Poštnina plačan* r folovM. Leto XVI, št, 232 Ljubljana' nedelja &tfctofiral9tt Cena 2 Din w px-avoiatvot цјишј&шк Knafljeva Ulica (k — reiefon St. 8122, 8123, 3124, 3125, 812& liLseratm jddeieit: b Ju bi Jana, Selen-Durgova tU. 5. — Tei. 8482, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica »t. 11. —> reiefon St 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica tt. X — Telefon St 19tt Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čisto 78JL80, Wipn <5t- 10?».241. Kaj so pokazali manevri naše vojske Nobenih manevrov še ni naša javnost spremljala s toliko pozornostjo in takim zanimanjem, kakor je spremljala letošnje manevre, ki so bili zaključeni sredi preteklega tedna. Vzrok ni le v tem, da so bili letošnji manevri največja, kar smo jih doslej v Jugoslaviji imeli, marveč tudi v razvoju mednarodne politike, M nam vedno bolj nazorno kaže, kako je močna in zanesljiva lastna obrambna sila vendarle še vedno skoro edino jamstvo nacionalne svobode in neodvisnosti. To spoznanje je tudi jug o s 1 o vensk emu prebivalstvu še bolj približalo njegovo narodno vojsko ter povečalo zanimanje za njo. S sadovi, ki jih je jugoslovenska vojska pokazala pri zadnjih manevrih, sta lahko narod in država zadovoljna. Pokazali so se rezultati dolgoletnega vztrajnega in požrtvovalnega dela, ki so ga mogli doslej pravilno oceniti le redki v to posvečeni. Naš narod je imel že od prvih dni svoje svobode neomejeno zaupanje v svojo vojsko. In vojska je to 2;aupanje tudi v polni meri opravičila. Ne glede na borbe in viharje, ki so v dobi strankarskih strasti razjedali prebivalstvo Jugoslavije, je vojska sistematično delala noč in dan, se izpopolnjevala in krepila. Pod vodstvom pokojnega Velikega kralja je za osnovo vsega svojega dela sprejela čisto jugosloven-siko idejo. Dosegla je tako visoko stopnjo, da je ob zadnjih manevrih, ko se je ta stopnja razkrila, zadivila in presenetila tudi vse inozemske vojaške strokovnjake. Naša vojska je postala simbol najboljših rasnih in plemenskih sposobnosti jugoslovenskega naroda ter predstavlja danes v pravem pomenu besede ves narod. V njenem okrilju so se lahko v I>olnem razmahu raizvile najboljše sile sinov vseh delov našega naroda, ne glede na njihovo plemensko in versko pripadnost. V složnem in premišljenem delu sio ustvarjale ono jekleno fronto milijonov jugoslovenskih mož in fantov, Ы je največja garancija za nedeljivost in nedotakljivost naše države ter popolno nacionalno neodvisnost našega naroda. V jugoslovenski vojski, ki v pravilno poj-movanem jugoslovenstvu ne presoja vrednosti posameznika po njegovi plemenski ali verski pripadnosti, nego po njegovi sposobnosti in kvaliteti njegovega dela v korist skupni stvari, smo zavzeli tudi Slovenci položaj, M nas mora navdajati z zadovoljstvom in ponosom. Saj so danes v vrstah naše vojske sinovi naše ožje domovine zastopani že na vseh mestih, tudi na najodgovornejših. Potek velikih jesenskih manevrov pa je pokazal nam in svetu tudi neizčrpni zaklad rodoljub ja jugoslovenskega človeka, ki se je oklenil svoje vojske z vso dušo in vsem zaupanjem. Desettisoči oboroženih mož in fantov, ki so se pod obronki zelene Majevice zbrali iz vseh predelov prostrane Jugoslavije, so s svojim elanom in s svojo požrtvovalnostjo pričali, da smemo mirno zreti v bodočnost, pa naj se na obzorju kopičijo še 1;ako temni oblaki. Ako bo usoda za-litevala da bi bili naši zgodovini pride-Jiane še nove strani borbe za svobodo in neodvisnost, bodo tudi te strani izpolnjene z dokumenti herojstva za domovino. H jekleni desettisoči so vrh tega pokazali/kako zelo realna stvar je naše zedinjenje, dokazali pa tudi,_ da žrtve, doprinešene za izpopolnitev in okrepitev naše vojske, niso bile zaman. Tudi nova generacija jugoslovenske obrambne sile je prežeta poguma in odločnosti, s katerima je naš narod v boju za. svobodo in zedinjenje rušil kraljestva in cesarstva. Vojaške strokovnjake inozemskih držav, ki so se kot opaizovalci zbrali pri naših manevrih skoro iz vse Evrope, je j>o©ebno presenetilo, ko so videli^ s kakšno požrtvovalno resnostjo in lju-teznijo pojmujejo naši fantje vojaško silužbo. Kakor da gre za resničen spopad s sovražnikom domovine so razvijali čudovito vztrajnost in nepopustljd-vost ter tudi v fizičnem pogledu dosegli rezultate, ki jih je zmožna le zdrava in krepka rasa in ki nas za nje tujci toliko zavidajo. Manevri so poleg tega pokazali, da so naši fantje in možje, čeprav po ogromni večini kmetje, dorasli vsem zahtevam tudi najbolj komplicirane tehnične vojne. Ravno rezultati v tehničnem pogledu — pri prekoračenju Save. pri uporabi najmodernejših strojev in pripomočkov itd. — so pokazali uspehe, ki so navdali z zadoščenjem tudi optimistične poznavalce priliki v vojski. V polni meri je upravičeno priznanje, M so ga poveljniki izrekli sodelujočim četam v svojih dnevnih poveljih, izdanih po končanih manevrih. Podčrtati pa je treba v javnosti tudi zaslugo oficirskega in podoficirskega zbora, ki sta v dolgih letih tihega in napornega dela ustvarila naš ponos in naše jamstvo, jugoslovensko vojsko. V zadnjih sedemnajstih letih smo se morali odreči mar-sikaki pridobitvi civilizacijskega na- Adua pada iz rok v roke Prodiranje italijanske vojske se nadaljuje na vseh frontah, vendar postaja odpor Abesincev vedno hujši in trdovratnejši Addis Abeba, 5. oktobra, d. O bojih in dogodkih na treh frontah, na severu, severovzhodu in vzhodu эо dospela doslej točnejša poročila le o prodiranju italijanske vojske pod poveljstvom generala de Bona proti Adui in Adigratu* Italijani so prodirali proti obema mestoma v velikem polkrogu. Dokler so bili v nevtralnem pasu 30 km, so se pomikali zelo hitro dalje, ker niso nikjer naleteli na znatnejše abesinske čete. Prišlo je samo do bojev med predstra-žami. Včeraj zjutraj pa je italijanska vojska po celonočnem maršu naletela na prvi resnejši odpor Abesincev, fei so bili zakopani v rovih. Takoj nato so otvorili Italijani ogenj iz težkih topov. O posebno hudih topniških bojih poročajo iz okolice malsga mesta Maibarije, ki so ga končno Italijani zavzeli. Abesinske čete se pri Maibariji sicer še vedno upirajo Italijanom, vendar pa gre pri tem bržkone za manjše boje, ki naj bi omogočili abesmskim vojakom, da zavzamejo nove postojanke. Glavna borba se bije za Aduo- Po zadnjih vesteh je izključeno, da Ы mogli Abesinci obdržati to mesto- Ras Agenu je z 12.000 dobro oboroženimi vojaki prihitel na pomoč rasu Sejumu, ki brani Aduo. V manjših bojih pred bftko so Abesinci zaradi boljšega poznanja terena, dosegli nekaj uspehov povsod, kjer je uporabila svoje topništvo in mogla razvita svojo premoč, pa je bfla Italijan- | kolonah. Leva kolona, Ы Л povdjuje ge- ska vojska zmagovita- Prodiranje italijanske vojske bo bržkone kmalu naletelo na večje tezkoče, ker ее sedaj pri-pravljana pohod v pogorje, Ы leži pred njo. šele tu bodo mogli Abesinci v polni meri izkoristiti svoje vojaške sposobnosti ter zboljšati svoj položaj. Abesinski strokovnjaki izjavljajo, da se more dosedanje naglo prodiranje italijanske vojske pripisovati dobremu poznanja zemljepisnih razmer. Zdi se, da Italijani niso zaseda le Maibarije, temveč so se polastili tudi posameznih delov doline Mareba. Glede drugih front so sedaj na razpolago le še pomanjkljive vesti. Na vzhodu v Ogadenu je prišlo le do manjših bojev, pri katerih je sodelovalo tudi topništvo, vse pa kaže, da italijansko prodiranje tukaj ni posebno intenzivno. Na severovzhodu, v kotu med Eritrejo in Francosko Somalijo, «o Italijani prodrli že nad 60 km daleč in poročajo o ћиФћ bojih, vendar pa manjkajo podrobna poročila o strateškem položaju. Taktika abestnskega vojnega povelj-ništva ima sedaj za cilj, da zbere glavne čete na treh važnih strateških točkah in sicer na vzhodu v pokrajini Hararja, na severovzhodu v Desiji ln v središču na planoti Addis A bebe. Ker во vse tri točke razmeroma daleč v no. tranjosti države, se z6!, da hočejo Abesinci prenesti vojno v gorate pokra^ne. Srditi boji za Aduo Adua že ponovno menjala svoje gospodarje — Zelo velike izgube na obeh straneh Addis Abeba, 5. oktobra, b. Na severni abesinski fronti so davi ob 4 italijanske čete začele v širini 70 km zopet prodirati. Mesto Adua je dopoldne padlo v roke Italijanov, toda v teku dneva je večkrat menjavalo svoje gospodarje in je bilo ob 16. uri še zmerom v abesinski posesti. Prav tako imajo Abesinci zasedeni mesti Adigrat in Aksum. Okoli Adue se vršijo srditi boji in so izgube na obeh straneh zelo velike. Abesinci so se zakopali v skrita gorska gnezda, s katerih se trdovratno upirajo Italijanom. Ponekod je prišlo do bojev z bajoneti V bitki med Aduo in Aksumoim se bori okoli 100.000 Italijanov pod okriljem lahkih tankov, gorske artiljerije in mnogih letal. Pri bombardiranju m obstreljevanju je bilo v Adui doslej ubitih 70 ljudi. Krvava je bfla bitka okoli Am-bariata, kjer so italijanska letala popolnoma uničila 300 Abesincev. Zastopnik abesinske vlade je izjanrA, da Abesinija po že davno izdelanem načrtu nima namena braniti črte Aksum-Adua. Prava in odločilna borba se bo vršila južno od te črte. Na južni fronti v Ogadenu je italijanska ofenziva ta trenutek nemogoča, ker je zemlja v teh krajih preveč omehčana od dežja, Adua, glavno mesto pokra Jbie Tigre, И tvori skupno s pokrajino Amharo, Go-giam in Šojo staro Abesinijo, leži na južnem pobočju gorovja Adiguala v višini 1965 m nad morsko gladino. Od meje je oddaljena 47 km. Adigualski hribi z goro Daro Takle dosegajo višino 2900 m, tako da se zdijo na terenu prav za prav kakor griči. Proti severovzhodu od Adue leži Adigrat, oddaljen le 15 fem od eritrejske meje. Italijani zasedli Adigrat Rim, 5. oktobra. AA. Tu še nimajo poročila o padcu Adue. Vse kaže, da so Italijani naleteli na hud odpor. Mesto Adigrat so po poročilu zunanjega ministrstva zavzele italijanske čete včeraj popoldne v času od 15. do 16. ure. O oficielnih izgubah doslej niso bili izdane niti z italijanske niti z abesinske strani nobene podrobnosti. Pri bombardiranju mesta Adue je bilo baje ubitih 63 ljudi. Pri bojih v puščavi Danakil so imeli baje Abesinci 1300, Italijani pa 700 mrtvih. Po drugih vesteh so imeli Abesinci dosedaj na vseh frontah 5000 mrtvih m ranjenih. Kakor cenijo, so Italijani dosedaj zasedli 4000 kvadratnih kilometrov abesinske zemlje. Italijanski uspehi Addis Abeba, 5. oktobra. AA. Uradno poročilo pravi, da эо italijanske čete zavzele Vargeto in Enguelo in postojanke nekaj predka, ako smo hoteli zbrati sredstva, potrebna za razvoj in napredek svoje obrambne sile. Toda ta sredstva so bila plodonosno in dobro naložena. Jugoslavija in njeno prebivalstvo danes lahko mimo gledata v bodočnost. milj od Adlgrata, ki во se doslej nahajale v atesinskih rokah. Po neuradnih podatkih so Abesinci ▼ bitki pri Agami zajeli 85 Italijanov. Zastoj italijanskega prodiranja Adle Abeba, 5. pktobra. g. Zdi se, da se je napredovanje italijanskih, čet na severni fronti ustavilo ln sicer deloma zaradi izredno težkega, terena, doloma pa zaradi nepričakovano hudega odpora Abesincev. Da bi si armada zagotovila dovoz i« zaledja, korakajo za njo moöne kplone delavskih bataljonov. Abesinci za hrbtom Italijanov? Addis Abeba, 5. oktobra, o. I« abesm-skega glavnega stana prihaja veet, da je 12.000 abesinekih vojakov pod poveljstvom rasa Pajena obkrožilo Italijane in vdrlo preko Maretoa v Eritrejo, kjer se jim je pridružilo mnogo domačinov. Abesinci so premagali vso italijanske straže. Divizija ima nalogo, priti italijanski vojaki za hrbet Adua padla? Berlin, 5. oktobra. AA. DN!B poroča iz Addis AJbebe: Po hudih in zelo krvavih bo» jih, v katerih so italijanske čete rabile vsa najmodernejša tehniška sredstva, so ItaR-jani zavzeli Aduo. Izgube so na obeh štrenah velike. Boji pri Adigratu se nadaljujejo. Te ae se abesinske čete zakopale in nudijo telo močan odpor. Tudi tu so izgube na obeh straneh zelo velike. Italijanske čete prodirajo na tem delu fronte povprečno po 7 km na dan. London, 5. oktobra, o. Italijani eo danes na severni fronti nadaljevali в hudo ofenzivo, ki ее je raztegnila na 40 km. Dopoldne so zavzeli Aduo. Mesto je neto zopet prišlo v roke Abesincev in во »e zanj borili do 16., bo so ga Abesinci »o-pet defiiptävno zavzeli Na obeh straneh so velike izgube. Prišlo je do krvavih borb z bajoneti. Italijanska letala во bila v polni akoiji in so neprenehoma bombardirala Abesince, ki »o se irtrdffi na svojih postojankah okrog Adue in stalno napadajo Italijane. Angleži o položaja na bojiSčih Lond°n, 5. oktobra. AlA. Londonski fc-sti analizirajo danes včerajšnje vesti * bojišča v vzhodni Afriki prihajajo do zaključka, da mora Adua pesti таак tre-mrtek. Po najnovejših podartkih razpolagajo Italijani s šestimi divizijami, ki so razširili svojo fronto v dolžino 65 kd. Na fronti je 100.000 ljudi. Doslej so po angleških računih zasedli Italijani 3000 km abesinskega ozemlja in prodirajo predvsem s pomočjo letal in lahkimi planinskimi tanki, kaftere podpira gorska art»-ljerija. Po рогобНћ te Addis Abebe во ивв-jani zares zavzeli važne strateške postojanke na gori Ramat. Abesinci se v borbi ukopavajo posamezno, ker pa se morajo boriti proti letalom in во brez protiletalske artiljerije, se morajo umikati, kajti letala, ki se spuščajo zelo nizko jih stalno nadlegujejo s strojnicami. »Daily Teiegrafh« poroča, da prodirajo Italijani ca severni fronti v treh glavnih neral Zanfcioi je včeraj popoldne ta vzela Adigrat. Srednji koloni povelja je general BiroS. Kolona prodira v oborneko ozemlje severe» zapadno od Adigrata. Desna kolone pod poveljstvom generala Maraviglija pa je prodrla do Adue. Bitka v Danakilu Addis Abeba, 5. oktobra. Na fronti v pokrajini Danakil blizu Asfaba se Je razvila ogorčena bitka. Doslej Je znano Is to, da imajo na obeh straneh velike izgube. Abe* sind so izgubili 1300 mat, Italijani pa imajo doslej okoli 700 mrtvih. V boj so poseda tudi letala, ki во bombardirala mesto Desie, glavni stan abesinskega prestolonaslednika, in F »če, ki sta komaj 250 odnosno 100 km oddaljeni od abesinske prestolnice. Bombardiranje se je pričelo ob 8. zjutraj. Napad so izvršila štiri italijanska letala. Skoda je po bombardiranju baje zeto velika. Naročnina «nafta mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 2122, 2123, 8124, 8125, 8126. Maribor, Goepoaka ulica 11 Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1 Telefon St_ 65. BritopM ее ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Zaradi tega bombardiranja во oblasti krenile vee potrebno za zaščito prebivalstva pred «rečnimi napadi na prestolnico. Ljudem delijo letake « točnimi navodili, kako se morajo ravnati ob letalskih napadih. V ostalem so danes tudi iz Addis Abebe odletela na severno fronto štiri močno ж nxmiei ju založena letala. Abesinska radio-postaja porušena Addis Abeba, i. oktobra, p. SnoÄ Je eakadrHa НаПјамзкЉ honstoarderjev Porušila radijsko postajo v Kaurabi blizu so-malljeke meje. 20« Abesincev je bilo ubitih. Pravijo, da во Abesinci evakuirali ves kraj in g» bodo Italijani najbrže danee zasetttt. Francoska zaščita abesinske železnice Pariz, 5l oktobra, w. Kakor poročajo iz Addis Abebe, je verjetno, da bo zaradi napredovanja italijanskih čet v smeri proti železniški progi Djibuti—Addis Abeba, ▼ kratkem ustavljen, promet na njej. Govorijo, da bo ž, т torek odšel zadnji vlak iz Djlbutija v Addis Abe bo. Po vesteh iz Djibutfja bo jutri odSo 800 mož francoske kolonijalne pehote v Direpado, kjer bo sporazumno z abesinsko vlado prevzela zašito tega važnega železniškega križišča in tamkajšnjih francoskih interesov. Italijanska poročila Na severni fronti je v borbi z Abesinci skupno 110 tisoč Italijanov in domačih kolonialnih čet / Rim, 5. oktobra w. Ministrstvo sa бак m propagando objavlja naslednji komunike: _ Dne 4 oktobra so nate čete ie я večjm navdušenjem korakale dalje proti ciljem. Prvi zb°r nacionalne armade in aTmadni zbor domačinov sta s predstražami doeeg-gla Adigr*t in Entišo, kjer je prebivalstvo razobesilo bele zastave 1а ее sat», klo pod zaščito Italijanov. De^no odtod je tudi drugi zbOr nacionalne armade, ko so letala zlomila odpor sovražnih čet, ki во ее zbrale okoli Daro Takle, nadalleval prodiranje proti jugu ter je do večera imel te kraje ie za seboj. Na vzhodni ravnini eo letala razkropile močno oborožene čete sultana Terua okoli Ausse. Letala so bomberdirila A rabo in Birkutan, Id je ЬП za*eden z oboroženimi oddelki rasa Burua. General de tBooo врогоба. da aa vee čete odlično prestale preizkušnjo ki visoke temperature. Na eomaHjski fronti ее italijanske čete zaeedle zapodni odsek Dola in druge obmejne kraje. Sest Caprooi-jev je bombardiralo Gozzahej. Iz italijanskega glavnega stana v Eritreji Bhn, 5. oktobra, g. Iz glavnega stana italijanske armade v Eritreji poročajo: Italijansko napredovanje na severu se raztega 70 km širofeo. Na vzhodu je operacijska baza pri Senaten, na zapadu pa pri AdikvaH. General Lantini poveljuje prvemu zboru na vzhodu, general Birolli domačinom v sredini in general MaravigBa četam ▼ srednje-zapadnem sektorju. Vseh je ▼ boju 110.000 mož, pod vrhovnim poveljstvom generala de Bona. Prvi zbor in general Lantini so ftoeegll is Affifcvafe In so se nsfanfll 20 km daleč na abesinskfh tleh. Zdi se, da hoče armadno vodstvo srednji zbor, ki ga tvorijo pe теШ domača plemena, namenoma zadržati. General Mamviglia je prodrl 35 km daleč od Izhodišča na abesinska tla. Itafljansko vrhovno poveljstvo hoče vpBvafl na prebivalstvo ne samo vojaško, temveč tudi s propagando. Letala mečejo na obljudene kraje letake v domačem jeziku, v katerih se poziva prebivalstvo, naj se zateče pod zaščito Italijanov, ker bo živelo pri njih boljše kakor doslej. Propaganda se poslužuje tnBtve, da je cesar Halle Seta-sie nezakonito zasedel prestol, in opozarja prebivalstvo, da mn bo neovirana trgovina z Eritrejo mnogo bolj koristila vse, kar ima od oestzalne abe- sbiske vlade. Boji v Ogadenu Rim, 5. oktobra, a Kakor poročajo E*ti, so se vnele bode borbe tudi ал me# pokrajine Ogaden. Italijanska letala so bombardirala Jamadljo v pokrajini Votkiat in Gorahe Mi» Gerfogubija v pokrajini Ogaden. V Ogadenu prodirata dre italijanski diviziji, da Ы najprej zasedli vodnjake, nato Harar, odtod pa po možnosti tudi železniško progo в Djvbatija v Addis Abebo. Odhod belgijskih oficirjev Bruselj, 5. okt n. Belgijsko vojaško odposlanstvo obstoječe iz 13 ofocärjev, ki je vežbalo abesinsko vojsko, je v smislu svoječaenega dogovora z negušem zaradi ezbroha. sovražnosti med Italijo in Abesinijo, zapustilo Addis Abebo, da se vrne v (Belgijo. _ Ženeva proučuje • • • Sestanek sveta Društva narodov — Posebna komisija bo sklepala o nadaljnjem postopku & oktobra, ir. Delo pri Drau fttvu narodov ae Je dopoVtee začel© • ae-Jo odbora trinajstih, ki Ji Je prieostvp--ud tudi francoski ministrski predsednik LavaL Na sej t, ki Je trajala dobro tno, sta bfia «prejeta prvi h» dTugl dei Poro-«Иа, nato pa Je «№pr sestavil in proučil nekaj prtporoöä, gtete katerih pa so d posameeme delegacije pridržale Izjave e konjCnem stališču. Tej seji Je eledfta noto komaj ђр!ог-na tajna eeja sveta Društva narodov, katere ее italijanski delegat baron Akr Ш, ki Je dopofekie prie®«* ■ avtomoW-lom semkaj, ni udefieötL Ob 14. je bfl» javna seja sveta Dnifltva narodov, ki eo jo ргКако^аЛ * veliko na. petoÄJo- Razpravo o poročU« odbora tri-najatfli eo moro» odfeoditi. ker sta rta, lijanski, kakor tudi abesinski delegat izjavila, da ▼ tem pogledu Se ntmata nobe. nih navodO od ev0JUi vtad. Italijanski delegat baron Alotei Je imel nato ponedeljka. Abesinija Je poslala Društvu narodov Dpto, ▼ kateri ее sklicuje na Л. 2. in M. pakta Društva narodov. Doamavat ее, da veefanje predlo« odbora trinajstih samo eno to6ko to sicer ppatv JtaMjl to Abesiniji, naj takoj prekinete sovražnosti. Važni sklepi vlade Beograd, 5. oktobra, p. Po nocojšnji seji ministrskega sveta je bsl objavljen naslednji komunike: »Na seji ministrskega sveta, ki se je vr-šOa danes od 17. do 18 JO. je ministrski svet poleg drugih resornih zadev predpisal uredbo o klirinških plačilih, ki kna namen mobilizirati terjatve naših izvoznikov po po-edinih plačanih sporazumih s tujimi državami. Nadalje je predpisa! uredbo, da se za leto dni podaljša rok, v katerem smejo denarni zavodi zahtevati olajšave za svoja zlačilaж Na vprašanje novinarjev, käko je z uradniškimi plačami, je minister dr. №škulin dejal, da je ministrski svet razpravljal danes tudi o tem vprašanju in da se bo uredba popravila v korist uradnikov v najkrajšem času. Potrebne spremembe bo proučil poseben komite ministrov. Minister je o» glasil, da bodo spremembe uredbe imele retroaktivno veljavo. Prepovedani shodi BaUradništvu v prem slek«. V njem razvija približno enake misli, kakor smo jih prinesli na uvodnem mestu tudi v »Jutru« in ki jim ni kaj oporekati. Na čelo članka pa je postavil stavek, ki mu je marsikaj oporekati. Napisal je namreč: »Naš i st je bil prvi. ki je o uredbi, s katero so se s 1. oktobrom t.1. državnim nameščencem zopet znižali prejemki, svoje mnenje jasno povedal.« Gospodje pri »Slovencu« prav dobro vedo, zabaj je bil njihov list ne samo prvi, temveč takrat tudi ефпь, ki je »svoje mnenje jiaeno povedal«. Zabranjeno učiteljsko zborovanje v Celju* Iz Celia nam poročajo: Danes, v soboto, od 8. do 10. dopoldne so imela sreska učiteljska društva za celjski, gornjegrajski, laški in šinarski srez svoje občne zbore v razredih mestne osnovne šole v Celju. Na občnih zborih so bila odobrena poročila funkcionarjev, volitev pa letos ni bHo. Po končanih občnih zborih so odšli vsi učitelji in učiteljice, skupaj okrog 500,^ k Celjskemu domu. kjer bi se moralo vršiti skupno r-birovanje z referatom predsednika JUU 2- Ivana Dimnika iz Ljubljane. Policijska oblast pa ?e zborovanje prepovedala z mot vaciio da ie za tako zborovanje potrebno predhodno dooljenie pristojnega, torej v tem slučaju prosvetne*^ ministra. Zaradi tega se zborovanje ni vršilo. PM ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI prlrodne vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz iosefove grenSce Registrirano od ministrstva sa soc. politiko ln nar. sdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. i •-'.«._ > J-» - — -f. ■ • Henri de JöuvenÄ Pariz, 5. oktobra. V pretekli noči je umrl zadet od* kapi znani francoski politik in diplomat, senator Henri de JouveneL Pokojni Henri de Jouvenel je bil po poklicu novinar in je prav do zadnjih dni opravljal posel glavnega urednika vplivnega pariškega lista »Matin«. Njegova novinarska sposobnost, politična nadarjenost- in kot močno zaledje ugledni list — vse to mu je omogočilo, da je napravil tudi za francoske prilike prav lepo karijero. Od 1. 1921. je bil član senata, v vladne posle pa je posegel šele L 1924., ko je postal v tedanji Poincarejevi vladi naučni minister; že prej je bil dve leti dodeljen francoski delegaciji pri Društvu narodov. Ob koncu 1. 1925. je bil imenovan za visokega komisarja v Siriji z nalogo, da popravi napake, ki jih je zagrešil njegov prednik general Sarrail z obstreljevanjem Damaska. Jouvenelu se je pomirjen je sicer na videz posrečilo, vendar je moral o priliki vstaje Druzov poseči za istimi strogimi sredstvi. Stvar bi bila prišla pred Društvo narodov, zato je de Jouvenel podal ostavko na svoje mesto. Vmii se je iz Sirije v uredništvo »Mafcina« in v Ženevo. Toda tudi pri Društvu narodov ni imel obetan ka, ker mu delovanje ženevske institucije ni bilo popolnoma po volji. V naslednjih letih je nastopal često kot posredovalec za pomirjenje med Nemčijo in Francijo, ne more pa se trditi, da bi bil dosegel kak poseben uspeh. Še manj se da govoriti o njegovem uspehu na mestu francoskega poslanika v Rimu, ki ga je opravljal od decembra L 1932. do julija naslednjega leta. Njegovo prizadevanje, da bi Francijo pridobil za Mussolinijev in Mäcdo-n al do v načrt direktorija četvorice velesil za nadvlado nad manjšimi državami, je rodilo zelo slabo razpoloženje pri zaveznikih Francije in osobito Mala antanta je ostro nasprotovala konceptu direktorija. Ti načrti so se zato popolnoma izjalovili in de Jouvenelovo kratko bivanje v Rimu so ozna čili politiki kot šestmesečno svatbeno potovanje po Italiji. Četvorni pakt je bil sicer sklenjen, kar je pokojnik z zadovoljstvom ugotovil ob svojem odhodiu iz Rima, ostal pa je na papirju ter ni bil nikoli niti ratificiran, niti izvajan. Franciji je prinesel mnogo škode m začasno močno oslabil njen ugled na vzhodu Evrope. Po rimskem intermezziu se je Jouvenel umaknil v ozadje in se ni več pojavljali na politični po-zornici. Slovo iKa Vrančiča potuje v Rim Dunaj, 5. oktobra. AA. »Neue Freie Presse« poroča, da bo predsednik madžarske vlade Gömbös te dni odpotoval v Rim. Potovanje je bilo že davno nameravano. V zvezi s tem poudarja list, da ni v osnovi črti madžarske politike nastopila nikaka i 1* prememba in da predstavlja rimski pakt treh tudi v bodoče os zunanje orientacije Madžarske. Včeraj ob 11. dopoldne so se zbrali vsi sodniki apelacijskega, okrožnega in sreskega sodišča v Ljubljani in vsi državni tožilci k slovesu od dosedanjega apelacijskega predsednika, ki se V ponedeljek odpelje v Zagreb kot kasacijski sodnik v oddelku A. Predsednika g.' Ivana Vrančiča je nagovoril podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Alojz Gradnik. V imenu vseh sodnikov je poudaril v poslovilnem govoru, kako jim je ločitev težka: v kratki dobi treh let, ko je dr. Vrančič načeloval naši pravosodni upravi, je pokazal z besedo in dejanjem, da je predsednik najvišjega sodnega foruma v Sloveniji lahko ne samo vsem pravičen starešina, marveč tudi dobrohoten in vsikdar prijazen tovariš. S čustvom hvaležnosti za skrb, ki jo je g. Vrančič kazal ob vsaki priliki, ne samo če je šlo za zaščito in pospeševanje stanovskih koristi, ali za blagohotno uvaževanje koristi posameznika, marveč tudi za zaščito in pospeševanje splošnih narodnih in državnih interesov, so sodniki čutili potrebo, da predsedniku pri odgovor nem vodstvu po svojih močeh pomagajo, saj so se zavedali, da je ta složnost ne samo zahteva, hvaležnoti do voditelja, marveč tudi dolžnost do naroda in države, кг jima služijo. Z zapuščino svetlega zgleda, ki ga je g. predsednik Vrančič podal kot objektiven upravnik in nepristranski sodnik, bodo sodniki v Ljubljani čuvali spomin na njegovo osebnost in njegovo delo. Predsednik Ivan Vrančič se je ganjen zahvalil. S tovariši so ga vezale tesne stanovske in prijateljske vezi. V zadoščenje mu je in v ponos, da so bili s skupnimi napori doseženi uspehi, ki morejo biti v čast sodstvu naše ožje domovine. Tudi na novem službenem mestü bo vsikdar z veseljem zasledoval razvoj sodstva v Sloveniji in bo nepretrgano Varoval ozke tovariške zveze. Po slovesu Od sodnikov se je g. predsednik poslovil od sodniških uradnikov in nameščencev, ki so se prav tako v polnem številu zbrali v slavnostni sejni dvorani. Višji pisarniški ravnatelj g. Ivan Soban je prisrčno poudarjal predsednikovo globoko umevanje za socialni položaj uradništva in mu poželel v bodočnosti še mnogo uspehov. Predsednik Vrančič se je zahvalil enako z iskrenim zagotovilom, da bo vse ohranil v prijaznem spominu. Iz prosvetne službe Beograd, 5. oktobra, o. Za inšpektorja srednjih šol je bil imenovan pri banski upravi v Ljubljani prof. Ivan Dolenec, doslej profesor na gimnaziji v Mostarju. Prof. Bogomil Remec doslej direktor na realni gimnaziji v Kruševou, je premeščen za di* rektorja na IL realno gimnazijo v Ljubljani. Dr. Pernar pogojno izpuščen Zagreb, 5. oktobra, o. Po nalogu ministra pravde je bil pogojno izpuščen iz zapora bivši narodni poslanec dr. Ivan Pernar, ki je bil zakonu 9 zaščiti države obsojen na dve in pol leti strogega zapora. Kazen je prestajal v Sremski Mitrovici, pred 6 tedni pa je zbolel in go premestili v zagrebško bolnico. Sedaj so ga v smislu zakona pogojno oprostili zapora ZA ŽALNE RAZSVETLJAVE GORIJO Z NAJVEČJIM SVETLOBNIM EFEKTOM, NAJDALJE IN NAJBOLJ VARNO ZORA nagrobne lučke v keramičnih lončkih. Ne kapljajo! OBLIKA ZAVAROVANA POD št 1018—M.—95 34. _ Počastitev spomina Kralja Mučenlka Velike žalne svečanosti v Ljubljani na dan obletnice tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja Someščani! Dne 9. oktobra 1935 se obnovi leto dni, odkar je na tako tragičen način preminil naš nepozabni blagopokojni Viteški kralj Aleksander L UediniteJj. Da se ob prvi obletnici tega žalostnega dogodka tudi Ljubljana tna primeren in dostojen način oddolži spominu našega velikega in nepozabnega narodnega heroja, se je osnoval v Ljubljani poseben odbor, ki si je nadel nalogo, da priredi na ta dan popoldne na Kongresne m trgu veliko manifestacijsko žalno prireditev, ki naj združi vso našo javnost, vsa tukajšnja društva in vse organizacije v veličasten skupen žalni zbor- Vabim ljubljansko meščanstvo, da v čim večjem številu prisostvuje tem žalnim svečanostim in da ta dan razobesi na svojih hišah žalne zastave, odnosno državne zastave na pol droga- Ta dan naj počiva delo v vseh obratih od 16. ure dalje, opuste naj se gledališke in kino predstave, opusti naj se glasba v vseh javnih lokalih in privatnih stanovanjih, da bo prebivalstvo Ljubljane dalo svoji žalosti čim globlji poudarek. Dr- Ravnlhar Vladimir, predsednik mesta Ljubljane. Program komemoracije 1) Pričetek ob 17.15 bodo naznanili topovski streli na Gradu. 2) Neposredno za etreli petminutni molk ш petminutna ustavitev vsega prometa na ljubljanskih ulicah. Konec 5 minut bodo zopet naznanili streli na Gradu. 