$
N GLASNIK
1. MAJ 1975
LETO IX.
ŠTEVILKA 5
PRAZNIK DELA
1. maj - budnice, vihrajoče zastave, nagelj v gumbnici, veselje v prsih, občutek, da praznujemo v svobodni, samoupravni, socialistični domovini. Ta občutek je letos še toliko bolj prisoten, ko praznujemo delavski praznik skupaj s tridesetletnico osvoboditve naše Jugoslavije. In sedaj, ko smo s svojim razvojem, s svojimi žulji dokazali pravilnost takšne poti in usmeritve, se
srečujemo z zahrbtnimi poskusi nekaterih krogov na vzhodu in zahodu, da bi omalovaževali in razvrednotili pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe, naše borbe p m ti okupatorju, naše borbe za socializem, borbe za resnično svobodo delovnega človeka, za resnično svobodo Človeka. Človek, samoupravljalec - to je osnova našega življenja, to je osnova naših prizadevanj za
še lepši jutri. In zato je prav, da prav danes visoko in ponosno dvignemo glavo, da vsemu svetu povemo, da smo si svobodo priborili s krvjo več kot milijon sedemsto tisoč žrtev, da je naša svoboda odraz hotenj, da hočemo le svoje, in da nam za tuje ni mar. Prav bi bilo, da bi si vsi tisti, ki danes pod krinko „ogroženega“ socializma rovarijo proti nam, pogledali, kaj smo vse storili
za našega človeka, za naš socializem, za enotnost našega samoupravnega socializma. Prav zato lahko trdimo, da je danes še kako aktualno geslo - delu čast in oblast, kajti le delo je tisto, kar daje osnovo življenju, našemu bivanju, našemu razvoju nasploh. Zato moramo vsem našim delovnim ljudem še toliko bolj prisrčno stisniti roko in jim reči: Za vaš praznik vse najboljše!
SVET ZK IN SEKRETARIAT SVETA ZK IMP O SISTEMIZACIJI
ZAOSTRITI POLITIČNO IN MORALNO ODGOVORNOST
Na pobudo strokovnega litičnega aktiva IMP, na ka-kolegija podjetja je bil 11. terem so sodelovali sekre-aprila razširjeni sestanek po- tarji 00 ZK IMP, pred sed-
OBVESTILO
PROSLAVA
DNEVA
MLADOSTI
V okviru praznovanj Dneva mladosti in 30-let-nice osvoboditve bomo organizirali proslavo, in sicer takole:
vsi učenci v gospodarstvu pri IMP se bodo zbrali v soboto, 24. 5. 1975, ob 6.30 uri pri gostišču Češnovar na Dolenjski cesti (pri Karlovškem mostu), od koder bo pohod po poteh okupirane Ljubljane od Češnovarja preko Golovca in Orel na Urh.
Na Urhu bo ob 9. uri osrednja proslava v počastitev 30.obletnice osvoboditve in Dneva mladosti, ki se je bodo razen učencev v gospodarstvu udeležili predstavniki IMP in občinske skupščine Moste-Polje.
Po proslavi se bodo vsi udeleženci proslave zbrali na igrišču Slavija v Vevčah (pri Papirnici Vevče), kjer bo srečanje v malem nogometu med TOZD. Predstavnik šahovske sekcije našega podjetja bo igral simultanko s po enim učencem iz vsake TOZD.
Po končanem športnem in šahovskem srečanju bo razglasitev rezultatov, podelitev praktičnih nagrad najboljšim učencem in zakuska.
Udeležba učencev v gospodarstvu pri podjetju IMP je obvezna.
Vodje splošnih služb TOZD bodo poskrbeli za polnoštevilčnost udeležbe in da bodo športne ekipe pripravljene in primemo opremljene.
DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE IMP
niki izvršnih odborov sindikata, predsedniki delavskih svetov, predsedniki odborov za osebne dohodke in sekretarji in direktorji TOZD IMP. Strokovni kolegij podjetja je namreč na svoji seji 10. aprila ugotovil, da so prvi izračuni nove sistemizacije delovnih mest in analitične ocene delovnih mest v primerjavi z razpoložljivimi sredstvi za osebne dohodke v večini TOZD pokazali prekoračevanje razpoložljivih sredstev za OD preko vseh dmžbeno pogojenih normativov in možnosti samih TOZD. Na omenjenem razširjenem sestanku političnega aktiva so ugotovili, da pri razvrščanju na delovna mesta in v zvezi s številčno zasedenostjo delovnih mest niso bila dosledno upoštevana merila in opisi ter metodologija za analitično oceno delovnih mest. Ker je bilo
Vsi na proslavo 30-letnice osvoboditve!
Dmžbenopolitične organizacije IMP Ljubljana pozivamo vse zaposlene naše delovne skupnosti, da se 10. maja polnoštevilno udeležijo osrednje republiške proslave 30-letnice osvoboditve, ki bo na Trgu revolucije v Ljubljani. S svojo udeležbo na tej proslavi bomo pokazali, kako nam je naša svoboda, naša domovina, naš enotni samoupravni socializem, kako so nam pridobitve naše revolucije svete in kako ne bomo dopustili, da bi nekdo od zunaj ali pri nas blatil in zmanjševal naš prispevek v borbi proti okupatorju. Torej, v soboto, 10. maja dopoldne vsi na proslavo na Trgu revolucije.
Družbenopolitične organizacije IMP LJUBLJANA
tudi veliko kritičnih pripomb, so člani političnega vomostjo tolmačijo v svojih aktiva predlagali podaljšanje kolektivih.
javne razprave do 10. maja. Ugotovili so namreč, da bi bilo tehnično nemogoče uskladiti vse pripombe in razpoložljiva sredstva za OD
VEČJE PLAČE LE Z VEČJO PRODUKTIVNOSTJO Zavoljo političnega položaja v podjetju in da bi se
do tistega roka, ki je potre- izognili morebitnim posledi-ben našemu računskemu cam so se na pobudo sekre-centru za izračun. Neja s- tarja občinskega komiteja n osti so bile predvsem kar ZK Ljubljana-Bežigrad Bo-zadeva vrednost točke in ka- jana Zavašnika 21. aprila se-tegorije v proizvodnih stali sekretarji OO ZK IMP.
TOZD. Zato se je poli tič n aktiv dogovoril, da se javna razprava podaljša. Na tem sestanku so bili predstavniki posameznih TOZD javno vprašani, če se z ozirom na nastali položaj strinjajo z novo predlaganim rokom. Po daljši razpravi so člani političnega aktiva ta predlog potrdili z nalogo, da to enotno in z vso politično odgo-
Na tem sestanku so analizirali sklepe političnega aktiva z dne 11. aprila letos. Na sestanku smo proučili politični položaj v TOZD in posameznih službah in ugotovili, da je bil sklep o podaljšanju javne razprave o sistemizaciji in analitični oceni delovnih mest utemeljen. Poleg tega smo se obvezali, da pokličemo na politično
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 4795 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: inž. Eme-' Blažon, Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni urednik),
Janez Kržmanc in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
in moralno odgovornost tiste posameznike, ki so delovali zaviralno ali se niso držali dogovorjenih rokov in obvez, kar je pripeljalo do podaljšanja javne razprave in do tega, da sporazum o OD ni bil sprejet do konca aprila, kot je bilo prvotno dogovorjeno. Sekretarji 00 ZK IMP smo ugotovili, da zakasnitve izhajajo iz posameznih TOZD in DSSS, ki niso imele izdelane notranje organizacije, iz katere izhaja analitična ocena delovnih mest. Zato smo ponovno potrdili sklep s sestanka 11. aprila, da nam odbor za OD podjetja in pristojne komisije pošljejo konkretna poročila o tistih, ki se dogovorjenih rokov niso držali. To velja predvsem za tovariše na odgovornih delovnih mestih, posebej pa še za člane ZK-Na seji smo tudi ugotovili in to tudi na pobudo sekretarja občinskega komiteja ZK Ljubljana Bežigrad, da je osnova večjih osebnih dohodkov le večja produktivnost in boljše izkoriščanje delovnega časa.
sekretariat SVETA ZK IMP
Interesne dejavnosti v dijaškem domu v Domžalah
Dijaški domovi so pomembna družbena središča za vzgojo mladih osebnosti, saj so namenjeni mladini, ki živi in se šola izven kraja svojega bivališča, ločena od svojih staršev in pod vplivi novega okolja. V njih preživljajo gojenci večji del dneva, in sicer tisti čas, ko niso v šoli ali na praksi, zato je ena izmed pomembnih vzgojnih nalog celotnega pedagoškega kolektiva zagotoviti učencem zdravo razvedrilo in kulturno življenje.
pravljati na proslavo 30-let-nico osvoboditve, ki bo posvečena trem pomembnim datumom — 27. aprilu, 1. maju in 9. maju. Navezali smo stike s kulturniki iz ljubljanskih dijaških domov, zbirali pa bomo tudi prispevke za domsko glasilo. Maja imamo v načrtu izlet
' £
kulturnikov na Vrhniko Interesne dejavnosti imajo na proslavo dneva JLA, po- (Cankar) ali v Vrbo (Pre-torej velik dmžbeni in peda- vabili preživelega borca NOB ^-rn) ter izdajo domskega
goški pomen. Pomagajo učencem pri njihovem vsestranskem razvoju, razvijajo njihovo aktivnost in ustvarjalnost, jih navajajo na smotrno izkoriščanje prostega časa, razvijajo v učencih smisel za življenje in delo v kolektivu, krepijo samozavest posameznikov, odkrivajo in razvijajo talente, utrjujejo tovarištvo, vplivajo na sodelovanje učencev doma z okoljem, v katerem živijo, privzgajajo fantom kulturne in delovne navade ter zbližujejo gojence in vzgojitelje, ki so mentorji posameznih interesnih dejavnosti.
ŽIVAHNA DEJAVNOST N A RAZNIH PODROČJIH
V našem domu — dijaškem domu v Domžalah, se gojenci aktivno udejstvujejo na kulturnem, športnem in idejnopolitičnem področju. Po izvedbi ankete septembra lani smo takoj začeli resno delati. Kot mentor domske kulturniške skupine bom spregovorila najprej nekaj besed o delu naših kulturnikov v tem šolskem letu. Domsko kulturniško skupino smo ustanovili oktobra lani in ima 18 aktivnih članov. Doslej smo naredili naslednje: septembra smo izvedli anketo in oktobra smo ustanovili domsko kulturniško skupino in sestavili celoletni delovni načrt. Novembra so se gojenci udeležili komemoracij ob dnevu nrrtvih, obiskali partizanske grobove in začeli s pripravami za proslavo dneva republike. Dne 26. novembra smo nastopili v domžalski hali z zborno deklamacijo Titov naprej", nakar smo v domu Pripravili interni ples. Decembra smo se pripravljali
tovariša Bernota, ki je pripo- glasila, junija pa bomo ob vedoval gojencem svoje spo- zaključku šolskega leta pri-mine. Gojenci so se udeležili pravili zabavni večer.
Zelo pograšamo prostore za domsko knjižnico in čitalnico ter dvorano, v kateri bi lahko nastopali, saj se vse kulturno življenje zaenkrat odvija v učilnicah in v jedil-
tudi svečane akademije in si ogledali filme iz dela in življenja v JLA in film Neretva.
Okoli 50 gojencev je šlo gledat veseloigro Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 26. decembra pa smo pripravili za- nicah.
bavni program ter ples. Fe- _______________
bruaija smo imeli Prešer- DOJENCI — DOBRI novo proslavo, na kateri so	ŠPORTNIKI
fantje spoznali Prešerna kot Naši gojenci so tudi vneti človeka in umetnika ter si športniki, njihov mentor pa ogledali slikovni material o je vzgojiteljica Urbanija, največjem slovenskem pes- Tudi interesna športna de-niku. Marca letos smo pri- javnost (košarka, namizni te-pravili proslavo v počastitev nis, rokomet, nogomet, šah, dneva žena, in sicer za ma- streljanje) dela po določe-tere padlih borcev, obiskali nem programu. Septembra predstavo ..Gledališče v so izvedli anketo, oktobra je hiši", in si ogledali film uprava doma najela telovad-Užiška republika in počastili nico, tovarišica pa je začela spomin umrlega Nobelovega z rednimi treningi in po-nagrajenca Iva Andrica, skrbela za nakup najnujnej-Aprila smo se začeli pri- ših športnih rekvizitov. No-
če bo šlo vse po načrtih, bo dijaški dom v Domžalah že letos dobil nov prizidek, s tem pa bodo gojenci dobili večje možnosti za ugodnejše počutje v domu
RAZPIS
ODBOR ZA POHOD
„PO POTEH PARTIZANSKE
LJUBLJANE"

RAZPIS
POHODA „PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE"
ZA LETO 1975
Odbor za pohod „Po poteh partizanske Ljubljane" razpisuje v počastitev 30. obletnice osvoboditve mesta Ljubljane manifestativno-tekmovalno prireditev
XIX. POHOD
„PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE" Informacije o pohodu in prijave dobite pri predstavnikih TOZD — družbenopolitične organizacije.
vembra je šlo 30 gojencev tekmovat v Velenje, kjer so tekmovali z gojenci RŠS v košarki, namiznem tenisu, rokometu in šahu. Decembra so naši tekmovali z učenci PKUGŠ in z Velenjčani, ki so nam vrnili obisk in redno trenirali za spomladansko domiado. Januarja letos smo začeli s strelstvom in preskrbeli telovadnico za praktikante. Na tekmovanju z dijaškim domom Šentvid so naši gojenci osvojili dve diplomi — košarka, namizni tenis. Februarja je bilo več medobčinskih tekmovanj, na katerih smo osvojili prvo mesto v namiznem tenisu, in dobili pokal. Marca je bilo meddomsko tekmovanje v odbojki, košarki, nogometu in rokometu. Na republiško tekmovanje v namiznem tenisu, ki je bilo 29. marca v Murski Soboti, sta šla učenca IMP Slavko Bukovič in Ivan Vadas. Maja je predvideno občinsko mladinsko tekmovanje v vseh športnih panogah, junija pa tradicionalno srečanje z gojenci piranskih dijaških domov. Za najboljše gojence nameravamo organizirati tudi letos izlet na Kamniško sedlo. Trudimo se, da bi v športne aktivnosti vključili vse učence, saj mnogi fantje prihajajo v dom telesno slabo razviti. Želimo pa si urejenega
igrišča in telovadnice ter več denarja za nakup športnih rekvizitov.
