Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
VcUa *a v*e leto • . .	$6.00
8 Z« pol leta.....$3.00
I Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo cdo leto	$7.00
GLAS
List^sIoveiisIuhjjdLelaycevy Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON:
NO. 225.
COBTLAVDT 3876.
fiTEV. 225.
; September 21, 1808. at the Port Office at Mew York, N. Y. Under the Act of Gongrew <* March 3, NEW YORK.	~~
1878.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
TUESDAY, SEPTEMBER 26, 1922. — TOREK, 26, SEPTEMBRA, 1922.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX-
PREMIRJE MED TURKI IN ZAVEZNIKI velik« bodočnost
novega zrakoplova
Konferenca v Jdudaniji se bo vršila najbrž v najkrajšem čaau. — Podadmiral Bristol bo navzoč kot opazova lec Združenih držav. — Grško in amensko prebival stvo Carigrada je še vedno zelo razburjeno. — V za veznikih vidi edino rešitev.
V BOJ PROTI TURKOM.
carpentier jih je dobil po nosu
Carigrad, Tuivija. 20. septembra. — Zavezniški visoki komisarji s<* hodo danes sestali ter skušali spraviti skupaj zastopnike <irk<>v ter turških naeijunalistov v na-• it nu, «la sklhVjo mirovno konferenco v Miiriauiji, kjer IkhIo najbrž razpravljali o pogojih premirja.
Podsdmirai Bristol, poveljnik ameriškega luornariikfga oddelka v turških va<fc>vjih bo prisostvoval tej konferenci kot "opazovalec vlade Združenih <lriav. Kanfert-nea bo preiskala Kedanji vojaški in mornariški položaj vojskujočih ae strank ter skušala uveljaviti takojšnjo pr^kinjenje sovražnost i.
Vlada sultana jf protestirala pri zaveznikih, ker ni bila skupna zavesa tik a poslanica naslovljena na takogvano Visoko porto. Objava. <la bodo zavezniki vrnili T raciji. T in'-i ji ter dovolili keraa- katerega je imel v svojem slavistom /jtNe>ti Carigrad obenem z n'm rokoborcu Carpentierjn. dejstvom, «la je zavezniška posla- Radi svojega poraza v Združe-niea jH.pulnonia ignorirala vlado državah ni izgubil Carpentier -uitana je v/budila tukaj domne- niti malo svoje splošne priljublje-vo. da bo moral sultan odpove- nosti. a to. kar se je zgodilo vče-dati prestolu.
Divji prizori v Parizu, ko je črnec porazil Carpentierja ter si pi$«iobil naslov evropskega šampijona.
Zrakoplovstvo bo v bodočnosti baje silno napredovalo. — Vsak si bo lahko naba-j vil zrakoplov brez motorja
Pariz, Franeija. 2i). septembra. Pretežni del Prane i je stoji danes pred razvalinami svojega ideala,
Dama«!
svak ter ž< j«- nenadni
Ferid paša. sultanov e večkrat veliki vezir, odpotoval v Švico.
raj v Buffalo štadiju. ko je rao-iroeni S • ne ura lec Siki v šesti rundi pobi! na tla svojejra nasprotnika, je za vedno uničilo sloves Car-pentierja.
Navzoči so bili popolnoma prepričani, da bo zinagal Carpentier.
Ko je stopil črnec v areirO. so tisoči navzočih že stesali krsto za črnea. kajti prepričani so bili. da bo ('arjM'ntier kmalu napravil ko-nee slavohlepnim načrtom črnca.
Prišlo pa je povsem drugače. Siki je bil vprvi rundi zelo previ den in nerodni način njecro-fe obrambe je kmalu pokazal, da ne ve ničesar o znanstveni strani ro-koborbe. Kmalu pa je našel, da mu je komaj treba braniti se proti svojemu nasprotniku.
Telo črnca je bilo ko^ jeklen Angleži so tudi imeli postav- 'oklep, od katerega so se odbijali Ijeno strojno puško na slavnem udarci Carpentnerja brez vsake-<»alata mostu, ki veže turški in učinka. Nato pa je pričel Siki evropski nohtni del. da pr.-p:. . i- 'a«la jat i svoje lastne udarce. Po-jo Turkom dohorl preko Pere in vsem neznanstveno. a z brutalno (ialate, kjer so se bali ustaje. *s'lo divje živali.
Negotovost glede namenov^ ke- Caipentier je pričel krvaveti, malistov razburja še nadalje gr- Kost njegovega nosa je bila zlom-> in armensko prebivalstvo me- 'jena in oči so bile napol zaprte, sta, ki je pričelo šele sedaj spo- Tedaj pa je pozabil na vse do-znavati. kaj bi pomenilo zasede- ločbe pravilnega boksanja ter nje Carigrada brez pomo«*i zavez- pričel zadajati nedovoljene udarniških sil.	ce. S tem je zapravil zadnji osta-- nek simpatij občinstva.
Odšli so tudi številni prejšnji mi-t nitri ter uradniki opozicijidcih listov.
K»*r je bal ustaje tekom pretekle noči, j»» odredil brigadni general, Sir < liarles Harrington, poveljnik zavezniških sil v Carigradu, da mora opravljati cela i angleška ]>osadka nočno službo. ! Angleški vojaki, s svojimi jeklenimi «*'ladami ter eelo bojno o-premo. so dajali mestu skrajno bojevit izraz	desetih zvečer
ni bilo videti na ulicah niti enega Turka. Armenci in <Jrki pa sploh niso prišli na dan tekom celega dneva.
SOVJETSKE ČETE SE BORE V SIBIRIJI.
Vladivostok, Sibirija. 25. sept V mestu Spoimk. nekako sto milj od tukaj, se je vnel boj med sovjetskimi črtami ter oddelki u-stašev proti sovjetski vladi. Obe Mranki ^ta imeli na razpolago aeroplane. Japonci se bodo dne 1. oktobra umaknili iz Sibh-ije. na temelju dogovora, ki je bil sklenjen v Waj*hirifrtonu.
KOLEDAR
za leto 1923
je izšel-
Koledar je bolj obširen, kot je bil pretekla leta; vsebuje 192 8TRACT opremljen je s finimi trdimi platnicami, ter presega glede zanimivih romanov, pripovesti, poučnih clan, kov in slik vse dosedanje.
Cena je s poštnino samo
40 centov sa Jugoslavija je ista cena.
SLOVENIC PUBL. CO. 82 Cortlandt Street
Trideset tisoč navzočih je žvižgalo, ko se ni poraženi rokoborec več dvignil po šesti rundi. Nad njim pa je stal sklonjen Siki, — neranjen in zmagalee.
4'arp^ntier se je tekom padca zapletel v noge črnca ;n takozva-ni nepristranski je skušal i z po. m t-ka odreči črncu zmago, ker je baje nastavil nogo Carpentierju. Navzoči pa so vprizorili tak protest proti tej odločitvi, da se je •"nepristranski" premislil. Na ta način je dobil Siki naslov mojstrskega borilca Evrope.
Siki je dobil še včeraj brzojavnim potom ponudbe iz Amerike, da se bori tukaj s Harry Wilso-nom. Dave Priscoll. ki vodi roko-borb." na Ebbets Field v Brook-lvnu. mu je ponudil sto tisoč dolarjev za en boj.
TEKMEC STINNESA.
Berlin, Nemčija. 25. septembra. Veliko pozornost je vzbudil v aadnjem času s #svojimi operacijami neki Otton Wolff, doma iz Kolina, ki je" obogatel tekom vojne. Po!ajroma -«4e je razvil v pravcatega tf-kmeca industrijskega kralja. Hugo Stinnesa. Wolff ima iaj e<4o vrsto podjetij, posebno v železni nareki in jeklarski , industriji in ta njegova podjetja s« kapital ki rana a 684 milj on i mark.
turško vojaštvo se je ustavilo
Slika je bila vzeta tekom svetovne vojne in nam kaže oddelek avstralskih vojakov, ki so dospeli . iz Avstralije v Ameriko ter so bili transport i rani na fran cosko bojišče. Zadnja poročila pravijo, da se je že 70C0 Avstralcev prostovoljno oglasilo za vojaško službo. Anglija jih bo uporabila v boju proti Turkom.
Pariz, Francija. 25. septembra. Evropa je našla novo igračo ter se je oprijela z vso strastjo. Po številnih preizkušnjah z letali brez motorja v Franciji in Nemčiji so prišli številni na dan z izjavami. da bo kmalu mogoče poleteti kamorkoli z majhnimi ae-roplani brez motorja. V desetih letih je mogoče, — tako pravijo ti navdušenci, — spustiti se z domače strehe v enem teh letal ter poleteti v urad ali pa na obi«k k kakemu prijatelju v oddaljenem mestu.
V Franciji so se vzdržali letalci v zraku najdalje šest minut, v N emčiji pa več kot tri ure. Francozom seveda ni všeč, da si jih njih sovražniki zopet enkrat porazili na tem polju in Nemci se strašno vesele svojih uspehov. Neki veliki londonski dnevnik hoče pospešiti zanimanja za polete brez motorja v Angliji ter je razpisal nagrado petih tisoč dolarjev za prvega najbolj uspešnega letalca v Angliji. Vsi kontinentalni Jisti posvečajo slehrni dan cele kolo-
ne tej stvari ter pripovedujejo o; Bel^a vlada je prepričana čudovitih tajnostih letanja brez i da *e ta konferenca dejanski; QDQ7II4 TD4QCQ 14 motorja. Pravijo, kako lepo bo v vn4lla* ceprav n«o se naprosili j
sr! STSJt" ! oeuvčeve družine
PRIPRAVE ZA ZOPETNO KONFERENCO
Nova konferenca glede vojne odškodnine se bo .najbrž vršila decembra meseca in pričelo *je prevladovati mnenje, da se bo vdeležila te konference tudi Amerika. — Ustaljenje marke je predpogoj za ureditev državnih financ.
Bruselj, Belgija, 25. septembra. — V pričetku decembra bo najbrž sklicana mednarodna konferenca, ki bo razpravljala o vojnih reparacijah, medzavezniškili dolgovih ter posojilu za Nemčijo.
f —
dje letali naokrog kot čmrlji, ka-
korhitro bo stvar znanstveno pre- Mesec december je bil določen, j	-
iskana ter se bo vsakdo naučil da se počaka na izid angleško- j Družina Zastrupljena VSled frčati po zraku. Celo Henri Far- ! ameriških pogajanj glede fundi-j zavživanja Strupenih ffob.
m n n r>n in rtnln.il ♦ ». «,1 nk.il	roniQ A1<TAI* Tol r.O OcriA rio	1»/-»	A — -___ X • ♦ . A • •	■ VFt
man se je oglasil ter odobril u-spehe. katere so dosegli dosedaj '.etalei z letali brez motorjev.
Brata Voisin in LouLs Bleriot, katere tri imenujejo "očete avi-jatike". pa so mnenja, da ne bo letanje s takimi stroji nikdar več kot šport in da ne bodo tozadevni napori ničesar prispevali k naši zmožnosti praktičnega in trgovskega letanja po zraku.
G. Voisin je izdeloval aeropla-
Oče, mati in trije otroci bore s smrtjo.
poljak! grade svojo ustno pristanišče
Celih petdeset milijonov zlatih mark bodo izdali Poljaki, da urede svoje pristanišče v Gdiniji.
Varšava, Poljska, 25. sept. — Poljski državni zbor je odobril zgraditev prvega, izključno poljskega pristanišča v Gdiniji ter dovolil v ta namen svoto potdese-
Vsa znamenja kažejo, da so bile sovražnosti med Turki in zavezniki za enkrat preprečene.
v- e- '
Carigrad, Turčija, sept. — ^ V oficiejlnem angleškim s poro-[ čilu, ki je bilo objavljeno tukaj. | se glasi, da se je oddelek turške j kavalerije. ki je prodrl z soboto J ponoči pri Čanaku v nevtralno f ozemlje, umaknil «1.» Beimraiuni-I k a. potem ko se je vršila konfe-! renea med zastopniki turških in angleških sil. Turki so se umaknili pod kritjem bele zastave. Njih prodiranje se je končalo, ko je dobil turški poveljnik od Angležev obvestilo, da bo vsako na-daljno prodiranje povzročilo sovražnosti. ki bi ne bile lahko uso-depolne za Turke.
Turški nacijonalisti so zahtevali v svojem zadnjem ultimatu jam stva za povratek Tracije. Doba za odgovor na zahteve je potekla ob petih zjutraj in turška ka-valcrija je pričela nato prodirati preko ncvtrabiewa ozemlja.
Tukaj so odredili vse potrebno za odpor proti eventualnemu napadu kemalistoc.
Glavni stan zaveznikov, ki se je nahajal <1 ose daj izven mosta, je bil premeščen v angleški irlav-
tih miljonov zlatih mark za poglo- ni stan- ki se "aha j a v neki tur-
ranja dolgov. Istočasno pa se bo skušalo pridobiti tudi Združene j
države, da se vdeleže te konfe-!	_
renče.
_	| Detroit, Mich.. 24. septembra.
Berlin, Nemčija, 25. sept. — \y tukajinji	obl;inski bolniei leži
Nemška vlada je vpnzonla vse|cela družin	^stoječa iz očeta,
bilna dela.
Načrt za ustvarjenje novega poljskega pristana se je pojavil prvikrat pred dvimi lei. a poljski zunanji u:-ad je bil proti temu načrtu, ke:- je bil mnenja, da Se bo s tem ogrožen > [»rosto pristanišče Gdansk. Kot trdijo pa ni imela ta politika dru^e posledice kot da so oblasti v <!dansku smatrale svoje pristaniške za neobhodno potrebno te- tudi črpale iz te-
mogoče napore, da stabilizira j matere in treU otrok kojih eden ga svoje dobičke.
