1 N»jve£j> w Zdwiirih državah V«QtnfMldo . . . $6.00 Za pol leta . . • • • $3.00 New York celo leto - $7.00 leto $7.00 NARODA * Tke largest ,f1„ii«kn Da3y » List slovenskih delavcev t Ameriki. and legal Holidays. 75,000 J TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 158. — STEV. 158. NEW YORK, TUESDAY, JULY 9, 1935. — TOREK, 9. JULIJA 1935. VOLUME XTiTTT. — LETNIK XLTTT. ABESINIJA JE ODREDILA SPLOŠNO MOBHJZACUO ABESINSKE REKRUTE BODO VEŽBALI NAJETI BELGIJSKI IN ŠVEDSKI ČASTNIKI Italijanski ministrski predsednik je prepričan, da bo imel v Abesiniji prosto roko ter da mu Anglija ne bo delala posebnih ovir. — Abesinsko prebivalstvo se pokorno odziva cesarjevemu pozivu. — Francija ne ve, kakšno stališče naj zavzame. Silne povodnji v gornjem delu New Yorka DEMONSTRACIJE V AVSTRIJI RIM, Italija, 8. julija. — Italijanska javnost je prepričana, da je pot od Rima do abesinske pre-stolice Addis Abebe prosta. Italijanska vlada sploh ne računa več s kakšno nadaljno angleško intervencijo. Nadalje je prepričana, da bo obdržala Francija prijateljsko nevtralnost, Združene države so pa že itak pred par dnevi odločno poudarile, da bodo ostale nevtralne. Nemčija Italiji ni sovražna, dočim bo Sovjetska unija zavzela isto stališče kakor Francija. Edinole Japonska utegne nasprotovati, kajti v zadnjem času pošilja v Abesinijo velike množine svojega blaga. Ker ima pa dovolj opravka v Mandžuriji in na Kitajskem, je dvomljivo, da bi posegla v laško-abesinski spor. Preostaja edinole Liga narodov, ki je pa Musso-liniju zadnja briga. Prav nič ne bo čakal, kaj in kako bodo sklenili v Ženevi, ampak bo kar na svojo pest aktivno nastopil proti Abesiniji. Italijanske ladje odvedejo vsak dan velike število vojakov v vzhodnoafriški koloniji Eritrejo in Somalijo, ki mejita na Abesinijo. ADDIS ABABA, Abesinija, 8. julija. — Cesar Haile Selassie je odgovoril na Mussolinijevo grožnjo z vojno s tem, da je odredil mobilizacijo. Visoki, bradati črnci, polni bojevitosti, prihajajo iz svojih koč v glavno mesto, kjer jih bodo vežba-li belgijski in švedski častniki, katere je najel "kralj vseh kraljev". Po gorah so poglavarji zbrali vse može, ki morejo nositi orožje ter jih vodijo v skupinah po 50 do 500. Bojevniki so naložili svoje osle z živežem za en mesec; okoli pasov so si opasali krive sablje, si naprtili puške ter prihajajo v taborišča k vežba-nju. Tujci v deželi se mirni, dasi je ameriški poslujoči poslanik Wm. P. George svetoval svojim rojakom, da se pripravijo na odhod. 1 25 ameriških misijonarjev se je odločilo, da ostanejo, zanašajoč se na cesarja Haile Selassie, da jih bo ščitil. Druge vlade še niso posv&rile svojih podanikov. Addis Abeba k^že nenavadno sliko, ko narašča vojna nevarnost. Vojaki težko korakajo po ulicah pod poveljem "gira, quagn, gira, quagn", — levo, desno, levo, desno. Težko je oceniti moč vojske cesarja Selassia. — Nov poziv ped orožje bo podvojil infanterijo, ki je pred enim mesecem štela 1 5,000 vojakov. V istem sorazmerju pa tudi ojačujejo kavalerijo, artilerijo in zrakoplovstvo. PARIZ, Francija, 8. julia. — Dve dolgi konferenci prejšnji teden med ministrskim predsednikom Lavalom in angleškim poslanikom sir George Clerkom niste dovedli do enakega mišljenja med Anglijo in Francijo glede abesinskega vprašanja. Ni kakega dvoma ni, da je Francija v veliki* zadregi, ker se mora odločiti za eno izmed treh možnih stališč: ali ostane popolnoma nevtralna, 'ali se pridruži k Angliji ali pa potegne z Italijo. Ako o-stane popolnoma nevtralna, ali se pridruži k Angliji ali pa potegne z Italijo. Ako ostane nevtralna, ne bo ustregla niti Angliji* niti Italiji in bo opustila rojo politiko za kolektivno varnost v Evropi. Ako V Langenrohru so bile velike demonstracije za Habsburžane. — Prebrano je bilo zahvalno pismo nadvojvode Otona. Dunaj, Avstrija, H. julija. — V Lan gen rohni blizu Tullna s«) bilo prvo monarh i stične demonstracije, odkar je bilo naznanjeno, da IhmIo odpravljene postave proti Habsburžanom. Na zborovanju je bilo prebrano zahvalno pismo naogoslužje dovoljeno, so verniki molili za versko svobodo. Katedrala v Villa de Guadalupe je bila natlačena, kakor tudi osti de cerkve po deželi. Nadškof Pascual Diaz je v skrbno zbranih besedah prosil vlado predsednika Cardenasa. da olajša cerkvene omejitve. Nek vladni uradnik je rekel, da bo predsednik Lazar o Cardenas zavzel zmernejšo politiko v odnosa ji h s cerkvijo, ako se bodo duhovniki držali samo verskih stvari in se ne bodo vmešavali v politiko. Vendar pa Cardenas ne bo javno preklical politike proti duhovnikom, ker bi se vlada vklonila pred duhovniki. Ooverner države Colima, Salvador Saucedo. je rekel, da postava ni bila premen jena, dasi je dovolil, da so cerkve zopet odprte. Colima je med trinajstimi mehiškimi državami, ki ne dovoljujejo duhovnikom krstiti, sklepati, porok, obhajati in opravljati drugih cerk votlih opravil. V splošnem se more z vso gotovostjo reči, da ho s kakim kompromisom mogoče porav-nati liudi spor med mehiško vlado in katoliško duhovščino. JAPONCI ŽE ZOPET IZZIVAJO Sovjetski podpredsednik dolži Japonsko, da hoče izzvati spopad na meji. FARMERJI ODSTRANJENI OD RELIEFA NAJTOPLEJŠI ROPAR Norwalk, O., 8. julija. — Naj-podlejši ropar v Norwalku je s palico vdaril v obraz 96 let starega veterana Samuela H. Johnsona in ga oropal pokojnine, katero je potegnil malo pred roparskim napadom. Topeka, Kans., 8. julija. — Vsled zadnjega dežja so bili vsi farmerji odstranjeni od reliefa. Trava je po petih letili suše in j letošnjih peščenih viharjih zopet ozelenela in ima živina dovolj krme. Od 16.000 farmerskih družin, ki so vsled ujm osirotele in so I živele ob vladni ]K>dpori, se jih sedaj zopet preživlja 6000, ostalih 10.000 družin pa je na potu do okrevanja. Vlada jim je posodila denar za potrebno poljsko orodje na različno odplačilno dobo po 5 odstotkov. Advertise in 'Glast Naroda*' Moskva, Rusija, 8. julija. — Vlas Cubar, ki je sovjetski podpredsednik in član polithuroa je v svojem govoru pred veliko množico v Parku za kulturo in počitek obdolži! japonske militariste. da izzivajo spopad na Dal jem Iztoku. < 'ubarjeva ohdolžitev je prišla komaj en teden za sovjetskim ostrim protestom pri ja-|Krnski vladi proti vpadu japonskih iu mančukuanskai vojakov v sovjetsko ozemlje Japonska na ruski protest ni odgovorila. Medtem pa se je položaj še poostril v$Jed ulti-matuma mančukuanske in japonske armade Mongoliji, da dovoli, da so na njenem ozemlju stalno nastanjeni japonski vojaški opazovalci. ('ubar sicer pravi, da je man-čukuansko in japonsko postopanje grozilno, da pa so sovje-ti še vedno za mir; tembolj pa so pripravljeni braniti sovjetsko unijo z vsemi sredstvi, ki so jim na raz|*>lago. Rekel je. da rdeča armada pazno varuje meje l)a. j nega Iztoka. Dalje je rekel Cubar, da je ruska vlada v svojem protestu opozorila Japonsko, da ima Rusija nepremagljivo armado, ki je dolifo opremljena z aero-plani in tanki in da jo podpira mogočna industrija. — Hujskačem k novi svetovni vojni moremo povedati, — je rekel, — da nikomur ne