DRUŽBENOMORALNA
VZGOJA
Vsak izmed vzgojiteljev posveča pri svojem delu največ pozornosti družbeno-moralni vzgoji, še posebej pa skrbi za to, da učenci spoznavajo teorijo in prakso samoupravnega socializma. V domu je tudi marksistični krožek, ki ga vodi vzgojitelj Alojz Kopač. S člani ima sestanke enkrat tedensko, na njih pa obravnavajo najvažnejše dogodke zunaj meja, notranjepolitična dogajanja, vprašanja naprednih gibanj v svetu. Poleg tega pa obravnavajo naslednja teoretična področja: dialektični materializem in marksizem, utemeljitelji dialektičnega materializma, marksistična dialektika in njen razvoj, marksistična etika, dela Marca, Engelsa, Plehanova, Lenina, Tita in Kardelja, naša specifična pot v socializem. Za zahtevnejše teme bomo dobili zunanje predavatelje, lažje teme pa bodo gojenci pripravili samo pod mentorjevim nadzorstvom. Angažirani so predvsem člani ZK, ki si prizadevajo, da bi pritegnili k sodelovanju čimveč gojencev doma.
GABRIJELA KOVAČ
7. junija osrednja proslava slovenskega gradbeništva v Ljubljani
MEDTEM, KO SO LANI PRVIČ SAMO POVABLJENI PREDSTAVNIKI GRADBENIŠTVA SLO-VENI JE, ZBRANI V LJUBLJANSKI FESTIVALNI DVORANI, POČASTILI DAN GRADBINCEV SLOVENIJE, SI JE LETOŠNJE PRAZNOVANJE ORGANIZATOR, REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV, ZAMISLIL KOT MANIFESTACIJO VSEGA SLOVENSKEGA GRADBENIŠTVA, Z OSREDNJO PROSLAVO V LJUBLJANI, KI BO 7. JUNIJA.
GRADITELJI IN BORCI!
Pred 39 leti — 3. junija
žimo namenu: ,,Prvi je človek".
MOST MED NARODI
V procesu gradnje smo gradbinci gradili poleg hiš, tovarn, mostov tudi dobre odnose med nami. Na naših gradbiščih utrjujemo preko osebnih stikov bratstvo med našimi narodi in skrbimo za __________________________nenehno usposabljanje, dobrih kadrov. Zadnji čas smo jetij gradbene stroke, danes organizirani v temeljnih pa jih je 162 s skupno organizacijah združenega
1936 - so se tata, skrajno 54.000z,p=sl=nlmi.	jj*.
zapostavljem gradbeni delav- y vseh teh letih po vojni tovariši samo želeli: odlo-ci Slovenije pod vodstvom so na§a gradbena podjetja čarno o razporeditvi in vla-^ uPr l m organizirali Zgradila preko 200.000 sta- ganiih rezultatov svojega splošni štrajk. V spomin na n0Vanj, ogromne površine dela Preko svojih organiza-ta dan smo lam orgamzirah proizvodnili hal, trgovskih cij združenega dela se pove-
mwrr\d/atJADA?|G?Af; objektov, turističnih in re- Zujemo v sestavljeneorgani-BINCEV, ti bo odslej tradi- kreacijskih objektov in po- Zacije, poslovna zdmženja in cionalen. Ob tem dnevu se dobno ter več kot 3500 km podobno, saj je združevanje bomo spominjali naših grad- cest> od katerih je prav go- deja sredstev v močnejše, bincev, ki so bili enakoprav- tovo najveličastnejša sedanja kompleksnejše organizme no z drugimi vključeni v boj gradnja Slovenije. Tako kot pogoj za trajnejše izboljšanje za narodno in socialno svo- v 0bjekte splošnega stan- materialnih, socialnih in kul-bodo, med vojno minerji in darda -m industrije, so zako- turnih razmer dela in življe-graditelji utrdb proti okupa- pali krampe tudi v Vgradnjo nja y gradbeništvu. toiju, po vojni pa so nase energetskih objektov.	V prihodnosti čakajo
prevzeli glavno breme obno-	gradbince nove zadolžitve;
ve v porušeni domovin,. V	Lani smo praznoval, dan ^	na v$eh )drQč.
naponh teh pet let je grad- gradbincev s poudarkom na j, moJdernizacija tehnolo-bena operama prestala svojo njihov, revolucionarni zgo- > ’ uvajanje znanosti in po-velikopolitično preizkušnjo, dovini, letos pa bomo poka- > . nroj7V0dnie cenenih saj so morali graditi ob po- zali ob dnevu na naše uspe-	• • -h n
manjkanju -Aanizacije in h=, ki so iz te zgodovine ! "T " mLm lek tudi materiala.	zrasli. Danes nam ni treba strateško pomemDnUi odjck
Ob pričetku prve petletke iskati pomoči pri različnih ovč.	...
je bilo v Sloveniji osem pod- gradnjah od drugod, kar že	usmeiJem J j
gradimo, smo mojstri objek- gradben,k, na prvi frontm
'----—--------- - ■	tov mi sami. Tako smozgra- črti nase dražbe..
dili lastno tehnologijo za iz- Osrednja prireditev v gradnjo industrijskih objek- Ljubljani bo 7. junija na Gotov, za izgradnjo cestnih in spodarskem razstavišču. Za-energetskih velikanov itd., še mišljena je kot politična ma-celo več; svoje izkušnje pre- nifestacija, hkrati pa kot našamo drugam. Tako lahko majhen festival amaterske vidite embleme naših grad- tvornosti med gradbinci Slo-benih podjetij v vzhodno- veniJe-evropskih državah, na zahtevnem zahodu, v severni BOGAT KULTURNI Afriki, na srednjem vzhodu,	PROGRAM
celo v daljno Avstralijo smo Organizator je povabil zašli. Utrli smo si pot organizacije in posameznike navzven, pa vendar to nas ne iz podjetij k sodelovanju v uspava, še naprej si prizade- kulturnem sporedu slavnost-vamo izboljšati tehnologijo v nih dnevov. Nastopili bodo naši stroki, da bomo lahko pevci, instrumentalisti, zbo-čim hitreje in čim boljše gra- ri, recitatorji in folklorne dili tiste objekte, ki jih naša skupine iz samih gradbenih družba ima še vedno pre- podjetij. V dneh proslave bo malo — stanovanjska in v spremnih prostorih pri-objekte dmžbenega stan- pravljena razstava kulturnih darda, saj končno vsi slu- in umetniških dosežkov
ZA 1. MAJ V FIESO
Če se še niste odločili, kam med prvomajskimi prazniki, vas vabimo, da obiščete počitniški dom IMP v Fiesi. Dom bo odprt od srede, 30. aprila naprej in v njem boste lahko prenočevali in zajtrkovali, čez dan pa se podali na številne krajše ali daljše izlete. Torej, za prvomajske praznike vas pričakujemo v našem domu v Fiesi.
r

• DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
# TOZD TEN LJUBLJANA
BILANCA IN INVESTICIJE
Osrednji točki dnevnega reda 14. redne seje delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela IMP TEN Ljubljana, ki je bila 1. aprila, sta bili razpravi o poslovanju v lanskem letu in pa načrt investicij za letošnje leto. Uvodno poročilo o gospodarjenju v lanskem letu je prebral direktor TOZD TEN ing. Rado Šegula in v njem poudaril, da je TOZD TEN lani uspešno gospodaril, da pa se še vedno kažejo nekateri problemi. Pri tem je zlasti opozoril na prekoračeno število nadur in izostankov, predvsem boleznin. Poprečno je TOZD TEN lani izgubila na posameznika 402 delovni uri. Predsednik delavskega sveta Anton Bezjak je v svoji razpravi poudaril, da je lanska bilanca sicer uspešna, vendar je potrebno storiti vse ukrepe za zmanjšanje izgubljenih ur in nadur. To so sklenili tudi člani delavskega sveta, ko so bilanco sprejeli in jo dali v obravnavo zborom delavcem.
SREDSTVA ZA NOVO LAKIRNICO Člani delavskega sveta TOZD TEN Ljubljana so obravnavali tudi investicijski načrt za letošnje leto in sklenili iz predvidenih 7,82 milijona dinarjev nameniti 3 milijone dinarjev za gradnjo nove lakirnice, 2,5 milijona din za podaljšek stare lakirnice, 1,82 milijona din za notranjo opremo lakirnice in 0,5 milijona din za nakup strojev.	(
Na omenjeni seji so člani DS sveta dali v ponovno obravnavo zboru delavcev predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljana v 10-letnem obdobju. Delavski svet TOZD TEN Ljubljana je dal v javno obravnavo tudi naslednje samoupravne sporazume: Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu, s katerimi se uveljavlja sindikalna lista za leto 1975; samoupravni sporazum o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest; analitična ocena tipičnih delovnih mest IMP Ljubljana; metodologija za analitično oceno delovnih mest; samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje ' dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo.
Med sklepi seje DS TOZD TEN naj omenimo še sklep, da Miju Zvonarju, Joviči Toškovskem in Petru Horvatu izplačajo 3 % prihranjene vrednosti, ki so lani prihranili pri rezanju 8315 kg dekapirane pločevine v vrednosti 79.000 dinarjev.
ZBORI DELAVCEV TOZD TEN LJUBLJANA 2. in 3. aprila so bili v TOZD TEN Ljubljana tudi zbori delavcev, na katerih so obravnavali in sprejeli bilanco za lansko leto in investicijski načrt za leto 1975. Poleg tega so na zborih obravnavali in sprejeli tudi pristop k interesni skupnosti za razvoj in financiranje družbenega standarda v občini Ljubljana-Bežigrad in predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo cestnega omrežja na območju mesta Ljubljana v 10-letnem obdobju.
vg
V_____________________________________________________________y
amaterjev. Prijavili so se že slikarji, grafiti, razstavljene bodo umetniške fotografije, skulpture, umetelni ročni izdelki ipd.
Na dan osrednje prireditve bodo na razstavišču predvajali tudi filmske zapise kino amaterjev gradbincev s področja dejavnosti njihovih delovnih organizacij doma in v tujini.
Organizator načrtuje, da bo v istem ali naslednjem mesecu omogočil ponovitev razstave in projekcije filmov tudi po drugih slovenskih središčih in na večjih gradbiščih, kjer bo za to zani-
manje.
Odziv med kolektivi je velik.
Na posebnem natečaju, ki ga je razpisal republiški odbor sindikata gradbenih delavcev med podjetji v panogi, sta bila že izbrana učinkovita osnutka za plakat in spominsko značko jubilejnega 3. junija.
Dan gradbincev 3. junija bodo proslavljali tudi delavci po vseh večjih središčih ter na svečanih sejah osnovnih organizacij sindikata in organov delavskega samoupravljanja.
N. N.
IMP na spomladanskem zagrebškem velesejmu
Kot vsako leto je bil tudi letos od 21. do 28. aprila v Zagrebu spomladanski velesejem. Na tej tradicionalni prireditvi je kot že vrsto let nazaj sodelovalo s svojimi izdelki tudi naše podjetje. Pričujoča fotoreportaža je le „kratek sprehod" po naših razstavnih prostorih, več o sami sejemski prireditvi pa v eni naslednjih številk IMP Glasnika.
