Stev. 150. V LiubiJani, v petek 4. iuliia 1919. Leto ilt. Izhaja rasen neaelj in prainihev vsak cisn popoldsn. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 0/1* Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in pod« pisati, sicer se jih ne pri« obči. Rokopise se ne vrača. Inserati: Enostolpna petit-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in iposlano vrstica po 1 K; 'večkratne objave po do* 'govoru primeren popust % |§(| p taa Bigi Glasilo Jugoslov. socialno - demokratične stranke. POMBlUM ft«H, —— 40 vtnarlav —» Naročnina: Po po*ti »H z dostavljanjem na dom *«; celo leto 72 K, ta poli leta 86 K, za četrt Set* 18 K, za meaeo 6 tC, Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko, 84 K. — Reklamacije i* list so poštnine proste. Upravnistvo je v L: ubijanj Frančiškanska ulica št. 61^ Učiteljska tiskarna. 'Telefonska St. 312. ■MičttaMMttaaag f.8.: Novi Sad in Belgrad. V »Napreju« št. 146. čitam misli sodr. Outlawa izražene v članka Pariz ali Moskva. Ta dva svetovna politična centra — eden kapitalistični, drugi proletarski — ostaneta dva različna pola v človeški_ zgodovini toliko časa, dokler ne pride do popolnega poraza enega ali drugega. Wilson le sicer poizkušal postavit! most med ta nasprotujoča si svetova, človeštvo se je pa kmalu prepričalo, da je ta most, navzlic Vsem svojim štirinajstim podstavkom iz samega papirja. Isti svet, ki je v pravem času Označil prizadevanje predsednika 'Vilsona z utopijo, ie obenem pravočasno spoznal, da potrebuje II. intev-naeijonala Thomasa, Scheidemana in Kerenskyja še vse drugačne okrc Pitye. Kakor je res, da le Wilsonov lBcjst papirnat, enako nepobitno ostane dejstvo, da se z golimi protesti in resolucijami ne pride nikoli in nikjer do cilja. Zato Je treba predvsem dejanskega pozitivnega dela. Kakor je nemogoče izenačiti pojma ogenj in voda, enako nemogoCe le, premostiti prepad med delom in kapitalom. V zvezi z ugotovitvijo, da sta Pariz in Moskva glavna središča dveh nasprotujočih si vojsk, si moramo logično tudi vprašati, na kateri strani nam je vezati svoje redove, kajti popolnoma nemogoče je, da bi stali ob strani prekrižanih rok. Kot možje, ki poznamo svojo armado in vemo kaj zmoremo in česa ne zmoremo, si bomo predvsem sami določili z jztrom na naše dejanske razmere taktiko in vrsto orožja, ter čas in »raj, kjer posežemo v boj. Vse to bo mo odločili sami — toda na kateri Strani se bomo bojevali in kdo more računati z našo pomočjo, to pa treba, da povemo javno in neustrašeno takoj. Zavedujoči se odgovornosti, ki smo jo prevzeli napram lastni vesti s tem, da smo vstopili v redove jugoslovanske socijalistične armade, bomo o vsakem koraku, ki ga mislimo Storiti, trezno premislili, ogledali se po svetu, kaj delajo socijalisti drugih narodov in ko smo na podlagi vsega tega dognali, kje je spas našega delovnega ljudstva, potem, sodrugi, n.c smemo več kolebati sem ter tja — bi ali nebi? — marveč zaklicati moramo svetovni buržoaziji — tukaj smo, strnjeni in pripravljeni, zavezniki milijonov ! Novi Sad in Belgrad .. Konferenca, ki je zborovala 22. K* Rfi' m -Sa,du ob navzočnosti 86. delegatov in katere se ie ude-ležila tudi naša stranka po ss. Pete-janu m Kristanu, je sklenila resolu- cijo, ki nas ne more v nobenem oziru zadovoljiti. Platforme za skupno delovanje vseh soeijalistqv v Jugoslaviji, platforme, ki bi omogočala zvezo z njimi ter z milijoni in milijoni svetovnega proletarijata, ne vidimo v njej. Ako sta naša dva delegata izjavila, da mi slovenski socijalisti nimamo nikakršnega interesa, da ostane jugoslovanski proletarijat razdvojen, in se trudila najti obliko, ki bi omogočila združitev vseh proletarskih sil v skupnem boju proti skupnemu sovražniku, je bilo to postopanje povsem korektno in pravilno, le žal, da jima to zaenkrat ni uspelo. Vtis imamo še vedno, da se ni storilo zadosti ne na tej ne na oni strani v svrho strankinega uje-dinjenja, te najvišje, najnujnejše potrebe jugoslovanskega proletarijata. Vzroki so različni. Kongres, ki so ga sklicali pripadniki komunistične struje meseca aprila v Belgradu in katerega so se udeležili socijalisti iz Srbije, Hrvat-ske, Bosne, Dalmacije, Črne gore in Vojvodinje (skurno menda 500 delegatov) je sklenil, da se imajo vse te stranke združiti v eno »Socialistično radničko partijo Jugoslavije.« Tudi ta sklep je bil morda prenagljen, vsaj iz stališča celotnega proletarskega ujedinjenia, ki je tudi za nje, kakor za nas, nujna potreba. Na ta kongres so bile povabljene samo one sekcije, ki stoje na stališču protiministerijalizma. Mi smo takrat sedeli še v deželni vladi, in se zalo nismo mogli že zaradi tega kongresa udeležiti, pač pa smo poslali po tajništvu naše stranke bratskih pozdravov vsem zbranim sodrugom. Nismo bili tedaj navzoči na kongresu in šv vseh sklepov lakorekoč ne poznamo. Zato nam je vse kar prihaja iz Bel-grada, megleno in češče nerazumljivo. N. pr. erfurtski program in bolj-ševiški naslov stranke? Očitno ,re. da vkljub vsemu in vsemu je ostalo še marsikaj nejasno in da je treba tu na vsak način navezati stikov v svrho medsebojnega spoznavanja, kar bi gotovo prepodilo marsikateri dvom na eni in na drugi strani. Ali ne bi tvoril lahko naš antiministeri-jalizem platformo, zato, da se odrečejo oni svojemu neplodnemu j^arla-mentarizmu? Vprašamo, in bi želeli odgovora. Ne priporočam vsekakor združenja na to ali na ono stran brez dogovorov, na slepo. Priporočamo pa, da se najprej oceni delo in program stranke, kakor se nam prikazuje sedaj in da se ima vedno pred očmi, da nam je treba predvsem pozitivnega ujedinjenja, ki je mogoče, ako se pokaže na obeh straneh nekaj dobre volje. In to je od vsega začetka namen tega članka. V znamenju koalicije. Boj med »Narodom« in »Slovencem« se veselo nadaljuje. Treskanjc in pokanje na obeh straneh in v boljinbolj naraščajoči meri. Kadavrov sicer še ni, razven dr. Žerjava, ki pa pride najbrže kmalu zopet do sape. Vsekakor ne kaže govoriti več o strankinem premirju ... Radovedni smo, če se bosta ljuta nasprotnika še kedaj spoprijaznila ali ne. Koncem konca bi pa tudi radi znali, kaj s-i pravzaprav za vsem tem dirindajem skriva. Preureditev deželne vlade na način, da dobi ta ali ona stranka več mest, ali pa, da se napravi kratko-malo velik križ čez vsa demokratična načela, čez vse politične potrebe ljudstva ter uvede kratkomalo birokratično uradniško vlado, ki bo opravljala svoje posle s pomočjo kakega jugoslovanskega § 14? »Narod« je v svoji običajni naglici na nekaj podobnega že namignil, pa ni imel sreče. »Slovenec« tfa je radikalno zavrnil, iz česar bi bilo si<'epati, da VLS ni za take remedure. S čini nas bodo torej hladnokrvne Slovence prihodnji dnevi osrečili? Pa če bi kratkomalo povedali, da se vsa ta borba vodi pravzaprav po migljaju iz Belgrad a, če bi skušali dognati vzročno zvezo med politično konstelacijo v belgrajskem parlamentu in ministrstvu ter med »domačo« politika- in domačimi praskami? \li ne bi zadeli naenkrat na najhujši odpor pri obeh strankah? Tega se bojimo — bogme — tega nočemo . . . Pa kaj če bi gospodič kar povedali kaj jim leži na srcu? Prihranili bi nam čas pri nepotrebnem ugibanju. ... . , Kaj je pa s sklicanjem . . . pokrajinskega zbora? Kaj se nam sanja? .. . Kje so časi. ko smo mislili na poglavitne, najnujnejše potrebe naše dežele! — Zdai gre za vse drugo. Nekaj bi radi čisto natihoma povedali: Zdi se nam, da bo po povratku ministrskega predsednika Protiča in drugih iz Pariza takoj vse v redu. Toliko »demokracije« kakor sedaj ni še nikoli vladalo pri nas. Zato nam je vse tako očitno. Praznik Svobode v Ameriki. Danes obhaja ameriški narod svoj največji narodni praznik. Dan 4. julija je, ki ga Združene države vsako leto najšumneje obhajajo v spomin na tisti znameniti dan, ko se je rodila njih neodvisnost. Bilo je leta 1776. dne 4. julija, ko so zastopniki trinajsterih kolonij, ležečih na vzhodu nove domovine, podpisali v Philadelnhiji ono velepomembno listino »Deklaration of Independence*, t. j. proglas neodvisnosti, s katerim je bil za vselej storjen konec nasilju angleških vladarjev v njihovi deželi in je bila ustanovljena ljudovlada