Če bo novi načri ''''janski izve-n. bo biti tudi })
den, bo treba povečati
vrednost marke ter pričela z jav- • „ + „ „ ,	.. r,
*	J J je slep, ter se bori s smrtjo. Za- i
no kampanjo, koje namen je pre- strur>ljenbilo p0sIedica zavži.
pričati splosno javnost v Nemčiji [ vanja strupenih ^ katere je| J»«i tudi pri ^ani^če v in tudi v inozemstvu, da ni polo-1 prippavi]a mati ko je zmanjkalo |	poljsko Wobrodstvo se ši-
zaj Nemčije tako slah kot izgle-|h;^	5S,r';i i-.f i, i ri inveM	1,aifh™- Po"
globljenje	pristana pa
bi i)otrebo**alo^
izvršili znani avijatiki v njegovih | roda? povsem neupravičena.	! Ge,a seriJa nesreč, ki se je pri- darja prisW
strojih. On trdi, da se največji ! Uradniki nemSke(,a skladni- j6ela' ko je pred 5est5mi leti i jrloboko 42 č^.-v. ono v Gdan-avijatiki^ kot naprimer Breguet Skega urada so mnenja, da je šta- j ^^^ Privedel svo-1° dru~ I «ku pa le 24 ciljev.
biliziranje marke prvi neobhod- Z1D<> lZ	Je
in poglo-1 8iriJi ter
G dans kil
ne tekom zadnjih dvajsetih let in|da'na prvf popled in da je hi^te-j ^^^11 ^ ^ ~ k0t ^ večino prvih uspešnih poletov so rija, ki se je lotila nemškega na-! Jd P ^'
časa ter dc-v Gdiniji je
dovedla se-
daj do žaloigre, ki se bo najbrž :
no potrebni pwdpogoj za uredi- i^.on-ala s t-tev drža\*nih financ. Obenem pa onva a s -smrtJ° izjavljajo tudi, da bi nudil tak korak trgovskemu svetu možnost, da dospe zdrav temelj ter pospeši splošno produkcijo, ki je neobhodno potrebna, če hoče Nemčija še nadalje plačevati vojno od-
„, ,, ,.......Albany, N. ^ .. 25. septembra.
Zdravje Moskija je pričelo pe-	r,.- - . . - . , , . t
- .. . . , / . , ;	Štiri in tridi et delavskih "vodi-
sati kmalu potem, ko je dospel v	. „ .	,
, . ■ . . ..	; teljev" je naprosil sedanjega
to deželo m njegovi prihranki so	.
, ,	. „ , . ' .	governerja Mili
bih hitro porabljeni. Zadnja tri
Bleriot. Caudron, Moran in Niew port ne zanimajo za te najnovejše poskuse v letanju z letali brez motorjev in da je to najboljše znamenje, da bodo ostali vsi tozadevni poskusi konečno brezuspešni.
Bleriot. ki je bil prvi človek, ki je poletel v aeroplanu preko An-
gleškega kanala, dne 25. j«"j* | škodnin~o* 1909. je bolj definitiven v svojem kritiziranju po-skusov letanja brez motorjev.
—	Vedno govore o posnemanju ; ptičjega leta, — je rekel, — a ta Ideja je v svojem bistvu napačna. Ptič ima mogočen motor, ki i mu je vedno na razpolago. Drsi skozi zračne plasti, kadar se pojavijo gotove okoliščine v namenu. da varčuje s svojimi močmi 1
a kadar zmanjka vetrov, ki bi1 MwrifiO City, Mehika. 23. sept. «ra gnali viije ali kadar pride v -	bandi-ti so ujeii tri ame-
takozvano zračno luknjo, se po- riške	Intern. Petroleum	denarja. Otroci pa so na-
služi zopet svojih kril in motor-1 Company v bližini Tucpan, Vera bral* Q<*aj	o katerih so
ja. Nikdar ne bo nobenega prak- CrUia ter z*htovai° njib de- domnevali, da so za^itne ia mati tičnega letanja po zraku brez ^ ***** pezov odkupnine. _ Ta- Je pripravila te gobe ter jih po-motorja in vse raziskave v dana«- ! ko ^ -Lasi"v poročilih, ki so pri- , stavila na mizo. njih dneh bi se morale omejevati <lanes v vojni urad.	Par ur pozneje pa je našla po-
na izpopolnitev motorjev.	Predsednik Obreiron je dal o- lilija Žrtve ZJiStrupljenja in bede.,
—	Letanje s pomočjo letal brez sehno povelje, naj se z v&o odloč- 1	--—
motorja bo postalo mogoče šport noštjo zatre banditske in u^taške
kot tobogan, a nikdar ničesar več. tolpe v pet rolejskih ozemljih ter SK0£0 DS8ST MILJONOV ZA i
LEPI DELAVCI.
ja, naj sprejme
leta ni mogel dobiti nobenega stalnega dela ter je opravljal v tem času le začasne, majhne po-' Tukajšnji zavezniški zastopni-'sle- Ker ni moeel Pečati stanari- i ki pa niso tako optimističnega: no' 140 vrsrli nJ*e?a in cel° druži-i mnenja ter izjavljajo, da se bliža no iz stanovanja pred par tedni.1 Nemčija katastrofi, koje posledi-f Moški pa je plačal pet dolar- • ce bodo naravnost nepregledne. iev kot odplačilo na neki lot v --t predmestju in na ta lot se je preselila družina ter si postavila ko-
vernerja.
ški vojašnici v sredini evropskega mestnega dela. Odrejeno je bilo vse potrebno, da se vzdrži mir in red.
Admiral Bristol, poveljnik tukajšnjega ameriškega mornariškega oddelka, je odredil vse po-j trebno za varstvo Ainerikancev. Dva častnika sta tekom noči neprestano na straži in ameriški mornariški vojaki stražijo vse dohode.
Semkaj je dospel belgijski par-nik ''Maria Lnjiza" iz Beiruta v pri vedel s sebo j 1 ."»00 armenskih ,-irot iz notranje Ana-tolije. Otroke bodo nastanili v < ameriškem zavetišču.
Atene, Grška, 2."». septembra. General Papulos. prejšnji poveljnik grške armade na smirnski fronti, je bil imenovan treneral-nim governerjem Tracije. Ko je prevzel to %nesto. je stavil pogoj, da hoče imeti proste roke v vojaški in civilni upravi.
Tukajšnji diplomatieni z;« župniki Anglije. Italije, Romunske, Jugoslavije in Bolgarske so c« da-: »es posvetovali z irrškim min:-| strom za zunanje zad« v-' gl »de iztočne Tracije.
BAKDITI UJELI TRI AMEBI KANCE.
libo, ki naj bi bila od sedaj naprej njen dom.
Včeraj pa se je zaloga živil skr-čala na majhen kos kruha ter nekaj masti in v hiši ni" bilo niti
GLAVNI SOVJETSKI ŠPUON
izjavil obenem, da ne bo viada trpela plačevanja odkupnin.
OBISK


aUjL^
London, Anglija, 23. fiept. — j Soglasno z nekim sporočilom iz j Moskve, je bil za vratno umor-) jen M. Dttržuufei, ruski komisar sa nodti^e zahteve ter načelnik ipijoaafaqp* mmtmiu make sovjetske vlade. _
— • -J! -t- j,-,.
IZVEDEN JE PEOHIBICUE.
WMhingtoB, T>. C., 25. sept. — Prohlbicijski komisar Haynes bo naprosil kongres za propriacijo v
- ^	j znesku ^9.126,000 za izvedenje
V našem uredništvu se je zgla- zvezne prohibit*ijske postave tešil glavni nadzornik J. S. K. J., I kom fiskalnega leta 1924. Mr. Anton Zbašnik iz Pittsburgh a. Ta svota znaša približno toliko
Bil je na Ellis Islandu pri prišel-n tskem komisarju. Včeraj zvečer je odpotoval proti Pittfbur^fau.
kot svota. katero je dovolil kongres v iste s vrhe tekom tekočega fiskalnega leta.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALUI IN ZASE DENEM OZEMLJU
ae potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah.
VienO so bile naše cene sledeče:
Jugoslavija:
RaaepoSilja na zadnje pofite In UplaCnje "Kr. poštni feko*ni nrn<l ln wJadranska banka" ▼ Ljubljani. Zagrebu. Betieradu. Kranju. Celju. Mariboru. Dubrovniku. Splitu. Sarajevu ali drugod, kjer je r«afi za hitro izplačilo najugodneje.
300 kron . 400 kron . 500 kron .
% 1.30 $ 1.75 $ 2.15
RasftoSllja nm
Opatiji in Zadrn. 50 lir .. 100 lir .. 300 lir ..
1,000 kron .. 5,000 kron . 10,000 krpa ..
Italija In zasedeno osami j«;
dnje poŠte ln izplačuje "Jadranska banka**
$ 4.00
$18.50 00
v Trstu,
.. $23.25 . $45.00
$ 2.70	goo Hr
... $ 4J0	1000 lir
... $13.86
Za patiUatve. U pmepj« znesek dvajsettiao« kron ali pa drailuj lir da?olJnJcM> pe noftfixwU ie posebni popust
Trednost kronam, dinarjem in Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat
ln nepričakovano; Is tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. 'Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar ▼ roke.
Glada i«pla«l t afriftbih datorjili glejte pesebeo oglas y tem listu.
Denar nam je poslati najbolje p« Domestic Honey Order ali pa New Xork Bank Draft.
FBAHK SAXSEB STATE BANK
82 Cprtlfuidt Stmt	Hew York, N. Y.


"GLAS NARODA"
(IUWIHIAN PA t V.V)
FfUUMrf IAKIKR,	4A Corporation) milwil LOUIS %KNKDIfC. Tri—uri	
PtaM of B«wIim tš Cortlandt M	trn off tJto Coipwtluii «nd 0<jrmii off Afcovo Offitmi root, Soroush off Manhattan, Now York City. N. V.	
	• LAS (Volco off	N A It* O O A tho Pooplo)
IMU«	S Ivary Day Kxcap	t Sundays and Holidays.
L* C«IO WtQ vili« HM n>KC<<r In Cmtdo ................SC.OO		Za Nsw York sa coto loto ■ 9TM sa pol lota ...m*m SSjM Za Inossmstvs sa colo Ms mm WT.SO
Z« Mrt !•<■ .....	.................»1.50	sa pol lota ........ SSjSO
	Subscription	Ysarly SSS0
	Adv#ft 1 ft#fn t fits	Of« Aq r##m#nta
"OtM Narada" Izhaja vsaki dan Izvzsmil nadelj In praznikov.
bros podpisa. ta onabnoatl aa na prlob£uJ«Jo. Dsnar naj 90 M oner Ordar. Pri spremembi kraja nzroCnikoT tadi prajtajo blvaUMa nssnairt. da hltraja
a L A • naroda
it. Borough of Manhattan, N«w V« Cortlandt 7KT%
N. V.
IRONUA USODE.
V	Trsu so zbrali zastopniki italjanske industrije, da v drui bi politir-nih kolovodij razpravljajo o vprašanju, kako obnoviti prekinjeno trpovino z Rusijo ter obenem pomagati Trstu, katerega je uničilo italjansko "odrešenje".
Trst je danes mrtvo mesto, o tem ne more biti najmanjšega dvoma.
Upropastili pa so ga Italjani sami s svojim blaznim sovenstvom. svojim "Alala" navdušenjem, ki ga je zbralo pod svoje okrilje celo barbarstvo Italije, privenši s prismojenim D'Annunzijem pa do« zadnjega tržaškega fakina. ki je nosil lakaste eevlje ter Be postavljal po Aeqeudottn in Via Giulia, dokler so hodili po tržaških uli-c.ih avstrijski ofieirji in policisti oboroženi z žilavkami. * Prosperiteta, ki je nekoč naravnost izzivalno silila v nos vsakega. ki je prišel v Trst. je izginila kot migljaj čarobne paličice.
Velika prosta luka, — ne glede na staro mesto, — se je procvi-tala t. bahatostjo, ki je nekoč značila pokret Benetk, Genove ter drugih trgovskih središč srednjeveške Italije.
Kakorhitro pa je izginila z javnih poslopij Trsta erno-zolta za-stiiva ter je bila dvignjena zastava Piemonta in Sardinije, je izginila tudi proslula prosperieteta Trsta.
Mati Italija, toliko opevana, tako srčno zaželjena od slovanskih, nemških grških in tunških r^negatov, ki predstavljajo jedro tržaškega prebivalstva, se je izkazala kot mačeha.
Ne hudobna mačeha, a mačeha, ki nima sredstev, da bi skrbela za svoje "odrešene' otroke vsaj na tak način kot je skrbel nekoč trinog, kraljujoč na Dunaju.
Zapuščen je pristan, in le sempatam priplove kaka ladja v lu-ko, ki je bila nekoč polna življenja in drvenja.
Italjanski industrijalci so se zibrali v Trstu ter sklenili pozvati vlado, naj obnovi trgovske odnošaje e Rusijo.
Razmišljali so tudi o tem. kako bi bilo mogoče obrniti vso proti jugu namenjeno trgovino Poljske, Avstrije in Madžarske* v Trst ter vrniti na ta način vsaj deloma prosperiteto, katero je užival za časa vlade Habsburžanov.
Značilno pri tem pa je. da niso ti italjanski industrijalci in politiki niti z eno besedo omenili Jugoslavije, ki je vendar njih neposredna sosed« ter zaledje takozvane Julijske Beneške, "odrešene" domovine naših Kraseveev.
Dozdeva se nam, da italjanski mogotci, laži-mogotci, sploh ne upoštevajo Jugoslav'je, da jo smatrajo za prosto lovišče, kamor se sme priklatiti vsak italjanski mešetar ter slepariti lahkoverne ljudi.