lw>-rao odstopili niti pedi svoje zemlje. Naša pogodba s Francijo in CehoslovaŠko pa dokazuje, da smo vedno pripravljeni z ostalim človeštvom l>oriti se za mir. Mir je za nas potreben, kajti, ko smo enkrat postavili temelje svoje socjalistione družbe, moramo še rešiti mnogo velikih problemov. NAD DVAJSET OSEB MRTVIH; 10 MILIJONOV DOLARJEV ŠKODE Ko je nekoliko polegla silna povodenj, kakršne ni bilo že dolgo vrsto let v gornjem delu države New York, so našteli dvaindvajset mrtvih, na stotine oseb pa pogrešajo. Nekatera poročila pravijo, da je zahtevala povodenj štiriintrideset človeških žrtev. Povzročena škoda znaša nad deset milijonov dolarjev. DEMOBILIZACUA V CHACO GRKI BODO GLASOVALI. Atene, Grška, 8. julija. — Grška vlada je poslala v poslansko zbornico v odobritev odredbo, ]h> kateri bo grški narod s plebiscitom odločil, ako dežela zopet postane monarhija. se pridruži k Angliji in bo zadeva prepuščena Ligi narodov v odločitev, vojna s tem ne bo preprečena, temveč Italija bo izstopila iz Lige narodov in Liga. v katero stavi Francija vse upanje, se bo razbila. Ako pa se pridruži Italiji, tedaj bo. izgubila mogočno sodelovanje Anglije, toda pridobila si bo pomoč Italije pri podonavskih pogajanjih, pri vzhodnoevropski pogodbi in v skupni politiki glede Nemčije, ______________^ RUSIJA IMA KAPUANKO Odesa, Rusija, 8. julija. — Aleksandra Šetinina, stara 27 let, je bila imenovana za kapitana pred kratkim kupljenega parnika Čeviča, ki bo v nekaj dneh odpeljal na Daljni Iztok. V posadki so moški in ženske. Parnik (Vviča, ki je bil kupljen v Hamburgu, je kapitanka Setinina pripeljala iz Hamburga v Odeso in bo vozil tovor na Kamčatko. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Buenos Aires, S. julija.—Pod nadzorstvom nevtralne komisije se je pričela demohilizacija bolivijske in paragvajske armade. Pogodba za premirje določa. da morate obe armadi v treh mesecih biti zmanjšani na f>000 vojakov. Za demohilizaeijo je komisija določila za Bolivijo mesta Caiza, Villa Montes, Camatiu-di. Miriruiguan, Invitiapi, Sana Fe, Ravero in trdnjavo San .Tuan. Paragvajskim vojakom pa je bilo naročeno zbrati se v Ingavi. Iluirapitindi. Mandeva-papecua, Carandaiti, Ca i rend a, Santa Teresita in Canada O m ro. Štirje zunanji ministri južnoameriških držav so odpotovali domov. Pred odhodom so predsedniku mirovne konference, argentinskemu zunanjemu ministru Saavedra Lamas obljubili. da se takoj vrnejo, kadar bi bila njihova navzočnost potrebna. Minit eni pa se mirovna pogajanja nadaljujejo. La Paz, Bolivija, 8. julija. — Ker je bila odrejena demobili-, zacija v Cliaco se mn<\ro holi-vijskih in paragvajskih vojakov nahaja na jiotu na svoje domove. Vodovje je prebilo štiri velike nasipe in odneslo mnogo mostov. Veliko mest je brez pitne vode, plina in elektrike. Na cestah je več sto avtomobilov in busov, ki ne morejo naprej. Vlaki imajo zamude, telefonski in brzojavni promet je prekinjan. Governer Lehman je v neprestani zvezi z državno policijo. Rdeči križ pošilja zdravnik«', bolničarke in živila v opustoše-ne kraje. 25.000 OCC delavcev bo zaposlenih pri popravilih. Najbolj so prizadeti okraji Monroe, Tompkin«, Delaware, Seneca in Steuben. V Schenectady, N. Y., je dospel okrajni ravnatelj Rdečega križa Harold NT-arman, ki bo osebno nacelo-val pomožni akciji. Ker prihajajo poročila, da se ponekod množe plenjenji! in tatvine, je mobiliziral generalni adjutant Walter O. Robinson dve stotniji 108. infanterijske-ga jx>lka. Najlmlj prizadeta mesta so: Itliaca, kjer je napravila voda za milijon dolarjev škode; Binghampton, kjer je preplavljen ves trgovski del mesta, ter Bath in Hornell, kjer so uničene plinarne in elektrarne. AVSTRIJSKI BERAČI BODO DELALI Dunaj, Avstrija, 8. julija. — Avstrijska vlada bo vpeljala po celi državi koncentracijske tabore za berače. O tem že razpravlja gosposka zlmrniea in predloga bo najbrže že ta teden sprejeta. Vsi berači bodo poslani v koncentracijska taborišča. Kdor bo hotel delati, mu bo preskrbljeno primerno delo. Kdor pa se bo upiral delati, bo ostal v taborišču. STROŽJE POLITIČNE POSTAVE VETERANI GROZE FRANCOSKI VLADI Sofija, Bolgarska*, 8. julija.— Bolgarska vlada je objavila odredbo, ki določa stroge kazni proti političnim pregrškom, zlasti pa proti postavi, ki odpravlja vso strank. Notranji minister general Račko Arta-nasov je bil pooblaščen, da postavi koncentracijska taborišča za vse kršitelje postave in jih ima za večje zločine pravico izgnati za pet let iz dežele. Pariz, Francija, 8. julija. — Polkovnik Francois de la Ko-cque, poveljnik veteranske organizacije Croix de Feu, je izjavil. da gre vlada nasproti svojemu padcu in da bo svojo armado vodil do vlade. Rocque, ki ga splošno smatrajo za diktatorja Francije, je razvil svoj vladni program v govoru na svoje pristaše v Tourcoiug. Polkovnik de la Rocqjie je zagrozil, da bo gnili parlamentarizem posla i na počitnice. Zborovale! so tudi sklenili, da bodo prihodnjo nedeljo ob priliki dneva bastille vprizorili velike demonstracije. — Kadar se polastimo vlade. — je rekel, — tega ne l>omo storili za kakega politika ali za stranke, temveč, osebno in našo popolno odgovornost. Jutri, ali mogoče v dveh tednih l»om na vns izdal mobilizacijsko povelje proti revoluciji Bluma, Daladiera, Cachina in tovarišev. Zamašili bomo usta bankirjem, ki režejo na dve strani: so navidezno v zvezi s sovjeti in se približujejo k Nemčiji. Kadar mi prevzamemo vlado, bo manj ministrov, pa tudi manj brezposelnih. ___j ^_ __i_ __r___-_ " G L "A'S N "A R O D ~'A " NEW YORK, TUESDAY, JU LY 9, 1935. THE LAHOEST SLOV EX E DAILY IX U. S. A. frank Sakser. President Owned and Pnbtfahed by 6L0TKNIC PUBLISHING COMPAN1 1A Corporation). L. Benedlk, Treat. Place «€ IUW.ISUi Street, the corporation end addrewea at above offleert: Bereugfa el Mielwllnn. New Vork City, N. Y. 'SLAB NARODA (Voice ef the People) leened ■▼ery Dejr Except Sondayw end Holidays la eelo leto valja sa Amirtko la YlltldO esMaesaMra^tMMM Is pol leta —... $8jOO Ca Mtt leta ................. Za New York sa osto loto $7.00 Za pol leta .....................$8.00 Za laoacwtf« m celo M(o $7.00 Za pol leta................98-00 (SUMcrlptton Tearlj $8.00 Advertisement on Agreement _ "Qlaa Narods" lrtiajs vsaki dan hngB nedelj la piamlkoT._ boplsl brn podpisa in oeebnoetl se ne priobtnjejo. Denar naj se blagovoli poHllJstl po Money Order. Prl spremembi krsjs naročnikov, proelaao. da se nam tndl prejfinje bivallBge naananl, da bitreje najdeiao naslovnika. "GLAS MaBODA". 