Združenih držav. S proglasom neodvisnosti Združenih držav ameriških je bila svetu razglašena blagovest svobode. Razglašena je bila resnica, da so vsi ljudje rojeni enaki, in da so bile vlade ustanovljene v korist vladanih, a ne vladarjev. Kako modro sestavljen je bil ta proglas. In kdo ga je sestavil in podpisal? Niso bili filozoli, ne diplomati, nego preprosti razsodni možje iz ljud-* stva, ki so vedeli ceniti svobodo! Dostojno je pričela revolucija, k! je izpremenila angleške kolonije Vj svobodne in neodvisne države. In te neodvisne države so se tako čudovito hitro razvijale kot nobena druga dežela in so danes mogočna velevlast. Tu so se bujno razcvetfi vse človeške sile in tu sem so se zatekali iz vseh evropskih dežel ljudje, ker jim njih zatirane dežele niso mogle dati zadosti kruha, niti svobode. Danes tudi mi obhajamo v duhu s svojimi ameriškimi rojaki ta njih dan Svobode in pošiljamo ameriškemu proletarijatu naš najiskrenejši pozdrav! _____ Brzojavne vesti. WHsonova spomenica ameriškemu ljudstvu. LDU. Washington, 30. (DunKU. — Zakasnelo.) Reuterjev urad poroča: Neposredno po podnisn mirovne pogodbe je poslal Wilson amen-kanskemu ljudstvu spomenico, v kateri zahteva, da se sprejme mirovna pogodba in pogodba o zvezi narodov brez izpremembe ali pridržkov. Mirovno pogodbo imenuje: »Veliki dogovor nove ureditve, ki nudi globoko zadoščenje in splošno pomir-jenje«. NOVA ITALIJANSKA DELEGACIJA ŽE POSLU IE. LDU. Trst, 2. »La Tribuna« poroča: Nova italijanska delegacija pri mirovni konferenci je že začela poslovati. Tittoni je imel v torek zvečer z Sonninom razgovor, ki je trajal dve uri, in kjer je Sonnino po drobno informiral svojega naslednika o stanju pogajanj. Sonnino se le snoči odpeljal iz Pariza v domovino, kjer bo nastopil daljši do” -<;t. Cenzura časopfela v Italiji. LDU. Rim, 30. >.Gazzetta Ufficia-le) (uradni list) objavlja odlok kraljevega namestnika, s katerim se odpravlja cenzura časopisja. Odlok stopi v veljavo 30. junija o polnoči. Dodana mu je določba, po kateri je za nadaljnih šest mesecev prepovedano priobČevanje vsakršnih vesti, ki sc tičejo vojaških priprav ali kretanj. Delovanje nove Italijanske vlade. LDU. Trst, 2. Kakor poročajo italijanski listi iz Rima, ima Nitti vsak dan porazgovore z raznimi člani svojega kabineta ter proučava in izdeluje vladni program, ki ga bo moral predložiti zbornici. Otvoritev zbornice je določena na 9. julija. Takoj v prvi seji bo Nitti obrazložil program svoje vlade in zahteval od zbornice zaupnico. Vladne progra* matične izjave se bodo nanašale v, prvi vrsti na probleme notranje politike: glede zunanje politike se bo. predsednik ministrskega sveta skliceval na izjave, katere je podal Tittoni v senatu, in na misli, ki jih je izvajal Nitti sam v svojem pogovoru t zastopniki Reke. Vlada bo predložila tudi osnutek volilne reforme, ki temelji v glavnem na Rlssovanju po listah in na proporčnem sistemu. O tej predlogi bo v prvi seli poslanske zbornice uoročal ministrski predsednik sam in bo zahteval, da se vzame takoi v razpravo. Podrobnosti o potresu v Italiji. LDU. Trst, 21. Italijanski listi prinašajo sedaj podrobnosti o katastrofalnem potresu, ki je 29. junija usode-polno prizadel cvetočo Toskano. V Epicentrum potresa ie okrožje. :me-novano Mugello, tik severno od Florence na zapadnem bregu Apemn ob reki Siave; vendar sega zona, prizadeta ob potresu, od Tirenskega do Jadranskega morja torej tudi na vzhodno stran Apenin. severno do; Bologne, južno približno do Perugie. V središču, v okrožju Mugello, so bili razni kraji popolnoma uničeni, ali vsaj zelo toliko poškodovani, n. pr, kraji Vicchio in Uorgo San Lorenzo, ki sta največ trpela. Zelo hudo poškodovani so tudi razni drugi kraji', kakor Rubatta, Candeto. Mirando! i, Cliveto, Pirlaciano, Santo Stefanu, Sant Agata, San Piero e Sieve, Ro-siiino, Rupe Caprina, Mirano, in mnogi drugi kraji. Prebivalstvo najbolj prizadetih krajev mora prebivati pod milim nebom. Glasom lista »La Tribuna«, so dosedai našteli okolo sto mrtvih in 800 ranjenih, rz pripovedovanja ranjencev izhajajo tragične podrobnosti o katastrofi, ki je skoro uničila enega najlepših de- I lov Toskane. Potres se ie 29. 27 LISTEK. Avgust Strindberg: Bedakova izpoved. Preložil Fran Albrecht. (Dalje.) Prvič me vidi zdaj kot resničnega ljubimca. Očarana je. Prijela me je za glavo, jo Poljubljala in božala s svojimi prsti preko dol-Kih kodrov mojih razmršenili las. Njena lepota me navdaja s spoštovanjem. Ona je zame kakor sveta podoba, ki me navdaja s češčenjem. Očarana je, da me vidi brez osovražene krinke. Pijana je mojih besed in zaljubljena vame brezumno, ko vidi, da sem zmožen nele tople in iskrene, marveč tudi ognjevite ljubezni. Poljubljam ji noge, dokler si ne zamažem ustnic. Objemam ji kolena, ne da bi se doteknil roba njene obleke. Ljubim jo, takšno kot je, cisto oblečeno, deviško kot angeli, kakor da je Drišla oblečena na svet in bi nosila peroti na obleki. ■ Hipoma mi solze zalijejo oči, ne da bi vedel, čemu. Jočete, me vprašuje; kaj vam je?. v 7- Saj niti $žun jie vejgj* Plaveč sap Sifi-<*n, tg je vse, ' Vi, mož iz — Vi znate torej jokati!, jekla! — Zal da so mi solze vse predobro znane. Kot izkušena ženska meni, da pozna skrivna sredstva za mojo skrivno bolečino-Dvignila se je in pričela zanimati za papirje, raztresene po tleh; potem je dejala s porednim nasmeškom: — Ko sem vstopla, ste ležali na tem kupu kakor na travi. Zelo piijetno mora biti, napraviti si sredi zime seneno ležišče. In že je zdrsnila na kup papirja. Sedel sem poleg nje. Znova so pričeli deževati poljubi. Moja boginja se nagiblje in hoče pasti. Polagoma jo potisnem navzdol, držeč jo ujeto pod svojimi ustnicami ter ji ne pustim časa, da bi se oprostila očarujočega ognja mojih oči in požara mojih ustnic. Objel sem jo in legla sva preko »trave« kot dva ljubimca, imela drug drugega kot dva angelja, čisto oblečena, ne da bi se spojila v poslednji združitvi. Vstala sva uzadovoljena, nasičena, brez slabe vesti, kot dva angelja, ki nista padla. Ljubezen je iznajdljiva! Človek gieši, ne da bi greši!. Človek se uda, ne da bi se udal! Žlahtna je ijubezen izkušene žene! Polna milosrčnosti je z mladim učenčkom; nje radost leži v dejanju, ne v jemanju ... Nenadoma se ona osvesti, spomni se resničnosti in se odpravi k odhodu, —■ Do jutri tedaj! Do iutrU }se mu je priznala. Zdaj pa se obdolžuje, zakaj on je jokal. Vroče je jokal! Je-li naivnež, ah pretkanec? Oboje, brez dvoma! Ljubezen povzroča iluzije in sodba, ki jo ima človek o samem sebi, je često varljiva. _ Vendar pa on ni hud r.a naju in se ne pro-tivi nadaljevanju najinega zaupnega občevanja, pod pogojem, da ostaneva — nedolžna! — Blag in plemenitejši je od naju dveh, mi piše ona; ljubi naju. Kakšen mehkužneš! Pod svojo streho odobrava bivanje moža, ki je s poljubi pokril njegovo ženo; smatra naju za tako brezspolne, da meni, da bova nadaljevala najino občevanje »kot brat in sestra«! S tem je razžalil moj moški čut in jaz mu odgovorim s tem, da se odločno in za vedno poslovim od njega! * Ostal sem to jutro doma v svoji sobi, predan strahovom najkrutejših razočaranj. Ugriznil sem v jabolko in že so mi ga ugrabili. Njej, ponosni, je žal; slaba vest jo teži in ona trpi vsled tega; obsiplje me z očitki, ona, zapeljivka! Vražja misel mi šine v glavo. Nemara se ji je zazdelo, da sem preveč vzdržljiv človek. Nemara se mi je hotela izmuzniti, srdita vsled moje sramežljvosti? In ker ji zločin, pred katerim sera se zbal la*, m dela nobenih skrbi. je torej njena Ijubezeu močnejša nego moja! Vrni se še enkrat, krasotica moja, in-videla boš! Ob desetih dopoldne me Je pozvalo baronovo pismo k baronici, ki je baje težko obolela! Odgovoril sem mu, naj me puste pri miru. »Ne maram več motiti vajinega zakona, dovolj mi je; pozabita me, kakor vaju pozabim Jaz.« Krog poldneva drugo pisanje. »Bodimo si zopet iskreni prijatelji kot prek Vedno sem vas visoko cenil, kajti vzlic tej zablodi sem trdno prepričan, da ste se vedli kof častivreden človek. Niti besede o tem, kar se je bilo zgodilo. Pridite kot brat v moj obiem in stvar bodi poravnana.