V	primeri z Madžarsko, Avstrijo in Poljsko je Jugoslavija upo-ševanja vredna dežela, ki Jbo delala Italjanom še dosti 'preglavic, če se ne bodo italjanski šoveni in imperijalisti še pravočasno-spametovali ter prišli do spoznanja, da se politika nasilja, dvostročnosti in macehiavelizma ne izplača, — vsaj ne v boju proti naf-"du, ki je ti-*oč le prenašal tuje robstvo ter stal na braniku svojih elementarnih pravic kot en mož. * f
Konferenca, ki se je vršila v Trstu, je pričela graditi svojo ponosno stavbo na pesek.
Trst bo živel, obstajal ter se procvital šele tedaj, ko bo črpal svoje življen^ke sile iz neposrednega, zaledja, ki je sedaj Jugoslavija, ter ne bo nikdar ničesar drugega. — tako nam pomozi Bog.
HL AS XAROPA, 26. SEPT. 1922
Pismo fabriške delavke.
Delavka je poslala pLsmo. v katerem opisuje svoja trpljenja in razočaranja tekom sedmih let neumornega dela v tvornicah. — <hia je takozvana sezijska delavka, v stroki, kjer delajo par tednov v let ti .s p<»!no paro. a morajo nato počivati po več mesecev ter si iskati m»*d tem časom drucepa dela. Ker je to pismo skrajno po-učljivo. smo sklenili priobčiti ga.
— Drajri gospod: — Ob različnih prilikah ste skušali vbiti nerazsodnim ljudjem v glavo dejstvo, da je naprimer delo veselje in radost v življenju človeka; da je d«dn vsemogočno zdravilno sreds-tvo za vse duševne bolezni. To je retmic«. če je delo zanimivo. progresivno in ee se slaga z naravo dotienega. ee skaša spraviti na dan najboljše. kar je v vas in ee va* bodri k (podvojenim, vedno večjim naporom, — le plemenitejšim, lepšim stvarem.
JTzemimo na, da je vaše delo nekaj ravno nasprotnega? Vzemimo. da i^ori in uničuje v vas vse finejše občutke? D« ubija vsa vaša upanja in vaše ambicije? Da so vsi vaši napori zastonj f Da je surova sila več vredna kot pa možgani, kvaliteta? Da je najmanjši kotfcčak inteligence in vzgoje pripraven povod, da vas smešijo ter žalijo, dokler ne postane vaš duh otopel. Kaj more take vrste delo
Ali mi dovolite odgovoriti na vse to? Lahko boste rekli, da ni treba človeku, ki spozna vse to, ničesar drugega kot zapustiti tako delo in sicer čimpreje mogoče. Kaj pa potem, če ste navezani na tako delo vsled sile okoliščin in da p-a ne mo.rerte pustiti? Potem se udajte v svojo usodo. Da, to zveni lepo.
Ce pa je človek celih 6edem let skušal udati &e v svojo usodo in če je dosegel sedaj tak višdk o-bupa, da se mu zdi samomor edina pot hs zmede, potem boste razumeli, da ni tako lahko sprija-zntii se z usodo ter se udati vanjo. Priznavam, da je samomor le posledica zmedenega in stra-hotepnega duha. Vedno sem občudovala moč ljudi, ki se bore ter premagajo največe ovire, dokler se ne pribore do konečnega cilja. To pa je najbrž v glavnem pripisovati dejstvu, da je njih zvezda upanja visoko na nebu, d očim je moja zveada upanja iz-
:'••«.."<:•: s*.
ginila za obzorje. Oni ljudje zrejo gotovo v bodočnost ter vidijo v medli dalj i vi blesteči vrhunec uspeha, a jaz ne vidim drugega kot izjalovljenje. Pretfd sedmimi leti so me sile razmer prisilile poiskati si službo v neki tvornici za izdelovanje ženskih oblek in to je bila edina izbira med potopom ali plavanjem. V tej tvornici sem še danes, a bolna in izmučena do smrti. Naveličala sem se boja. Naveličala sem se ukazov formana ali forelady: •
— Ne blebetajte. Hurry up!
Naveličala sem se malenkostnih sumičenj ter ljubosumnosti. Sita sem onih surovih pripovedk ter dovtipov, polnih namigavanj. Sita tem razdeliti se na dva dela, da zadostim poveljem bosa in o-benem tudi unije. Sita sem stati po osem ur na dan na nogah ter zapenjati obleke ali jemati z njih nitke ter imeti koncem dneva občutek, da obstaja moje telo iz nog. Naveličala sem se tega večnega pritrjevanja gumbov, zaponk in drugih drobnarij. Naveličala sem se tega večnega priganjanja iz rok priganjača. ki je višji od mene le raditega, ker zna boljše priganjati. Kljub temu pa mi je žal tudi za njega. Prišel je najbrž iz kake male kmečke vasi v Rusiji ali Italiji, brez vsakega šolanja ali poželjenja po šoli. a z žilavost-jo polja v svojih žilah. Tukaj so mu vcepili veliko poželjenje* da napravi dosti denarja in tvorni-ško deklico so ustvarili kot priročno sredstvo v dosego tega cilja. Ona je avtomatični stroj, katerega je treba do skrajnosti izrabiti. Kadar pa se polomi vsled prevelike porabe, ga vržejo na stran kot star čevelj ter stavijo novega na njegovo mesto.
Tvornišiko ozračje, ali kot že hočemo imenovati to i^bežno stvar, ki učinkuje z isto gotovostjo kot počasen strup, se je zagre-blo prav v moje bistvo. Izmozga-Io me je ter me napravila neobčutljivo. Dušilo in stiskalo me je dolga leta in sedaj sem gotova. Pričela sem se pogrezati in ni mi žal za to. In ravno to je, česar si ne upam storiti. Imam namreč ljubljq£> ostarelo mater, za katero moram skrbeti in ki me potrebuje. Jaz sem edini vzrok, da sploh še živi. Kaj pa naj storim? Lahak izhod bi bil, če bi se poročila, kaj ne? Jaz pa pripadam o-nemu bedastemu, starinskemu tipu, ki jže vedno veruje v ono iz-vanredno redko stvar, ljubezen, čeprav je šla nekoč mimo mene. Moji čari na ženitovanjskem trgu pa bi tudi ne povzročili zmed med zakonaželjnimi. Jaz sem, kot vidite, posebnost, za katero nima sedanji svet niti simpatij, niti prostora.
Jaz zaslužim od petdeset do šestdeset dolarjev na teden, kadar delam. Delam pa šest do osem tednov, ki so znani kot "rush season" in tej sledi doba osmih do dvanajstih tednov, ko se poti-kaan od šestih zjutraj pa do šestih zvečer ter iščem drugega dela, nakar preživim ostali čas v postelji, da olajšam svoje bolesti. Najhujša bol, katere ne ozdravi nobena medicina, pa je srčna- bol. Neprestani napor, da izhajam s tfvojimi sredstvi, čeprav se mi to dejansiki nikdar ne posreči, me je čisto izrabil in izmozgal. Nobenih upanj nimam več. nobenih ambicij in nobenih želja, a radi matere hočem ust rajat i še naprej. Delala bi rada za dosti manj denarja pri stvari, ki bi bila stalna in mogoče je, da bi okrevala ter se sprijaznila s svojo urodo. Kje pa dobiti kaj takega?
i I
Kdo bi mi hotel pomagati ali ( mi dati nasvete? Prijatelji? Imela sem jih, a take vrste, ki poznajo človeka le v solnčnih dnevih in : izginili so. Neki zdravnik mi je rekel, naj jemljem redno toniko. Kak duhovnik bi mi brez dvoma svetoval, naj molim. Kd<J naj mi torej pomaga? Številne ženske iz takozvane "družbe", ki opravljajo socijalna dela? Našla sem, da se zavzamejo take ženske za deklico šele takrat, ko je že vrgla od sebe dragoceni zaklad ponosa, časti in notranje sreče. Te ženske nočejo spoznati, da je pre prečenje zla ibolj važno kot pa zdravljenje že obstoječega in da pome-nja uspešno odpraviti zlo, če se odstrani njega vzrok. Kdo pa hoče poslušati klice navadne tvor-
sŽJiSrhv..■ X...- -■.i
Peter Zgaga
niške deklice, izobčenke sedanje supra-moderne družbe?
Marsikdo 'bo vprašal, kakšno pravico ima tvorniška deklica do sanj, upanj in ambicije? Ona ima svoje mesto, svoj zaslužek ter se ne sme pritožiti. V tvornici naj ostane ter se pripravi počasi na bivanje v domu za duševno piket-ni službi stare ženske. Če pa je prav posebno srečna in se prehladi v piketni službi tekom stavke, katero priredi unija, kadar se zdi njej ugodno, pa je sprejeta v kraj onstran groba, kjer je avto-kracija nepoznana stvar. Med tema dvema možnostima pa obsta- j Najnovejša modna dolga krila ja še vedno tretja, da se bo usmi- so zaustavila napredovanje moš-lil kak sodelavec ter jo vzel. Na- j kih. to pa se nastani ter preživi polo- j	* m •
vico svojih dni v klinikah bolnici Iz Jugoslavije poročajo-v brezuspešnem naporu, da po- _ Na£ kraIj je demokratičen
Samec je čudna stvar pod božjim solncem.
Vedno godrnja, nikdar ni zadovoljen.
Doma. mu ni nič kaj prav, če gre z doma, je pa zopet nezadovoljen.
Vsak samec naj bi se oženil.
Bo že vsaj takrat zadovoljen, ko ne bo doma.
pr§vi polomljeni stroj svojega telesa, dočim je druga polovica dni posvečena skrbi za slabotno ter z vsemi nadlogami obloženo dete. Ali moreta dati izmučen in izdelan delavec, ter mati v istem položaju svojemu otroku zdravo dediščino?	19
Domnevam, da sem ustaške na-
kralj. Najbolj zadovoljen je med svojim ljudstvom.
S kmečko ženico se podomače pogovarja, slovenskega kmeta vprašuje o letini in davkih. Ko je zadnjič hodil po Gorenjskem, je srečal mladega. sedemletnega fantiča. Mladič ga je začudeno gledal, ko intr je tuji gospod med
rave, vendar pa nočem č.akati na i smehom dokazoval, da je kralj tako bodočnost. Življenje je bi- ' ju
goslavije.
lo kruto z menoj. Gotovo je še	* •
dosti takih kot sem jaz, a razlika obstaja v tem, da s :no pri meni preje sesedlo kot pri drugih. Ali pa sem mogoče preveč zahtevala od življenja? Mogoče. Nikdar pa si nisem želela brezdelja, razkoš- ] ja, slave in bogastev. Želela sem si le prilike, da delam pošteno in častno pri stvari, ki bi mi ugajala in da zaslužim toliko, da bi , lahko izhajala z materjo, a vse 'P* ntilerja-kaže, da sem zahtevala in pričakovala preveč.
Če bi mi narava ne dala ljubezni in hrepenenja po lepših in globljih stvareh, bi bila mogoče zado
To poročilo je povsem nedolžno, toda značilno obenem.
Nastopili so pač časi. ko se ne more z resnimi besedami dokazati in upravičiti kraljestva. * * *
i Čisto navaden Afrikanec, na-pol-divjak, je porazil simbol francoskega viteštva, rokoborca Car-
Zamorcc mu je zlomil nos ter mu napolnil oči s krvjo.
Žnjim je bil v šestih rundah go« tov.
Gorila bi naprimer premagala . našega narodnega junaka" Demp-
voljna s surovimi m cenenimi . . . , ,	j. .. .	seva v desetmki sekunde,
stvarmi, katere nudi človeku tvor- * ,	...
•	i Nobena gorila pa se ni toliko
niča.	1
..... „	„ napredovala, da bi znala podpi-
\ eeina ljudi ima usesa, a noče i . . .	K
.. ..	„ . , .	sati svoje ime.
slisati, oci. a noče videti ter srca.
ki nočejo čutiti razven zase in ta moja povest ne bo nič drugega za večino kot nadaljna taka žalost- 1	*
na povest	^ nedeljo so pomaknili ure za
Ne skušam zahvaliti se vam, ker vas ne poznam. Udana vam ........
Za Dempseya sklepa in podpisuje pogodbe njegov manager.
Iz Jugoslavije.
eno uro nazaj.
Prijatelji, celo poletje ste šte-
dili čas. Koliko ste ga prištedili? * -»
! *
Ameriška ustava ima devet-
1 njast ali dvajset amendmentov. i Med vsemi, amendmenti je pa le eden. ki nosi delu amriškejra na-■ roda faktičen dobiček.
To je osemnajsti amendment. Država Californija in Ohio bo-
Rupko srebro v Kotoru
Leta 19*20. je prispela v Kotor!
ruska ladja "Samara", ki je pri- sta vedno njegovi "Vneti zagovor-peljala srebrne zaloge Petrograj-, nicj ske depoz;tne banke v teži nad!	» »
100.000 kg. Ta zaloga ie sprav-	*
I jena v nekem vloja&kem poslopja.! ^ Trsu lzhaja v slovenskem je Pretoklo leto je bil del te zaloge Zlk 11 komunističen list "Delo', prodan in na nekem angleškem! Prednik je Italjan, in list se ti-parobrodu odpravljen v inozem- :s^a v laški tiskarni, stvo. Sedaj se prodaja teh srebr Njegova politika je v prvi vrsti nih zalog nadaljuje ter so kupci italjanska. Vabljive komunistične \%činoma angleški agenti.	jmuzike in slovenskega jezika se
1 samo zategadelj poslužuje, da Ovce iz Nemčije.	, spravlja naše slovenske zaslep-
Iz Beograda poročajo, da je po ljence v laški tabor. Liedelsko ministrstvo odposlalo te;	• + »
dni komisijo treh člainov v Nemčijo, da prevzame ovce na raičun reparacije (vojne odškr-dnine). Ta kontingent Šteje 57.000 komadov. Komisija je prevzela ovce v WVirtembereru.
i To je tudi en vzrok, zakaj mora biti vsak pameten človek proti monarhijam ter proti kraljem in ; cesarjem:
t Bel«rrajska "Tribuna", ki ima dobro zveze z ministrstvom vna-
Sugnsimtatunka
Ustanovljena L 1898
SCatnL Srbnnta
Inkorporirana 1. 1901

GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki.