21« W. 18th Street, New Xwrk. N. X. Telephone: CBelsea I—1874 NAJNOVEJŠE BOJNO SREDSTVO Albesinci so skrajno preprost narod, toda njihova ar-iitfUa je moderno opremljena in »zve&baua. Le kar se obleko oziroma unifome tiče, ni a besi irski vojak na posebno visoki stopnji. Skoro vsak je drugače oblečen, čevljev pa s]»lob ne nosijo. Hoja po vročem |*>s?ku jim je tako nt idila noge, da so lahko brez obuvala- Italijani skušajo lo izkoristiti v svoj prid,. Morilno orožje se izpopolnuje («1 dne do dne, poleg vsega so pa človekoljubni italijanski inžinirji iznašli posebno kemično tekočino. s katero bodo polivali ozemlja pred sHboj. Zmes je tako Inula, da prezre najtrše usnje, in gorje 1 istemu, ki bi bos stopil na tla, polfta s to tekočino: koža na podplatu bi mu prež;gala •> kosti. Bosi Abesinei bi jhmI nobenim j)ogojem ne mogli prodirati proti fciškim postojankam. Ta najnovejša iznajdba italijanskih inžinirjev je vrdlna vrstnica strupenih plinov, peklenskih žarkov, ognjemetov in slišnih iznajdb. Nerodno je le to, ker izvaja na obuvalo italijanskega vojaka in na kožo l>osopetega A'besinea isti učinek- Toda sredstvo Italijanom ne bo škodovalo, ker najbrž ne mislijo aia prodiranje, pač pa samo na umik. BLAZNOST OBOROŽEVANJA SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVI-CE IZ NASELBINE. Ko čitanio, koliko izdajo posamezne (države za orožje in druge .vojaške svrhe, se po vsej praviei vprašamo, kakšna bo posledica tega blaznega tekmovanja. Orožja iu morilnili smisle v je toliko, da bofdo v bodoči vojni nekateri narodi popolnoma uničeni. Pred svetovno vojno so potrošile države za oboroževanje tiso«'- milijonov dolarjev na leto. Sedaj, sedemnajst let po svetovni vojni, pa potrošnjo vsako leto šest tisi*' milijonov dolarjev. Sest tisoč milijonov *lolarjev za vojne priprave, ki naj za jamčijo mir! Zagovorniki oboroževnja so pa sneli s kljuke ruden izgovor, namreč da olx»roževanje pospešuje pi\*speriolnico, kjer so zdra-vniki izjavili, da bo najbrž zgubil oko. — V petek oli eni zjutraj je preminul v Clevelandu Frank Svi^elj, star 58 let. Bil je bolan skoro leto dni. Ranjki je bil vdovec, zadnjih pet let. Dokler je bil zdrav. je. delal težka dela v znani železni tovarni Lake Erie na i\?>. cesti. Doma je bil iz Sodražiee in se je nahajal v Ameriki od leta 1900. — Sorodniki v Clevelandu so dobili poročilo, da je dne 28. maja 1935 umrl Franc Gospodaric p. d. Lesar v častljivi starosti 81 let v Straži pri Št. Ru-pertu na Dolenjskem. V Clevelandu zapušča sina Franceta, drugi srn Josip je pa premi: -il nanagloma dne fJ. julija t. 1. — l>ne f>. septembra 1929 je Frank Gerlica iz Perry, Ohio, pisal grozilno pismo Henrvu Lucasu, ki je predsednik Lucas Mae.hine Tool Co. V pismu je Gerlica zahteval, da bo ugrabil in odpeljal njegovo ženo. ako mu Lucas ne plača $10.000. Lucas je tedaj najel več detektivov. ki naj pazijo na odpoši-ljalca pisma, t Detektivi so se skrili v grmovju v bližino poštne tružice, kamor so položili zavoj, kot da bi bil denar v njem. Okoli 1. ure zjutraj 9. septembra 1929 se je ustavil neki avto pred poštno tružieo. Neki moški je izstopil in korakal proti poštni tružici, toda detektivi so začeli prehitro streljati. Dotični moški je peš pobegnil, a drugi moški se je odpeljal z avtomo- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. bi Joni. Leta in leta so eksperti v pisavi iskali pisca grozilnega pisma. Na roke jim je šel tudi j usti r ni oddelek vlade v Wash-ingtonu, in po šestih letih so z gotovostjo dognali, da je Frank Gerlica -napisal grozilno pismo. Gerlico so dobili v državnih zaporih v San Quentinu, California. Mr. Lucas je nemudoma naprosil govemerja države Ohio, da uradno zahteva, da se Gerlica pošlje iz Cabfornije v državo Ohio, kjer bo tožen radi grozilnega pisma. V lekaj dneh bo Gerlica že tam. Kazen za enak zločin je od 15 do 25 let zapora. — Joseph ime Jazbec, 221 etna mladenka iz Kansas Cityja. je pred nekaj dnevi v Chicago tako nesrečno padla s platforme nadulične železnice pred vlak, da ji je odtrgalo obe nogi. Nesrečna mladenka se nahaja v kritičnem položaju v bolnišnici. — Zadnje dni je umrl v Chicago primorski rojak John Ma-rovič, ki zapušča ženo in hčer. Pobrala ga je pljučnica. — l^ouis Stular v Cicero je moral v bolnišnico na operacijo. — Državna relifna komisija je te dni obtožila devet ljudi, med njimi tudi nekega Josepha Vidmarja, da so dobivali relief pod napačnimi pretvezami ter zahteva od njih povrnitev skupne vsote $2565. POSEBEN IZLET. Poseben poletni izlet v Evropo priredi Hamburg American Line — North German Llovd na svojem modernem parni k u "Columbus'* dne 21. avgusta. Do Bremena bo potnike spremljal znani potniški izvedenec O. Kerber, ki bo skrbel za udobno potovanje in zabavo na krovu. Tz Bremerhavena. kamor dospe parnik, so ugodne železniške zveze z vsemi evropskimi mesti. DENARNE POŠlLJATVE f Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu. z* V JUGOSLAVIJO $ 2.75 --------------------Din. 1* f 5.25 ______________ Din. 2M 9 1J3Q ------------------ Din. 3M $11.75 ------------------- Din. 5M $23.50 .................. Din. 1M0 $47.W .................Din. ▼ ITALIJO Za $ ».35 .......... Lir IN $1L2S __________Ur tm $44.4«____________________Ur Mi $88 JM .......... Lir UN $17$.— .......... Ur 2tH ............. Ur SNI KEU SM CENE SEDAJ H1TBO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVBŽENE SPREMEMBI PORI ALI POL? Ea lspi*611o vetjih zneskov kot score] navedeno, bodisi ▼ OnarJUi ali Urah dovoljujemo le bolje pocoje. iiriJUDilA V ^M—DOUBJII $ I— •II.— 9 ..........91«M • ••••'»•M* S21**"" Prejemnik daM ▼ ..........miM kvmje IspleOlo v doUrJlk. •L— m SLO VENIC PUBLISHING COMPZN Y M. X. Voznik in konj sta izginila v Savi. Te dni je šel posestnikov sin Janko Berce iz Po savskih globinah. Na obredju so našli voznikov klobuk iiu srajco. Bržčas je voznik zapeljal voz k Savi. kjer je na debelo si|)e, nato pa je zaradi vročine odložil srajco in klobuk, da bi lažje delal. Med tem je najbrž kakšna muha pi-eila konja ali pa je zaradi vro-eine stopil preblizu k Savi, v •katero se je z vozom vr«Ml po-greznil. Voznik se je bržčas ponesrečil pri reševanju konja. Premogovnik v Trobendolu ustavil obrat. Žalostna vast je zadela SO rudarjev v Trobendolu, župnija Sv. Rupert n. Laškim: ravnateljstvo je ustavilo obratovanje premogovnika, v katerem je bilo še do zadnjega zaposlenih do 80 rudarjev; ne ve se, ali se bo delo zopet upostavilo. Govori se, da so finančne težave vzrok ustavitve. Zojx4 je cela vrsta delavoljnih in potrebnih družin brez kruha. Trohendolski premog je na glasu kot eden najboljših sploh v Jugoslaviji. Najdeno truplo samomorilca. Pri Sv. Marku niže Ptuja so potegnili iz Drave moško truplo, v katerem so spoznali 17-letnega sina zaselmice Riedla Rudolfa iz Maribora, ki je pred nekaj dnevi v samomorilnem aiamenu skočil z lesenega mostu v Mariboru v Dravo. Truplo so prepeljali v Maribor. Po aretaciji razbojnika Urbanča Z aretacijo Jožeta Urbanča, poleg Franceta Omerze, s katerim sta pri Krškem blizu skupaj loma, najbolj podjetnega in najbolj znamenitega razbojnika naše dežele, je prišel dobršen del zagonetke o dvojnem Peter Zgaga umoru na .Vrhpoljn pri Moravčah do svoje razjasnitve. Kakor znano, je vrhpoljski zločinec odnesel s kraja spopada nekaj krvaverih ran na obrazu iu orožniki, ki so mu s preiskavo sledili po gozdovih litijskega sreza. so mogli vso pot, ki so jo razbrali za njim, ugotavljati še znake teh ran in krvi. A ko so orožniki v sredo ponoči v gozdu pri Kačji ridi aretirali Vrha ilea, se jim je dal razbojnik, ki so ga možje postave presenetili