« Genljiva priprostost, popolno zaupanje tega moža me je omehčalo; pisal sem mu ter mu sporočil svoje pomisleke, proseč ga, naj se ne igra z ljubeznijo, marveč naj mi dovoli prostost. Ob treh popoldne je sledil zadnji poziv. Baronica umira baje; zdravnik jo je pravkar, zapusti!, rada bi me videla. Baron me nujno prosi, nj pridem. In jaz grem. Gorje mi ubogemu! Vstopil sem. V sobi je duh po kloroformu. Baron me sprejme ihteč in me objame. — Kaj ji je, sem vprašal s hladnokrvnostjo zdravnika. — Ne vem. Bila je že čisto blizu smrti, ln zdravnik... kaj je rekel?. iBalle prih'.): Stran 2. N A P R E l Štev. 150, junija ob 6. zjutraj, je postajal čimdalje jačji in dosegel višek ob 17. ur!. Znani sejzmolog pater Alfani jc naštel v prvih šestili urah potresa 25 sunitov, v drugih šestih urah 13 in tako razmerno čimdalje manj sunkov. Italijanski kralj, ki je isti večer odpotoval v Racconigi, se je odloči!, da ss takoj odpelje na lice mesta. Najbrže bo tudi kraljica sledila kraliu. Italijanska ooiUlCca ml=iia na Dunaju. LDU. Dunaj, 2. (CTU.) Listi poročajo, da biva tukaj že nekaj dm Principe Silvio Borgliese kot novo-določeni vodja italijansko politične misije na Dunaju, Njemu ni samo začasno poverjeno vodstvo političniii poslov, ampak tudi za čas po sklepu miru, da zveže prijateljske stike med Nemško Avstrijo in Italijo. Stavke na vidiku? LDU. Saint Oermain. 29. (DunKU. — Zakasnelo.) »Petit Journal« javlja, da naj se agitacija za demonstrativno stavko, ki jo dne 20. in 21. julija nameravajo uprizoriti francoski, angleški in italijanski sociialisti. vrši v Klavnem na podlagi protesta proti draginji. Berlinske stavke oonehulejo, LDU. Berlin, 30. (DunKU. — Zakasnelo.) Včeraj je železniški minister sprejel železniške uradnike ter se je pri tej priliki dosegel nastopni sporazum: Minister je obljubil, da bo prosil državnega ministra za obrambo, da takoj ukine narcdbo glede stavk. Zastopniki delavcev in uradnikov so izjavili so^Rsno, da bodo v ponedeljek zjutraj pričeli i delom. Odredba glede stavk je bila včeraj ukinjena. Promet se je že nekoliko izboljšal. Enomesečna stavka. LDU. Pariz, 29. (DunKU. — Zakasnelo. — Brezžično.) Stavka kovinskih delavcev, no številu več sto-tisoč iz pariških delavnic, je po skoro enomesečnem trajanju končala. Ker je svet strokovne organizacije ugotovil, da ni upanja, da bi se sprejele njegove zahteve. Pozval je delavce, naj v ponedeljek pričnelo delati. KONCEM TEDNA SE IZROČI DODATEK MIROVNE POGODBE NEMŠKI AVSTRIJI LDU. Trst, 2. »La Tribuna« javlja Iz Pariza, da bo ententa, glasom vesti francoskih listov, izročila koncem tega tedna nemško - avstrijski delegaciji dopolnilni tekst mirovne pogodbe, ki obsega finančne in gospo darske pogoje. O koroških n, gvetih. LDU. Dunaj, 30. (DunKU. — Zakasnelo.) V popoldanski seji državne konference delavskih svetov je poročal Korošec Neuluber o delovanju delavskih svetov na Koroškem. Iziavil je, da je pripisovati vplivu delavskega sveta, ki je natopil proti Stremljenjem »Proč od Dunaja«, da so takšna stremljenja sedaj popolnoma prenehala. V vrstah koroških so-cijalistov pravi, da ni komunistov. .Vsi so stari revolucionarni socijalni demokrati in bodo, ako treba, nastopili z najskrajnejšimi sredstvi Sovražnosti med Madžari in Rumuni. LDU. Budimpešta, 2. (Brezžično.) Ogrski brzojavni urad objavlja 2. julija vojno poročilo: Na severni fronti vršijo naše čete zapovedano umikanje po načrtu in v najlepšem redu. Pri Tisza - L6ku so manjši rumunsk! oddelki prekoračili Tiso v napadu. Bili so uničeni. Most čez Tiso vzhodno od Szolnoka so Rummii razstrelili. Proti takemu postopanju Rumu-nov, ki je proti vsem dogovorom, smo na pristojnem mestu energično protestirali. Ubogi Madžari! LDU. Baden, 2. (CTU.) Danes so te tukajšnjega kopališča izgnali okoli 200 Ogrov, ki so nred komunistično vlado semkaj pribežali Iz Budimpešte. Zapovedano jim zapustit: Baden v 24. urah. Kerenskiievi bankovci Izveit prometa. LDU. Moravska Ostrova, 2. julija (ČTU.) Glasom vesti polžkih listov, so bili na Ruskem Kerenskijevi bankovci, katerih je bilo izdano približno ena milijarda, vzeti iz prometa. Druga državna konferenca delavskih svetov Nemške Avstrife. LDU. Dunaj. 30. (DunKn Zakasnelo.) V sejni/dvorani državne zbornice poslancev se je sestala na- Iies druga državna konferenca de-avskih svetov Nemške Avstrije, Predsednik di. Friderik Adler je otvoril konferenco z nagovorom, v katerem je naglasa! naloge dciav» sl.ega razreda, da se ustanovi začasni organ, ki naj mu omogoči, da bo kos vsem nalogam, ki Jih ima rešiti delavstvo. Pošilja pozdrav vsem delavcem vseh dežel, ki stoje na tich razrednega boja. Ce smo bili tekom zadnjih let ločeni vsled raznih razlik v naziranju, upamo, pravi govornik, da bodo delavci odslej črpali nauk iz vojne, tako da se ne bo nikdar posrečilo kapitalističnemu imperializmu, ojačiti trajno svojo prevlado. H konca svojega govora je dr. Adler pozdravil oba zastopnika osrednjega nemškega delavskega sveta. — Zastopnik Knoblaeh iz Berlina je sporočil pozdrave imenom nemškega osrednjega sveta in izjavil, da bi bil rad videl, da bi Nemci vsa vprašanja, ki se tičejo konference, mogli rešiti skupno z Avstrijci. A mi se tit> moremo sestati, kakor bi radi to želeli, ker nam je to zabranjeno po mednarodnem imperializmu in kapitalizmu, ki je udejstven v ententi. K prvi točki dnevnega reda je podal dr. Friderik Adler pojasnila glede delavskih svetov v Nemški Avstriji, ki imajo tukaj bistveno drugačno zgodovino, kakor v drugih državah. Govornik Je naglašal, da so bile nove volitve za delavske svete izvedene uspešno, tako da je naša državna konferenca v večji meri, kakor državna konferenca v Berlinu prava slika proletarijata. Pojasnil je nadalje svoje stališče proti proklama-dici diktature svetov in svarilo podano 1. maja proti odgoditvi akcije /a socializacijo. Menil je. da je dosedanja taktika, biti pripravljen In čakati na razvoj dogodkov, jiajbcljša taktika in edina mogoča za delav stvo v Nemški Avstriji. Zastopnik Strasser je podal po ročilo o razvoju delavskih svetov v Zgornji Avstriji, zastoonik Leichm !z Gradca je podal poročilo za Štajersko ter naglašal revolucionarno razpoloženje šr;*vrskih d?!;>v-.ev ter opravičeval njihovo ravnanje nasproti komunistom na Štajerskem, da niso tla za komuniste. Vsled raznih medklicev je prišlo do prerekanja m*id posameznimi zastopniki, ir ko je štajerski zastopnik Leichir. nadalje bičal ravnanje komunistov, sc člani komunistične !ra>--'! zapustili dvorano. Govornik je sklen i svoje poročilo z izjavo, da bodo štajerski delavci storili vse, da ohrani).’ edinost proletarijata na Štajerskem. — Razprava je bila nato odgodena. Zakaj molčijo? V »Narodu« iti v »biovencu« st veliko piše o tihotapski aferi pri čekovnem uradu. Namigava se sem m tje, ne da bi se o stvari povedalo vso resnico. Mis-limo, da je zadeva dovolj važna, in da bi bilo nujno potrebno, da se jo neusmiljeno -razkrije. Slovenska Javnost sledi vsem tem očitkom dokaj začudena. Naj se govori odkrito in neobzirno! O zadevi smo prejeli tudi mi nešteto pisem, v katerih se povprašuje, kaj da je na stvari. Pričakujemo razjasnitve. Naj se nezdrave razmere takoj sanirajo. Ne gre, da se pušča javnost v dvomu. Razlogov je dovolj, da tirjamo od peklicanih ljudi konkretne izjave, ki naj napravi konec nepotrebnemu ugibanju. Naj se izve vse, kakor je bilo v resnici. Dnevne vesti. Cckhiši! iicej in stari lun a torij. »Preneumen, perfiden, podprt z neokusnim osebnim insultom na članice in člane licejskem kuratoriia« je bil naš očitek o ravnateljski zadevi pri dekliškem liceju. Vse te okusne cvetke pa trosi »Narod« v svojih potrpežljivih predalih zato, da nam sme končno povedati, da se mu ne bo treba učiti pri nas družabne in osebne spodobnosti. Hvala bogu! Kdo bi vraga uč:l spodobnosti liberalnega »olikanca« takega kalibra! Saj izzveneva iz vseh njegovih izrazov sama fineza in eleganca. Za vsak slučaj se je pa poslalo v boi tudi gosp. —r., ki se v svpji notici trudi na vse moči, da bi po vzorcih pariške konference ustvarii junktim med starimi kompetenti na ravnateljsko mesto in starikavimi damami v ku-ratoriju. Sila nehvaležen posel. Tudi če je