Tovarna regulacijskih armatur in aparatov je razstavila črpalke, nivojska stikala, lovilce nesnage, regulacijske pipe, regulacijske ventile in lopute ter toplotne izmenjevalce
Livarna Ivančna gorica s svojimi kalupi za cronning postopek, kalupi za rešetke, rešetkami in odlitki
,,Novi“ član družine IMP — SK1P Ljubljana se je na zagrebškem velesejmu predstavil z gradbeno mehanizacijo
Temeljna oiganizacija združenega dela IMP Klima Ljubljana je predstavila družino ventilatorjev tipa KD
g ll
■ I
-- 'IH jpl

ar*1*«-" -

TOZD TIO iz Idrije je na zagrebškem velesejmu predstavil nekatere novosti svojega bodočega proizvodnega programa — protipožarne lopute, dušilce zvoka oziroma
vložke z" *•; duši! „
Razpis prostih učnih mest
Interni razpis prostih učnih mest nima namena samo informirati člane kolektiva o tem, koliko učencev, katerih poklicev in v katerem TOZD bomo sprejeli. S tem razpisom želimo zainteresirati vse člane kolektiva, da po svojih močeh pri kadrovanju mladega kadra sodelujejo. Prihodnost tudi našega podjetja leži na mladih. Ne sme nam biti vseeno, kdo bodo ti mladi, ki bodo čez nekaj let stebri in kreatorji usode našega podjetja. Še posebej moramo temu vprašanju posvetiti toliko večjo skrb, ker gre za enkraten tako masoven sprejem. Apeliramo na vse, da v svojem domačem okolju pravilno tolmačijo možnost vključevanja v uk pri našem podjetju in s tem pridobijo dobre, pridne fante, ki' bodo kos nalogam poklica, za katerega se odločijo.
Kandidati za vpis v uk morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	daje dokončal 8 razredov osnovne šole
2.	da je telesno in duševno zdrav in zmožen za poklic, za katerega se je odločil (zdravniško spričevalo dobi pri našem zdravniku)
orodjar
kovinorezkalec
kovinobrusilec
2 učni mesti 2 učni mesti 1 učno mesto
TOZD „Projekt, montaža, inženiring", Maribor, Ljubljanska 9
—	monter centralne kurjave	15 učnih mest
—	monter klimatskih naprav	15 učnih mest
—	vodovodni inštalater	10 učnih mest
TOZD „Projekt, montaža", Koper,
Ul. 15. maja 4
—	monter centralne kurjave 10 učnih mest
-	vodovodni inštalater	2 učni mesti
—	monter klimatskih naprav 4 učna mesta
-	izolater	2 učni mesti
TOZD „Livama“, Ivančna gorica
— ključavničar	1 2 učni mesti
Za sprejem v uk bodo kandidati morali predložiti:
—	prošnjo
—	spričevalo o končani osemletki
—	rojstni list
—	potrdilo o premoženjskem stanju
—	potrdilo o višini osebnih dohodkov vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu
—	zdravniško spričevalo, dobijo ga pri našem zdravniku z našo napotnico
—	eno sliko
Ker spričeval učenci - kandidati o končani osnovni šoli še nimajo, naj zaenkrat predložijo samo prošnjo z navedbo poklica, za katerega se želijo učiti, s točnim naslovom, osebnimi podatki in sorodstveno razmerje tistega, ki bo podpisal učno pogodbo. Ostale dokumente pa naj pripravijo.
FRANC LOPATIC
— obratni električar
PROSTA UČNA MESTA SO V NASLEDNJIH TOZD:
TOZD „Ogrevanje, vodovod", Ljubljana,
Titiva 37
—	monter centralne kurjave	25 učnih mest
—	vodovodni inštalater	15 učnih mest
—	izolater	5 učnih mest
—	trgovec tehničnih strok	3 učna mesta
TOZD „Klima", Ljubljana, Vojkova 58
—	monter klima naprav	15 učnih mest
—	ključavničar	14 učnih mest
—	trgovec tehničnih strok	2 učni mesti
TOZD „Elektromontaža", Ljubljana, Titova 37
—	elektroinstalater	45 učnih mest
—	PTT mehanik	15 učnih mest
—	trgovec tehničnih strok	2 učni mesti
Za obrat v Slovenskih Konjicah pa:
—	elektroinstalater	4 učna mesta
—	ključavničar	2 učnih mest
—	kovinoličar	2 učni mesti
—	trgovec tehničnih strok	1 učno mesto
TOZD „Tovama elektronaprav", Ljubljana, Vojkova 58
—	RTV mehanik
—	elektroinstalater
—	ključavničar
—	kovinoličar
—	trgovec tehničnih strok
—	galvanizer
2 učni mesti
Idrija,
TOZD ..Tovarna instalacijske opreme" Vojkova 4
—	strojni ključavničar	7 učnih mest
TOZD ,3KIP", Ljubljana, Celovška 479
-	splošni ključavničar	20 učnih mest
7 učnih mest 5 učnih mest 11 učnih mest 3 učna mesta 3 učna mesta 1 učno mesto
TOZD ..Tovarna regulacijskih armatur in aparatov", Ljubljana, V! * -eta Jame 12 - ključavničar	5 učnih mest
_ Vnvinnstnindr	1 O .. *nth
PODJETJE NUDI VSEM SVOJIM UČENCEM:
1. Nagrada
I.	letnik 650 din netto
II.	letnik 800 din netto
III.	letnik 950 din netto
2.	Po preteku 6 mesecev učne dobe pripada učencem poleg redne nagrade še gibljivi del, če si ga zasluži:
—	za dober uspeh v šoli in na delu 20 % od svoje nagrade
—	za prav dober uspeh v šoli in na delu 30 % od svoje nagrade
—	za odličen uspeh v šoli in na delu 40 % od svoje nagrade
3.	Vsako leto dobi učenec eno delovno obleko
4.	Vsem učencem, ki niso iz Ljubljane in okolice, ki ne morejo bivati doma, oskrbi podjetje internat in krije razliko med polno ceno vzdrževalnine v internatu in osnovno učenčevo nagrado.
5.	Vsem prizadevnim učencem je zagotov
lienu roHni) 7flnnJitpv nri nnHipti«
REKREACIJA V IMP
Smučarski izlet na Kanin
Mladinski aktiv naše temeljne organizacije združenega dela je 21. februarja pripravil rekreacijski izlet na Kanin za vse člane našega kolektiva.
Ob 6. uri zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji v Idriji, od koder smo se z avtobusi odpeljali po dolini Idrijce do Tolmina, nato pa po slikoviti dolini Soče do Bovca. Iz avtobusov smo se tu presedli v žičnico, s katero smo se dvignili na kaninsko pogorje, kjer nas je pozdravil prelep sončen dan. Seveda smo najprej zavili v restavracijo na ,,močno" okrepčilo, najbolj nestrpni pa so si takoj navezali smuči in se začeli spuščati po kaninskih snežnih strminah. Toda kmalu so odjenjali in rajši zavili nazaj v restavracijo.
PLANINCI NA PRESTRELJEN 1KU
Člani planinske sekcije smo se odločili, da se bomo povzpeli na vrh Prestreljenika. Hrabro smo se zagrizli v njegovo strmino in čeprav je z italijanske strani pihala burja, smo v eni uri dosegli vrh, odkoder se nam je odprl prelep pogled na italijanske Alpe in na avstrijske gore. Seveda ni šlo brez planinskega krsta tistih, ki so se prvič pozimi povzpeli na 2000 metrov visok vrh. Po tem vzponu smo se vrnili v restavracijo kjer so bili nekateri udeleženci izleta že pevsko razpoloženi. Izvedli smo tudi šaljivo tekmovanje na dogah, ob katerem je bilo dosti smeha ob številnih padcih, na srečo brez poškodb.
Ko smo se spustili nazaj v dolino, smo „za-vzeli" hotel Kanin, kjer so se nekateri ob dobri kapljici pogovarjali, kako so smučali in delali luknje v snegu, nekateri pa so zaplavali v pokritem bazenu. Zvečer smo se spet „vkrcali“ v avtobuse in krenili proti Idriiji. Spotoma smo se ustavili še v Mostu na Soči, kjer smo ob veselem razpoloženju objavili rezultate šaljivega tekmovanja. Z veselo pesmijo in dobro razpoloženi smo se v poznih večernih urah vrnili v
ldrij°'	I. ŠULIGOJ
• REKREACIJA V IMP # REKREACIJA V IMP S REKREACIJA V IMP S REKREACIJA V IMP # REKREACIJA V IMP S REKREACIJA V
USPEŠEN ZAČETEK TEKMOVANJ
MED TOZD IMP
KEGLJANJE:
V organizaciji TOZD EL. MONTAŽE in pokrovitelja tekmovanja direktorja ing. Franca Kumšeta je bilo izvedeno v soboto, 5. 4. 1975, ekipno temovanje v kegljanju med TOZD IMP.
Po uvodnih pozdravnih besedah pokrovitelja tekmovanja direktorja ing. Kumšeta z željo, da bi se tudi na športno rekreativni dejavnosti dokazala uspešnost kot v delovnem procesu in svečani otvoritvi s pozdravom tekmovalcev, se je tekmovanje začelo.
Nastopilo je 13 ekip (4 x 100), to je vse TOZD v OZD IMP. Kot pred vsakim tekmovanjem, je bilo tudi tedaj čutiti nervozo pri enih več, pri drugih manj. Toda, ko je tekmovanje steklo, je tudi nervoza prešla in doseženi so bili zelo dobri rezultati, seveda pa tudi nekaj spodrsljajev. Z najbolj izenačeno ekipo je TOZD OV osvojila 1. mesto in s tem lep pokal v trajno last. Ostale ekipe pa so se po zelo izenačenem boju razvrstile z minimalno razliko podrtih kegljev.
Med vsemi tekmovalci pa
Še en zimski uspeh IMP
Tudi z drugega tekmovanja v tekih na smučeh mesta Ljubljane, ki sta ga organizirala MZTK in MS S Ljubljane 12. 4. 1975 v Bohinju za ženske in moške v dveh starostnih skupinah, se je naša ekipa vrnila zelo veselo, saj je ponovno osvojila ekipno 1. mesto in lep pokal v trajno last kot že na prvem tekmovanju lansko leto. Uspešno so nas zastopali: Bojan Cvaj-nar, Anton Oven, Mira Vrbinc, Majda Cotič, Ciril Sušnik in Boris Kobal med 128 nastopajočimi iz mnogih ljubljanskih delovnih organizacij.
A. L.
Kegljače sta pozdravila direktor TOZD Elektromontaža inž. Franc Kumše in naš znani športni referent Anton Lah
Dne 5. aprila je bilo na kegljišču pri Jamniku v Ljubljani kegljaško tekmovanje ekip vseh naših TOZD
je najbolj prijetno presenetil „najmlajši“, saj je dosegel na svoj 60. praznični dan z 436 podrtimi keglji najboljši rezultat, za kar ga je pokrovitelj s praktičnim darilom in čestitkami posebej nagradil.
Tekmovale so tudi članice in z doseženimi rezultati dokazale, da počasi, toda vidno narašča tudi med njimi številčnost in število podrtih kegljev.
Povedati še velja, da je
bilo tekmovanje dobro organizirano in da sta ga do konca z zanimanjem spremljala glavni	direktor Stanko
Krumpak in pokrovitelj tekmovanja direktor TOZD ELEKTROMONTAŽE ing. Franc Kumše, ki je tudi čestital vsem nastopajočim in predal	pokal zmagovalni
ekipi.
Rezultati — ekipe: 1. OV Ljubljana 1607, 2. TRAA Ljubljana 1560, 3. PM Ko-
per 1528, 4. S KI P Ljubljana 1514, 5. PMI Maribor 1509,
6.	TEN Ljubljana 1481, 7. DSSS Ljubljana 1464, 8. Elektromontaža 1458, 9. TI O Idrija 1448, 10. Klima Ljubljana 1437, 11. Livarna Iv. gor. 1384, 12. PB Ljubljana 1365, 13. Zastopstvo Lj. 1342.
Posamezno — ženske: 1. Ivanka Korošec OV 363, 2. Gjuljana Križman, PM Kp. 345, 3. Lavra Kariš, PM Ko-
per 330, 4. Marija Tonin, OV Lj. 269, 5. Milka Lah, Iv. gor. 359, itd.
Moški: 1. Emanuel Žagar, DSSS 436, 2. Bizjak, SKIP 435, 3. Škrjanc, TRAA 426, 4. Remih, OV 415, 5. Gruden, TEN 413, 6. Dolničar, OV 408, 7. Rihter, klima 408, 8. Vidrajz, PB 404, 9. Golobič, TRAA 403, 10. Poz vek, OV 397, 11. Goslar, TI O 397, itd.
A. LAH
DOMAČINI DVAKRAT PRESENETILI
Na priložnostnem strelišču, kakršnega bi si zaželela marsikatera strelska družina, si za pripravo zaslužijo organizatorji najvišjo oceno, je bilo 19. aprila pod pokroviteljstvom direktorja TOZD Livarna Iv. gorica Valentina Mendiževca, tekmovanje V streljanju med TOZD IMP z zračno puško 5 x 25 strelov. Zbranim je izrekel dobrodošlico v imenu pokrovitelja Marjan Sešek in pozval tekmovalce, naj z mirno roko dosežejo čim boljše rezultate. Že prvi streli v tarče so pokazali, da imaio tekmovalci
mirne roke in ostro oko, kajti vsi metki so zadevali v črno, t. j. v sredino tarče. Tudi v nadaljevanju se ni stvar nič spremenila, le da je nekaterim roka malo zadrhtela in rezultat je bil manj doseženih krogov.