Predseur.ik- RUDOLF FERDAX, 933 E. ISSth St., Cleveland. O Podpredsednik . LOUIS BALANT. uStl 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO.	BROZICH. Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERS. 412 — 12th Ave. East. Dulutli, Minn.
Vrhovni zdravnik* Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E Ohio Street, N. £.. Pittsburgh. P».
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNIKS Room 206 Bakewell Bldg., cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. iS Street. Chicago, III. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor. LEONARD SLABODX1K. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. FORENTA, Black Diamond, Wash, FRANK ZURICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN FIRC. 7S0 London lid., N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, PueMo. Colo. ANTON CELARC. 706 Market Street. Waukegan, IlL
Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda''.
Vse stvari tikajoče »e uradnih zadev kakor tudt #lenn.rne pofiiljatv« naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilJa na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolnidka apičevala naj se pošilja na vrhovnepa zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jertnoia 80 prjporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organizacije, naj se zgla?l tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev no pa obrnite na «1- tajnika. Novo društvo se lahko vstanml s S člani alt članicami.
Jufbslavia irredenta.
Nabrežinski kamnolomi. Vili. IVijel je /a rodilo nekega lon-Že precej je c^uvorilo, pisalo ca. ga potegnil in prevrnil nase "n razmišljalo o nabrežinskih vsebino, ki jt- obstojala iz skornj '.ainnolomih Že 4 leta kliee ta ne- vrele vode. Poslcdiea je bila ta. da <oe tako cvetoča m zdaj popolno- je bil ubo«ri otrok po eeloni telt^su na ubita indMstrija, kjer bi lahko precej nevarno op'ven, da so ga lobilo na tisoče delavcev svojega morali prepeljati v bolnico nsnri-'aslnžka. vse zaston.i na ponu»e Ijenih bratov v (Jorieo. ••entralno vlado. — Tako piše v
•ni zadnjih številk	FViuli".	Iz rosk-^a ujetništva
Pred vojno in daleč nazaj že je se je te dni vrnil Alojzij Mužic iz lovel nabrežinski kamen, ki so ga Kojskcea. V ujetništvu je bil od veliki množini vozili celo v Juž- januarja 1916. M< ž je sedaj brez to Ameriko in na Angleško. O!) vsakih sredstev in v tej zjudregi •asu. ko je začela vojna, so obde- proc;: dobra srca, da hi mu šla na lali letno LK)00 kubičnih metrov roko s kakim darilom, ki >ih <*pre-lnarmorja in je bilo pri tem delu.jeina uprava 1'dinosti" v Trstu, zaposlenih 3000 delavcev. Med to-1 Vi=i Francesco d'Asgnsi *20r I., mi je bilo vse polno Naibrežincev. Tries!e, Italia, tudi zelo veliko število Slovencev.;
i»oleg te»a pa Italjanov, posebno p0 nesreči prišel pod avtomobil. Kurlanov, !vi jih je dnevno po en fi6leTni ,T»>-:ip Kerkoč iz Plavi j vlak pri pel j it! na delo in zopet od- je Šel miri-ejra koraka proti Trstu, peljal domov zvečer. Ko je prišla ko je za njim pridrdral fevtomn. vojna, so titfe razdrte in uničene i,j]. Star-;ck ni slišal šoferjevega vse moderne naprave, tako da je znaka ali pa se ni utegnil p£:ivo-bila industrija po končani vojni easno izogniti, dejstvo je. da ga je popolnoma na tleh. Danes* znaša avtomobil podrl. Revni starec si je produkcija marmorja letno ITiO pri tem zlonr! nogo. Šofer ga je kubičnih metrov, zaposlenih na jej pobral v svoj avtomobil ter ga od-i-")0 delavcev. To je malenkost v peljal v tržaško bolnišnico, primeri s stanjem pred vojno. Kje
so danes vsi tisti tisoči delavcev J Kmetica pod tramvajom. la so pred vojno služili kruh v, H1,tna kmPtica Josipina Slavec Nabrez.ni! Ali sc res brez dela jiz 0spa ^ voziln s tramvajem ali pa trpe pomanjkanje? Treba proti Sv K<.I)oti Pri llekeni ^ bi bilo samo. da bi.se država mal»iku jo tako zaneslo, da je p:,dla zavzela za to. da popravi, kar je!p0fl t raniva i. Zlomila si je nri tem vojna uničila, pa bi bil rešen vsaj|U.vo	Prepeljali so jo z rešil-
hre*poRp1nosfi. saj pravijo, da nhn v<>/om v tržaško bolnico, 'uia nabrežinski kamen še vedno iovolj odjemalcev po svetu Toda
vlada se ne zmeni n;ti za to, da bi popravilu naprave, ki so uničene ker drugega niti nihče ne zahteva Tako sodeluje vlada s svojo nemarnost pri tem, da se popolnoma uniči cela nekdaj tako lepo eve I
Z nožem ga je napadla.
•i'»letni delavec Nazarij Kocijančič. stanujoč v ulici Giuliani št. 23 v Trstu, je ž" pred časonn dnznal iln «;a neka soseda neprenehoma. >]» vs-ski priliki obrekuje. Te dni jo je ustavil v veži svojega stano-
toea industrija, da bo brez dela «e	i	,
• ...	7	. . , ... vanja ter jo pozval na oflgovor-
tistih par delavcev, ki <lanes dobe	.	.	- >T
t ,	. , , . , . , „ . liost radi njenega pf>stopanja. Mar
tam svoj kruh m zasluzek. Raie.	, r> , . - ,
i . ,	, . .	bi bil molčal. Ženska ie začela
Kot dati nekaj denarja za popravo ...... . , . . ,
, - - , , 1 ,	Urw-nti kakor ovadena,- h«»te!a je
naprav, maenje vlada ';>odnoro ' . . ........ ,
'	• 1 udariti Koeijane«cat m ko se .u 13
__- _	-	njih zadev, poroira. da bo vpraša- 1 %e> atane.
vagoni za prevoz svežega mesa. .	.. „ 1
I . r*	i	, . , . . nje princa Jurija rešeno na sle- i
Iz Beograda poročajo, da ie mi- , ..	. T .. ,
I - . .	, * , .	neei način: princ Jurij bo spre-
nistTstvo saobracaja nar^ilo na . , , ,	„	1 w
jemal letno 360.000 frankov, če
brezposelnim, kar io gotovo mno- . ... , .. . , .
ti T, ..	ta lzomnl, je potegnila noz. ki ga
— Pc Edinosti . ...	,	i .i
je imela pri sebi ter ga zabodla
,	. .	v desno roko. Odpeljali so sra v
Otrok ,e je opekel.	bolnišnico. Razjarjeno žensko pa
1 Nemškem na račun renaracii W0 —1	—- uaaKov, ce Ernest I rezigar. doma izPlave	akrotiH.
i'Vm"Keni na racun rePardC1J bo živel inozemstvu bo na na Oonskeni. star komaj 2 leti in------------------
( vagonov za prevoz svežega mesa. ^ ^ ^ ^UIMJMO ^ ^	^ R0JA^'
; r	T f	, , nutno odsotnost matere, k opmji- NA "GLAS JTARODA NAJ-
Dalmaciji rrrozi lakota. i dinarjev letno Aa rmpolago bo ,in hoto, v KVoji rad(>vednosti VEČJI SLOVENSKI DNEV-
Iz raznih krajev Dalmacije pri-	JurlJ' <*ob.il tudl dva drzav" | malo povohati in pobrati po Ion- NIK V ZDR. DRŽAVAH. ^
hajajo žalostna poročna o la<koti. na avtom<>blla m "a primernem; ki grozi tej pokrajini prihodnjo mes^u v Belgradu dostojno stano-j zimo.*Stra«hovita vrečina in ®uša [vanje-
I trajajoča več mesecev, je unščila	* * *
j tudi ono	posevkov, ki se na- Vsem še enkrat naznanjam, da'
[haja.io v Dalmaciji Listi poživlja- ,«e na pisma brez podpisov kate- j jo vlado, da ukrene vse mogoče ' ra danzadnem dobivam, ne ozi-' da se prepreči strahota lakote. ' ram
Prebivalstvo jngoslovan^kfli mest.	Moč zaveznikov se manjša.
Po uradnik podatkih o rezultatu(	Ves zaveznSki svet v katerem
ljudske^»tetja šteje jugosimarv	zbrana ^^
ska prestol ica Beograd 111./40.	. . . . _ ,
prebivalcev; Zagreb jih £t^I	celega sveta, trepeta pred pe-
108.338. Subotiea 101.857, Saraje-J'80100 turske nesna^e-
vo 60.083, Lju-bljana 53.306, Novi]	* *
Sad 30.147. Osrjek 34.641, Split	V Washingtonu nameravajo}
31.542. Maribor 30,641, \b 25,004 Zemun 18.^2, Karlovac 16.827. Mostar 16,541, Banjaluka 16.413. Varaždin 13,645, Dubrovnik 13 tisoč 368. Sušak 13,214, Brod 10 tA-soč 621, Vukovar 10^44 m Vin-kovei 10,173 prebivalcev.
sprejeti postavo, ki bo prepovedovala trti rasti.
Ljudstvo namerava sprejeti po- : stavo, ki bo določala, da mora! imeti vsak kongresnik in vsak senator že vsaj t& lešnik pameti.
October L
S TEM DNEVOM SE PRIČNE OBRESTOVA-NJE ZA NOVE VLOGE NA
"Special Interest Account"
Namesto da držite Vaše prihranke doma naložite jih pri nas* sigurno in obrestonosno po — 4%. —
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York City
[Glavno zastopstvo 1 Jadranske banke. J
C
T3LAS NARODA. 26. SEPT. 1922
Vladimir Levstik;
VIŠNJEVA REPATICA.
oken že sneti in so bila tako okna 'grola.
"X
(Nadaljevanje.)	ve<" ne?o on. drugače tako pre- [še tisto malo je komaj nabral iz-
---mišljeni Drejče Rovan :	'med njenega oohanja in vekanja.
♦ m tra še odprl, in vendar In tako je bilo. Grof Kunnigs- Potrdila mu je samo, da je bila
n
porcla |
skrinjo. "Ali naj oddam, kar piše zločin«
t" nemara ključ skrivnosti!" brueh. čeprav se je bilo izkazalo. Vida namenjena k Dori in je ea-nil je k bližnji žarnici, ki je da ni aristokrat, kaj šele cesar-1 kala doma, dokler je ni odvedel tik nad umazano poštno ski sin, marveč pretkan, nevaren i Egon. kakor je bilo zgovorjeno;
ki mu sledi policija kri- v njegovem spremstvu je odšla.
