I I	I I B JH I	j I
TK. k^t	i	■ ■ ^	^ m __I .. I	AM _ — _ ^ __ _ . ■ __I I l^J iWfM tinM, M mmt,
^TJ! I ■ I	II Ium Aim ■ m£% 1	, t?yWB
| ^^J^^^IT^wt,fo^n I IflJI Vf flJI ■ ^B I ll 1^1/ il	ill ■ MJHV ~ I mM Jk |
h,u,irwoef3r ^Ivy	w1CUIm%10M&C% ajULMIwaMMIlU smtitm^
V1 ■ * '(	}'
I	NEODVISEN UST ZA SLOVENCE DELAVCE V AMERIKI.
-T" ' . ^	1 1 1 '"4 " ■■ ■ ■	" ■■	■ ■ 11 ■''■'" 'Ti " ittjjMMll
NO. 7a.__„ CLEVELAND, OHIO. MONDjAY, JUNE, 19. 1916. LETO IX. - V
W	/
Ameriška vlada je poklicala 100.000 vojakov pod zastave. Vojna p Ruska armada je zavzela glavno mesto Bukovine-Cernovice. Proti Lv
Hi ___ , ---i—--_... ...... ?■■	-	' ; ^Wmm^^^^M
Shod jugoslovenskih društev.
i' 1 KONVENCIJA SLOVENSKIH, HRVATSKIH' IN SRB- ,
SKIH DRUŠTEV V CLEVELANDU SE VRSI PRIHODNJI MESEC GLEDE JUGOSLOVANSKEGA ZBLIŽAN JA.
—Več slovenskih, hrvatskih in srbskih rodoljubov je prišlo do sklepa, da je čas,, da Hrvati, Slovenci in Srbi v dejanju nekaj pokažemo, da smo si bratje po rodui in jeziku. Na sestanku uradnilkov hrvatskih, slovenskih in srbskih društev je bil izbran odbor, ki naj pripravi pravila za Zvezo Jugoslovanskih društev in jih predloži društvenim zastopnikom, ki se bodo zbrali 19. julija ob 8. uri zvečer v Grdinovi dvorani. Vsaiko društvo bo dobilo povabilo za pristop v Zvezo in obris pravil.
[Namen Zveze bi foil, da bodo imela hrvatska, slovensika In srbska društva nekako vez med seboj, katere sedaj pogrešamo celo med samimi slovenskimi ali samimi hrvatsikimi društvi. Prirejali bi skupne poučne in zabavne prireditve, veselice ter nastopali složno, kjer se gTe za dobrobit jugoslovanskega na-L^oda v naselbini ali drugod. ^Natančnejši program se bo še k -določil. Pozivljemo slovensika i društva,, da se odzovejo pova-f biht, ker bo velikega pomena za nas vse l	;
—Zvezina statistika, izdana leta 1911, kmalu potem, ko se je leta 1910 vršilo splotšno štetje prebivalstva v Zjed. državah, je naštela tedaj Slovencev v Ameriki 189.729. Kaikor znano, se je vršilo zadnje ljudsko štetje leta 1910 po narodnosti, in ne po državah, odkoder so se ljudje sem naselili. To je bila ena največjih zaslug slovanskih listov, ki s0 odločno .protestirali tedaj, da bi se n. pr. Cehe štelo za Avstrijce ali Slovence za Avstrijce. Tedaj je bila zmaga naša. In uradna statistika kaže 1189.729 Slovencev v Ameriki. To je (bilo leta 1910. In če pomislimo, da io se Slovenci od 11910 do 1914 v silnih množinah izseljevali iz Avstrije, ker so tam trpeli preveliko I lakoto, in če ipomislimo, da vsalk ' Slovenec* tudi ni bil štet, in da se je rodovitni slovenski narod od tedaj precej pomnožit v A-meriki, lahko mirne vesti zapi-| šemo, da je 250.000 Slovencev! v Ataeriki. iFa pride greenhorn | od Nesloge in pravi, da ni res. Njega takrat še tukaj ni bilo, in je šele nekaj dobrih mese-| cev v tej deželi, in ikaj se nje-» mu sanja, kaj je uradna statistika ! Na mufe $e bolj razume kot na statistiko!
—Mtestna doborodelna družba, ki oskrbuje talkozvane "Goodrich Settlement" vaJbi f|stariše, da oddajo svoje otroke na družbino farmo, (kjer še : sprejemajo mlajši in odraščeni za jako malo ceno. Farma se nahaja na stop 50 A. C. B. line. 1 Poldrugo uro vožnje s karo od square. Prošnje se vložijo v Goodrich House, 1420 E. 31st KjSt. Na farmah je lepa prilika za plavanje, razne igre, športe, piknike, za ribji lov, gozdovi, ^knjižnica, .glasovi in ples. čisto ' sveže mleko vsak dan. Prinesti mora vsalkdo s seboj en blan- 1 ket, dve rjuhi, blazino, brisačo, jopič, bluzo in krilo, rofoerje in 1 čevlje. Cene so: Za otroke med 1 : 6—12 letom $1.00 na teden, 1 ' 1-2—14 Idta $1.25 na teden, od ^14—16. leta $1.50 na teden, 16 1
—-18 leta $1.75 na teden, od i& , leta najprej ipo $2.00 na tedrti. : Vprašajte na ,1410 E. ti* St. ; 1
—*The Cleveland Real Estate i
■	-v,,--~
ljupelje posebno galerijo, kjer
>	bodejo razstavljene slike onih
-	ljudi, ki so znani, da radi odi-1 dejo iz stanovanja, ne da bi
-	plačali, se dajo zastonj rediti
-	nekaj tednov, pa spremenijo , stanovanje itd. Hišni poseštni-r ki bodejo imeli pristop do te
-	galerije, da spoznajo mogoče
-	sumljive goste.