Zmagala je malo presenetljivo, toda predvsem zasluženo, ekipa domačinov Livarne Iv. gorica, saj so njeni strelci zares „moj-stri" v streljanju. Rezultati pa kažejo, da tudi v drugih TOZD ne manjka dobrih strelcev. Ko je sprejemal pokal za zmagovalno ekipo kapetan Tone Zaleteli, je
vesel povedal, da so si pokal potihoma tudi želeli, kajti vedeli so, da imajo dobro ekipo, niso pa poznali drugih.
Tekmovanje sije ogieudl tudi glavni direktor IMP Stanko Krumpak in poudaril, da je zelo zadovoljen z rezultati in udeležbo, ki naj bo tudi v bodoče v drugih panogah.
Po tekmovanju pa je v imenu pokrovitelja in zmagovalne ekipe TOZD Livarna Iv. gorica Marjan Sešek povabil tekmovalce na kosilo v Zadružni dom.
Rezultati: Livarna 928, TEN
883, TRAA 864, PMI Maribor 830, El. montaža 824, PIO 790, Klima 730, PB 697, SKIP 694, OV 694, PM Koper 652, DSSS 489.
Posamezno:	I. Konrad
Črnčič. MB. 203, 2. Ivan Svetek, TEN 202, 3. Anton Zeletelj, Iv. gorica 200, 4. Rajko Vidigaj, TEN 198, 5. Jože Zeletelj, Iv. gor. 198, 6. Franc Bolta. TEN 194", 7. Polde Pušljar, Iv. gor. 186. 8. Ciril Hladnik. TlO 181,
9.	Karel Kastelic, TRAA 180,
10.	Ivo Gobec. Koper 178, 11. Bojan Hribernik. TRAA 178.
Anton Zolctclj prejema
ZAPOSLENI V IMP O 1. MAJU, O DELU IN GOSPODARJENJU NA^LOH
Ker sem delavec, je 1. maj moj praznik
Prvi maj - mednarodni praznik dela, praznik delovnih sam daješ dober vzgled, po-ljudi vsega sveta, torej tudi praznik nas vseh. Kako tem tudi lahko pričakuješ, gledate na praznovanje 1. maja, kaj vam ta praznik da te bodo mladi posnemali, pomeni, kaj vam pomeni delo in kako občutite razvoj v Sicer pa ni odveč že star temeljni organizaciji združenega dela - vsa ta vprašanja pregovor, da lepa beseda smo postavili desetim delavcem iz naših temeljnih organi- vedno lepo mesto najde.“ zacij združenega dela. In tole so njihovi odgovori in	^ jjq£E§
razmišljanja:	NEKAJ POKAZATI
Janez Vidmar iz temeljne „V glavnem seje vse spretne- poTEM LAHKO USPEŠ organizacije združenega dela mio na boljše. Prvič v mate-	. . _
Elektromontaža p,a«, da rialih, preskrb, z njimi je še	“em eetrab
ne kurjave iz TOZD PMI Maribor sva se najprej dotaknila dela in delovnih pogojev. „Danes je res veliko novega, boljšega, saj se je spremenilo vse od tehnologije dela, organizacije dela kot tudi samo življenje. Čeprav še vedno na gradbiščih delamo po cele dneve in torej dela nikoli ne zmanjka, je to delo bistveno lažje, kot je bilo včasih. Danes že dobimo precej stvari narejenih, ki smo jih prej izdelovali po gradbiščih. Res je, da delovni pogoji na večini gradbišč niso kdove kako rožnati, vendar včasih nismo imeli ne kar zadovoljiva, drugič pa v barak in je bilo res težko.
Janez Vidmar - skladiščnik v kliničnem centru v Ljubljani — TOZD ELektromontaža
dl^samo^proste dni. !,Nam strojih - teh je sedaj že res Toda če si človek prizadeva, starejšim pa 1. maj dejansko veliko. Zato lahko trdim, da če hoče nekaj pokazati m nekaj pomeni, pomeni, daje je pravega garaškega dela če- narediti, potem v tem tudi to delavski praznik, ki ga naj dalje manj in prav je tako in uspe." vsak delavec praznuje v tem da je danes delo veliko lažje, Kaj vam pomeni 1. maj 1 smislu, da je danes res svo- kot je bilo. Recimo, kje smo „Prvi maj je praznik dela, boden. Še kot otrok sem z včasih lahko mislili o poli- mi ta praznik še bolj praznu-očetom hodil na prvomajske cah, o tornih strojih - vča- jemo, ker smo delavci in je shode na Mrzlico, na Pia- sih si imel „štemajzel“, to naš praznik." nino, na Ostrež in če že »paklc" in ,,gips“, danes pa	, DISCIPLINO
riaaes vri zivi.no »aak boji “ j“£ MED MUJŠIMI DELAVCI zase, naj nam bo današnji 1. precej vec nareui. mj	ciztdit
maj vsaj svetal spomin na mislim o mladih? Po mojem Jože Lopatic je v SKIFU tiste hude predvojne in med- je današnja mladina v redu, v Vižmaijih že 16 let varilec voine čase."	seveda pa med vsako pšenico in zato še toliko bolj čuti
^	najdeš tudi plevel. Sicer pa vse pozitivne spremembe
MED PŠENICO	mislim, da bi se morali z zadnjih let. »Razširili smo
JE TUDI PLEVEL mladimi več pogovarjati in proizvodnjo, zgradili nove Na vprašanje, kako občuti jasno mi je, da mladi gro- tovarniške dvorane, skla-razvoj v temeljni organizaciji bosti ne prenesejo. Do mla- dišča, garderobe m kar je združenega dela, je Janez dih moraš biti strog, vendar najvažnejše, dela imamo Vidmar odgovoril takole: obenem očetovski in če jim dosti S svojim delom sem
zadovoljen, vendar pa pogrešam disciplino med mlajšimi. Zdi se mi, da se preveč zanimajo samo za denar, ne pa toliko za delo. 1. maj, ki tudi zame pomeni delavski praznik, bomo letos proslavili v S KIPU skupaj s šentviškimi gimnazijci, ki nam bodo na proslavi predstavili svoj kulturni program. Jaz pa bom letošnji prvi maj praznoval doma, s svojo dru-žino."
w	Ivan Ilovar, ki je skupino-
»	vodja v TOZD Tovarna elek-
*	tronaprav Ljubljana in je v
__x.,1- TA^n DIH	I1V4D	A o	1 1 lolo nroi-i	A o in
■ JI	kv 6.	•• S ;•	*	- *	1 -	**■' -	•	f	— j “
sicer 1. maj že po tradiciji delavski praznik, vendar, da ga ne praznujemo več tako manifestativno kot smo ga praznovali včasih. „Če ocenjujem spremembe v naši TOZD v zadnjih letih, lahko rečem, da se prostori sami sicer niso dosti spremenili. Zato tudi imamo v načrtu, da bo letos TEN dobil novo galvano, prihodnje leto pa, upam, tudi novo kovinsko delavnico. Med izdelki še vedno prevladujejo taki, kjer se način dela ni precej spremenil, le da smo uvedli in še uvajamo nekaj serijskih in tipskih izdelkov, kot so stikala, stikalne plošče. O delu
Jože Lopatič — varilec iz TOZD SKIP
je v livarni v Ivančni gorici od leta 1967. „Na 1. maj gledam dejansko kot na praznik dela. Vsako lfto nam prinese nekaj novega, zlasti še letos, ko bo šla v pogon nova livarna. Delo samo sicer ni lahko, sem pa z njim zadovoljen, še toliko bolj, ker sem se ga navadil, poleg tega nam ga je pa sama mehanizacija precej olajšala. Kot topilec in zidar metalurške peči bom delal v novi livarni. To je zame novost in upam, da bo vse v redu. Sicer pa nam je vsem jasno, da bo treba dobro delati, če hočemo svoje načrte tudi uresničiti, zato sem prepri-
1F
j* :Zm ■
vj '
1P
1Ž
6 "S
Jožo Perkovič — livar: „V novi livarni bo treba več delati z „glavo“
in odnosu do dela, pa mislim, da imamo mi starejši do njega drugačen odnos kot mladi in skrajni čas bi že bil, da bi začeli z mladimi strokovno delati."
Ioto Perkovič je livar in
čan, da bomo to dosegli in še celo presegli. Če je kakšna razlika med staro in novo livarno? Seveda je, predvsem v elektropečeh, kjer bomo dobivali bolj kakovosten material. Razlika ie
po mojem tudi v tem, da bo treba v novi livarni več misliti, se pravi, več delati z glavo. Kljub vsemu pa sem prepričan, da bo delo samo dosti lažje. Vsak začetek je težek, vendar strokovnjake imamo, mi smo pripravljeni več in boljše delati in zato se novih bdgovornosti, ki nam jih bo prinesla nova delovna zmaga — nova livarna, ne bojimo."
VEČJA ZBRANOST PRINESE VEČJO KAKOVOST
Z Radopi Strelom, mon-teijem klimatskih naprav iz TOZD PM Koper sem se pogovarjal na gradbišču tovarne avtomobilov CIMOS v Šempetru pri Novi Gorici. Ko sva govorila o delu, mi je dejal, da je z njim zadovoljen in da če ti je delo všeč in če imaš veselje do njega, potem gre vse v redu. „Z večjo zbranostjo pri delu se da doseči večjo kvaliteto. Jaz mislim, da morajo biti vodilni monterji strogi, da morajo s svojim delom dajati vzgled in potem bomo tudi mi pravilno delali. No, ko govorimo o delu, je treba priznati, da je to danes bistveno lažje kot včasih. IZ-
v vojski, lani doma, letos pa bom šel s prijatelji v planine, kjer se res spočiješ in sprostiš."
LJUDJE SE MED SEBOJ PREMALO POZNAMO Jakob Kržišnik, kovinostrugar v remontu TOZD
Poglejte za primer zadnje razprave o novih plačah. Veliko govorimo, vprašanje pa je, kako bomo to praktično uredili. Res je, da bo težko vsem ustreči, vendar mislim, da se te stvari le predolgo vlečejo in gotovo se boste strinjali z menoj, da je razpoloženje ljudi dosti večje in
Rado Strel — monter klimatskih naprav TOZD PM Koper
TRAA Ljubljana, kije v IMP 15 let, takole ocenjuje spremembe v tovarni: „1. maj je tak praznik, ki ga vsako leto res težko pričakuješ. Zlasti pri nas v tovarni je to res delavski praznik, zato imamo vsako leto proslave. V zadnjih petih letih se je proizvodnja izredno povečala,
\T^š-
Jakob Kržišnik - kovinostrugar v remontu TOZD TRAA
boljšala se je organizacija dela, način dela, več je strojev in ni več tistega fizičnega garanja, kot je bilo včasih, zlasti pri vrtanju. Prav zato bi morali delavcu posvetiti še več skrbi. In mi delavci, se ob 1. maju vedno spomnimo, da praznujemo kot delavci, imaš na to lep spomin, dostikrat pa ta svoj praznik »proslaviš" tudi z delom. Predlani sem 1. maj preživel
se pravi, je šlo na bolje. Vendar pa mislim, da so se odnosi med ljudmi poslabšali, veliko nas je in prej ko nas je bilo v tovarni manj, smo se bolj poznali. In to je naša »rezerva", kajti prepričan sem, če se ljudje, še zlasti pa delavci, med seboj dobro poznamo, je tudi delovni elan večji. »Ta stari" še gremo nekako skupaj, »ta mladi" pa gredo že vsak po svoje.
boljše, če so stvari urejene. Sicer pa sem osebno z delom zadovoljen in veliko raje delam, kot pa da bi razpravljal po sestankih."
VEČJA PROIZVODNJA, NOVI STROJI,
NOVI IZDELKI Čeprav Maijan Cvetko, ključavničar iz TOZD Klima, ne sodi med starejše delavce, prej bi lahko rekel, da med mlajše, pravi, da se je že med poldrugim letom, ko je bil v JLA, ogromno spremenilo. »Proizvodnja je večja, vedno več je novih izdelkov in številne nove stroje imamo. Boljša je tudi organizacija, čeprav je jasno, da se nekaterih stvari ne da urediti čez noč. Še ena stvar se mi zdi pomembna. Občutim namreč, da kot delavec praktično o vseh stvareh lahko odločam, saj danes praktično ni važnejše zadeve, o katerih delavci ne bi odločali na zborih."