revež domov?" Mikado ga je, da žem sveta, je bil v Rovanovi prav- in nihče ni dvomil, do tega hipa bi u>"in:l z listkom vred vsako sled Ji nedolžen, kakor velikonočno i ne. da je bila na veselici. Pred R"/rn ari novih nagibov, toda o- jagnje in je njetra samega obha- četrt ure pa je pritekla domov mraz nesrečne matere mu je sto- jala kurja polt. ko je medtem do- j kakor brez uma. zbežala mimo p:l pred o"i. Skesano je vrgel pi- ganjal resnico.	jjospojine spalnice, kjer je mati
smo v predal, naklonil se nanj. Njegova skrb je bila nehlinje- še čula in čakala nanjo, ter pla-odprl zavitek in zvel iž njega al- na, sumnja. ki se je odlašala v nila v svojo sobo: takoj nato se bum s poetovimi zbranimi deli; njem. pa tako ostra in nujna, da je bilo zgodilo. Joj. kaj poreče bol za njo, kateri so bila posveče-, ni utegnil premišljati o svojem j srospod profesor, ki ga ni doma na, ga je pekla tako globoko, da 'astnem doživljaju, ko je hitel od in še ne ničesar! V teh okolnostih se ni mogel zmrdniti nad tem ve- Dore k prefosorju na dom. Pri- je bilo grofu nerodno siliti v sta-likim dokazom prijateljstva od je neposredno po Vidinem o- novanje. Vprašal je, ali je gospo-'•nkrajsmrti. Pod pr»*bod*»nim sr- bupnem dejanju ter ni izvedel dična zares čisto mrtva in ne le-eem je bil nalepljen velik križ, in drugega, nejro da je skočila gospo- ži morebiti le v omedlevici? Ma-iz7a p]'r.*r\ c je gledalo pisanje, dična skozi okno in se ubila, go- rička je izjavila, da ne vzdihne in naslovljeno nanj: j -pa pa leži v nezavesti in jo so- se tudi ne gane; Martin da je pač "Prijatelj, v ljubezni zaveznik i seda šele obuja k življenju. Zakaj skočil po zdravnika, ki mora sko-JH In,it* '/.J I O seje, pred čimer vse to, mu zbegana in prepadena ro priti, ali kaj. ko je n"5«* zaman! sva trepetala: on je pogazil lili- . Mari«'ka ni bila vstanu povedati:	(Dalje prihodnjič),
jo mojih sanj----Mrtva je, in ž i
njo je umrlo tudi moje življenje	s P i 1 t P V
šf preden utegnem pokopati svo-	.	***
jo b< 1 v tihih grobnih temah. Ka- !	---
dar brš bral te vrs*tice boš ve- Georges Rodenbach. de! itak \>e ; oprosti tedaj, da hi-	-7-7-
t;m za njo — ra njo! — ne da bi, Nikoli ne pozabim vtisov te zad- je. vse to, končalo se je na pred-ti nadolgo obtožil podlost sveta. ' nje >- !itve. Kdor pogosto spremi- mestnem pokopališču, z njim ime-od katerega se poslavljam. Zapu- nja svoje bivališče, se utrdi in ne nom. mojim imenom, na kamnu N< arn ti žalne cvetke svojega hre-1 b uti te bolečine slovesa in odtr-' rakve. In drugI bolj oddaljeni ;•! >f--vi!o sonetov -<• je _anj;i. Jaz sem pa tu živel že <ie-(spomini: rodbinski papirji, rodov-pomnožilo po tvojem odhodu za --et let. Zdelo se mi je. kakor da niki. službena knjiga starega oee-pet. in trar.el za dve — obenem Ho eel ko<r mojega življenja izgr- ta. ki je bil vojak, priznanice o i njiiiii pa tudi zadnje pozdrave m1 in se potopil v Večnosti. Koli- odlikovanjih, notarski akti. ro-prijateljstva, ki si ca tolikrat pre- ko spominov visi na usahlih g-irlan- kopi>i knjig, vsa prošla življenja, nral, in sveto dolžnost maVeva- i,.h na teh zidovih! Koliko mla- ki sem jih spet sestavil komad za nja Na pragu svoje tragične , r1o»tnili iluzij, ki so izgubile svoj komadom, z njih veseljem, njih smrti tvoj Slavko Rožmarin." -!aU blesk ena za drugo, kakor po- hoji, njih častmi, njih žalostmi Ko je Dre j če Rovan prelete] z »aen: -aloni, katerih zlato je o- In mislil sem: Nekega dne pride o< mi te vrst fee, zapisane očividno ihlecLdo! In obličja, ki so se gleda- moj sin na vrsto in bo premeta-11 ••	1 d i-'\ru	ubojTesra j la v teh ogledalih, in ki so danes val vse to. — tako malo preosta-
swedettea, Ja poizkusil nad njim m reva ali odvotna, so se mi prika-jne od toliko življenja! — in še svoj stari, bahavo ironični sme-1 .'ala >edaj zadnjikrat, kot da bi zabijaj ier vzkliknil v duhu. z že me živela samo še tukaj! pripravljenimi besedami:	Bilo je sredi julijske vročine.
"Sentimentalen kakor zmerom!' Vrhutejra sem bil nekoliko bolan Se umreti Toda la tlela tuja občutil, n potegnilo kor voda
m J*r
m j
un
ni znal po moško..." stna misel se mu je zaz-t > ni bilo tisto, kar je \ ne! Popadlo ga je in s seboj nevzdržema kaki naenkrat podere jez po osvobojeni strugi. > trenotki je bila še te- | p jrovem spoznanju, zdaj s< ■I jasno in razločno; sem se. ko sem izarovar-
tudi ja* sem mu šel na
rastvo
VO pol rrn V
Dih mu razburjen bila ta nn prsih, se divjo želj vati j In
tiil> 1»
e, kako- vsi.... Moje sov-do njega mi je kazalo pra-zakaj on je bil res neva-rli: pojrubil jo je, kriv je n Rožmarine ve .smrti 'no na belem!"
zastal od gneva ; vsa in napetost, ki jo je
kor baklja
k
oei t« hotel
iz običnosti tembolj razdražljiv. Ta selitev mi je bila kot mala smrt, cot vaja za pogreb.
Hotel sem se pri tem okoristiti in urediti svoje papirje, rokopise. pisma ki so se, kar je slučaj nane>el. že leta sem nakopičala iniznieah. Pred vsem pisma, ki so prihala kot morska plima, val 7ix valom. Treba je bilo uničiti en del. urediti, izbrati, torej znova čitati Ah! Pisma, ki se jih zopet čita! Vsa preteklost, ki vstane, se p;'.kaže brezbarvna in kakor v solzah. Orumeneli papir ima bar-vrt starejra perila. In obledelo čr-tu ' nilo se zdi. kakor bi hotelo samo i od sebe izginiti v nie. Ah! Stara p -ma ! Plenice mrtvega c roka! Poročna bala. ki se je spet našla nakopičila v njegovih za časa vdovstva in ki spi v svo-zgostila v eno samo, I jih gubah!
škoditi grofu, mašče- J Znova sem začel citati.... Ko-mieiti ga!	i l.ko stvari, za katere sem se strast-
dame v črni man- ' n-> navduševal in razburjal, pa so ni!o pred nj:m ka- j /.<• tako prazne in oddaljene, tako daleč nazaj, da so, kakor ne bi nikdar bile! In ljubezenska pisma, vse nič! Mislil sem. da sem bil sre-"*en ko sem ljubil. In vendar so bila to vse samo razburjenja, vznemirjanja, očitanja, bolesti; in •"e je na tem mestu črnilo oblede-1 Mva. ki je > svojim tem- 1 Io, se mi zdi. da je radi solza. Ali »"eljem zlovešče raslo v po-j je bila ta ljubezen res takšna? oč. Okna v pritličju so bi-j Ali so vs« ljubezni take? ln v isti in svetilka nad vhodom v l škatlji smešne relik^je: trak, pr-stražnico je gorela z oduis j stan. posušena vrtnica, fantom ivo lučjo, ob kakršni bedi- cvetke.... Polno pisem, brez kra-blagrom človeštva dve i-j ja. In neprestana potreba, jih zno-bitji: vlačuga in policist, j va citati, postane naslicna mrzli-
se je zapodil v tisto smer. jca, v kateri zažari jo lica____Ka-
>d je bil, da sovražnik ka- j kor da bi hotel zopet sezidati svo-ičnega družabnega reda ne | jo preteklost z vsemi temi pismi... bi sme! prostovoljno stopiti v. Papirnati gradovi t trdnjavo sile. ki je postavljena. Našel sem v miznici. ki sem jo da varuje rop nekaterih pred sve-1 hotel urediti, vse svoje družinske to lakoto vseh, sile. kateri sta mo- ;spomine, vso svojo mladost. Pred rilec na svoji zločinski poti in si-j vsem slike, najprvo moje. ono. ki romak v boju za svojo teptano je bila napravljena v sedmem lepra vieo le ena, ista, brezrazlična, tu in ono iz petnajstesa leta, preganjanja Kredna divjad! Po- moji drugi obrazi dečka, ki gre k zabil je bil celo, da Rožmarin s prvemu svetemu obhajilu — to se svojo Mkisano, po romanih izpri- pravi tudi moje druge duše. deno. večno za spletkami in kata- Potem druge, slike, matere, mo-Ktrofami njihajočo fantazijo pač jepa ©č«ta! Ah, kako so me spet tudi v zadnji uri ni videl pravega utopile v bolest njih smrti. Spet lica stvari ter je morda zapisal sem jih videl, žive. srečne, tam v obdoliitev, ne da bi imel za njo velikem stanovanju na deželi, in dokaz; da nemara ni vedel nič ' sebe, dečka, poleg njih. Nehalo se
l1

>m
r stisnil pest. iztrezniti do-Kdina njegova skrb je bi-a ne bi kdo prehitel, dal se je v Ogrizkovi uli-aj streljaj od policijskega
11 pre no n Živa
krvž nad
pitali
malo več, kar bo moje lastno življenje, malo jpapirja dolanega kupu! Kako malo je človek! Kako malo prostora zavzema eno življenje! Spoznal sem to natančneje. ko sem sedaj videl mali kovček. ki je bil komaj poln onega, kar sem obdržal v tem obširnem pregledovanju. In to ni tehtalo več kot mrtvo dete.
Pri teh predpripravah za odhod sem. prisiljen k brezdelju, zapazil na balkonu nasproti ležeče hiše deklico, k-i je jokala. Pogostokrat sem jo že gledal prej, bila je svetlolasa in nežna, a na videz siečna. Mislil sem: ''Nihče ni srečen." Imela je torej skrbi, ker ie jokala. Zvečer sem dobil raz-iago... Ko se je veeerilo, sem jo videl, ko se je vedno v solzah, na balkonu prikazala, zajedno z dvema ali tremi osebami mnogoštevilne dnižine. ki je tam prebivala. Vsi so držali mrliške vence šopke in svitke. črno povezane in dali so jih na zrak, da ostanejo sveži, den njih je torej umrl! V hiši na drugi strani je bil mrtvec. Spali bomo nasproti temu mrtve-eu ! Ta misel me je navdala s pravim strahom. In po«rreb. ki bo sledil! Vendar ne bo od isteb času kot moja selitev!.... Kaka nesreča zapustiti pod tem vtisom ulico, kjer smo živeli dolgo časa, kjer je o^tal priklenjen veliki del našega življenja ! Ponoči sem slabo spal... Nočna lučica v moji sobi se je zdela, kakor bi bedela nad mrtvecem nasproti. Senca njene-£ra nemirnega plamena je risala strah na strop.
^Zjutraj sem videl vrata na drugi strani okrašena z belimi zavesami. Pogreb je bil torej danes! K sreči! Ne bo zajedno z mojo selitvijo, ki je določena za jutri. Začel sem znova urejati, sestavljati, izbirati papirje, knj-ige, rokopise, časnike stare članke, stare verze, površni skicirati stvari opuščene in obsojene, nato še pisma, brezbarvna. namenjena za koš. dragocena pisma prijateljev, ki se spravljajo, da se človek pozneje spominja, ali tolaži, v uri, ko ga izdajo, saj prek in jen je zvez je neizogibno. Koliko časa pač traja drag prijatelj? Ah, kako je življenje žalostno! Kako je vse žalostno ! In še smrt! Videl sem jo sedaj na nasprotni strani bolj razločno, ker so bili zastori z mojih
i Za zavesami na vratih so izp^ /stavili rakev v veži. In ura pogreba se je bližala. Opazil sem na eestnem hodniku bel oblak deklic, oblečenih kot za prvo svete obhajilo. Tedaj mi je postalo vsf jasno. Spomnil sem se posameznosti, ki so bile popolnoma izgini-'e iz mojejra spomina, na razmer lahen kašelj, ki sem ga pogosto •dišal suh in votel in pri katerem sem si mislil, ko sem ga čul: — "To je nezdrav kašelj!" Spomnil sem se tudi prošlega pomladen-skega večera, ko se je vršila pojedina z mnogim gosti v tem stanovanju. Bil sem postal pozoren nanjo, ker so bile večina povabljencev male deklice v belih oblekah. Rekel sem si: "To je po.iedi-ia prvega obhajila ! In dolgo časa >em bil gledal. Kako nežen je bil muslin v svitu luči na drusri stra *ii ceste! Danes so bile spet prišle male detklice v belih oblekah Oh prvoobhajanke pojedine! Torej je bila ona mrlič!....
Sprevod se je pričel pomikali. ves bel v poletnem solncu. Mrtvaški prt na rakvi je bil bel. Ir ?etev belih šopkov, vencev bledih kot lunin svit, med tem ko so okoli valovale bele device kot labodi. Zadaj črna čreda, žalne obleke. vsa temna bolest staršev, onih. 'd poznajo življenje.
Nato. par minut pozneje, je prijel zeleni voz pogrebnega društva n takorekoč kakor bi trenil, se iislužbenei odstranili s pročelja široko razprostrte zavese z grbom, sneli in zložili draperije, odnesli svečnike, mrliški oder vse priti-Aline te presljive žalne kapele. — Skoraj "v trenutku ni bilo ničesar več. nobenega sledu o smrti in o sprevodu. Hiše se ni dalo več spo ^nati. bila je že podobna drugim Uslužbenci so bili delali hitro, ma-'omamo. kakor da bi koga selili. Da ! Smrt, selitev!
In selitev, mala smrt. Čutil sem 'o dobro naslednji dan. Po noč" ;em bil slabo spal. Pri svitanju ^em dremal v onem polsnu, nemirnem sanjarenju. ki se ne da ločiti od resničnosti, ki je negotova me-ia občutkov, temno-jasna zavednost. Slišal sem korake. Mislil sem, da so selilni vozovi že prišli v ulico in uslužbenci tudi. Toda v spominu na včerajšnji sprevod se mi je zdelo, da vidim istotako rakev in pogrebce... Bila je zmota... Selilni uslužbenci so vzeli rakev. pogrebci so vstopili k meni, la odnesejo pohištvo. Nenadoma se mse zbudil v velikem strahu. Odprl sem okno. da pomede sveži jutranji zrak vse to iz mojega obličja in iz moje duše. In za-'•es, selilni vozovi so bili že prišli in stali tu v prazni ulici. Tre nutek pozneje so selilci vstopili. Tn nato so z neizprosno in avtomatično hitrostjo krepkih možakov brez pomišljanja zajrrabili po liištvo. stole, slike, posteljno o-pravo, knjige, okraske, vse moje spomine, vse moje življenje, ki je stopalo, padalo po stopnjišču navzdol....
Spomnil sem se pogrebcev, ki so se na nasprotni strani z isto neverjetno hitrostjo naglo zaprli v svoj voz vso mrtvaško pripremo V tem trenutku pa so zapirali moje življenje. Je bilo to moje življenje? Ah. kako se je zdelo crrdo, vse pokrito in zavito, na-prašeno in skupaj zmetano v svetli dnevni luči! Da, to je bilo kakor pogreb, pogreb enega dela mojega življenja, — in moje pohištvo je bilo nakopičeno pri vratih, kakor pri revnih ljudeh. Še enkrat sem mislil na včerajšnji pokop. Mrtvec je vedno grd. Mala deklica z votlim kašljem je morala biti tudi grda v svoji rakvi...