v trenotku, ko je bil brez orožja. aretirati kar nekam vedrega, dobrodušnega in prav ni,'« ranjonega obraza. To dejstvo ie razblinilo poslednji sum. da bi bil Jože Vrbam" kradel na Vrhniki in streljal pri Moravčah, saj ne more biti dvoma, da bi se morale rane «*loveku poznati, pa čeprav je še tako pr<--vejan razbojnik, o katerem so lahkoverni ljudje že začeli :ia-pletati legende. Preiskava o vrhpoljskem zl<» činu, ki jo z živahno vnemo -nadaljujeta brdsko okrajno sodišče in žandamierifja, pa je medtem spravila na dan že nekaj da ni bil zagonetni gost bajta-rice Brigite Gabrškove na Vih-polju nihče drug kakor Franc Omerza, kateremu sta pripisala zloein tudi umorjena mora v šk a orožnika. Na kraju zločina so takrat našli neke žepne robce in 71a britev, o katerih so orožniki zdaj dognali, da so bili Omerzova last. Britev je kot svojo prepoznal tudi Omerzov o«'f, ki mu jo je sin odnesel od hiše. S tem, da so orožniki zbrali t«- dokaze, in s tem, da so aretirali Vrhanea. so si znatno olajšali nalogo, da do kraja razjasnijo vrhpoljski zločin in iz-slede pravega morilca. Dopisi Barberton, Ohio. Mesec julij nam je prinesel precej vroče »hleve. Skoro vsak si želi lepe in hladne sence v prosti naravi pod košatimi drevesi. Razna'društva prirejajo piknike in zabave. Ln le na prostem, v senčnatih krajih. Tudi naš pevski zbor "Ja-vornik priredi svoj prvi letni piknik v nedeljo popoldne, to je 14. julija, v prijaznem goziličku na'Mohorjevi farmi.' Prijazno ste vabljeni vsi Slovenci in Slovenke iz Barbertona ifii okolice, da se v kolikor mogoče velikem številu piknika udeležite ter s tem pokažete, da ste res prijatelji lepe slovenske pesmi. Za slučaj, da kdo ne ve za prostor, naj se oglasi v Barber-tonu na 14. cesti v dvorani dr. " Domovina" in tam bo dobil natančneje pojasnilo.—Andrew Blazich. Važno za potovanje. Kdor j« namenjen potovati v atari kraj ali dobttf koga od Um, ja potrebno, da je poučen v vtek »tvareh. Vtlsd naJe dolgoUtna škmimja Vam mmoremo dati najboljia pojmmila m tudi vta potrebno preskrbeti, da jo potovanja ndobno *n hitro. Zato »a eaupno obrnite na na* na vta pvjasni**. Mi pretkrbmno vm, bodiii prošnje ea povratna dovoljo-nja, potna liste, viaaja m $piok vse, kar jo m potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, sa najmanjše stroške. Nodriavljani naj ne odlašajo do tadnjegc trenutka, ker prodno ea doki te Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on mesee. Pišita torej takoj oa bretplačna navodila in e*aot avl jamo Vam, da boste poconi in udobno potoval. SLOVENK PUBLISHING CO. (TRAVEL BUREAU 216 Weat 18th Street New York. N. Y. Hudi časi. Tfudi časi so se približali, hudi rasi za vso deželo. ]>osebno pa za nekatere naše rojake. Kamorkoli pogleda človek, vitli kislo obraze. Kislo in hlode obraze. dasiravno so bili še pred pn- v stom izzivalno rdeči. K vragu je šla rdeči.ca, ki je bila pozimi ' in pomladi tako jasen znak blagostanja. Tn kako tudi ne, saj l>o kmalu avgust. Ko se srečata rojaka, se kislo pozdravita in gresta zamišljeno vsak svojo pot. Kar sta si imela povedati, sta si že pozimi povedala, sedaj je izčrpan vir njune zgovornosti. Tn uboge žene — oh, kakšne reve so. — No, kaj naj ti pa skuhani za večerjo — ga vpraša vsa preplašena, ker se ji že par tednov ne zdi pop* Inoma normalen. — Ali hočeš porkčapse, ali malo golaža? — Kaj ? — se zadere, — iro-laž, da bi kuhala. Kar mir mi daj z golažem, porkčapsi in klobasami. Niti v misel mi ne smeš vzeti teh reči. — Sveti Boir. saj se mu jc zmešalo! — si misli uboga ženica. — Nemara je od vročine, ali pa od politike. S;*j je bil pozimi vendar volk na klobase in na vsako prašičevo meso. Čimbolj je bilo posoljeno in popo-prano, tembolj mu šlo v slast. Vsa je v skrbeh in ne ve, kaj bi počela. — Par jajc mi skuhaj — pravi slednjič — in po malo keksa j »oš I ji h peku. — Tn po dohtarja bom šla — si misli ona — kajti jajc, keksa in kave že ni pokusil . — Prosim te, pusti me — in * z obupnim glasom požene iz sebe: — Oh, umrl bom. ... Nič se ne prestraši, nič se ne boj, Marjan ca, saj ne bo umrl. Le hudo žejo bo trpel tja do svetega Martina. " G L A S X A R O 1> J NEW YORK, TUESDAY* JULY 9, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 'A. KRATKA DNEVNA ZGODBA R. A'.; SLADKOSTI SVETOV NEGA ROMARJA Ko sem zaem si pa dejal: Saj i"ia prav. (V ehivek pobira sani'* rozine za svoje eitatelje, si že utegnejo misliti, kako neznan sko sladke so potovalne polite. V rerfniei je pa v njili pra%' toliko grenkih zaeiinb ko -lad kili oeveb. Kako hi vam hil.l vse«"- u. p*, tale greneieu : Tak hud kadile«-, kakršen sem j;i/., ki brez truda pokadi v treh dneh sto eiga let, i jezik ranil ob škrbasti kroni in se mi je vnelo dlesno. Najbližji zobni zdrav nik j«' bil pa za pet dni ježe oddaljen! Se huje mi je pa bi-lo, ko mi je hotel neki sopotnik (Miiiiagati najprej > klešeami za konjske podkve in nato s pi lieo za nohte. S«' najhuje mi je pa bilo, ko mi je dejal nato, ko me je že pol nre brez haska mrevaril: "Nikar ne ini»lit>* ita bo I ee i ne, pa bodo samo o. I sebe prešle!" — < V se j<* Že Kdaj komu vnel zob, me b» brez dvoma moeiio pohvalil, da je ti^ti moj s«»|H>tnik Še dane< ?drav... To so telesna razo-earanja, ki sprieo njih prav iip-ne /a ležejo ne pogled i na palme in tudi lie v«*eerna zarji južnega neba. So pa tudi razočaranje duševne sorte. Ko sem bil še majhen, sem -e nekoč peljal v Linz, ker sem tako rud jedel linško torto. Dva dni sem jo iskal, a niti koščka je nisem našel. Odtlej sem na potovanju preeej nezaupljiv in ne verjamem kar tako. Seveda še nisem tak, kakršen je bil neki liioj součeliee, ki je v šoli izjavil: "Ne verjamem, da j»J sploh kakšna elektrika." hi ki je tudi dejal: "Mislim, da Amerike sploh ni. To je le šviiidel časopisov.*' Ko sem začel potovati }»«» svetu, sem li«»lil na svojo roko in ne, kakor je predpisano z;* turiste. Zato -em vzel s seboj repitiruo pištolo. V Kgip-tu sem jo imel v žepu, v Sudanu sem spoznal, da z njo lahko žeblje zabijam, a liat«* >em sprevidel, da je svet dosti S»oij preprost, čim delj sem bil od Kvnipe in odtlej mi je za vse dovolj moj mali žepni nožič. liolj je pripraven ko pištola (x njo si ne morem nšiliti svinčnika) in tudi za daljne, "divje dežele" zadošča pO po I noma. < dobro premislim, iiii ni po -vetu nikoli grozila kaka huda nevarnost. Le neko«"- >cih si zaželel pištole. To je bilo sredi indijski- planote, v Ka.j-putani, ko sem potoval po gorovju. Sredi poti se mi izii"-nada prikaz«* neki razeapaui moški, ki je imel sekiro v loki in ni prav nič kazalo, da ni se nni ljubilo nmekuiti se. Do-l.rih |>< t minut >va strmela drug v drugega in se bala drug drugega. Nato je on skočil v loščo in izginil. Ko sem kesne-je pripovedoval o t<*m romaii-tičnem dogodku v hotelu, mi j:-pojasnil gospodar, da je bil to drvar. Drvar je pa človek najnižje kaste, ki se ne sine niti dotekniti obleke kakega višje-ua človeka. Pa je drvar preii-tlarjal, kako bi se mi izognil. iia m«* ne bi <4onečmlil". Cak;.' j<*, kaj bom storil jaz in ko ni sem ničesar storil, je pač