—Napadi na male deklice se , neprestano ponavljajo v par-) kih. V soboto je bila napadena
-	9 letna Katarina Davis v Ro-. ) ckefeller parku. Navadno se ta-; 1 kim dekletcem približajo moški (
čedno oblečeni, in jih z denar-) jem ali sladkorjem zvabijo na 1 samoten prostor. Stariši, pazi-1 te na otroke t r ) —Iz Columbusa pride v to-i rek državna komisija, da oceni, . koliko je vredna tuk. Tihe Cle-1 veland Electric Illuminating Co r Širi se mnenje, da naj mesto 1 kupi last električne družbe.
-	Mnogo oseb bi rado imelo meJ . stno elektrikot pa mesto ne mo-
: re napeljati povsod žic radij l dvojnega dela. Kotnpanija pra-,
-	vi, da je njeno premoženje vre-1 dno $22.000.000, mesto pa je
m/ieja, da ne velja več 'kot $16. 1 000.000. Državni inženirji bo-s do stvar presodili.
—29. junija se bo prvič ura-, dovalo v novi mestni hiši. 4. r julija bo nova mestna hiša ves , dan odprta obiskovalcem, da
■	si ogledajo umotvor, ki je ve-1 Ijal blizu tri milijone dolarjev. i —^Počitnice javnih šol trajali jo do 11. septembra. Videli smo
•	spričevala nekaterih sloven-
•	sirih otrok, ki pohajajo v javno
•	šolo, in so jako izvrstna. Javne.
■	šole so najboljše šole, prekosi-: jo vse druge, in z otroci se v
■	javnih šolah naj plemenitejše
•	postopa.
, ^Mihael Arzetič, 1072 E.
•	58th St. je s svojim motornim i kolesom zadel v neki avtomobil
na St. Clair ave. in E. 131st Sfc.
►	Glava mu je prebita in zdravi
: se v Eddy Rd. bolnišnici. Po-. , log tega.se je pripetilo v sobo-! to in nedeljo še 312 drugih nesreč z avtomobili.
I —Stavbeno dovoljenje je do-1 bila fara .sv. Lovrenca v iNew- » •burguy da se postavi nova hiša za šolske sestre; cena $6000.00. The Cleveland Trust Co. prizi- 1 da svojemu sedajnemu uradu na E. 152nd St. in Pepper ave. -poslopje za $3000.
—Vrnite nemudoma poštarju "Strup" če pride iz New Yortca na vaš naslov. Vrši se preiskava, kje so newyorski sleparji ukradli naslove naših posameznih rojakov, da jim pošiljajo "Strup". Pošta bo »torija svoje, da ga ne bodete več dobivali. Če ga ne vrnete pošti, tedaj vas sleparji v New Yorku lahko primejo za plačilo. JNfe dajte se voditi za nos od Zotti-ja, ki je Lah, ki strastno sovraži Slovence, ki je ukradel Slovencem in Hrvatom $750.-000 njih denarja I
—Stariši Udovič na 81. ce- i sti so dobili dečka, stariši Potočnik na Carry ave. d«<klkor stariši Pozarelli na 82, cesti , dečka, stariši Pavldvič na 76. i cesti deklico, stariši Kozak na i E- 79th St. dečka, starfci Str- t nad na E. 49tfc St. deklica. M
—Poročil se je Josip Bold in, 24 let star z gospodično A m a- 1 Ujo Kodridh', rff let Bilo *re£-nol
ČERNOVICE V RUSKIH ROKAH.
Dunaj, 18. junija. Avstrijska armada je bila prisiljeni radi mnogo večjega števila Rusov izprazniti Černovice. Rusi so mesto zasedli.
RUSKO POROČILO.
Petrograd, 18. juiija. Černovice, močna avstrijska trdnjava, katero so Rusi napadali 14 dnij, je padla v ruske roke. Černovice so danes ena sama razvalina. Armada Franc Jožefa, ki je branila Černovice, je razbita. Na drugi Jtrani se bližajo Rusi Lvovu. 2000 vojakov je bilo ujetih pri Černovicah, mnogo topov in 10 strojnih pušk. O nadaljnem plenu se še poroča.
Černovice v plamenih. *
Petrograd, 18. junija. Glasom večernih brzojavk, je me-'sto Černovice v plamenih. Ru-[ si so osvojili Radzilovo^ samo '60 milj od Lvova, in ruska ar-'mada prodira naprej kot silna gorska lavina. Glavni namen ruske armade je uničiti vso av-j strijsko moč. Po Petrogradu se širijo govorice, da bo Rusija takoj potem, (ko bo uničena avstrijska armada, sklenila z Avstrijo separaten mir, nakar se vrže z vso silo nad Nemce. Izvrstna ruska taktika.