Kmalu je bilo vse končano. Moje stanovanje je bilo prazno. Nisem ga več spoznal... Ničesar več od mene ni ostalo v njem. Takoj je postalo samosvoje. Spodaj so tudi točno izpraznili hišno vežo.
Nobena poteza mojega življenja ni več ostala tu, kakor na nasprotni strani nobena poteza smrti.
I11 ko se je začel premikati selilni voz, se obrnil na oglu ulice in izginil, je bilo, kakor bi mrliški voz odpeljal življenjsko dobo, ki sem jo tu preživel, to dobo desetih let (srtarost prvoobhajanke tam nasproti), ki je bila tudi mrtva.
Trema.
dopisi
J. Zupančič:
a vrže v koš. Večkrat je kaj. da bi bilo vredno natisniti Včasih se Zgaga oh tega ali onega uialo obregne, no, to ji* nje$r«»vo
New York City.
Malokdaj berem kak dopis iz Nekoč je ruski car Aleksander ^ Vorka. Ne vem. ali nihče nič III. določil turnej po Saratovski ne sporoči, ali^pa ima g. urednik uberniji. Med drugim si je ho- prevelik kos, da mesto, da ga ob I tel ogledati vas N. označene gu- r.,avi? bernije, biti navzoč pri službi bož-I ji in se pogovoriti s priprostim ! Ijudtsevm. Gubernator. ki ga je ,. .
ta novica zadela kot streha z ja-	?°J .
! u • 1	Delavske razmere niso prav nosnega neba, je ukrenil sicer vse	. . *
. , ' . .	\oljne, k-n* pri sl.tmnikth se se
potrebno za dostojen sprejem vi-	malo dela pa -t. oyir ma ti
j sokega gosta, vendar pa ni imel ste, ki de!ai0j aelajo sdioro za | j od dne, ko mu je prinesla depe- .t<mj. pusebu.. na rm.,m proštoru.;
a dvorn. ministra to vest, nobe- idoiičnc že n-Jč kje. Mogo'e bodo; J ne mirne ure več. Župnik vasi N. drug«, leto še govp-darju nekaj' j batjuška, kot mu pravijo Rusiji, plačale, samo da bodo smele de-1 l e dobil od gubernatorja naročilo lati. Sedaj se ni še sezona sla tu-[pozdraviti carja v posebno sveča- »ike začela in pravijo, za sedaj je!
:u m govoru. Če je zadela strela dobro, samo da je nekaj, toda I jasnega neba. je pa zadelo ba- n€	'bi mno*ro škodijo sa-
; tjuško gubernatorjevo naročilo I kot d eset strel. Mož je zabegal I zabegal po kuhinji, bežal je pred j hišo. šel je najmanj desetkrat o^i ula takrat 1>a šlvalke> ki ■ koli cerkve, poklical je na pomoč i!za*tonJ d«,,at»- "»etlo v roke in jih
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH.
Tkl/ks
revmatične hifroolaisafe, če rabtfe
cnrrr
gothaRDOL
Zanesljivi liniment
Isfofako vporaben je ta izvinjenje. ofckline za ofrpnelos^ in olirooielosf bolnih mišic ter udov.
CES4 JO t* 6O CEHTOV Vpr<ssijte v' leKemnah«
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
me se!d in drugim. Ko botlo d j god začelLin plačali boljše, potemj frI.V j j :>odo gotovo, kot se sliši, šle tja.|e
t'ez čas mogoče se zopet kaj o-u. Pozdrav vsem naročnikom.
Naročnik.
napodite, ker vam sedaj lajo.
vi J"
ee ima
r	t n ri 1 111< 1 1 1 * * u ur \*m m Ciuia 1 oLTArin /ia 1	CltindffC
i vse svetnike in svetnice, pa sič j ni pomagalo. Petinpetdeset let je • živel, pa še ni bil v tako straš-I nem položaju. Po dolgem premiš-ije vanju je sklenil odkriti svoje j aemirno srce matjuški. Dolgo sta potem /.» >se posvetovala bafjuška in matju- f delavec ška, kovala sta vse mogoče načrte, ixkale sta izhoda iz kritičnega kameri je izposlova. položaja, pa sta soglasno skleni- *e br» poučevalo angl i"sl\.i itV-ik. ee la, da batjuška odločno odkloni priglasi zadostno število učen
ev. Poučevalo se bo zvečer, lto-' burikega distrikta.
ne zamudite lene nrilike. ki Torej. kd< r ie brez
Pa.
kodo de
I Tudi pri nas se sedaj s pi.d:i 1 pa-Iz starega kraja je zopet prišlo m '^>i"ituje. ker. ka!;or znano, več Slovencev. Nekateri so se vr lsn'° se 0jmiačLli in kar -orni un:jo Jiili .s partnesečnega obiska. Pra-jP1'^pisali: >eveda vsak zase. B. lj-kdo dosti denarja	nismo mogli storiti. Vrag ve.
še gre tam. drugače za ■ pa prav slabo.
kakšen namen so imeli, nas naprej i na stavki, ker v-*tk, kdor ima le Po prizadevanju Rev. 11. S:iojaJtro,1° v grlavi. laliko izprevidi.
pri županstvu. 1,11 S:imi velik i 111 družbam ni smo kos. Najibiž se je hotelo s tem okoristiti premogove barone j^itt^-
naroeilo gubernatovo. Sevedt ni c o nič pomagalo, gubernator j je samo nasmehnil. Batjuška je 1 bil obup.an. Že je začel misliti, ka- l'Ia0no 111 -io in kam bi zbežal vsaj toliko •asa. da odpotuje car dalje, pa
lela.
naj
vam nudi! Poučevanje bo brez-
de k iiani. tlela je dovolj. Se
knjige, papir in dni- vt-da. najprej morajo pri v pošte-v 1 bo zastonj.	domači, ki so naselbino zapu-
bedaj. ko se že jesen približuje	nil nasvet onih, ki so .še na-
rej b(>ti-li votliti fstrajk brea
s«i poletne ves^-Liee že nekaj sliši o lot<
pri kiti ju ciljih iirrab.
'trajkarjev. ker k:i
,iili niso mogli hoteli so jih
mu je prišel na pomoč sin. ki je
študiral teologijo. Sestevil mu je i k^'^o priredila r:izna"clru- ^P^aviti v male rovi concept svečanega govora in ba-.-tva v korjst h}ufnjn h] /;l mipiv. spraviti dni-am.
1 juska se je zac-el z vso energijo. 1 dek naselbine. Slovenska godba Tak" > stavka pri nas končana, ci mu je ostala na stara leta, uči-;pHredi dne 22. oktobra dve šaljivi Ve^-di smo, da ni pustila slal^li 1. Teden dni je preteklo, pa jeji^rj. Krlor se hoče nasmejati naj Poledic kot jih i - ker naši v«Kli->^nal ves govor od prve do zadnje i te prilike ne zamudi. Igrala <e bo so računali na leto ali daJj. besede. Prvi izpit je položil pred v cerkveni dvorani. 62 St. Mark's '1'orej mi
matjuško. Šlo je izvrstno. Prn Place. Ravno tam bo tudi pevsko pameti ter segli po pikih in lopa-drugem izpitu je bil navzoč arhl- di-uštvo "Domovina" priredilo v ierej (škof). Batjuška je zakaš- i novembru igro "Divjega lovca"
Ta igra je ena najlepših, kar jih evangelij o solid, vzajemmmti.
iino tudi imeli malo ve in
Pozdrav vsem-onim. ki še po slu-
fl it ve udeleži.
Mr. Hude se je za nekaj časa poslovil od tukaj. I'txlaj se je v Vin-stari kraj na obisk k sta rišem in !j>i: pa na "trgatev", vsaj tako je re- "Ce ko]. Do takrat, ko bo imel a "Do- va pai movina" svojo prireditev, se bn že že vrnil
DR. LORENZ
Ijal, zardel, pa je bilo vse. Skle- 1 aili so postaviti za altar suflerja.':nia s^'ensiki o<ler. Kd r hoče ne-Batjuš-ka se je udal v voljo božjo. lepega ^ideti. naj se te pri re
Nastopil je veliki dan, zapeli so zvonovi, sijajen sprevod s carjem na čelu se je približil vaški • cerkvi. Batjuška je sprejel visokega gosta na pragu cerkve, bil je bled in ves se je tresel, ko pa mu je ear po ruskem običaju po-| ljubil roko, je batjuška izgubil t poslednjo koražo. Kaj se je godilo potem, kako je odslužil službo božjo, ni vedel sam. Poslednji a-kordi vaškega kora so utihnili, car se je približal glavnemu al-tarju, batjuška se je postavil v pozo človeka ki stoji nad zijajo- j čim prepadom, v glavi mu je za-šumelo, zatresle se mu roke in noge in zdelo se mu je, da pa-ia globoko, globoko. Globoko je | vzdahnil pa je obstal. Pretekla je minuta, batjuška si ni upal več dahniti, pa tudi govoril ni.
"No, začni -vendar!" se je oglasil za altar jem sufler.
"No. začni vendar!" so zado-nele kot eno po vaški cerkvi be- j sede batjuške. Car je začudeno pogledal gubernatorja, ki je zardel kot makov cvet. Zopet je minila minuta, batjuška se je komaj še držal na nogah.
"Kaj pa čakaš, osel ti neumni! je zašepetal za altarjem sufler.
"Kaj pa čakaš, osel ti neumni!" je ponovil batjuška z glasom kot da prihaja iz groba. Car je še bolj začuden pogledal gubernatorja, ki se mu je tudi zdelo, da pada nekam globoko, globoko. Nova minuta je minila .batjuška je bil trdno prepričan da je že umrl, da je vse to, kar vidi pred seboj, posmrtna iluzija.
"Zdaj pa sva izgubljena »jaz in ti!" je zašepetal obupano za altarjem sufler.
"Zdaj pa sva izgubljena jaz in ti!" je ponovil z nečloveškim glasom batjuška.
Car je dal znak in odšel s svojim spremstvom iz cerkve. Kako sta obračunala potem gubernator in batjuška ni znano, pač pa je znano, da batjuška ni nikdar več imel svečanega govora.
I. Z.
Na vsak način.
ki bratec svojemu prijate-
dobini stav >. poceni zvrne lit r v dobi t ca vinra.""
1 če je ne dobiš?" •tem pa zali jeva žalost."
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČ! ZDRAVNIK
iPECIJAUKT MOŠKIH BOLEZNI. Meja strok* J« zdravl>nj« akutnih In kroničnih ooMxnl. Ju •am že zdravim nad 23 ter k.nar^ »kuinje v	boleznih,
In ker znam aloveneko, zato vas morim popolnoma rvumetl In spoznati vaio bolezen, da va« ozdravim In vrnem mo« ln zdravje. fkr*l 23 let Mm Dr liobll posebno «ku*nj«» pri ozdravljenju moiklh bolezni. Zato ee morete
popolnoma saneatl na :nene, moja *krb pa Ja, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridite £lntpr«je.
Jaz ozdravim zaatrupljono kri, ma-uije In llae po telaau, bolezni v »rlu. Is.
padanje l*», bolečina * »-oeteh, »tare rane; o.Wbe'oiti t Ivine in bolezni v meha«
Juledlcah, ietrah, želodcu, rmanlco r*vmatlzem, katar; zlate žile, ntduha ttd Uradne uro: V ponedeljek: aredo la petek od ». dopoldne do I, ?opoldno; T torek. Četrtek ln aobota od S dopoldne dc t. avečer; v nedelja* la P rman licih od lt. dopoldne do & popoldne.
ZA VAS DOLAR
ate po&teno In ttltro postrežem kadar rabite uro, zlatnino, arotornlno, prstan, Diamond, dalje ako telite pravi glaanl Columbia gramofon. alo> venske plošče. In Ce društvo potrebuje pravo svilnate zastavo, regallje, kape Itd.; če ee obrnete do znanega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošilja blago po celi Ameriki nad 16 let pa ta nikdar c'Hall kako nepravilnost. Poskus'*« ma enkrat pa ae boste breprlčall. Plilte po £rezpla2ne cenika na •
IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, P«u
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI 8LO VENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH.
Praktični
Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračunjeno, kakor tudi aa izračunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York

KAPITAN BLOOD
- : . / i
NJEGOVA ODISEJA, g .	„
--Ji t mi I
Spisal Rafael Sabatini. k w t x
Za "Olas Naroda" prevcl G. P.
(Nadaljevanje.)
I
/ t si
Novice iz
GLAS NARODA. 26. SEPT. 1922
Samomor trgovca.	{5200 K, Mariji Španjol iz Trživa
V Dolenji vasi se je ustrelil An- pa 6000 K. Okradeni so brli na-tGn Klun, trgovec. Iz težkega revolverja si je pred zrcalom pognal kroglo v glavo. Bil je takoj mrtev. KJun, ki je bil vdovec, je nepo-tredno pred samomorom napravil oporoko. Kaj je premožnega moža gnalo v sttirt, ni znano.
— Pra\ nie ne prikrivam svojih zve« z vojvodo iz Monmoutha.
Vzamem na«.e v*e posledice. P.orim vas, da jih vzamem nase po ob- I ravna v i katero bodo vodili meni enaki, kot je rekel doktor.