izginil. Tudi "divje zverine" niso prav nič tako divje, kakor pra-v i jo. Zdi se, da so indijski ti-trri h* zato ondi. da jih razni evropski gosti raznih maha-ladž morejo post relit i. Kar -limiti -»<'111 začel, da dobivajo luuhardže svoje ti^iM* iz kakiii menežarij. Zakaj, nihče v Indiji prav za prav ne ve natančno, kje hi bili divji tigri. V Rajutani pravijo: "V Benga-liji"; v liengaliji pa: "t'e lio-eete tigre streljali, kar v Kaj-putano pojdite." Na Oevlonu je mnogo leo-pardov. A vendar ne vidiš no-benega — če nisi taksterijer. Faksterijerje pa imajo tigri tako na piki ko Angleži. Au-gleži pošiljajo te psičke ua Ceylon in jih razstavljajo. A i« Angleži dočakajo starost na Cevlonu, faksterijerji pa ne. Zakaj — leopard gre milje daleč, da najde'kakega psička. To je leopardova slaščiea. Vprašam torej: ali je leopard, ki žre faksterijerje, a zbeži pred človekom, zares "divja zver"' Isto velja o ceylonskih "satanskih plesalcih". V Evropi jih vidiš po cirkusih in se kar potiš od groze. Na Cevlonu nastopajo le v enem hotelu za turiste. A tisti "satanski plesalci" so — brezposelni natakarji. TEKMA TENORISTOV V okviru slavnostnih tednov, ki so se letos sicer nekoliko zakasnili, je bilo v Parizu ne ,'e razpisal nagradno tekmovanje. (iledališki list "Comedia" /e razpisal nagrado tekmovanje za najboljšega tenorista 1 ranči je. Tekmovati so imeli -i.nio amaterji v starosti od 20 do :;."> let. Iz vse Francije so hiteli polili upanja, da bodo morda odkriti kot znameniti pevci in"da napravijo karije-ro. Ki.'j se jih je zbralo in bilo je mnogo truda, da je posebno razsodišče, ki je poslovalo precej rigorozno, izbralo le najboljše med njimi, tako da jih je nazaduje ostalo sama za slavnostni nastop v veliki operi. Naposled je napočil težko pričakovani dan nastopa. Velika opera je bila nabito l>oliia mrzlično razburjenega občinstva, ki je radovedno čakalo ua nastop izbranih pevcev. Po ložah so sedeli sami izvedenci, pevci, komponisti in pesniki. Tri ure je trajala skušnja, Občin-tvo je moralo večkrat poslušati ene in iste arije. Kil .ie to čn« len nastop, sedaj dolgočasen, sedaj zopet privlač-Ijiv in razburljiv, komičen ali tragičen, često tudi tragikomičen, zlasti, če je kdo izmed pevcev rad gestikuiiral. Občinstvo je sodelovalo, pokazalo svojo ne vol jo, če mu pevec ni ugajal, ali glasno a- plavdiralo in navdušeno vzklikalo, če i>e je komu posrečilo, da je zapel visoki C. Večkrat je moral predsednik zvoniti, da je napravil red. Odigravali .so se tudi razburljivi prizori, v operi je včasih divjal pravcati vihar. Več tenoristov, ki jih razsodišče ni pustilo petij je glasno protestiralo, tu pa tam se je celo kateri oglasil z galerije V dvorani je zavladal pravcati škandal, nekateri so divjali in dolgo je trajalo, preden so se polegli valovi razburjenja. Izid tega tekmovanja je bil presenetljiv, vendar pa je odgovarjal pričakovanju. Pokazal j«« namreč, da kljub vsemu tarnanju tudi danes ne manjka lepih in pristnih tenorskih glasov. Deset ali tueat kandidatov lahko tekmuje z marsikaterim danes stavljenim o pf-rniui pevcem, nekateri so bili celo boljši. Toda v splošnem se je opazilo veliko pomanjkanje muzi kalnost i, smisla za ritmiko in okus. Med 4(1 ]>evci sta bila samo dva, ki umetniško nekaj obetata. Prvo nagrado KHMI frankov je prejel po soglasni oceni razsodišča, kritike in občinstva 25 letni zavarovalni uradnik (ieorges Nore, ki ima prekrasen, mehak glas in ki ga nedvomno čaka še lepa bodočnost, če bo le prišel v prave roke. Ko je pel, so mu sredi arije priredili navdušene ova-cije. Ves Pariz je zadovoljen, da so odkrili vsaj e^ega znamenitega tenorista. PROTIJAPONSKE DEMONSTRACIJE V NEW YORKU zmečkal. Težko ponesrečenega starčka so takoi prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je primarij g. dr. Pavlič takoj izvršil operacijo. Kljub vsemu prizadevanju pa so mu morali obe nogi odrezati. Cl>ogi starček, ki je trpel hude bolečine, je težkim poškodbam podlegel. ZDRAVILNA STRELA Po Gornji Ttaliji je pes vozil v majhnem vozu Baletnega, na obe nogi hromega cigana Bo i sezona. Te dni je starega moža v bližini Novarc zajela nevihta. Iskal je zavetja |xmI nekim drevesom, v katero je kmalu |>o- tem treščilo. Psa je ubilo, Bois-sona je vrlo na tla. Nagonsko je poskusil vstati, kar mu je v (njegovo začudenje tudi uspelo. Cigan pravi, da ga je strehi ozdravila. V njegovem življenju je imela sploh veliko vlogo. Pred nekoliko leti* mu je ubila ženo in malega sina. IZNAJDLJIVI TIHOTAPCI Ko Be je iavedelo, da »e Japonska pripravlja na novo osvajanje kitajskega ozemlja, je na tisoče newyorskih delavcev vp rizorilo pred japonskim konzulatom burno demonstracijo. Kot razvidite iz napisov na plakatih, so bile zahteve delavcev precej radikalne. Vzhodnoprnske oblasti so že delj časa opazovale dva brata lvihanla in Frica Matturkata iz Schakuhnen v Vzhodni Pru->iji, da se v družbi dveh drugih mož večkrat potikata po obmejni reki Menici, kar se je pruskim carinikom sumljivo zdelo. V čolnu sta se vozila po reki, pa nikdar nista lovila rib. Sumili so, da tihotapita, toda dokazati jima tega niso mogli. Nekega dne pa so na meji prijeli nekega Memelea, ki je v strahu izdal tihotapska družbo, katera je na prav zvit način že pol leta tihotapila. Po njegovih podatkih je ta tihotapska družba v tem času vtihotapila v Nemčijo :$750kg surovega masla ill 70(H) kg svinjske masti. Blago so tihotapci zavili najprej v močan pergamentni paqpir. To so dobro povili s cunjami ter zložili v n f*pre moči j i vo vrečo. Tako spravljeno tihotapsko blago so v svojem čolnu prepeljali do srede rekle.Tu pa so na vsako vrečo privezali težak kamen in vse skupaj potopili v \odo. Na vsako vrečo so še poprej privezali kakih 5 m dolg motvoz, ki je na koncu imel privezan kakih 5 m dolg motvoz, ki je ua koncu imel privezan košček le*>a. Nato so se tihotapi odstranili, ("ez nekaj časa so od pruske strani prišli nemški tihotapi, ki so 1» plavajočih klinčkih na votli spoznali, kje je potopljen tihotapsko blago. Motvoz so potem privezali k čolnn in lepo ■mirno ter tjavendan veslali proti nemškemu bregu, kjer so potegnili blago iz vode, kakor liitro ni bilo nobene carinske -straže v bližini. Vseh pet tihotapcev so sedaj prijeli in čaka jih občutna kazen. SMRTNA NESREČA NA 3 tka V Volavčih pri Srebrničih pri Novem mestu se je zgodila« težka nesreča, ki se je končala s smrtjo. 771etni Janez Golob jef na sinovi žagi pomagal pri skladanja hlodov. Naenkrat pa se. je en hlod prevrnil z voza in podrl Goloba na tla. Hlod mu je padel na noge in mu obe nogi Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. tli&lia;! «" Romani .90 AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena ................................................ Kersnik j«' in«!«-« Jiirfini naš uajltolj poljuden pisatelj. Vee «lel. ki jili Jureie vsleil bolezni iu smrli ni inoxel za vršiti, je Kersnik usjK-šim «l<»vršil. "A«ilat<»r" sjunla med njegova najln»ljša dela. ANA KAKEMNA, ronuui spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trdo vezana. 107K strani ........