Rusi napadajo avstrijsko armado na celi fronti, in ruska j armada stoji v podobi podkve napram Avstrijcem. Nadalje so i Rusi prodrli v smeri proti Lvovu. Avstrijska armada je razbita na tri dele, ikaterih vsak se mora posamezno braniti. Od jFVipeta do Bukovine boji nikjer niso popustili, in vse prizadevanje Nemcev, da pošljejo Avstrijcem pomoč, je zaman, ker Rusi odbijejo vsak nemški naval. Včeraj so ujeli 6000 Nemcev, -ki so hiteli Avstrijcem na ipomoči
Veselje v Petrogradu.
V Petrogradu je ljudstvo .postalo skoro divje od veselja, ko je dobilo zadnje zmagonos^ I ne novice iz fronte, časopisje ' je splošnega mnenja, da ima general Brusilo v nalogo popolnoma uničiti avstrijsko armado. Dosedaj je ujetih 170.000 Acstrijcev, [kot je bilo uradno sporočano.
Proti Lvovu.
Rusi ne iščejo več nadaljne zemlje, ampak glavni namen je j uničiti vso avstrijsko armado. Dasi je Lvov prvi cilj ruske armade, pa je zavzetje Lvova le manjšega pomena v primeri z uničenjem armade. Iz IPetro-igrada Se danes poroča, da so Rtosi zasedli veliko mesto Rad-zilowo in da so černovice v plamenih. Rusi so obkolili avstrijsko armado okoli černo-vic, in se Avstrij-ci sedaj borijo na življenje in smrt, da odidejo ruskemu objemu.
Mikado brzojavlja.
Ruslki car .je sprejel sledečo brzojavko M japonskega cesarja: Z velikim veseljem sem sprejel prijetno novjco o slavni zmagi vaše armade v Bukovini. Ob tej priliki pošiljam odkritosrčne častitke vojaški sposobnosti vaše armade. Yoshihito. Avstrijci se trdovratno branijo.
Rtisfko uradno poročilo pravi: Da !bi sovražnik zadržal naše napredovanje proti Lvovu, je uprizorili več napadov s pomoč jo čet, ki so dospele iz drugih front. Zapadno od mesta Kolki, ob reku Styr, je sovražnik pod hudim ognjem naše artile-rije prešel v ofenzivo blizu vasi Gadomiče. Napad se je ponesrečil, naše čete so prodrle skozi avstrijsko fronto, prekoračili na nekaterih krajih reko 'Styr in ujeli smo 15 častnilkov m 800 mož.
Sibirci in kocaki se odlikujejo.
Severo-zapadno od Rjiči, ob. reki Stoldiod, so nasi Sibirci,
pod poveljstvom (generala Ki-slyse napadli Neijice in z bri-ljantnim naskokolh zasedli vas Svidniks, ujeli štifi častnike in 800 mož. Dons'kj 'Kozaki so 1 skljub silnemu, 'avstrijskemu ognju napadli tri^črte Avstrijcev in posekali dve kompaniji. Naša kavalerija je včeraj osvojila Radzivilo in jpotisnila so* vražnika nazaj plroti Brodyu. Sovražnika smo pregnali tudi iz Stary Movy in. Pojačeva. • Cela armada ha begu.
Neki zborni..poveljnik, ki je priča včerajšnjega boja ob reki iStripi, pravi da se nahaja sovražnik: na begu na skoro celi črti. Ruske baterije so nepre-l stano pošiljale take salve nad sovražnika, da je nastala med j njim skrajna zmešnjava, in da so Avstrijci padali v stotinah. Naše topniške brittle so v polnem galopu zasedle zapuščene avstrijske postojanke in streljale na/bežeče. Silni boji se vršijo pri Gaivorenki in Kur-dvanki ob reki Stripi, kjer sovražnik z vso silo napada železnico pri Snyatinu. ,V okolici Dvinska se vršijo le artHerijski boji.
Turki pognani, v beg.
Petrograd, 18. junija. IN(a Kavikazu smo odbili napad Tur kov, fki so se pojavili v veliki množini v okolici^Traipecunta. Napredovali smo w Plantana sektorju. V bližidi Mosuila je 27 naših poizvedoMlnih stražnikov napadlo tiflki oddelek 300 mož. Boj je tBal dve uri in konečnoje	oddelejk
.prisilil sovražno!^ begu!
j [Poročilo iz Dunaja, j Berolin, 18. junija.. Avstrijske čete so južno od Veke Dnje-ster v Galiciji porazile neki ru-Iski oddelek kavalerije, kot se , uradno poroča iz avstrijskega vojaškega stanu. Zajedno pravi avstrijsko poročilo, da so se pričele nove bitike na celi fron-j ti Volyhnije. Nemci so poslali generala Linsingena na fronto I proti Rusom, in general Lin-singen je prijel Ruse ob reki' Stripi. Nadalje pravi avstrijsko porbčilo, da se bi jejo v Galiciji in Bukovini najsilnejši boji I cele vojske.