1. MAJA BOM DEŽURNA V DIJAŠKEM DOMU Predzadnja naša sogovornica v teh prvomajskih pogovorih je bila Gabrijela Kovač — vgojiteljica v dijaškem domu v Domžalah. »Prvi maj je bil včasih dosti bolj prazničen, vendar mislim, da če smo ta praznik sprejeli kot praznik vseh delovnih ljudi, potem pa moramo tako tudi jemati in mu mo-
Maijan Cvetko — ključavničar v TOZD Klima Ljubljana
ramo posvetiti vso pozor- trov v oddaljenega Konom-nost, ki mu gre. Mi v dija- lja. »Delo mi odgovaija, me škem domu bomo letošnje vsseli, jeseni pa bom šel v praznovanje 1. maja povezali šolo za kvalifikacijo. Način s proslavo ustanovitve o svo- dela se je v zadnih letih pre-bodilne fronte in z dnevom cej spremenil, proizvodnja se zmage in kulturniška sku- je povečala, in čeprav se je pina doma, ki jo vodim, bo tehnologija tudi izboljšala, pripravila proslavo in prire- bi bila lahko še boljša, ker je ditev. Jaz pa bom, vse kaže, še preveč ročnega dela. Dela preživela 1. maj na delov- imamo dosti in če bodo še nem mestu, ko bom dežurna plače malo boljše, potem se v dijaškem domu. Veste, res ne bom mogel nad niče-prazniki, so tudi priložnost, mer pritoževati. Danes pa da se z gojenci, ki ostanejo v me moti to, da se bolj ceni domu, malo bolj pogovoriš, kvalifikacija, kot pa delovne jim posvetiš več pozornosti izkušnje, ki si jih je nekdo z in jim tako še poglobiš ob- dolgoletnim delom pridobil, čutek, da je internat za njih Pri tem bi morali upoštevati drugi dom. Sploh pa letos v tudi to, da vsi pač nismo domu dosti pričakujemo, imeli možnosti iti ravno v Odkar smo se priključili k šole kovinarske stroke. Sicer IMP, se je že precej spreme- pa sem ob delu v tovarni in nilo in če bomo še naprej ob primeijanju dela doma na tako dobro sodelovali, kot kmetiji prišel do zaključka smo doslej, potem bomo da se na kmetiji ne izplača imeli od tega vsi koristi, še delati, teren ne odgovaija, največ pa gojenci sami. Če cene so nizke, veliko je fizič-smo doslej dajali večji po- nega dela in ker vidim, kakš-udarek učnemu programu, no je življenje v mestih, si bomo lahko v bodoče posve- želim tudi sam tako živeti." tili več pozornosti interes- Eden od naših sogovorni-nim dejavnostim gojencev. O kov je dejal, ker smo delavci,
Julijan Petrič — TOZD TIO Idrija
svojem delu vedno pravim, da je pestro in če vedno delaš z mladimi, se vedno počutiš mladega. Prej sem 22 let poučevala slovenščino, 4 leta pa delam v dijakih domovih in vse kaže, da bom s tem svojim delom pričakala tudi upokojitev."
Julijan Petrič je ključavničar in v TOZD TIO Idrija izdeluje dušilce zvoka in fiksne žaluzije, v Idrijo pa se
iicnV rlan ircv-zi n 1 S l/llrimo.
je prvi maj naš praznik, praznik delavcev. Kako preproste so v bistvu te besede, pa vendar povedo več kot kup lepih fraz. Torej, delavci — živel naš praznik, da bi bilo vedno dovolj dela, da bi bilo delo vedno lažje in da bi bilo življenje vsakokrat, ko ta praznik proslavljamo, boljše, lepše.
Besedilo in fotografije: Vili Guček
• PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI S PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI
PRIŠLI DO 31. 3. 1975
TOZD „PMI“, MARIBOR
Matija Protner — KV vodovod, inštalater
Boris Zupan — VS dipl. el. ing. Feliks Horvat — NK delavec, c. k.
TOZD „PM“, KOPER
Danilo Rubeša, NK delavec Franko Zankolič - NK delavec Jožko Prezelj — KV inštalater
TOZD ..LIVARNA41, IVANČNA GORICA
Slavko Gomilar — SSD delavec Anton Jakoš — VSŠ delavec Zvone Fink — NK delavec Mirko Papež — KV delavec Rafael Jaklič — NK delavec Anton Majer — PK delavec Ciril Petan — PK delavec Miha Zajc — PK delavec Franc Špel ko — PK delavec Vilma Bizjak — NSD delavka Ciril Škufca — PK delavec Vladimir Pelko — PK delavec Peter Eijavec — PK delavec
TOZD „TRAA“, LJUBLJANA Fani Vagaja — administratorka Jožefa Lipicer — PK delavka Metod Dolenc — PK strugar Mijo Goričanec — PK ključavničar
Bojan Bokalič — NK delavec
TOZD „TIO“, IDRIJA
Vladimir Zajec — transportni del. v skladišču
TOZD „TEN“, LJUBLJANA
Anton Koprivec — Viš. SU razvijalec I
Marko Jeraj — SSU kontr. — pripr.
Dušan Pavlica — SSU razvijalec II
Alojz Poreber — NSU teh. risar 1
Marjan Rauter - KV ključavničar
TOZD ..OGREVANJE, VODOVOD44, LJUBLJANA
Stanislav Štiftar - KV vod. inštalater
Cecilija Brlečič — VSD vod. rač. (prem. iz DSSS)
Milena Vičič — SSD sam. ref. knjig. (prem. iz DSSS)
Slavica Šimunovič — sam. ref. knjig. (prem. iz DSSS)
Nataša Baloh — sam. ref. knjig, (prem. iz DSSS)
Ana Šporar — sam. ref. knjig, (prem. iz DSSS)
Nevenka Jama - sam. ref. knjig, (prem. iz DSSS)
k*
TOZD ..KLIMA44, LJUBLJANA Iztok Rihtar - PK skladiščnik Janez Pevc - NK monter ki. naprav
Stane Boštjančič - KV stroi. ključ.
TOZD „SKIP“, LJUBLJANA
Karla Zugma — teh. risarka Alojz Bizjak — čistilec del. prostorov
Osman Hadžalič — NK delavec Tomaž Grum — KV ključavničar
Josip Dobranič — postal pomočnik
TOZD ..ELEKTROMONTAŽA", LJUBLJANA
Viktor Bolčič — šef kadr. in spl. sl.
Željko Moškun — Viš. SU kom. tehn. ref.
Karel Oblak — KV el. inštalater Silvo Zaman — VSU vod. rač. sektorja
Branko Ivanovič — KV el. inštalater
Anica Rebernak — NSU strojepiska
Jože Rožanc — NSU čuvaj Ivan Jerič — KV ključavničar Peter Vrbovšek — KV el. inštalater
Urbas Marija, sam. ref. v knjig. — prem. iz DSSS
Regina Klanjšček — sam. ref. v knjig. prem. iz DSSS
Jožica Krajger — sam. ref. v knjig. prem. iz DSSS
Traunšek Anica — sam. ref. v knjig. prem. iz DSSS
Šuligoj Marija — sam. ref. v knjig, prem iz DSSS
TOZD ..DRUŽBENI STANDARD44, LJUBLJANA
Maijana Ovsenik - VSU vodja rač. sl.
TOZD ..ZASTOPSTVA44, LJUBLJANA
Marija Sadar — Viš. SU komerc. tehn. referent
Jože Peško — SSU tehnik v servisu
Jože Menič — SSU tehnik v servisu
Marinka Spreitzer — Viš. SU komerc. tehn. referent (premeščena iz DSSS)
RAZVOJ ZA KLIMATIZACIJO
Janez ing. Dolinar, VSU — dipl. ing. strojništva
DSSS
Viljem Semolič — Viš. SU eko-
«	*-nipni\r
Ludvik Kmmpestar — PU — vra-tar-čuvaj
Marija Andoljšek — PU — snažilka
ODŠLI DO 31. 3. 1975 TOZD „PMI44, MARIBOR Anton Plohl — samovoljno Franc Novak — sporazumno Ivan Pavlič — sporazumno Nada Cojhter - sporazumno Henrik Majcen — sporazumno
TOZD „PM“, KOPER Danilo Rubeša — v JLA Egidij Grabar - v JLA Daijo Drožina — v JLA Ivan Cerovac — sporazumno Simon Žorž — sporazumno Adrijano Koren — v JLA
TOZD ..LIVARNA44, IVANČNA GORICA
Jože Ižanec — sporazumno Zlato Zlatanovič — samovoljno Štefan Kuhelj — samovoljno Ingo Dolinar — odp. delavca Ludvik Čampa — odp. delavca
Dne 31. 3. 1975 je bilo v IMP zaposlenih 4403 ljudi, od tega v inozemstvu 78 in 656 učencev v gospodarstvu.
Upamo, da se novosprejeti sodelavci v našem podjetju dobro počutijo.
TOZD „TRAA“, LJUBLJANA Janez Albreht — odpoved delavca
Lambo Lambrovski — odpoved delavca
Pejo Andjič - odpoved delavca Ljudmila Vincek — odpoved delavca
Josip Horvat -sporazumno Marija Kocijan — odpoved delavca
Stojan Kobal — odpoved delavca
TOZD „TEN44, LJUBLJANA Ivanka Zupanc - na last. odp. Peter Kavčič — v posk. dobi Janez Medvedec — sporazumno
TOZD ..OGREVANJE, VODOVOD44, LJUBLJANA
Avguštin Miklavčič, — sporazumno
Mirko Avžlahar — razvelj. uč. pogodbe
Jože Štefe — sporazumno Marjan Romih — razve lj. uč. po-
Janez Kepic — razvelj. uč. pogodbe
Andrej Lampe — odpoved delavca
Vinko Knez — odpoved delavca
TOZD „KLIMA“, LJUBLJANA
Jože Jaklič — sporazumno Ivan Hranjec — podal odpoved
TOZD „SKIP“, LJUBLJANA Andrej Jarc — na podlagi pismenega sporazuma
Fani Grabnar — na podlagi pismenega sporazuma Vinko Horvat — na podlagi pismenega sporazuma
TOZD ..ELEKTROMONTAŽA44, LJUBLJANA
Josip Kušinec — na željo delavca Milan Tomič — razvelj. uč. pogodbe
Matjaž Beguš — v JLA Stjepan Hudoletnjak - v JLA Marija Matul — na željo delavke Bojan Sadek — razvelj. uč. pogodbe
Marjan Glavan — na željo delavca
Ladislav Zorko — na željo delavca
Branko Haler — na željo delavca Radovan Petje — na željo delavca
TOZD ..DRUŽBENI STANDARD44, LJUBLJANA
An tun Skender — v poizk. dobi Jožica Gomboc — sporazumno
TOZD ..PROJEKTIVNI BIRO44, LJUBLJANA
Bogdan Železnik — sporazumno DSSS
Marica Urbas — prem. v TOZD ..Elektromontaža44
Regina Klanjšček — prem. v TOZD ..Elektromontaža44 Jožica Krajger — prem. v TOZD „Elek tromo ntaža44
Anica Traunšek — prem. v TOZD ..Elektromontaža44
Marija Šuligoj - prem. v TOZD ..Elektromontaža44 Cilka Brlečič — prem. v TOZD ..Ogrevanje, vodovod"
Milena Vičič — prem. v TOZD ..Ogrevanje ^vodovod"
Slavica Šimunovič — prem. v TOZD ..Ogrevanje, vodovod"
Nataša Baloh — prem.	v	TOZD	1
..Ogrevanje, vodovod"
Anica Šporar — prem. v TOZD „ Ogrevanje, vodovod" '	*
Nevenka Jama — prem. v TOZD ..Ogrevanje, vodovod"
Jelka Matos — prem. v TOZD. ..Ogrevanje, vodovod"	i
Marinka Spreitzer —	prem.	v	(
TD7D 700+onctrrO44
Sporazum o zaposlovanju delavcev v tujini
Na podlagi 68. člena samoupravnega sporazuma ozdru-žitvi in ... člena statuta podjetja in v skladu z Zakonom o zaposlovanju delavcev v tujini (...) so zbori delavcev TOZD sprejeli
Sporazum
o zaposlovanju delavcev v tujini
SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Industrijsko montažno podjetje Ljubljana je registrirano za izvajanje investicijskih del v tujini.
V tujini izvaja montažna dela, intelektualne storitve ter dmga dela.
Način nastopanja in izvajanja del v tujini je določen v posameznih pogodbah sklenjenih s tujimi partnerji.
2.	člen
Namen izvajanja del v tujini je:
—	da podjetje uporablja zmogljivosti montažnega in proizvodnega programa tudi v tujini po enakih pogojih kakor v domovini,
—	da se kot del jugoslovanske družbene skupnosti vključi v mednarodno delitev dela,
—	da s svojimi deli zase in za družbeno skupnost ustvarja devizni dohodek.
3.	člen
Delavci na začasnem delu v tujini uveljavljajo svoje Pravice v delavskem svetu, ki ga volijo iz svojih vrst. Poleg delavskega sveta neposredno volijo delavci na začasnem delu v tujini naslednje kolektivne izvršilne organe:
—	komisijo za delitev osebnih dohodkov
—	komisijo za ugotavljanje delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov
—	komisijo za prošnje in Pritožbe
Komisije sestavljajo 3 dlani.