3) Žalni obredi katoliške duhovščine pri katafalku na Kongresnem trgu. 4) Žalni govor predsednika odbora g. dr. Ravniharja. 5) Žalni govor zastopnika akademikov g. Verbiča Dušana. 6) Žalost nke. Pojo pevci Hubadove župe, Pevske zveze in Akademskega zbora. 7) Častni streli vojaštva. 8) Vojaška godba. 9) Topovski streli na Gradu bodo javili zaključek komemoracije in pričetek petminutnega zvon en ja vseh zvonov ljubljanskih cerkev.. '.. Pri komemoraciji bodo sodelovali predstavniki vseh oblasti, zastopniki vseh organizacij, šolska mladina pod vodstvom uč' -!ga osobja, vsa društva in organizacije. Razpored bodo izvršili po točno določenem načrtu reditelji, katerem naj se občinstvo pokorava. Organizacije, ki so prijsmle tričlanske deputao je, dobe od odbora posebne legitimacije za pristop na rezervirana mesta pri katafalku v pisarni odbora, Šelenbur-gova ulica 3.1. (Narodna Odbrana) do srede 9. X. ob 12. uri. Vee deputaoije in organizacije morajo bita zbrane najpozneje do 17 ure. Vsled velikega števila oficielnih deputa-cij in šolske mladine, bo zgornji del Kongresnega trga do višine Vegove ulice rezerviran, občinstvo naj se torej postavi na spodnjem delu Kongresnega trga, Ker bodo montiranr zvočni ojačevalci, se bo potek komemoracije povsod dobro slišal. Odbor prosi javnost, de se odzove pozivu g. predsednika mestne občine in razobesi na svojih hišah ta dan žalne zastave. Člani društev, ki nosijo značke, naj imajo ta dan svoje značke ovite v črno. Komemoracija bo trajala največ 30 minut in se bo vrš la ob vsakem vremenu. Odbor. Žalna svečanost na Taboru V spomin na prvo obletnico tragične smrti nepozabnega kralja nuučenfka, priredi Sc&ol^ka žmpa ILji/bljana, v sredo 9 t/m, ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru žalno spominsko svečanost e Redečim sporedom: 1. Žetae fanfare , Sodba Sokola L 2. Nag mrtvi кгаЛј, uvodna beseda podetaiyists Savetsa SKJ br. E. Gamgla. 3. SJava Teb4 fcraJJu mučeniče, sokolski pevski zlbor. 4. G. Strniša, Naš kralj je umrl, recitacija br. V. Markič. & Žalna koračnica, igra go*Sba Sokola L 6. Na Oplencu, dramska scena, dramski odsek Sokola Vač. 7. JugosOaven-ski zavet, sokolski pevski zibor. 8. KofcaJj-željeenpva, Viteškemu kralju, recitacija e. Dana Klavrno va, 9. Kralj — Sokol, govor župnega proevetarja br. J. Poharea. 10. Državna himna, godba Sokola L Uprava Sokolske župe Ljubljana vabi k žalni svečanosti vse sokplsko članstvo in ostalo javnost. Člani in članice ter oba naraščaja se udeležijo svečanosti v slavnostnih krojih e črnim florpm na levem rokavu surke, ostalo čHanstvo, ki nima kroja, po možnosti v temnih obJefcah e črnimi pvratnicasmi m sokolskim znakom, ovitim v črn flor. Vsi društveni in narašča^ki prapori naj bodo pvitl т črn flor. Uprava Sofeotefte župe Ljuibljana nadalje obvešča, da se bo udeležida žalne svečanosti na Kongresnem trgu župna delegacija v kroju ln e prapori. Uprava Sokolske župe Ljubljana. Medsebojni očitki korupcije v zaključnem delu osijeskega procesa Po govorih obeh državnih tožilcev so dobili besedo zastopniki privatnih udeležen, cev, med katerimi ее nahaja v prvi vrsti »Beogradska zadruga«. Tej dolguje, kakor znano, glavni obtoženec v našički aferi dr. Grgin nad 4 milijone dinarjev. V četrtek je govoril zastopnik enega privatnih udeležencev dr. Miško Radoševič. Svoj govor je pričel z ugotovitvijo, da je Našička izdala v korupcijske svrhe 33 milijonov. Pri teh besedah se je obtoženi generalni direktor Na-šičke Sohr razburjeno dvignil 8 svojega sedeža in zaklical: >Pa od tega denarja je nekaj dobil tudi dr. Radoševič!« Dr. Radoševič je razburjeno reagiral: >La-žete, lažete! < Nastal je hrup in vik v dvorani, r prepir so se vmešali zagovorniki obtožencev, ki so protestirali proti izražanju takih pavšalnih trditev. Sohr proti Radoševiču: »Dokazal vam bom, da se dobili denar«. Dr. Radoševič: >K meni je prišel obtoženec Szöke in me prosil, da prevzamem zanj zagovornišvo«. Velikanski hrup v dvorani. Iz hrupa je slišati samo besede obt Sohra: »Vi ste dobili denar!« Dr. Radoševič: »V mojo pisarno je prišla Abesinska cenzura za brzojavke Beograd, 5. oktobra. AA. Poštna brzojavna uprava naznanja, da se za Abesinijo sprejemajo samo brzojavke odprte vsebi-pe, ker je v Abesiniji uvedena cenzura brzojavk. Razrešen državne službe Beograd, 5. oktobra, p. Državne službe je bil razrešen Josip Muren, pomožni geo-meter v Radovljici. DOLENJSKE TOPLICE nudijo do 1. aprila 1936. plačilne olajšave: pavšalna penzija I. razred (soba, prvovrstna hrana, kopeli, zdravniški pregled, vse takse in ves komfort) za 10 dni Din 600.— za 20 dni Din 1.100.— polovica v gotovini, polovica v hranilnih knjižicah Kmetske posojilnice ali Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani. Centralna kurjava sob, hodnikov in oblačilnic, pri rodno vedno enakomerna temperatura vrelcev 38 stopinj Celzija, ogromen dotok terme, 3 milijone litrov na 24 ur direktno v kopeli, so prednosti, ki dajejo vse možnosti za brezhibno zdravljenje vseh vrst revmatizma, raznih ženskih bolezni itd. itd. tudi v najhujši zimi. Prometne zveze: železniška postaja 1 Straža-Toplice (polovična vozna cena) in i avtobus do Toplic. Pojasnila daje uprava. žena obtoženca SzSkeja in me prosila, naj zagovarjam pred sodiščem njenega moža. Ponudila mi je honorar, kakor ostalim zagovornikom. Ko pa sem zvedel, za kaj gre. sem zagovorništvo odklonil.« »Dobili ste 10.000 Din za intervencijo pri policiji v našički aferi.« Dr. Radoševič — >Prosim, toda za advokatski posel. Jaz nisem vedel, za kaj gre in kakšna je stvar.« Zagovornik dr. Podu je: >To se pravi: mi branimo korupcijo, a vi sprejemate denar.« Zagovornik dr. Mažuranič: »Teko je!« Dr. Radoševič napram dr. Mazuraniču: »Lažete. Ko ste bili vi minister, ste sprejemali denar!« Dr. Mažuranič ogorčeno protestira in zahteva, da ga predsednik ščiti pred takimi žalitvami. Predsednik pokliče dr. Radoševi-ča k redu, na kar le-ta nadaljuje: »Od 33 milijonov, ki 90 navedeni v obtožnici kot diskretni izdatki, vemo samo za male. ki so dobivali denar, a kdo so bili oni zločinci, ki so prejeli ostalih 32 milijonov, se ne ve, kakor tudi nihče ne ve, kateri svetniki so si razdelili ono provizijo, za katero se je v tem procesu ugotovilo, da je znašala 1 milijon švicarskih frankov, to je 15 milijonov dinarjev. Dr. Radoševič ie zaključil svoja izvajanja s. pozivom, naj sodišče brez par-dona poseka glave stogiavi pošasti — korupciji. Ko je še govoril zastopnik privatnega udeleženca Kovača dr. Popovič, so zagovorniki dr. Werk, dr. Poduje, dr. Mažuranič, dr. Tolnauer, dr. Mirosavjjevič in dr. Horn prijavili sodišču, da bodo vložili proti dr-Radoševiču tožbo zaradi klevete. Vremenski pregled Evropa: Nad zapadno polovico Evrope prevladuje depresija z oblačnim ki mestoma deževnim vremenom. Slab sloj visokega pritiska s pretežno jasnim vremenom vlada nad jugovzhodno Evropo. Jugoslavija: Na večji zapadmi poiovicd države prevladuje oblačno, z dežjem v dravski in zapadnem delu savske banovine, jasno v ostalih predelih. Temperatura se je dvignila po vsej državi. Minimum Zaječar 9, maksimum Niš 30. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved: Pretežno oblačno vreme, mestoma dež, bo tra* jalo dalje nad večjim delom države, jasno na skrajnem jugu. Temperatura bo na severu nekoliko padla. Dunajska vremenska napoved та nedeljo: Nič več tako toplo, toda še vedno milo vreme. Precej oblačn^, v Južnih Alpah morda tudi dež. »JUTRO« 8t. 232 3 Nedtfja, в. оМобл 1985s Usoda najstarejšega slovenskega rudnika Vzajemnost In vztrajnost leških radarjev, kl upajo, da ne bodo sami ostali na mrtvi straži starega industrijskega središča Rudnik Lese pri Prevaljah, nekdaj lastnina grofov Henkl Donnersmark, je najstarejši rudnik na slovenskem ozemlju. Tu so začeli kopati premog že leta 1818. Lepe rudniške zgradbe nam pričajo še danes, da sta bila nekdaj na Lešah doma bogastvo in blagostanje. Tu je bil rudnik, v bližnjih Prevaljah pa velika železarna- V obeh podjetjih je bilo zaposlenih še v de vetdesetih letih preteklega stoletja nad'20.0 delavcev. Danes je vse to propadlo. Kraj umira. Železarna se je preselila, v rudniku pa išče nekaj desetin rudarjev zadnje ostanke premoga. Vsa okolica je prenaseljena. Po trebni so ji novi viri zaposlitve. Tradicija tega kraja je taka. da bi dala novi podjetnosti mnogo ugodnosti. Tu jo predvsem staro industrijsko delavstvo. Tu so delavske hišice, tu so tudi lepa upravna poslopja, ki pa stoje napol prazna. Tu so obsežna, za velike moderne tovarne naravnost idealna stavbišča, tu je vodna sila Mfcže in mala, docela neizrabljena elektrarna s 100 konjskimi silami. Manjše ključavničarsko podjetje bi tu ne našlo le vseh osnovnih pogojev uspešnega obrata, temveč tudi. kompletno, popolnoma opremljeno delavnico. Druge obrti bi našle tu vsaj lepe dvorane, v katerih bi se dala namestiti obratovališča, našle pa bi tudi lastno električno silo na vodni pogon. Tudi premoga bo v manjših količinah še za dolgo dovolj. Težko je najti primer žilavejše borbe za gospodarski obstanek, kakor jo je vodilo to staro rudarsko podjetje in kakor jo vodijo njegovi delavci še danes. Ko so bili stari premogovni sloji izčrpani, je investiralo podjetje težke milijone v nova razi-skavanja terena. V času, ko se drugih kredi': v ni dalo dobiti, je začelo podjetje za-državati delavske mezde, preiskovalna dela pa je vršilo dalje. Delavstvo je vedelo, da gre pri tem tudi njemu za >biti ali ne biti«. Zato je dopuščalo, da so narasli ti mezdni zaostanki na več stotisoč dinarjev. Ko pa je padla zadnja nada, se je delavstvo organiziralo v zadrugo »Rudarska zajednica« ter odkupilo rudnik in del njegovih objektov. Ta zadruga je organizirala iskanje premogovnih ostankov na področju izčrpanega rudnika. To iskanje daje zaslužke, ki so sicer zelo skromni, a so vendar še neprimerno bolji, kakor oni dinarji, ki jih daje naše brezposelno skrbstvo in ob katerih se v primeru dolgotrajnejše brezposelnosti ne da ne živeti, ne umreti. Leski rudarji prosijo: Opozorite našo gospodarsko javnost na na5 položaj in na ugodnosti, ki bi jih nu dil: gospodarski iniciativi, ako bi si upala v naš kraj. Za primer, da bi ostal ta apel brez odziva, pa prosijo, naj obrnemo javno pozornost na druge dolžnosti in možnosti. Predvsem na dolžnosti! Od javnih institucij sta priskočili leškim rudarjem na pomoč doslej le glavna Ъга-tovska skladnica in Delavska zbornica. Rudarji so pričakovali in upravičeno še pričakujejo, da jim bo priskočila v njih težki eksistenčni borbi na pomoč tudi banska uprava. Zato imajo danes že tudi pravni naslov. Z nakupom montanske posesti je prišlo tudi šolsko poslopje, ki je bilo prej rudniška last, v last brezposelnih rudarjev. Vsaj na odkup tega poslopja rudarji upravičeno računajo, ker vendar ne gre, da bi kupovali napol brezposelni rudarji s svojimi bornimi mezdami še šole. Pa tudi preko tega imajo rudarji, ki se upirajo s tako žilavostjo proti svojemu padcu v breme javne dobrodelnosti, pravico do primernih subvencij iz javnih fondov za podpiranje brezposelnih, ki se delijo deloma tudi ljudem, ki so do njih mnogo manj upravičeni. V neki meri obstoja torej dolžnost pomagati. Obstoja pa možnost, da se pomaga preko minimalne izmere. ki jo Imamo pri tem v mislih. Danes nudi leškim rudarjem iskanje premoga borno eksistenco. Več stotisoč znašajoče mezdne zaostanke pa bodo mogli dobiti le tedaj, ako se posreči >Ru-darski zajednici« vnovčiti odvisni inventar ter prodati 7 hiš in 18 manjših hišic, -ki jih je zajednica kupila. Inventarja in manjših hišic ne bo težko prodati, težje pa bo prodati 7 večjih objektov. Te hiše so deloma prazne. Ako upoštevamo, da leži kraj Leše pod visokimi planinami, sredi divnih smrekovih gozdov v kraju, ki se more vzporediti z našimi najlepšimi turističnimi okrožji, si moramo staviti vprašanje: ali ne bi bil smrten greh, ako bi pustili te stavte razpasti? Vseh teh 7 hiš se da dobiti za 160.00 do 200.000 Din. Z malimi adaptacijami se di postaviti v nje nad 100 postelj. Kje se dajo dobiti za ta denar prostori za dečja zavetišča, počitniške kolonije ali morda domovi za onemogle? Ce se potrebuje tu še sveta, bo tudi v tem pogledu ustreženo. V prihodnjih mesecih se bo prodalo na javni dražbi nad 500 ha zemlje, divnih smrekovih gozdov livad in polja Ne samo iz socialno političnih nagibov, tudi iz čisto gospodarskih nagibov bi morali posvetiti zavodi za zavarovanje delavcev. bratovske skladnice, mestne občine, zlasti one v Mariboru in Celju, ter razna dobrodelna in počitniška društva svojo pozornost možnostim, ki se nudijo v Lešah. V velikih mariborskih tekstilnih tovarnah se zbere tu pa tam kak denar, ki se mora nameniti po svoji svrhi za delavstvo dotič- nih tovarn. Ali bi se dal pokloniti temu delavstvu lepši dar, kakpr bi bilo obratno okrevališče, ki bi se dalo kupiti ob tej priliki z malenkostnimi stroški In za slepo ceno? Ali se bo med vsemi temi možnostmi dalo kaj v resnici realizirati? Kdor bi bil tu voljan pomagati, more dobiti podrobneje informacije pri Delavski zbornici, pri centrali v Ljubljani, ali pa pri njeni ekspozituri v Mariboru. Lepi vzgledi vzajemnosti in požrtvovalnosti leških rudarjev pozivajo naše podjetništvo, naj ne pusti, da bi propadlo naše staro industrijsko središče. 1 LES, STEKLO, KOVINE cisti izvrstno Znižanje najemnin v mestnih hišah Pri znižanju za 10% izpade letno 350 tisoč Din Ljubljana, 5. oktobra Pri županu dr Ravniharju se je zglasila deputacija stanovalcev v mestnih hišah ter mu predložila prošnjo za znižanje najemnin v mestnih hišah. G. župan je deputa-cijo prijazno sprejel ter ji pojasnil, da je bil že finančni odbor na seji, ki ji je prisostvoval tudi župan, iz lastne inicijative predlagal znižanje najemnin v mestnih hišah. To ne samo zaradi tega, ker je finančni odbor smatral spričo obstoječih razmer znižanje najemnin v nekaterih mestnih hišah za umestno, ampak tudi zavoljo tega, da mestna občina ljubljanska prednjači z lepim zgledom hišnim posestnikom. Zadeva je odkazana odboru za upravo mestnih hiš, da določi novo odmerno podlago. Treba bo stanovanja na novo kvalificirati in kategorizirati. Tudi v drugem pogledu bo potrebna neka diferenciacija, ker linearno znižanje pri vseh najemninah ne bi bilo niti umestno niti pravično, öim bo odbor za upravo mest nih hiš svoje delo opravil, bo stavil predlog mestnemu svetu. Sklep mestnega sveta mora odobriti ministrstvo financ, zlasti gle de na to, ker za vsoto znižanih najemnin ni kritja v proračunu in se bo moral znižani znesek, kakor je sklenil finančni odbor, kriti iz reduciranih prejemkov mest* nih uslužbencev. To reduciranje je ukazano z naredbo ministrstva financ. Ako se znižajo najemnine povprečno za 10%, pomenja | to izpadek 350.000 Din letno. Za ta znesek bo najti kntja tudi v prihodnjem proračunu, ker reducirani prejemki v novem proračunskem letu za tako kritje ne bodo več na razpolago. G. župan je obljubil, da bo skušal kar najbolj pospešiti ureditev formalnosti, eventualno z intervencijo v Beogradu, da bodo znižane najemnine stopile čimprej v veljavo. У vodnjaku omamljen od plinov S kavi jem so ponesrečenca komaj potegnili na vrh Pišece, 5. oktobra Pridna brat» Si sta hotela izcistiti prazen betoniran vodnjak, ki je globok 10 metrov in brez vode. Vodnjak vodi skozi meter debelo plast lignita. Tudi pod tlom vod» njaka je baje par metrov debela plast lignita. Zjutraj »ta odvzela pokrcrv in se je eden od njiju spustil v vedru na vrvi v vodnjak. Ko ga je pustil drugi brat približno 5 metrov globoko, ja začul kz vodnjaka nenadni hrup in takoj nato padec v globo-čino. Misleč, da je bratu, ki je obležal negiben na dnu vodnjaka, postalo nenadno slabo, je hotel po vrvi za njim, da ga reši. Ko je prišel komaj en meter globoko, je začutil hud smrad plina in se je hitro vrnil na zrak. Takoj je bilo jasno vsem, ki so se v množici na vpitje zbrali okrog vodnjaka, da je poln dušljivih, strupenih plinov. V obči zmešnjavi ni nihče vedel kako revežu pomagati. Za prvo silo je nekdo vlil par škafov mrzle vode na nesrečneža, ki je ležal na dnu vodnjaka ▼ nezavesti. Po daljšem naporni se je bratu posrečilo, da je od viha e kavi jem, ki ga je navezala na vrv, zapel ponesrečenca za suknjo. Tako so ga polagoma vlekli navzgor. Ko pa je bil že komaj par metrov pod površino, se je oditrgla suknja in nesrečnež je padel nazaj svojih 8 metrov v globočmo. Ponovno so mu s težavo zapeE kavelj in ga slednjič izvlekli iz vodnjaka. Po darfj-šem prizadevanju se je posrečilo obuditi nezavestnega k življenju. Tožil je o hudem glavobolju in nekaterih praskah, ki jih je dobil pri padou. Počival je ta dan in skozi noč, naslednje jutro pa je odšel peš na svoj dom. Pripoveduje, da ga je plin pri sredini vodnjaka (5 metrov) nenadno popolnoma omamil in da ni najmanj čutil, kako je padel prvič in drugič v globočino. Pravi, da mu je žal, da so mu znnotili tako »sladko« smrt, vendar pa v tak vodnjak ne poj de več. Ob upokojitvi dr. Ivana Vest o upokojitvi sreskega načelnika za Maribor levi breg dr. Ivana Senekoviča je občutno dirnila nacionalno zavedno javnost ob naši severni meji, saj odhaja v Pokoj odličen upravnopoli tičn i uradnik redke delovne kapacitete ln marljivosti, z jedva dovršenimi dvajeetpetimi službenimi leti. Njegova temeljita strokov- uspo. STERMECKI DUMPING! 2484 m sahna 140 cm v SO barvah in desenih za damike plašče р^ Dill 4073 m modno-boneastega barhenta, SO raznih desenov In barv pg Dill PRIDITE HITRO. DOKLER JE IZBIRA! V TRGOVSKI DOM џц g • »rsf(*' CEUE eobfltfenost, združena e finim čutom te smislom za pptreibe našega obmejnega prebivalstva, mu je pridobila priljubljenost in spoštovanje vseh, ki jim je s svojimi nasveti pomagal v težavnem žlvJjenjUL. Upokojeni sreski načelnik dr. Senefko-vlč je štajerski rpjak, rojen v ZimicL Po univerzitetnih študijah ,v Gradcu, ki je aibsolviral z odliko, je nastopil v decembru leta 1909 službo pri tržaškem n»-mestniätvra, kjer Je ЬП dodeljeni ройсЦ-dkl direkciji Tu&aJ j© stoKboval 10 Jet, pb prevrata pa je prispel v Maribor, se javfl generalu Maistru tn postal šef mar rSborake poMcije. V tedaj razburkanih časih je odlično obvladal ettnacijo v Mar гй>ога in vzdržal red te mir. Njegove ял-sluge sa JogoeAovenski Maribpr у nemir- вЯе mačeh po prevrata bodo (афо ■»■ Vtem« t Zgodovini načega, mesta. Pome. Je ел Je življenjska pot МЙ» po naanfii nxestlh naöe Srž sm, V leta 19®1 Je hU premeščen у 14аЫ£шоь фошјв ▼ СеЦе, La-Sko» Rogatec, Celje. Litijo, Sambo*. Novo Gr&diSkp, doktor ni sopet prispel pred dvema letoma ▼ IMarflhpg bi tiskaj pre. ~Yztei posle eres&ega načedstva za Maribor levi breg. Na tem ewotfem shriBbeneen mestu je razvü veliko delavnost v всеје-vaaju afctuataih. nacionalnih. gospodar-яиь te бос lata, fb problefmpv, kl tiščijo naše obmejno prebivalstvo. Vse svoje od. lične epoSotaaoBtl Je posvetil vprašanju otxmejne pbčrasrke poMt&e, dosegel je leite podpore bt bednostnega fonda za Per pnavflo cest» med drugim trrcB za obnovitev vodovoda pri Sv. Dubu na Ostrem vr. hu. Ni je bOp naselbine v srezu. ki je ne bi dr. ßeneSkovüft do podrobnosti spoznal, saj Je vso našo mejo prepotoval peš. Pomagal Je tudi pri načrtih za sgradlbp nove šole v Gradišču ob mep in je bil v stalnem stiku z vsemi nacionalnimi to na-cionalno-obrambn itmi organizacijami, saj je ni bik> eokoteike ali druge nacionalne prireditve, ki se Je ne bi bil udeležil sreski načelnik dr. Senekovič. Dr. Valentin Meršol: Proti odpravi plodu! Na kongresu jugoslovenskih zdravnikov v Beogradu, ki je bil pred par dnevi zaključen, se je vršila živa debata zlasti o vprašanju, ali naj se z zakonom razširi krog vzrokov, pri katerih je dovoljena odprava plodu. Šlo je predvsem za takoimenovano socialno indikacijo, to je: za odpravo plodu v primerih, kjer socialni razlogi govore proti potomstvu. V debato je posegel tudi predsednik Slovenskega zdravniškega društva g. dr. Valentin Meršol, ki je izvajal: Dovolite, da o vprašanju legalizacije indikacij za odpravo ploda povem svoje mnenje- Pri nas velja do sedaj pred zakonom edino medicinska indikacija za odpravo ploda. Na podlagi činjenice, da se že zdaj vrši nelegalni splav iz socialnih razlogov v velikem številu in da pri tem mnogo žen izgubi življenje, dalje na podlagi drugega dejstva, da je splav, ki je izveden v bolnici im od strani zdravnikov, veliko manj nevaren za ženino zdrav.je, so predlagali nekateri zdravniki na tem kongresu, da je potrebno odpravo ploda iz socialnih razlogov uzakoniti (legalizirati), ker je to po njihovem mnenju manjše zlo. Na ta način bi se po njihovem naziranju tudi število smrtnih žrtev znatno zmanjšalo. Trdino sem prepričan, da se strašno varamo, ako mislimo, da bi z uzakonitvijo odprave plodu iz socialnih razlogov Število nelegalno izvajanih splavov padlo. Nasprotno mislim, da bi nelegalno odpravljanje plodu ostalo še naprej, k temu bi prišlo kot nameček še legalno odpravljanje ploda, tako da, bi celotno število izvršenih splavov v državi strašno naraslo. Ali ne mislite, da bd prišlo do velikanskih zloupotreb pri izdajanju potrdil o siromaštvu — saj je to relativen pojm — in drugih socialnih razlogih? In tako bi se vršil pri bogatih splav iz medicinskih razlogov, pri manj premožnih pa iz socialnih razlogov. Računajoč, da je pri nas večina prebivalstva relativno siromašna (delavci, kmetje in nižji nameščenci), pridemo do zaključka, da bi imela pravico do socialne indikacije za odpravo ploda velika večina (do 90%) nosečih žen. Skoraj vsi pristaši uzakonitve splava iz socialnih razlogov navajajo Rusijo kot primer države, k jer je socialna indikacija uzakonjena. Ali razen tovariša dr. Zeliča ni navedel nihče, da se na zadnjih ruskih zdravniških kongresih legalizacija več ne priporoča, k4r Je škodljiva. Kaj moramo tudi mi slediti primeru Rusije, da pridemo do tega žalostnega zaključka? Pri raznih predavanjih na tem kxm_ gresu se je poudarjalo, da zdravnik ne sme videti v pacientu samo medScmske-ga objekta, ampak da ima pred seboj celega človeka, da se moramo torej ozirati ne samo na telo, ampak tudi na razmere, v katerih živi dotična oseba. Med tem ko medicinska indikacija išče razlog za splav predvsem v ženi sami — v njenem bolnem ali abnormalnem telesu — smo stopili z vprašanjem splava iz socialnih razlogov že v okolico posameznika, na človeško družbo. Ali čim stopimo v okolico človeka, takoj zadenemo na oei kompleks vprašanj, med katerimi je socialno samo majhen del in je zato potrebno upoštevati vsa ta vprašanja. In ravno v kompleksu teh vprašanj imamo polno kontraindikacij proti pomnožit vi dajanja dovoljenja za splav iz socialnih razlogov- Med kontraindikacijami so posebno važni etični, verski in nacionalni momenti- Ugotavljam predvsem, da tako pravoslavni kakor tudi katoličani ne priznajo razlogov za noben splav, ne priznajo torej niti medicinskih indikacij. Ne morem se baviti z vsemi temi vprašanji zaradi prekratkega časa, dovolite mi samo, da kot bivši jugoslovenski vojni dobrovoljec poudarim tukaj nacionalne razloge. Po oni diskusiji o splavu pred dvema dnevoma sem govoril z nmnmskim učenjakom, prof. dr. Jeanom Jianom, ki Je na našem kongresu predaval. Govoril sem mu o naši diskusiji, o mnenju ki predlogih posameznih zdravnikov, m on mi je povedal, da je tudi pri njih v Rumuniji bilo sproženo vprašanje, da se razširijo indikacije za splav iz so_ ctolraih razlogov. Ali legalizacija je bdla odbita ravno iz nacionalnih razlogov. Tovariši! Ali za nas ne veljajo isti razlogi? Prepričan sem, da smo mi vsi dobri Jurgoeloveni, da želimo, da se naga država okrepi na znotraj m zunaj. Mi vsi gotovo želimo, da bi bilo Jngo-slovenov ne samo 15 milijonov, kakor sedaj, ampak 20 in 30 milijonov, po možnosti celo več. Do te okrepitve in do povečanja števila prebivalstva pride lahko samo na podlagi številnega pri-rodnega prirastka, s številnim narašča, jem. Dobro, mi boste rekM, tudi mi .smo vsi za to. AH, kaj nam koristi veliko število otrok, ako ti niso zdravi in nimajo kaj jesti? Vprašam vas: AH vi mislite, da eo otroci iz družin, kjer imajo samo enega ali dva otroka, bolj zdravi kakor pa mnogoštevilni otroci na deželi? Priznali mi boste, da v veliki večini niso. Ali se ne vrši zdaj največ nelegalnih splavov ravno v dobro situiranih družinah, med tem ko jih je na vasi in med delavstvom relativno mnogo manj? Ah res naša lepa, od prirode bogato obdarjena domovina nima dosti hrane za večje število prebivalstva, ali res ni prostora za prirastek? Spet trdim skupaj z Vami: Ni res! AH so res izčrpana vsa druga sredstva, da se družine, matere in otroci zaščitijo in ekonomsko zavarujejo. Niso! Ali je zato potrebno uporabiti najra-drkataej&e sredstvo: odpraviti piod in ubijati še nerojene otroke? Nikakor. Ali ne čutite, kako je to kontradik-torno in paradoksno: na eni strani zdraviti težko bolne in podalj&evati življenje starcem, na drugi strani odvzemati življenje še nerojenim, zdravim otrokom? Naša naloga mora biti: pomagati bolnikom in čuvati zdravje in življenje, nikakor pa ne smemo propagirati odvzemanje življenja, pa četudi še nerojenim otrokom. Zato sem proti legalizaciji socialne indikacije za odpravo ploda, in Smatram da socialni razlogi lahko služijo samo v pomoč pri -že obstoječih medicinskih indikacijah, ki so po sedanjem zakonu dovoljene- Zaradi tega zahtevam, da se črta dotični stavek točke 5- predložene resolucije, v katerem se poleg drugega predlaga tudi legalizacija same socialne indikacije za odpravo ploda. Dalje predlagam, da se resoluciji doda naslednji stavek: Vsi splavi iz medicinskih razlogov naj se načelno vrše samo v bolnicah in njim podobnih zavodih. '»JUTRO« St. 232 .