Fr. Govekar Novo življenje JfBjO|rasen pomladni dan ¦— v solnčni Opatiji, Okna mogocnih vil se-B K?ll leskečejo in bleste v solncu kakor zlalo. Beli pesek v parkih PJr?^- ob vilah se fifveti, da čdoveku malone jeml.e vid, in se zdi, kakor bi bila pota posuta s samimi belimi zrnci najčistejšega srehra, Nebo ie jasno. Gorki solnčni žarki božajo sveže kvarnersko lice. Kakor čisto oko se blesti v najlepših barvah sinje morje. Po mirni morski gladini brzč čolni, iz njih pa se svetlikajo bela oblačila in rdeči solnčniki. Bolj daleč (am pluje mogočen parobrod prott Reki. Tik ob morju pri ograji, kt loči lepi park vile »Angela« od skalnatega morskcga obrežja, stoji mehak blazinast stol-naslonjač. Na stolu scdi, skrbno zavita v gorko, s kožuhovino podložcno jopo, deklica v najlepšem cvetu Iet. Toda kam \e izginil cvet teh mladih lic? Zlati, kodrasti lasje padajo deklici na čelo. Beli, gladki obraz kljub temu, da je' upadel, blcd, kljub bolnim, globokim in trudnim očem ter bledim ustnicam priča o angelski lepoti, ki jo razdeva zavratna, neusmi-- 1/cna morilka. Nekdaj ta deklica obdana od bleska in bogastva, ljubljena, slavljena, oboževana, srečna — nato eno leto naglo hiranje — in danes? Ovencla cvetka, življenje, ki bo vsak hip ugasnilo, Nepričakovano hitro je prišla nad njo, sredi sladkega veselia, sredi neskaljene sreče, ta nesrcča, bolezen, in se vgnczdila v njenih prsih . .. Zdravniki so jo tolažili, ji da,'ali zdravil, jo pošiljali v kopališča in letovišča v Nico, iz Nice v Mcran, iz Merana čcz morje v tropičnc kraje, ¦v Kairo, potcm zopet v domovino in odtam na lcpo morsko obal ob FolnčnL Adriji, v Opatijo. A ne več, da ozdravi, temveč, da — kdo bt tajil? — umre pod krasnim sinjim nebom, v mchkem, balzamovem zraku, med šepetom vedno zelemh palm-------— # * * In zdaj nacnkrat. .. nekaj nezaslišanega, nerazumljivega! Čudcž, ki deklici že ugaslo upanje nanovo poživi, ki ji obeta — nov;o življenje! Veliko hrepcnenje po solncu, po sreči, po šetanju jo poživi. V zmedeni omami si predstavlja krasno, sijajno prihodnosl in živo sanja sladke sanje. Zdi sc ji, da je reiena, da )c žc zdrava. Že vriska samega vcsclja, novo moč čuti v žilah, vstaii' hoče, hiteti domov, ljat kjer ]'e ves njen svct, vsa blaženost. . - Kar govori iz teh velikib oči, to ni veČ srcpo, mrtvo gledanie, ne, to i« čist, jasen pogled, ki odseva ii njega upan}e na novo živl,enje. Pred kratkim tako blizu smrti, brez upa rešitve! Že se je vdala v nei^prosno usodo v Tteizmerni boH, s premagovaniem sicer, s silno brid- kostjo v srcu — danes pa, komaj je tega nekaj minut, se ji pa smehlja . rešitev, gotovo ozdravljenje . ., Krčevito stisne nežne, tenke, kakor vosek blcdc roke in ztjrabi z njinri svileno, višnjevo pregrinjalo, ki ga ima na kolenih. S saivavim pogledom obvisč njene oči na očetu, ki ga vidi v živi domišljiji, kaka stoji pri n;ej in drži v roki časopis z vcselo novico o njcnem ozdravljenju, ki se je raznesla v enem samcm dnevu po širnem svetu, o zdravniku, ki jo ic ozdravil... Bleda lica bolnice zaUje rdečica, nijene na pol odprte, blede ustnice se jamejo prcgibati, kakor bi koprnelc po hladni vodi. Tedaj za-ieclja s tihim, dthtečim glasom: »Ali je res, oče, ali verjameš?« j »Da, otrok moj. da. veriamcm. To ni domišljija, to je resntca. Ti ne 1 oos umrla, draga moja Irena! Ne, ne, zaklad moj, živela boš! Kmalu greva ^ na pot, Irena, še dames ... In potem še dva dni... in midva sva ¦— doma, 1 Homa!« 1 »Očc ...!