Podrobnejše določbe o dolžnostih in pravicah DS in komisij vsebuje statut pod-
4.	člen
Služba za izvajanje investicijskih del pripravlja vse potrebno za sklenitev pogodb s tujimi partnerji, le-te pa sklepa OZD za račun TOZD, ki prevzame delo v tujini. Služba opravlja tudi vse komercialno tehnične posle povezane z izpolnjevanjem teh pogodb.
5.	člen
Delavci, ki izvajajo investicijska dela v tujini, sklenejo posebne sporazume na podlagi določb zakonitih predpisov, statuta podjetja ter tega sporazuma. Delavci, ki izvajajo dela v tujini, uveljavljajo svoje pravice na način, kot je to določeno v četrtem poglavju statuta podjetja.
6.	člen
Konkretna dela in dolžnosti, ki naj bi jih opravili posamezni delavci ali posamezne delovne skupine v tujini, določa in usklaja vsakokratni odgovorni vodja dela.
7.	člen
Redni delovni čas se prilagodi delovnemu času inozemskih partnerjev, vendar ne sme presegati 42 ur tedensko.
8.	člen
Delavcem, ki delajo v tujini, mora podjetje:
—	oskrbeti vse potrebne listine
—	oskrbeti zdravstveno varstvo za čas dela v tujini, kakor tudi družinskim članom
—	pravočasno izplačevanje osebnih dohodkov, ki so določeni s sporazumom
—	oskrbovati delavce z zaščitnimi sredstvi ter orodjem in opremo, če tega ne oskrbi inozemska firma
—	nuditi potrebno higien-sko-tehnično varstvo pri delu
—	oskrbeti nastanitev in prehrano, kot jo imajo delavci v istem kraju v tuji državi, kjer se izvajajo dela
—	omogočiti izrabo letnih dopustov
—	plačati stroške za odhod in povratek ter dnevnice
— obvestiti delavca naj- — da se vselej in povsod manj 3 dni pred odhodom o izkaže kot pošten, vesten de-podrobnostih odhoda	lave c in dober državljan
Posebne obveznosti delav- SFRJ ca, ki izvirajo iz specifičnih — da čuva poslovne tajne pogojev pogodbe z inozem- podjetja sko firmo oziroma s pogoji — da izpolnjuje vse ostale države, v kateri se dela izv a- določbe v sporazumu, ki ga jajo, urejajo sporazumi med je sklenil s TOZD TOZD in delavcem.	Delavec lahko preneha z
delom v tujini po lastni volji, 9. člen	vendar pa mora svojo dolo-
TOZD razporeja na delo čitev sporočiti vodstvu osebe, ki imajo lastnost de- TOZD vsaj dva meseca pred lave a v združenem delu za nameravanim prihodom v nedoločen čas s polnim de- domovino, lovnim časom in so prebili v TOZD lahko razporedi TOZD najmanj šest mesecev delavca na delo v domovino, pod pogojem, da pri volijo če zato obstojajo objektivni delati določen čas v tujini v razlogi, skladu z zakonom.o temelj- O premestitvi, ki jo zahte-nih pogojih za začasno zapo- va poslovanje, odloča direk-slovanje in varstvo jugoslo- tor TOZD. Za razporeditev vanskih državljanov v tujini zaradi kršenj delovnih dolž-(Uradni list SFRJ. št. nosti ali pogodbenih obvez-33/73) in imajo urejeno vo- nosti pa odloča komisija za jaško obveznost.	ugotavljanje kršitev delovnih
Delavcem je po vrnitvi z dolžnosti in izrekanja ukre-začasnega dela v tujini v Pov-TOZD zagotovljeno isto ali podobno delovno mesto,	11. člen
kot je bilo pred odhodom v Naloge za potovanja na tujino.	delo v tujino izdajajo TOZD.
10. člen	12. člen
Delavec, ki dela v inozem- O pritožbah razpravlja stvu, je dolžan:	pristojni organ upravljanja
-	predložiti TOZD vse tiste TOZD, ki gaje razpore-dokumente, ki so potrebni dila na delo v tujino.
za zaposlitev v tujini
T “r.da h.3 dan’ ga določi OSEBNI DOHODKI
TOZD, odpotuje v tujino po
najkrajši možni poti in z naj-	j-j č|en
cenejšim prevoznim sred- r. ,	. .! .	. ,
. J v	Dela v tujini se načeloma
-	da točno in vestno iz- °^EiraJ° tako’ da s,e polnjuje naloge predpostav- obračunavajo po indmdual-
ljeniii v TOZD, oziroma da "em 311 skupinskem učinku, se ravna po navodilih pred- °.sn°ve za obračunavanje po postavljenega vodje skupine, ucinku 50 normativi IMP ki ga določi direktor TOZD oaroma sporazumno spre-
-	da izpolnjuje normati- Jetl normativi pogodbenega
ve dela, ki veljajo za dolo- Partnerja. Način obračuna je čeno vrsto opravil	enak kot v domovini.
-	da se kot delavec IMP	k-e obračunavanja po
in kot državljan SFRJ vselej učinku ni mogoče uvesti, se in povsod ponaša v skladu z *ZVI^* obračun po izvršenih moralnimi in kulturnimi na- delovnih urah.
čeli, ki veljajo v domovini in	Obračun presežka pri
s tem veča ugled podjetja in delu vodilnih monterjev ure-svoje domovine	ja sporazum o delitvi oseb-
-	da ne blati družbene ndl dohodkov v TOZD. ureditve svoje in tuje države
in ne žali nacionalnih, poli-	. • j č en
tičnih, verskih in drugih ču- Osebni dohodki za čas štev ostalih delavcev in tujih dela v inozemstvu se izpla-državljanov, s katerimi pri- čujejo v valuti države, v kako;., „ *tiv	teri se dela i/vaiam
15.	člen
Obračunska osnova osebnih dohodkov delavcev je določena z dodatki tega sporazuma.
TERENSKI DODATEK
16.	člen
Višina terenskega dodatka za posamezne države je določena z dodatki tega pravilnika.
17.	člen
Obračun osebnih dohodkov se vrši mesečno za pretekli mesec. Datum izplačila se določa po posameznih gradbiščih z ozirom na obračunske pogoje.
18.	člen
Osnova za obračun prispevkov v domovini se določa z odločbo TOZD v skladu z zakonom o osnovah za izračun prispevkov delavcev začasno zaposlenih v inozemstvu (Uradni list SRS, št. 9/72 od 29. 2. 1972).
19.	člen
Od skupnega zneska osebnih dohodkov obračunanih mesečno v tuji valuti se delavcem izplača v dinarjih:
a)	znesek, ki je potreben za odplačevanje obveznosti, ki jih delavec ima v domovini (anuitete za posojilo, preživnina itd.).
b)	znesek, ki ga delavec sam določi, da se izplačuje njegovi družini v dinarjih.
Za izplačevanje teh obveznosti podjetje odteguje ustrezne zneske od osebnih dohodkov delavcev obračunanih v tuji valuti.
20.	člen
Plačilo hrane in stanovanja je regulirano z dodatki za posamezne države.
21.	člen
Delavci na delu v tujini imajo za čas dela pravico udeležbe pri delitvi presežka osebnih dohodkov po končanem obračunu. Presežek se izplačuje v dinarjih v skladu s sporazumom o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
NADALJE\j
Sporazum o zaposlovanju delavcev v tujini
NADALJEVANJE
STRANI
22. člen
34. člen
f
Delavec mora predložen
j j ne prevoze lastni osebni ZDRAVSTVENO VARSTVO čun, iz katerega je razviden avto, imajo pravico do po-	znesek, ki ga je plačal, da se
vračila zneska vozovnice za	30. člen	mu lahko stroške v celoti vodstvu gradbišča doktir
dmgi razred brzovlaka po Delavci, ki so na	zač as-	povrne. V	slučaju daljšega	mente	za prijavo ter razvrs^
Redni delovni čas traja 42	najkrajši možni	poti na pod-	nem delu v tujini, imajo za-	zdravljenja	sme matična	tev v ustrezen davčni razrelak
ur tedensko. Osebni doho-	Xa.gi potrdila	potovalnega	gotovljeno popolno	zdrav-	TOZD po	pristanku zdrav-	Vsako	spremembo prvotuvc
dek za podaljšani delovni	urada.	stveno varstvo za ves	čas bi-	nika napotiti obolelega de-	prjjave	(zakonski stan, štel;
čas se obračunava in izplačuje v višini in na način kot določajo inozemski predpisi. Prvi maj in devetindvajseti november sta dela prosta dneva, za katera se obraču-
vanja v tujini.
DOPUSTI
27. člen
lavca na zdravljenje v domo- vilo in starost otrok) itd j vino. V tem primem pripada dojzan prijaviti in ima pr 31. člen	delavcu nadomestilo za čas v[co bonitet šele z dnevo
Osnova za izračun nado- nezmožnosti za delo v dinar- predl0žitve sprememb.
mestila za čas nezmožnosti Smirna delavec pravico do	-
Ob odhodu z začasn
Delavci imajo pravico iz- d lo je poprečni urni za- povrnitve potnih stroškov za dela y tujini je ddžan ■
SE J" SSLliT: "M.“ A	Jr M* zadnjega tromesečja.
niti davčno kartico in jo p
stilo v višini osnovnih obra- pust, ki jim pripada po spo- £e deiavec zboli takoj po _Y °^y*ry te§a	do' dati pristojnemu davčnen
čunskih postavk za redni de- razumu o delovnih razmerjih prihodu v tujino, se kot loči direktor posamezne uradu zaradi povračila prip
lovni Č3S.	--___i—.ž.____/l^l.i MoAalr« r	. J..	,	T07H naiiiQtrp7npKi nrpvn7 . .	... i
združenem delu. Načelo-
za obračun nadome- TOZD najustreznejši prevoz daj0čega dela davka.
Prazniki tuje države se ma se dopust koristi pred stila vzame obračunska po- (avtomobil, spalnik, letalo) praznujejo in obračunavajo odh0dom na začasno delo v stavka ki mu ;e bila dolo-	v zobozdravstveno var-
kot delavcem v dotičm tujin0 -jj p0 njem. Ce traja čena pred odhodom v tu-
začasno delo v tujini več kot jjno
šest mesecev, ga smejo delav- Povračilo boleznine se iz-
državi.
Za počastitev praznika re
stvo oziroma v povračilo stroškov delavcu spada le nujno zdravljenje zob, med-
li
od
in<
35. člen Za škodo, ki jo delav^0j namerno povzroči pri sv ^
pubUke, 29. november do- ci koristiti šele po preteku lačuje samo za dni, v kate. tem ko nosi stroške za pro- “ ^ozemski fLTJ loči delavski svet TOZD zne- šestih mesecev t0 dvakrat bi delavec delal, računa- teze, novo zobovje ipd. dela- f^ji^Lm odmvana m1
sek za skupno pogostitev jetno
članov kolektiva zaposlenih v tujini
joč sedem urni delovni dan.
ve c sam.