eosp. —r. še tako in tako večno svež in mlad. Najprej povemo glede stvari same, da se bo koncem konca najbrže izkazalo, da bo imenovanju starostna razlika pri kompetentni varirala le od dveh do kvečjemu štirih let pred pokojnino... V teh kratkih besedah ni pravzaprav me drugega, kakor... resnično prerokovanje. Saj vemo, da pride stvar »pred občinski svet« in tega večino itd. itd. Pri kraju smo. Glede junktima s starikavostjo pa moramo pripomniti, da smo si dovolili omeniti častitljivo starost raz nih dam v kuratoriiu na podlagi težko priborjene pravice. Kajpak. Ce sme gosp. »Nekdo«, ki očividno spada med najmlajše liberalne »olikan-ce« dajati lepo in navdušeno duška svoji nebrzdani mladeniški razbori-tosti ob pogledu na mlajše in sta-reiše gospodične občinske, svetovalke v... boljševiški dobi, zakaj ne 1)1 smeli mi, ki nismo še olikani, omeniti rojstna leta spoštovanih dam, krasne... preteklosti? Sprejeli smo Junktim ... Zob za zob! Tako nas ic učil Pribičevič Zasebno uradništvo Slovenije. V nedeljo, dne 29. m. m. se je vršil v »Mestnem domu-; v Ljubljani izredni občni zbor »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju«. Zborovanje je vodil predsednik Ivan Hiter. Iz poročil posnamemo: Razvoj organizacije zasebnega uradništva je na Kranjskem nrav zadovoljiv, na Slovenskem Štajerskem pa neugoden. Krivda leži na odboru krajevne skupine v Celju, ki je prevzel nalogo, da organizira zasebno uradništvo na vsem Slovenskem Štajerskem, ki pa prav nič ne deluje. Osrednji odbor Jts vsled tega sklenil, da se odbor krajevne skupine v Celju razpusti, skliče občni zbor krajevne skupine in izvoli nov odbor. — Od zadnjega občnega ,zbora je bila organizacija precej gibljiva. Šlo je za zvišanje službenih prejemkov raznim skupinam. Najpovoljnejši uspeh je v tem dosegla skupina uradništva denarnih zavodov. To ima pripisati svojemu solidarnemu in odločnemu nastopu ter smotrenemu delu, s katerim zasleduje uresničenje svojih zahtev za bodoče. — Občinski svet H>ih!janski je s svojim sklepom z dne 14. marca t. !., s katerim je proglasil uradništvo Mestne hranilnice ljubljanske za mestne uslužbence sic^ ^idal celokupnemu hranilničnemu uradni-štvu — ker tudi drugod skušajo sedaj posnemati Mestno hranilnico 'iubljansko — hud udarec, ki pa tu bo ostal trajen, ker so nagibi, ki so občinski svet ljub lian tki privedi; do tega sklepa, docela neutemeljeni, nestvarni in ker morr5- posledice ta kega sklepa škodovati ne samo uradništvu, ampak tudi zavodu in mestni občini. — Skupina uradništva zavarovalnic v zadevah ni imela posebne sreče. Povod tiči v tem, ker leže centrale tukajšnjih zavarovalnih zastopov izven Jugoslavije in se je moglo naše uradništvo z zastopniki central pogaiati le posredno po nemškem uradniškem društvu, dočim je ugodno rešitev pr> banki »Slaviji« ovirala nrememba lastnika. Tudi bi se moralo uradništvu te stroke priporočati več vzajemnosti. — Skupina uradništva industrije, obrti in trgovine se je z vso vnemo oprijela statističnega dela, da si potom zakonske odredbe ’r'nosIu-je izboljšanje svojega položaja. — Skupina uradništva premogovnikov Trbovlje, Hrastnik. Zagorje in Kočevje čaka še vedno nestrpno rešitve svojih že meseca marca predloženih zahtev. Zadeva se nerazumljivo zavlačuje po raznih pisarnah. Ugoditvi nasprotujeta vlada in družba. Dokazano pa je, da poduradnik kot najboljši delavec, na katerem teži breme vse odgovornosti, v mnogih primerih ne dobiva onih prejemkov kakor delavec, poleg tega pa mora svoja živila v delavskem kon-zumu plačevati veliko dražje nego delavec. — Popolnoma nedelavna je skupina odvetniških in notarskih na-stavljencev v Ljubljani, dasi bi bilo ravno tej skupini potrebno prav mnogo smotrenega dela v izboljšanje svojega položaja. (Vodkinja pisarne nekega odvetnika z 18 službenimi leti pri istem šefu ima mesečmn prejemkov 180 K). — Razvoj in obseg organizacije je zahteval pre-membo pravil, namesto katerih se uvede v zmislu naredbe pokrajinski: vlade za Slovenijo pravilnik. Po tem dobe posamezne krajevne in strokovne skupine več nrostosti v svojem delovanju. Radi krajše označbe se društvo za naprej imenuje: »Društvo zasebnega uradništva ^ZU) na slovenskem ozemlju«. Pristop k društvu imaio kot člani tudi sorod na društva, ki zasledujeio iste cilje — Sprejel se je nadalje pravilnik »lede podpor, ki jih bode društvo delilo svojim članom ob a) bolezni, b) brezposelnosti, c) preselitvi v oddaljene kraie in č) smrti. Pravilnik stopi v veljavo 1. oktobra t. 1. Pravico do podpor ima vsak član, oziroma članica ki je rhčaj 12 mesečnih prispevkov v podporni sklad. Podpora ob bolezni in posmrtnina se zvišuje z dolgostio članstva. Podpomena se bode pobirala obenem * članarino, ki se za 50% za vsak razred zviša. 1 Članom naj bo ležeče na tem, da se društvo gmotno čimpreje iti kakor najbolje utrdi, da bode moglo svojim članom v kratkem še izdatneje pomagati. — Končno so se sprejele resolucije, s katerimi zasebno urad-šuštvo zahteva: čimprejšnjo uvedbo splošnega ljudskega zavarovanja — starostno in invalitetno zavarovanje — ter preskrbo vdov in sirot, znižanje cen življenskim potrebščinam z odprtjem mej, odpravo carine in preprečen jem veriženja, ter prodajo mesa v Ljudski mesnici tudi zasebnemu uradništvu za i&to ccno kot javnim nastavijencem. O preskrbi s premogom Kolikor smo informirani, se bo v svrho preskrbe slovenskega prebivalstva s premogom — zlasti v zimskem času — ukrenilo potrebno. Glavna zapreka k povoljni razdelit- vi premoga tiči pač v tem, da morajo veliki kontingenti našega premoga na Hrvaško in v Srbijo, kjer ga primanjkuje. Upati je, da se še v doglednem času prepusti Sloveniji večji kontingent premoga, tako, da bo lažje preskrbeti redno naše ljudstvo s kurivom. Kar gre premoga sedaj na razne zlasti manjše obrti — tudi pekarne — ni veliko, se uredi povoljno to vprašanje je treba, da se zviša kontingent za Slovenijo. Tn to se mora tudi doseči. Drobno. — Glasbeno društvo v Zagorju ob Savi vabi v soboto, dne 5. julija 1919 v dvorani Sokolskega doma na koneret, ki ga priredita virtuoz na klavirju gospod Ciril Ličar ter koncertna ™vka gdč. Jelica Sadarjeva. Začetek ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v prodajalni g. Uršiča. Društvo pričakuje z ozirom na to, da počastita kraj naša odlična glasbena umetnika, prvi najožji rojak iz Trbovelj, druga iz Ljubljane, kar najboljše udeležbe od strani domačega in sosednjega občinstva. — Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj za mesto zdravnika v taborišču Strnišče pri Ptuju. S to službo spojeni prejemki obstoje iz nagrade 40 K na dan, iz proste hrane in prostega stanovanja. Nastop službe dne 1. avgusta t. 1. Prosilci naj pošljejo svoje prošnje na »Predstojuištvo taboriščne unrave« v Strnišču pri Ptuju. — Višji šolski svet v Ljubljani opozarja tem potom učiteljstvo na cvetlični dan. ki se vrši dne 12. t. m. na iniciativo poverjeništva za soci-jalno skrb v korist vojnim pohabljencem ter vdovam in sirotam v vojni padlih svojcev s pozivom, naj uspešno s šolsko mladino vred sodeluje pri tej človekoljubni prireditvi. Predsednik: Prof. Fr. Vadnjal, 1. r. — Iz mestnega šolskega sveta. Izredna seja mestnega šolskega sveta se ie vršila v pondeljek. dne 23. junija in nadaljevala v sredo, dne 25. junija. Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Na znanje se vzemo bistvene kurencije. Naknadno se odobre nekateri dopusti učiteljstva, ki jih je bilo radi nujnosti odrediti iz predsedstva. Zapisnik zadnje redne seje, ki se je vršila v soboto, dne 10. maja, se odobri brez ugovora. O razpisu višjega šolskega sveta glede nadzorstva šolske mladine pri verskih vajah izvrši se daljša razprava. Mestni šolski svet smatra se tu nekompetentnim kaj odrejati, ker stoji na stališču, da le po obstoječih zakonitih določilih ureditev nadzorstva stvar lokalnih konferenc. Pritrjuje pa dodatnemu predlogu, naj bi se obvezne šolarske muše ob nedeljah in praznikih na vseh ljubljanskih ljudskih šolah opustile. — Stanislava Iskra, dosle) suplentka na II. mestni deški šoli, imenuje se za dobo potrebe za začasno učiteljico. Poročila vseh slovenskih ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol za šolsko leto 1917./18. vzemo se na znanje in se imajo predložiti višjemu šolskemu svetu. Uvažu-je se rezolucija, naj bi se s prihodnjim šolskim letom po možnosti na vseh šolah uvedel nerazdeljeni dopoldanski pouk, ker prevladuje mnenje, da se s tem dosezajo boljši učni uspehi. Reši se več prošenj za denarno podporo, ki jih je višjemu šolskemu svetu predložiti s prlooroči-lom, da jih ugodi. Naglaša-Se potreba, da se preurede nekateri šolski ravoni, da se tako razbremene nekatere šole, ki so prenapolnjene ln da se v tem pogledu šole, kolikor mogoče zenačijo. Zadevo naj tekom počitnic uredita administrativni in pedagoški referent po dogovoru s šolskimi vodstvi. Višjesodno oblastvo je naprositi, naj podrejenim okrajnim sodiščem naroči, da so v svojih sodnih poizvedbah napram šolskim vodstvom preciznejša in konkretnejša. Mestni šolski svet se pooblasti pri voiaškem poveljstvu izposlovati, da bi učiteljstva v počitnicah ne klicala v dejansko vojaško službo. Višji šolski svet je nujno naprositi, naj rev(* dira imenovanja izza zadnjih desetih let, da se s tem popravi krivica, ki je zadela različne šolnike in šolnicc, Obe učiteljski organizaciji naj se pa naprosita, da čimpreje vpošljeta tozadevni materijah ki se potem pred' loži višjemu šolskemu svetu v pospešeno uradovanje. Ker je dnevni red izčrpan in ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi potem predsednik sejo. — Kdo je bil? V cvetnem tednu sem v Ljubljani pred dolenjskim kolodvorom zamenjala z neko kmetsko žensko, ki se je pripeljala z vlakom rib 9. dopoldne za 70 jajc in 2 kg masla za šest metrov črnega klota (dva kosa po 3 metre). Nujno bi rabila ime te ženske, ker bi se s tem rešila velike preteče nesreče. Globoko hvaležna ji ostanem, če mi ona sama ali pa kdo od njenih domačih nemudoma javi njeno ime in natančen naslov« Julijana Ž srt, Spodnja Šiška, Mau-rerjeva ulica št. 213. — Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. do 28. junija 1919. Novorojencev je bilo 25, mrtvorojenca pa 2. Umrlo Je 18 ljudi, in sicer 9 domačinov in 9 tujcev. Za Škrlatico h za jetiko 4, za različnimi boleznin« 13. Za infekcioznimi boleznimi »o oboleli, in sicer: za Škrlatico 2. j J Državni uslužbenci in pokojnina. Kakor v razpadli Avstriji, takp so tudi pri nas državne službe nafbolj priljubljene in zaželjene. in to ne samo za inteligente, ampak tudi z a manj izobražene in celo za prosu« delavce. Da država vsled tega svojvj nastavljence le slabo plača, je samo. ob sebi razumljivo. Kaj pa je pravi vzrok navalu na državne službe? Glavna privlačna sila je pokojnina, ki se obeta vsem stalno nameščenim v slučaju, da postanejo nezmožni za nadaljno službovanje, bodisi vsled bolezni, bodisi vsled starosti. Tudi njih vdovam in sirotam se obeta pokojnina, tako ua živi tak revež v prepričanju, da je on in njegova družina za vsak slu jat preskrbljena. Naravno, da država ne izplačuje pokojnine brez doprinosov svojih nastavljencev, ki se odbijaio od mesečne plače in ki so tako pieru-čunjeni, da pokojnine le malo nb-teže državni zaklad. Državni uslužbenci si torej večinoma sami plačam pokojnino, ki bi jo imeli prejemati v prej imenovanih slučajih oni sami ali njih vdove in sirote. Vplačevanje prispevka za pokojnino ni prostovoljno. ampak se kratkomalo odbija od mesečne plače. Da se skrbi za pokojnino, odgovarja socijalnim zahtevam novega časa. Državni nameščenec si vsled skromne plače ne rnove nakopičiti premoženja, naj tore? država skrbi za njega in njegovo rodbino, ako postane nezmožen za delo. Kako pa država izpolnjuje svojo dolžnost in kako vrši svojo zakonito obveznost? Na razvalinah stare Avstrije nastale nove države niso pic-vzele samo nje aktiva, ampak tudi pasiva. Med vojno je Avstro:Ogrska izpodkopala vrednost denaria, do-čim je pokojnine redno izplačevala v tistem iznosu, ki je vsakemu vpo-kojencu po zakonu pripadal. Da bi vsaj nekoliko potolažila vpokojence, prispevala je nekatere dragmjske doklade, ki niso niti od daleč odgovarjale neznosni draginji. _ Ker so Pci med vojno večinoma vsi sloji tr-* peli gmotne škode, so se tudi vpoko-jenei resignirano udali v svojo usodo ter se tolažili, da se jim bo storjena krivica po vojni poravnala. Kakšno stališče pa zavzema naša država SHS napram vpokojencem bivše Avstro-Ogrske? Nadaljuje sc krivica, začeta pod Avstro-Ogrsko in ker vrednost denaria še vedno pada, je krivica vedno večja. Vpoko-ienci so plačali svoje doprinose za pokojnino v dobri valuti, t. J. ko je veljal en švicarski frank 95 vinarjev, in sedaj se jim plačuje pokojnina v valuti, ko velja en svicarski frank 5 K 20 vin.! Pokojnina je torej znižana na nič manj kot eno petino od tiste svote, za katero je državni n a-stavljenec plačeval ves ».as svojega službovanja. Cene življenjskih stejo v istem ra vrednost denarja, vrednost krone pa nadalje tako Kakor bili vpokojenci vedno kojnini... In to n preskrba v starosti delo, za njihov država izpol naoram vooko Kor pa suje _ pokojnina* raSM ,0 obveznost Kje ste. go- spodje, ki ste na krmilu le 'države, jvi držite iiod ključem državne davke in dohodke, med njimi tudi prispevke državnih uslužbencev za pokojnino? Vi, ki gospodarite z državnim denarjem po svoji lastni volii, brez kontrole davkoplačevalcev, ki si daste izplačati za vaše uradovanje primerne« vsote, ki imate vedno v ustih besedo pravičnost, — čujete 11 glas upokojencev, ki zahtevajo to, kar jim po pravici pripada?! Pri zadnjem shodu splošnega društva vpokojencev se ie sklenilo, poslati deputacijo v Beigrad, da tam prosjači pri ministrstvih za zvišanje draginjskih doklad. Vpokojencem pa je država dolžna, plačati to, za kar si je jemala doprinose. In ker so bili ti vplačani v dobi valuti, ima biti tudi Pokojnina plačana v isti valuti. Vpokojenci ne bi imeli torej prav nič prositi, temveč samo zahtevati, da država SHS izpolni svojo obveznost, ki jo je prevzela od bivše Av-stro-Ogrske. Kar je tukaj rečeno o vpokojen-cih, ki prejemajo pokojnine iz državnih blagajn, velja naravno tudi za .vse vpokojcnce občin, zasebnih železnic, bank, hranilnic itd., ki so si vzele pri plačevanju pokojnin državo za vzgled.__________________V. S. ,Četvorica* pred sto leti. Lloyd George je pri neki priliki omenil v angleškem parlamentu, da |Di moralo ljudstvo (angleško) malo več misliti in manj zabavljati o počasnosti mirovne konference v Parizu. »Dunajski kongres pred sto leti Je zboroval enajst mesecev predno je bil podpisan mir«, je dejal George in dodal, da pariški kongres se mora baviti z vprašanji, o katerih niso di-plomatje na dunajskem kongresu niti sanjali. Zanimivo je pogledati sto let na-fcaj. kako je zboroval mirovni kongres na Dunaju in videli bomo. da mu Je sedanja mrovna konferenca v Parizu čudovito zelo podobna— dasl-ravno smo Jako napredovali od tistega Časa! x., . Dunajski kongres se ie vršil od septembra 1814. do Junija 1815. In njegova naloga je bila, preurediti Evropo po Napoleonovih vojnah. Navzoči so bili kronani vladarji ln njihovi najboljši diplomatje. toda Klavno besedo so imeli ruski car, av-»trijskr cesar, pruski krali in ministrski predsednik Anglije. To je bila »velika četvorica« na Dunaju. Francija je bila premagana država in njeno stališče na Dunaju le bilo stališče današnje Nemčije v Parizu, Princ Tallevrand, ki je zastopai Francijo, ni imel besede. Kakor l& velika četvorica v Parizu izključila od dnevnih sej vse manjše države, tako je tudi dunajska četvorica delala vse zaključke brez Španije in drugih manjših držav, ki so takrat obstojale v Evropi. Ruski car Aleksander I. je igral na Dunaju vlogo, katero danes igra Wilson v Parizu. Bil je-najliberal-feejši in nekakšna vodilna sila na kongresu. Drugi vodilni diplomati poleg monarhov so bili Castlereagh fn Wellington iz Anglije. Harden-burg ln Humboldt iz Prusije in Ne-slerode iz Rusije. Ko so zmagovalci sklicali kongres, so izjavili, da bo imela tudi premagana Francija besedo pri predelovanju evropskega zemljevida. Ali ko ]e bil kongres otvorjen, ie tedanja velika četvorica sklenila ravno narobe, da Francija nima besede. ,yrand je protestiral in se skliceval na izjavo zmagovalcev, nakar so mu dovolili, da je prisostvoval gotovim sejam. — Zmagoviti zavezniki so tudi sprejeli ameriške pogoje za podlago miru, toda kakor kažejo vsa znamenja, so njihovi sklepi drugačni. Na Dunaju so zborovali tajno in v Parizu tudi zborujejo tajno. To je druga sličnost. * Tavllerand je na Dunaiu zastopal stališče »legitimnosti«, ki se da primerjati s principom »samoodiočeva-nja«, toda velika četvorica pred sto leti je prezrla »legitimnost«, kakor prezira današnja velika četvorica princip samoodločevanja. Kako je velika četvorica na Dunaju predelala Fvropo? Francija je izgubila ves teritorij, ki ga je bil osvojil Napoleon.