ТГеЭИЗа, б. бВбЕёл SSSSs Gospodarstvo Koliko nam dolguje inozemstvo Narodna banika objavlja izkaz o stanju aktivnih kliringov na dan 2. t. m. Iz tega izkaza je razvidno, da se je neizravnani saldo v kliringu z Nemčijo (nemški klirinški dolg) za malenkost dvignil in ;e znašal 2- okt- 315 milijonov Din nasproti 310, 314 in 308 milijonom Din v zadnjih treh tednih- Dne 2. oktobra so bila iz-vršena izplačila našim izvoznikom do avize štev. 7515 od 16. aprila in je treba na plačilo čakati okrog 6 mesecev. V kliringu z Italijo je neizravnani saldo (italijanski dolg) ponovno narasel in je 2. t. m. dosegel že vsoto 147 milijonov Din nasproti 138, 128 in 121 milijonom v prejšnjih treh tednih. Dne 2. oktobra so bila izvršena izplačila našim izvoznikom do avize štev 74.567 od 22. julija t. 1. in je treba na izplačilo čakati 71 dni- V kliringu z Bolgarijo je naš aktivni saldo dvignil v poslednjem tednu na 3.8 in je treba na izplačilo čakati dva meseca. V kliringu z Rumunijo se je neizravnani saldo dvignil v poslednjem teudnu na 3.8 milijona Din (prejšnji teden 2.3) in je treba na izplačilo čakati skoro mesec dni, V kliringu s Turčijo pa znaša klirinški saldo 510.000 D:rt. V tej zvezi je treba omeniti tudi stanje našega plačilnega prometa z Grčijo, kjer imamo terjatve na podlagi obtoka neizko-rišienih kompenzacijskih bonov in napod_ lagi blokiranih terjatev pri Grški banki. Dne 27. septembra je bilo v obtoku za 31 miljonov drahem kompenzacijskih bonov (kar ustreza vrednosti 13 milijonov Din.) Vrhu tega pa znaša saldo blokiranih ter. jatev pri Grški banki Isti dan 48.4 milijona Din. Stanje naših klirinških terjatev v inozemstvu je bilo torej v zadnjem času na_ Nemčija 315.0 milijona Din slednje: Italija 147.0 milijona Din Rumunija 3.8 milijona Din Bolgarija 0.7 milijona Din Grčija 61-4 milijona Dih Skupaj 528-4 milijona Din V gornji vsoti pa Se niso upoštevane terjatve, ki jih imamo v plačilnem pro. metu z Rumunijo (ob koncu junija 58 milijonov) in lahko računamo, da znašajo skupne terjatve nasproti gornjim državam (z Rumunijo) okrog 580 milijonov Din, kar je za naše gospodarstvo prav znatna vsota. Seveda pa imamo v nekate. rih državah še pasivne klirinške saldo, ki predstavljajo naše klirinške dolgove. Predvsem imamo neizravnan klirinški dolg v Češkoslovaški, ki je znašal 20. Septem, bra t. 1. okrog 153 milijonov Din. V kliringu s Švico, kjer smo bili še pred meseci aktivni, je znašal v začetku Septem, bra naš klirinški dolg okrog 10 milijonov. V kliringu s Francijo smo dolžni okrog 85 milijonov Din. v kliringu z Belgijo okrog 9 milijonov in v kliringu s Poljsko okrog 4 milijone. Skupaj smo torej v pa. sivnih kliringih dolžni inozemstvu okrog 260 milijonov Din, kar je manj nego polovica zneska, ki ga inozemstvo nam dolguje. Naše gospodarstvo v avgustu Iz statističnega poročila Narodne banke za mesec avgust posnemamo naslednje zanimive podatke o gibanju našega gospodarstva v avgustu, premet z efekti na jugoslovenskih borzah je od julija na avgust popustil od 37 na 22 milijonov (lani 30 milijonov), očividno ker se je Poslovanje z državnimi papirji precej skr. čilo. Tudi devizni promet je bil nekoliko manjši in je znašal 119 milijftfiov Din nasproti 125 milijonom v lanskem avgustu in 65 milijonom v predlanskem avgustu. Dviganje cen Naš indeks cen kaže v juliju in avgustu gibanje, ki je v nasprotju s sezonskim običajem, Dočim smo prejšnja leta beležili baš v juliju in avgustu, ko pridejo na trg kmetijski pridelki nkr>ve letine padec cen in indeksa, se je letos nivo cen v teh dveh mesecih dvignil. Indeks cen v trgovini na debelo se je od julija na avgust dvignil od 63.3 na 64.8, nasproti 61.1 v lanskem avgustu in 60.7 v predlanskem avgustu. Dočim je bil v prvem letošnjem polletju naš indeks cen skor0 v vseh mesecih nižje nego lani in predlanskim,j je bil v avgustu za 3.7 točke višji nego lani in 4.1 točke višji nego predlanskim Predvsem se je od julija na avgust dvignil indeks cen rastlinskih proizvodov, in sicer za 7.3 točke na 67.6 in je sedaj ta indeks za 11.1 točke višji nego lani in za 18.3 fy>öke višji nego predlanskim Ta dvig indeksa cen rastlinskih proizvodov je pripisati narašča nju cen pšenici in koruzi ter vzporedn^ no tudi moki. Ker so cene pšenici v sep_ temibni še bolj dvignile je računati z nadaljnjim dviganjem tega indeksa. Indeke cen živine in živinskih proizvodov je od julija na avgust nazadoval za 2.5 točke na -53.1, vendar je pri tem za 1.2 točke višji nego lani. Indeks cen mineralnih proizvodov se je dvignil za 0.2 na 80.0 (lani 78.4), indeks cen industrijskih proizvodov pa za 0.7 na 66.4 točke (lani 65.3). V nasprotju z indeksom cen na debedo, je indeks cen na drobno od julija na avgust še popuetil za 1.9 točke na 69.5 (lani 72.7, predlanskim 74.3), verjetno pa je, da se bp v doglednem času tudi indeks cen na drobno nekoliko povečal. Hranilne vloge Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah so se od začetka julija do začetka avgusta povečale za 85 milijonov in so znašala v začetku avgusta 10.385 milijonov, t. j. za 515 milijonov več nego lani in za 462 milijona večji nego predlani. Pri tem pa je treba upoštevati, da so se od lanskega leta samo pri Državni hipotekami baraki in Poštni hranilnici vloge povečale za 288 milijonov, nasproti predlanskemu letu pa za 658 milijonov. Plri 20 največjih privatnih bankah so hranilne vloge od julija na avgust nazadovale za 36 na 3169 milijonov in so bile pri tem za 62 milijonov manjše nego lani. Promet Naš železniški blagovna promet, ki je v prvem polletju za malenkost zaostajal, se je v jzuliju in avgustu dvignil in je bilo v teh dveh mesecih naloženo 263.000 vagonov nasproti 237.000 vagonom v istih dveh mesecih lanskega leta. Tudi pomorski promet je bil večji, dočim je rečni promet po lanskoletnem pnatnem povečanju popustil. Gospodarske vesti — Posvetovanje gospodarske Male An. tante. Dne 14. t.m se bo pričelo v Beogradu zasedanje gospodarskega sveta Ma le antante. Dne 7. tm. bodo že pričeda predposvetovanja. Včeraj je iz Prage od. Pptoval del češkoslovaške delegacije, ker se 7. t.m. pričnejo posvetovanja trgiovin-eko-poUtične in železniške komisije Dne 10. t.m. pa se sestanejo komisije za du-navsko plovbo, za nprmalizacijo, za izenačenje meničnega in čekovnega prava in za poštno unijo. Na zasedaniju se bodo sestale tudi industrijska komisija, komisija za turistiko in poseben odtoor ekspertov zaradi sklenitve konvencije med našo državo in češkoslovaško zaradii pre-prečenja dvojnega predpisa takse na ded-ščine. Predlogi teh komisij bodo predloženi gospodarskemu svetu Male antante zaradi sklepanja. Na programu je tudi sklepanje o ustanovitvi propagandnega urada Male antante. Težišče zasedanja pa bo vsekakor v pogajnjih glede predlogov za poglobitev gospodar, sodelovanja in za razširjenje trgovinskega prometa, zlasti med Jugoslavijo in češkoslovaško, glede možnosti kompenzacij in glede ureditve trgovinskega prometa med češkoslovaško in Rumunijo na n.ovi bazi. — Rok za op ra vdan je izvoznih overenj. Na pritožbe naših izvoznikov, da morajo predlagati prošnje za podaljšanje roka za opravdanje izvoznih overenj tudi v onih primerih, kjer se rok prekorači izključno zaradi zakasnitve klirinških izplačil, je finančno ministrstvo dalo Na_ rodni banki navodilo. da imajo pooblaščeni denarni zavodi smatrati avizo Narodne banke. Izvozniki morajo torej avizo žnika na klirinški račun kot tiho dovo_ ljenje za podaljšanje roka opravdanja izvoznega overenja. To podaljšanje traja do dne, ko dobi izvoznik obračun od Narodne banke, izvozniki morajo torej avizo predložiti onemu denarnemu zavodu, k jaso dobili overenje za zavarovanje valute pri izvozu. Ta odredba velja glede držav, s katerimi imamo klirišike obračune. — Opozorilo uvoznikom francoskega blaga. Po statističnih podatkih zunanje trgovine je naša trgovinska bilanca nasproti Franciji močno pasivna, kakor je bila tudi prejšnja leta. Zaradi tega se mora pasivni saldo francoskega kliiringa praviloma neprestano večati. Ker se tudi opaža, da vplačila v kliring za plačilo uvoženega francoskega blaga ne ustrezajo podatkom statistike zunanje trgovine, opozarja Narodna banka vse uvoznike francoskega blaga, da je plačevanje tega blaga dovoljeno samo z vplačili dinarjev na francoski kliring. Vsako drugačno plačilo iz Francije uvoženega blaga se kaznuje po zakonu o kazenskih sankcijah za devizne prestopke. = Združenje slovanskih hranilnic je na svojem občnem zborü v Pragi v času od 28. do 30. septembra 1935 razpravljalo o gospodarskem položaju slovanskih držav in o nalogah hranilnic pri ustvarjanju gospodarske dobrobiti slovanskih narodov. Po proučitvi referatov je združenje ugotovilo, da se narodno blagostanje povečuje najbolje tam, kjer so komunalne hranilnice deležne trdne zakonske ureditve, ki jim predvsem daje značaj pupilamo varnega zavoda in jim omogoča izpolnjevati občekoristne naloge-ki koristijo vsem slojem naroda, ter tako zado-volje potrebam časa in krajev, v katerih naj delujejo. Soglasno se je ugotovilo, da se ne more uspešno razvijati redno delujoča narodno gospodarstvo nobene države brez mirnega in vztrajnega ustvarjanja narodnega kapitala in da so to baš hranilnice, s kojih pomočjo se more ta kapital najzanesljiveje ustvarjati, ker se opirajo na trden in stalno naraščajoč, kader malih vlagateljev. Zato je potrebno, da se pri ukrepih za odstranitev krize osobito ozira na to, da se ne jemlje z neprimernimi ukrepi zlasti glede ureditve obrestne mere, moratorija itd. prebivalstvu volja za nadaljnje štedenje in da se s tem ne slabi možnost ustvarjanja novega narodnega kapitala. De so trdnost in stalnost valute, pravično upoštevanje vseh gospodarskih sestavin države in naroda ter politični mir ie-meljni pogoji za utrditev gospodarskega mi- SREČKE ZA NOVO KOLO DRŽ. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE t^rvo žrebanje se bo vršilo 9. m 10. oktobra. Segajte po srečkah, ki prinesejo v vsakem kolu mnogim blagostanje tn izdatne denarne pomoči. Srečke morete kupiti v vseh poslovalnicah »Jutra« ln v podpisani hranilnici ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z, O. Z. LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 19, ru, to je Združenje slovanskih hranilnic vedno smatralo in smatra tudi naprej za »conditio sine qua non«. V cilju praktične poglobitve sodelovanja slovanskih hranilnic se nalaga članom Združenja dolžnost» da se zavzemajo na kompetentnih mestih za to, da se devizni predpisi uredijo tako, da se bo moglo v interesu udeleženih držav ter olajšanja izmenjave blaga in podpiranja tujskega prometa vršiti brezgotovinsko plačevanje med našimi državami tudi s posredovanjem hranilnic slovanskih držav, ki nudijo s svojo razsežno mrežo največ možnosti služiti slovanski vzajemnosti. Hmelj -f Žalec, 5. oktobra. Danes je bilo povpraševanje nekoliko mirnejše- Zanimanje je predvsem za rdeče tretjevrstno blago, za katero je bil »limit« (najvišja cena) 16 Din. Cene v splošnem nespremenjene. Za prvovrstno blago 30 Din in več- Ta teden je bilo nekaj kupčij za najboljše prvovrstno blago (Ausstich) tudi po £2 Din. Položaj dosedaj še nespremenjeno čvrst, vendar nekoliko manj povpraševa. nja. Vseeno se računa, da se bo letos prodal ves pridelek po ustaljeni ceni. — Hmeljski težni nadzornik. 4- 2atec, 5. pktobra. Nemška sekcija žateškega hmeljarskega združenja poroča, da se je tudi pretekli teden nadaljevalo nakupovanje. Povpraševanje je bilo za srednjevrstni hmelj od strani domačih pivovarn in za prvovrstno blago pd strani izvoznikov. Kupovali so tudi zastopniki inozemskih pivovarn. Medtem ko je cena prvovrstnemu hmelju ostala v teku tedna neizpremenjena, So za srednje blago cene nekoliko popuščale. Prvovrstno blago stane danes 1675—1750 Kč, dobro srednjevrstno blago 1575—1675, srednje vrstnp 1500—1550 in najslabše blago 1450 —1500 Kč za 50 kg. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7.48 milijona Din nasproti 2.84, 2.05, 3.01 in 5.71 milijona Din v prejšnjih štirih tednih. Na svobodnem deviznem trgu so bili tečaji za malenkost čvrstejši in so se svobodne devize trgovale na bazi 15 44—15.48 Din za švicarski frank (prejšnji teden 15.40— 15-45). Devize Curih. Beograd 7, Pariz 20-2350, London 15.03, Newyork 307.375, Bruselj 51.85, Milan 24.97, Madrid 41.90, Amsterdam 207.65 Berlin 123.45, Dorna j 57.50, Stockholm 77.50, Oslo 75.50, Kobenhavn 67.10, Praga 12.75, ^*TŠava 57.80, Atene 2.90, Bukurešta 2.50. Blagovna tržišča ŽITO -f- Chicago, 5. oktobra. Začetni tečaji: pšenica; za dec. 106-50, za maj 105; koruza; za dec- 63, za maj 61.25- + Win ni peg, 5. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 95.125, za dec. 95-50, za maj 99.50. j- ZIVfNA. -f- Svinjski sejem v Maribora. Na svinjski sejem dne 4. t. m. je bilo pripeljanih 306 svinj, prodani pa sta bili 102 svinji. Mladi prašički, 5—6 tednov stari, so se prodajali po 40—50 Din, 7—9 tednov stari po 60—80 D n, 3—4 mesece stari po 120—150 Din in 5—7 mesecev stari po 200—250 Din. Svinje so se prodajale za kg žive teže po 4.50—5.50 Din za kg mrtve teže pa po 7.50—9.50 Din. VINO. Vinsko tržišče v dravski banovini (5. t. m.) Vinska trgatev se je v dravski banovini že pričela. Glavno trgatev zadržuje nekoliko nastalo nepovoljmo vreme, toda v prihodnjih dneh bo v polnem teku, ker se drugače pri količkaj deževnem vremenu pojavi neprijetna gniloba, ki lahko prav kvarno vpliva na pridelek. Grozdje je v splošnem normalno dozorelo ter bo dalo prav dobro blago, kvalitativno vsekakor boljše od lanskega. Zato bodo najbrže tudi cene višje, ako ne nastopijo posebne kupčij ske in konzumne neprilike, kajti lanske zaloge so po večini že pošle in letos se tudi produ centi glede prodaje bolj organizirajo ter do ločajo cene po gradaciji, tako da se gib-.ljejo od 3 Din za 16%, ter 4 do 5 Din in višje za 18 do čez 20% sladkorja v mošrtu. Kako se bo razvijala vinska kupčija v drav ski banovini, bodo odločale šele kupčijske razmere novembra-decembra, ko se vino izčisti. Portugalko, najzgodnejšo črno sorto, so producenti potrgali in sprešali že v drugi polovici septembra ter se tozadevni mošt že toči v raznih gostilniških obratih. Tudi portugalka je v lepem vremenu popolnoma dozorela ter nadkriljuje tako v barvi kakor po okusu in polnosti lanski pridelek. Cena na debelo je od 4 do 5 dinarjev. Ker se te sorte v dravski banovini malo pridela, bo najbrže tudi krnaiu pošla. BOMBA2 Liverpool, 4. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.21 (prejš nji dan 6.9«), za dec. 6.13 (6.16). + N©wy0rk, 4. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 11.02 (10.&8), za dec. 10.9Э (10.92). Naše gledališč" DRAMA Začetek ob 20. uri Nedelja, 6. oktobre : Direktor Campa. Izven. Ponedeljek 7. oktobra : Kralj Edip, Kame- niti gost. Red C. Toiek, 8. oktobra : Med včeraj in jutri. Red Sreda OPERA Začetek ob 20. uri Nedelja. 6. oktobra : Sveti Anten, vseh zaljubljenih petron. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 7. oktobra : Zaprto. ★ Mariborsko gledalISfe Nedelja, 6. oktobra : Zaprto. Ponedeljek, 7. oktobra : Ob 20. uri Otroška tragedija. I--- 1 Kupujte domače blago! Tri obredja iz Zlije Uvodna beseda k današnjim prireditvam v Ljubljani Obredni prizori iz Zlije so gotovo naj_ starejše slovenske obredne os taline, ki so se še deloma ohranile. Zdi se, da so se v njih zgostile naše poglavitne skupnostne predstave in da prikazujejo mistični značaj našega preprostega človeka v največji meri. V prvem redu so to: štehvanje, visoki rej pod lipo in ohcet. Po veliki maši se zbero štebvovd pod vaško lipo na stalnem mestu, odkoder »se Spuščajo«. Dekleta so medtem pripravila kobile in jih privedejo pod lipo- Jezdijo se le težke ziljske more, ki ne smejo biti sedlane. Stehvovci jezdijo na. vadno prosto, v levici poganjač, v desnici pa »štehvan« (kol). Kakih 200 korakov od lipe stoji ob poti »štebeh«, v debelini telegrafskega droga. Nanj je nataiknjena varigelca, škafu slična lesena posoda. Ob štebhu stoji starejši vaščan, šteh-vovski izvedenec, ki presoja veüja/vo jezdecev. Ko so štehvovci zbili sodič, lovijo obroče, ki jih drži mož.izvedenec za Stebli om v roki. Ko so polovili vse obroče, pristopa dečva in poda možu izvedencu štehvovski venec z naroJilom, kdo ga dobi. Nato rajtajo trikrat za venec. Zmagovalec — prejemnik venca — nato z vencem na roki otvori s štehvovsiko dečvo »rej pod lipo«. Opazovanje tega obreda ki se izvaja na posebno svečan način, podobnost z b©-lokrajinsko igro »most« ter množina do_ cela sorodnih običajev pri starih Vendih, v Rusiji, v Sleziji, vodijo do sklepa, da gre v našem primeru za izolirano ostalino drevesnega kulta. Na majsko drevo (šte_ beh) so drugod obešali in še obešajo ruto ali venec, ki ga jezdeci snemajo. Kakor tam v majski kraljici, imamo v ziljski »Stebvovdko dečvo«, poosebljeno božanstvo pomlajene rasti. Po končanem štebvanju odvedejo dekleta s štehvovci živali, ostaM po jo medtem narodne pesmi pod lipo, ko so zopet zbrani vsi, zapojo rejevci prve štiri vrstice reja. Novi štehvovtski mojster stopi do zbranih deklet, napije vsaki posebej ter jo pelje v rej. Pari korakajo svečano ▼ krogu, rejevetf zapojo prve štiri vrstice prve kitice »Bueh nan dej te duober čes« • •rejke molče. Na rejervo medigro, Ы jo zaigra godba pod lipo, zaplešejo pari kmeSki obredni ples. Ko so zarejali večkrat naokoli, se razpuste plesalci v prvotni redovni korak, reje vel zapojo naslednjo kitico. Pertje-ples se po_ navija, dokler besedilo, kolikor ga rejevci znajo, ni izpeto. Plesalci se razidejo k ju-».i-ni in se pripravijo za popoldanski »obič-ni rej«. Rej pod lipo je danes le še na ozko züj-sko okrožje vezana, а-mašnja ostalina pa prikazuje samo še simbolizirano snubljenje. (Iz Marolitove študije »Tri obredja te Zlije«- ki je pravkar izšla v izdaji in za_ ložbi Glasbene Matice.) Občinske zadeve velikega Celja Premoženjsko stanje mestne občine — Premestitev muzeja — Elektrifikacija. Zgornje Hudinje — Javna razsvetljava — Ustanovitev socialnega urada -j Zahteve prebivalcev Ostrožnega in Lopate — Komemoracija za Vitesktar kraljem Celje, 5. oktobra Mestni svet je imel v petek zvečer redno sejo. Zupan Mihelčič se je spominjal pokojnega mestnega svetnika g. Frana Rebeu-sehniga, nakar je poročal o celotnem gospodarstvu prejšnje mestne občine in okoliške občine od 1. aprila do 10. septembra. Dohodki mestne občine so znašali 4,640.550 Din. izdatki 3,793.728 Din, prebitek 846.821 Din; dohodki okoliške občine so bili 794.229 izdatki 655.041, prebitek torej 139.188 Din. Letošnji proračun prejšnje mestne občine znaša 5,902.540 Din, dohodki in izdatki so sorazmerni. Cisto premoženje iznaša 15,721.380 Din, od tega pa bo odpadlo okrog 5 milijonov dinarjev, ki predstavlja» jo vrednost vojaških objektov, ki jih bo prevzel vojaški erar. Mestna elektrarna izvršuje zdaj elektrifikacijo Zgornje Hudinje. Po sklepih prejšnjega odbora se namestijo razne nove elek trične svetilke. Mestna elektrarna je aktivna, plinarna pa pasivna. V plinarni gradijo zdaj novo moderno retortno peč, ki bo stala 289.100 Din in bo začela obratovati v dveh mesecih. Uporaba plina polagoma narašča. Mestni vodovod je aktiven, prav tako klavnica, kjer pa je treba še 12 novih solnic. Občina bo sklenila z vojaško upravo pogodbo za dobavo toka celjski garni-ziji in zahteva plačilo za zadnja leta v znesku 30.000 Din. G. Viktor Tomšič v Teharju je ponudil pred meseci mestni občini svoje električno omrežje v nakup. Ker pa mestni- svet ni imel sej, je falska elek- trarna kupila to omrežje, e ga Je pripravljena prodati po nakupni ceni. Brezposelnost in prosjačenje spada med glavne socialne probleme celjske občine, žeto bi bilo treba uvesti prostovoljni socialni davek. Finančni in gospodarski odbor pa naj bi skušal najti sredstva za zaposlitev brezposelnih in naj bi izvedel svoj čas sklenjeno gradbo mestne tJbožrace. Ustanovi se poseben socialni urad- Mestni svet je odobril letno рскпоЯЗо tržnega nadzorstva. Stražnik bo skrbel vsako dopoldne od 7. do 10. za varnost prometa na tržnem prostoru. Prodaja božičnih drevesc bo na Dečkovem trgu. Namestitev novih stojnic na Glavnem trgu ш dovoljena. Prosvetni odbor je odklonil več prošenj та jpodporo. Pri slučajnostih je g. Jager prečrtal izjavo prebivalcev Ostrožnega In Lopate, da sta bili ti dve vasi s priključitvijo k mestni občini hudo prizadeti in zahteva to, da se imenuje v mestni svet še po eden mestni svetnik z Ostrožnega in Lopate. Regulacija Sušnice naj se izvede do meje nove mestne občine. Popravijo naj se občinske ceste v obeh vaseh, podaljša naj se cesta od Medloga do Levca in zgradi cesta Ostrožno-Baibno. Mestni svetnik Franjo Roš je izrazil željo, da bi vsi prizadeti odbori rešili vprašanje namestitve muzeja v novih primernih prostorih. Ob zaključku se je zaiupan spomnil obletnice tragične smrti viteškega kralja in povabil člane mestnega sveta,, da se v sredo udeležijo službe božje in svečane komamoraoije. Nenadna smrt gospodarja Čadove domačije Ljubljana, 5. oktobra Ljubljančane, ki so ob lepih popoldnevih in včerih od nekdaj radi zahajali v senco košatih kostanjev pod Rožnikom, pa vse številne znance in prijatelje, ki jih je imel gospodar ene naših najlepših in najznamenitejših gostiln, je močno presenetila vest, da je Josip Čad danes dopoldne za zmerom zaprl oči. Zadela ga je kap. Smrt je izne-nadila toliko bolj, ker je bil pokojni zlasti zadnje čase zmerom prav vedre volje in zdrav. Pred tremi leti je bil sicer nekaj bolan — klico bolezni si je bil nakopal v svetovni vojni — a kmalu se je spet krepko postavil na noge. V ponedeljek ob 3. uri popoldne ga iz hiše žalosti popeljajo na viiško pokopališče. Pokojnik se je rodil 3. oktobra 1879 — prav v četrtek je .praznoval svoj 56. rojstni dan — kot sin uglednega pekovskega mojstra na Poljanah in lastnika posestva pod Rožnikom. Starši so fanta dali študirati na ljubljansko realko, po dovršenem četrtem razredu pa so ga 'poslali na trgovsko akademijo v Gradec. Po končanih študijah jo kot enoleten prostovoljec vstopil v armado, po odsluženem roku pa si je ,poiskal službe pri Ljubljanski kreditni banki. Kot vzornega, vsestransko sposobnega m zanesljivega uradnika ga je zavod po nekaj letih poslal v Celovec, da je kot dirigent vodil tamošnjo podružnico. Tu ga je zatekla svetovna vojna, bil je mobiliziran in služil je po naj različne jäh mestih stare AvstroOgrske.V vojski si je nakopal težek revmatizem, ki mu je za nekaj časa prinesel superarbitracijo, po kratkem premoru pa je bil vnovič vpoklican. Leta 1918. so ga kot policijskega častnika poslali v Ljubljano. Na tem mestu pa je ostal samo do majniške deklaracije, ki je kakor nekaterim drugim našim nacionalno zavednim ljudem, ki eo zavzemali kočljiva mesta v aparatu stare avstrijske vojaške in državne uprave, prinesla težko zamero pri predpostavljenih. Policijska uprava ga je takrat poslala na veliko slovensko narodno zborovanje v 5t Vid na Koroškem, na katerem je govoril tudi sedanji minister notranjih zadev dr. Korošec. Uradno poročilo o shodu , ki ga je Cad prinesel ж Ljubljano, pa ae je zdelo njegovim predstojnikom tako šiTokognudno in pomanjkljivo, da je bil za kazen brez odlašanja premeščen k nekemu povratmškemu .taborišču v Galicijo. Ob prevratu ее jo vrnfl v Ljubijano, a namesto da bi po presrtaoih naporih odložil sabljo in uniformo, je ocBiitel v Celovec m se na koroških bojiščih udeleževal vseh bojev do plebiscita. Par let potem, ko so se vojne vihre polegle, je po očetovi smrti prevzel gospodarstvo. Pod vodstvom krepkega, simpatičnega, v življenju razgledanega m izobraženega moža si je Oadova gostilna, ki je že od nekdaj eloveia za* voljo svoje zavidanja vredne lege, pridobia in obdržala sloves najlepše izletniško restavracije na robu Ljubljane. Vkljdb delu in skrbem, ki mu jih je nalagalo obsežno gospodarstvo, pa je Cad vse do zadnjega še zmerom našel zadosti časa, da se je udeleževal nacionalnega m kulturnega življenja. Med drugim je bfl delaven član Lj'ub-ljanskega Sokola, ki mu je bil ohranil zvestobo še iziza svojih mlaxfih let. Uglednemu, spoštovanemu pokojniku ibo naša javnost ohranila trajen spomin. Nevaren nočni izlet Ptuj, 5. oktobra Danes ponoči se je pripetila na cesti proti Viča vi za vojašnico hiuda avtomobilska nesreča. Okoli 1. ure ponoči se je se-šla večja družba, ki je bila veselo razpoložena in v kateri sta bili tudi dve dami iz ptujske okolice lin trije gospodje iz Ptuja. Družba je hotela napraviti nočni izlet v Vičavo. Naložili so se v neki osebni avtomobil. Na ostrem ovinku pri vojašnici pa je šofer izgubil oblast nad volanom in že se je avtomobil z vso silo zaletel v brzojavni drog. Sunek je bil tako močan, da so ее pretrgale telefonske žice, hladilnik na avtomobilu pa je popolnoma zmečkalo. Razbila se je tudi zaščitna šipa pri šofer» ju. Drobci šip in močni sunek so nočne izletnike precej poškodovali. Sreča v nesreči je bila, da je obcestni jarek ustavil avtomobil, ker bi sicer bila smrt skoro neizogibna. Tri osebe so takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so jim rane zašili, nakar so se proti jutru že lahko podate I domačo oskrbo, JfäMJ&, в. okfdfira 1935-= Jeklena vztrajnost naše vojske Žela je pri manevrih polno priznanje in občudovanje Knez namestnik Pavle (na desni) v razgovoru z vodjo manevrov generalom Krstičem. V sredi: vojni minister general Živkovic Brčko, L oktobra. Werne je бе vedno odlično. Nemci bi boli o njem svoje dnh Kaiser-Wilhelm-Wetter, danes pa H iti er-Wetter. Nekaj minut po šesti uri zjutraj odhajamo iz Brčkega proti fronti, ki se je v teku noči že pomaknila za dobrih deset kilometrov od Save proti jugu. Za nami se dvigajo obleki prahu, ki vise kakor umeten zastor nad cesto, vodeči iz Brčkega v Tuzlo in naprej v osrčje zlate Bosne. Mislili smo, da bomo po poti srečali kake večje kolone prodirajoče glavne severne vojske, ki je že od ranega jutra v pokretu 'in potiska počasi, pa dosledno južne vse bolj proti ogrankom Majevice. Srečali pa sroo le posamezne skupine telefonistov in telegrafistov; napeljujejo telefonske vode, ki se stekajo vsi proti centrali pri štabu poveljnika severne vojske, generala Staraisav-ljeviča. Za izpremembo se počasi pomikajo z vifioko obtovorjenmi mezgi komoraši, prepoteni in pokriti s prahom na debelo. Nič kaj prijazno nas ne gledajo, ko jim praš mo pod nos. Čim bližji smo fronti, s katere se čuje pridušeno grmenje, tem bolj se prazni cesta, po kateri poganja svoje voliče s kakim predpotopnim vozilom kak pravoslavni Jo-vo, muslimanski Mujo, ali katoliški Antun. Vsi nas zvedavo ogledujejo in prijazno pozdravljajo. Prebivalstvo je pri teh velikih manevrih ponovno dokazalo, da je tesno zvezano z našo vojsko, ki jo ne samo visoko ceni, nego tudi iskreno ljubi. In to je ra-zumljvo, saj je naša vojska danes gotovo najbolj v stikih z vsemi sloji naroda, katerega oboroženo moč predstavlja. Pri Po toč ан.h vidimo v grmovju nekaj šlemov z belimi trakovi. P red straža južnih, k napeto strme proti severu, odkoder se pomikajo med jarki, koruzo rn grmičevjem severne predstraže napadalnih oddelkov. Nenadno je zapel v jarku kraj ces>te lahki mitral jez. Sokolje oči strelca so opazile prvo skupino severnih na kakih 50 metrov razdrjje. Pod ognjem strojnice se severni ustavljajo. Med tem pa se oglasi s sosed-nega dvorišča streljanje napadalnega voda severnih; zasujejo z ročnimi granatami (petardami) južne, ki se naglo umaknejo za nekaj sto metrov na nove postojanke. Pri ravnem gaju se ustavimo. Tu bo po zaključku manevrov velika parada. Izstopi-nx> iz avtomob lov m pozdravimo ministra vojske in mornarice, generala Petra Živ-kTviča, ki v družb' generaHtete ogleduje teren in nadzoruje potek borb v prvih linijah. Krenili smo z glavne ceste na poljsko pot, ki vodi na hrib Samarič, kjer se je. utabo-ril vodtelj manevrov general Krstič. Tu so bili zbrKnri že vsi vojni atašeji, kakor tudi vsa generaliteta, ki je prisostvovala manevrom. Pred nami je ležalo vse današnje bojišče kakor n« dlani vse do bregov Save, ki se je svetlikala tam daleč na severu. Samarič je prepleten z žicami vojnih telefonov. ki imajo zvere г veerrrf postojankami, na katerih zasledujejo nevtralni sodniki potek današnjih operacij in javljajo svoja opažanja vod'telju manevrov. Ne manjka tudi brezžičnih postaj, ki oddajata šifrirane radiograme »odmikom in letalom s sodniki, ki v zrakn zasledujejo prem'kanje čet na obeh frontah. Solnce pošteno pripeka, da nam Irje pot po obrazu. Nikjer kapljice vode. Gledam z daljnogledom po obzorju, da bi sredi ko- ruznih polj, njiv, travnikov m malih host opazil kakošno kretanje obeh vojsk. Ko eo nam zjutraj dejali, da pojdemo na opazovalnico sem pričakoval, da bom ves dan lahko zasledoval gibanje čet in posamezne faze borbe. Razočaran sem se pritožil svojemu učitelju polkovniku Vauhniku, ki ee je pošteno trudil ubiti v moje civilne možgane nekaj najprimitivnejših strategičnih in taktičnih pojmov, zakaj nikjer ne vidim niti enega vojaka. Smeje se mi je dejal: »Prav to, da ee cela diviz ja, ki napreduje danes iz območja širšega mos to brana, čim bolj nevidno približa sovražnikovim predstražarskim položajem, je glavni cilj teh manevrov. Treba je ugotoviti, v koliiko znajo naše trupe -Izkoriščati terenske prilike za skrivanje svojih pokretov ter čim bolj onemogočiti dejstvo-vanje sovražnikovih izvidniškiih in % obkoljenjem na bokih. Za katero tafctfk» ee bo odločil poveljnik severnih, ki ima kot napadalec to prednost, da si lahko izbira kraj napada ter temu pomOmo kome-aira na gotovo točko jedro svojih čet, se zdaj še ne ve. Branilec je v dokaj težjem položaju, ker lahko pričakuje napada na sleherni točki svoje dolge fronte. Zato bo skušal v teku današnjega dne vezati čim večje število severnih čet na točkah fronte, ki eo zanj najbolj ugodne«. Približam se skupini naših višjih letalskih čeetnikov, med katerimi ima glavno besedo nasmejani generalštabni polkovnik Prvi kaznjenec: Lepo si pazil, Ti Idi jot! Zakaj nisi zakašljal, ko si čul, da prihaja paznik? Drugi kaznjenec: Nisem mogel, ker sem bil pravkar pojedel bonbon. PROIZVOD: UNION, ZAGREB Crvenčanm, Ljubljano pozna malo manj, kakor svoj Novi Sad. Pričenjamo se meniti o našem vojnem letalstvu, ki napreduje kljub vsem težavam, ki пае tarejo kot prvenstveno kmetsko državo od dne do dne. Pri tem uživa naše vojno letalstvo podporo nekaterih dalekovidnih mož, кл nieo premišljevali žrtvovati težke denarje, da omogočijo čim bolj nemoteni razvoj našega vojnega letalstva. Kot poeeben primer je navedel slovenskega industrijca Hrovata; ta se ni strašil težkih denarnih žrtev, da jc omogočil v naši državi samostojno domačo kulturo r'cinoveda semena, ki daje za letala nujno potrebno ricinovo olje, ki odgovarja danes inozemski konkurenci in je seveda neprimerno cenejše Potek manevrov je pokazal, da je med drugimi rodovi naše vojske n® višku tudi naše letalstvo. Izvid-niška letala obeh vojsk so napravila na dan na srtottne fotografskih slik, ki ep v najkrajšem času omogočile poveljnikoma obeh vojek točne podatke o kretanju poedinih čet, v kolikor se te niso spretno skrivale bistrim očem letalcev. Letala za zvezo so metala poročila na posebne odrejene kraje ter po brezžični telegrafiji vodila artilerijski ogenj obeh vojskujočih se armad. Nezapoe-ljen pa tudi ni ostal sanitetni avijon, ki je odpeljal v vojno bolnišnico v Novem Sadu Sovražno letalo na obzorju! Kolesarski letalu bombarderskfh letal. Kakor sami vidite, so naše trape dobro razumne to nalo go in tako javlja poveljnik vsega našega vojnega letalstva, general Nedič, ki j« pravkar letel nad eno aro nad postojankami obeh vojsk, da ni mog®l niti on kot nevtralni sodnik odkriti nikjer večjih edm»c, najsi so mu bili poznani pravci kretanja velikih Jet ene in drage armade. Ko so mu javljali letalci južne m severne vojske, da ne morejo nikjer odkriti večjih delov ene alii druge vojske, general Nedič tega ni mogel verjeti. Zdaj se je sam prepričal in pravi, da ni 'zdaleka pričakoval, da se morejo tako velike edinice kretajoče se vojeke skriti sokoljim očem naših vitezov sinjega neba«. Na vprašanje, če bo prišlo danes do kakih večjih borb med obema vojskama sem dobil naslednji odgovor: »Severna vojske kot napadalec poskuša danes zasesti čim več strategično važnih predstražarskih po-ločajev južne vojske, da si olajša na ta način jutri svoj glavni napad, ki naj prodre fronto južn% s frontalnim napadom, ali pa Gorska artiljerija gre na nove položaje oddelek Je poekakal s kole» ia ae irikriti nekega vojnfka, ki se je poškodoval pd nesrečnem padcu i® vagona. Vee letala eo bila ure in ure v znaku ter «o vršila svojo «*-vidniško službo tako čez dan kakor ponoči, ko so dejstvovale posebno bombardereke eskadrile, ki so obmetavale z bombami nežna strategično važne križišče m trupe, ki eo hitele po odprtih cestah. Bombarderjem, v katerih sedi po 14 lju je že skoro poldne. Žvečil sem büke trave, da si malo osvežim razpel jene usta. Solnce je žgaTo, kakor ob sv. Jakob«. Legel sem v travo k nemškemu vojaškemu atašeju, ki je budno spremljal sleherni potek velikih manevrov. Dočim so drugi molčali m opazovali, nekateri eo intenzivno pomenkovali z našimi prideljenimi rim častniki, je von Tschuncke prijateljsko kramljal z nami novinarji ter vzbujal spomine na čase, ko je presedel pod ognjem naših baterij skoraj leto m pol n« solunski fronti, kjer se je naučil visoko ceniti našega vojaka. S prostodušnostjo južnega Nemca, kä je po sebno Slovencem tako bližnja, sva se menila o vrednosti našega ljudskega materijala In o njem je dejal, de še sami ne vemo, kak človeški materijal imamo v svoji vojski. Posebno je hvalil naš častniSki zbor, ki živi pod istim šatorom in ob ieti kuhinji s preprostim redovom isto ž'vi jen je. pa bilo potem veselo, ali žalostno. »Vaša vojska je vojska avtoritete in discipl'ne.pa je istočasno tudi vojska oboroženega naroda, v kateri vrši tako voditelj, kakor vodeni samo svojo dolžnost nasproti kraljju in državi. VaSi manevri niso vojaška igra, nirti počenjanje nalog, ki jih vi ne bi mogl; izvesti. marveč *Iike Tesne vojne službe, ki dokazuje, da jemljete vsako stvar zelo resno«. Nadeljno pomenkovanje z liubeznivim nemškim vojnim atašejem je prekinilo streljanje. Južni so se okol- ene ure popoldne zakopali na Samariču neposredno v grmovju pod nami ter pričeli besno streljati na Ali ste že razmišljali o tem — — če pravilno negujete Vaše zobe? 9 Vi veste: zobje morajo zdržati celo življenje; njih ne morete nadomestitil Dan na dan jih je treba čistiti — dan na dan celo življenje. Kotika zahteval Ali se torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše? 