Avstrijsko uradno poročilo.
Berolin, 18. junija. Uradno I avstrijsko poročilo/ Iki je bilo (nekoliko zakasnelo, se glasi: Dne 9. junija je avstrijsko ura-| dno poročilo naznanilo, da je bil odbit ruski napad pri Kolki, oib reiki Dnjester in Novo Alek-sinec s tešikimi zgubami za Ruse. Neki ruski kavalerijski od-delefk je bil pognan nazaj julžno od iDubna, toda ruska kavalerija je dospeda do Torezyn di-strikta. Nadaljni ruski poskusi, da bi prekoračili reko Stripo, so se izjalovili. V tej okolici ®mo ujeli 2000 Rusov.
"Mrtvaški hrib" napaden.
London, 18. junija. Francoske pozicije ob vznožju hriba '^Mrtvega človeka" so postale zopet predmet hudih nemških napadov. Toda vsi nemški napadi, posebno poskusi Nemcev, da bi sie približali francoskim) postojankam, so bili odbiti z velikimi agubami za Nemce.
Italijani v ofenzivi.
Glasom poročil iz Dunaja, so Italijani pričeli z novo ofenzivo na Doberdobski planoti,, toda njih ofenziva je bila od avstrijskih čet takoj ustavljena. Iz Rima se pa poroča, da so la-šlke čete zajele več Ozemlja v Trentinski okolici, blizu Trenta reke.
Angleži potolčeni v Aziji Carigrad, 18. junija. Angleška č$te, ki so hotele prekoračiti relko Evfrat pri dolenjem teku blizu Korna, so !bile prisiljene, da se umaknejo v velikem neredu' po šest urni bitki, kot piiavi tuniko uradno poro-
čilo. Angleži so pustili 180 mrr-vih na bojnem jolju. x	1
Resen položaj na Grškem.
Atene, 18. junija. Zavezniki so blokirali vsa grška pristanišča, in položaj na Grškem postaja čimdalje bolj obupen. Govori se, da zavezniki predložijo grški vladi v pondeljdk ultimatum, da se Grki podajo zahtevam zaveznikov ali pa zavezniki prekinejo diplomatične razmere z Grško.
Socijalisti in katoličani v kabinetu.
Rim, 118. junija. Dva socijali-sta in en katoličan sta bila imenovana v novo laško minister-stvo. Baron Sonino je ostal laški zunanji minister. Poleg ra-dikalcev demokratov in konservativcev sta v novem kabinetu dva socijalista, en republikanec, en katoličan. Ministri .prisežejo v torek kralju zvestobo.
Znani nemški zrakoglovec mrtev.
London, 17. junija. Kapitan Boelke, eden najbolj slavnih nemških zrakoplovcev, je bil ustreljen, ko se je nahajal v zrakoplovu, od nekega francoskega zrakoplovca. Njegovo "truplo so našli mrtvo na tleh. Do 21. maja je kapitan Boelke uničil 18 francoskih zrakoplo* vov.
i Zaprti francoski častniki.
'Berolin, 18. junija. Nemška vlada je dala prijeti deset ujetih fraiTfcostoh črisinikov -m ph-w
prla v vojaške zapore, da se maščujejo nad francosko vlado, (ki je obsodila nekega nemškega ujetega poročnika, po imenu Erlerja, na dvajset let ječe, ker se mu je dokazalo, da je, še predmo je bil ujet, dal zažigati neko francosko hišo, kjer so se nahajale žene in otroci.
'Napad na Poreč.
Berolin, 17. junija. Tri francoske torpedoVke so napadle avstrijsko pristanišče Poreč. Kakor se poroča iz Dunaja, ni bila narejena velika škoda, in torpedovke so odpljule, ko so jilhi napadli avstrijski zrakoplovi.
Dve nemški ladiji potopljeni.
Kodanj, 17. junija. Dve veliki nemški ladiji ste ibili včeraj torpedirani v Baltiškem morju^ kot pripovedujejo ribiči, ki so bili priča dogodka. Ladije ste se potopili po silni karionadi od strani sovražnika.
Angl. torpedovka potopljena.
jLondon, 18. junija. Angleški torpedni rušilec "Eden" je bil včeraj potopljen. Posadka 31 mož se je rešilo, 3 častnike pogrešajo.
Avstr. generali transferirani.
Bern, Švica, i<8. junija. Dunajski icorešpondent naznanja, da je bilo pet avstrijskih generalov odpoklicanih in kaznovanih s tem, da dobivajo le pol plače. Med drugimi se nahaja tudi maršal Danki, ki si je svoj čas "slavo" pridobil v Galiciji. Keneral Koeves, ki je osvojil Srbijo in Črnogoro, se nahaja med njimi.
-o-
Roosevelt za Hughesa?
New York, 18. junija. Tu se je mudil Theodore Roosevelt, kjer se je posvetoval z več voditelji progresivne stranke. Iz dobro poučenih virov se trdi, da je Roosevelt obljubil, da ne bo kandidiral na progresivni stranki za predsednika, ampak da bo podpiral republikanskega (kandidata Hughesa. V New Yorku so bili objednem izbrani vsi voditelji progresivne stran-<ke, ki imajo odločilno besedo.