. /
Gozdni polar
Iz Begunj poročajo:
kopaleev sakočid z obale v Savo ter kmalu izginil v valovih; hoteč rešiti tovariša, je skočil za njim drugi kopalec, a tudi tega je vrtinec kmalu potegnil v glabočtno. Tru-dalje: FYan Scagnetti, natakarica pel niso našli, po obleki :pa je bilo Biderman, vdova Marija Kovačič j ugotovijeno, da sta utopljenca in služkinja Marija Rus. Tudi 1 ključavničarska vajenca Leopold ljubljanskem trgu so tatvine tako-j Strbueel iz Rajhenburga isi Jurij rekoč na dnevnem redu.	j Stili iz Klanjca.
Aretacija defravdanta.
Mariborska policija je aretirala ,	zaradi prestopka potnih predpi
Žalostno ŠQV GradČana Hugona Perkota
IŠČE SE DELAVCE
za John F. Casey Co. Plača je po :j"»<f na uro. Dela se 10 ur na dan. Dela dovolj 6—T let. Zasiplje se dolina in delali se bodo mostovi
globin. Imel je velik strah pred naslovi. Bal pa se je tudi svojega lzictniUi in hnibolaze: poznajo lev
polkovnika. Percy Kirke ni prizanašal takim, ki so delali napake. Jlo dolino ' Drago", ki leži za Be-	soaisea
Z eno ^amo kretnjo je zadržal >voje ljudi. Moral je premišljati. \ cunjami. Na desni in levi se raz _	v
Mr. Blood, ki je zapazil to njegovo obotavljanje, je dodal še nekaU prost i rajo gozdovi med njimi pa Snstersič se vrne v Slovenijo
gradiva ta razmišljanje kapitana.	Itupatam tudi male planinske «eee, Beograjski list Politika do- j ,n stanovanje presto. Dela se 0 ur
— Spomniti >e morate, kapitan, da mora imeti lord Gildoy do- j kjer spravljajo ljudje seno ter ga znava iz zanesljivega vira, da je jlia f|.,}1 Dobremu delavcu plača sti prijatelj*-v in sorodnikov na Tory strani, s katerimi bo imel o-Mevljejo v kope. Dne 10. avg. po- vlada privolila in izdala potrebnejtucli ^ Rabi tnd, ejleRa 1)oard_ pravka polk-vnik Kirke. če boste postopali z njegovim lordstvom ' p»Mne je nenadoma začelo goreti listine, da se dr. Ivan SusteršiČ (iflg	Za pojasnila obrnite
kot z navadnim klatežem. Bodite previdni, kapitan, ali kot sem že varnost tem večja in delo temi!yrne r Jugoslavijo. Dr. Sustor-f na«. rekel, si b<M»te spletli dane, zjutraj vrvico za svoj lastni vrat.	jv ' Sivari" na desno od 44Drage^ biva že dalj časa v Voldersu ! rpi.hor	w Va.
Kapitan Hobart je z zaničljivo kretnjo potisnil na stran to sva- | l>od ntvko	K"ko & <>£Mlj na- n« Tirolskem.	j_ ^ 26.29,30--
(stal, se ne ve. Plamen je lizal da-
11 je in kmalu je bil sosednji erozd Izpremembe v državni službi. t
Croft T.unrber Co rabi 20 raož za delati na železniški.progi (railroad t rank). Delo stalno za več let Plača p«. $2.25 m dan ter hrana
Hubert MibLe, Alexander
rilo, a se kljub temu ravnal po njem.
Pri mite posteljo, — je rekel svojim vojakom, — in odnesi- J1,1
te ga na l je j v Bridgewater. Spravite ga v ječo, dokler ne dobim nadaljnih povelj glede nje^a.
— M(.roče ne bo prenesel potovanja, — se je upiral Blood. — Siab je tako, da se «;a ne ?-me premakniti.
v ognju. O ere n j je napravil štirim :t*spodarjem zelo veliko škodo.
Požar na Dolenjskem.
— Tem r*lab»»e zanj. Moj posel je loviti ustaše, — je rekel kapi- j^|jnea
V kozolcu posestnika Ivana teljstvu.
DELO SE DOBI
'r	j	t	v '>ya delati drva. Doibra plaea, <lo-
Zacasm kanclist Ja.kob Kuhar i.	, »	. _
,• - • , * i • * ber gozd. Plača se po $2.2o od kor-pri policijskem ravnateljstvu v1 , JVT . r . .. . • J . _ . !ta ali na siht po $2.50 m hrano JoubljanL je imenovan za denna-1-p,^____ __.	-
ti vitega kanolLsta. pri istem ravna-
27.	aeptMnbra:
President Adama. Cherbourg; Seydlitx, Bremen.
28.	eeptembra:
Mount Clay, Cherbourg in Hamburg.
3D. septembra:
Rotterdam. Boulogne.
30. septembra:
Pres. Fillmore, Bremen; Oropesa, Cherbourg In Hamburg; Lafayette. Havre; Homeric, Cherbourg; Lapland. Cherbourg.
2.	oktobra;
Sierra Nevada, Bremen.
3.	oktobra:
Aquiianla, Cherbourg; Reliance, Cherbourg in Hamburg.
4.	oktobra:
Pres. Van Buren. Cherbourg; Paris. Havre. 5., oktobra:
Caronia. Cherbourg in Hamburg: Mongolia. Cherbourg in Hamburg; Bay em, Hamburg; G.ulio Cesare. Genova. 7. oktobra:
America, Cherbourg in Hamburg; Majestic, Cherbourg; Ryndam, Eoulocne. 10. oktobra:
Bfrongnria, Cherbourg. 1. cktobra:
Pres. Polk. Cherbourg; France, Havre. Tannovpr, Bremen.
12. oktobra:
Pres. Arthur. Bremen; Mount Caroll. »rnmburg: Taormlna, Genova.
1*. oktobra:
La Lorraine. Havre: Olympic. Cher-
b«-urg; IVes. Roosevelt, Cherbourg in ti-emen; Orbita, Cherbourg in Hamburg; Saxonia.Cherbourg in Hamburg; Finland, Cherbourg; Arabic, Oenova; Belve« dere. Trst.
17.	oktobra:
Mauritania. Cherbourg; Resolute. Cherbourg :n Hamburg.
18.	oktobra:
l*res. Garfield. Cherbourg.
19.	oktobra: Px>chambeau. Havre.
21. oktobra:
Homeric. Chcrbounr; La Savole. Havre; ZeeTand. Cherbouig: Pres. Harding. Cherbourg in Bremen: New Amsie<hm, Boulogne; Orduna, Cherbourg in Hamburg; Pre*. Wilpon, Trst.
£4. oktobra:
ijuitanla. Cherbourg.
25. oktobra:
Pi es. Monroe. Che^bourK: T -'k. Bremen.
C. oktobra:
Tuscania. Genova: America, (- nova. 28. oktobra:
Lafayette. Havre: Majestic, C erbourgr Kroonalnd. CherbourK; Xoordar . Boulogne: Conte Rosso, Genova.
31. oktobra:
Berenijaria.
>. novembra:
Paris. Havre.
7. novembra:
Colombo, Genova.
ti. novembra: Argentina. Trs*.
Potrebuje se lo in vee mož. — ^Dekoga Company, Jos. Oinnpriz I Camp, Kinz.ua. Pa. (26-28—9)
podnarednik Mati ja1
his brejega vas. Škoda znaša pol- Kerznar za Cerknico, pomožna1 Rad bi izvedel za MIHAELA
, . .	, • - •	v Kamnem vrliu ie vsledl Višji pisarniški ofitial Jos. PeT-)----
tan, ki je z nadaljno kretnjo ponovil svoje prejanje.povelje. Dvo vo- . neppevidnosti izbruhnil ^^ ki ko pri sodišerh v Novem mes-tu/ ŽENITNA PONUDBA.
jaka *»ta prijela posteljo ter jo dvignila.	^ uničil velik nov kozolec in *m-!pisarniški ofieial Ivan Radič pri| Želim se seznaniti s Slovenko.
Lord Gildoy je z velikim naporom dvignil roko ter jo obrnil	vei(	skedenj. Izrednemu!sodiščih v Ljubljani ter ^emlje-1 Imam svojo domačijo in potrebu-
prott Mr. Bloodu. — Uo*pod. — je rekel. — dolžan sem vam dosti.	naporrf na 1>0nioč prilidtelih gasil-;knjižni vodja Karel Zupančič vijem dobro gospodinjo. Jaz sem 45
Ce ostanku živ. bom premišljal, kako odplačati ta dolg.	nih društev in okolncisti, da je ve- j Novem mestu so stalno vp^kejeni. let star. — John Kavčič, P>ox 373,
Mr. blood >e je v odgovor priklonil. Nato pa je rekel voja-	ter svojo -mer Spremeni!, se jef Za sodne .sluge so imenovani:;East Palestine, Ohio,
koma;	zahvalili, tla ni pogorela vsa 17 orožniški
—	N<» ite ga previdno. Njegovo življenje je odvisno od tega.
Ko so njegovo londstvo odnesli, je postal kapitan zopet prešeren. Obrn:l se je proti hišnemu gospodarju.
—	Kakšne nadaljue proklete puntarje skrivate tukaj? (
—	Ni kakih drugih. Njegovo lordstvo ...	j Desetletnica gasilnega društva.
—	Z njegovim lordstvom *mo že opravili za enkrat. Z vami pa Prostovoljno gasilno društvo v bomo imeli opraka v enem trenutku, ko bomo preiskali hišo. In, pri; Oplotniči je proslavilo loietnieo se je	dražba ribolova v po i Bogu, če >te me nalagali . . . Prenehal je govoriti ter dal noOto pove- j ^ojeara obstoja. Bila je lepa pri- jcku Brnica. Ta dražba ima dok-ajt lje Štirje dragonci >o odrili. Trenutek pozneje so že bučno iskali poj1"6^^0^'' katere se je udeležilo nad;zallimjvo prtsdzgo^ovino. Do lan j .sosednji »b.. Medtem pa je Iiodil kapitan po veži naokrog ter tol-P^ gasileev iz sosednih krajev. |skega leta je imel ribolov v zaiku-j kel po lesenih obodih s kopitom svoje teže pištole. ' pu ravnatelj kemične tovarne v Podpisana želim zvedeti za naslov
drugi miljo-1 kron, ki je le delo- sluga Anton Knez za Lažko in in-
ma krita z zavarovalnino.
| valid Ivan Burja, za Lož.
Kako se v občini gospodari.
Tz Hrastnika poročajo: Xa Dolu
KRESEVIC, ANIONA BUTI-NAR in ANTONA VALEXClC doma iz Staroda in Pc/dgrada na Primorskem. Prosim jih, da se oglasijo, ali pa 0e kdo ve va kojega, da mi naznani nje.gov naslov, /.a kar bom zelo hvale žen. — Anton Stupar, liox 431, Oakmont, Pa.	(26-27—9)
Novice iz Prekmurja.
Hrastniku Nemec inozemee B. za
Na poti med Dol. Lendavo in.letno ceno 140 kron. Klerikalni
M n rs ko Soboto se je nenadoma vnel tovorni avtomobil, last gradbene sekeije v Murski Soboti. Av
občinski odbor, kakršen je bil'; prej. je hotel po posredovanju: župnika pustiti še zanaprej iribo-
tomobil je bil naložen s premogom!lov za isto ceno. Župnik je namreč! za državni kolodvor. Kako je na- imel od B. dovoljenje, tudi v enem i stala eksplozija, se ne ve. Šofer se I delu potoka ribariti. Ker so na-j je opekel po obeh rokah. Gašenje!rodno-napredni občani za ta kfeeft na odprti centi ni bilo mogoče, j zvedeli, je G. ponudil za ribolov
Mr. Blood je spoznal, da nima nobenega opravka vee v tej hiši. J
—	Z vašim dovoljenjem, vam žlim zelo dober dan, — je rekel.
—	Z mojim dovoljenjem boste ostali se nekaj časa, — je ukazal kapitan.	i
Mr. Blood je skomignil z rameni ter sedel na stol.
—	^Strašno ste pusti in nadležni, — je rekel. — Čudno, da vaš polkovnik še ni zapazil tega.
Kapitan pa se ni briiral za njegovo pripombo. Obstal je. da pobere s tal umazan in prašen klobuk, na katerega je bilo pritrjenih
par hrastovih peres Ta klobuk je ležal v bližini stiskalnice za pe- j VekajpreinoRa'^je"zg^elor^leJletn7"o60 kron. nakar je B rado-i rilo, v kafro se je bil -.kril nesrečni Pitt. Kapitan se je zftokobno na-Ua pa so zmetali na tla. Avtomo-'darno plaea] 800 kron. kar je kle-smehnil. Njegovi oei so splavale po sobi, obstale najprvo na gospo- bil je skoro ves zgorel.	(rikalni občinski odbor odobril. Po:
darju, nato obeh ženskah v ozadju ter konečno na Mr. Bloodu, ki je | Dne 12. avg. zvečer se je nebOjd^geim prizadevanju so potem nasedel >. prt križanima nogama, navidez povsem brezbrižno, čeprav ni 1 naenkrat potemnilo; nastal je mo-|rodno-napredni možje pri raznih kazala njegova zunanja brezbrižnost resničnega stanja njegovega čan piše, vse je steklo, da se je: uradih in oblastih dosegli, da se duha.	j preje rešilo domov. Medtem pa je [ribolov zakonito odda dražbeninv
Nato pa je stopil kapitan k stiskalnici ter odprl eno krilo ma- [začelo grmeti in tresikati, in vlila potom najvišjemu ponudniku. Pri sivnih hrastovih vrat. Prijel je Pitta za vrat ter ga potegnli ven.	močna ploha. Med tresika [sedanji dražbi je prišel na dra.žboj
—	In kdo je ta hudič? — je pobaral. — Zopet kak plemenitaš? ; njem Je treščilo v Murski Sobotijen uradnik kemične tovarne, ker' Mr. Blood je takoj videl pred sTojimi duševnimi očmi one vi-!v M«lf>kaniški ulici v hišo št. 150.|B. kot inozemee ni mogel dražba-1
slice, o katerih je prej govoril kapitan in tega nesrečnega mladega I!>o!eg.hiqe liahajaJ^a ^ s slamojti. Po dražbenem boju, ki se je po-
FRANKA BEDENK. Pred 4 le ti se je nahajal v Chicagi, III Prosim jra, da se mi javi ter naznani svoj na.<*lov. Nadalje želim zvedeti za naslov mojih dveh bratrancev LOUISA in PRAN-K A GREGOKC. Pred več leti sta se nahajala v New Yorku. Ker njima imam sporočiti nekaj važnega, prosim, da se mi oglasita. Obenem želim zvedeti za naslov mnjih dveh prijateljic ANE MARIN in MARIJE RAJS. stanujoči tudi v New Yorku. T'pa-nv da se mi vsi gori označeni zglasijo, za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Mary Bo.šter, 2815 West 10. Street Indianapolis, Tnd.