^ Holandska in Belgija sta bili združeni v eno kraljestvo in ravno tako Švedska in Norveška. Švici je bila zajamčena neodvisnost in nevtralnost. Italija, katero je bil Napoleon združil, Je zopet razpadla na kose, Avstrija ie dobila Benečijo in nemški kralji ln nadvojvode so si razdelili ozemlje današnje Nemčije. Rttski car Aleksander bi bil rad vpostavil poljsko kraljestvo pod kontrolo Rusije, toda le propadel. Anglija jc dobila celo vrsto francoskih in nizozemskih kolonij. Med temi so bile Heigolam!,-Malta. ionski otoki. Cape Colonv, Ceylon, Demerara, Sv, Lucija, Ta-bago in Trinidad. Car Aleksander je izdelal in predložil na dunajskem kongresu načrt za »sveto alijanco« — kakor je Wil-son predloži! ligo narodov. »Sveta alijanca« je imela obstati iz inonar-hot in njen namen je bil zatreti duh demokracije, katerega je bila porodila fracoska revolucija in varovati prestole vladarjev, da se ne zgodi z njimi tako kakor se je zgodilo s francoskim kraljem. Sploh »sveta alijanca« je imela garantirati uživanje sadov zmagovalcev in da ostane Evropa, kakor so jo preustrojili na Dunaju, neizpremenjena za vse večn« čase. »Sveta alijanca« je živela celih osem let in v nadaljnih 30. letih je imela Evropa že popolnoma drugo lice. Holandija in Belgija sta-se ločili v dve separatni državi; ravno tako sta se razdelili Norveška in Švedska. Anglija ni hotela stopiti v »sveto alijanco« in angleški ministrski predsednik Canning ji je odprto nasprotoval. Ker je »alijanca« nameravala pomagati Španiji, da dobi nazaj kolonije v južni in severni Ameriki, katere so se bile odtrgale od Španije ob času Napoleonovih vojn ln so postale samostojne republike, je pred- sednik Združenih držav Monroe •'ro-glasil znano doktrino, svareč evropske monarhe, da naj drže prste proč od ameriških kontinentov. Na dunajskem kongresu je _ bilo precej nesoglasja in prepiranja in to je bilo dalo korajžo Napoleonu, da je zapustil Elbo in ponovil za sto dni svoje cesarstvo, misleč, da se nb bodo njegovi sovražniki nikdar zedinili. __________ Iz stranke. Politična šola odpade v SOBOTO v Trbovljah iti NEDELJO na Jesenicah. Strokovno gibanje. Shod kovinarjev prizadetih to-varen z dnevnim redom: Mezdno gibanje! se bo vršil v nedeljo, 6. t. m. ob 9. uri dopoldne v Mahrovt hiši. Polnoštevilna in točna udeležba dolžnost! Shod hotelskih, kavarniških In gostilniških uslužbencev In uslužbenk se vrši danes zvečer ob 11. uri v kavarni Central. Poroča odbor o pogajanjih z zadrugo glede predloženih zahtev. Sodrugi krajevne politične organizacije! Na zaupniškem sestanku krajevne politične organizacije dne 23. junija Je bilo sklenjeno, da se v svrho finančnega ojačenja organizacije, posebno z ozirom na predstojsče volitve, prične nabirati prostovoljni strankin davek. To obdačenje se vrši do vštetega 13. julija t. 1., do dneva konference krajevne politična organizacije neorganizirano, na podlagi popolnoma prostovoljnih osebnih prijav. Na tej konferenci se bo potem določilo organizatorično obliko, po kateri se bo pobiral nadalje ta prostovoljni strankin davek do konca leta 1919. Krajevna politična organizacija pa polaga poseben pomen na to popolnoma prostovoljno osebno obda-čenje do 13. julija, ker bo ravno to prvo obdačenje pokazalo pravo sliko zavestnega in požrtvovalnega duha naših sodrugov. Poživljamo Vas torej, sodrugi, da naznanite takoj ali najkasneje do 11. julija blagajniku Vestnik »Svobode". Društveni shod se vrši v soboto, dne 5. t. m. ob ,20. uri zvečer pri »Sušniku« v Zeleni jami. Sorugi so-družice, udeležite se shoda polnoštevilno. Seja centrali’''''-1' odbora »Svobode« je v soboto, dne 5. t. m. ob 18. uri zvečer v Šelenburgovi ulici 6, II. nadstropje. Daroval je neimenovani v Kamniku 50 K za pevski zbor »Svobode«. Nekdo, ki želi, da bi vsi delavcl-pevci spoznali vrednost delavske pesmi, je daroval 10 K. Srčna hvala! ANDREJ MUNIH. | V Mogojnici pri Celju je umrl po dolgi, mučni bolezni tovariš Andrej Munih. Ž njim je legel v grob izredno nadarjen publicist, človek modernih nazorov in poštene0’, plemenitega značaja. Pokojni je bil dolgo vrsto let urednik tržaške »Edinosti« in drugih listov. Nekaj časa je tudi izdajal v Trstu lastni list »Jugoslavija«, v katerem je razvijal zelo široki in pogumni socijalno politični program. Tekom vojne je bil aretiran ter obsojen na več let ječe. Prenašal je vse udarce usode z vztrajno vestjo. Izgubili smo ž njim plemenitega tovariša, značajnega, Izredno sposobnega kulturnega delavca. Kdor ga je poznal, ga bo ohranil v najiskrenejšem spominu. Iz Slovenije. Maribor. Značilno za nesrečno carino je samo, da je si’:,o visoka, kar pomeni, podraženje vsl.i produkt,., ..Ječanje draginje, nego tudi, da je za iste produkte neenaka. Naj navedem slučaj. V Zagrebu sem kupil vodenj kremo za čevlje in plačal škatljico za 60 vinarjev ceneje kot v Mariboru. Od trgovca sem izvedel da plača v Zagrebu za 100 kg take kreme 150 K carine. V Mariboru pa izvem, da se plača za isto količino in isto stvar Iste kvalitete 840 K carine. I)a je stvar v Zagrebu taka, je vzrok to: Tamošnji trgovci so po analizacije kreme dokazali, da ni to terpentino-va krema, za katero je predpisana v carinskem tarifu carina kot 1o o!a- oziroma tajniku ali pismeno Krajev ni politični organizaciji (Cesarja Jožefa trg, Mahrova hiša), koliko je voljan vsakdo mesečno prispevati na prostovoljnem strankinem davku do koncem leta 1919. Ta prostovoljni strankin davek mora plačati vsak sodrug nepozvano 1. julija. 1. avgusta, 1. septembra, 1. oktobra, 1 no vembra in 1. decembra 1919. Za vse ostale sodruge. ki se ne prijavijo do 11. julija osebno, bodemo sklepali na naši konferenci dni 13. Julija o načinu organizacije tega prostovoljnega obdačenja. Bližamo se času, sodrugi, ko bo morala naša organizacija dokazat-, da njeno delo ni bilo brezuspešno ni času, ki bo zahteval velike tnateri-jelne žrtve. Vaša prosta volja, Vaša zavestnost naj že v teh kratkih dnevih dokaže, da se ne varamo v našem računu. Krajevna političen organizacija .1. S. D. S. Lluhliana. čajo v Mariboru in se jim je vsled tega znižala na 150 K. Torei tu ie dolžnost generalnega carinskega urada, da če je zaznal in ukrenil potrebno za Zacrreb. da to stori in naznani zi> celo državo, pa ne samo za Zaereb. — I?. S. _________________________ Ustanovitev ljudske zavarovalnice v cehoslovaški republiki. 2e nekaj let pred vojno se je govorilo — posebno v delavskih krogih — o potrebi ustanovitve zavarovalnice za življenje na popolnoma ljudski podlagi. \ tem oziru niso napravili ničesar niti v prejšnji Avstriji niti Cehoslovaški, dasi obstoja ta ljudska zavarovalnica v sosedni Nemčiji že leta. Po prevratu so začeli v Cehoslovaški republiki na to zopet misliti ln v kratkem času se bo ta želja delavstva uresničila. Proponenti ljudske zavarovalnice z pravosodnim ministrom dr. Soukupom na čelu, so že vse potrebno pripravili. To podjetje bo popolnoma ljudsko in ne bo iskalo nikakega dobička, v čemer se bo glavno ločilo od sedanjih zavarovalnic, ki so ustanovljene le na špekulaciji. Akcijski kapital 1,000.000 kron bo razdeljen na delnice po 100 K. Da ne pride to podjetje v roke kapitalistov, bodo pri kapitalu udeležene glavno delavske korporacije, med njimi tudi bolniške blagajne. To bo podjetje, kjer bo ljudstvo ozir. oni, kj so zavarovani, vodilo zavod, dobivalo ev. dobiček itd. Delavskim masam bo to zelo v korist. Kultura. Na smrt obsojeni? Dramatskn slika iz življenja koroških Slovencev v treh dejanjih-. Spisal Ksaver Meško. Režiser Hinko Nučič. — Dramsko gledališče je proslavilo Vidov dan, 350. obletnico tragičnega razpada velikosrbskega carstvu na Kosovem polju, z znano Meškovo na-rodnostno-politično dramatsko sliko »Na smrt obsojeni?