- Vojna z Meksiko gotov«
VSA VOJAŠKA MOČ Z. D. POKLICANA POD OROŽJE
Washington, 18. junija. Pred sednik Wilson je izdal povelje, da se pokliče pod oroižje vsa vojaška moč Zjedinjenih držav, vsa miRcija vseh držav, najmanj 100.000 mož. To vojaštvo odide na meksikansko mejo. Carranza je izdal ultimatum, ki poteče v sedmih dneh. 10.-000 Meksikancev koraka proti ameriškemu mestu EL Paso. Ameriško civilno prebivalstvo beži iz me^ta. Carranza je ukazal ustaviti železniško zvezo med Ameriko in tyfeksiko, in po mnogih krajih so porezane telegraf Ike. žice. 30.000 nadalj-nlh ameriških vojakov gre v notranjost Meksike.
E1 Paso, 17. junija. General Jacinto Trevino, ki poveljuje 50.000 meksikansfkim četam v državi Chihuahua, je poslal danes vojni ultimatum generalu John J. Pershingu, poveljniku ameriške kazenske ekspedi-cije v Mieksikl. Trevinov ultimatum se glasi sledeče: Vsako gibanje ameriških čet, ki se nahajajo sedaj v Meksiki, proti jugu, vzhodu ali zahodu, »e bo smatralo za sovražno dejanje napram meksikanski republiki in bo znamenje za splošen napad Carranzovih čet na ameriške čete.
San Antonio, 18. junija. A-meriške Čete so se danes borile z meksikanskimi. Ameriški vojaki spe na svojem ordžju nekoliko milj od Matamoros, katero mesto je prenapolnjeno z ubeglimi in oboroženimi M«(k-sikanci. General Pers(hing je odločen, da se ne zmeni za grožnje meksikanskega generala Trevino. General Funston se izjevil, da je v Meksiki sedaj 50.000 ameriških' vojakov, ki so pripravljeni za vsak slučaj. Na ameriško-meksikanski meji se neprestano pojavlja novo vojaštvo. Južno od meje pa je opazovati veliko gibanje mek-sikanslkih čet. Eno pa je gotovo, da AmeriJcanci ne bodejo šli iz Meksike na zapoved Mek-slcancev.
Konzuli bežijo.
Vsi ameriški konzuli, ki so bi vali dosedaj v 'Meksiki, so odpotovali v Zjed. držav?, nahaja se samo konzularni zastopnik v glavnem mestu Meksike. Tudi meksikanski konzuli so odpotovali iz Zjed. držav in izročili svoje posle španskim konzulom.
Vojno posvetovanje.
Washington, 18. junija. Vojni tajnik Baker je včeraj pozno zvečer obiskal predsednika Wisona, s katerim je imel dolg pogovor, nakar se je podal k načelniku generalnega štaba generalu Scottu, kamor je pri-Špl tudi general Bliss, pomožni načejnifk in general Mills, načelnik milicije. Navzočnost generala Mi\lsa se razlaga *na ta način, da bode še več oddelkov narodne garde poklicanih pod orožje.
. Ali bo vojska?
Armadni častniki naznanjajo, da se zna vneti vojslča med Meksiko in Ameriko tekom nekaj dnij, najvišji častnifki armade pa molčijo in se ne izjavijo druzega kot da je ameriška armada dovolj močnai da je pripravljena za ysako slučajnost v Meksiki. Tudi ameriška meja je dobro zastražena. Nadaljno ameriško vojaštvo v Meksiki.
Brzojavka iz Mercedes, Tex. naznanja, da so dofciti vojaki generala Carranza povelje, da napaklejo ameriške' vojake,
Ladije za ubežnike
je prišla sem
ložaj v Meksiki danes boljiffl sen kot sitsJL kdaj odteM
N. M. se ^ začela ameriški vlada pripravljati za vsa^H čaj. Voiaš;krj^ansport Sumsrf|
je dobu povelje, da . od$fl|H pred Vera Cruz, da odpelJej| Meksike Amerikance. VoMH transporta Prairie in HanM^ sta odpljula proti Tampko||H vi in drugi oddelek tor(J^| rušilcev je dobil povelje, da plove iz Santo Domingo pltm 1 Key West. Deli mostov in p<9| toni v Washingtonskih skladal šah so bili včeraj naloženi na *i I vlake in z vso naglico odpeljali ni proti mtfksikanski meji. Ambulančna kompanija in polj« ska bolnišnica, nahajajoča se v fortu Ruissell, je dobila nujno i povelje za na pot v Meksiko.
Amerikanci pripravljeni za beg
I	j. ..VjaMMI
Ameriška kolonija v Meksi«
I kancev je že pripravljenih na' beg. Kakih tisoč Amerftancev I se nahaja v Meksiko City in kakih 1800 v Tampico.
Zapata tepen. h l
E1 Paso, 17. junija. General I Pablo Gonzales, ki operira proti uporniškemu band itn Zapa-1 ta, naznanja preoejšno zmago, j Razpršil je banditske čete pri , Morelos, in upeljal po celi dr-|žavi istega imena železniško1 zvezo in poštni promet. Nadalje 'je dofoil dvajset železniških vozov munkije, dvanajst topov, petnajst lokomotiv in več stro-fjev za izdelovanje nabojev.