DNEVNICE
23. člen
Delavcem, začasno zapo- ' Višina nadomestila za čas slenim v tujini, se nadome- nezmožnosti za delo znaša: stilo dopusta plačuje v valuti j za delavce, ki se zdra-države, kjer delajo. Sto- vjj0 doma, v bolnišnici ali v odstotno nadomestilo do- kakšni dmgi zdravstveni
VRNITEV V DOMOVINO
33. člen
tretji osebi, odgovarja mr ( tični TOZD, ki ima pravic ^ zahtevati povračilo od dnj, lavca. Za nenamerno povzr čeno škodo sicer odgovar.je matična TOZD, vendar p
Povratek delavca v domo- vračila škode ne more zah'i
pusta v tuji valuti pripada ustanovi do 30 koledarskih vino je potrebno uskladiti Vati od delavca. Vsa na'
Delavcu pripada dnevnica delavcu po preteku enajstih dni nezm0žnosti za delo sporazumno z delavcem ob škoda se povrne v tuji
-s z^/4lizxz4n i« no n m/rotl/l 1 "7 »-v. /.cmnair nan rolz imonono Z1 pl O	» n z>v J _______	v ,	•	-	J I	*	*
upoštevanju značaja del. Čas, ki ga namerava delavec
36. člen
.10
on
Delavski svet posamezijjr TOZD sklepa o času in na$r.
ob odhodu in na povratku z mesecev neprekinjenega dela zna§a gg % od osnove
dela v tujini.	v tujini. V primem pred- 2. Za delavce, ki se pone__, D_________________
Višino dnevnice določa hodne vrnitve se izplačilo sredy0 prj delu, na poti na prebiti na začasnem delu v sporazum o delitvi osebnih nadomestila izvrši v soraz- dej0 ad z deja ter na službe- tujini, se lahko skrajša v na-dohodkov podjetja za vsako merju s časom zaposlitve v nem p0t0vanju za ves čas slednjih primerih:
d,„opo»bej. saprSet,Tpej| rsErtss tisjsztfzi ™	^ „kr-
24. člen	plačujejo posamezne TOZD od osnove	organi SFRJ -jj tuje države Je de	ave c	povzročd nam	s
Delavcu pripada povračilo	v dinarjih na podlagi odloč- g £a delavce,	ki se zdra- - v primem bolezni, ki no 12 lke ...
prevoznih stroškov v pri- be o rednem letnem dopustu yj. dom£L> v bolnišnici ali v bi delavcu predvidoma dalj n°stl-p°roci10 o nas a mem odhoda na delo v tu- enako kot delavcem zaposle- kakšni drugi zdravstveni časa onemogočala opravlja- dl j,e, ,^?lzan sPoroč|ti. jino, pri povratku, korišče- mm v domovini.	ustanovi preko 30 koledar- nje dela	-	gradbišča matični TOz
skih dni nezmožnosti za zaradi posebno hudih roku štmnaJstlh dni. ,j
nju rednega letnega dopusta ter v primem smrti ožjega dmžinskega člana. Povračilo prevoznih stroškov pripada
28. člen
delo v breme podjetja 90% aij ponavljajočih se pre-Nadomestilo ,e,tega d» “'cTkJmro,, v	^ “ poteTposa-
delavcu tudi, če po ^nalogu Pusta se ^računava cc tuji T0ZD ugotovi> da se dela- mezne JOZD, da"se "delavec nridietia nntnie no tuiini OZ1- valuti. Osnova za to J6 pO	,. . hnlnišlzem dn- _____________i:	A____
podjetja potuje po tujini oziroma v domovino.
dt rti
37. člen tic Pred odhodom na zač
25. člen
Delavcu ne pripada povračilo prevoznih stroškov v primem, če samovoljno za-
s£ asa® ££^EEE	EHEE';
^“nSUTo™u"™=krei	*&!!*&
_aY. ’ ’ .SYY.rC	zdravnikom.
niškem staležu, se upoštevajo osebni dohodki zad-
v primem izvršitve ali Osnova tega sporazum? % prekinitve pogodbenih obv- statut podjetja, samoup- v eznosti	sporazum o medsebca &
pusti delo v tujini, če brez p“^ga tromesečla'pred zdrav-	32‘ člen	- v primeru upravnih razmerjih delavcev v zdr ,
utemeljenihvzrokov zahteva ijeniem	J *	V slučaju bolezni v tujini ukrepov tuje države, ki one- nem delu in samoupra.,
povratek, če ga zaradi delov-	J J "	se mora delavec po navodilih	mogočajo nadaljevanje dela,	sporazum o delitvi dohodVe;
ne nediscipline, malo-	vodje gradbišča obrniti na	oziroma sklepanja novih po-	in osebnih dohodkov. (p
mamosti, nedostojnega ob-	29. člen	ustrezno zdravstveno usta- godb
našanja ali kvarjenja ugleda	Za vsakokratno potovanje novo oziroma pristojnega	Samovoljna vrnitev ni do-
podjetja ali domovine, ma- na letni dopust se delavcem zdravnika, določenega s stra- pustna in delavec zanjo di-	38. člen kc
tična TOZD predčasno raz- priznava dva dni za vožnjo ni zdravstvene ustanove v sciplinsko odgovarja. V teh Spremembe in dopolni|a poredi na delo v domovini.	za gradbišča do 800 km in	skladu z meddržavnim spo-	primerih mora vodja grad-	tega sporazuma sprejmi^
po tri dni za gradbišča nad	razumom. V primem, da de-	bišča pismeno sporočiti raz-	zbori posameznih TOZ^
800 km oddaljenosti od ma-	lavec plača pregled, mora za	loge, zaradi katerih matična	Sporazum velja, ko ga p sj
tične TOZD kot čas za vož-	vsak pregled in plačano	TOZD razporedi delavca na	dijo zbori posamez ^j
ii!6.	'i? '	zdravilo vzeti potrdilo ali ra- delovno mesto J	~
26. člen
Če uporabljajo delavci zaposleni v tuiini za ubr&#i9e-
.1	. .-'ni. rozn
Sporazum o zaposlovanju delavcev v NDR
Na podlagi 68. člena bmoupravnega sporazuma o tiružitvi in ... člena statu-podjetja in v skladu z Zakonom o zaposlovanju de-Ivcev v tujini (...) so zbori telavcev TOZD sprejeli
j Sporazum o zaposlovanju delavcev j ' v NDR
SPLOŠNE DOLOČBE
v	1. člen
Industrijsko montažno odjetje Ljubljana je registrirno uvozno-izvozno podjet-za izvajanje del iz svojega ^oizvodnega programa.
V tujini izvaja montažna Sla, intelektualne storitve dr druga dela.
j Način nastopanja in izva-dnja del v tujini je določen r posameznih pogodbah plenjenih s tujimi partnerji.
1,1 .	2. člen
imen izvajanja del v tuli:
da podjetje uporablja ■logljivosti proizvodnega in ontažnega programa tudi v s,jini po enakih pogojih ka-% v domovini, e — da se kot del jugoslo-1 ske družbene skupnosti 'i v mednarodno delila.
3. člen
- jkladno s sklenjenimi po-dbami z inozemskimi rtneiji izvaja IMP pogodbo prevzeta dela.
.či
/(	4. člen
lužba za izvajanje inve-1 jskih del pripravlja vse rebno za sklenitev po-' ,‘b s tujimi partnerji, le-te depa OZD za račun po-v .ezne TOZD, ki prevzame > v tujini. Služba opravlja “*i vse komercialne posle ^vezane z izpolnjevanjem, i pogodb.
5. člen
.Konkretne dolžnosti in ki naj bi jih opravili ^ISamezni delavci ali delov-’L skupine v NDR, določa P 'skladi vsakokratni odgo-iZ tli vodja dela.
6.	člen
Posamezna TOZD je v odnosu do svojih delavcev, ki opravljajo investicijska dela v NDR, dolžna:
—	da jim pred odhodom na delo pravočasno preskrbi vse potrebne dokumente (potne in druge),
—	da jim v sporazumu določenem času izplača osebne dohodke,
—	da jih oskrbi z zaščitnimi sredstvi, delovnimi oblekami, potrebnim orodjem in opremo, če ni posebej določeno, da jim to oskrbi inozemska firma,
—	da jim zagotovi potrebno higiensko-tehnično varstvo pri delu, če ni z inozemsko firmo to vprašanje pogodbeno drugače določeno,
—	da jim preskrbi primerno stanovanje in ceneno prehrano,
—	da jim omogoči koriščenje letnih dopustov,
—	da jim plača stroške prevoza za prihod in povratek z dela, kakor tudi dnevnice za čas potovanja,
—	da jim povrne potne stroške za potovanje na letni dopust ter povratek po vsakih pretečenih šestih mesecih dela v NDR.
Prevozni stroški za dopust se plačujejo delavcu za najkrajšo možno relacijo med krajem zaposlitve in sedežem matične TOZD. Delavcu pa pripada povrnitev prevoznih stroškov za dopust v primeru, če se vrne na delo v domovino pred potekom šestih mesecev od koriščenja zadnjega dopusta,
—	da delavcu po povratku v domovino zagotovi delovno mesto skladno z njegovo kvalifikacijo,
—	da delavca vsaj tri dni pred odhodom v NDR obvesti o točnem času odhoda.
Posebne obveznosti delavca, ki izvirajo iz pogodbe z inozemsko firmo ali s posebnimi pogoji države, v kateri se delo opravlja, se urejajo s sporazumom sklenjenim med delavcem in matično TOZD.
7.	člen
Delavec, ki gre na delo v NDR, je dolžan:
—	da predloži TOZD vse dokumente, ki so potrebni za zaposlitev v NDR,
—	da na dan, ki ga določi TOZD, odpotuje na delo po najkrajši možni poti in vestno izpolnjuje naloge predpostavljenih v TOZD, oziroma se ravna po navodilih šefa gradbišča,
—	da izvršuje normative dela, ki veljajo za določeno vrsto del,
—	da se ravna po določbah hišnega reda doma, kjer se delavec hrani in biva,
—	da se kot delavec IMP in kot državljan SFRJ vselej in povsod ponaša skladno z moralnimi in kulturnimi načeli, ki veljajo v domovini in s tem veča ugled podjetju in domovini,
—	da ne blati družbene ureditve svoje domovine in tuje države in ne žali nacionalnih, političnih, verskih in drugih čustev ostalih delavcev in tujih državljanov, s katerimi prihaja v stik,
—	da se vselej in povosd izkaže kot pošten, vesten delavec in dober državljan SFRJ,
—	da čuva poslovne tajne podjetja,
—	da izpolnjuje vse ostale
določbe sporazuma, ki ga je čemer se obračunava s 6,70 sklenil z matično TOZD. dinarjev za eno mark NDR.
8.	člen
Delavec lahko preneha z delom v NDR pred potekom v sporazumu določenega časa samo iz objektivnih razlogov s strani TOZD ali delavca.
9.	člen
Za ugovore in pritožbe delavcev glede vseh njihovih pravic in dolžnosti, ki izvirajo iz dela v NDR so pristojne komisije, določene s samoupravnimi akti v TOZD.
10.	člen
Dela v tujini se načeloma organizirajo tako, da se obračunavajo po individualnem ali skupinskem učinku. Osnove za obračunavanje po učinku so normativi IMP, oziroma sporazumno sprejeti normativi pogodbenega partnerja. Način obračuna je enak kot v domovini.
Če obračunavanja po učinku ni mogoče uvesti, se izvrši obračun po izvršenih delovnih urah. Obračun presežka pri delu vodilnih monterjev ureja sporazum o delitvi osebnih dohodkov v TOZD.
11. člen
Osebni dohodki za čas dela v NDR se izplačujejo v markah NDR, in sicer:
I.	Režijski delavci:
a)	šef gradbišča
b)	knjigovodja gradb.
c)	obračun OD in administr.
d)	referent nabave
II.	Komunala:
a)	ekonom
b)	kuharica
c)	pomožna kuharica
III.	Operativa:
a)	šef montaže
b)	vodilni monter
c)	VKV delavec
d)	KV delavec
e)	PKV delavec 0 NK delavec
V naštetih obračunskih postavkah je zajeto tudi nadomestilo za večje stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu (terenski dodatek).
Marke NDR od 2200 do 2600 od 1600 do 1900 od 1400 do 1600 od 1900 do 2350
13.	člen
Prispevke na osebne dohodke, prispevke za socialno zavarovanje in ostale prispevke plačuje TOZD.
Vse prispevke na osebne dohodke, razen davka na osebne dohodke, po predpisih NDR in SFRJ, plačuje TOZD. Vsak TOZD ureja tudi vse odnose s socialnim zavarovanjem in drugimi organi v SFRJ in NDR za svoje delavce.
14.	člen
Delavec, ki se vrne v domovino in njegove vrnitve ne smatramo kot službeno potovanje s potnim nalogom, "dobi za čas bivanja v domovini osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v TOZD.
15.	člen
Višino obračunske postavke in način izplačevanja osebnih dohodkov ureja sporazum, sklenjen z delavcem in matično TOZD, vendar skladno z določbami tega sporazuma.
16.	člen
Osebni dohodki se obračunavajo na podlagi efektivno izvršenih delovnih ur oziroma učinka dela in urne obračunske postavke. Obračunski čas osebnih dohodkov je koledarski mesec. Osebni dohodek se izplačuje od 10. do 15. v mesecu za pretekli mesec.
od 1500 do 1800 od 1500 do 1700 od 1200 do 1400
17. člen
Osnove za konkretno določanje osnovne obračunske postavke so predvsem:
—	vrsta delovnih nalog, ki jih ima delaVec na delovnem mestu,
—	težavnost, zahtevnost in zapletenost dela in poslov, ki pred delavca postavljajo določene zahteve glede delovne sposobnosti (strokovna izobrazba, delovne navade, iznajdljivost ipd.)
Od skupnega mesečnega ter odgovornost delavca, zneska osebnih dohodkov se
delavcu izplača 30 % v valuti NADALJEVANJE NA .14. NDR, 70 % pa v dinarjih, pri STRANI	m3l2oq
od 4,80 do 7,25 od 4,80 do 6,40 od 4,40 do 5,60 od 4,25 do 5,25 od 3,85 do 4,40 od 2,90 do 3,65
12. člen
Sporazum
pripada dnevnica v višini 15 mark NDR oziroma vodilnim uslužbencem 25 mark NDR ter povračilo stroškov
25%
50%
25%
NADALJEVANJE S 13. - nadure od 43. do 52. ure na teden STRANI	— nadure od 52. ure naprej, delo ob
- vpliv delavca upo	^	““
rabo sredstev (glede na nje- _	'
govo mesto v organizaciji samega dela, raven tehnične	23. člen	prenočišč po predloženih ra-
opremljenosti, produkcijske-	d .	• ne_ čunih. Za službena potova-
ga procesa in poslovanja, iz- J* d4vm paniki NDR "ja po NDR, ki trajajo od 8 popolnjevanja delovnih po- Jg’ novembgr	do 12 ur, pripada delavcu
doi/M.nih r,nflrQrii •	*	polovična dnevnica.