« Snov igre je že večalimanj znana: _ zagrizeni Nemškutar Gelb, gostilničar v večji vasi na Koroškem, stric Kristine Kotnikove, koje last ie gostilna in Gdbovo posestvo, razširi s pomočjo propale-sra pisarja Pevca, narodne,era odoad- nika, polagoma svoj vpliv preko cele vasi. V slovenski vasi nastane razkol; dve stranki si stojite nasproti: nemška, to so ljudje, deloma brez-značajni. deloma slabotne^ ali odvisni od Gelba na eni strani in na drugi slovenska pod vodstvom kaplanu, učitelja Kovača ter iz tišine vrniv-šega se Ivana Seljanovega. S terorjem, s korupcijo in nasilstvom zmaga pri volitvah po zaslugi neumornega agitatorja Pevca nemškutarski Gelb. Njegovi pristaši ubijejo Slovencem njih najagilnejše^a in najza-vednejšega pristaša Ivana, ko pride načelu sprevoda Slovencev z narodno trobojnico v rokah pred Gel-bovo gostilno. Sina Gelbovega, obdolženega umora, zapro, toda Gelb je zdaj gospod v vasi. Odpustil je Pevca, svojega vnetega pomagača. In ta se hoče maščevati nad njim, izpodkopati mu trdna tla pod nogami. Zato ruje neprestano proti njemu. Dosegel je, da so razveljavili Gel-bovo izvolitev, ko pa tega renecat-skega mogotca vpričo cele vasi naglas obdolži vse!: mogočih zločinov, nasilstev in hudobij, plane Gelb raz-Ijučen iz hiše ter ustreli Pevca. Orožniki pridejo in ga odvedo. — Ta črna slika, ki gotovo ni pretemna za veliko nacijonalno in sociialno krivico, katero je prestalo naše ljudstvo po degeneriranih nemško nacijotial-nih nasilnežih na Koroškem, bi utegnila postati najpretresljivejša tragedija slovenstva v obmejnih krajih, da je oplodila te dramatske slike jačja dramatična sila in globlja umetniška zavest. Kajti to, kar vidimo na odru, ni drama, je naj primi tivnejše hlastanje po zunanjih efektih. Veliko trušča in hrušča, notranjega, bistvenega dejanja skoro nič. G. Meško je znal včasi pripovedovati s tako fino in sočno psihološko realistiko; v teh slikah ga je zapustil njegov dobri duh, najbrže vsied tega, ker ni poslušal glasu svoje umetniške vesti, marveč je neprestano gledal publiko pred sabo. Zato }e tudi karakteristika oseb tako strašno pomanjkljiva, zato so včasi dialogi, ki niso prisluškovanj resničnemu življenju, marveč navadna retorika. O. Meško. Ki je vprizoritvi prisostoval In bil priča entuziazmu množice, je lahko videl, da se ni uračunil: storil je napram publiki svojo dolžnost. In napram umetnosti?... — Tudi uprizoritev sama je bila skrajno pomanjkljiva ln površna. G. Danilo je skušal napraviti brutalnega in prepotentnega Gelba. toda njegova kreacija je vzlic glasnim akcentom tonila v bledo brezobraznost. Najboljši je bil pač g. Ločnik v ulogi pisarja Pevca, čigar značaj je Kledan 5e dokaj čio-veško ter objektivno - neidcalizira-no. Vse drugo je bilo or e cel začetniško in ni segalo preko povprečnosti; tudi g. Juvanova to uot ni vedela, kaj bi s svojo ulogo. Režija g. Nučiča je skušala napravili vaški trg, pa je, ne računajoč oa dimenzije malega odra, stisnila vse na kup, brez perspektive. — Pred predstavo Je g. pisatelj Finžgar nazorno in temperamentno govori! o pomenu Vidovej?;* dne v zgodovini srbskega naroda. Občinstvo je sprejelo njegov govor z velikim navdušenieui. F. A. Stritarjeva antologija. Uredil in uvod napisal dr. Ivan Prijatelj. V Ljbuljani 1919. Izdala in založila »Tiskovna zadruga«. 8 a, 247 strani. — V obširnem uvodu antologije nam je na podlagi novih virov pokazal urednik, kttko je zrastel iz podlage kraja in časa v boju in trudu veliki mojster in patriarh našega slovstva. Stritarjeva svetovnoširoka izobrazba z izrednim vzgojiteljskim darom je prišla v prid njegovi kulturni misiji v mladem, šele nastajajočem narodu. Stritar je nekaj deseletn držal v rokah vse niti, ki se ovijajo najrazličnejših panog leposlovja: Lirike, epike, dramatike, književne, umetniške, socijalne, politične kritike. Stritar ie centralna post?va slovenske literature, zakonodajatelj in vzornik svoje dobe. In to dobo nam je naslikal urednik dr. Prijatelj z globokim umevanjem tako mojstrsko, da smemo njegovo estetsko-kritično analizo šteti med najduhovitejše sloveti ske literarne študije. — Antologija nam nudi izbor Stritarjevih pesmi ene umotvorne oblike, ki ne pred stavlja njegovega najmočnejšega izraza, pač pa njemu najmliejšo duševno deco, ki jo Je negoval in pesto val od mladih nog do pozne starosti s posebno ljubeznijo. Ker so Stritarjeve poezije že pred leti pošle, bo vsak prijatelj njegove Muze z veseljem pozdravil okusno opremljeno knjigo, ki nam v dodatku podaja izbor njegovih poslednjih, dozdaj še neznanih pesmi. — Krtjiga se naroča pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani. (Sodna ulica 6), broš. 15 K, vezana 18 K. po pošti 50 vin. več. Agitirajte za naše Časopisje! Ustanovitev konzumne podružnice na Pragerskem. ,V nedeljo, 29. m. m. se je vršil na Pragerskem ustanovni zbor Podružnice konzumnega društva za Ljub« ljano in okolico r. z. z o. z. Shod j{( otvoril sodrug Nuk. V predsedstvo, je bil izvoljen sodrug Oprauš, za zapisnikarja sodrug Bračič. Sodrug Oprauš je pozdravil na/ vzoče s kratkim, navdušenim nago. vorom ter podelil nato besedo sodf; Grčai ju iz Maribora. Ta je v eno« urnem, povsem stvarnem in vse« stranskem govoru osvetlil razmerja med posedujočimi in neposedujočimf, boj med proletarijatom in buržoazi-jo, sredstva, s katerimi se borimo, navajal je kričeče slučaje in oživljal govor s pripovedovanjem lastnih doživljajev in izkušenj. Pokazal je tudi na organizacije kapitalistov v raznih! formah in fazah in pojasnil njih pomen. Končno je razjasnil še glavne, točke pravil konzumnega društva, njega delokrog in važnost. Zaključil je s pozivom, naj vsakdo prosto poseže v debato in vpraša, če mu ni kaj jasno. Govoril je nato sodrug Skof iz Maribora. Ta je v svojem kratkem govoru podčrtal pomen, ki ga ima naš boj proti izkoriščanju proletari-jata, pokazal, kako more priti ta s svojimi lastnimi, navidez skromnimi močmi do socializacije kapitala, ali vsa] kar mogoče hitro napraviti dno prepožrešnemu, nikdar polnemu breznu kapitalizma s svojo lastna gospodarsko in tndustrijelno protlor-ganizacijo. Izvajanja predgovornikov so potem še podkrepili sodrug Bračič, sodrug. Zigert in sodrug Stropnik z jako Interesantnimi slučaji, tudi z ozirom na lokalne razmere. S. OprauS je kot predsednik vedno znal te kaj pripomniti, poglobiti in !e končno pozval vse navzoče, naj se takoj vpišejo. plačajo vstopnino ln Kolikor mogoče tudi deleže'ter da gredo na neumorno agtacljo za našo sveto m vsem koristno stvar. V pripravljalni odbor so bili soglasno Izvoljeni sledeči sodrugi: Nuk, Oprauš, Leber, Polar, Stropnik, Bračič, Leskovar in Donik — vsi Iz Pragerskega; kot zastopnik za Vrh-log sodrug Celofiga Al. in kot zastopnik za Cerkovce sodrug Kores Al. Sodrug Oprauš ie v imenu pripravljalnega odbora izjavil, da hoče t£\ skrbeti, da pride podružnica člm-preje do resnega, plodnega dela, da zadovolji vsem svojini članom. Po sklepu zbora se Je konštatl-ralo, da je bilo vpisanih že 148 članov. Len usnehl Gospodarstvo. Prenos čekovne imovšne z Dunaja. Delegaciji ministrstva financ dohajajo vedno pogostejše vprašanja, kdaj se ta akcija izvede. Občinstvo se opozarja, da bo to mogoče šele, čim bo Nemška Avstrija razveljavila svoje zaporne odredbe. Pričakovati je„ da se to zgodi že s podpisom mirovne pogodbe, dotlej pa je vsak korak brezuspešen in v teh vnanjepolitičnih razmerah tiči tudi edini vzrok, da se }e stvar dosedaj zavlekla. — Delegat: Dr. Šavnik S. >. Ameriška posojila zaveznikom. Združene države so posodile doslej zaveznikom 9.13S,828.000 dolarjev. Od tega Angliji 4.236,000.000 dolarjev, Runnmski 20,000.000 dolarjev, Srbiji 27,000.000 dolarjev itd. To sc bodo zooet enkrat napolnile blagajne ameriških bankirjev... Cas so razumeli. _____________ Izpred sodišča. Mlada tatinska družba. Včeraj se je vršila pred ljubljansko poroto razprava proti mladi tatinski družbi: Evgen O. rojen 1895. leta v Ljubljani, Lovro Sitar, rojen 1900. 