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kalodont» 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklenino. 3. sulforicin-oleatDraBräun-licha odpravi polagomo nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. ZATO VZEMI SAPCOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK frontalno napadajoče severnjake. Kazalo je, da jih bodo vsaj za gotov čas zadržali. Ni še preteklo deset minut, pa se je oglas lo reglanje najmanj desetih težkih strojnic in vesek) pokanje dveh, treh, štirih gorskih topičev. Severni so kljub največji pažnji južnih prišli tem za bok ter jih pričeli obsipati e svinčeno točo že skoraj v hrbčt. Tre ba je bilo naglo bežati. Južni so v diru dvigali svoje strojnice na тете ter se v š rokih skokih spuščali po pobočju Samariča, da čem prej zavzamejo nove postojanke ne koti 249. Mimo nas je oblst z znojem tekel я velikimi skoki pomočnik strelca infante-i«jskega topiče, ki se je že zapeljal kakor po smučeh med grmovje in trnje po pobočja. Fest je bil Slovenec. Cal sem ge semo, k» je dirjal mimo mene in vpil nad prijateljem, ki je noefl ze njkn lafeto pehotnega topiče: »Hudič, ujeti se pa ne damo* Rajši poginem!« In rad sem mu verjel, ko eem gledal njegov do krvi oguljeni vrat, ne katerem je nesel jekleno, skoraj 30 kil težko zaščitno ploščo topiče. Poleg mene stoječi ataše je samo zamr-aorai: Queis dtables!« • Ni бе dobro izginil zadnji južnjak v gr-вогјп južnega pobočja Samariča, ie eo pri-dšrjeli ■ etrojnioemi in topiči severni. N« da Ы se kdo le najmanje ozrl na naa, eo postavili sredi med namfi, kakor da пае ni, svoje mrtvaški negije in čim burne in pričeli udrihati po južnih, de je bä v h pu ves Somerič pokrit * megkx Zasmrdelo je po Фиш. Vmes pa eo se nenadno jeie oglašati petarde. Artilerij* južnih je pričela obdelovati v teki meri vrb Samari-öa, da so ugotovili eodn'ld, de se morajo za trenutek severni umakniti pod železno točo jvž»3i topov. Te trenutek je zadostoval, de so ee zadnji ostanki južnfli reSS se zaklone kote 349, kjer eo pričakovali nov napad severnih. Mi smo med tem odšli med linijama obeh vojsk na koto 249, kjer se je ponovila iste igra, kakor na Samariču. Spotoma smo se čuvali, da nas kak južnjak v svoji gorečnosti ne pozdravi s strelom, ker na bližino nekaj metrov pomeni tudi »maneverski strel» resno zadevo. Posebno, če ga dobiš v glavo. Legel je že mrak, ko smo zapuščali nove postojanke severnih, ki eo se utrdili kake tri kilometre od glavne obrambne linije južnih. Nikjer niti enega ognja. Nihče si ne prižge cigarete. Smo v neposrednem dometa sovražnikovih pušk in strojnic. Vojaki šepetajo med seboj in glodajo rezervni prepečenec. Hrano jim bodo prinesli šele ponoči, ko ne bodo mogle skrite baterije streljati na kolone ze prehrano. Nad Mač-kovcem tipa veliki reflektor severnih, ki boža njihove obronke ter se ustavi na Oglavku, kjer se vrše ne vrhu zadnja utr-jevalna dela južnih. Globoko v gozdovih pog Ogktvkom se dvnga visoko pod nebo sinja rakete pred-straž južne vojske, ki se boje kakih presenečenj. Kajti presenečenje, to je danes vodilni motiv VSe moderne vojne taktike, pa naj sloni potem že na motoriziranih četah ali pa na vojski, kakršne je naša_. Ne povratku proti Brčkemu vidimo vsepovsod žive priprave severnih. VTŠi se premikanje čet v množicah. Spreminjajo se poiožaji polkov in bataljonov, kajti jutri zjutraj^ ko bo sledil odloč lni spopad, je treba računati predvsem e tem, da se preseneti .sovražnik, ki je bil v teku dne obveščen, da je glavnine severne vojske na njenem levem krilu. Visoko nad nami brni izvidniško letelo jažuih, ki je »pustilo e padalom padajočo raketo, da ugotovi lego neke težke baterije havbic onih na severe. . . '' Konjeniška patrola na pohodu skozi ^боо ГО& маАа žd^rucci z rut&o v cUrtjru. vuaonCcl -•MAL tieacL Ы' ОсъъГ&шъ tč tena TLut fubk&iHrtt- / / r * JTJTftÜ« б!. 2Š2- в Nedelja, 6. oktobra 1935 ZA DRUŽINSKE VEČERE IN DRUGE PRILIKE nudi delikatesna trgovina V. A. J A N E Š NA ALEKSANDROVI CESTI — TELEFON 34-55 prvorazredne narezke, izvrstno praško gnjat, najboljši sir, veliko izbero ta in inozemskih konserv in sardin. Priznano najboljša domača namizna in peneča vina, ter Španska desertna vina, likerje, konjak, rum in pristna domača žganja. Za jesen in zimo bo na razpolago pitana štajerska perutnina. POSLUŽITE SE VEDNO VELIKE IN SVEŽE IZBERE MRZLIH JEDIL. vesti — Prva obletnica smrti našega kralja mu-čenika bo vzbudila v nas v vsej globini ona čutstva, ki so pretresala našo dušo, ko je prispela vest o grozem zločinu v Marse-ju. Da je takrat vstal med nami kdo in začel pobirati za spomenik našemu velikemu kralju, bi bil nabral v par dneh vsoto, ki bi zadostovala za dostojen spomenik njemu, ki je dal svoje življenje za našo svobodo. Zato se nadeja odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju, da se ob prvi obletnici smrti stražarja naših mej vsakdo odzove svoji narodni in državljanski dolžnosti ter pošlje omenjenemu odboru po svojih gmotnih močeh odmerjeni prispevek za postavitev velike žrtve vrednega spomenika njemu, ki nas je raztrojene ujedinil in je prvi popeljal belega orla v večni sneg našega Triglava. Tudi oni, ki so doslej darovali svojemu premoženju neprimerne zneske, naj ta dam uravnajo svoj končni prispevek ob misli, da postavljamo spomenik njemu, ki je s svojo krvjo izpričal, da Jugoslavija ni »n ne bo prazna beseda. Še nekaj dni in me» пЯо bo leto, odkar ne vodi več on s svojo sigurno roko broda naše Jugoslavije, im to let nam je prišlo do zavesti, kar smo ob smrti svoiega kralja Zedinitelja le slutili: Njegovi morilci so dobro vedeli, da je bil o nnas vodnik k solnnou edinstva in miru. Zato nam veleva naša domovinska požrtvovalnost, da pokažemo svojo ljubezen in hvaležnost do njega tudi na zunaj s tem, da mu postavimo čim lepši spomenik, da bo vsakdo vedel, da vodi nas vse njegova zamisel velike in močne Jugoslavije. Mar ni res odlična Petanjslta Slatina? * Cerkvene takse. župnim uradom v Ljubljani in zunaj nje predpisane veljavne cerkvene takse so splošno ma'lo znane. Redki so, ki bi točno vedeli, da znaša na primer cerkvena taksa za tri oklice in navadno poroko 42 Din, za preprost pogreb v Ljubljani 70 Din, izven Ljubljane 38.85 Dim, za navadno mašo 15 Din, za peto mašo zadušnico z libe.ro v Ljubljani 140 Din, zunaj Ljubljane 117.85 Din. Ali na primer kdo natanko pozna pogoje, pod katerimi je popolni alli delni spregled cerkvenih taks za župne urade obvezen? Dalje na primer ve le malokateri občinski predsednik za cerkveno določbo, po kateri za cerkveni pogreb občinskih in drugih siromakov ni nihče dolžan, niti občina- niti sorodniki rajnega plačati kake cerkvene takse. Seznam veljavnih cerkvenih taks (župno-uradnih, poročnih, ma-šnih itd ) lahko dobite brezplačno, če se takoj z dopisnico obrnete do Blaža Kovača, Ljubljana, založba »Indeks.« Ceneno bivanje in odmor v Crikvenici. 14dnevno bivanje 990 Din pavšalno. Soba s hrano (trije obroki), postrežba in vse pristojbine. Soba z eno posteljo in balkonom na morje dnevno 10 Din več. Cena pensiona Din 60 do 75. Zahtevajte prospekte: hotel >Dom dr. Seidl«, Crikvenica. Vse leto odprto. * Poročil se je ing. chem. g. Božo Pirkmajer. inženier kemik Mežiškega svinčenega rudnika v Prevaljah. z gdč. Ando Elsbacher-jevo, hčerko iz ugledne narodne rodbine g. Konrada Elsbacherja, veletrgovca v Laškem. Mlademu paru obilo sreče! + Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani naznanja železniškim vdovam in sirotam, da jim je priznana pravica do režijskega premoga v «Službenih novinah» za prometno asobje številka 20 od 1. t. m- Pri Petričku spet sedimo Se sladimo, veselimo ... ♦ Zanimivo zdravniško predavanje v radiu. Jutri ob 18. bo prvič predaval v ljubljanskemu radiu g dr. A. F. Feren-čak in sicer o krčnih žilah in njihovem mod0rnem zdravljenju. Dr. Ferenčak bo naslednje ponedeljke imel še več poučnih predavanj o novem zdravljenju krčnih žil, p hemoroidih, kakor t>udi o kozmetiki. * Pravni nasvet I. S. J. S. Zadeva vojnega po-ojila se rešuje pri naši vladi. Kdaj bo rešena, ni znano. Vsekakor je malo upanja, da bi se avstr. vojna posojila sploh valorizirala ali kvečjemu z neznatnim zneskom. Ce pa ie bila vaša naložena renta vzeta brez vašega pristanka, poskusite eventuelno dobiti odškodnino od osebe, ki je to storila. ♦ SIovensKj inteligent brez Shakespeare a ! Shakespearejeva dela tvorijo temeljni zaklad vsega človeštva. Po pravi ci si ga osvajajo vsi kulturni narodi s kar moči dovršenimi prevodi. Sheakespe. are spada povsod med tiste knjige, ki jih mora vsak izobražen človek vse življe. nie prebirati kakor sveto pismo in druga večna dela. Slovenci imamo Po zaslugi svojega nedpsežnega mojstra besede in Poezije pesnika Otona Župančiča glavna Shakespoarejeva dela v moisterskih pre vodih Shakespeare jevo življenjsko modrost ie Zupančič zajel v jezik, ki s svojo bujno s^jčn ostjo m opo.tniim zvokom prpiVpša vs°, kar je bilo v s'oVpTišAi"] doz/'ai пяЫвапл. Vso zbirko (Kar hočete. Zimska pravHica. Ukročena trmoglav ka. Komedij zmešniav. Sp,n kresne njoči, Msehbeth Hamlet. Othello) dnibite broširano za 224 Din. v krasni izvirni vezavi, ki bn kras vsaki nkiiÄniri. za 292 Din Pri takoišnem т>1я<М1<н in pri naročili pri založnici (Tiskovna zadruga, Miklošičeva cesta 16/15 20% popusta. Mpgoče je tudi odplačilo v 10 obrokih. Ne trošite svojih zlatih dni v topem življenju tjavendan! Izrabite bežne ure za pogovore z največjimi duhovi sveita! + Že 50 let ni bil Dunav tako nizek, kakor je zdaj. Vodovje Dunava se že precej časa močno znižuje na vsem svojem toku in na razdaljo 3000 km je že tako nizko, kakor še nikdar ni bilo v zadnjih 50 letih. Pri Dunaju je za 1.40 m izpod normale, precej pod normalo pa je tudi pri Zemunu in v Rumuniji. Promet z ladjami je reduciran na minimum. Tudi Sava je nenavadno nizka. Tako nizkega vodovja ne pomnijo že 30 let. Ves promet na Savi med Beogradom in Siskom je ustavljen. Promet so zaradi nizkega vodovja ustavili tudi na Tisi. Konjske dirke na Fužinah pri Ljubljani, danes ob 14. uri priredi Kolo jahačev in vozačev. — Startalo bo 52 konj. Banovinska žrebčarna bo za propagando konjereje predstavila svoje najlepše žrebce. — Stave na konje. * Graditev velikega kamnoloma na vznožju Fruške gore. Uprava dunavske banovine se že nekaj let pripravlja na otvoritev lastnega velikega kamnoloma na vznožju Fruške gore, iz katerega bi se dobival material za popravila cest v Vojvodini. Sedaj je bansska uprava sklenila pogodbe z nekimi nemškimi in ameriškimi tvrdkami o nabavi potrebnih strojev. Ti stroji" bodo stali preko 9 milijonov, z ostalimi napravami pa bodo investicije znašale okroglo 16 milijonov. * Trgovski eotrndniki v Velenju prirede danes popoldan izlet z godbo v Hudo luknjo. Prijatelji narave, izrabite nedeljske karte. Zveza z vlakom ugodna. S postaje Velenje vozi avtobus. PRIZNANO ELEGANTNI D A M S Kl PL AS Čl iz suknenega blaga od Din 350,— dalje z dobrim krznom od Din 530.— in dragocenim krznom od Din 950.— dalje. FRAN LUKI Č, Stritarjeva ul. * Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 80 z dne 5. t m. objavlja uredbo o izpremembi imena občne Rateče, pravda o vršenju verskih dolžnosti učencev narodnih šol, pravilnik o uporabljanju m upravljanju osrednjega lovskega «klada, pojasnila o vštetju prakse d plomiranim farmacevtom za opravljanje državnega strokovnega izpita, dopolnitev pravilnika o bo In ionih pristojbinah, odločbo o sejmskih in tržnih pravicah v srezu kočevskem, razglas o plemenskih sejmih rodovniške govedi v letu 1936, razglas glede poslovanja bivše občine Celje-okolica in razširjenje mestne občine celjske, razne objave iz »Službenih Novin« in popravek v pravilniku k določbam o nepo-sredn h davkih v zak. o prorač. dvanajsti-nah itd. * Brezplačen tečaj za masažo obraza. Zahtevajte pri nakupu Nive» _ kreme br®zplačno brošuro > Uspeh s pomočjo Nivee«! * Tatvina zlatnine in denarja. V škof ji Loki je nekdo pri belem dmevu ukradei iz stanovanja posestnika in podmadzorni. ka finančne kontrole g. Kocjana moško srebrno uro, damsko zapestno uro, starp-modmp izdelano, težko zlato verižico, po ročni prstan in še 700 Din gotovine. Kocjanov! cenijo skupno škodo na 4500 Din. * Spominska služba božja na Kumu za padle vojake in borce osvobojenja. V nede- ELITNI KINO MATICA tel. 21-24. Danes ob 3, 6., 7»Л in 9'/« uri Slavna ruska umetnika IVAN MOŽUHEV in TANJA FEDOB v filmu smeha, zabave ln šale OTROK KARNEVALA Karneval v Nizi. Smeh, solze, šale, zabava Film za Vas. Film, ki nekaj pokaže. Film je v originala sniman v nemškem jeziku. Dopolnilo: »DIVJE KOZE IN KOZOROGI« v lovišču barona Borna pri Sv. Ani. •Љ* ljo 13. t. m. ob 10. bo služta božja na Kumu, kjer je zgrajena nova lepa kapela. Vabljeni so vsi bivši vojaki in planinci. ♦ Vsepovsod okori nas se radijske postaje ojaöujejp, se grade novi moderni, vsem zahtevam današnje radiofonije ustrezajoči študiji, ee polagajo za radio-fonijo Potrebni kabli ali pa se grade za radiofpnijo posebne konstruirane zračne zveze, le pri nas je še tišina. Kaj bo z našim radiem? 0 tem izveste mnoSo zanimivih podatkov v novi številki ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport in modo »Naš val«. Npva številka vas seznani tudi z zakonskimi predpisi, ki govore o radijskih antenah na zasebnem in javnem imetju. Beletri-stični del »Našega vala« prinaša Ribiči-čevo »Ulico«, Kačevo satiro »Missing link«, Regally-jevp reportažo »Pokrajina, ki umira in vstaja v novo življenje«, Vu. kov roman »Gospa Mica« in Tnrgenjeva dramo »Tuj! kruh«. Radijska, filmska in modna priloga so vedno zanimiv© in pe-strp ilustrirane. Zlasti' bodo vsi radijski naročniki pozdravili novo pridobitev »Našega vala« 3>6 stransko prilogo в točnimi in popplnimi sporedi vseh evropskih oddajnih postaj. >Naš val« ni le najboljša, je tudi najcenejša tedenska revija. Mesečna naročnina znaša komaj 12 Din. Zahtevajte še danes brezplačno in brez obvezno na ogled еЦр številko- Pišite na naslov: Radijiska revija: »Naš val«, Ljubljana. ♦ Na progi Ljubljana — Sušak je Pečni-karjevo avtobusno podjetje v Ljubljani ukinilo redno dnevno vožnjo ter bo obratovalo do preklica še redno ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _TELEFON 33-87_ PREMIERA najlepšega filma DON JOSE MOJICA Pesem življenja Lepe španske melodije. Krasni zunanji posnetki. Film se predvaja samo v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. in ponedeljek ob 7. in 9. BOGAT DOPOLNILNI PROGRAM. V nedeljo ob 11. dopoldne vojaška burka: ORDONANC LJUBEZNL Vstopnina Din 3.—. V torek: GRAND Ш Greta Garbo. ("v? лч*^-?«?* • Pergamentne senčnike za dom in urad nudi v največji. izberi M. Tičar, Ljubljana. »Popularen ia slaven kot kino-ljubljenec« in praktičen kot >T i v a r • H u b e r t u s« so izrazi, ki se danes že uporabljajo dnevno v pregovorih. Ampak pazite na odlično kakovost in pravilnost garancijske znamke. Tivar - Hubertus - plašč ва dame, gospode in otroke, edini izdelan iz patentirano impregniranega, garantirano nepremočljivega »Hubertus - sukna« (Ju-goslov, patent štev. 7644/31) je le pravilen s privešenim garancijskim listkom ter se prodaja izključno samo v Tivar - Prodajalnah«. Nujno potrebno je, da si za nakup Hubertus • Plašča dobro zapomnite imenovano številko patenta. — Kakovost Tivar-Hubertus-Plašča damo mi, — Priznanje mu je pa dala široka javnost in vsak, kateri ga je že preizkusil. — T i v a r ob 1 e k e. Vsak je svoj neprij atelj ki v svoji niši še nima »HERKULES« obročkov za štedilnik, ki so patentirani! Kolosalen uspeh pri kurjavi ! Ogromen prihranek na kurivu, t. j 50% I Dobiva se pri tvrdki D. R A K U S C H, Celje! * Eno sree —- ena radenska! * Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane Narodno-obrambna razstava v Mestnem muzeju poleg Križank je odprta samo še danes in sicer ves dan od 8. zjutraj do 18. i večer, da bo ogled razstave vsakomur, posebno posetnikom izven Ljubljane omogočen. Vstop prost! u — Ob prvi obletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja priredi pevski zbor »Tabora« v Ljubljani v ponedeljek, 7. okt. t. 1. ob 20. uri ialnl spominski koncert v frančiškanski cerkvi. Vstopnina: sedeži po 10 Din in 5 Din, stojišče 3 Din. Vljudno vabljeni! — Drevi ob 20. generalka v frančiškanski cerkvi. Pevci vsi in vsej SALON STEZNIKOV IRENA SALAJ ki Vas je do sedaj vedno zadovoljila SE JE PRESELILA z Aleksandrove c. 2-1. NA TYRSEVO CESTO la-III Isto poslopje — vhod z druge strani! u— Potek prireditev koroškega dne danes je naslednji: Točno ob pol 11. dopoldne se začne svatovski sprevod Ziljske ohceti pred Figovcem. Nato gre dalje po Tyrševi cesti, Selenburgovi ulici, Kongresnem trgu» Vegovi ulici do poslopja Glasbene Matice. Od tu dalje mimo banke Slavije po Novem trgu čez Hradeckega most do mestnega magistrata, kjer bo zapenjavka. Nato po Stritarjevi ulici do stopnjišča pred frančiškansko cerkvijo, kjer se izvrše vsi narodni običaji, ki se vrše pri poroki. Od tam pa po Miklošičevi cesti, Tavčarjevi ulici zopet do Figovca. Opozarjamo na glavne običaje, ki se vrše pred Figovcem, glasbeno Matico, magistratom, frančiškansko cerkvijo in ponovno pred Figovcem. Dopoldanski spored bo trajal od pol 11. do pol 1 ure. Točno ob 15- pa se začne štehvanje na Cojzovem grabnu. Po končanem štehvanju pa Veliki rej pod lipo. Vse to keočano po 17. uri. Na čelu Cojzovega grabna, na Emonski cesti je postavljena improvizirana tribuna ln na njej sedeži, sedeži so tudi po zgornjem delu Cojzovega grabna. Ker je vea prostor omejen, je dostop dovoljen le od Šentjakobskega mosta, kjer je tudi blagajna. Sedeži po 15.-in 10.- Din, stojišča po 5 Din ee dobe dopoldne od 9. do 12. v knjigarni Glasbene Matice, od 14. ure dalje pa pri Šentjakobskem mostu na Bregu. Dopoldanska in popoldanska prireditev bo ob vsakem vremenu. u— Usposobljenostni izpit aa gledališče je 23. preteklega meseca na Dunaju z uspehom položila kot prva Jugoslovenka gospodična Dagmar Schumijeva, ki je v juniju letos po dveletnem študiju absolvlrala novi dunajski konzervatorij. Uvedba tega izpita je nova in so določbe zanj zelo stroge. Po sporazumu med Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Švico se mora od 1. aprila letošnjega leta podvreči temu izpitu vsak absolvent katerekoli gledališke šole; tudi državne akademije niso izvzete. Izpit mora položiti tudi vsak igralec, ki ni bil do gornjega datuma vsaj tri leta v stalnem an-gažmanu. Brez tega izpita, ki se v Avstriji vrši kot državni izpit pod nadzorstvom prosvetnega ministrstva, ne sme biti nihče angažiran v navedenih državah. Zaradi nad-produkcije, ki je huda tudi med igralci, je izpit rešeto za izbiro res najboljših moči. Pri letošnjih izpitih ie dunajska komisija odklonila mnogo kandidatov kot docela nesposobne. Zato nas tembolj veseli, da je med usposobljenimi tudi naša rojakinja. Mladi umetnici želimo na novi življenjski poti obilo uspeha. u— Poročila stg se g. Jovan Tepšlč, art poručnik v Ljubljani in gospodična Josipina Eratova iz Mokronoga. K umivala sta puikovnilk Radovan Jovanovič in kapetan Midisav Stojanovič. čestitamo! u— Šentjakobski gledališki oder otvori sezono v soboto 12. t. m ob 20.15 z Gove-karjevo ljudsko igro s petjem »Legijonarji«. Legijonarji so predigra »Rokovnjačem«. V njih je prikazana Nandetova ljubezen do Radij brez uporabe Iz predavanja primarija dr. Josipa Pogačnika V nedavnem zdravniškem tečaju o raku je predaval tudi g. primarij dr. Jpeip Pogačnik, predstojnik ušesnega, nosnega in vratnega oddelka drž. bolnišnice v Ljubljani. Dotaknil se je važnega vprašanja u uporabi radija, ki ga imamo Po njegovi zaslugi tudi v Ljubljani, ki pa vendarle ostaja neiskoriščen. Objavljam^ v naslednjem daljši izvleček: V nobeni stroki medicine ni toliko raz ličnih rakastih obolenj kakor v stroki za ušesne, nosne in vratne bolezni. Ne samo, da so dostikrat popolno drugačna od onih v drugih predelih medicine, marveč je tudi začetek, p.otek, zdravljenje v tej stroki na raznih delih čisto drugačen. Pa nele to, temveč tudi na teh posameznih dedih samih morejo nastopiti obolenja raznih več ali manj nevarnih vnst. Ima. mo namreč rake, ki ee prav počasi razvijajo in ep dolgo časa nenevarni cele tedne in mesece, morda celo leta, in ki imajo dolgo dobo za pravočasno spoznanje in za še pravočasno zdravljenje in rešitev. Imamo pa tudi rake, katerih spoznanje je v začetku težk.o. io če bi te tudi prav zgodaj spoznali, bi jih klju/b temu ne mo-srli rešiti, ker ni nobenega zdravila z an.V. So pa tudi nekateri organi sami tako ustvarjeni, da jih pri rakih, ki jih eieer na kakem drugem organu moremo z lahkoto pozdraviti, ravno na tem organu ne moremo, ker so ali nedostopni, ali za vsa ko tako obolenje tako pbčufcHivi. da jim odpomoči. Prava sreča pa je, da 6p raki na takih organih redki im da во tudi zelo zelo redki oni raki, ki jim skoro na nobenem delu' telesa ni mogoče priti do živega. Zaradi tega je bilo potrebno razpravljati o teh zloče&tih izrastih in bulah po Posamessnih delih stroke im sicer posebej o teh obplenjih v sapniku, grlu, požiralniku, žrelu,, nosu, ustih, ustnicah, v uše. ей in mandelnih. Med tem ko so rakd v sapniku in požiralniku težje dosegljivi in k sreči zelo redki, «o pa drugi vsi lažje dostopni ter zato tudi lažje pzdravijivi. Lahko in lažje ozdravljivi so pa 6eveda le, če. bolnik pride kmalu v roke zdrav, nika. Rakasto obolenje je namreč v začetku le lokal iip obolemje. Dokler ne preidejo snovi tega obolenja v soseščino, ali Po raznih sokovih krvi itd v druge dele telesa, toliko časa je zdravniku dana mpž-nost zagrabiti cel izrastek s korenino in vse bolno uničiti, nakar nastopi ozdravljenje, če se je posrečilo prav vse od-etramiti, kar je k tej nevarni tvprbi spa. dalo- Te nevarne odebeline so v začetku male bulce, ali zaokrožene ali ploske, večinoma z nepravilno in negladko površino. V teku tednov ali mesecev ppetajajo čim dalje večji in površina začne razpadati, posebno pa eredina, ter se napravijo . kmal-u grde, časih smrdljive rane. Pa tudi v tem času je bolezen še ozdravljiva, če ni prešla že na kak drug kraj te lesa, kar pa večinoma še ni, ker je nara. W*IM| «ли ,i,UL-im'ivi. JI'1,1 I J^OC, aai у а. v De Ul, nc[ je Udi«. že kmalu po prvem pojavu ni mogoče več | va S« nekoliko časa Ьали mUroA-a, de imata zdravnik in bolnik še nekoliko od, loga za hitri in radikalni poseg Naj navedem za javnost le en primer. Grlo je cev. V grlu se nahajata dva več cm dplga beüa traka, ki ee spredaj v gr_ lu dotikata, v zadaj pa pri govorjenju odpirata. Rak Počne z o>d©belino, n. pr. veliko kakor grah ali lečo večinoma sredi ene glasilke. Jasno je, da se pri govorjenju obe glasilki tam, ker se eicer sklepata, sedaj me moreta sklepati. Bolnik Postaaie hripav. ^n če ta hripavost postaja večja v teku mnogih tednov in če Po več tednih ali mesecih začne bolnik težje dihati, bo lahko nastala domneva, da gre za kako težje obolenje. Pri pre. giledu pri zdravniku ee dožene, da gre ali za nenevarno ali za nevarno, vemdar pa še morda ozdravljivo gobo. Kplikor dalje se s pregledom odlaša, tem manj gotovosti je za ozdravljenje. Zato je dpbro, da se bolnik z omenjenimi znaki, ki napredujejo, čim prej poda k zdravniku, posebno še, ker je pregled zelo enostaven in ne bpleč. Ker je izrastek v grlu, če je zločest, najrajši sredi glasilk. Je odstranitev raka v početkih zelo lahka in ozdravljenje popolno. Ta primer naj za razumevanje za javnost zadostuje. Prognoza dpmneva ргевоЈа, kako b0 rakasto obolenje v prihodnjoeti potekalo-zavisi največ od bolnika samega, ker je po začetku obolenja navactao 8e dovolj časa, da se poda k zdravniku. Geslo pri teh nevarnih obolenjih pa jer čim prej k zdravniku! Usoda bolnika leži večinoma v njegovih lastnih pravočasnih od. ločtbah. Rake pa zdravim^ ali z operacijami, ki so tem lažje, kolikor prej pride bolnik v zdravniško oskrbo, ali z obseva-niem, ali pa, kar je najuspešnejše, z oboj-aimaL ~ Zvočni kino Ideal ™ Danes ob 3- 5, 7 in 9*4 uri premiera velefilma po znanem готам S0RRELL IN SIN v katerem igra slavni traged Warner Vstopnina 4.50, 650 in 10 Din Danes ob Vtll. matineja PODMORSKI PEKEL Vstopnina samo 3.50 Din lepe Rakove hčerke Lavre, Brnjačevo izdajstvo, Nandetov pobeg in oeveta, ki ga slednjič pripelje v vrste rokovnjačev. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. V glavnih vlogah pa nastopijo dame: Ervina Wrischer-Petrovčičeva, Cerničeva, Bučarjeva. šubičeva in gospodje: Hanžič, Lavrič, Karus, Magdin, Moser, MilčinskL Urbič in Vizjak. Cene znižane od 10 Din navzdol. ne ordinira od 6.—20. oht. - razimn[XincnDannnoom!=03izDaiini u— Ljubljanski Sokol obvešča svoje članstvo, da je včeraj nenadoma preminil njegov dolgoletni in zvesti član, brat Josip Cad, posestnik in gostilničar na Sp. Rožniku. Odposlanstvo društvene uprave ga bo spremilo na poslednji poti, ostalo članstvo pa vabimo, da se v čim večjem številu pridruži odposlancem. Zbirali se bomo v ponedeljek 7. t. m. ob 15- uri pred hišo žalosti na Spodnjem Rožniku. Obleka civilna in znak. Bla-gopokojniku časten spomin- Uprava u— Uprava Soko|Skega društva na Viču Poziva vse članstvo, da se udeleži žalne svečanosti, ki bo v sredo pb 13. pred spomenikom na občinskem tngu. članstvo v kr0jih s florom, ostali z znaki, ovitimi z žalnimi trakovi. Komemoracije na Kongresnem trgu ob 17. se udeleži društvena deputaciija. Po kkt Šolal se je v Ljubljani. Toda kmalu je moral prekiniti svoje študije ta etopfl je v državno službo. Služboval je v raznih krajih, dokler nI bfl premeščen r Ljub-Ijanp. Marljivemu jubilantu kličemo vsi: Se na mnoga leta! u_ Predavanje SPD. Ga_ Sscher bo predvajala svoje alpinske filime v četrtek 10. tm. v dvorani Delavske zbornice. — (ne v torek 8. t_m. kakor je bilo prvotno ja vi j eeto). u_ Plesni zavod »Jenko« — Kazina pri. črte v ponedeljek 7. t.m. s pou/kom družabnih plesov v tečajih ta posebnih urah. Jutri pb 20. otvoritev »začetniškega tečaja« za dame ta gospode. V četrtek 10. tm. >za)četniški nadaljevalni tečaj« ta v soboto 12. tm. »Oficijeliii otvoritveni večer«. Informacije in prijave dnevno o>d 11. do 13. ta pd 17. do IS. Dijaki — akademiki imajo popust. u— Posredovalnica «a služkinje v Selenburgovi ulici 7.