24. člen	Za službena potovanja v
Dodatek na stalnost je do- domovino ah druge države, ločen s samoupravnim spo- pripadajo delavcem dnevnice razumom o delitvi dohodka p0 samoupravnem spo-in osebnih dohodkov v	*
stopkov, delovnih operacij ipd.),
- $ pogoji dela, pri katerih je delavec izpostavljen ropotu, prahu, vlagi, ipd.
18. člen
Iz dela osebnih dohod-
razumu o delitvi dohodka in
TOZD in se redno obraču- osebnih dohodkov v TOZD.
, lz, dela osebmn aonoa- naya v dinarjih skupaj z ob.	n0pUSTi
kov, ki jih delavec prejema v računom osebnega dohodka.
HinariiVi ih Se ima obvez-
dinaijih' ali če ima obvez
nosti, kot so: posojila, sodne PREVOZNl STROŠKI prepovedi in druge admini-	^ [>NEVNICF
strativne obveznosti, pred iz-	,
plačilom odtegne znesek za	*
kritje teh obveznosti.	J^NDR, pripade po,,",’	>"™f> de-
19. člen	čilo potnih stroškov za čas lavcev v združenem delu in
Ne glede na osebne do- potovanja ob odhodu in ob 0 nace °™a pr	.. .
hodke ti jih delavec preje. Ltri ž dela. Dnevnice se	«v DDR ahpo™Jv,
ma za delo v NDR, se njegov izplačujejo v devizah.	* lo • no -
osebni dohodek določi po Dnevnice m povračilo	fzkoristitiletni dopusi
osnovah m merilih samo- prevoznih stroškov se delav-	, ,
upravnega sporazuma o de- cu izplačujejo in obračuna- ,e .e p pr ; dvakrat litvi dohodka in osebnih do- vajo v skladu z določbami delaV v ^Lmh nrimenh hodkov. k=, ce bi delal n, ?L„pt,™ega Spczuma o
svojem delovnem mestu v delitvi dohodka m osebnih	do usta v Lledar-
domovmi. Osnovo dajatev dohodkov v TOZD, ki ob- skem letu, ga lahko izkoristi socialnemu zavarovanju do- ravnavajo vprašanja povra-	februarja nasled-
čila potnih stroškov m dnev-	. t	J
nic za potovanja v tujino.	Nadomestilo za letni do-
26 člen	pust se obračunava v višini
7n Aipn	Delavcu ne pripada povra- °sf>vnih P°stavk’ ki. 50 do'
V d :,	, , .čilo potnih stroškov in dnev- locene s samoupravnim spo-
Kot podaljšam delovni ; k.ta samovoljno za- razumom o delitvi dohodka Čas Se stpie čas ki nrpvoa ’ . . .	. J	m osebnih nonookov V
32. člen	37. člen
Če bolezen traja dalj časa, Delavski svet posamezne sme TOZD obolelega delav- TOZD sklepa o času in nači-ca po pristanku zdravnika nu povračila škode, ki jo je napotiti v domovino zavoljo delavec povzročil namerno nadaljnjega zdravljenja. S ali iz velike malomarnosti, tem nastale stroške plača Poročilo o nastali škodi je TOZD, delavcu pa pripada šef gradbišča dolžan javiti nadomestilo boleznine po matični TOZD v roku štiri-določbah samoupravnega najštih dni. sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v VRNITEV V DOMOVINO TOZD, kakor tudi pravica	gg dien
do povrnitve potnih stro-	Povratek. delavca v domo-
škov za čas potovanja V	treba uskladltl
okv‘ru S določb določi dl- razunjno z ddavcem ob rektor TOZD najustrezne š, & u karakterja del. £s, prevoz (avtomobil, vlak, le- kj ga Jnamerava prebiti dela.
ta10,'ipd-/.	vec na začasnem delu v tu-
33 člen	jini, se	skrajša v teh
Čas nezmožnosti za delo ^^^njegovo vmitev za. se obračunava na podlagi htevaj0 državni organi NDR določil samoupravnega spo- ^ gpRj
i-niumo za doliftri	in
29. člen	_______ i ___ ^	.m or ivj
Delavci imajo pravico do razuma o delitvi dohodka in _ v primeru bolezni, ki koriščenja rednega letnega —L—u J11	” xrwri
dopusta na podlagi samoupravnega sporazuma o
— v primeril uuivz.111, m osebnih dohodkov v TOZD. ^ delavcu predvidoma dalj
ODGOVORNOSTI čaSa =>”mogočria opravlja-
DELAVCEV
34. člen
Med delom v NDR je delavec disciplinsko in mate
nje dela,
—	zaradi posebno hudih ah ponavljajočih se prekrškov delovnih dolžnosti,
—	v primeru potreb posamezne TOZD, da se delavec
ločajo veljavni predpisi.
DODATKI IN NADOMESTILA 20. člen
i^vtitede^ri	TOZotataktnlpL
42-umi delovni teden. Pri	■'n\u rI,Wov T0ZD za vsak dan doPusta-
tem je vštet polurni plačani zabteva Jiek ^ če8ga Delavcu pripada vsakoletni
(Kimor za malicaČe delavec
dela več kot 10 ur dnevno, z^dl	mlin Jih samoupravnega spo-
je potrebno uvesti deljen de- črnosti, nedostojnega po- razuma o delrhd dohodka in lovm čas z enournim nepla- našanja ^ kvaijenja ugleda ose,bnlh dohodkov Dopust-čanim počitkom.	T0ZD ali države, TOZD mski regres se izplačuje v
21. člen	predčasno razporedi na delo Jnafilh v skladu z določ-
Del° v podaljšanem delov- v domovini.	^"nS^ZodK
drugo delo v podaljšanem Ce delavci, razporejeni na ZDRAVSTVENO VARSTVO delovnem času nad 80 ur delo v NDR, ob odhodu na	3Q -len
mesečno pa odobri direktor dopust uporabljajo za pre-	.
TOZD na predlog šefa grad- voz lastni osebni avto, imajo Delavci razporejeni n bišča. Podaljšani delovni čas pravico do povračila vozov- delo v NDR, imajo za c nad 80 ur mesečno se lahko tiče brzovlaka - drugi raz- bivanja v tujim zagotovljeno odobri samo v izjemnih pri- red, po najkrajši možni rela- Polno zdravstveno varstvo, merih, ko gre za dela, ki so ciji. Uporabo taksija za lo-	31. člen
neodložljiva, ki so vezana na kalni prevoz lahko odobri y slučaju bolezni se mora roke, na škodo, ki bi nastala, šef gradbišča, pri čemer delavec po navodilih šefa če delo ne bi bilo izvršeno, mora upoštevati nujnost in gradbišča obrniti na zdrav-itd.	ekonomičnost takih pre- $tveno ustanovo oziroma
22 člen	vozov.	pristojnega zdravnika. Po
Delo v podaljšanem de-	_ ,	končanem zdravljenju je delovnem času se obračunava	28. člen	lavec dolžan predložiti bol-
no osnovtiti timih postav- - Za službena potovanja de- mski list z vpisanimi podatki kah, povečanih za:	lavcev po ozemlju NDR jim o trajanju bolezni.
rialno odgovoren po sploš- razporedi na drugo delovno nih jugoslovanskih predpisih mesto v tujini ali domovini, in samoupravnem spo- — v primeru večjih dru-razumu o medsebojnih raz- žinskih problemih delavca, meijih delavcev v združenem — v primeru izvršitve ali delu.	prekinitve pogodbenih ob-
če gre za kršitve delovnih veznosti, dolžnosti, to obravnava ko- — v primeru upravnih misija za ugotavljanje kršitve ukrepov NDR, ki onemogo-delovnih dolžnosti v TOZD, čajo nadaljevanje dela, ozi-pri kateri je delavec redno roma sklepanja novih po-zaposlen.	godb.
Samovoljna vmitev ni do-35. člen	pustna in delavec zanjo
Specifični pogoji dela in disciplinsko odgovaija. V odgovornosti zahtevajo po- tem primeru mora šef grad-sebej skrbno obravnavo na- bišča pismeno sporočiti raz-slednjih dejanj:	loge, zaradi katerih matična
- netovariško obnašanje TOZD razporedi delavca na
. .	.	Ho Aimn mactn v nnmnvinL
na delovišču, samskem domu ali na javnih prostorih,
— poslovno dogovarjanje s tujci brez vednosti šefa gradbišča,
delovno mesto v domovini-
KONČNE DOLOČBE
39. člen
Pred odhodom na začasno delo v NDR morajo vod-
-	zaposlovanje izven stva posameznih TOZD se; gradbišča v prostem času, znaniti delavca z določbami
—	kazniva dejanja,	tega sporazuma.
- vse ostale kršitve dolž- t Osnova tega sporazuma so nosti iz 9. člena tega spo- statut podjetja, samoupravm razuma.
36. člen
Za škodo, ki bi jo povzročil delavec pri svojem delu tuji firmi ali tretji osebi, odgovarja TOZD, ki pa ima pravico zahtevati polno po-
40. člen
Spremembe in dopolnitve
vračilo povzročene škode, tega sporazuma sprejmej0 če ugotovi, da je delavec zbori posameznih TOZD.
tako nastalo škodo povzročil namerno ali iz velike malomarnosti.
Sporazum velja, ko ga po-trdijo zbori posameznih TOZD.
sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združe; nem delu in samouprava1 sporazum o delitvi dohodki in osebnih dohodkov.
NAGRADNA
PRVOMAJSKA KRIŽANKA
Za prvomajsko nagradno križanko razpisujemo tri nagrade:
I.	nagrado — 100 dinarjev
II.	nagrado — 60 dinarjev '
III.	nagrado — 30 dinarjev
Rešitve pošljite na splošne službe TOZD do 15 maja. Za žrebanje bo uredniški odbor IMP Glasnika imenoval posebno komisijo. Pri
reševanju vam želimo obilo razvedrila.	>vl-I	'	h;. , ,.()q
QD SODO. Priznanje
■■■



elektro montažni	skupini
podjetja IMP za delo v SAVI v letu 1973/1974
Delovna skupina elektrikarjev in ključavničarjev je pod vodstvom Staneta JURMANA v letu 1973 in začetku leta 1974 instalirala elektronaprave in instalacije v valjarni in šedni hali nove avtopnevmatikarne v tovarni SAVA Kranj. Dela so bila izvršena kvalitetno in v dogovorjenem roku. Delovna skupina je montirala tudi elektroinstalacije na strojih. Predvsem zahtevne so bile elektroinstalacije na napravah za doziranje in transport saj in olja. Pri tem so instalirali 36 m visok silos, na njem so delali tudi v slabih vremenskih razmerah, ko prostori še niso bili zaprti. Dela so bila izvršena pravočasno in kvalitetno, za kar jih je pohvalil tudi dobavitelj elek-troopreme firma Wemer Pfleide-rer iz ZRN, ki je nadzorovala montažo.
Za vsa izvršena dela izreka Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA Kranj podjetju IMP, predvsem pa montažni skupini pod vodstvom tovariša JURMANA in nadzorom tovariša DRAŽUMERIČA
POHVALO IN PRIZNANJE
V Kranju, dne 31. marca 1974
Vodja elektrodelavnice:
Janša Vinko, el. inž.
Direktor TOZD VET:
Anton Božič, dipl inž.
ZDRUŽENEMU PODJETJU „IMP"
61000 LJUBLJANA Titova 37
Spoštovani!
V letu 1974 je Rdeči križ Slovenije v sklopu pomoči nerazvitemu področju na Kozjanskem organiziral tudi specializirano brigado Rdečega križa Slovenije „Dr. Jože Potrč". Poleg dela na zdravstvenem, socialnem in vzgojnem področju je brigada napeljala vodovodne priključke devetim socialno najbolj ogroženim občanom v krajevni skupnosti Prevorje ter higiensko uredila vas Zgornji Žegar. Da smo lahko prizadetim občanom pomagali, se moramo zahvaliti tudi vašemu cenjenemu podjetju, ki je za dejavnost brigade prispevalo 30.000 din pomoči in s tem pokazalo veliko stopnjo humane zavesti in solidarnostne pripravljenosti.
Dovolite mi, da se vam v imenu občanov Kozjanskega in republiškega odbora Rdečega križa Slovenije najtopleje zahvalim.
Tovariški pozdrav!
MAKS KLANŠEK sekretar RO RKS
- eJ&tib


Klinični center v Ljubljani — dolgoletno gradbišče in ogromno vloženega dela in truda naših monteijev
V poslovnem centru na Trgu revolucije v Ljubljani so naši monteiji spet uspešno opravili enega izmed številnih zrelostnih izpitov