1. v Ljubljani, Ludvig O., rojen 1899.1. v Zagrebu, J. Š., rojen 1901. 1. v Ljubljani, in Alfonz Kerne, radi hudodelstva tatvine. Dne 13. marca 1.1. so s? odpeljali obdolženci Evgen O., L, Sitar, L. u, in J. Š. na Vrhniko. Zadnja dva obdolženca pravita, da so namen kupiti na Vrhniki blago. Bili so v več gostilnah. Nazadnje so šli v gostilno k Oblaku. Ko so bili nekaj časa tu, je odšel Sitar v prvo nadstropje, vzel v sobi 8 kg težko blagajno, odšeldolj mimo gostilniške sobe in pomignil tovarišem naj odidejo. Šli so čez travnike proti Blatni Brezovici. V gozdu pri Blatni Brezovici so blagajno razbili in razdelili denar meu seboj. V blagajni so se nahajali različni vrednostni papirji in Kotov denar v skupnem znesku 52.21it * »er še Oblakova oporoka. Koliko je vsakdo d^bil. se ne da d<>enati. Irt O se ie našlo pri aretaciji 5206 kron 6 vin., pri Sitarju 7076 K 10 v.. medtem ko S. pravi, da je dobil 4900 ftron, O. pa trdi, da je dobil le 4860 kron, raztrganih bankovcev so pustili v blagajni za 60 K, torej skupaj 22.095 K 16 vin. Ker je Oblakova hčerka srečala Sitarja, ko je šel po stopnjicah navzdol, in ker so ostali trut takoj odšli za njim, ne da bi čakali, da dobe iz 20 K bankovca, s katerim so plačali pol litra vina, denar nazai, se 5e natakarici zdelo sumljivo. Pogledala je v sobo in opazila, da manjka blagajna. Oblak je po obvestilu tatvine isto takoj naznanil orožnikom. Ti so zasledovali storilce v avtomobilu. Blizu Loga so orožniki dohiteli Cvg. O. in Sitarja. Hotela sta zbežati, a so ju prijeli. Skušala sta tudi ukradeni denar skriti. Nato sta vsi. priznala in pokazala tudi proč vrženo blagajno. O. in Š., ki sta šla po drugi poti. sta pobegnila iz Ljubljane, se potikala po Zagrebu, Hrvaškem in Reki ter se javila 5. maja pri sodišču, zasledovana s tiralico. Alfonz Kerne je dobil od O. in 5-po 1000 K od vsakega, da je zamogel iti z njima v Zagreb. On jima je tudi nasvetoval, da naj kam pobegneta. Vsled tega Je Kerne, ker je vedel o tatvini, )u pregovoril k begu ter prejel od vsakega 1000 K, soudeležen. Sodnemu senatu predseduje predsednik deželnega sodišča dr. Papež, obtožbo zastopa državni pravd-nik Modic, obtožence zagovarjajo: dr. Furlan, dr. Tavčar ml., dr. Frlan, dr. Pegan in dr. Stare. Obtoženca Sitar in O. sta dejanje priznala. Sitar pravi, da, ker ni mogel dobiti službe, se je preživljal Z veriženjem in prekupčevanjem. Priznal Je, da je on odnesel blagajno in da ga je zvabil na Vrhniko O. O. In S. pravita, da sta šla na Vrhniko z namenom, da kupita tam kaj blaga, in da se sploh nista menila za Sitarja, misleč, da lahko kaj ne-postavnega stori. Kerne izjavi: Povedala sta mi O. in S. o tatvini naVrhniki ter da sta se je tudi udeležila. S. mi je drugi dan po tatvini posodil 100 K, katere bi mu bil ob priliki vrnil. Ko smo bili ponoči na južnem kolodvoru, sem kupil poldrugi liter slivovke, in ker nista hotela O. in S. piti, sem sam vso spil. Šli sme peš do Zaloga. Tu sem rekel, naj mi da vsak 1000 K, ker nimam nič denaria, da morem iti z ni... a v Z.u icb se pa ne spominjam, ako sem ju jaz silil, da naj zbežita iz Ljubljane, ker sem bil nekoliko vinjen. Nato so bile zaslišane priče. Gostilničar Ivan Oblak pravi, da ie bilo v btegaini najmanj 27.116 K, vsled česar manjka okoii 5000 kron. Po resumeju predsednika je sodni dvor stavil porotnikom 8 glavnih vprašanj. Nato je imel 'jagovor obtožnice državni pravdnik. Zagovorniki obtožencev so 'Ste krepko zagovarjali. Dr. Tavčar je povdarjal, da je storil Sitar svoje dejanje v pijanosti, torej v stanju, ko ne more prosto presoditi svojega koraka. Dr. Frlan je pri E. O. povdarjal, da je epileptičen, kar se je jasno pokazalo ob razpravi, ko ga je napadla božjast. Dr. Furlan je povdarjal pri L. Q„ da je bil zapeljan in obenem tudi vsled preobilega zavžitja alkohola pijan. Dr. Pegan je v zagovoru obtoženca J. S. rekel, da ni S. kriv, da se je udeležil tega dejanja, toda današnji družabni red. Zola je zapisal: Jaz te, gnila človeška družba obtožujem ...« Dr. Stare je povdarjal položaj K.—a, katerega je zakrivila vojna. L. O. J. S. so porotniki oprostili. Nato je obsodil sodni dvor Lovro Sitarja na 2 leti težke ječe. poostrene z enim trdim ležiščem vsake četrt leta in poravnave kazenskih stroškov; E. O. na 5 mesecev ječe in Alfons Kerne na 8 mesecev težke ječe. Laški nemiri na Reki. LDU. Reka, 3. Včeraj popoldne ob' petih Je Imel reškl bataljon »Sur-sitm corda« svoj sestanek. Okoli QSmih zvečer so začeli italijanski vojaki, ki so se jim pridružili reški postopači, napadati neoborožene francoske vojake. V tej borbi so sodelovali v prvem redu italijanski vojak! pehote in mornarice. Medzavezniška policija ni mogla poedlncev obraniti pred napadi. Boji so trpeli čez tri ure. Napadali so brez razlike francoske vojake in častnike. Po devetih zvečer je navalila italijanska drhal na narodno čitalnico na Reki, vdrla v notranje prostore, razbila okna, raznesla opravo in zmetala stole, slike In ogledala skozi okna na ulico, kjer so italijanski vojaki z ostalo publiko plenili. Ko Je bilo že vse demo-lirano, je prišlo italijansko vojaštvo, ki je blokiralo ulice ih trge. Blokiran je bil tudi susaškl most. Kakor se danes govori, je bilo ranjenih okoli 20 francoskih vojakov, nekai med njimi težko. Govori se celo, da so bili štirje smrtni slučaji. Tudi na italijanski strani so bile izc^be. —- Kakor se vidi, je te napade aranžirala neka zveza italijanskega vojaštva in reške pocestne otročadi, ker drugače ni mogoče tolmačiti, da je mogla ta drhal vdreti v narodno čitalnico še po devetih, ko Je zasedlo ulice in trge italijansko vojaštvo. Vsa jeza je bila naperjena v prvi vrsti proti Francozom, nato pa proti narodni čitalnic*, «»* Italijanski časniki, med njimi »Popolo« prinašajo o teh etogodkih povsem neresnične vesti. Vsa italijanska Javnost stoji pod vtisom zadnje izjave San Genollija in dopisnika tržaškega lista »L’ era nnova« Druskovicha, ki poživlja re-Ske Italijane, da napravijo sami svojo dolžnost, ker tega noče storiti mirovna konferenca. — Razen teh napadov so se vršili tudi napadi po postran^ sklh ulicah. Posebno besno Je napadala »Fantoria marina« (pomorska pehota), ki Je, oborožena s palicami, vodila množico v boj. Napadeni so Mii tudi nekateri Jugoslovani v Veliki in Centralni kavarni. Drhal je razbila okna po nekaterih zmernih hišah in tudi na Prvi Hrvaški štedl-onici. Vse te napade so povzročili tisti življi, ki so pred mesecem dni zahtevali od tnedzavezniškega- povel]-ništva, naj se francoske in angleške čete umaknejo z Reke. NajnoveJSa poročila. OBČINSKE VOLITVE NA ČEŠKEM LDU. Praga, 3. (CTU.) Izid občinskih volitev na Češkem je sledeči *. Čehi so dobili: 1,857.000 glasov, od katerih pripade na češke nemške so-cijalne demokrate 632.000; Nemci so dobili 880.000, od teh odpade na nemške socialne 'demokrate na 446.000 glasov. AVSTRIJSKA1 NARODNA SKUPŠČINA1. LDU. Dunaj, 3. (ČTU.) .V včerajšnji seji narodne skupščine so obravnavali predlog, naj se zavaruje kredit za inozemska živila in surovine rta ta način, da se poseže po privatnih imovlnaH v zlatem denarju in v inozemskih vrednostnih papirjih tef da se zastavi gozdno posest In izvoz lesa. Nadalje Je bil predložen načrt, po katerem naj se izpremeni eksport-na akademija v visoko šolo za svetovno trgovstvo. Vlada je pooblaščena, izdati za dve milijardi novih bankovcev. »FREIHE1T« O DUNAJSKIH K O MUNISTIH. LDU. Berlin, 2. (CTU.) »Freiheit« piše: Dne 15. junija izjalovljeni puč je moral dunajske komuniste iztiez-niti, ker morajo upoštevati, da določa taktiko avstrijskega delavstva razvoj evropske revolucije. Avstrijski proletarijat je najrevnejši in ne more v nasprotju z razrednimi so-drugi ostalega sveta delati revolu cije na lastno pest. VOLILNA REFORMA V ITALIJI. LDU. Trst, 2. Rimska »Agenzia Stefani« poroča: Včeraj je ministrski predsednik Nitti sprejel poslanca Tu-ratt'ia, Michelija in Cat:;er'-. s katerimi je imel daljši razgovor glede vo-ilne reforme. Ministrski predsednik e sprejel v principu stališče, da naj se izvedejo prednje splošne politične volitve z glasovanjem po listah in na nodlaei pronorene: