j*
I 229/38.	2652
Dražbeni oklic.
Dne 7. novembra 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ravne vi. št. 72, 184, 212, 271.
Cenilna vrednost: din 38.900'—.
Najmanjši ponudek: din 23.350'—.
Vadij: din 3.890'—.
Vrednost priteklin znaša din 100'—, ki je že všteta v gornji cenilni vrednosti.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odel. II.,
dne 14. septembra 1938.
H*
I 364/38-9.	2600
Dražbeni oklic.
Dne 7. novembra 1938. ob devetih bo na mestu samem v Venišah št. 15 dražba nepremičnin vi. št. 7 k. o. Leskovec.
Cenilna vrednost: din 16.318'—.
Najmanjši ponudek: din 10.878'75.
Varščina: din 163F80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. III.,
dne 31. avgusta 1938.
H*
I 348/38-14.	2562
Dražbeni oklic.
Dne 7. novembra 1938. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin a) zemljiška knjiga Vodice vi. št. 295, b) zemljiška knjiga Vel. Goba 14 vi št. 239.
Cenilna vrednost: ad a) din 19.840'—, ad b) din 1500'—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 13.228’—, ad b) din 1000'—.
Varščina v gotovini znaša ‘/io cenilne vrednosti.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz* benem naroku pred začetkom dražbe; sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteljai ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg» sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 1. septembra 1938.
V I 552/38-16.	2782
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 17 dražba nepremičnin zemlji' ška knjiga k. o. Dravlje vi. št. 605, 532.
Prodaja se bo vršila po naslednjih skupinah:
1. skupina: pare. št. 181/6 vrt in pare-št. 181/16 v cenilni vredn. din 125.069’37, najmanjši ponudek: din 62.534'68, varščina: din 12.506'94;
2. skupina: pare. št. 181/2 vrt in hiš8 št. 108 delavnica in dvorišče v cenihu vrednosti din 81.968, najmanjši ponudek: din 40.984, varščina: din 8.196'80.
Po izvršenem dražbanju poedinih skupin se bo dražbalo posestvo v celoti.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 15. septembra 19158.
•j.
I 598/38-6.	2764
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1938. ob de' setih 1)0 pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o Krapje vi. št. 12.
Cenilna vrednost: din 67.070'—.
Vrednost pritekline: din 5.030'—.
Najmanjši ponudek: din 48.066'66.
Vadij znaša din 7.210'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja*1 glede nepremičnin v škodo zdražitelj8' ki je ravnal v dobri veri.	.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski teg8 sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru
dne 22. septembra 1938.
IV I 1237/38-8.	2794
Dražbeni oklic.
I)ne 7. novembra 1938. o devetih bo pri podpisanem sodis1 v sobi Št. 27 dražba nepremičnin zern ljiška knjiga Pekel vi. št. 10.
Cenilna vrednost: din 32.410*40. . .
Vrednost priteklin: din 1.495'—, »Mj že upoštevana pri cenilni vredno9 zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 21.607'—. Vadij znaša din 3.241'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 22. septembra 1938.
sH
I 491/38-8.	2706
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kamna gorica vi. št. 178. Cenilna vrednost: din 16.435‘45. Najmanjši ponudek: din 10.957'—. Vadij znaša din 1.643'54.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Radovljici
dne 22. septembra 1938.
H?
1 241/38.	2725
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sevnica vi. št. 282 in 283.
Cen. vrednost Najm. ponudek Varščina
I. pare. št 115 s hišo in gospodarskim poslopjem
din 227.826'25	113.913'—	22.800'—
II. pare št. 157
din 8.730'—	5.820'—	880'—
III. pare. št. 39/1, 172/1, 172/2 in 173 s čebelnjakom ter uto
din 61.757'—	39.776'-	6.200'—
IV. pare. št 174
din 15.745'—	10.497'—	1.600'—
V. pare. št. 540
din 17.345'—	11.564'—	1.800'-
VI. pare. št. 39/2, 542, 545
din 12.705—	8.470—	1.300'—
Cela nepremičnina vi. št. 282 din 235.736'25	122.001'—	23.600'—
Cela nepremičnina vi. št. 285 din 107.552'—	70.676'50	10.800'—
Vrednost pritekline: din 820'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, k priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, *icer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, I je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 14. septembra 1938.
I 448/38—8.	2771
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) k. o. I.eskovica vi. št. 59, b) k. o. Zali log vi. št. 110.
Cenilna vrednost: ad a) din 78.572'30, ad b) din 4.728'80.
Vrednost pritekline je upoštevana že pri cenilni vrednosti zemljišč.
Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 52.381'50, ad b) din 1.576'25.
Vadij: din 8.330'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 13. septembra 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
976.
Sedež: Prevalje.
Dan vpisa: 15. septembra 1938.
Besedilo: »Peca« Mehanična tkalnica, družba z omejeno zavezo v Prevaljah.
Obratni predmet: Izdelava in prodaja tekstilnega blaga vseh vrst ter barvanje istega, nakupovanje vseh vrst surovin, potrebnih za izdelavo tekstilij.
Družbena pogodba z dne 31. avgusta 1938., posl. št. 883.
Višina osnovne glavnice: 200.000 din.
Na to vplačani zneski v gotovini: din 200.000'-.
Poslovodja: Svetek Andrej, zasebni uradnik v Celju, Razlagova ul. 3.
Pooblaščenec: Mislej Anton, veletrgovec v Celju, Razlagova ulica.
Za nameslovanje upravičen: poslovodja.
Podpis firme: Družbena tvrdka se podpisuje na ta način, da se pod natisnjeno, napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo družbene tvrdke podpisuje poslovodja ali pooblaščenec, vsak v svojem imenu.
Družbena naznanila se veljavno priobčujejo s priporočenim pismom vsem družbenikom.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 15. septembra 1938.
Fi 32/38-1. - Rg C III 19/1.
*
977.
Sedež: Šmarje pri Jelšah.
Dan vpisa: 30. avgusta 1938.
Besedilo: Lešnik Edvard.
Obratni predmet: Trgovina s sadj^.n na debelo in eksportom ter trgovina z deželnimi in gozdnimi pridelki.
Imetnik: Lešnik Edvard, trgovec v Šmarju pri Jelšah.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 30. avgusta 1938.
Rg A III 216/2. — Firm 8/38.
Izbrisale so se nastopne firme:
978.
Sedež: Kočevje.
Dan izbrisa: 6. junija 1938.
Besedilo: Hiris Josip.
Obratni predmet: Pekarija.
Imetnik: Dragar Olga, prej omožena Hiris.
Zaradi smrti.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 6. junija 1938.
Reg A I 292/3.
*
979.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 15. septembra 1938. Besedilo: lg. Tischler.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom, z deželnimi pridelki in skladišče soli.
Zaradi smrti lastnika in prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 15. septembra 1938.
Rg A I 178/6.
*
980.
Sedež: Metlika.
Dan izbrisa: 20. septembra 1938. Besedilo: Govanec Karl.
Obratni predmet: Kramarija in prodaja žganja.
Imetnik: Govanec Karl.
Zaradi smrti.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. septembra 1938.
Pos I 88/3.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 10492/4.	2795
Dražba lastnega lovišča kartuzijanskega samostana v Pleterjih, občina Št. Jernej.
Razglas.
Sresko načelstvo v Krškem bo na javni dražbi 11. oktobra 1938. s pričetkom ob 9. uri v uradni sobi št. 19 tega sreskega načelstva oddalo v zakup lastno lovišče kartuzijanskega samostana v Pleterjih, občina Št. Jernej, za izklicno ceno din 750'—, in sicer za čas od 1 aprila 1938. do 31. marca 1948. Izmera lovišča 1163 ha.
Podrobnejši dražbeni pogoji, kakor jih določa § 8. zakona o lovu, so interesentom na vpogled do dražbenega naroka pri tukajšnjem sreskem načelstvu. Opozarja pa se posebej, da se more dražbe udeležiti le kdor se izkaže, da ima veljavno lovsko karto in da ni od dražbe izključen po predpisih zakona o lovu. Vsak udeležnik dražbe mora ob pričetku dražbe položiti varščino v gotovini, in sicer v višini izklicne cene. V primeru neuspešne dražbe bo brez po-
sebnega oklica osem dni pozneje istotam na iste tedenske dneve in ob isti uri ponovna dražba.
Pri tej dražbi se bodo sprejemale ponudbe tudi pod izklicno ceno.
Sresko načelstvo v Krškem dne 28. septembra 1938.
Sreski načelnik:
Dr. Tomšič s. r.
*
P. S.'št. 16/36.	2752-3-2
Razpis.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru razpisuje nabavo 2 bluz, 2 hlač in 2 kap s kokardo za uradnike polic, straže V. in VIII. skupine in 53 bluz, 54 hlač, 53 kap s kokardo in 53 malih vrvic za policijske stražnike.
Javna ustna licitacija ho dne 3. novembra 1938. ob 11. uri v pisarni poveljnika policijske straže.
Pogoji za to dobavo se dobe pri podpisanem predstojništvu — poveljniku policijske straže.
Predstojništvo mestne policije — policijska straža — v Mariboru dne 24. septembra 1938.
*
Št. 2339.	2787
Razpis.
Občina Mengeš, srez kamniški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: Srednja ali tej enaka šola z zrelostnim izpitom ter potrebna praksa v tej službi. Varščina: din 5.000'—.
Mesečna plača: din 800'— po odobrenem statutu.
Prošnje s potrebnimi prilogami je vlagati pri občini Mengeš do 30. oktobra 1938.