Tovarne ae pripravljajo.
New York, 17. junija. Kampanja, da se ameriške tovarne pripravijo za slučaj vojne je ▼ polnem teku. Kampanjo je začel zvezini odbor, ki je bil ime- ' nov an od predsednika, da preišče pripravljenost Zjed. držav.
100.000 tovaren na delu.
Zvezini odlbor je dobil odgovore od 100.000 ameriških tovaren, da so v slučaju vojne pripravljene pomagati vladi. Kakih 30.000 inženirjev je pripravljenih za vstop v ameriško armado za slučaj potrebe. Kot se sklepa iz poročila so ameriške tovarne toliko pripravljene za izdelovanje orožja, da lahko objednem izdelujejo muufcijo za ameriške potrebe in za za-" veznike v Evropi.
Hughes in Roosevelt
na sestanku.
Washington, 18. junija. Vršijo se predpriprave, da se snide-ta Roosevelt in Hughes, in od tega sestanka je pričakovati popolno harmonijo v republikanski stranki. /Proti Wilsonu • bo tedaj stal le en sam kandidat, in eden najhujših volivnih bojev, kar jMi pomni ameriška j zgodovina, se obeta tekom septembra in oktobra meseca.
Ob priflkl kak« vm«IIc«, botrfnj« |n pri vNil4Ri omizju, spomnit« m m narodno »tavbo "SLOVENSKI NAr RODNI DOM". VMk najminjit flpj
tlohrorinžrl
a . uruuoa .' .	>, *
. ......11....... ■ - ■ > ........ ■ -
NAROČNINA«
M AmtriKp - £2-50 Za Ctrtfd. po poili £3.00 HMEq ExSropo - £5.SO ?o*am*xna Jf%>i1Ka - So
Y«« pisma, doplal i« dener naj ee poiilje ne: "Clereland.ka Amerika",
ill* ST. CLAIR ATE. N. E., CLEVELAND, OHIO
UPWARD KAUSH. Publisher. '	LOUIS J. PIRC. Editor.
' -
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
^^BapHji*«*"'- ■ '■'"	, ■ ■■ ■ .■ •- ■-' --------------------------—■
Read by 25.000 Slovenians	in the City of Cleveland and elsewhere.
HHNrtWaf rates on request. American in spirit Foreign in language only.
KPP* TELEPHONE CUY. PRINCETON 189 ,
Entered as second-class matter January Sth 1909, at the post office at Cleveland,
i - tiifc tMder the Act rf March 3rd, 1879. ^--
HHH^gg	No. 72. Monday, June, ig. 1916
K.a^—"	—'
lp: . Kdo zavija resnico ?
(Potem ko nas je nahrulilo 1 skoro vse slovensiko-amerisku i "časopisje", se je oglasil kot pjj zadnji "Proletarec*" in naim posvetil eno stran, da bi dokaza!, fe da "zavijamo resnico". Po vsen p dolgih (kolonah pa nrsmo našli | jbiokenega dokaza od strani t '*Proletarča", da'hi mi v resn»-P zavijali resnico. 'Mi torej tu »jpoorštantiraino, da nam je res-Kica nad vse ljitfha in hočemo nekaj stavkih zavrniti vsa Jratresnična očitanja 'iFroletar-
f ;Ni res, da je naš največji Hkitek, kadar najdemo priliko, I |pa se naletimo v socijaliste. 1 Nasprotno, list je vselej se iz-jlogibal napadom na stranlko in i pvraje ipriobčil ugodno ikot slabo Stran gocijali^ov. Ce pa nima-' mo simpatij do članov nemške < državncwzbors!ke stranlke, ki se 1 slepo pokoravajo ikajzerju' in ! dovoljujejo milijone in milijo- 1 ' ne za nadaljevanje vojne, te- 1 daj se nam vendar raditega ne 1 more očitati, <fa zavijamo res- ! nico, kajti navajamo le suha 1 dejstva, katerih "Proletarec" 1 ne more nikdar zavrniti.	1
Nadalje "Proletarec" trdi, 1 , da list "Humanite" ni iglasilo 1 švicarskih isocijalistov, -pač pa t da dotioni lrst shaja v Parizu t I Id jc glasilo francoske socijali- 3 stične strartke. MProletafl-ftc" ( menda ne ve, da shajata lahko c dva lista z enakim imenom, in i da se "HiUitnanjt^' lalhko na- i haja v Švici kot v Parizu, tfam t zaenlkrat ni zman list "Huma-nite" v Parizu, pač pa nam je 1 znan pariški "La Victories ki J se je pred vojno imenoval "La s Guerre Sociale", Ikaterega ure- r dnilk je najbolj poznani franco- 1 aflci socijalist za Jauresom — 2 Herve. Torej tudi tulkaj me mo- 1 re "Proletarec" ddkazati neres- t nice.	s
Neresnica je, da bi mi kdaj 2 skušali pokazati slovenske socijaliste v Ameriki kot nekake t avstrijske lakaji, nasprotno ^ nam mora "Proletarec" prizna- s ti, da smo neštetokrat jih po- 5 zvali na skupno delo iglede ju- t goslovanskega problema, in z ravno v člankih "Ameriškim j Slovencem" smo zaporedoma c se trudili vzbuditi zanimanje s za skupno delo, ker edino pri r članih socialistic ne stramke, ki t se razumejo na politiko, je pri- z čakovati uspeha za siku pno ak- c cijo.	t
Neresnica je, kar bodi samo t mimogrede omenjeno, da je 'IProletarec" poprej pisal o s grozotah v Avstriji kot C. A. Če 'bi Kristan vedel še za ranj- d ko N. D. in pogledal v letnike n 1901, 1902, 11903 itd. bi vedel, n da tedaj "Proletarec" niti še n shajal ni, iko se je v Cleveland« li že razodevalo strahote najbolj I tiranske vla-de na svetm Pa tu-1 ii di C. A. je ves čas svojega ob-! t Stanka neprestano kazala na,ti gnjilobo Avstrije in podučeva- H la rojake naj se tu stalno na-ib stanijo in postanejo zvesti a- ti meriški državljani. Torej tudi | p ta "Proletarčeva" trditev ne n drži. Kristan bi se moral prej n informirati, predno hoče kaj v trditi.	Ii
In sedaj pridemo na "histo- n ričen ddkument", katerega je ja izdelala J. S; Z. ter ga predlo- d žila socialističnemu kongres-manu .Londonu. To je pa že di bolj resna stvar, v kolikor pri- tf de namreč v postev tiskanje v trr kongresnem rekordu, toda do- ti tična spomenica J. S. Z. je po- m (pophioma brez vsaflce veljave, <ri brez najmanjšega pomena, da- u »i jo iProletarec" pri vsdki (priliki v nebo povzdiguje. bi
o "Proletarec" je mnenja, da če
0	jugoslovanska . socijalistična ►t sekcija spisala eno spomenico >- in jo poslala v Washington na I, soc. kongresnika, da je s tem n je jugoslovanska socijalistična li j ker je tej spomenici še pridja-li nih nekaj psovk na Avstrijo.
In pri tem se neha vsako dru-11 go delo za Jugoslavijo od stra-
-	ni socijalistov. Sedaj lahko 3 mirno sede in čakajo, kdaj bo a ta spomenica treščila Avstrijo
•	ob tlaMn ustvarila Jugoslavijo. Toda mi ne bodemo na tem,
1	mestu sami skušali trditi koli-, Iko je vredna dotična Spomenl-. ca, paČ pa navedemo tukaj av-
-	toriteto, Iki je menda tudi ured-1 niku "Proletarca" znana, nam-) reč precej izvežbanega socija-
•	lista Arthur j a Bullard. Ta so-i djalfstični avtor je v radikalno ! socijalistični reviji 'The Mas-i ses Rivievv" napisal krasen čla-
•	nek o internacijonali. Glede ■ našith trditev, da spomenica, i katero je izdelal Jugoslovanski
-	Soc. odbor v Ameriki, nima
, nobene veljave, se z nami stri- . nja tudi malo večja socijalistič- 1 na avtoriteta kot je Kristan, , namreč avtor Arthur Bullard, ' ki piše: "And there is very lit- < tie prospect, of its ibeing any- , thing we can call a Socialist Peace. Those Who talk of So- ; cialist JPhrties in the various i countries exerting a controlling > influence
on the peace proceed-! 1 ing simply do not understand ; the situation.	]
Kako se to pravi slovensko? 1 Domače prestavljeno se reče: < Jako malo upanja je, da bi j sploh imeli kak socijalističen t mir. Oni, ki govorijo o socija- j lističnilr strankah v raznih de- ] želah, da bi sploh imele kak up- 1 ljiv na mir, enostavno ne razu- 1 mejo položaja. In to je napisal < socijalist, ki je objedfcem tudi < zagovornik internacijonale.
<
iLaž, da bi se dala otipati, je t trditev, da ima Italija z za- 1 vezniki pogodbo, da se polastil k slovenskih in hrvatskih krajev. < Smatrali smo urednika "Prole- -j tarča" za bolj poučenega v tej 1 zadevi. Da, resnica je, da Itali- 1 ja igleda grabežljivo za temi t deželami, toda da je sklenjena s stvar, da jih dobi, o tem zavez- 1 niki ničesar ne vedo, to ve le 1 urednik "Proletarca". Da je zaveznikom zmaga obljubljena j odisv. Petra, podpisana od Bo- s ga očeta in zapečatena od sve- t tega duha, to so neslane fraze, ! ki so izvite iz trte, da se ljud- s stvu trosi pesek v oči.	'
'fProletarec" nadalje očita, f da se je naš list izrazil, da je if mednarodnost "absolutno ne- i mogoča". In zopet preidemo' s na socijalističneiga avtorja Art-liur Bullarda, ki piše sledeče: ? ' "There ife no gain in blink- 1 (ing our eyes at the fact that r . the outbreak of tfie war shot r ! the Internacional Socialist V \ Movement to pieces. — KarJ i I bi se reklo slovensko: Če še t .toliko miižite z očmi in nečete v j priznati, pa je vendar absolutno gotovo, da se je ^ocijalistič- I na intemadjonala ob začetku f vojne razdrobila na kose! — o In zopet povdarjamo, da tega d nismo napisali mi, ampak soci- b jalistični avtor, Iki piše še na- n dalje:	u
"The A^ar did more ttfitan tol č disarrange the machinery crf s* tihe International movement v momentarily. It killed it so h thoroughly that in the many k months Which have passed 1 since there is no indication of 1< recovering health."	ir
!Naj si urednik "Proletarca" a blaigdhbtno sam prestavi te vr- n
they siy, as Jetus said of La-
^ zarus, not dead, but -sleeping.