(25-26—9)
TŠČe se FRANK KODRU'. Di>l?«. vrsto let je stanoval v Brook lvnu. New York. Pred p »Idruga letom je šel v Plymouth. Pa., in od tedaj se ni več oglasil. Pro sim rojake v Plymouthu. ako kateri ve o njem. naj mi sporoči njegov naslov. -- Anton Pod-gornik. 20 Stagg St., Brooklyn New York.	(25-26—9)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. naročnikom Glasa Naroda v Pennsvlvaniji poročamo tem potom, da jih bo obiskal m-š potovalni zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNB, kateri je pooblaščen nabirati na ročnino za naš list: zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co.
msuucHlJHF
»•^Naravnost v Jugoslav J0
ZNANI PARNiKI. IZBORNE UG 'ONOSTI N« Imejt« brtip3trebi:lh stroškov in zamuda.
BELVEDERE ____ 14. oktobra.
PRES. WILSON 21. okt.; 5. dec. ARGENTINA ... 11. novembra.
Vnaprej rlačan* karte za sorodnike ali prijatelje ae lahko preskrbi pri bllin.M parobrodnl agenturl ali pri
PHELPS BROS. & CO.,
Generalni Agenti
2 WEST STREET	NCW YORK
POZOR!
Kabini 50 mož za krle (logse) rezati. Plača	do s3.(X) na
dan. Hrana in stanovanje prosto. Delo stalno za leta. Dobremu d^-jlavcn p'aeani tudi več. — Hubert jMihie, Alexander. 1'psher Co.. \V. »Va.	Clx 2C.2S.30—9)
kapitan in tega nesrečnega mladega mornarja, ki bo krasil ene teh vislic, obešen brez obravnave, mesto one druge žrtve, za katero je bil kapitan Hobart osleparjen. Takoj si je vsled tega izmislil ne le naslov, temveč celo družinsko drevo za tega mladega ustaša.
—	Pri moji veri, rekli ste, kapitan. To je baron Pitt, prvi nečak Sir Thomas Vernona, ki se je poročil z ono Moli Kirke, sestro vašega lastne »a polkovnika ter nekoč dvorno damo kraljice kralja Jamesa.
Tako kapitan kot jetnik sta zazijala od presenečenja. Ker pa je mladi Pitt lepo molčal, je kapitan grdo zaklel. Nato pa se je zopet ozrl v svojega jetnika.
—	Kaj ne, on laže i — je zarohnel, prijel mladeniča za rame ter bulil v njegov obraz. — Kaj ne, da me vleče?
—	Ce mislite kaj takega, — je rekel Blood. — ga obesite in videli boste, kaj se bo zgodilo z vami.
Dragonec se je ozrl na zdravnika in na to na svojega jetnika.
—	No. — je rekel konečno ter vrgel jetnika v okrilje svojih mož, — odvedite ga v Bridgewater. Zveiite tudi onega-le tam, — je dadaljevcl ter pokazal na Bavnesa. — Pokazali mu bomo, kaj pome-nja jemati pod tftreho ter skrivati puntarje.
Nast il je trenutek zmede. Bavnes se je skušal oprostiti oprijema drii-roneev ter protestirati na vse grlo. Preplašeni ženski eta kričali, dokler ni prevzel obeh še večji teror. Kapitan Hobart se ji-
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
Po ocvl ocrtabi tlnancneaa mimi.ci «tv« v Jugoslaviji J« bankam tarr. seda prepovedano izplačevanj« čekov aH dri gih nakazil v tujih valutah. A Ko tori.
krita šupa. ki je bila polna žita. jeUebno hudo bil med narodnim tr-bila naenkrat v ognju, ravno takoj goveem S. in Uradnikom kemične tudi poleg stoječi svinjask. Zaradi!tovarne P., je dobil zadnji v zakup nedostajanja vode je bilo gašenje I ribolov za 12,400 krom letno; ofb-zelo otežkočeno. Šupa, svinjak in \ enem mora plačati kot kavcijo za-stranišče st> do tal ipogoreli; žitojkupnik še dvojno svoto, tako da je deloma zgorelo, deloma pa biloj^obi občinska blaigajna kar naen- _
poteptano, zioočc-no in uničeno krat 37.200 kron namesto r>o kle-| ^oiijete o«r.*r v amerikan**« veuavi. &c Ravno tako je pogorelo vse polj-j rikalni metodi 420 kron. ~ZaJcupj	YzS.«*^' S^Si
sko orodje. Lastaiik trpi občutno i pa velja za deset let.	j »arjin, tem vet do dnevnem tetaju v
škodo V istem času, kot v Murski J Soboti, je bilo opažati še dva po-i	Himen,
žara zunaj mesta, kjer je tudi j porogil se je na(lučitelj v Viš. udarila strela. Tre«kanje je poJa-:nji ^ Yinko 0korn z ^ p ^ goma nehalo, dež pa5 kd so ga vsiL(> Kovafevo Crnega potoka pri
tako zel.mo pričakovali, je padal šartnem pri Litiji, še vso noč in prinesel mnogo blagoslova.^	, Ičinovnik v ministrstvu saobračaja Lepusa Zvetan, posestnik v Sa-L Maro Mesnerjevn v Kamniku. ' lovcih, je vozil s konji eement iz Dol. Lendave domov. Nasip noti mu
demačl valuti, to Je v kronah oziroma dinarjih
H ereCl ee i« p«, pri eeetevl omenjene odredbe vpoštevala cotrsba iz seljencev v toliko, da »moremo za atrar. ka, ki Imajo potovati v A.nerfho, «vr iiti fte vedno Izplačila v ameriikih do larjih, vender pa nakazilo ne erne pre ■egatl zneeka $250.— za vsakega posameznega potnika. Do te evote pa lahko
Poročil se ie Fran Mačkov««k j|P,,iimo poljubne zneeke. Ameriški de. i uroc se je r ran .»a,KOY«ek, nar M liplaia proti predioiitvi potnega Hate v usadu Jadranske banka i Ljubljani aH Zaarebu
V AVSTRIJI. ITAUIJ4 In 3ASEDE NEM OZEMLJU pa ie vedno lahko brez ovtr Izveftujemo IzpleeUa v amariSklh d-v
rega so se konji tako ustrašili, da Smaxjetske topliee pri Novem bo^J^^^i" 'l^J^a^rE!
---— --------------Izplačila v ameriikih dolarjih.
Poleg zneeka, ki nal ee izptaia v ame rlikem denarju, se nam mora poelatl tudi za poštnino In* druge atroike kakor
je pridrvel neki avtomobil, kate-l
.Otvoritev šmarjetakih toplic.
me§tu, na novo sezidane, ao bile okvorjene v nedeljo 20. avgusta.
«o za vozil i v stran. Voz se je pri
.,,..	, , „	__ .	.tem p rebrni!. 1. opusa pa si je pri
m« je namreč približal. Prijel je deklico za ramena. Brla je plavola- padeu zlomil degno nogo.
•sa, lep« obraza, z mehkimi, sinjimi očmi. ki so proseče zrle v lice i	-	Smrtna kosa.
dra-onea On se je sklonil nadnjo, jo prijel za podbradek ter jo po- f	Povišanj« plač	V Žirefc je umrl Leopold Božič,
ljubil na brutalen način.	j Gr(.mij tejS(>veev y p^ je nadneitelj v pokoju, v xdaofei sta-
—	r> mislim za res. — je rekel ter se kruto smejal. — To na j i ves(il svoje flane da se je na ŽE-frosti 85 let. Pokojnik je bil staro-te pomiri, mala usta^ica. dokler ne opravim s temi lopovi.	, rednem občnem zboru Wlasao'sta kranjskega učitrijstva in več
Obrnil se je ter jo pustil napol nezavestno v objemu njene ma-;sklenilo 50odstotno zvišanje plač Iet tudi okrajnega šolskega tere Njego%-i možje so stali ter čakali nadaljnih povelj.	vsem trgovskim nastavljenecwn-sveta ter vrl in zvest tovariš.
—	Odvedite ju. Kernel Drake naj pazi nanje. — Njegovo oko , moškega kakor tudi žezisl^ga spo-; Konjie poročajo, da je poi je zopet >plavalo k deklici. — Jaz ostanem še nekaj časa, — da pre- ,1a. Sklep je veljaven od 1. avg. 'kratki mučna bolezni umrl .tamkaj-j
i«čem ta jvostor. Mogoče se skrivajo tukaj še nadaljni puntarji. _1	" |šnji sirom znani posestnik terl
In takoj je dostavil: — In tudi te#a vzemite s seboj. _ frl tem jef	Tatovi na delu.	; Ustanovitelj m častni ravnatelji
pokazal na Mr. Blooda. — Naprej!	< V hišo posestnika Janeza AvaeJkonJiške posojilnice Ivan j^epic v
Mr. Blooil se je zdramil iz svojega premišljanja. Mislil je nam- neka v Zver^ah so vlomili neanani visoki ^arosti 85 let- Pokojnik je r<H> že ves čas na svojo Škatljo z inštrumenti, kajti v njej je bila i tatovi ter danesli razne obleke vjbl1 kremenit značaj m prejpročan laneeta. s katero bi lahko izvedel nad kapitanom kaj dobrodelno vrednosti nad 20,000 K. '	i^odnjak tudi v onih manul.h ea-
operacijo. I>obr<xlelna bi bila namreč za človeštvo. V vsakem sluča- v I'jaMjani so bile izvršene sle- ko ^ sele vzkll> narodna mi-ju je bil dragonec polnokrven ter bi koristilo preeej obilno pi»ča-! tatvine: V Skabernetovi tr- ^1 v	ponemeanih Konjieah.
nje krvi. Težkoča pa je tičala v tem, kako najti priliko za kaj take- ;^ovini Je bila Novak nerade-	>
u-a. Pričel *e je vpraševati, oe bi mogel zvabiti kapitana na stran s fc	kat6!ri ^	* * ^^
kako povestjo o skritih zakladih, ko je nenadno prekinjenje napra- 10 dolar-,ev'- 10000 K m rffiroe h ! Kakflr l^očajo iz Zafcreba, sta vilo konec vsem njegovim špekulacijam.
Za Izplačila do t 11- pe 80 centov sa Izplačila od • 10.— do t 50.— p« t 1-—. za IzplaSHa. ki preeegaJo saeeek I SO.— po 2 centa od veakeaa dolarja ali po • 2.— od sto.
Penar nam Je poelatl najbolje po Do-•nestle Money Order aH pa New vqrfc Bank Draft.
Frank Salrar State Bank
«T Oc*tlaadt at.	New York. N. V
Frank Sakssr State Bank
82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. ____JUGOSIJkVUA
aeograd, Celje, Cavtat, Duorovnfk. Crceflnovl, Jalea. Korčula. Kotrr.
Krtn', Ljubljane, Mariner* M«tk»vi4. tarajtvo, Split. aib«nlk. Zagrib.
ITALUA	NEMŠKA AVSTRIJA
Trat OMtija, Zalir.	Dunaj.
IZTBSCJEMO hitra la por jol den&rna Iz^aCIla t JngoalBriJi, f^U^ In Nea^kl Avstriji ter ixlajamo tekc v krottah. Urah In dolarjih. plaOjlve aa fpofled pri JadruuU tanki ta ink ajcoiM po.
PRODAJAMO parobrodne tr. ietemttke vozne bstke na tm kvaje la za m tete. (VkU »coraj kretanje paznikov.) Kadar ^te »a pata v ataro doaovino in ao nahajat« v New Yorku, »e Vam Uo 1* plačalo, ako se zglaftfto (lede vreditve Vaših denarnih začev prt ravnateljstva naše banke v prvem natfetropja brez ozira m to, ako kupite parobrodnl listek pri naa ali ste ca morda kupili -irurJe. Zajamčeni ao nam pri Jadranski banki lavanredno nradni >ofojl, ki bodo velika koristi sa vso ene, ki se ie aU m bodo poal t^rall
Frank Sakser State Bank

stine. — Na kolodvora' je bHo pri kopanju v Savi utonila dva Jeiiei Pristav k Wanjiee pri Spli-! mlada človeka. Policiji je bilo pri-tu iz ročne torbice ukradenih javi jeno, da je eden izmdd obeh
Brezplačno.
Kdor naroči kako knjfcf, pri-
Mteo ma bnjfflce
"NOVA POSTAVA"
snvamp
HLoviNic muanNe oo. Hop M, H. ?.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi de\: GLASOSLOVJE.
Drugi del: OBLIKOSLOVJE.
Tretji del: VAJE.
četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA.
Peti del: SLOVEN.-AN<rLEŠKI BESEDNJAK.
Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
• * Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te
knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino
$1
Slovenic Publishing Company
Cortlandt Street
Hew York, N. Y