« j Ničesar drugega ne more izpregovoriti. Veselo, vriskajoče vzdiho- ' van)c pretresa -njene prsi, in ko \i padajo \ročc solze veselja po licu, si pnkrije s stresočimi rokami razburjeni, vroči obraz. Nato pa nenadoroa zgrabi v živi domišljiji roko očetovo. I »Ali mati že vč?« I »Ne, otrok moj. Saj veš, raali spi. Vso noč je bdcla pri tebi in sedaj i je tako trudna . . .«¦ I »Pojdi, papa, prosim te, pa zbudi jo in povej ji vsc ...! Kako se bo I zveselilal Veselila ... z menoj!« 1 Toda on jo noČe pustiti same. A ker le milo prosi z jokom in :mehom, ji izpolni žel_;o in odide s hitrimi koraki. Iretia ostane na stolu, nežno glavico nasloni na mehko blazino. Nič več ne zadržuje solz. Tresoče sc roke položi v naročje in gleda s svetlimi cčmi. ,. Kam? Nič ne vidi lepega sinjega neba niti svetlega solnca niti pestre obali ne vedno zelenih palm ne sinjega morja .. , Vsega tega ne aidijo več n-ene sanjave oci, Gledajo le eno, vedno le eno čudovito: njeno J povrnjeno zdravje, njeno lepo novo življen|e! 1 Vedno burneje pljuskajo in se zaganjajo morski valovi ob obal, drevje 1 se giblje, vrši, šumi. Začela je vleči bora. ] Vsega tega šumenja in vršanja ne sliši Irena. Nič tudi ne čuti bolcčiTLe \ prsih, kjer jo bolj in bolj zbada . . . Saj je menda to le bolest prevelikega vcselja? Takč lahko prijetno ji je pri srci, Zdi se \i, da jc Čisto zdrava in že hiti naglih korakov po zelenih travnikih med cvetočimi rožami ob loplih solncnih žarkih. Kar jc bilo žc pokopano v nienem srcu, Čemur se je že odpovcdala — vsi lepi spomini na srecno živJqenje doma ji hipoma ¦cžive: spomini na prijetni dom, na drage znance, na prijaleljicc, na zabavo, .ia šumno mes^tn-o življenje, na družbo, glasbo, gledališče, srečo, ljmbav ... Leži naslonjena na mehko blazino. A spet je srep njen pogled, spet brez življ«ija. Skoro pojema, ugaša njeno dihanje. Toda v duši je še vcselje, 5e upanje. Sladka omama prevzeraa čuvstva, v zmedeni blod.ip ji roje s!ike v razburieni duši in se vrste kakor na odru. Kaj se ne pelje na kolodvor v MatuJje? Iz daleč še vidi Opatijb in višnjfevo morje, a ji že izginja izpred oči. Kras, skalovje, železnica ,.. Scdi v vlaku, ki ltti ko piic in jo peljc domov -., In tam. .. mogočno, veliko mesto. Po ceslah polno Ijudi. Ona se pomesa mcd nje, med tisocglavo množico. In ondi, kakor na visokem prestolu, stoii mož z lepo brado .. , Kakor soJnce se svetijo njegove oči... In z roko -se dotakne vsaJtega, ki gre mimo. Tudi ona stopi predenj, in tudi nje-se dotakne, in izbrisano je z njenega čela znamenje smrti. Globoko vzdihne. Že čuti, kako vre v nji »in se pretaka nova kri. Žc čuti novo življenje, novo srečo, polno nadej. ,.Med sraehom in jokom, v rajskem veselju, se prerije skozi gnečo ljudi in tedaj najde med miiožico svoje dragef svoje domače, znance, prijatcljicc . . . Vsi ji časlita/o, )i stiskajo roke, jo objemajo, poljubljajo, pritiskajo k sebi ktako slrastno, tako silno, tako tesno! »Ah, ne tako hudo, ne tako hudo — boli —¦ dragi moji! Saj me zadušite, saj mi zdrcbite prsi.. , Ah, kako tesno v prsih...!« Vrše palme, morje plju?ka in šumi, Burja priliska vedno silncje Ncbcnega čolna ni več na moriu. Kam jih je zanescl veler? V daljavo? V domovino? ... Hitri koraki se bližajo po pesku v parku. Začnje se ^ovorjcnie. Irena bi moral slišati te korake, čiiti ta glas? A ne sliši ga. Mirno leži naslo-njena na blažino. Na mrzlih ustnicah t bridkim nasmehom .., Tiho, ne-opaženo ]e prišlo nad njo — novo življenje.