Я. se priporoča gospodinjam za obisk. TeL štev. 3063 u— Premog v zimSKem časti. Pranje premoga v eeiparacijfah naših metaikov, dež ta sneg, vse to povzroča v jesenskem in zimskem času, da ertränke dobijo moker premog. Plačajo tedaj 20 odstotkov in več vode za premog. To je najdražja voda v Ljubljani Tega naše varčne go-sippdmje ne ved«, odnce.no во proti temu oii| se danes ne dobi ničesar, pač pa vsakovrstne stote dobite zopet po globoko znižanih tovarniških cenah pri I emec C£) шш LJUBLJANA, Kersnikova ul. 7. (poleg rtstavr. Slamič). Nekolikp ee moramo ta pamuditl pri vprašanju, ali bomo za zdravljenje to obsevanje vporatoljali rentgen ali radij. Nadalje zakaj sem si, če že imamo rentgen na razpolago, kljub termi nabavil radij. Ne vem, kako naj bi tmenovaM človeka, kateremu je rentgen dam v vppra-bo, pa bo šel in si nakopal ogromne stroške za nakup radija, če bi bilo to vse eno. Ravno zaradi tega» ker nismo v na. ši stroki z zdravljenjem i remtgenpm imeli nikdar niikakega. uspeha, &e>m bfl evo-ji vesti dolžan, da preskrtoim svojim bolnikom edino sredstvo, s katerim sem jim mogel pomagati. Na neizmerne žtrve, ki sem jih s tem doprinesel, ee nisem oziral niti tedaj, kp nisem dožflvel naklonjenosti ali pomoči. Rentgenologi šele upajo da ee bo morda iznašel kedaj aparat, ki bo dosegel moč upliva radija, toda ti nikdar ne bodp mogli doseči one enostavnosti ln one trpež. nosti, ki jo ima radij. Saj njegova moč praktično nikdar ne usahne, kajti pp veft ko tisoč petsto letih izguibi radij Sele po-lovico' evoje moči. Moderna naprava rentgenskega zavoda je pa eil no draga, navezana na velikp električno moč, potre-buje stalno nove drage nabave - in kljub temu se zgodi, da vsa aparatura odpove, morebiti celo dalje časa, kar je prt radiju nemogoče. Gotovo je, da je v mpder. ni terapiji rentgen v gotovih primerih potreben, ker во njegovi žarki, čeprav teo-retičmp «lični, biološko pa gotovo ve№o drugačni; toda glavno sredstvo za zdravljenje rakov je in овta/ne rldflj, ker Je tu-41 stokrat močnejl. Ko je slavni raikplog Tmfrr. profesor dr. Rlumenthal, ki je na univerzi v BeHtau proučevali z največjim uspehom zadevno gradivo pred kratkim predaval у Ljubijo. >JUTRO« 5t. 232 SS5« Ьгея pomoči. Zato bo ▼ Sedanjih težkih časih splošno razveseljiva vest, da j« skoraj dograjena nova briketna tovarna v Ljubljani pb Kolinski tovarni, ki prične v dveh do treh tednih z rednim obratovanjem. Iz premoga, ki sploh ni bil nikdar moker in ki bo le finejše vrete, in g pri-mesjo koksa in trde smole pd črnega premoga se bo tovarniško stiskalo z veli kanskim pritiskom priročne, takozvane salonske brikete, ki bodo imeli prednost, da se jih voda sploh ne prime, da ne Povzročaj^ prahu in odpadkov da zgorevajo enakomerno in dajejo do polovice več vročine kakor moker premog boljše vrste, ki se danes prodaja v Ljubljani bioker premog od 5000 kalorij daje zara. di vode komaj 4000 kalorij, medtem ko bodo novi Unipn-briketi dajali do 6000 kalorij Kakor razvidno, bo 100 kg brike-tov nadomestovalo priliöno 150 kg ny>-krega premoga, ali z drugo besedo: ker Ъогк> briketi po isti ceni kakor danes moker premog, b0 prihranek nekakp po lovica cele današnje cene premoga. Iz navedenega razloga je priporočati, da stran ke predvsem z manjšo uporabo in manjšimi dohodki počakajo ta kratek čas in si ne nabavljajp v deževnem jesenskem času mokrega premoga. Poskusite samo enkrat NEBARVANE JAJČNE TESTENINE in nikdar več ne poželite boljšega ! i;— Tečaj za vežbonje in vzgojo posluha. Op >zarjamo zlasti starše, katerih otroci ni-m jo zadostno razvitega posluha in jih za radi tega utegne spremljati v življenju mnogo neprilik, da priglase svojo deco v ta te-čj:j. !Jo moderni glasbeno pedagoški metodi se da to hibo uspešno odpraviti, in sicer tako dobro, da se more učenec kaj kmalu ak tivno udejstvovati v glasbi. Posluh zaradi kakega nedostatka v vzgoji pogosto spi in ga je treba le zbuditi, odpraviti n. pr. občutek manjvrednosti itd. Zlasti je pa važen posluh v učiteljskem poklicu. Gojenca (go jenko), ki nima izvežbanega posluha, učiteljišče pod nobenim pogojem ne sprejme! A koliko je še drugih neprijetnosti, ki so v zvezi z nezadostnim posluhom še v drugih poklicih in v družbi votče. Skupni se-6tanpk interesentov glede ureditve učnih ur, poZa zdravje otroka« se pobirajo dinarski prispevki za pohabljeno in revno deco v soboto popoldne in v ne del jo dopoldne Ne zaprite srca klicu nabi-ralk. Uvažujte težko nalogo humanih delavk, ki jo izpolnjujejo z veliko požrtvovalnostjo у teh resnih dneh. TKD Atena. u— Dr. Dinko Puc, odvetnik v Ljubljani je pričel s 1. t. m. z rednim izvrševanjem advokature v Dalmatinovi ulici 7 u— Združenji gostilniških podjetij ea Ljubljano in za okolico javljata svojemu članstvu na poziv kr. banske uprave v Ljubljani, da v sredo 9. t. m v spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja veö dan ne izvaja nikake godbe v svojih lokalih. ~ Elitni Kino Matica ■ Danes dopolnilo Divje koze in kozorogi v loviščih barona Borna pri Sv. Ani. Posnetki »UFA — BKSPEI>ICIJE<. Senzacija za lpvce. u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Vse sedanje pevke in pevce, pa tudi nekdanje vabim v krog našega pevskega zbora. Z br. D. Matulom bova študirala določeni spored za proslavo društvene 301etnice. ki pa^ ne bo pompoznega značaja, marveč posvečena samo umetniškim stremljenjem društva Pevske vaje in vpisi v redno članstvo se vrše vsak ponedeljek zvečer (mešan zbor), vsako sredo zvečer (ženski ztor). vsak pe tek zvečer (moški zbor), vselej ob 20. uri (ob osmih). Pridite vsi in vse, ki Vam je napredek Ljubljanskega Zvona pri srcu-Pa točno! Zorko Prelovec. u_ Dr. Božidar Lavrič ne ordinira do 28. t. m. DR. STACUL specijalist za otroške bolezni ZOPET REDNO ORDINIRA. Gosposvetska c. 2. 11—12, 3—б. u— J. N. A. D. Jadran vabi vse svoje odbornike na plenarno sejo, ki bo v ponedeljek 7 t m ob 11. Tajnik. u—' N0v grob. V ljubljanski bolnišnici je umrl g Kar0l Kocjan, posestnik. Po greb bo jutrt ob 16. — Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno spžalje! u— Večerni trgovski tečaj v središču Ljubljane prired- Trgovski učn zavod. Kongresni trg 2-11 Vpisovanje vsak delavnik med uradnimi urami. Začetek pouka 15. t m, vsa pojasnila brezplačno. Ker poučujejo na tem večernem trgovskem tečaju samo strokovni profesorji, se tečaj najtopleje priporoča. u— Šentjakobsko pevsko društvo v Ljubljani vabi na nagradno keglanje, ki ga priredi danes v sostilni Putrich na Dolenjski cesti od 9 do 22. ure. Keglanje se vrši ob vsakem vremenu. Nagrajeni prejmejo lepe dobitke. VSE VPRAŠUJE kje dobim lep modern KLOBUK ali ČEPICO. Najnovejše oblike in prvovrstne kakovosti pri MIRKO BOGATAJ, LJUBLJANA, STARI TRG 14. a— Tolarje Marije Terezije je nudil na prodaj. V petek popoldne je stražnik v Wo!f,pvi ulici postal pozoren na mladega, po kmečko opravljenega moža, ki se je plaho in nerodno skušal izogniti njegovemu očesu. Stražnik je neznanca ppvabil s seboj in pri osebni preiskav, so našli pri njem zvrhano prgišče staTe-ga denarja, tolarjev cesarice Marije Tere zije in drugih avstrijskih novcev, s kate. rimi je neznanec prišel v Ljubljano, da bi jih pri kakšnem zlatarju spravil v današnji denar Pri zasliševanju na policiji je mladi mož. ki je po rodu Francoz, a že vrsto let služi pri raznih gospodarjih na deželi pri nas, izpovedal, da je srebrnike našel doma. ko je kopal pesek, po-zneje pa je prizmi, da jih je našel med razno staro šaro v gospodarjevi kleti. Pp-licija je novce kajpak zaplenila in stvar izročila sodišču. Iz Marlbsra a_ Na ponedeljsKem koncertu Brandl- tria, ki se bo vršil 7. t.m. ob 20. v ka. zinski dvorani, nastopi kot solistinja ga. Beatrice Reichert 6 skladbami svojega velikega učitelja Cassado-a. Pianistinja Magda Rusy in vijplinistinja Fani Brand-lova sta nam že do'bro znani. Zato bo koncert tako Po kakovosti izbranih del5 kakor Pip profinjenosti umetniškega podajanja glasbeni dogodek prve vrste. a— Oblastni odbor Jadranske straže v Maribora, Mestni odbor železničarjev in in mestni odbor z mornarsko ln žensko setecijo JS poziva vse svpje članstvo, da se polmoštavilno udeleži komemoracije po bJagoPipkojnem kraljra Aleksandru i. Ue-di ni tel ju 9. t.m. ob 6 zvečer na Glavnem trgu. Člani se zberejo na prostoru, dolo čenem za Jadransko stražo pp programu, ki bo objavljen v časopisih. Delegati posameznih odiborov naj 6© udeleže cerkvenih svečanosti isti dan Zjutraj ob 10. v stolnici. ni o raku, se je izraza!, da je množina та. d i ja, ki je vLjubljani, precej velika, in da moremp ž njim zdraviti v®e kožne rake, nadalje rake na ženskih spolnih organih. In ker se more e to množino radija 055draviti veliko nevarnih izrastkov v mp-ji stroki, kakor so ozdravljeni raki, ki sem jih demonstriral, dokazali, in ravno, tako premnoge kožne bolezni^ za katere se pa večinoma rabijo prav male doze radija tedaj je težko umljivo, zakaj i^ži ta radij skoro brez uporabe in brez koristi, ko bi se dalo toliko dobrega ž njim ustvarjati. Pp d;r. Blumenthalovi izjavi so imeli v središču velike in kulturne Nemčije, v Berlinu, samo dvojno množino radija kakor ga imamo v Ljubljani. In e to množi, no sp zdravili dnevno 35 do 40 bolnikov; mi bi jih torej lahko 18 do 20. Smelo trdim. da bi se o-dpomoglo velikemu delu radijske potrebe pri nas, če bi bil ta radij neprenehpma v uporabi. To bi bilo tembolj potrebno ker ima Zagreb, kamor se dostikrat brez potrebe odtakajo velika sredstva za zdravljenje raka. sam premalo radija. Ce se nadalje še ozremo na tp, da je radij nepogrešljiv celo v brezupnih primerih, ker idesinficira in čisti rane ter lajšn bp^ečine in tako olajšuje žalostno stanje nesrečnp bolnih, potem moram ponovno izraziti svoje začudenje, za.kaj se tako boiirno te°ri radija, posebno še, če зе ^zremo na lepe rezultate ozdravljenih raknv, ki sem j;h demonstridal pri pre davnnju Radij je odvzel operaterjem ve. liko breme bo-'niVom pa je prinesel mnogo upanja in jim prihranil mnogo ppera tivnega in drugeea trpljenja. Radijski institut nam je bolj potreben kak0r vsaka druga kulturna institucija bn"j kakor vsak kako'" n koli medicinski zavod, da. celo b0lj, kak0r povečanje že obstoječih zavodov. Nedvomno je prvo in glavno, da dobimo predvsem vse medicinske pripomočke, da zamoremo v prvi vrsti težko bolnim vsaj v Ljubljani pomagati. Zaradi tega sem že pred več ko 10 lebi dosegel, da se je dalo v proračun 300.000 kron za radij, a ta znesek se je žalibog ppzneje porabil v druge svrhe. Radijski zavod bi ne bil v finančno breme, temveč najbrže celo donosen, ker bi moral vsak pacient nekaj, vsaj nekaj malega prispevati, kakor je povspd navada, izvzemši popolnoma siromašne. V nasiprortju z domnevo, kakor da bi naše delo glede ozdravljenja teh težkih obolenj za-ostailo, smem .ppstaviti evojo trditev, da smp videti ravno v tem zdravni. škem tečaju priliko videti mnoSo z radijem ozdravljenih rakov in v tem ppgledu uspehe, na katere bi bile tudi velike klinike ponosne. Md nismo zaostali, temveč korakamo celo v prednjih vrstah, saj smp imeli radij Jn smo zdravili i njim na. še rake prej kakor marsikatere klinike in emo bili v tem pogledu v Ljubljani pr. vi v Jugoslaviji. Prav tako smo tudi glede najtežjih obolenj naše stroke to je glede zdravljenja mpžgan&kih abscesov, do-eegli mnogo odličnih uspehov, kakor jih niti kake večje klinike niso imale kar sem objavil lansko leto v največjem nem. škem medicinskem listu, ki je urejevan v Berlinu. Dobro je, če ta dejstva vedn0 in vedno poudarjamo, ker naši bolniki silno radi drugod iščejo pomoči, ki bi jp veliko lažje in boljše našli doma. Tudi v drugih strokah namreč d^egamo vsaj take. najbrže pa tudi boljše kakor drugod. Mi ne smemo nobenega bolnika izgubiti,, ne da bi storili vse. kar je v naših močeh Mi živimp med njimi in imamo na tem da jih pozdravimo, veliko večji interes, kakor tujina. я_ Mariborski zgodovinarji eo Imeli r četrtek zvečer ▼ čitalnici Studijske knjižnice svoj prvi letošnji zgodovinski veder, aa katerem je predaval arhivar prof. Bat 3 raznih znanstveno arheoloških zanimivostih z mednarodne turneje arheologov po naši državi. a,_ Nova narodna postojanka. Trgovec ln posestnik Drago öofel la Podvelke Je kupil na Remšnlku edino tamkajšnjo restavracijo kl je s tem prešla v narodne roke. _______ ar— Škofjeloški obrtniki r магП»™-Včeraj so obiskali Maribor škofjetoSci obrtniki, ki so se pripeljali v Maribor s posebnima avtobusoma- Na kralja Petra trgu so goste pozdravili у imenu mariborskega obrtništva predsednik okrožnega odbora obrtniških združenj g. Franjo Bu_ reš, nadalje gg. Miho Vahter, Fran Novak in Krajcer. škofjeloški obrtniki so si ogle. dali mariborske mestne zanimivosti in vinarsko ter sadjarsko šolo Zvečer je bil ▼ Mariborskem dvoru prijateljski večer. Preko Ruš Fale- Dravograda in Slovenj-gradca se vračajo gostje nazaj v Skofjo-Loko. a_ Prvo predavanje letošnje sezone Ljudske univerze bo v petek 11. t. m., predava arhivar prof. Baš o geopolitičnem položaju Slovenije. a_ Na dan prve obletnice marsejskega zločina in mučeniške smrti blagopokojne. ga viteškega kralja Uedinitelja bo v sredo 9. t. m. v tukajšnji pravoslavni kapeli pa-rastos z liturgijo za kralja Mučenika s pričetkom ob 9. dopoldne. a_ Drag prepir. Včeraj dopoldne se Je zagovarjal pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s o. s. Lenart, 45 letni želar Ignac Fle-govič iz Grajenška radi obtožbe, ker je 10. aprila letos z nožem zabodel v hrbet posestnika Antona Zorca. Dejanje je iz_ vršil v prepiru in ga je mali senat obsodil na 5 mesecev strogega zapora pogojno na 4 leta. a_ Ciganov nI bilo na spregled. V561"8-! bi se morala vršiti pred malim kazenskim senatom obravnava proti skupini ciganov radi tatvin v Puconcih. Razprava pa se ni mogla vršiti ker ni bilo nobenega obto. ženca k razpravi a_ Dvakrat več Izdanih kakor izbrisanih. V preteklem mesecu je obrtna oblast izdala v Mariboru 14 novih obrtnih pravic- izbrisala pa jih je 7. a— Prvi letošnji kostanj se je pojavil včeraj na trgu Cena 2 Din za kg. a— Otročiček v zibelki v plamenih. Radi iskre iz dimnika je zajel ogenj domačijo pasestnice Colaričeve pri Makolah. Colaričeve ni bilo doma, dve hčerki sta se pravočasno rešili na prosto, v goreči hiši je ležal v zibelki 4 mesečni otrok. Vpitje ubogega otročička je slišal sosed, ki je v zadnjem trenutku skočil v hišo in otročička rešil. Hiša je pogorela do tal- Ь Celja e— Zavoljo komemoracije Po«tva Sokol vse člane in članice, da se v «redo ob Pod 8- zbero pred Narodnim domom. Celjska pevska društva bodo imela skuip-n0 vajo v tprek ob 20. v Narodnem domu. Moški zbor »Bratstva« bo v sredo ob pol 9. izvajal v pravoslavni cerkvi Milojevičevo Opelo- e— Majdičeva trgovin» a Seleznino ne preide v nemške roke. Vest, ki smo jo včeraj objavili, da je namreč Majdičevo trgovino z železnino kupil D. Rakusch, smo prejeli iz trgovskih krogov. Kakor smo se preverili, ne odgovarja resnici in jo seveda rade volje popravljamo. e— Plesne vaje trgovskih in privatnih nameščencev se vršijo počenši z 12. t. m. vsako soboto v mali dvorani Celjskega doma ob pol 9. zvečer. Prijatelji plesa vabljeni! e— Tatovi kol®» ®o pridno na poslu. Skoro ne mine dan, da ne bi bilo ukradeno kako kolo- V četrtek okrog 18. je prišel obenj krojaški mojster Franjp La-pornik, kolo je Ьйо vredno 1600 Din. V petek ob 18. pa si Je nekdo prilastil kolo slikarskega ppinočnlka Avgoeta Vlčar. ja, vredno 800 Dtn. e_ Kino Union. Danes Ы> 16Л8, 18.M in 20.45 ter jutri ob 10.30 in 20.80^ ops-reta »Osreči me!< hi zroAnl teArfk- Iz Trbovelj t_ Letošnji dobitki za sofaoAefco tombolo, ki so razstavljena ▼ mali dvorael Sokolskega doma, prekašaj^ vee dosedanje po številu kakor pp vrednosti. Kljub slabim razmerama, ki vladajo ▼ n*ši dob-ni, bo tombola mudila res menflcad lepega! Oglejte si! t_ SK Trbovlje P*1redl Ane»l «И tetu veliko trgatev groodja • t— Nov most. Na eni tzmed prsosj p mefcnih toök za stan» boitHufc» se b» zjgTadil nov mpst če« TitovetJMtaa Deta so že v posnema t©ka To je Ык potrebno, ker Je bil stari noot ■ majav. Kakor kaäe, bp novi mast širši, da bo popolnoma netrend sedanjim prrometntai zahtevam. Iz Hrastnika h— Komemoracija ob prvi obletnici tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja se to vršila v sredo 9. t. m. ob 20- v Sokolskem domu. h— Slovo mslninega rodotjab«. Hraetnft spada pod območje SPD, podružnice Tiberije. Vse kažipoti na Kum in Mrzlico Js požrtvovalno brezplačno preekrbel poverjenik SPD g. Franjo Hrouda, nameščenec pri hnaetniški steklarni, ki odhaja te dni na novo službeno mesto v Zagreb. Težko bomo našli v Hrastnikn vrednega naslednika, ki bi gojil toliko ljubezen do naših planin. Med nami je bival 10 let in je bil gotovo nad 200krat na Kumu in tolikokrat gotovo tudi na Mrzlici. Kakor planinci, tako м todo težko pogrešali tudi Jadranski stražarji. Ha novem službenem mestu mu želimo vsi mnogo sreče ter se mu zahvaljujemo za požrtvovalnost in vnemo, s katero se je ndej-stvoval med nami. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes ob 3 uri pop. in ob 8. zvečer velefilm »Melodija sr ca«. Bogati dodatki. Schicht jfchafoßisesMturz ЪиСйШт Schichtov RADION I/ pere sam Iz Kamnika ka— Kopališče »Neptnn« je zatvorjeno. Z interesentom se vrše pogajanja radi zakupa. Vila Lujiza (Dom sv. Antona) Je renovira-na in se stanovanja oddajajo. Ka— Kino Kamnik predvaja lepo filmsko delo »Kirurg bolnišnice v St. Georgu«. Predigra zvočni tednik. Iz Tržiča i— Zastopstvo Philips radio-aparatov »Foto Nadišarc vabi vse, ki se zanimajo za moderne radio-aparate, da se pridejo osebno prepričat o nenadkriljivi kvaliteti in t-rez-konkurenčno nizki ceni takih aparatov- Iz Novega mesta n— Svečano komemoracije za Viteškim kraljem priredi Sokolsko društvo v sredo ob 20. v Sokolskem domu. Na sporedu je spominski govor, orkestralne točke, ki jih bo izvajal Sokolski orkester pod vodstvom br. Draga Sproca, recitacije in živa slika: uPoklonitev na Oplencu«. Vsa novomeška javnost naj prisostvuje žalni svečanosti! n— Medvedi so se pojavili. Na obširnih Gorjancih so se zadnje dni pojavili poleg divjih prašičev še medvedje, ki pa nikakor niso tako nevarni, kakor ščetinarji. n— Zveza selekdjskih zadrug za sivorja-vo dolenjsko govedo priredi v četrtek 10. L m. ob 8. zjutraj na sejmišču v Novem mestu, plemenski sejem za rodovniško živino svojih edinic novomeškega in krškega sreza Vabljeni so vsi živinorejci, ki si nameravajo nabaviti dobro plemensko govedo si-vorjave pasme. Iz Gornje Radgone gr— Jadranski stražarji na mejL Odkar je na letošnjem občnem zboru JS bila izvoljena nova uprava pod predsedstom g. Lančiča Janeza in odkar je prevzel mesto podpredsednika in blagajnika g. Stefan Obal, postajenačelnik v Gornji Radgoni, l>e-ležimo izredno lep napredek. Število članstva, ki ga je bilo prej okrog 30, se je celo potrojilo in znaša nad 110. V dogled-nem času nameravajo naši obmejni stražarji nabaviti svoj prapor. Zato priredijo to nedeljo ob 19. pri Talanyju trgatev grozdja. gr— V maščevanju je povzročil občutno škodo. Neki trgovec in uslužbenec sta Re sprla Ko je gospodar pri izplačilu mezde odtegnil uslužbencu 41 Din za škodo v času službovanja, se je uslužbenec razjezil in z železno palico razbil na izložbenih oknih dve veliki šipi, katerih drotci so potem poškodovali še servise v izložbi. Škode je 8000 Din. Maščevalec si je tako obrezal roko, da je moral k zdravniku. gr— Od radgonske glavne carinarnice so premeščeni: dosedanji upravnik Josip Jari б h glavni carinarnici v Zagrebu, Božidar Milivojevič h glavni carinarnici na Sušaku in Klobučar Dušan h glavni carinarnici v Metkovič. Od carinskega oddelka v Hodošu k car. oddelku v Rogašovce je bil premeščen carinik Josip Ivančan. RIBNTCA. Sokolski zvočni kino predvaja danes v nedeljo senzacionelni film »Kralj džnngle«. Predstave bodo ob običajnih urah. Za dodatek nov Paramo-untov zvočni tednik. 80 let vrlega gasilca Marljivi in zavedni gas teki tovariš Miha Šronc z Jesenic praznuje te dni 80-let-moo svojega trdega življenja. Leta 18193-ee je požrtvovalno udejstvoval kot ustanovitelj gasilske čete, pri kateri je še da- __t vaeoki starosta nejvzomejši član. Ib ne —mudi nobenega gaeilekega nastopa. ReSeval Je qpnetao In poguneo pri šte-tUh podeeih ne moo na Jesenicah, tem--več tudi ▼ Srffi okolic». Odlikovan je bfl • srebrno kolajno sa gasilstvo. Debelo knjigo Ы lahko napisal o njegovih človekoljubnih delih. Tovariši gasilci mu ob visokem življenjskem jubileju čestitajo in želijo še mnogo let Ivan Možabin kot otrok karnevala »Otrok karnevala*, filmska komedija, kjer nastopa znani ruski umetmk Ivan Mo-ždhm, je eno izmed tistih deä, ki jih Ljubljančani radi gledajo. V njem je obilo ve-seUh bi zabavnih prizorov, ki ee mešajo s prijetno godbo m petjem. Posebna senza-arja bo mladinski zbor, ki odpoje nekaj pesmic. Ta Bkn nam kaže življenje v Spa-xüß ob časa karnevala. Smeh, zabava, ve-edje, petje, norost za norostjo, vse ee vrsti, vmes pa sofbe in trpljenje. Starejši ob-tafcovaHci kina ee mogoče še spomnijo istega Ним ▼ nonrii verziji. Toda v njem je imel MuftWi glavno vlogo, toda ta je fisto drugačen, oefw, dosti bolJS. Z nJim Igrajo бе nekateri znani Risi, med ojšnft Tanja Fedorovna, ki je čudovito Bw kot ljubeča žena in trpeča meti. Mali Andr6, otrok karnevala, dete, ki mu ne bi irihče prisodi, da zmore toiiko podati v igri je ijobek ln nadvse očarljiv. Kdor ee hoče nasmejati, kdor hoče uživati in ee razveseliti, naj ne zamudi lepe pr^oünoett m ei ogleda ta film, ki ga igrajo od danes dalje v Elitnem krmi Matici. Dobro Jutro, dober dan za nego zob le Cimean H. E. Werner: 17 1Пг.Thorsten hoče bol! Videl ie pest, M je Smffla proti njemu, začutil v čeljusti neznosno bol in se zgrudil. Pipica je zaropatala m tla, roj isker se je razsul po tlaku- Prisopihal je taksi Še preden se je ustavil, je skočil neznani napadalec na stopalo in kliknil šoferju: «Na Charlotteniburško postajo!» To je bilo zadnje, česar se je Lyttom E. Buzz še zavedal. Čez pol ure ga je usmiljena pomoč nekega čuvaja stražne in za-klepalne družbe obudila v življenje. Čeljust ga je strahovito bolela- Poplačal je rešitelja z dobro napitnino in s klecajočimi nogami in težko glavo krenil proti hotelčku na Dorotejini cesti, kjer se je bil nastanil. Telefon na nočni omarici zravem Thorstenove postelje je netne-homa zvonil. Američan je odipri oči, M so bile še nekoliko težke, m osuplo strmel okoli sebe, dokler ni našel motilca miru. Z jeznim vzklikom je poskočil izmed blazin. Takoj nato je prijel za sHušalo in si ga pritisnil na uho: «Da, vraga — kaj pa je?» Prijazen dekliški glas je odvrnil: «Saj ste naročili, naj vas o pol devetih zbudimo, Mr- Thorsten! Zdaj je toliko ura-»» «Hvala —!» je zagodrnjal predsednik Kemičnega trusta in ne- pol devetih je bila čeprav je bilo zdaj milo položil slušalo nazaj na vilico. Tak tako ura! Da, potem so ga seveda morali zbuditi popolnoma odveč. listek, M ga Je bfl Weesentin snoö nadel pred njegovimi vrati, Je M podrl vse račune. Navpična guba se je dolbfa Tborsterau v čelo, fco je segel na marmorno ploščo nočne omarice in z drhtečimi prsti utipal listek. Se enkrat je hitro prebral sporočilo, ki je bal snoči na prvi pogled uganil njegov usodni pomen. Latinske črke brez vsakega značaja, brez ogovora, brez podpisa — samo teh nekaj vrstic, M so se mu bile kakor ognjena znamenja vtisnile v spomin. «Vem, da si mi hotela izpodbiti načrt! Varuj se! Potrebujem rjavo listnico s papirji. Najdeš jo v omari za obleko, v Thorstenovi spalnici!» Thorsten je strmel predse. Kdo je Ъй pisec teh usodnih vrstic? Če bi ga poznal, bi bila igra dobljena. Vsekako je bil listek nadaljni člen v verigi dokazov — čeprav za zdaj še jalov člen. Hitro je vrgel pernico s sebe in skočil iz postelje. Nemalo razburjen je odprl omaro. Tamle, v drugem predalu, je ležala listnica, M mu jo je bil snoči zaupal dr. Fabricius. Zdaj je bila izginila — bila je ukradena! A še je držal svoj adut v roki. Ta izguba mu ni mogla Bog si ga vedi koliko škoditi. Imel je pismo. Počasi je smel sivi plašč z obešalnika in ga razgrnil po postelji. Iz komaj opaznega stranskega žepa je vzel zložen papir. Nato je pogledal okoli sebe, kakor da bi nekaj iskal. Varnega in nesumljivega skrivališča ni bilo lahko najti. Morda za okvirom slike Bradenburških vrat, ki je majhna in ne-kazna visela ob vhodu v kopalnico? Thorsten je obotavljaje se vzel sliko z žeblja. Hrbtno vlogo sta držala, dva pločevinasta zapaha. — Hm — to bi šlo! Potisnil ju je v stran, odprl vlogo, vtaknil pismo in listič pod njo in spet zaprl okvir. Se trenutek, in slika Je visela spet na svojem mestu — skronma, neznatna sličica Bradenburških vrat. Z lahmim nasmeškom na ustnicah je Thorsten obesil plašč nazaj v omaro. čez četrt ure je stopa Američan obrit in člI fe kopalnice. Ko je še neodločno izbiral obleko, je nekdo rahlo potrkal na vrata. Zategnil si je pas jutrnje halje in šel odpirat. Wessentin je stal na hodniku in čakal Malce osuplo je obletel Thorstenovo na pol oblečeno postavo. Droban nasmeh mu je plaval na ustnicah, ko je vprašal: «Zaspali ste, jelite?» Thorsten je zmajal z glavo. «Ne — samo — najin razgovor na žalost nima več zmisla. Snoči so mi ukradli Fabriciiusovo aktovko. Kakor vidite, gospodje lopovi ne mirujejo. Najprej mojo listnico in zdaj še to.» Tajnik je šele zdaj premagal osuplost «Ni mogoče!» je prepa-deno planilo iz njega. «In to se je moglo zgoditi v hotelu ! Imperial!!» Tu se dogajajo še vse drugačne re>Q!» Thorsten se je srdito zasmejal. «Spomnite se le snočnjtega večera. Rosenhainca s djankali-jem gotovo ni bilo na vinskem ceniku.» Stopila sta bila v sobo. Wessentin je sedel na stol, ki mu ga je bil pokazal Američani. Njegov obraz je še vedno izražal prepadeno zavzetost. «Ti lopovi so vsega zmožni Zdaj verjamenu» «Tudi zame je bilo to neprijetno presenečenje!» je zatrdffl Thorsten. «Vsekako nisem bil pripravljen na to, da mi bodo nasprotniki celo po življenju stregli In kak neznaten slučaj je vse odločil! Da ni Miss Garronova vzela mojega kozarca v roko in malce pokoketi-rala z njim, se ne bi bil nihče spotaknil nad barvo vina. Doktorju Fa-briciusu je dolžnica za svoje življenje, kakor jaz njej za svoje!» POR Današnji nogometni spored T je ves posvečen spominu našega pokojnega najvišjega pokrovitelja. Jugoslovenski nogo metni savez je odredil, da bo ena nedelja v letu prekinila tok prvenstvenih in drugih nogometnih dogodkov in da bodo vsa moštva v državi, vse naše nogometne športne edinice priredile spored v korist sklada, ki nosi ime po velikem pokojniku. V doslednjem izvajanju tega namena je tudi pri nas določen spored, ki bo zainteresiral najširše kroge naše športne publike: V LJUBLJANI: Hermes—Grafika ob 14^ Primorje—Ilirija ob 1530, obe na Primorju. Lahkoatletski miting srednjih šol v Mariboru V soboto ob 15. in v nedeljo dopoldne V MARIBORU: Viktorija—Železničar ob 14, Maribor—Rapid ob 15.30, obe na 2eleznič. V CELJU: Celje—Jugoslavija ob 14., Atletiki—Olimp ob 15.30, obe na Celju. V TRBOVLJAH: D ASK—Retje ob 14, Trbovlje—Amater ob 15JO, obe na Amat V drugih krajih je spored priložnosten. Bodi 6. oktober praznik pietete naših aktivnih športnikov in vsega našega športnega občinstva, ki naj v harmoničnem sodelovanju povzdigne vse prireditve. škega kralja Aleksandra I. Uedinitelja se delegirajo tile sodniki: Trbovlje : SK Amater : SK Trbovlje na igrišču SK Amaterja ob 1430. Arhar rez. Krhlikar. Na istem ob 930 priredi »Sidro«, klub trgovskih aka- | igrišču ob 16. SK DASK : SK Retje Punter .i " * *■ rez. Rajtmayer. Zagorje: SK Svoboda : SK Sloga na igrišču SK Sloge ob 16. Punter rez. Adamič. Hrastnik: SK Rudar : SK Hrastnik na SK Rudarja ob 16. Planine rez. Do- demikov, pod pokroviteljstvom gospoda di rektorja Drž. trg. akademije v Mariboru Modica, na igrišču SK Železničarja lahkoatletski miting za prvenstvo mariborskih srednjih šol. Dijaki vseh srednjih šol se bodo borili za prehodna pokala »Sidro« in J. L. A S. Lansko leto so zmagali dijaki Dri. trg. akademije v Mariboru s precejšnjim naskokom točk. Letos bo borba težja, ker so moči izenačene. Največ izgledov imata državna klasična gimnazija in drž. trg. akademija, vendar pa presenečenja ndso izključena. Z ozirom nato, da je lanski miting tako po številu gledalcev, kakor tudi po kvaliteti rezultatov zelo uspel, pričakujemo tudi letos mnogofbrojen obisk. Medklubske kolesarske dirke priredi dar nes kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Do-brunjah na 20 km dolgi progi Stepanja vas -—Besiiiica. Ob 13. odide s starta pri gostilni Kregar juniorska skupina, ki bo prevozila progo dvakrat Ob 14. nastopijo prvorazredni dirkači, ki bodo prevozili progo štirikrat, torej skupno 80 km. Med drugimi bodo startali Abulnar, Kačdč, Oblak, Gärtner itd., in kakor je razvidno iz prijav, tudi znani zagrebški dirkači Progo bodo enkrat prevozili neverificirani kolesarji, ki se delijo na dve skupini, in sicer pod 30 let in nad 30 let starosti. Ofoenem ее vozi tudi za prvenstvo društva »Ljubljanica«. Pravico starta v prvih dveh skupinah imajo le pravilno verificirani dirkači. Za vse posamezne točke so razpisana lepa darila, ki se bodo razdelila takoj po dirkah v gostilni g. Kregarja. V primeru slabega vremena se dirke prelože na naslednjo nede» ijo 13. t m. Današnji nogomet v Celju. Danes popoldne bosta na celjski Glaziji dve tekmd za sklad blagopokojnega Viteškega kralja Alek sandra I. Uedinitelja, in sioer ob 14. Celje : Jugoslavija in ob 1530 Atletiki : Olimp. Ker bodo nastopila vsa štiri moštva v najmočnejših postavah, bosta tekmi zelo zanimivi in napeti. SK. Svoboda. L juniorji naj bodo ob 830 na igrišču Reke. L moštvo pa ob 930. Igramo z Reko. Rezerva naj bo ob 12. na glavnem kolodvoru. Pozivamo vse članstvo, da poravna članarino, ker boano sicer ono, ki ne bodo imeli poravnane ölamarme, črtali Službene objave LNP. (seja e» a dne 3. oktobra 1935). Pr. ss Mirdjenu se odobri dopust za čas, dokler ne odsluži kadrakega roka; obenem se mu dovoli, da se prijavi pristojnemu sodniškemu odboru v služb, kraju za nadaljnje vršenje funkcije. Pr. ss Kos se ponovno poziva, da vrne Mladiki 100 Din z mednarodne tekme Mladika— KAC. Prošnji Erlicha se ugodi in ее mu kazen v znesku 25 Din črta. Pr. ss Kosa ее па podiagi zdravniškega spričevala odobri zaprošeni bolezenski dopust. Pravilno eo izpolnili pogoje in plačali izpitno takso kan didati: Hobacher, Bašin, Vrhovnik, Eziich, Pečar. Sondag, Planine, Straže, Gjurin. Službeno iz SO v Celju. Delegirata ее za današnjo tekmo ob 14. Celje : Jugoslavija na Glaziji g. Seitl, stranska sodnika gg. Ma-kovec ' in Hrastnik, ob 15.30 Atletiki : Olimp g. Ochs, stranska sodnika gg. Stoklae in Albin Jegrišnik. Službeno iz pover jeništva SO LNP. Trbovlje Za današnje tekme za sklad Vite- da iz prijaznosti prevzameta funkcijo sodnika v slučaju potrebe. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek vseh tekmovalcev v torek 8. t m. ob 18. v zelenem salonu restavracije Zvezde. Dogovor radi opreme in treninga. Udeležba strogo obvezna. — Letošnji redni občni zbor, s katerim zaključujemo poslovno dobo 1934 1935, bo 24. oktobra v veliki dvorani restavracije Zvezde v pritličju z običajnim vsako letnim dnevnim redom. Vabimo vee članstvo, da se občnega zbora udeleži v čim častnejšem številu. ASK. Primorje (predsedstvo). V ponedeljek ob 20. seja celokupnega centralnega odbora pri Levu. Radi važnosti zaradi občnega zbora pridite vsi. Zbor sodnikov JLAS. V ponedeljek 7. t m. se vrši ob 20.30 uri seja odbora / restavracije Sflamič. Vabljena g. dr. Ahijevič in g. Griinfeld. Lahkoatleti Ilirije v Zagrebu. Danes gostujejo v Zagrebu lahkoatleti ljubljanske Ilirije, ki nastopijo v dvoboju proti SK Maratonu. Tekmovalci so s svojimi spremljevalci odšli že včeraj v Zagreb, kjer so bili prisrčno sprejeti. Moštvo šteje 12 tekmovalcev. Med njimi je poleg Stepišnika gotovo najbolj popularen Bručan, ki je letos dvakrat zmagal na balkanskih igrah. Vsi zagrebški Keti so zadnje dni obširno pisali o nastopu in pričakujejo izid z ne- D™'vmdnild naj M drže službenih objav I gotovostjo, ker eo moči prilično izravnane. PO LNP. Adamič in Dolanc se naprošata, | Našim fantom želimo mnogo uspeha. Fantastična povest o viharnem letu I935. Roman „Temna zvezda", ki ga bo letos izdala Vodnikova družba Pred izidom letošnjega knjižnega daru Vodnikove družbe, ne bo odveč, Že povemo čitateljem nekatere informacije. Besedo danes o avtorju »Temne zvezde« g. dr. Pavlu V. Brezniku.Pisec »Temne zvezde« nam je znan že po svojih potopisih, ki ji je v teku let priobčeval v raznih revijah, vVod-nikovi pratiki in v obsežni knjigi »V senci nebotičnikov«, po prevodih, izmed katerih je pač najobsežnejši v založbi Vodnikove družbe izišli Pupinov življenjepis; in naposled tudi po prvencu »Klic Gorjancev«. V razgovoru z našim urednikom je dr. Р. V. Brežnik povedal tole o svoji novi knjigi: Nameraval sem napisati obsežni Vodnikovi družini in vobče širšemu občinstvu aktualno, zanimivo in napeto povest, ki bo obravnavala najbolj pereče vprašanje našega časa, problem svetovnega miru, pretežno ogroženega od fašističnih držav Evrope. Kot prepričan pacifist in sovražnik vsakega nasilja sem za demokracijo, kakor sem jo spoznal v svojih potovanjih po Ameriki in Veliki Britaniji. Navzlic temu tvori politična plat v romanu le ozadje, kulise. Roman se vrši v današnjih dneh, lahko bi rekel letos, v viharnem letu 1936.. v evropskih velemestih. 0 vsebini naj le to omenim, da je glavni junak romana naš človek, Student pariške slikarske Akademije, vseskozi umetniška duša, ki se do kraja zaljubi т lepo ptevolaao Pdrižanko. gojenko konservatorija. Dejanje se vrši v pariških študentovskih krogih, ki sem jih do dobra spoznal v svojih dijaških letih. — Nikar ne mislite, da je junakinja romana, pravkar omenjena ljubka pariška plavolaska. »temna zvezda«. »Temna zvezda« je resnična zvezda, ugaslo solnce, katero zapazijo zvezdogledi tedaj, ko se s strašno naglico bliža naši zemlji. Flamma-rionska vest o preteči katastrofi učinkuje na evropsko prebivalstvo, ki se pravkar pripravlja na nov svetovni pokolj kot grozo vzbujajoči angelj miru, ker prepreči vojne priprave diktatorja, ki se pripravlja za pohod na mirnega soseda. Toda na žalost se veselje nad mirom hitro sprevrže v paniko pred bližajočo se zvezdo Opazovanje in neizpodbitni računi astronomov napovedujejo katastrofo v dveh mesecih. Zavest bližajoče se smrti se druži v njih s prošnjo do zvezdoslovcev in učenjakov, naj jih rešijo katastrofe. . . In konec? Oez dober mesec ga boste že Stali Na vprašanje, kaj pripravlja novega je dr. Brežnik odgovoril: »Za enkrat ne morem ničesar. Imam sicer že nad leto dni v rni-znici osnutek drame, a se še nisem odločil, ali jo napišem morda kot filmski scenario, ali pa kot roman. Iz Amerike sem dobil namig, naj bi dramatiziral svoj roman »Klic Gorjancev«, ki so ga naši Američani sprejeli z izrednim zanimanjem, toda za vse literarno delovanje mi nedostaje časa Srednješolski profesorji smo danes večinoma tako preobremenjeni z delom, da nam je vsako drugo udejstvovanje zelo otež-kočeno F3m o naših kozorogih T« јеВом km» ki ljubitelje prirode! Malokdo тб, da ее je пмхШа v naših planinah ekepedicija fifcneke družbe »Ufe«, ki je posoda življenje divtjii kos ki kozorogov a* posestvu psi barona Boens nad Tržičem. Vodja ekspedncije je bfc хппЯ Id eo igra Aorej pol ure, ogledajo. VSdril ga bodo v Elitnem kino Mati« kot predr igro vesele komedije »Obrok karnevala«. strokovnjak za snemanje prirodnih filmov dr. Scbuls iz Beriina. F&m je zbudil povsod veliko senzacijo, zlasti zaradi kozorogov, ki so že tako redki da jih je bilo vredno obraniti vsaj na filmskem traku. Vsem lovcem priporočamo, da si ta film, Vremensko poročilo 1 oktobra. LJoMJana T.7S8.1,12.434, NEU, 8. det, ».t; LJubljana 14. 765Л, 18.«, 87, WÜ, 9, — —; Maribor 1. ТббД 14Д 80, SE3, C, -y—; Zaereb Z. 768.0. 1ЙД, 80, O, S, — —; Beograd Т. ТБ9Л, 15.0, 70, SEL, Sarsdervp 7. 761.«, 7A 90, O, 20, —• —; Skoplje T. 76UL, 13.0, <90, O, «. —* —; Kombor T. 7*1-i, SLO, 80, WH. M, «et, 6.0; Spat г 7B8 A, 20.0, 80, S6, 6, —v —; Bab "L 7BB.3, 17jO, 60. SS, в, — —; S. oktobra. L**fjM» НМЛ Д8. e^WSWt^lfll в*ЙД8; LJubljana M. 766.«, 18,8, 77, W. 10, ; Maribor Т. T82.7, 19.0. 70, 64, 10, —у—; Zagreb 1. 764.8. 20.0 70, NE2, 8. —; Beograd T. 758.2, 20.0, 60. SEL, 4, —v —; SarajefVfc 7. 750.0, 20.0, 90, SS, 6, —, _; Skoplje 7. ТввД 13.0, 90, O, 0. —; KuDÄtor 7. Тв1.9, 1в.0, 90. O, 6, —, —; Spitt 7.. 757.2, 20.0, 80, SE8, 7, —, —; Rab 7. 766.4, 1S.0, 80, SSES, 10, —, —; Rog1. Slatina 7. —, 16.0. 70, Wl, 10, —, —; Temperature; Ljubljana 21.0, 16.8; Maribor' 20.0, 17.0; Zagreto 21.0, 18.0; Beograd 30.0, 19.0; Sarajevo 2S.0, 18.0; SkoP-Ije 29.0, 10.0; Kumbor _, 17.0; Split 23.0, 20.0; Rab — 18.0; Rog. Slatina 2i2.0, 15.0. Celuloidne ščite za vrata lil g И i ji I ји| naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 ZIMA JE 2E NA PRAGU. ALI 2E IMATE ZEPHIR — PEČ v stanovanju t ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK ! „ZEPHIR" d. d«, SUBOTICA TOVARNIŠKA SKLADIŠČA: Ljubljana: VENC. BREZNIK, železnina, Celje: D. RAKUSCH, Maribor: PLNTEK IN LEN ARD, Ptuj: ANTON BRENCIC. LOKAL in delavnico oddam poleg svoje konfekcijske trgovine za februar 1936.--ZELO UGODNO ZA BOLJŠEGA KROJAČA. A. Kune, Ljubljana, Gosposka uL 7. Specialna trgovina in delavnica športnih čevljev A. ZALOKAR -Mestni trg 19. — — Popravila se sprejemajo. Banovinska tkalnica preprog je razstavila svoje izdelke тл jesensko sezono v ŠELENBURGOVI ULICI 7-L Ker se vrši prodaja tudi na dolgoročna odplačila, zato priporočamo vsakomur, da obfSče to veliko Izložbo preprog. Vstop prost ln neobvesen. DAXES VSI NA KONCERT, ki ga priredi tamburaško družtvo »Celo« v gostilni FBI PANJU, Vegova uL 10, blizu Napoleonovega spomenika — točila se bodo prvovrstna vina, novi sladki mošt L t. d. raznovrstna gorka in mrzla jedila poeebna špecijaliteta, domače krvavice in pečenlce, šaljiva pošta ln še mnogo drugih prijetnih zabav. — Zato vsi, ki se hočete dobro in poceni zabavati — pridite v gostilno k PANJU, ker le tu je vedno dosti zabave za staro in mlado. — Točna postrežba. Cene običajne. — Se priporoča TONE ШЈД gostilničar. rmrmn inillUHlinil ЕРЧ AUTO FIAT 520 Prodamo 4 sedežni avto Fiat 520 generalno popravljen. Plačilo event. z vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke. Ponudbe pod »Fiat 520« podr. »Jutra«, Maribor. Na osnovi testamenta pok. g. Koslerja Josipa, se velika dvonadstropna STANOVANJSKA HIŠA z vrtom T centru Ljubljane, Se-lenburgova ulica št. 3 zelo ugodno proda. Za pojasnila se je obrniti na notarsko pisarno PLEIWEHSSA KARLA, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 2, kamor je staviti ponudbe ukijučno do 19. oktobra t. L stoß s svojimi novimi PLAŠČI, OBLEKAMI PLETENIM MODELI glede okusa, kakovosti in cen vedno NA VIŠKU ČASA Ilustrirano .modno poročilo na SeQo 1д ву.|Лайпо v inozemstvo. BOLNI NA PLJUČIH! TISOČI ŽE OZDRAVLJENI ! Zabtevajte takoj knfigo o noji novi umetnosti prenranjevanja Ы je ie marsikoga reč3a. Ona nore poieg Tsaiega načina življenj» pom&g&tL da ев Ьойжея hitro premag». Nočno znojenje io kašelj prenehata, teža telesa 8« rviša ter p» poapnenj« »časoma bolezen preneha.. RESNI MOŽJE cdnmi&e red« po*rjnjejo prednoet to moje metode in jo radi priporočajo. Chn-рму таь&кЧе x mojim oačinom prefcranje-vaeja, tem bolje. Popolnoma zastonj doUlo mojo knjigo, ix ketere boste епжВ mnogo koristnega. Ker ima m»j taloinik. samo 10.000 komadov za brezplačno raspoSHjanje. piSite takoj, da ae borte mogli tadi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica sa poMoe ERNST PASTEENACK Berlin S. O. Michaelkirchplatz IS. Abt. Z. 490. -»JUTRO« St. Z33- 9 Nede<5&, 6. oktobra 1935 Kraljestvo mode Melodija mode Vsaka moda ima svojo značilno melodijo, ki žene vsega sveta v začetku z obotavljanjem skušajo peti, dokler ее je končno ne nauče na pamet, iz velikega orke-sterekega komada, ki ga nazivamo »moda«, poiščejo tenkosdušna ženska ušesa kaj hitro to melodijo, ki kmalu postane yšlager«. Melodija mode ne oetane dolgo ista, kajti vedno znova se pojavi druga, še bplj mikavna. Ce v tem trenutku zavrtimo najnovejšo modno ploščo, kmalu opazimo, da se pglasi besedilo aktualne modne melodije: novi kostumi. Prav za prav eo ženske že od nekdaj cenile lepe kostume, že ко во se koncem prejšnjega stoletja prvič pojavili na zna menitih angleških dirkališčih, je delovala ta čudna sestava moškega sloga in najfinejše ženske koketnosti kakor razodetje modnega programa za mnoga desetletja vnaprej. Seveda во ее kostumi v teku časa znatno spremenili, posebno pdločllno pa je na njih razvoj vplivala misel, da je treba celo obleko združiti z odgovarjajočim o&ri njalom t. j, z jopico, plaščem ali paleto-jem. Takrat во nastali takozvani komplett, ki &o močno izpodrinili klasično kombinacijo krila, bluze in jopice. Tudi letošnja zimska moda ее Je odločila za komplete, to je za sestavo cele obleke in jopice. Novi kompleti obsegajo v=»a modna Področja, pd športnega pa do popoldanskega. Ta mnogostranost seveda zahteva tud:i raznoličnih tvoriv in zato letos izbir amp med v^orčastfan eportmm blagom in finimi modnimi tkaninami, ki ее med njimi posebno odlikujejo le.pi ža meti. Kakor pri vseh letošnjih zimskih modelih. je tudi pri zimskih kostumih velike važnosti krzneni pbrofoek. Razen tega pri- naša moda še originalno vrvičaeto okrasje» lepe našive, izbrane gumbe in originalne pasove. Krila во zopet ozka, kar Je tembolj pp-membno, ker je še letos poleti moda stre mela za razširjenjem krila. Tembolj pa je učinkovita izdelava jopice, ki uveljavlja vse finese nove m^de. Lep in nenavaden je kostumi в širokim krznenim ovratnikom in odgovarjajočimi manšeti, ki ga nosimo doPokine v mestu. Posebnost tega modela so ozke proge blaga, pošite z lepimi gumbi, ki jih opazimo na ovratniku, na jopici in na krilu (2. ski ca). PoPolno nasprotje tega sloga predstavlja poPoManski kpetum i* žameta, ki je tako eleganten, da nam nadomesti vsako popoldansko obleko- Tu se mikavni kroj krznenega ovratnika sklada zgraci^zno. zvončasto obliko jopice, ki je Pošita z vrvičastimi preponami. Podobni vrvičaeti našivi se ponavljajo na širokih, baiona-stih rokavih (1. skica). Mnoge jopice modernih kostumov sledijo značilnemu kroju telovnika Na ta način je ukrpjen tudi naš tretji model, ki ш ozek krznen obrobek z učinkovito krzneno pentljo daje mladosten videz. Zopet so moderni originalni rokavi v podobi gnjati, široko nabrani na ramenih tn ozki v zapestju, ki jih vidite na tem modelu (3. skica). Krzneni obrobek v obliki okvirja je po sebnp učinkovit, če podkrepimo celotni učinek kostuma в kontrastno barvo kostuma (predzadnja skica). Za močnejše postave priporočamo ko stum в tričetrtinskp Jopico, ki jI damo Posebnp vitek, podaljšan videz, če podol govati ovratnik nadaljujemo v široki krz neni progi vse dp roba kostuma (zadnja skica). O steznikih živimo v času, kp ženska nečimurnost ni več 6laba lastnost, ker je učinkovita zunanjost važen pogoj uspehov v življenju. Svojčas je slovel naš ženski svet zaradi svojih postav, zato člpveka preeeueti opozorilo tujcev, da naša mlada dekleta pač imajo lepe postave, a ko se omože, kmalu izgube sv.ojo vitkost. Celo danes, v času gimnastike, je to resnična Kdor je poleti opazoval naša dekleta in gospe ter jih primerjal s tujkami, je nehote moral priti do spoznanja, da drugje ženske nimajo lepših životov a Nihče ne bo ugovarjal, da je nestetično, si jih zato znajo lepše prikazati, če ее močne oblike debelih žensk vidijo čez obleko in se celi telesni deli pozibava-jo pri vsakem kpraku. Morda je res, da je tej ali oni zdravje več nego lepota, toda močan život brez vsake opore ni niti zdrav, ker se pobeša trebuh in рта. Mogoče je bil letps temu pojavu vzrok moderni, čisti tenki in ceneni gumijasti pas, ki je res nekaj idealnega za ženske, z lepimi ln vitkimi postavami. Kdor pa ei mora s pasom popraviti po etavo in kjer naj bo pas opora, velja ravnati drugače. Danes, kp je treba v gospodinjstvu računati z vsakim dinarjem, morajo biti ženeke v tem oziru previdne in Trrdka Adela (Besedtff/e шяшшшша UIBUAVA. Šeienburgova 6 sporoča, da je dospela nova pošiljka krasnih gumi nogavic po znatno znižanih ceiiah. Priporoča tndi svojo bogato zalogo najfinejših damskih korzetov, ki dajo vsaki dami lepo obliko. V zalogi so vedno stezniki od najcenejših do naifinejšib vrst. dunajski in pariški modeli. se ravnati pri nakupu pasov po strokovnem mnenju, kajti tako kupljen pas je najcenejši. Dober pas pa je postal danes Potrebnejši nego je bil kdajkpli prej. Tudi najlepša obleka izgubi na slabi posta vi svoj učinek. Ppleg paeov so-zelo važni tudi nedrčki. Tudi pri teh dame kaj rade grešijo. Ne -dfrija brez oPore so pri lahkih oblekah zelo neokusna, najsi bodo sicer še tako ie pa. Se bolj pa ее pokažejp nedostatki, če rabijo dame neprimerne nedrčke. Speci ailne trgovine imajo danes tndi v tem po gledu veliko izber0 in naše dame se lahko tolažijo, da dobe v' trgpvinah stezni kov zastonj vse strokovne nasvete. Lahko si pomerijo steznike, pasove in nedrčke ter izbereip vsak takšen komad po last nem okusu in v okviru svojih gmotnih sredstev. Vzidana vitrina Vsaka gospodinja stremi za tem, da si uredi stanovanje kolikor mogoče lepo ln udobno- Važno in Pogostp nerešeno vpra šanje je napeljava svetlobe v kot, kamor postavimo divan in udobne naslanjače. Moderna nptranja arhitektura nam sedaj predlaga novo rešitev tega »problema« Zamislimo si vdolbino v zidu, ki Jo iz polnimo z lesenimi policami, tako da nam rabi namestu vitrine. Tp vdolbino blešče če razsvetlimo e Postrani vdelano, indl-rektno svetlobo, ki tako učinkovito raz svetO ju je moderne izložbe Na ta način smo obenem tndi dovolj razsvetlili udobni kotiček za eedenje, če pa namestu da bi izdolbli steno, enostavno predremo zid V obliki narisane moderne »vitrine«, razsvetlimo dve sobi hkratu. со^ррпааапаогттттттттт!! и«и и»n □ Damski plašči □ 0 P A U L I N, Ljubljana Q □ ^н^^шамшншм Zvezda □ R najcenejši - ker najboljši. Z ovrat- □ □ nikom iz finega krzna Din 550.—, O Я 650.—, 850.—, 1000.— 1200.— do H H 2000.—. □ □□□ииииаоаазш Športna ura na vrvici je elegantno dopolnilo športnega kostu ma, ki ga zna ceniti vsaka moderna žen ska. Športna ura je pritrjena na barvasti vrvici in Jo nosimo v zunanjem žepu zimskega kostuma. Vrvica ее končuje v dve resasti čopki, ki v barvi soglašata z volnenim šalom aH jumperjem, ki ga nosimo h kostumu. Zdravniška posvetovalnica »A. J. 38« Priporočamo Vam enkrat tedensko pranje glave г mehko prekuhano vodo (event z boraksom) in mehkim milom. Rožo na glavi masirajte в sledečim mazilom: acidi ealicyliioi 2.5, eulfur praecip. 50, vase lin ad 50.0 in sicer na ta način, da ei napravite prečo za prečo. kjer dobro na-drgnete kožo z mazilom. Opustite vsako on-dulitanje vsaj »a nekaj časa. Tumor. Mnogo sprašujete v eni «apd. vendar ne navajate ničesar, kar bi moglo rabiti za preso-јо. »Tumor« ni »Geschwür« marveč oteklina; to zopet utegne biti vnetljivega porekla ali pa novotvorba. Oboje je možno na vseh ortranih. torej tudi na maternici rn jajčnikih. Zdravljenje odnosno način tega zavisi od narave te?a »tumorv»«: le če ie znano, za kaj gre, morete odločiti, da-li je potrebna operacija ali pa ne. Istotako je možno, da preprečuje tak »tumor« oploditev, ako Ima primeren sedež itd. Na vsak način je potrebne preiskava, potem šele bo možno napraviti diagnozo — odločiti se za pravo zdravi ienie . Naročnica i« S. Ker se ta «nek SeeV> Javlja pri novotvorbah bn vnetljivih obolenjih prsne žleze. Vam prav resno svetujemo, da da*te rvreiskati Drug nasvet ni na mestu. SrediSče. Masaža je ne mestu, ma^rafte pa tu d? križ. Pole? tes?a se konaite v Sreslo-vem odeedku fhrasWem lubju) ter uporab-Hafte asnirin ali bk «ličen ealicTlov preparat. Vendar na« zanimajo podrobneiši r**" da tki iz VaSew živlienja zamdi ugotovitve Izvor« bo Vrni, br nam sporočite. Ledvični kamni. Omen}, preparat }e вттИ-nesnbstancn. ki res topi ЪЧКтто v iz- redni" meri, vendar le nri родкисц v epruveti. V nrinu pa to sredstvo popolm^ma odpove. nasmrotno včaeih «•elo novmvtfe. da se «elo еечеЯо topllena sečne kislina «tel« a mrtvih. Яко.по edino usrv^no »redst™ 'v dieta in jedilna soda (™>*r. bieariv>«.) 4—5 krat dnevno ry> eno noževo koni<-o 3 4 ure ТЮ obedu. Od omen i-ene^ra wedstva pa ne mnrpta prn'^p'Vorrnti nobene koristi. X. Y. Tz Vašega от>?«»ч ne moremo red TKv1no*io ob wtovi trn fn. тгг. ob 11Л t-n to »"V.. redn^ d-ч opravi potrebo. dobrn nfinVw'e т^^Гћ pleVh-'z'ranie. Od zdravil Vam т>лрого?"тлт tinrtnra rhv?s aromatica. 3 krat po 10 kapljic dnevno_ niavno t» ie. ne nnorabi sile, marveč odWnoTico umivajte z mrzlo vodo. posebno po blatenju, nakar ei to mesto namažite z vazelinom (event. ^ eo ca'novim mazilom) Poleg teea Vam oripo-гобэчпю svečke (nohaesa, anusol itd., ki jih vtikajte v danko). Komarji- Vprašanje, M ga načenjate. Je Jako zanimivo. Vaš nasvet }e upoštevanja vreden.- Da se taka vprašanja doslej na tem mestu niso obravnavala, je razumljivo, ker išče v tej rubriki vsakdo odgovora za lastne težave. Da ее te teh vrstic ne da razbrati, za katero bolezen gre. ее ne čudite. Skoro vsakdo zahteva, da se čim manj piše o bolezni, zato pa čim več o zdravljenju, često so bolezni tudi take na rave. da je težko o njih razpravljati za rad javnoen. Moral! pa ste turpčali, se Je pričel te dni dolgo pričakovani turnir za naslov eve tovnega šahovskega prvaka med Holand-cem Euwejem In Aljehinom V pogpvoru z novinarji je izrekel dr. Aljehin besede, te katerfli Je ra®vMno, da Je prepričan o svoji zmagi. Dejal je med drugim: »Ne verjamem, da je Euwe bodoči svetovni mojster. Ne verjamem, da bi ga smatrali za najboljšega igralca na svetu, niti če Ы mene premagal Ce mu najin turnir prinese zmago, tedaj bp to samo dokazal, da nisem bil na višku svojih moči. Tem slabše zame. Ce pa Euwe zmaga, tedaj bo stal pred nelahko nalogo, ki eem Jp moral prestati todi Ja® po evoji zmagi nad Capablanco. Moral bo namreč potem dokazati, da Je v tem določenem času res najboljši med šahisti«. IVERI Na zadnje во vsa naša življenska stanja večno viseča, nečesa dokončnega ne najdemp nikjer. Globoka in težka naloga vse umetnosti življenja Je v tem, da se tega visenja zavemo in se mu stalno pri-lagodevaimo s svojim lastnim gibanjem. Na višku življenja je čedalje potrebne-je, da se počasi odrečemo mnogega, čemur je veljalo naše najglpbje hrepenenje, ne da bi ее nam kdaj izpolnilo. Ce hočemo dojeti zadnji smisel pomembnega nazora, se moramo najprvo spoznati z nj JUTRO« St 232 to . Ncocfja, 6. oktobra 1935 Italijanski tank у eritrejskem ozemlju Ta tip tankov je najmočnejša opora italijanske vojske pri prodiranju v sovražnikovo deželo IIM Vojak pred prestolom čudni običaji pred obličjem negusa Eden izmed najzanimivejših običajev, ki ■e je ohranil v Abesiniji, je ta, da more vsak abesinski vojak, tudi najpreprostejši, stopiti neposredno pred svojega vladarja ln mu sporočiti svoje želje. Seveda se to dandanes ne more zgoditi ob poljubnem času. v tem pogledu so izdelali točne obliko, izmed katerih velja najzanimivejša za določene praznične dneve. Tako imajo abesinski vojščaki na ma-skalski praznik, ki velja spominu najdbe Kristusovega križa, pred vsem pa koncu deževne dobe, brez nadaljnega pristop do negusa. To se zgodi po starem izročilu na ta način, da stopi mož na preprogo, ki leži pred cesarjevim prestolom, in začne z divjimi kretnjami poročati o junaških delih, ki jih je kdaj izvršil in ki naj pokažejo, da ima pravico do vladarjeve milosti. Ker pa vihtijo možje pri tem svoje orožje, ceremonija ni brez vsake nevarnosti. Na maska lski praznik 1. 1920., ko sta sedela Menelikova hči, cesarica Zaudita, na eaem prestolu in sedänji negus kot prestolonaslednik na drugem, je prišlo n. pr. do tako živahnih nastopov, da so bili navzoči tuji diplomati zastopniki v resnih skr beh za življ&nje vladarice. Posebno eden izmed vojščakov je mahal kakor obseden, oba dvorjanika, ki sta stražila ob prestolu, pa sta mirno pustila, da pove svoje zadeve na svoj način, dokler nI potekel rok treh. štirih minut, ki je določen za vsakega posebej. Mož je rjovel in je po pripovedovanju neke priče povedal nekako to-le: »Ali nisem posvetil svojega življenja tvoji službi? Ali nisem prestal tisoč bojev? All se nisem toril pri Adui za tvojega očeta ln ni padlo deset Italijanov pod mojem mečem T AH ne noeim ran po vsem telesu? In kaj je bilo plačilo za vsa ta moja dela?« Drugi vojščaki so se ponašali s svojimi dejanji pri Adui tako, da so jih morali s silo odstraniti. In ceearioa je morala potem italijanskega poslanika, ki so ga povabili na to ceremonijo, prositi za odpuščanje zavoljo teh nastopov. Letos je negus dal vso to ceremonijo opraviti iz previdnosti brez navzočnosti tujih diplomatov. Pritožbe vojščakov imajo v ostalem praktičen pomen-Vsako posebe natančno preiščejo in ce se izkaže, da temeljijo na resnici, dobi voj-ščak kakšno darilo ali odškodnino, po navadi kos zemlje. Gorje mu pa, če se je zlagal ali če je pretiraval! Čakajo ga okovi, če ne še kaj hujšega. KAKŠNO »ЦЦ1 Povsod, kjer je voda slaba, pretrda aH pre-mehka, bi vsakdo, zdrav, zlasti pa bolan, moral popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne prirodne da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov v telesu! DOBRA VODA JE POL ZDRAVJA! Mnogo bolezni izvira od slabe vode! Gost pri Abesincih Podaniki črnega cesarja jedo kar z rokami Pri zadnjem maskalskem prazniku, na katerega je povabil negus tudi inostnanske diplomate, je bilo opaziti, da manjka jedilni pribor. To ustreza povsem .abesinskim navadam. Aibesinci jedo паяпгеб že od pradaven vh časov z rokami in zagovarjajo to navado danes s tem, da je veliko bolj hd-gierrično nego evropski način, ker si v Abesiniji pač pred vsako jedjo in po njej umijejo roke. Ab esenci imajo ustaljene načine za sprejemanje gostov. Na vratih pričaka gosta vsa služinčad — bogataši imajo do 50 du» žabnikov — in gospodinja m« odkaže častno mesto. Čim se vsede, pomoči goepoddnje trnek kruh v omako in mu ga nese lastnoročno v usta. Od vsake pijače napravi naj-prvo gostitelj požirek iz gole roke, s čimer hoče pokazati, da vino ni zastrupljeno. Amerika brije V Ameriki, kjer znajo vse povedati v Številkah, sp sedaj izračunaj da, poraJaL jo yankeeji na leto nič manj nego möi-jardo brivskih rezil. Račun je še bolj natančen. V Zedinjenih državah je &2 milijonov moških oseb. Te niso vse g*>dne za britev. Ce odštejemo otroke in gok>brade mladeniče, ostane *>krog 43 milijonov mož, a ker se četrtina med njimi brije pri briv. cih ali pa po stari navadi z britvijo, ostane kr0g 32 milijonov Potrošnikov rezil, oziroma na moža. prideta vsak mesec p0 dve rezili in še polovica zraven. Tovarne so mnenja, da ta potrošnja ni baš velika, to pa zategadelj, ker je Američan z britvicami zelo varčen dn jih izkorišča do skrajnosti e tem, da si jah sam brusi. Navzlic temu pa imajo tovarne britvic velike dobičke. Ta čas jih je 28 in vse plačujejo čieto dostojne drvidende. Dve izmed tovarn obvladujeta 76 odstotkov vsega trga z brivskimi rez 11L Okrog Adue počivajo pod skrivnostnimi obeliski prvi abesinski kralji Italijanska vojska pri Adui je sestavljena j s pomočjo karavan ter priti na ta naön kak-iz miličnikov in domačih vojakov. Vsak ita- j Snih 60 km gk>toko v gorato deželo. To bo lijanski armadni zbor ima takšne sestavne dele. Generalni štab se je namreč prepričal, da je ta sistem za vojne opracije v Afriki najprikladnejši. Zato se je odločil, da ne bo pošiljal v prvo vrsto čet samih domačinov. Ti so namreč izvrstni pešci in bi zaradi tega lahko kaj kmalu izgubili stik z ostalo vojsko. Kako bo z boji za Aduo, je težko prerokovati. Gotovo je, da imajo Abesinci pri Adui precej svojih čet. Kakšnih 25 km od Adue pa ležijo razvaline mesta Alctuma. Tam stoje najvišji in najbolj skrivnostni obeliski na svetu. Pod njimi počivajo prvi abesinski kralji. Abesinci smatrajo ta kraj za sveto mesto in ga že zaradi tega ne bodo dali zlepa iz rok. Od reke Mareb naprej ni nobenih cest in potov. Italijanski oddelki, ki bodo prekoračili strugo reke, bodo torej moraü prodirati Zamorska telegrafija Poseben jezik bobnov v Afriki Angleški po to valeč Lawrence Green, ki se je pravkar vrnil z dolge ekspedicije v Osrednjo Afriko, poroča med drugim zanimive stvari o »zamorski telegraf i ji«, to je načinu, kako si domačini sporočajo vse-kakovrstne vesti na dolge razdalje s pomočjo bobnov. Green razume kakšnih dvajset zamorskih dialektov, a mu še ni uspelo, da bi odkril ključ do »brezžičnega kodeja« zamorcev. Gotovo pa je to, da morajo imeti ti, ki govore kakšnih 600 različnih jezikov, neki skupni jezik na bobenske znake. Povedali so mu, da se morajo bobnarji vaditi v si- — Hladna jesen že prihaja — Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO SCHWAB LJUBLJANA stemu tega jezika že od najbolj zgodnje mladosti in da so sposobni instrumenti izvabiti najtanejše glasovne odtenke, ki spominjajo naravnost na človeške govorice. Govorica bobnov je umJjiva zamorce« po vsej Afriki. Tako je n. pr. neki zamorski poglavar vest o smrti kraljice Viktorije na ta način zvedel skoraj tako hitro, kakor da bi bil kje v Evropi, ne pa v Srednji Afriki. In to novico je potem povedal svojemu belemu gostu, ki ni hotel verjeti, da je dospela do njegovega gostitelja z bofcen-skimi udari skozi vso Afriko. Nekoliko dni pozneje je belokožec med svojimi ljudmi dobil potrdilo, da je kraljica res umrla. precej težka naloga, posebno, ie ве bodo Abesinci postavljali po robu. Dovoz municije in živil so si ItaHjani aa-sigurali z ogromnim številom mezgov. Vsak italijanski vojak nosi s seboj 2 1 vode. Vzporedno x armado prodirajo tudi posebni tehnični oddelki za iskanje vode ln vrtanje vodnjakov. Ti oddelki začno в svoPm delom takoj, čim čete zavzamejo nove pozicije in se utrdijo na njih. Kako se je začelo V eritrejskih cerkvah so zvonili zvonovi, sirene so tufile so nosile generala de Bona po mestnih ulicah v koMjanjfci Eritreji pomoč*-)o 1 oktobra ob 4. zjutraj: Pred današnjim začetkom vojnega pohoda ia pred prekoračenjem reke Mareb po itafijauairib četah je doživela Aamem aa predvečer vojne nepopisen praznik. Vsi cerkveni zvonovi so rrotrffi росам v ood, drene »o tulile in žarometi so metali ■поре žarkov na vse strani. KakSnih 1500 ijudi je hodilo po ulicah ta vzklikalo Мю-soiimju. Öuü aose tudi mnogi potfiki, ki •o porivali na bojišče ter so zahtevaii os vato t» poraz pri Adui. k poveljnika italijanskih čet v Eritreji, generala de Bona. Priredila mu je ovacije in ga je nosila na ram nah po mestu. Pozneje so se zbrali ljudje pred njegovo palačo. Zahtevali so, naj se general pojavi na balkonu. Množica pa je napravila zek) kisle obraze, ko so ji sporočit, da je general že odpotoval na fronto. Po tem valu navАЛ si prepričam, da te Ьй 4© >Ай pa ai ti prepričan, da je bä to таИ1 (»РоЈШква^ Moderni lazaret na afriškem bojišču Šahovski turnir slepcev V Leningradu se je vršil Šahovski turnir, ki so se ga udeležili najboljši slepi iahisti iz tega mesta in iz Moskve. Uporabljali so posebne šahovnice z dvignjenimi in znižanimi polji ter figure iz različnega materiala. Slepci so igrali pri tem prav dobre partije, zmagal pa je mojster Molcanov, ki je dosegel 8 izmed 9 točk. Ruski slepci Sa histi imajo poseben šahovski učbenik Braillovo pisavo, ki ga je napisal NOnarokov. I Primorske z i TSTeclelJa, В. ойоБга ' ■ visas ZAUPANJE JE PODLOGA VSEGA NAŠ OBRAT SMO IZGRADILI NA NEOMEJENEM ZAUPANJU NAŠIH ODJEMALCEV V ZDEL ZAUPANJE, KI NIKDAR NI BILO OMAJENO, JE POLOŽILO TEMELJE DANES R ADIO-INDUSTRIJI SVETA NI PRIDOBIL SVOJEGA SLOVESA Z REKLAMO MARVEČ Z ZADOVOLJNOSTJO KUPCEV. PRISOSTVUJTE TUDI VI VSAK DAN VAŽNIM SVETOVNIM DOGODKOM ! PHILIPS RADIO VAM NUDI ZA TO PRILIKO ! PHILIPS RADIO JE PRILAGODIL SVOJE SPREJEMNIKE PRILIKAM NA TRŽIŠČU, TODA KAKOVOST PRI TEM NI TRPELA. PROSIMO VAS, DA SE PREPRIČATE O RESNIČNOSTI NAŠIH BESED ! POTNIKE za prodajo tehno-elektro in radio-tehničnih predmetov in novitet -sprejme dobro uvedeno podjetje. — Odličen zaslužek zajamčen. Samo zanesljivi in serijozni zastopniki z dobrimi referencami pridejo v poštev. Nujne ponudbe na firmo »Artos« tehnospecial, Zagreb, niča 21. MLEČNI IZDELKI polnomastni in prvovrstni: Trapist Din 11.—, Edamer krogle salama in blok 13.—, Groer 12.—, Port du salut 11.—, Ementaler prima 15.—, secunda 13.—, čajno maslo 21.—, za kuhanje 15.—. Prodaja MLJEKAKSKA INDUSTRIJA »TRIGLAV«, GRUBIŠNOPOLJE. iJ^atnt nogTpfcnt ravou Občina Ljubljana V globoki tugi naznanjamo prežalostno vest, da je naä nepozabni, Jskreno- ljubljeni papa, opapa, brat, stric in tast, gospod IVAN KONČINA, veleposestnik in trgovec v Gorenji vasi v petek, dne 4. oktobra 1935. na poškodbah, ki jih je zadobü povodom železniške nesreče, previden s tolažili sv. vere, boguudano preminul Pogreb nepozabneera ranjkega bo v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti Ivanjčna gorica na farno pokopališče Stična, kjer ga bomo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni in v drugih cerkvah. GOREN JAVAS-IVANJČNA GORICA, dne 5. oktobra 1935. TINO A, poročena ing. GROSCHEL, ELA, poročena JEFTMOV, ALBINA, poročena KRALJ _ hčerke; FRANC KONČINA — brat; FEODOR JEFTMOV, JOSDP KRALJ zeta; ANDREJA, MAŠA, NANA in MILAN — vnukinje in vnuk; ANDREJČKA — pravnukinja in vsi ostali sorodniki. Avtomatične hladilne neprave izdeluje G-F. Schneiter Juhlad, Ljubljano» Frcwöikensba dka it ^ TUivotoa žfcofja loto) г ''V 1% S? л> . ..