Uprava občine Mengeš dne 26. septembra 1938.
Št. 1922.
*
Razpis.
2800
Občina Slivnica pri Celju razpisuje v smislu čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih mesto občinskega tajnika.
Jamčevina: din 5.000'—.
Rok za vlaganje prošenj pri upravi občine je do 1. novembra 1938.
Uprava občine Slivnica pri Celju dne 27. septembra 1938.
*
Št. 1034.	2799
Razpis.
Občina Sv. Katarina nad Tržičem razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene v smislu uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Uprava občine Sv. Katarina nad Tržičem dne 27. septembra 1938.
2806
Razpis.
Pri občini Trebnje na Dolenjskem se razpisuje pragmatično mesto tajnika, ki mora imeti srednješolsko izobrazbo s končnim izpitom oziroma predpisanim spregledom in potrebno prakso.
Pravilno opremljene prošnje se morajo vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu; pri tej občini.
Uprava občine Trebnje
dne 29. septembra 1938.
Prez. št. 1934/38.
*
2781-3-2
Razpis.
Na podstavi odločbe g. ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 22. septembra 1938., S. št. 27.208, razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«, mesto sela prsnega oddelka.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih in zakonu o bolnicah, da so specialisti za prsne bolezni in da niso po položaju starejši od V. položajne skupine.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti po §§ 3. in 4. zakona o uradnikih je vložiti neposredno pri sanltetskem oddelku ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Iz upravne pisarne obče drž. bolnice v Ljubljani
dne 26. septembra 1938.
Razne objave
Št. 761/38 — Del. dom.
Razpis.
2792
Uprava Delavskega doma v Ljubljani razpisuje dobavo mleka za svojo kuhinjo za dobo od 1. novembra 1938. do 31. marca 1939. Dnevna potrebščina 40 do 50 litrov. Specialni dobavni pogoji se dobijo v upravni pisarni Delavskega doma, Bleivveisova cesta št. 42. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do dne 15. oktobra 1938. najkasneje do 11. ure dopoldan v pisarni Delavskega doma. Kavcijo v znesku 5% od ponudbene vsote je vložiti najkasneje do 10. ure istega dne pri mestni blagajni v Ljubljani. Ponudbe se bodo odpirale v soboto 15. oktobra 1938. ob 11. uri dopoldne v pisarni Delavskega doma v Ljubljani.
V Ljubljani dne 1. oktobra 1938. Uprava Delavskega doma v Ljubljani.
*
2785
Objava.
Ukraden mi je bil |K>tn i list št. 106/1937, izdan od sreskega načelstva v Kranju, in ga proglašam za neveljavnega.
Istočasno mi je bil ukraden tudi orožni list, izdan tudi od sreskega načelstva v Kranju, ki ga ravno tako proglašam za neveljavnega.
Avsenek Ivan s. r., Ljubljana, Bleivveisova c. 27.
*
Objava.
2815
Izgubila sem spričevalo VIL razreda mestne dekliške osnovne šole v Ljubljani pri sv. Jakobu iz 1. 1903./04. na ime: Hočevar Marija iz Vel. Lašč. Proglašam ga za neveljavno.
Hočevar Marija s. r.
*
Objava.
2813
Izgubil sem šofersko izkaznico na moje ime in jo proglašam za neveljavno.
Kopušar Franc s. r., šofer, Rajhenburg ob Savi.
*
Objava.
2814
Izgubila sem vozniško izkaznico in prometno knjižico za motorno kolo (št evid. tablice 2—171), izdani od uprave policije v Ljubljani in ju proglašam za neveljavni.
Preskcr Vladimir s. r.,
Ljubljana.
*
2790
Objava.
Izgubil sem spričevalo o završnem izpitu meščanske šole v Ptuju za šolsko leto 1931./32. in spričevalo o završnem izpitu srednje kmetijske šole v Križevcih za šolsko leto 193G./37. ter ju proglašam za neveljavni.
Toplak Franc s. r., Mostje 10, p. Juršinci-Ptuj.
*
Objava.
2791
Izgubil sem maturitetno spričeval0 drž. realne gimnazije v Novem mestu z# leto 1933./84. na ime: Vodnik Bogomir« Proglašam ga za neveljavno.
Vodnik Bogomir s. r.
*
Objava.
2801
Izgubil sem dovolilo za izvrševanj® artistovske obrti, izdano od uprave gra' da Beograda 1 S No. 5569/36 od 20. februarja 1937. štev. glavnega spiska 89' in zeleno legitimacijo za bivanje v Be0" gradu.
Proglašam obe listini za neveljavni-Žuravlov Konstantin s. r,( artist,
Murska Sobota,
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ia zalaga Tiskarna Merkur y Ljubljani, njen predstavnik: O, Mikalek s Ljubljani.
.