$6.50 "Ana Kiiretiinu" tvori Vl3ek Tolstojevega umetniškega dela in je eno naj|Himeiiibuejšili del svetovnega slovstva sploli. Knjigo bi liio-ral citati vsak Sluvemr. AKT ŠT V. 113. Spisal E. ovesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Jaš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... 10 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno iia]ieto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov iu planine, g" l>o z napetostjo eital do kon«-a. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena .................60 • »d zaeetka do konea nai»et roman. |h>1 dejanja. spletk in najbolj eudnili razvojev. Že prve strani svoje eitatelja. in ga ne odloži l>rej, dokler ga ue prečita do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Uolar. 17i7t strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra"'. Nihre izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor baS Cvetko <>olar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .HO Soltek povesti našega dolenjskega pisatelju, ki si* je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. II' kdo pozna iJolenjee in njihovo dušo, jih pozna Pugelj. Njegove spise C-ita vsak z največjim užitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre.irkov Jože. 92 strani. Cena ................ .35 Pod psevdonimom "Andrejekov Jože" se je skrival plodovi! slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob fJtanju njegovih iKivesti se vsak nehote spousni ua staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Iga Kaš. 94 strani. Cena .........................................................35 To so izvesti, vzete iz življenja na.ših l>al-matineev: kako se vesele in žaloste, kako ri-Itarijo, ljubijo in snubijo., KesnkVu ear našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 112 strani. Cena .......................................................40 Coneuurtova dela so polua fines in zanimivosti. zlasti v risanju znaeajev, eijih nekateri so mojstrsko i»odani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vi test vo, ki je se vedno hotelo ohraniti svoj i»ouos in veličino. |»a se ni zavedalo, da že umira. *'I>on Klhot" spada mod mojstrovine svetovne literature. DROBIŠ, spisal Franc MilrinskL — 130 strani. Cena .60 Nr.š najboljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral par svojih najboljših črtic, ob ka-Utrili se mora človek od srea nasmejati. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 stranL Cena .60 Dve čtriei enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. -Njiva" in "Starka". Obe sta mojstersko završeni. kot jih more završiti edinole naš nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. S. Baar, 207 strani. Cena ......................................................1-— To je i* češčine pre ved no delo, ki bo zanlina-'* Io slehernega čltatelja. To je roman ženske, ki je skoro vse življenje živela iu gospodinjila v župnišču. FILOZOVBKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 1« stranL Ccm ................................................ M Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj pre-'čita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlh dogodkov. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zejrer. 154 strani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. tiLAD. Spisal Knnt llansun. '.Mo strani. »Vua Koma n znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezaulmiv in odkriva eisto nove strani človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA. »Karl Eigdoni .......50 tiOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 2!>8 in 136 strani. Cena .................................75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se s|H»minja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "(.nzduvnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Za na d ti g _ (.KKŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 tiLSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena ............................................ .80 To je letalski roman. ikiIij dejanja iu najbolj neverjetnih doživljajev. <*itatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetni* pustolovščini*, ki se vrše v v zračnih višavah. HADŽI MURAT. spisal I. N: Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena .................................................40 To znano delo slavnega ruskega pisalelja je prevedel v slovenščino Vladimir l>-vstik. Sleherni rojak naj hi čltal roman tega velikega ruskega misleca. HEKTORJEV MEC, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena .................................... .50 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajcv iu zanimivih dogodivščin. <"itatelj se čudi pisatelju. kaki» je svojo zg«jd-bo st rokovnjaško zasnoval. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena ......................................................40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo Življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene v obliki, ki človeku sež«* globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v sjk>- ^ minu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Frane Betela. 96 strani. Cena .....................................75 Knjiga vsebuje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc Erjaver. i9 strani. Črna .................................35 Naš izhoren pripovednik iu j>oznavatelj narave nudi čitatelju leiioto naših krajev iu zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. STIKI KNJH;K. reua ..................3.:« Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Komnu vsebuje nad tisoč strani. IGRAČKE, spisal Franc Miltinski. 151 strani. Cena .80 SojM-k črtie in poillistkov naš4*ga najbolj duhovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 205 strani. Cena .75 Stavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, |K)skuša na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja iu pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne rniue. \ IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca. 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtiee izključno Iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez. 100 strani. Cena .......-...............................I*5® Janes Meueiger se |»o pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti. ki sta jo hodila Jurčič iu Kersnik ter ubral moderno smer. V hujigl ' so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Cech Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušue-ga Pražaua gospoda Broučka v dobo strašnega In slavnega husltskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. \ IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finigar, roman, trda vez, 280 strani. Cena ................1.60 V tem romanu je posegel naš pisatelj Fin-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal hori>o med delom in kapitalom ter spletke In nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh i mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. (Dalje prihodnjič.) Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. V " G L'A 8 NARODA " NEW YORK, TUESDAY, JULY 9, 193S. THE L A ft HE ST SLOVENE DAILY IN U. S. rA. Mož v ognjeni peči Roman iz življenja: Za "Glas Naroda" priredil: L H. 50 USMRTITEV HARKOVSKEGA KUERTENA Celi dve leti je strahova J ljudi na Ukrajini, posebno o-krog Harkova, morilec, ki si je izbral za žrtve najraje ženske. Svoje žrtve je ubijal s topim predmetom, trupla je pa raz mesarjal z nožem ali britvijo. Trupla so odkrili prebivalci ali policija vedno šele nekaj dni po umoru tako, da je bilo težko ugotoviti, kdo je bil prav za prav umorjen. Znano je biio samo, da je večina žrtev neznanega morilca iz delavskih vrst. Tri zadnje njegove žrtve so bile delavke v har-kovski tobačni tovarni. Ker u-morov ni hotelo biti konec, so morilca začeli i-kati najboljši kriminalni detektivi. Ogled trupel umorjenih žensk, ki so bile vse stare izpod let, j«* pokazal, da je morilec duševno bolan. Vse razni išl je vanjo nič ne pomaga: Kaden stoji pred veliko zagonetko. Mogoče bi mu mogel to pojasniti stari Zaler, ako bi o tem ž njim govoril. In to bi mu povedal iz uljudnosti. Ako bi Rolf, ali pa kakoršno je že njegovo ime, stopil pred njega kot sovražnik, ne bi prav nič odlašal, da bi ga uničil. Pravico bi imel, da bi uveljavil pravico močnegšega, Toda na podlagi negotovih sumničenj za hrbtom drugega — ne, tega ni hotel. Toda njegova pamet je govorila proti temu. Ne bodi tepee, Juan, si pravi. Kaj to briga, ako je vse prav ali ne! Ali ti ne more biti vse eno, dokler ostane dejstvo, da mu pravi ali nepravi Roll' kot Dijin brat nikdar ne more biti tekmec za Dijiuo l-uko? In ali mu Roll' ni tudi v avtomobilu povedal, da se resno misli oženiti z Manoclo? — Pamet je zahtevala molčati! Torej molčimo — toda z odprtimi očmi! Prihodnjo dni je prišel tudi Zaier, utrujen, toda v dobrem razpoloženju. Skupno z Raventosom je izvršil mnogo važnega. Izkazalo se jo, da za regulacijo rek v državi Sao Paulo ni treba nove postave. Ta {»ostava je bila že preti več leti sprejeta, toda ne izvršena. Vlada se ni brigala, toda sedaj, ko se ji kaže, da se bo industrija dviginla, je pričela poslušati, in za kako drugo državo ni hotela zaostajati. Sedaj je šlo naglo. Preračunali so stroške za kanal in za preuredbo času primernega obrežnega parobrod«t»va iu takoj so šli na delo. Zaler je bil medtem še enkrat na faeendi. — Za tebe sem prinesel pismo, Rolf, — pravi. — Skoro bi ga bil pozabil. Xe razumom, zakaj ga pošta ni poslala za teboj. En trenutek — grem ponj. Zaler gre v svojo pisarno. Pavel in Dija ostaneta sama in prišel jo tudi Kaden. Bilo je ]>ozno popoldne, lahen mrak se je žo vlekel |>o sobi m ker je imela l>ija rada polmrak, zato električna svetilka še ni bila prižgana. Razgovor se vrti okoli dosedanjih uspehov. Kaden hvali Raventosa — do|>oldno ga jo srečal v Avenida Central in ž njim nekaj časa govoril. Povedal je, da je že tudi Manoela prišla v Rio in da se vse pripravlja na veliiko zim>ke zabave in zanimivosti. Baron Hohrlach je bil izbran za glavnega zabavnega mojstra. Zaler se zopet vrne. — Zakaj v temi! — vpraša in prižge luč. — Tukaj je tvoje ... ..... . pismo, Rolf — italjanske znamke, najbrže ««1 Pavla Furmana, j I,ol,(MJ1 Prav- 1 Kaden radovedno ]K»gleda. Pavel zvame pismo in prebere | v.se Pihalne stroje v Harko-naslov — na pisalni stroj, kot vedno. Toda na zadnji strani jej 111 ual,ravl,i» posebno kar-bil pritisnjen pečat županskega urada v Acireale. Slaba slutnja I |oleko' tolni prijatelj že ni več pisal. » 1 ,,K'a 1,1 l,()selm° napredova — Ali smem brati f — Seveda, — pravi Zaler. — Samo beri! Mogoče je že odgovor na tvoje poročilo o napredku naše stvari. Pavel še nekaj rasa odlaša, kot bi hotel odvrniti kako nesrečo. Xato odpre pismo in razvije papir. Kratko krikne iai pod težo bolečine skloni glavo na prsi. Sumeče pade pismo na preprogo. — Zo božjo voljo, Rolf, — pravi Zaler. — Kaj pa se je zgodilo! Tudi Dija vstane. — Slabo poročilo od Pavla * — ga vpraša. Pavel z veliko silo zravna svoj život. — Da, — pravi. — Pavel je mrtev. Senca zloti skozi sobo. Duh je šel skozi tišino trenutka. Nato pa Zaler |>ol>ere pismo. — Ali smem? — vpraša. Pavel prikima. i*isino jo pisal župan v Acireale in je bilo kratko in uradno. — Podpisani župan v Acireale, okraj Catania, Sicilija, gospodu dr. Rolfu Zaler ju uljudno naznanja, da je 12. t. m. v tukajšnjem sanatoriju Cottone za jetiko umrl gospod Paul Furman ter Vain priloženo pošiljam pismo umrlega. Mrtvi je bil s cerkvenimi častmi pokopan na tukajšnjem pokoj blišču in njegova zapuščina je bila v nadaljnjo poslovanje izročena nemškemu konzulu v Cataniji. Priloga pisma je tudi padla na tla in je obležala p<>d Pavltv vim stolom. Dija jo videla majhni ovitek im mu ga vroči. Pavel m z roko |M»tegne preko oči. Zagrnjeno so bile v meglo, kakor tudi njegc.vo srce in duša. S trejietajočimi očmi vzame pismo. Da, moral ga jo brati — bilo je njegovo. Samo dve vrsti, pisani s tresočo roko, mogoče malo pred smrtjo. — Zadnji pozdrav, — pravi bridko. Dija položi n ko na njegovo ramo. — Čutim s teboj, Rolf, — mu pravi. — Vem. kako rad s: f;a imel. — Da, Dija. Bil je del mojega srca, bil je eden z menoj. — Tvoja mati ga je vzela mesto sina, — doda Zaler. — Postal jo tvoj brat. S teboj jo tudi delal pri velikem delu, ki ga hočemo dovesti do cvetja. Skrbel bom za to, da 1k> njegov grob v Acireale krasil lep nagrobni spomenik. Pavel vstane in vzame obe pismi. — Dovolite, da se odstranim. — pravi. — Samo za eno uro. Svoj mir moram zo|>et dobiti. Skušal bom kljubovati usodi. Jutri sem zopet stari delavec. Pavel odide. Kaden gre za njim do vrat in mu poda roko. — Sprejmite tudi moje aožalje k smrti gospoda Pavla Furmana, — pravi. Oba pogleda se vjameta, kot dve klinji pri napadu in obrambi. V svoji sobi pade Pavel na stol. Duševno se mu tresejo živci, pa tudi telesno jo bil zlomljen. Nikdar ni mislil na Rol-fovo smrt — v nobenem pismu mu ni prijatelj poročal, da hi ko bilo njegovo zdravje kaj poslabšalo. Sedaj pa je podlegel Fla- j vignvjevi dedščini. Kilo! — Ne Rolf Zaler — ne, Pavel Furman je izstopil iz vrat© živečih. Pavel Furman je ležij v Acireale |kk1 zemljo iu njegova zapuščina je bila v rokah nemškega konzula. Kaj je | vsebovala njegova zapdščina! Komaj kaj drugega, kot obleko, ) perilo in one male stvari, katere je Rolf vzel s seboj na pot. Za-puičina bo najbrze »la na kako oblast v Berlinu in tam bodo iskali morebitne dediče ter bodo slednjič našli prazno staoiova-v Mohrenstrasse. (Dalje prihodnjič.) Sovjetski Kuerten in Lan-dru se- je mudil ta čas v bivšem glavnem mestu Ukrajine Harkovu in vedno je znal na jti nove žrtve. Njihova trup! i je puščal v železniških vagonih, na stranskih tirih, na hodnikih velikih poslopij, nekoč pa celo v ženskem stranišču v tovarni. Policija ga je zaman zasledovala. Da bi še bolj zabrisal sledove za seboj, je poslal nekoč policijskemu ravna-telju na stroj pisano pismo, v katerem ga prosi, naj opusti zardedovanje saj itak ne more ugotoviti, kdo je morilec. Sam o sebi je dejal, da je genij po nadarjenosti