-v, NOVO l NOVO 1 RADIO UBA, ki vestno priklopi in odklopi Vaš radio aparat v vsakem poljubnem času. Mirno boste lahko zaspali, ura bo vse uredila sama. Dobite jo v vsaki boljši radio-prodajalni ali neposredno pri izgo-tavljalcu L HIRSCH, Novi Sad Mestni pogrebni zsvod Občina Ljubljana Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da Je naš nadvse ljubljeni soprog, srčno dobri осе, stric in svak, gospod in gostilničar danes, dne 5. oktobra 1935 ob pol 10. nri dopoldne nenadoma bognvdano preminul. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 7« oktobra 1935» ob 3.usi popoldne iz hiše žalosti, Podrožnik št. 1, na pokopališče na Viču. V Ljubljani, dne 5. oktobra 193: ŽALUJOČI: in Joško, sin, soproga AGATA, in ostalo sorodstvo. OMPRESOR prenosljiv, že rabljen, v dobrem stanju kupi za rudnik. Ponudbe pod »Kompresor 426« na PROPAGANDA, A. D., BEOGRAD, Pošt. pret. 409. В A Z P I S. Mestna občina Slovenji gradeč razpisuje izdelavo regulacijskega načrta v smislu tozadevnih zakonskih določil. —■ Ponudbe se sprejemajo do 15. novembra 1935. Predsednik BOJNIK IVAN L r. OD 1755.—1935. LETA Skoro 200 let stara iricušnja, združena z najnovejšimi odkritji v znanosti, je ustvarila novo belo penečo se pasto za zobe, v modro-belih progastih tubah. Je izrednega okusa in napravi zobe že i» kratkem času snežno bele. Poskusite tudi VI Se danes! ZAHVALA ▼sem, ki so nas na na katerikoli način tolažili ob bridki Izgubi naSega nad vse ljubljenega sina IVANA, Posebno se zahvaljujemo: Gg. Logarju ln Tavzesu za prvo pomoč na mestu nesreče ta za požrtvovalnost, ki sta jo izkazala ob priliki nesreče. Dalje se zahvaljujemo za prelepe vence: Gospodu Dr. Puharju, upravi LJNJP., društvu nes. zobotehnikov Dravske in Savske banovine, S K. Marsu, S. K. Grafiki, S. K. Jadranu in vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Posebna dolžnost nam je, da se zahvalimo vsem, ki so govorili pri odprtem grobu za v srce segajoče besede, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za prelepo žaTostniko in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča rodbina NOVAKOVA. Prijateljem in znancem naznanjamo, da je preminul naš oče LAP ANTON vrtnar ln posestnik v Kamniku. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 4* uri popoldne na pokopališče 2ele. Kamnik, dne 5. oktobra 1935. Rodbina LAP in ostalo sorodstvo. й-'ЗЙ^'-гЙ»;- i .«.•.•**>. M. ObCina Ljubljana Mestni pogrebni uvod V globoki žalosti naznanjamo, da je naä iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod KOCJAN KAROL posestnik dne 5. t. m. po dolgem, mnkapolnem trpljenju, mirno v Gospode zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 7. oktobra 1935. ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. oktobra 1935. Žalujoče rodbine: KOCJAN, GLA2AR, KRIŽNIK in ostalo sorodstvo. »JUTRO« St 232 14 Ne3e£Ja, в. оИобга 1935 CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iSčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^—<. lUtli oglasi Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite 3*" ▼ Timtnftafi Ум pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičeča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. ~ /■abava • koncertom se bo danes viiii» v gostilni pri »Univerzi« v Zuiovaki »ttrti. Ob jxburaih vinih ш jedilih ^lu u Koline), bo prav pri-jetro. ZUo pridite: Vabi \«k> Rwika, gosUiui6a.ri.a. х&јпа-ив Pozor! Pozor! Danes vsi v Šiško na domače krvavice, pe-čeniite ja dobro vinsko kapljico. Priporoča »e gostilničar FnuL&opan&ki d vor iL o. HJüTb-lS Danes in vsako nedeljo таЬвво na domače krvavice in peč en i ce. Priporoča ee gostilna Kovačeva, To-mačevo. 23381416 Halo! Kam pa dan««? Vsi ▼ gostilne Krasič, Zelena jama. lam je d алев doma-?a zabava, aomače krvavice im iizborna vina. Za obisk ;e priporoča Mioka ßalamon. 234111-18 Styzbo döbi Beseda I Um ilavek * P'n. M šilro ali dajanj* .aslova 5 Din. NaimanjSi -oeseh 17 Din Pletilje ■ovretne, za stalno, :em. K. Soes. Ljubljana. 221Э1-1 Trg. pomočnik izučen mešane stroke na deieli »e sprejme. Ozira se atuuo na boljšo starejšo moč. ponudbe na ogl. odd. Jutra poti »Peurltskbeii že-iei^unar« Ш-1 Brivski pomočnik dober delavec, nekadilec dobi stalno službo v boljšem salonu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šilro »iwbei delavec« 2337&4 Prodajalko zmožno samostojnega vodstva trgovine s kavcijo Din 4.000 v gotovini sprejmem. Ponudbe pod šilro »Na deželi* na ogl. odd. Jutra. 2&Й1-1 Eiče Pletilja ■možna »Links stroja«, dobi »talno me6to v Beogradu. Ponudbe pcKl »Beograd« aa ogl. odd. Jutra. 22100-1 .Več brivskih pomočnikov borektnih poslušnih delavcev, sprejmem »Rapid« Sv. Petra c. 25. 220o6-l Mlajši fant dobi stalno službo. Ponudbe na ogi. odd. »Jutra« pod »Dežela«. 22100-1 Frizerko тЗај&о, dobro Izurjeno v železni cmdulaciji sprejmem. Osojnik Stefan, frizer Kranj. 22231-1 Kmečko dekle pošteno. ki jo veseli v gostilno in je zmožna računstva in hišnih del, dobi takoj službo. Doblšek. Mozirje. 23133-1 Dekle zmožno knhe in srospodinj-stva. zmožno tudi za po то? v trgovini, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicami Jutra. 22195-1 Dekle pridno in pošteno, za vsa hišna dela, vajeno kuhanja, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23100-1 Pletiljo mlado, epretoo iščem. Vsa oekrba v hiši. Mesto stalno. Veršec, Zagreb, Dra-äkoviöeva 2A. 22301-3. Trgovskega sotrudnika dobro moč, verzhanega v menufakturi in železnim s kavcijo ižče večja trgovina na deželi. Eventualno •e »prejme tihi družabnik, в sodelovanjem ali brez. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delo m zaslužek zajamčen«. 22263-1 Šivilja za darosko perilo, spretna, samostojna, ki zna tudi krojiti io je perfektna v »trojnem vezenju se sprejme (mariborsko okrožje) one, ki so že delale v večjem podjetju imajo pred-noet. Hrana in stanovanje ▼ hiši. Oferte s prepisi spričeval in zahtevkom plaže na ogl. odd. Jutra pod Шго »Domsko perilo« 22264-3 Železninar spreten prodajalec se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod »ie-lezninar Ljubljana«. 33385-1 Vzgojiteljico inteligentno, mlado s per-fektuim znanjem francoščine iščem k 11 vem uiaiim. deklicam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra« 22ЫЗ-1 Uradnika strojno tehničnega išče večje industrijsko podjetje, prednost imajo vešči kalkulatorji, ponudbe z navedbo relerenc in plače ua ogl. odd. Jutra pod »Strojni tehnik«. 23306-1 Železninar ja spretnega detajlista iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pol »Zanesljiv« 22315-1 Izdelovalec štampiljk dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Sta.ni-piljka« 33283-1 Vzgojiteljico po možnosti vrtnar!со ali absolventin j a katere gakoli otroškega zavoda z znanjem nemščine ln francoščine k 2 letnemu fantku ,Iščem. Ponudbe na og! odd. Jutra pod »Marl borčanka«. 22433-1 Odgojiteljico в perfekte lm znanjem francoščine m nemščine za deco 12—15 let, Iščeta dve obltelji v Beogradu. Ponudbe z referencami.' fotografijo in pogoji na Propaganda. Beograd pošt. pred. 409 pod »427 « 22435-1 Slovenka više godina u Zagrebu traži feš Intellgentnu kompanijonlcu Slovenku svotom 5—7000 Din imoene podužeče Mlječ-nl 1 žlvežni artikli. Za-rada dobra. Uloga csi-grurana. Upltatl Zagreb. Tkalčlčeva 35. __22466-1 Kuharica prvo vrstna, servirka, M zna šivati vesTti, se sprej me. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22468-1 Stalno službo dobi pošteno dekle v prodajalni veži sadja va jeno prodajanja. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22510-1 Šoferja z nekaj kavcije, tateoj sprejmem Ponudbe pod šifro »Kavcija« na podr. Jutra Maribor. 22486-1 Kontoristinio в prakso ali začetnico, absolventko trgovske šole, veščo stenografije, strojepisja, slovenščine, srbohrvaščine ki nemščine, sprejme elektropodjetje. Ponudbe s točnimi podatki pod značko »Dobra moč« na podruužboo Jutra v Celju. 22253-1 Devojka za kuhanje m ostala hišna dela a dobrimi ^pričevali, se išče. Dr. Puljo, Beograd, Delgrad ska 10. 22462-1 Radiotehnlka в prakso v elektrotehnični stroki, sposobnega za popravilo radioaparatov in obiskovanje odjemalcev sprejme takoj večje podjetje. Ponudbe z navedbo referenc in zahtev pod značko »Stalno mesto« na podružnico Jutra v Celju 33356-1 Kot natakarico sprejmem pridno pošteno dekle že vajeno gostilne. Sika, Cernetova 31. 3333S-1 Mojstra za rašl stroj in za »Rund- stuhle« sprejmem. V poštev prihajajo samo oni. ki so že samostojno delali. Pismene ponudbe z referencami in zahtevki plače pod »41652« na Publicitaa, Zagreb. 23262-1 Radiotehnlka zmožnega popravil modernih ajparatov iščem.(Absol-venti Srednje tehnič. šole imajo prednost.) Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Radio tehnik«. 233764 /74 Trgovska pomočnica zmoina samostojnega vodstva podružnice, s primer u>D. jamstvom, aobi službo. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra, pod »Simpa- ft „>Л« 23187-2 Gospodična zmožna slovenščine, nemščine in Italijanščine, vseb pisarniških in blagajniškin poslov, ter strojepisja z večletno prakso išče službo. Nastopi lahko takoj. Gre tudi na deželo. Ponudbe na 03I odd. Jutra pod »Nastopi takoj«. 22G87-2 Eno ali dve sobi s kopalnico (ali souporabo), najraje brez o-prave v novejši hiši mline lege išče za november samec. Ponudbe z opisom stanovanja pod šifro »Tudi bližnja periferija». 22234-2 Gospodična mlada, vešča slovenščine ln nemščine, deloma francoščine, z enoletno prakso v trg pisarni, želi menjati službo. Cenj. ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. »Jutra« pod »Mesto ali dežela 181818«. 22168-2 Strojni ključavničar dober, priden, z boljšim strokovnim znanjem, iščem službe. Leopold Frelih, Rakek 177. . 82184-2 Dekle staro 24 ie, službo a dvema osebama ali k enemu goaipodu. Je pri-oua ui poltena z veciet-umij S(pri«-evaai, zmožna кипе. Јма*Лсцр1 8 15. cul-ьоогош- No&iov ▼ vseh po&i. Jutra. 22487-2 Iščem mesto pri ž—3 odraslih osebah, najraje v Mariboru ali v okolici. bajnoetojöo kuhani iu opravljam vsa hišna dela. Govorim tudi nemško. Pismene ponuube na ogl. oda. Jutra pod »35 let«. Gostilniška kuharica želi službo v večji restavraciji ali v menzi vajena gospodinjstva večje iine ln meščanske kuhe. — Vzame pa tudi gostimo na račun ali kot gospodinja. Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Samska srednjih le*,«. 22561-2 Knjigovodkinja mlajša, bilancistinja, marljiva pisarniška moč išče odgovarjajoče mesto. Gre tudi za blagajničarko. Ponudbe pod »Natančna« na podr. Jutra Maribor. 22349-2 Prodajalka vajena delikatese ш trafike ter specerije, zmožna nemščine išče službo. Zmožna kavcije. Cas Marica, Maribor, Krekova 5. 33350-2 Prodajalka mešane stroke, ki zna kuhati in bi opravljala tudi druga dela. prosi nameščen ja. Gre nekaj časa tudi brezplačno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva HS4«. 23181-2 Urarski pomočnik Я tartmirn unxxljeiu. vo-jaäcine prost, usce »talno mesto. ±\>nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urar«. 22450-2 Šivilja za obleke m perilo jre K- va4 na dom. itaiJov v vseh potil. Jutra. 23391-й (Va/enet (ite> tiescutt i Um, davek 3 Um, za šitrv ali dajaajc uasluva 1 Uin. Najmanjši межи 17 Oia fotograibki obrtnik tali иsvojega itt-let-uega ».na kuuäii je ьро-ьоосл Voen lotogralsa-in ael retusuanja risanja, pozadine, smimuija, kopiranja v nadiujiio izobrazbo v DOijšl ute.ie, brez vsake piace, samo hrano in e^ano.anje. Ponudbe na ogl. oad. *Juua« pod Poio-Volon tär. Ü2273-44 Dekle vajeno vseh hišnih del, želi doDiti mesto natakarice kot začetnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in zmožna«. 22302-2 Perfektna kuharica želi mesta pri boljši samski osebi kot gospodinja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlajša moč« 33334-2 6. Th. Rotman: Življenje Jakca Такса Tako je naš Jakec počasi doraščal v dečka, dokler ni vzlic ošpicam, vnetju vratu m drugim nevarnostim dopolnil osmega leta. A porednosti se ni niti zdaj odvadil. Čeprav ni delal ničesar iz hudobije, se je vendar vse, karkoli je storil, obrnilo v jezo dobrim ljudem! Zobotebnica z večletno prakso, vešča vseh zobotehniinih del. zna delati tudi v ustih, išče nameščenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zo-botebnica«. 231117-2 Služkinja vajena kuhe in hišnih del, bi rada premenila službo za 1 aovembe». Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna«. 221.44-3 Kuharica samostojna, vešča dobre dunajske kuhinje, govori nemško in slovensko, opravi vsako delo, želi stolno službo pri nemški družini. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena« 22140-2 Prodajalka mešane stroke, pridna in poštena, s prav dobrimi spričevali, vešča v vseh panogah trgovine in deloma pisarne, želi premeniti mesto. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 23196-2 Poslovodja lesne industrije želi namestitve. Šolska izobrazba, večletna praksa, oošten in vesten. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno 201«. 22201-2 Absolventka mešč. šole, zmožna slovenščine in nemščine, strojepisja, stenografije, katera je bila zaposlena pri lesni industriji, ieče nameščenja. Gre tudi k drugi stroki. Ferenc, Hoče pri Poljčanab. 22193-2 Mlajša gospodična poštena, zeli službo v kakršnikoli pisarni, gre tudi k otrokom. Ponudbe na pod. Jutra Mafi-bor pod »Zanesljiva«. 22483-2 Postrežnica ISče zaposlitve od 10.h dop. dalje. Naslov v vseh posl. Jutra. 22496 2 Vezalka in prodajalka cvetlic z večletno prakso išče mesta za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vezalka« 23ЭС6-3 Mlad fant išče kakršnokoli zaipoeliteT Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod «Pošten«. r 22338-2 Boljše dekle išče službo, v mestu ali na deželi, najraje bi šia v kuhinjo, vajena tudi druga hišna dela opravljati. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna 238« 22248-2 Kuharica z večletno prakso, želi pre-1 meniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cimpreje« 333Š2-2 Klavirist (Schlegermusik) za plese, plesne šole i. t. d. Računam 10 Din na uro A. Kaljčenko. Univerza. 22349-2 Upokojenec z večjo gotovino Išče službo pri samostojni samski lastnici hiše, trgovki ali traflkantlnU. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »&t. 1890«. 22334-2 Poštna dekle želi mesta v boljši hiši, najrajši pri obiteljl brez otrok oziroma odrasli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuhinja« 22333-2 Pridno dekle z dobrimi spričevali vajeno vseh hišnih del ln nekaj kuhe išče stalne službe takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Poštena«. 22237-2 Elektromonter priden, inteligenten zmožen slov. in srbohrvaščine, išče službe Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod — »Elektromonter.« i 22361-2 Mlad trgovski pomočnik išče službe kjerkoli. Dela tudi samo za hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jjjtra pod »Hvaležen«. 22430-2 Služkinja Gorenj ka, poštena, Ы zna kuhati in opravljati vsa dela. stara 29 let, želi službo takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22422-2 Perfektna kuharica zmožna vodit, samostojno privatno kuhinjo, menzo ali tudi restavracijsko kuhinjo, išče službe naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22431-2 ŽensU? srednje starosti zmožna vseh del in tudi nekaj kuhe išže mesto postrež niče ali služkinje. Naslov. Dobovičnlk, Vodnikova 9. dvoriš5e-dee-no, Celje. ?2478-2 Kuhar mlad. samostojen. ' marljiv išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šted-Ijivc 23257-2 Prodajalka 7 štiriletno prukso, Izu-čena v manufakturl, že-leznlni in specerljl, zrno žna samostojnega vodstva trgovine ln vajena vseh hišnih del išče na meščenje. Cenj. dopise prosi na podr. Jutra Ma г1Ъог pod »Vsestransko izobražena ln zmožna kavcije.« 22484-2 Vajenca v trgovino v letoviškem kraju sprejmem F. Verdnik Mujstrana Ponudbe Je poblati я 6liko. 22122-И Fant star 21 let, se želi Izučiti za frizerja. Naslov: Perdih Anton, p. Šmarje pri Jelšah, Vodenovo st. 5. 22170-44 Učenka poštene hiše s 4 razredi meščan&ke šole išče mesto v trgovini mešanega blaga na deželi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Učenka,,. 22171-44 Fant priden, pošten, zdrav in močan star 16 let. bi * se rad izučil v trgovini z mešanim blagom. Naslov ▼ vseh poel. Jutra. 22270-44 Vajenca ki ima veselje do gostilniške obrti sprejme »Kabino« Restavracija. Predstaviti se osebno. Jesenice. Vajenko sprejme modlstlnja. Naslov v ogl odd. Jutra. 22388-44 Vajenca poštenih etaršev za mizarsko obrt z oskrbo v hiši siprejmem. Josip Gol J ar Goepoeve+«ka 13. 22370-44 Zaslužek Beseda 1 Din. davek S Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia Najmanjšr znesek 17 Din. Damske plašče in obleke po najnovejših krojih, izdelujem po skrajno nizkih cenah. Priporoča se cenj. damam Fani Srebot, modni salon. Sv. Petra cesta 38/1. Ueseaa I Um, davek i Uta, sa iifro ali dajanje naslova i Dia. Najmanjši znesek 17 Dia. Akademik Inetraha vedajeMee ▼ realnih predmetih po najnižji dovoljeni eeai. Ponudbe »a ogi .odd. Jetra pod iifro »Siguren aapeh«. 2&290-I Nemščino poučuje ga Hilda BadJum, Vegova 8-1. 22232-4 Akademičarka bi instruirala eventuelno za hrano, nižješolko(ca). Ponudbe na ogl. odd. Jutra poo »Veetna«. 22315-4 Englisch lessons Mise Farler, Dvorakova ul. »UL 23197-4 Nemško konver- zacijo in pouk nudi izobražena gospa po Din 8 za ого, 2 osebi Din 10 za uro. Kongresni trg 13/П. 21136-4 Francoski otroški vrtec pod strokovnim vodstvom od 1. septembra od 9 — 12 dnevno. Isto-tam Konverzacijskl tečaji za odrasle in šolsko mladino * francoščini in angleščini. Ftlgner-jeva 17 (Tabor) pritličje. Informacije od 10.-15. 32467-4 Gospodične sprejme šivilja na dnevni in večerni pouk v šivanju lastne garderobe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23389-1 Francoščino, nemščino, italijanščino, angleščino — podučuje praktično ln poceni diplomirana učiteljica — Pavla Kovač, Bleiwelso va 5-HL »«M Francoski jezik poučujem. Imam per-fektno znanje, ugodne cene, ugodnosti na domu govori se le francoski, Josip Sega. Diav-lje — za progo Ljubljana. 22J13 4 Visokošolka inetruira vse predmete nižje gimnazije po nrzki ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno«. ШиЬА ШПТ ЖЈш Potniki be*.ud 1 uiu. davek i Uiu, za šifio ali dajanje nasirva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Inozemska zavarovalnica družba v življenjski in požarni stroki s sredi: ščem v Zagrebu, Išče agilnega ln zmožnega glavnega zastopnika za celo Slovenijo s pavšalom in provizijo Ponudbe z naznačenjem dosedanjega poklica na In-terrekiam, d. d. Zagreb, Masarykova 28, p.xi K-3359. 22225-5 Trgovski potnik mlad, agilen, 1 dobrimi referencami, ie vpeljan v | špeoerijskih in galanterijskih trgovinah v dravski I banovini, sprejme zastop- ! stvo večjega podjetja. Zeli «talne službe. Cenj. dopise na M. Meglič, Ptuj. na Pris'-ann 3. S 23160-6 Praktikanta - potnika voješčms proetega. sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ЙИ06-5 Sopotnika špecerlske stroke, siprej-memo na nov avto, s katerim obiskujemo vso Slovenijo. Ponudbe pod Avto-potnik na ogl. odd Jutra. 22432-5 Velika zavarovalnica elementarne stroke sprejme zastopnike za mesto Celje, Brežice, Krško, Slov. Bistrica, Sio-venjgradec, proti visoki proviziji eventuelno fiksni plači. Ponudbe poslati podružnicl »Jutra« Celje pod »Visoka provizija.« 22477-5 Trgovski zastopnik z lastnim avtomobiloma, dobro v poljan pri trgovcih in industrijah, prevzame za dravsko bano vino še zastopstvo večje tvrdke P nudbe r. i ogl. odd. Jutra pod »Agilen 272«. 22464-5 Beseda t Dla. davek S Din. za Htro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din- Hubertus plašče Depremoöijive, «roške 166 Din, ta edraele 250 Dia, v vseh barvah pn Presker-|o, Sv. Petra eeeta 14. «1-6 Sadno drevje najfinejše nate, lepoti tao grmičevje, tulipane, narcise itd. razprodaja radi opustitve drevesnice, dokler traja zaloga, po «redno nizkih cenah. Drevesnica CrnagoJ, Vi« prt Ljubljani. »I-« Decimalno tehtnico prodam za 1000 kg. hra-stovina. Ogled Vldov-dnv""** cesta 4. LJubljana 22221-6 Wertheim blagajna velikost »7«, 150X96 X66 cm naprodaj. Ponudbe na poštni predal 326. 22236-6 Rabljeno pohištvo radi selitve poceni naprodaj. Gospoeveteka 10Ш, levo. Naprodaj salon črn {lil kom.), 1 vloženimi bisernicami (Perlmutter) — Ogled od 10—d. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23217-« Razprodajam različne zofe. Dolničar št Vid nad Ljubljano naepro-ti cerkve. 23006-4 ohranjena .ugodno naprodaj. Dolenc, Zaloška cesta 9, Moete, Ljubljana. 134 kož ЪагтаЫЬ, teiečjih io k o« jih m 7в ovčjih kož (ebev-rettee) iz konkurz ne ga sklada, naprodaj. Poizvedbe ki ponudbe do 11. oktobra pn konkursnen upravitelj« dr. Pretnerju, Ljubljana, Tavčarjeva 1Ј2. 22ЭТ4-6 Pišite бе danes! OSTANKI MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN brez napak, pristnobarvni, samo boljših kvalitet, v kosih, primernih za obleke, rjuhe, moško, žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebujočih od 10 do 20 m razi. blaga Vsak paket samo Din 107.—. Za enkrat razpošiljam poštnine prosto po povzetju »Paket serija B/2« s vsebino moškega ženskega, namiznega po-stelnega perila in rjuh ter »Paket serija D« z izključno toplim zimskim blagom. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Na zahtevo pošljem tudi vzorce. Pišite takoj na »Kosmos«« razpo-giljalnico ostankov -Marib. Tekst. Tovarn MARIBOR, DvoraKO-va cesta 1. Gig ali zamenjan aa onja, ali lep zapravljiv-6ek. Potočnik, Smarje-Sap. 32306-6 Otroški voziček skoro nov, na peresih, ngodno prodam. Vera«, Tovarniška 23, Zelena jama. 23ЭЯ-6 Železno posteljo belo, obenem umivalnik, posteljo, nočno omaro, palho trd les 2 omari mehek leo. prodam. Na ogled vb mir dan od 8.—3. ure popoldan Rudnik 24. _ 22391-6 Vloženo skrinjo starinsko prodam, Ga-lusorvo nabrežje 33. 22173-6 Herrenzimmer Srna hrastovima, nmjata garnitura, pripravno tudi za pisarno, prodam. Gledališka «L WV. vrata 1« 21993-6 Oprema zeleno pleskana aa delikatesno trgovino, stroj z» rezanje Sunke, aparat za praženje kave. stroj za maženje steklenic, dve registrirni blagaj nI, poceni prodam Trgovina Stacul. Selem-burgova 4. 22427-6 b Opremo sobno in kuhinjsko pro. dam. po nizki cenL HranlltüÄka uL 9-L 22406-6 Transformatorsko pločevino 0.36 m/m vieakolegirano za enofazne in trolame transformatorje v velikosti 1—10 К V A in ploAčati baker vseh dimenzij. Ponudbe z navedbo cene na ogL odd. Jutra pod »Transi ormatorc 22375-7 Odpadke železa kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje ln prodaja po najkulant-nejšib dnevnih cenah in vsako množino Justin Gustlnčlč. Maribor. Tattenbachova ul. 14. 255-7 Znamke sloveneke iz leta Ю19 »Junak trga verige« nerabljene in rabljene kupi A. Jug Maribor, Koroščeva 44. 23389-7 Šampanjske steklenice kupuje SUmib, Ljubljana. 2ЕЯ6-7 Gramofonsko ploščo št. 11776 kupim Kocjančlč Novi trg 5 pritličje desno. 22321-7 Aparat za brizgan je (Spritz pištole. \ kupim F. Konjedlc, Stražišče i pri Kranju. 22359-7 Železno peč dobro ohranjeno, takoj kupim. Pooudto« na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 33*39-7 Pfaff šivalni stroj malo rabljen z okroglim čolnliikam, prodam za 1.900 Din. Gradaäka uL 8. 22487-6 Železen štedilnik malo rabljen, prodam. Gale Mestni trg 13-2. 22452-6 Obrtni list ■a Sirvanje perila bn oblek prodom ali dam v najem. Proda se tudi «troj, ki Siva in eetla. Naslov v vseli posl. Jutra. 22ЗД4-6 Zimsko suknjo BtoSko, dobro ohranjeno prodom. Naeiov v vseh posl. Jutra. 83149-6 Pisalni stroj Rhetamenthal, 1 dolgim valjem in spalnico, eene prodam. Miklošičeva 19/TTT, desno. азюз-6 Lepe spalnice и orehovih korenin, poceni proda mizarstvo Josip Goljar, Gospoeveteka 18, dvorižče. 328И-6 Novo posteljo divan. pisalno mizo. papige, prodam radi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. DAMSKE PLAŠČE, OBLEKE Ш SUKNJE za jesen in zimo nudi ugodno (državnim uradnikom tudi na obroke) Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana — Tyrseva с. 29 (hiša Gospodarske zveze). Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne zveze. Zefssov daljnogled kuipim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Turist«. Otomano dobro ohranjeno, ugodno prodam. Baraga, Rožna dolina, cesta XVJ19. 23233-7 Službeni Ost V. zvezek leta 1068. knpJm. Adamič, Goepoevetske 8, Ljubljana. ав*в-7 Avtö, tfiöto Beseda 1 Din, davek S C. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Не. Ford avto 4 sedetna Hmuziaa, malo rabljena, poceni naprodaj. b^L. odd. Jutra »D. H.« Ш-Н Dopise pod »D Amerikanski avto športni dvosedežnl (zadaj dva pomožna sedeža) v brezhibnem stanju 8 skoro novimi pme-vmatikaml prodam. Din 17.000.— Pavel Breagun. Kranj, Predmestje Gor. Sava 41.« 23052-10 Auto Ford noeflnoet 1-800 kg nova pneumatika tipe IS pripraven za trgovca segmaxj», meearja, prodam za Din. 6.000.- Franc Doki, Ruše. 32331-1Ю Več motorjev rabljenih proda Gregortn v Sent Vidu. 33334-1» Nov zaprt avto angleške znamke »Morls«. prodam. Prane Кц strle Blejska Dobrava 22341-10 Oakland limuzina skoraj nova, poraba bencina 17 1 naprodaj, za 24.000 Din, Mlhelčlč Zagorje. 22360-10 Dvosedežni Ford v brezhibnem etanju ze lo pripraven za potnike ali kot poltovoml se ugodno proda. Pisati na Dr. Horovic Medvode. Telefon: Medvode 1- 22392-10 Dva Ford avtomobila pol tov orna. nosilnosti 500 kg ia en osebni Pord avto, ugodno prodam ali zamenjam sa blago. Anton Roječ, StiSna. 23189-10 Steyer avto Beseda 1 Din, davek S Din, za Miro ali dajanje naslova S Din. NajmaujSI znesek 17 Dia Butolke ln Šampanjske steklenice kupi Pr. Eham Miklošičeva. 19265-7 »Sang und Klang« kupim. Ponudbe Vlado Klomenčlč, Velika Nedelja. 22173-7 Železen štedilnik otomano ln Šivalni stroj kupim. Ponudbe pod »Rabim« na ogl. odd. »Jutra« 22237-7 Nagrobni spomenik j star kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spomenik« 23067-7 »jBa ttpa, »poT-tk»hr4>-let in Puch motorno kolo SBO ccm, zelo ugodno proda Steyer delavnica, Maribor, Гпш&йкалвка m. S&1S8-10 Motorno kolo 360 ccm z električno raa-svetljavo, novejSe tipe, т najboljšem stanju, prodam. Garala »Lojze«. ЗИЙ8-Ш Beseda I Din. davek t Din, za iifro ali dajanje naslova S Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Radio Blanpankt Supertiet S W 4 nov radi selitve poceni prodam. VpraSati, Maribor, Aleksandrova е. 5ГГ/1. vrata a Zidan štedilnik na 2 plošče dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štedilnik«. 22424-7 Tricevni radio za izmenični tok, s posebnim dinamičnim zvočnikom, poceni prodam. Pri-ТгЬЛ'-i za £г>е*Ппп Nisäov v vseh poelovaln, Jutra. Prehrana beseda I um, tla vek i uin, I-. šifro ali dajanje oasl~va J Din. Naimanjši znesek 17 Dia Na prvovrstno domačo hrano sprejmem. Cona nizka. Naslov v v&eh poel. Jutra. 1 aasu-14 i ШуНЈТКШ !>l>Cu. . L/1.1, Jd.ck . v .... za iifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rabljena kolesa diamska in moška po nizki ceni naprodaj pri »Promet« (Nasproti kri ženske certtve). 22238 -11 oesctia i Uiu. ilavek i Diu, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Dia. Po zori Pohištvo ,Sar»' Največja izbera vsako vrstnega pohištva — sod nih ln kuhinjskih oprav Izvršujemo vsa mlzarsK^ dela po konkurenčni! cenah. Spalnice ... 1700 Din omare .... 400 » poetelje . . . 150 > kuh. oprave . . 700 » kuh. kredence . 425 » kuh. mize . . 120 » kuh. stoli . . 50 » otročje postelje 325 » otročji vložki 60 » madraci . . . 220 » žični vložki . . 90 » otročji madraci 140 » Dobi se tudi na obroke. Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica št. 4 Vzamemo -hranilne knjižice Mestne hranilnice. 22507412 Spalnico moderno, novo, meivek ke. pobarvano, s mizo m stoli prodam, sa D%n SSÜ0. Maribor, Miklošičeva 6, mizarstvo. 234S0-'2 Pohištvo lahke «godno kepite za-taeao sa prepis Mestne hre-nflniee. Miaaivtvo »Sava«. 3ž6oe-ie Glasbila Beseda I Din, davek 3 Din zr šifro ali dajanje naslova 5 DUl NajmanjŠ znesek 17 Din. Klavir ali pianino dobro einen jen, kupim. Čeme- Kranj. яэоте-зв Kratek klavir dobro eliranjen prodam ea a.300 Din in radio. Naslov v vseh posl. Jutra. 22398-28 Beseda J Din lavek 1 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naiman^i znesek 17 Din. Fige za vkubavanje iganja, le- tošnje, dalmatinske, zelo sladice, ima spet na zalegi po nizki cen: Jo«. Oražem, Moste pri Ljubljani. 2330(7 34 Zimska jabolka skrbno prebrana in sortirana. sorte: zlata ряппыл ananas, belfler, dolenjeka vojčenka, kanadka itd. zopet na zalogi. Sadje za kuho po zeJo nizkih оее.-:й. Oglejte si stalno »Sjn!no razstavo« pri Kmetijski dražbi. Novi trg 3. Oglud brezobveaoa za nai^u-p. 3ÜS8-M Štajerska jabolka zimsba prvovrstna, kajia-da, zlata рахтепа i., t. d. že na zalogi. Skladiiče Medvedova 7 (Bofaffiol 23303-34 .vri»;- f/j ObH Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Ji Его ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Svilene senčna» ladelujetn v veeti modernih oblikah. Vpražatl Gorazd česatal salon Baeäiovnova 14. »415-30 Mojstrica котшюШсв Slava Grli, Beethovnova 15* L nad., se pripore«» oeoj. občinstvo s specialnim! kremami, pudri etc. Za nujna popravila № preureditve ter ikw ■»-stalacije vodovodov, toplovodnih пљргзЈТ in eeratre^-nib kurjav vseh vrst m obrnite na Inkret Leo, Celje Dečkov trg 2- Dela se sprejemajo ▼ veeh krajih. 8ВЈ7Б-30 Priporočam se za serijo za vsa v »ojo stroko spadajoča deta P» TMLjnovejšeni kroje m nizki ceni. letotam najprodn.} tndi rabijeme obleke W peč. Ivan Mofcorič, kroj. m-ojster, hotel Balkrn- 20509-30 JPP ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEL*HEROLDD^ TiTOHMCEGLASBIl MARIBOR Klavir rabljen Beseda 1 Din, davek S Din, za iifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimsnjši znesek 17 Din. Lovsko pslco Sirtrafcrvno, belo ртоФип. Ona po dogovore. Prane Znk Ponikve Videsn-Dobre-poije. 23331-2ЯГ Trdodlaki angKški foketerier, priča, ■ rodovnikom, naprodaj. Poizve se v vseh poslovalnicah Jutra. 33331^37 Visoko nagrado dobi po6ten najditelj, ti» vrne dameko ročno torbioo, ki je bila poraaMjeoa v nedeljo £30. sept. v kupeje večernega -vlaka Velenje-Celje. Nagrado dam fcdl sa informacije. Noelov v veeh poslovalnicah Jetrn. 23Ж-2Э Denarnico s Din ПЗОО OTtovtee, eem izgubU v ОЫ ju. Poete« najditelj naj jo odda na policiji ali požlje na ne-slov Ivan 6atxB, Dol p. VPokorny Wien« proda se J gT_ j^pij ob juž. le^-zvicL povoljoo tudi na obroke. " - Pofftedati Poljska pot HI Moste. 23301-38 Pfcmino dobro ohranjen, krepim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobeff«. 22500-35 PLOÖCB GRAMOFONE prodajamo, ва- menjamo, lzpo-^ eojamo KLISE Beseda 1 Din, davek S Din. za Šifre ali dajanje naslova s Dla Najmanjši znesek 17 Dla Dva šivalna stroja levoroCna »einger« po nizki oeni prodam. Fran Jenko, trg. usnja Medvode 3. 23390-ЈУ Pletilni stroj malo rabljen, se proda po »godni oeni v trgovini Sta-ničeva 8. za Bežigradom. 232Э4-29 2t4Sl-38 Parni kotel do 10 m2 kupi »Paplroi« LJubljana Wolfova 8. 22385-2Э Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova S Dia Naimanjši znesek 17 Dia Kislo zelje repo. novo. prvovrstno, ln cele glave za garmo v sodčkih dobavlja po brez-konkurenčni ceni Gustav Erklavnc, Ljr*>'bi3 Ko-delievo 10, telefon 23-äL. ž»-33 Dražbe Redka prilika та ugodne nakupe Rudarska »ajednica r. z. « o. z. v Prevaljah bo ra»-prodajala v petek, d se 18. oktobra 1936 ter po potrebi v soboto, dne 19. oktobra 1935 na prostovolj. javni dražbi sad dve sto ieventarnia predmetov. Iz proste roke prodaja radarska zaj*4röa 10 večjih stanovanjskih poslopij ia 18 delavskih uišic, vse po izredno nizk;ti ee-nah. Seznami h Informacije so na vpogled v pisarnah Delavske zbornice T Ljubljani in Maribora. Razglas Začasna državna urava raslaSčenih goadov v Ljnb-ljeni, Aleksandrova eesta 41L ra«pieuje paaneuo ofertelno licitacijo za 28. oktobre o« SL и! za v režiji izdelam les Šumske uprave Črna (razlaščeno posestvo TIram) 1900 knb. m mehke hlodovine, doetavljene d» izvozne poti. Pogoji hi pojasnila so ва razpolago pri gornji opravi ter pri šrun-zki upravi Črna. газб^-ая Dražba hiše lične, možno zidane, trisla-novanjske, z malim trgovskim lokalom na ngodnt točki na Stožieafa, 30 minut od »Evrope«, ee vr5 na tukajšnjem sodišču 36w t. m. iPojasnila daje Kmtar, Tyräeva 9/П od 13—14. Dragocenos Vsakovrstno zlato « kupuje pe najvišjih eecak černe — juvelir Ljubljana, Wolfova aHea f< Kapital Besed» I Din, davek 3 Din. u Шго ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanj« znesek 17 Dl*. Pohištvo •d enostavnega do najfinejšega izdelka po lastnih ali danih načrtih lob* vi znano mizarsko podjetje S roti hranilnim knjižicam eetne hranilnice ljubljanske. Dopiae pod »Najaolid-nejša postrežba« na ogL «ddL Jloua. M6-1« Viožne knjižice Mestne Ijobljaoeke в Oelj eke posojilnice, kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutra, pod »Vkrtnice 1Й6«. 33186-16 Ureditev dolgov potom sodnih tn izven sodnih poravnav. Haeveta v konkurznih zadevah i» vseh dragih trgor-sko-obrtnib poslih. Strokovne knjigovdeke revizije, sestiv« in iprobacija bilanc. Preskrba kreditov, »asvetii glede hranilnih vlog ic plasiranja istih. Vsi poeä kmečke zaščite. Edina konceeijonirana komercijalna pisarna: LOJZE Z A J C, ljubi ј<ша, Gledališka ali ca 7. Telefon 38-:a 350-16 Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potoa моје pisarne. Bobri no poslovanj«. Priložite «namke. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka aL 12. Tiriefon 18-tft. 906.16 Vlagatelji pristopite T »aAčfco laetoih Interesov k »Draštv« и taščito vlagatelj«»« Ljubljaaa, Mi Hošičev« oeeta M. 7/П. ire-ie Družabnika Ш snkoeeirvno financiranj« do Din 300-000 iSče dobti-кашкяю podjetje. Ponudbe na O) »4. odd. Jutra pod sSukecsifvnn«. 32060-46 Družabnika Sčem m rentabilno podjetje > eneeteam 10.0000 Din Vdeležbe SO o Ist. Garancija se nudi. Ponudbe na ogL odd- »Jutra*. »Rentabilno*. 22220-16 Kdoir posodi 25.000 Din ва prvo seeto vknjižbe, dobi stanovanje v bližnji najlepši ljubljanski okotieL Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. аэоемб Ka tera žaga aH obrat aa obdelovanja Seea bi »e zanimal za fa briia/ijo panelnih plošč in ггя* na zatiko (Sperrholztüren). Potreben le majhen kapital. Patentiran po-stopek. Ponudbe pod Šifro »Lukrative Sache« na ogl. odi. Jutra. 23001-16 Na vinsko trgatev in koncert Va« rabim r nedeljo 6. t. m. Sladka Portugalka, izbrana vina. Za prigrizek krvavice in raznovrstna jedila. Se priporoma — Fabjan, gostilničar ia mesar, Glince IX. it. 30. 23305-16 Družabnika ali trg. pomočnika večjo kavcijo, sprejme Poravnav« 1 konkurze (da бас ja dolgov v gotovini ali knjižicah posredovanja kreditov ia gotovina on hranilne квјшсе, darin« aaderve, revizije bilance ta vse druge ttgovako-goepo-darake poete Uvede ta zve-denaška mnenja oddaja konceeijoniraaa Trgovsko-gospodaraka poslovalnica v Ljubljani. PoStni predal. (Za piemen o^jovot 3 Din v znam-кш.) 234äW6 Z Din 150.000.- iefcm и udeležiti v trgovini afi industriji. Ponudbe na Akuma Company »ßiguroo in rentabilno« 32303-16 f 12.000 Din posojOa J Zaprt prostor ....____.. . ..... __ ._... ___UL__ Knjižico Mestne ljubljanske hra nilnice z zneskom Din 300.000,- prodam. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod: »Proti gotovini«. 22317-16 20.000 Din posojila ISčem za trt meeeoe proti visokim obrestim. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Sigurnost.« 22327-16 Hočete gotovino 20-30.000 Din plodonos-no ln varno naložiti v blagu stalne vrednosti, vam nudi vpeljana tvrdka. ki želi zalogo povečati, lepe mesečne dohodke Primerno za gospoda. (gospo) tudi uradnika ali upokojenca. Izčme ponudbe na ogL odd. Jutra pod — »Odličen predmet«. 22395-36 Knjižice Kmečke posojilnice kupim. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod takojšna. gotovina. 22384-16 Hranilno knjižico Kmečlrt hranilni ln posojilni dom Din 70.000,-s katero lahko plačate svol dolg prodam. Ponudbe na oel. odd. Ju-tra pod »Alfonz H«. 22178-16 HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov kupite ali prodaste najugodneje edino potom koncesioniranega BANČNO KOM. ZAVODA, Maribor, ali zastopstva Ljubljana, Tyrševa c. 36. -Za odgovor Din 3.-znamk. veletrgovina na ekam. Ponudbe odd. Jutra pod noet zaabgi-ira«. Goren j-na ogl. »Prihod- 23304-16 Posojilo Din 80.000. g бет ва dobo 2 let u nakup posestva proti 20% obrestim. Vknjižba na prvo mesto 8-kratne vrednosti. Ponadbe na Peteline MiaLmje. 22277-16 Hranilne knjižice Mestne hranilnice, manjše ali rsčje zneske do 300. ООО Din. kupim (noti takojšnjemu plačilu ali tudi na obročno plačilo, po aajviš-ji «ml. Sporočite zneeek, ceno za takoj aii na obroke, na ogl. odd. Jutra pod »Posestvo dravska ban.« 22B45-16 Posojila daje bančni zavod trgovcem, obrtnikom, uradnikom proti mesečnem,, odplačevanju ln primernemu jamstvu na več let. Pojasnila daje. Rudolf Zore, Gledališka 12, Telefon 38-10. Priložite ипатка. 22428-16 »čem proti vknjižbi na sigurno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Adaptacija*. 22306-Iß Ugodno priliko nodim kupcem za nakup ononadetropne vogalne hibe. Vit, Štiri minute od tramvaja. Ponudbe ва ogL odd. Jutra pod »Samo knjižice«. аазд-аб Hranilne knjižice vaeh »vodov kupujemo in prodajamo najugodneje. — ADAMIČ, zastopnik »Ste-dovne zadrugo«, Ljubljana, Goeposveteka 8. 22378-16 3.000 Din posojila prosi gospa starejšega gospoda, da mu tudi sobo po dogovoru tudi dosmrtno ooekrbo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vdova«. 22410-16 Hranilne knjižice ljudske posojilnice ljub ljanske 20 000.-, Mestne hranilnice ljubljanske 24.000.-. Vzajemne posojilnice ljubljanske 4.500.-, Hranilnice kmeč kih občin v Ljubljani 11.000.- ugodno prodam za gotovino. Ponudbe na ogL odd- »Jutra« pod »Nujno«. 22408-16 V najem Beseda 1 Tin, davek i Din, sa Šifro ali dajanje našlo- ч S Din. NajmanjH zna- Л 17 Din. Iščem pekarno v najem v mestu ali na dežeU. Ponudbe na Franc MejavSek, Hošni-ca Laporje. 22172-17 Gostilno тиямш r najem v okolici Ljubljane ali na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podjeten«. 23007-17 Trgovino g чШпЈт blagom na prometnem kraju oddam. Ponudbe pod šifro »Zaeigura-na bodočnost« na ogl. odd. Jutra. 23379-17 V najem mMmw prVUVrStnO trgO-vlno я mešanim blagom r mestu radi nujnega odpotovanja v inozemstvo. Ponudbe je poslati na ogl odd. Jutra pod 1935. 22170-17 8x10 m velik se takoj odda. Poizve se Opekarska cesta ai. «ÜÄ&410 Lokal prometna točka » krojača ali brivca poceni oddam. Naelov v ogl. odd. Jutra. 22318-19 Prevzamem takoj prvovrstno meia-no trgovino na deželi aH mestu. Ponudbe Je poslati na ogl odd. »Jutta« pod Slfro »Trgovino —oktober«. 22375-19 Gostilno na račun vzame natakarica. Položi tudi kavcijo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Poštenost«. gam-is Prodam gostilno dobro in vpeljano, na zelo prometnem kraju. Naslov v vseh poelovalnicah Jutra. 2E86S-19 Beseda 1 Din. davek S D*n, za Šifro al) dajanje naslova 5 Din. NaimanjSl znesek 17 Dia Vilo enodružinsko, plin. centralna. garaža, relik vrt z bazenom prodam ali oddam z novembrom v najem pod ugodnim] plačilnimi pogoji. Informacije У ogl. odd. Jutra. 23398-20 V okolici Ljubljane prodam radi družinskih razmer enonadetropno. novo, moderno zidano restavracijo na prometnem kraju, kraw-n vrt in okolica. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Restavracija 1«. 22300-20 250.000 Din investiram ali posodim. Kupim tudi šumo ali hišo r mestu. Točne opise in po nudbe aa d gl. odd. JuW* •>od »Denar wkoj«. 22096-16 Hranilne knjižice veeh zarodov kupimo po visokih cenah. Ponudbe oa ogi. odd. Jutra pod »Plačamo dolro«. 03441-16 Knjižico rasnih denarnih »rodov, prodamo žeto ugodno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra (Ю-1 »pecen «. SS4£-lß Knjižico ljubi J. Mestne, 9.300 Din, proda ва gotovino 7000 Din, Ponudbe pod »Slnabe 610^c na ogl odd. Jutra. 22351-16 Knjižico Нас?.» Zadružne zveze r znesku Din 12.000 kupim. Ponudbe pod šifro »Gotovina« na ogl. odd. Jutra. 22280-16 lHožne knjižice kupuje, prodaja ter posreduje delne prepiee in prenose celih terjatev po ugodnih pogojih pisarna Tribuč, Gl race, Tržaška c. 6. telefon 2916. 33&Б-16 Financerja za tekstilno stroko z manjšim kapitalom do 35.000.-Din iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blago« 23287-16 Hranilne knjižice prodam: Posojilnice v Zagorju 40.000. po b0% Okrajne posojilnice v Ormožu 30 000.- 50% Kmečke hr. ln posojilnice v St. Petru v Sa-vin&ii dolini 14.000,-50%. Posojilnica v Žužemberku 5.500.- 55%. Ljudske posojilnice v Kočevju 12.000.- 60%. Hranilnica ln posojilnica v Smledniku 10 000,-60% ln dobro imetje pri Zvezi slovenskih zadrug; v Ljubljani 45.000 po 55%, eno knjižico Kmečki hranilni ln posojilni dom v Ljubljani ck. 54 000,- po 80%, za vse gornje knjižice Je potrebna takoj gotovina Cen i>onudbe na naelov »Malčkova Poštni predal 150« £2175-16 Realltetna pisarna ADAMIČ ALBIN LJubljana, Gosposvetska 8. Proda: VILO enodružinsko, pet-sobno, komfortno stanovanje, krasen nt, kompleks 1000 m». Ona 270.000. Pirevrzem hipoteke. Mirje. VILO novoaidano, trie ta-novanjsko, kompleks 7® m2. Ona aiO.OOO. Hipoteke 75.000 pri Meetnd. — Bežigrad. PoJeg velita izben* vea-kovretnib hiš in parcel. 23377-16 Lep lokal z Vipetjano špeoerijo ои. mešano trgovino se odda sa Tyrsevi cesti. Naslov t oeSL odd. Jutra. 22407-17 Gostilno ali vinotoč vzamem r najem alt na račun. Ponudbe na ogl. edd. Jutta pod »Gotovina 409«. 23450-17 Mesarijo s prekajevalnico na prometnem kraju, kjerkoli vzamem v najem s 1. jamtairjem. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Olju pod značko »Po dogovoru«. 2&ЯГ5-17 Gostilno ali vinotoč dobroMoč, rzainesm г novim letom v najemi aH na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam točno«. 2S504-17 Mesnico takoj ugodno oddam. Rožna dolina, oeeta VI. št. 4. 2S49S-.I7 Hiša s trgovskim lokalom na Črnučah št. 99, šupa in vrt 795 m', je bila na dražbi prodana za najmanjši ponud ek. Nadponudba je mogoče Se 14 dni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22068-20 Prodam hišo z gostilno in trgovskimi lokali v predmestju Celja v centru več tovarn za ceno Din 280.000 — Vzamejo se eventuelno za polovico denarne knjižice dobrih zavodov infarmaeje daje Ivan Kos, Celje, Razlagava ulica 3. 22169-20 Dvodružinska hiša na Tesnem na prodaj. Vipražatl: lezno pri Mariboru, Maistrova ul. 25. 22174-20 Gostilniški lokal s stanovanjem, oddam takoj v najem osebi, ki poseduje gostilniško obrt, ob državni cesti v Malih Laščah št. 37, oddaljeno četrt ure od Velikih Lažč. Vpra šati Gruden Franc, Ulaka št. 8, pošta Velike Lašče. 221191-30 p« Ma K, naprodaj. Naatov v poslovalnicah Jutra. Posestvo kopim as > tlw« ftvfa» T bližini Ljobljao«. ЈЧоошЛ« na ogi. odd. Jetra po» »bmetija«. вша Vilo z vrtom aH stavbišče ▼ Maribor«, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor * navedbo oene pod »Kupec«. da« r cesta 60. Mlekarno najem. Sv. Petra 22307-117 ß Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal v nori hia prometne lege oddam в septembrom Informacije pri ogl. odd. Jutra 23399-19 Dolgoročno posojilo do Din 15 000,— daje Gradjanska dton. Sted. Daruvar, državnim, samoupravnim in upokoje nim uradnikom, brez porokov. Pismena vprašanja na Poverjeništvo za Dravsko banovino Ljubljana TyrSeva 55. Za od-eovor priložiti znamko Din 3.—. 22409-16 Poštenim osebam nudimo primeren stalen zaslužek v vseh vetjih krajih drav«!re banovine та naš ra štednjo in kredit« Pola snfa daje Rudolf z-re T.Jubl'ana 01ed->nškn 12 Telefon 38-10. Priložite znamke. 22428-16 Hranilne kn iiži^p L juW ian«Ve kreditne banke. eeliskih. ptniekHi in mariborskih h^nilnic. kupimo ta.Voi. Nudimo največ. Ban'no kom. zavod, Maribor 7л odgovor TMm 3 v znamkah. 23182-16 Posofilo na hi§n a,1i drufribnfka/col т več- Lokal za obrtnika ali skladišče oddam. Vporabno tudi za sta novanje za takoj. Novi trg št 5. s 22224-19 Pozor gostilničar^! Brez najemnine oddam gostilno D& prometni ulici, najraj«- Dalmatmcu. Poizvedbe Einspilerjeva 28. 22H33-19 Л'Яо v Petrm Čah pri Celju prodam. Poizve a« pri g. Vodeniie v Petrovöah. 23490-30 ТШо dvosbsnovanjsko, po dve sobi в kuhinjo ter 2500 mJ vrta z gospodarskim poslopjem, ugodno prodam. Jurčkova pot 55, ob Ižanski cesti. 23405^20 _(____ Hišo z gostilno v Celju pod ugodnimi plačilnimi pogoji naprodaj. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. »170-30 Enonadstropna hiša v eredSn! trga, I velikim sadnim in zelenjadnlm vrtom ter njivo naprodaj. Vprašati ?alec St. 25. Savinjska dolina. аэш-эо Krafino posestvo prodam, leteče med Oljem tn Vojnikom ob iržavni cesti. 30 oralov njiv, trar-nikov in gozdov, več tisoč nasajenega hmelja. Gosposka hiša .obSirna gospodarska poslopja, ügodni plačilni pogoji. Pojasnila daje Ruetja, Olje. 32Ш-20 Hišo s trgovino mešanega blag«, prodam, poleg malo posestvo r osrčju Savinjske doline, r bližini kolodvora. Pojasnila daje Rusija, Celje. 89474-90 Hišo aH vik» v Ljubljeni kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 22455-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za Sifro ali dajanje naslova S Din. Najmanji! znesek 17 Dia. Dvoeoh. stanovanje v nori b№, oddam ia 1. november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23K1-SI Dve dvosobni stanovanji na periferiji ugodno od dam. Naelov v ogl. odd. Jutra. 22106-21 Dvostanovanjsko hišo novo, i vrtom, prodam za 60.000 Din. Jože Ponikvar, CmuAe 11, Ježica. Trgovsko hišo novo zgrajeno, lepo, sposobna za vsako trgovino in obrt, prodam. Proda se izpod cene. Vprašati Maksimirate« cesta 030 Zagreb. 22300-00 Trisobno stanovanje čisto, sončne, parket, elektrika, kopalnica, rse p enim ključem, oddam. > slov r vseh podov. Jutra. 23U2&& Trisobna stanovanja lepa ln solnčna oddam takoj ali za 1. november. Ponudb« ne ogl odd. »Jutra« pod »Ugodno«. 23440-31 V Cel in prodom noro trietanoranj- gko hišo Mastnek pred Majdičevim mlinom Celje. 232S1-30 Hišo novo zidano 4 stanovanjsko poceni naprodaj, 5 mtoyt od tramvajske postaje. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. Stavbišče sredi Ljubljane prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »3.000« 23305^20 Zemljišče manjše, ograjeno prodam r bližini tramvaja. Poizve ee Brezovar Glince, cesta I. Str. 9. 23Э14-20 Hišo s trgovino, pod Rožnikom, prodam skupaj ali posamič za ki.i'vi<- Mestne hranilnice ljubljanske; prevzame se tudi lahko nekaj hipoteke. Našlo- v vseh posl' -velnicah Jutra. 33365-20 Dobro upeljana izdelovalnica kravat, gar maš in damskih paeov radi bolezni lastnika ugodno naprodaj. Plačilo tudi na obroke proti sigurnemu jamstvu. Ponudbe pod ši fro »Kravate« na ogl. odd. Jutra. 2ВЭ96-19 Modni salon za damske klobuke in druge modne predmete, dobro upeljan, v manjšem mestu, na bivšem Štajerskem, radi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Ako je dobro jamstvo ni treba takoj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Modni salon« 23366-10 Lokal r novi stawbi na TyrSsri cesti 43 oddam s 1. novembrom 1906. Podrobneje se poizve pri arhitekt Ledi, Goeposveteka cesta 4. 2033SÜ® Lokal ia manufakturno trgovino fim zneskom .sprejmem za na oajprometnejši točki v dobro podietie. Ponudbe releindurtnjekem kraju odd. Jutra nod brez konkurence ugodno od-ъ dam. Naslov r vseh pofl. 00306-16 I Jut« ЗЭЗМ-1Э Kimim hišo eno ali dvostanovanjsko, v bližnji periferiji Ljubljane, event. tudi v mestn. Prevzamem hipoteko, dam nekaj gotovine, lahko tudi krasno, sončno ратсе1о. Pismene ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Hiša 101«. 23384-2" Hiša t vpeljano trgipvTOO mešanega blaga v Ljubljani, naiprodaj za Din 140.000. Zemljišči oa 7000 m' m 3011 m2 ob Vodovodni cesti po 35 Din m*. Ponudbe pod »Gotovina« na ogl. odd. Jutra. ЭЭ44530 Kimim hišo dvostanovanjsko. blizu eeet-ne železnice. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »mooo«. 33419-20 Treovsko hišo prodam r centru Ljubljane, 9 lokala, relika restavracija. ve? stanovanj, za milijon Din. Donaša letno 140.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod sifro »Pol gotorina pol knjižice«. 33456-20 Dvosob. stanovanje lepo, solnčoo, ■ pritiklinami, oddam takoj sa Din 300.- Zglaeiti se je r torek popoldne ob 5 h pri Adamiču, Goeposvetaka c. 23278-31 Enosob. stanovan je skladišča, delamioe, itd. odda r hiši Ja/vornik pisarna Triibuč, Glince, Tržaška 6 telefon 3606. kuttej«, «ddam. Pofar« Jenkova «U«a 20. Enosob. stanovanje ho» «»ttti и HHi— ter koj, Kdtorti 5-L 22172-21 Sobo odda Beseda 1 Din, davek S Din, i Sifro aH dajanje naslova Dia. NajmaajSi znesek 17 Dta. Sobico bi каЫпс* Kk^antno stanovanje t sob • kabinetom. кераЫе», p«-setako sobo etc. v vfli, oddam s L februar jem, samo bolj« stranki. Cenj. po-ndbe aa ogJ odd. Jutra pod >So*ea №, •ddam s L. Toat vbod. Cesta v Rožno dolSa« 7, Hervatin. Sostanovalca sprejmem v prijazno »obe in na dobro domačo hrano, v neposredni bližini realke in obrtne Sole. Naakrr v raeh poslovalnicah Jutra. Dvosob. stanovanje oddam ■ 1. novembrom. Naslov t ogL odd. Jut-tra. 22425-21 1 ali 2 boljši osebi sprejmem v mirno sobo pri sv. Jožefu. Nasnovv ogl. odd. Jutra. 22166-23 Trisobno stanovanje s kabinetom, oddam aa november. Frankopanska 9, Ljubljana VU. 23516-21 Enosob. stanovanje podpritllčno, • kabinetom, suho in zračno, oddam. Ipavčeva 166, Šiška. ахи*« Opremljeno sobo posebnim vhodom oddam stalnemu goepdu v bližini banske uprave. Naelov t ogl. odd. Jut. 22203-23 Dvosob. stanovanje oddam takoj. Hrenova 16Д. sasie-21 Trisobno stanovanje moderno e kopalnico, ae takoj odda v Zg. SlšM 235. (blizu Gasilskega Dorna). 22438-21 Opremljeno sobo sončno, mirno ▼ centru • kopalnico oddem. Naelov r vseb pod. Jutra. 32298-33 Sobo 95 m', pran no tU opremljeno, oddam и pisarno ali stanovanje. Tavčarjeva Trisobno stanovanje sončno, pariteti, elektrika, oddam takoj affl pozneje. Poizve se v mlekarni Tržaška ceeta 36. Enosob. stanovanie oddam za il. novemb. RJb-fiška ulica 27, Ddmat. 23414-31 Dvosob. stanovanie t pritiklinami, rtooko pritličje, sončno, oddam z« Din 350. Poizve se r pekarni Megušar, Dnlenisk« cesta. 0M16-21 Dvo ali trisobno stanovanje oddem. Pmle, CSmperma-aSb 1Л-21 nova 3. Stanovanje komfortno, dve In do, r centru, oddam • i. novembrom. Naslov r reeh poslovalnicah flutra. 33463-21 Dvosobna sfaiwvan.fa aa Beltgradom, oddaja Tyršev* 93. _ 83373-21 Trisobno stanovanje komfortno, oddam aa L 1. november. Poizvedbe drogerija Неяпеа, Miklošičeva 30. aaee&ai Stanovanja Beseda 1 Din. davek S Din ca šifro ali dajanje naslova S Din. NalmanlM zne«ek 17 »a. Enosob. stanovanje iščem, veliko, e pritiklinami, ca 1. november. Po-miJbe n« ogl. odd. Jutra pod »Тобев plačnik«. 22413-31« Dvosob. stanovanje a kabinetom (event. kopalnico") iščem ca november. Plačam ТОО №. Inž. Kregar, Tehniška srednja SoleT 23330-31a Dvosob. stanovanje s kopalnico odda Tribuč, Glince Tržaška c. 6. telefon 2606. 23317-21 Enosob. stanovanje oddam. Zg. SSka 160. 20036-81 Hsofc stanova n if oddam za mesec november Tyrüeva с. 63. Trisoh shinovanw sončno, parketirano, z vsemi pritiklinami kopalnica balkon se odda t 1. novembrom. Korytkova ulica 33/1. Ogleda se od lil-ie h dop. 23335-21 Lokal in stanovanie oddam. Vprašati upravnika Krekov trg 10. dvorišče (desno). aaasMi Mirni stranki oddam takoj dvosobno stanovanje s kabinetom za 4^0 Din. Povfctova 95. Ko-deljevo. 20394-21 Petsobno stanovanje komfortno v sredini mesta oddam s 1. novembrom t. 1. Naelov t ogl. odd. Jutra 22319-21 Trisobno stanovanje v I. ta ГО. nadstropja ■ souporabo vrta, oddam • 1. novembrom. Ponudbe na ogi. odd. Jetra pod »Centrom nesla«. Sonžno stanovanje tri tudi dvosobno e teraso, pritiklinami oddam takoj ali a novembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22387-21 Enosob. stanovanje veliko, eončeo, r lepi, mirni ЫН. « razgledom n« vrt ln Cojzovo oesto. oddam ia november samostojni dami. Križemieka ulica H. __ 23480« Stanovanje o aM dvoaoboo, lahko mansardno аИ suterMisk«. iščeta dve odrasli oeebi ва november ali december bližini Gradišča - Mirja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točo« plačnica«. 23417-21« Enosob. stanovanje s pritiklinami, a« eno osebo, iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«. _ 83987-21« Enosob. stanovanje iščeta вакапса brez otrok. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zakon ca«. 22498-21a Dijtbflce sobe Beteda 1 Din. davek 3 Din. za Htoall dajanje naslova S Dta. NafmaaJM znesek 17 Dta. Sončno sobo z uporabo kopalnice, lfiče vlsokošoika. Ponud be na ogl. odd. »Jutra« pod »caa. 300«. 223.50-22 Sobo * rae oekrbo oddam аИ sprejmem 3 dijaka. Nadev v ogi. odd. Joti«. Sobo na Dunaju odd« vdora yo meSčansko Šolskem isrnatelja, lepo. zračno, z vso oekrbo bolji kat. dijakinji. Informacije Friderika Hribar, Düna. IX. Roeaaaeri&nde 49-16. 21491-SS V Celju «prejme «ИЈака-1дЈо П na družina. Hrana Izbor-na-strokovne nurtrukcl Je. kopalnica, vrt ln gtouovlr. Naelov ▼ vseh poelovatalcah »Jutra«. 23472-22 Kupufte domačo blago! Sobo (južna stran) • posebnim vbodom ta i uporabo konice, • postrežbo, od-soHdnemu gospodu. Naslov v vseh poelovalnicah Jutra. 83011-23 Na stanovanje raamem žensko, tudi z malim otrokom, lahko tudi nosečo. Štedilnik na razpolago. Naelov v veeh posl. Jutra. 22335-33 Sobo eno aH dvema poetelja- s posebnim vhodom poceni oddam. Hradeckega c. 33399-33 Separirano sobo a kopalnico oddam. Toma-iin, Cankarjevo nabrežje 5/3. 23300-33 Prazno sobo * posebnim vbodom, v sredini meeta oddam. Naelov r veeh pod. Jutra. 33386-33 Opremljeno sobo ■obo toplo oddam poceni. Oegnarjeva VI. sv. Petru. 23336^33 Prazno sobo аопбао, zračno, komfortne, v«rniSka 63. Sobo ■ posebnim vbodom, balkon, telefon in souporaba kopalnice, takoj oddam. Oeeta v Rožno dolmo St. 38 22353-33 Kabinet _ veo oekrbo oddam. Stanovanje zelo prikladno za učitelj lžčnlka. Naslov t ogL odd. Jutra. 22322-23 кг ЧО A^v/' Opremljeno sobo s hrano ln kabinet z eno posteljo poceni oddam. Pod Trančo 2/m. Sobo oddam takoj. Naelov ▼ ogL odd. Jutra_ 22421-23 Želim znanja s mlajšo gospodično aH ločenko do 30 l. starosti. Slika dobrodošla. Dopise pod »Ljubljana« na ogl. odd »Jutri^. 22228-24 Opremljeno sobo ■ posebnim vbodom, oddam blizu Sv. Jožeta boljšemu »podu. Naelov v vseh »lovalnioah Jutra. 2341643 Opremljeno sobo oddam takoj gospoda ai gospodični. Start tog Љ Sobo na Mirja laiki. Nadov v slovalnksah J'atam. vseh po- SB4M-3S Sostanovalko v centru mesta eprej-mem. Naelov ▼ OgL odd. Jutra. 22461-23 Večjo sobo OBlTOtna dve sobici oddam kot lokal za pisarno ali ЬоЦбо <*«* n» SmarUnski oeetL Naeiov v ogl. odd. Jutra- 22400-23 Majhno sobico a kuhinjo aa odda eni osebi. Žabja» 10, ogled v ponedeljek. 22447-23 Gospodično k as. Sobe išče 1 aH 2 prazni sobi seporiranl, fiSčem aa ne vember v centru. Ponadbe na ogl odd. Jutra pod >Pn možnosti pritličje«. 23108-2Sa Sobo bpo opremljeno, He*o ln mirno, oddam solidnemu gospodu po zmerni ееш. BinšpiJerjeva 16Я, Tyrševa pri mitnici. __ M 30397-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom r sn dini meeta išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Шго »Mir«. Sobo opremijmo. eep«rirano, oddam. PriSkoree 6. 5В9в6-2Р Dve večji sobi TaJooj oddam. Nastov v oeL odd. Jutra. 22329-23 Prazno sobo veilko, aolnr.no v centru mesta oddam. Naelov v ogL odd. »Jutra«. 22358-23 Nižješolca ta boljie hiše, sprejmem v popolno oekrbo, strogo nadiOTftvo, pom-č ori učenju ta nalogah, nemška konversacija. Ponudbe n« ogi. odd. Jutr« pod »U6i- J 83444-33 Sobo opreadjene aii ргажп«, ta koj oddam na Redjevi cesti 25®, dssno. Opremljeno sobo «sto, parketkooe, * elektriko ta poeehoim vhodom, oddam na Pokopališki cesti 10Я, vhod iи Vilharjeve ceste, nasproti tov. Tönies. Sončna soba uporaba telefone, Ple-teršnlkova 24 22433-23 Sostanovalca Ute oamošolee r rii nasproti Leooišču. Oena zmema. Na Kodeljevo L3. аввбвв Katera družina odstopi »obo i S pc^ei jama ali sobo z eno posteljo od 13. do 36. oktobre lno-temcem. Ponudbe na o^L odd. Jutra pod »Inozemct«. 28449-28 Dve prazni sobi L nadstropje, primerni ш poelovni lokal, zdravnika di stanovanje, oddam. Ponudbe n« ogl. odd. Jutr« pod «Sdeoburgova*. гглш Prazno sobo s posebnim vbodom JWem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen« Star gospod išče sobo i veo oekibo. Ponudbe na ogl. odd. Juto« pod »Sredina mesta« Prostorno sobo ■ električno pečjo, с le najnujnejšo opremo, domačo hrano ta zadombo v družini, išče starejši, «talen samec. Ponudbe prod n« ogi. odd. Jntra pod «Miren kotiček Ö10«. Opremljeno sobo iščem. Ponadbe n« ogl. odd. Juta« pod »poceni«. 22044-2 взэш-äfc Prazno sobo • posebnim vhodom, v «radie iti meeta, išče višja drianroa я Ponudbe na ogl. odd. Jetra pod »Sonäoa«. Simpatično družico Sče mlad intdigenten situ iran gospod. Neanonnnni ' lisi pod »Lep« jeeen« na odd. Jutra. Starejša goepa a 90.000 Dta . učitelja dt pensionista ▼ svrho oženitve. Ponudb« na o^i. odd. Jatra pod »StarejH dii Starejši obrtn& Mlada gospa samostojna, želi znanje в kad. naobraženim gospodom ▼ starosti od 30—45 let. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Prijateljstvo«. 22174-24 Vdova m tat, Ml prijatefj- I gospodom, atariia 4B do 60 let. Ločenci niso taključeni. Ponudbe na odd. Jutra pod Sifro 35«. V kamniškem vlaku de Jarte - Meng«i opozorjena gospodična se naproša oenj. naelov na ogl. edd. Jati« pod »Vitez«. вамми РЭЯДЯ Vsaka beseda 2 Dta; davek 3 Din, aa Bfro aH dajan)« naalera S Dta. MlDta. Ag&en tu igo vee mlad с 800.000 taoiiss, veliko topovsko eveso, ae žek poročiti na dobro trgovske hišo. Oenj. ponudbe prod a« ogL od. Jutra pod »Le-pa be.'očnost«. Ш80-Я Gospodična 31 Ist hläna posestalca, elmrpatlčna. poštena, čiste protefci/opti, varčna osamljena želj stanja z resnim gospodom 35—47 let samo poštenim železničarjem nastavljenim v Mariboru, «ste preteklosti samcem (ali vd con brez otrok), öestna zadeva. Dopise prosi na podr. Jutra Maribor s polnim naslovom pod •Solidnoert«. 22175-25 s lastno hišo, poro« ^ . osebo ■ naredbo gotorta«, tudi a enim otnokom. P»-nodbe s sliko, ki ae ma na ogL od. Jutra pod »Starejd obrtmk«. Osamljen gospod atar dB let, 40.000 Dta torta«, ieli poročiti gospodično ali vdov« i obrtjo, do 46 let. Ponadbe na ogi. odd. Jutra pod »Zvest prijatelj«. Višji državni «S dam« ogi. i »Tak« brca tavea ДО- spodi čno otrok, n Ijaoe. Cen. . odd. Jatra pod Sir« Gospodična Ml poroCM starejšega g«-црода. Ponadbe ва ogl. odd. Jataa pod »Varita««. 33491-36 Gospodična lepa solidna ee poroči s almpetlönlm sltulra-nlm gospodom. Dopise na ogL odd. Jutra pod fsifro »eiste mladost.« 22239 25 Ramo Porfv! Podpisani Vinter rrikrbrfk posestva mojega očete Jožefa Vinter Iz Gar. Piroölca štev. T. občina m. Križ ob Krki — motam zvedeli t vanje svojega brate JoSeta Vinter ( kl ее te ni rad 5 let zgiaell) redi ureditve dedSčtne. Atooblae brat ne Bgtasn do 30 ok-r->bra t L bo sodiSče ▼ Kostanjevici eam> uredilo — če bo brat »dovoljen aU ob. 21вЭОД иявзявщ Beseda 1 Dta, davek 3 Din. ca Sifro ali dajanje t 5 Din. Najmanjši 17 Dta. pocaMjen r ae dobi »Imperial