in zlobi. Pisma ni podpisal, vendar je pa pri- lo. Morilec je še vedno nemoteno strahoval ljudi. Ženske -i zvečer niso upale z doma, lice mesta se je znatno izpremeni-lo. Nekega večera, ko se je vračala uradnica neko tovarne domov, se je nekdo tako močno zaletel vanjo, da je padla. Takoj ji priskočil na pomoč neznanec v delavskem jopiču, od vedel jo je v bližnjo vežo, kjer jo je pa nameraval ubiti. Uradnica je pravočasno opazila njegovo namero, izognila se je udarcu, planila na ulico in začela klicati na pomoč. —-Napadalcu se je pa posrečilo pobegniti. V veži je pustil samo čepico. Naslednjega jutra so našli v bližnjem parku žensko truplo z enakimi sledovi. kakor so se poznali na drugMi žrtvah. Napadalčeva čepica je pripomogla policiji do izsleditve zločinca. Detektivi so ugotovili, da je inženjer neke velike tovarne v Harkovu po imenu Mališev, prej Stepanovič, zelo pogost.) izpreuiiujal svojo zunanjost. Ugotovili so tudi, da dola po svojem delu v pisarni kot ne-vaden delaven? v tovarni. Težko telesno delo mu ni bilo p:> trebno in to je vzbudilo sum. Policija ga jo budno opazovala in šole v začetku junija »o ga zasačili pri zločinu. V temnem kotu tovarne je hotel u-moriti mlado delavko. Predno jo prihitela policija, je izkrvavela že L'0 žrtev harkovskega Kuertona. Morile«' je hotel pobegniti v mesto, pa so ga prijeli. Ko so ga aretirali, je vprašal redarje: Ali je bil kdo izmed vas duhovitejši od m«'-ne! Med prevozom na policijo je priznal, kdo je. Pred sodiščem ni tajil svojih grozodejstev, nasprotno, izjavil je, da prevzame odgovornost za vse zločine, kar jih je bilo storjenih zadnje čase v Harkovu. Med obravnavo jo izjavil, da so mu bili umori žensk duševni počitek in da smatra svoje zločine za višek inteligen < o. Obsojen je bil na smrt in i:>inrčen. Njegove možgane s > izročili zdravnikom, tla ji!i prouče. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo KPQLISH SLOVENE KEADEB 8TANE SAMO $2 Naročitš ga pri — KNJIGARNI GLAS NARODA' 216 WEST 18th 8TREEV New York City. Jiummnm. KIHANJE IN PRAZNOVERJE Tako pravimo še zdaj, č«* človek kihne. Ponekod ljudje še zdaj verujejo, da se s kihanjem odganjajo bolezni, da odhaja pri kihanju iz telesa nekaj zlega. Zato menda pravimo "bog pomagaj", če kdo kihne. Že v starih časih so -i ljudje medsebojno želeli srečo pri kihanju. Plinius se vprašuje v svoji zabavni pripovedki: 44Zakaj si želimo pri kihanju srečo!" Tudi stari (irki so imeli navado zaklocati pri kihanju: Pomagaj ti Zeus! Stari Rimljani so pa dejali: Salve! Krščanski svet je po-\ zel to navado v obliki želje 44bog pomagaj". V novejšem času so se začeli uveljavljati pri kihanju po francoskem zgledu različni pozdravi, kakor: A votre santo, alia salu te, na zdrowie itd. Aristoteles pravi, da je po stari ljudski veri kihanje demonskega izvora. Zdravi ljudje čutijo |t<> kihanju olajšanje. kakor da je izginil neprijeten pritisk v grlu in glavi. Po starem praznoverju so odhajali demoni iz človeškega t<-lesa skozi usa in nos in sicer najhitreje bas pri kihanju. Na Irskem ljudje še zdaj verujejo da bo bolan otrok ozdravel, če kihne, ker prežene s tem if. svojega telesa hudobnega duha, ki povzroča bolezen. Pa tudi dobri duhovi so bili p«» ljudskem praznoverju zvezani s kihanjem. Ko jo Ponelopa izrazila željo, da bi se njen mož Odisej vrnil, je moral njen sin Telemah pošteno ki 11 -i:iti. Tedaj se je blaženo nasmehnila, ker je bila prepričana, da se bo Odisej vrnil. Zdaj seveda ljudje no verujejo več, . Majestic v Cherbourg 1W. He »le France v Havre 2T*. Conte «11 Savoia v Genoa -••i. Bremen v Bremen Bereugaria v Cherbourg 27. Chniuplaln v Havre 31. Washington v Havre Norinaudie v Havre AVCTST K u ropa v Iiremeti Aquitauia v Cherbourg 3. Rex v Genoa 8. Majestic* v Cherbourg 10. lie tie France v Havre Conte Orande v Trst 13. Bremen v Bremen 14. Manhattan v Havre lit. Chaiupluin v Havre It*. Berengaria v Cherbourg 17. Conte . Bremen v Bremen 31. He France v Havre Rex v Oenoa SEPTEMBER: 4. Xornmiidie v Havre Berengaria v Cherbourg •"». Chainplaiu v Havre 7. Aquitauia v Cherbourg 10. Europa v Bremen 11. Manhattan v Havre 1-. Majestic v Cherbourg 1 1. ]~ifayctte v Havre Conte Grande v Trst 17. Bremen v Bremen 11». Berengaria v Cherbourg 21. lie «le France v Havre -I. Itex v Genoa ■_'."(. Washington v Havre Norma ndie v Havre 2C. Chauiplain v Havre Aquitauia v Cherbourg 27. Kuropa v Bremen kjer so začeli kanadski delavci odstranjevati zapreke, ki ovirajo vodi tok. S 400 funti dina-mita so razstrelili pet tisoč ton težko skalo, da bo voda lažje padala preko grebena. je bil izvršil neki neznanec na radijskega inžeiierja in izumitelja Viktorja IVnnvja. Inžeiierja so našli nezavestnega v garaži. Doslej so ni toliko okreval, da bi ga mogli zašlišati, vondar je pa več nego sigurno, da je postal žrtev zločinskega napada. Tudi o tem skoro gotovo ni dvoma, da je zločinec izvršil napad na žrtev zaradi Pennvje-vih izumov. O Pennvju gre namreč po svetu glas, da se mu je posrečila konstrukcija mikrofona, ki odkriva podmornice na veliko daljavo. Ta izum in neki kompas, ki spada k izumu, je IVmiv ponudil v nakup anirleški admiraliteti. Poleg tega so govori, da so Pennvju uspeli poskusi z električnimi žarki, s katerimi se dajo prižgati vžigalice na razdaljo pet metrov. Z električnimi žarki po Ponnvjovi metodi se da izzvati tudi eksplozija smodnika brez dima celo v globini G0 eni txm1 zemljo. Policija je zastražila Ponnvjevo vilo z laboratori/em. inžeiierja pa so spravili v bol-j nišnico, kjer ga čuva stalen detektiv. SALONSKI VOZ ZA HITLERJA Baselska 1 Xa t i o nal-Zei t un g * poroča, da izgotavlja tvonnica llotTniann-Linke v llanovru salonski vagon za Hitlerja, ki bo opremljen z vsemi prilastki najmodernejših tehničnih pridobitev. Po mnenju švicarskega lista, nadaljuje Hitler s tem tradicijo predvojne dobe Holien-zollemskoga vladarskega doma. NIC K0SILN1H STROJEV Rimsko ministrstvo za javna dela je oil redilo, da se letos ni kjer v Italiji ne smejo pri žetvi uporabljati kosi!ni stroji za ži to. Odlok jo važen zategadelj, ker stremi oči vidno za tem, da hi pri žetvenih delili zaposlili čim več človeških rok. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno erton. Frank Troha ClevelHnd. Anton Bobek, Chas. Kar> linger, Jacob ResuU. John Slsimlk Girard. Anton NagtMle Lorain, .'^ouis Balant, John Kun • Se Warren. Mrs. F Rachar Youngstown. Anton KlkelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton. Anton Ipavse Clarldge, Anton Jrrlna Conemaugb. J. Brcsnvee Exoort. I ouis 8upajitl£ Fsrrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kaasin Greeasborg, Frank Novak Johnstown. John Polants Kvayn, Ant. TanlelJ Luzerne, Frank Ballocb Manor, Frank Demshar t Midway« John 2ust Pittsburgh. J. PogaCar Presto, F. B. D?mshar Steelton. A. Hi*n Turtle Creek, Pr. SeMfrer West - Newton, Jooenh J ova o WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Prank &ks* Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Diamond vllle, Joe Rollch potrdilo n «f» taw katero Je prejel. UPRAV S "QUL8 NAB0QA"