And they are making as much ? noise as possible to rouse it!" Kar bi prestavil na slovensko: Med nami so, ki nočejo ~ priznati, da je internacijonala
-	mrtva! (Med te spada urednik "Proletarca"). Oni pravijo, da
e. kot Lazar ni bil mrtev, ampak' je samo spal, da je istotaiko z ~ internacijonalo. In kričijo o ~ tem kolikor pač morejo!!
•In očita nam "Proletarec'',
-	da ne razumemo internacijona-6 k. Kadar nimajo kaj druzega
■	povedati, pa te udarijo z očitanjem, da ne "razumeš". In s tem mislijo, da so nam zaprli sapo. Menda je še kdo 11a svetu, ki se vsaj toliko razume kot urednik 'iFroletarca."
e In nadalje pišejo: Za C. A. a na svetu ni drugih nasprotij
0	ikot so narodna. Da zopet ne a silimo lastnega mišljenja čita-
1	teljern, citiramo tukaj omenje-
•	nega Arthurja Bullarda, ki pi-
-	še o narodnosti sledeče: "The
•	International of Karl Marx —
-	and its late successor —,„vvas
-	founded on the theory that tihe
>	working men of all nations had } the same enemies. The war has
>	made almost everybody reject
•	the theory. The French mason it or miner who stands up to his
•	knees in frozen mud besides a
■	"capitalist", turning the crank
■	of a machine gun wftiich the
■	"capitalist" aims at charging
•	the Germans, doesn't believe
■	that he ou#ht to hate the capi-
•	talist much as he hates the Germans who are reputed to
•	carry French babies about | ' transfixed on their bayonets.
THie Belgian workingman, now | in uniform, is sorer at the , nameless German who set fire ( to his house, than Hie is at the | jialf-fongotten basis who used (
to ti'nderpay him....."	,
In ker smo že pri narodnem vprašanju, naj navedemo še | sledeči stavek avtorja Bullar-da:	I
"After the war the Socialist . Movement will be National j rather than Internacional! It ( \vill be bitter in extreme! It will be fierce in its demands and fierce in its methods." ; Prestavljeno na slovensko, bi rekli: Po vojni socialistično ( gibanje ne bo mednarodno am- ; pak narodno! — Tako trdi a-meriški socijalist, kateremu so razmere na vsak način nekoli- * ko več znane kot uredniku "Proletarca." Kakšno edinstvo vlada med .socijalističnimi pri*- g digarji in propovedniki, če tr- ' dijo naši slovenski zastopniki socijalističnihl idej, da se mo- ' ramo podvreči internacijonali, njih ameriški kolegi pa trdijo, da je internacijonala mrtva in s da se ne bo več pojavila, am-pak da bo narodno gibanje za- . vzelo prvo mfcsto! Kje je tu ' logika med socijalisti? Ali c menda hočete nam odložiti vse ^ starine, in kar so moderni na-
,	r
rodi že zdavnej zavrgli, naj se ^ mi tega sedaj primemo?
In s tem ismo gotovi. Nam je neljub prepir, in izognili smo se vsake psovke. Mi še vedno trdimo, da je naše delovanje r lahko služiti z delom socijalistov glede Jugoslavije. Da ima ^ 'IProletarec" simpatije do Jugoslavije, je dokazal že večkrat ^ posebno v avgustovi številki , lanskega leta, ko je zatrdil, da se elksistenca jugoslovanskega vprašanja ne da tajiti, in da združeni v Jugoslaviji bodemo ' lalhko vse dosegli, dočim posamič ne moremo ničesar... To-
1	. , 11
rej, v glavnem se strinjamo, ^
kdo bo torej lovil okoli muhe in delal razprtijo v času, ko je treba skupnega dela? Kdo za- § vija resnico?
INhj končamo z besedami Bullarda: "I left America a
r
few months after the outbreak of the War with a very ardent desire to see if anything could be donelo restisciated tfhe Inter jj national. I have lost interest in that proposition. 'Socijalisti-čni pisatelj pravi, da je par me- 7 secev potem, ko je zbruhnila rj vojna, odšel v Evropo, da na j( lastne oči vidi,. če je mogoče ^ kaj narediti za internacijonala Toda ko je videl evropski položaj, je zgubil vsak interes v internacijonali... Tako pravijo ameriški socijalisti. (Zakaj bi se si ntfs torej sililo v internacijona- st
lat mnogo narodnih problemov, ki
is, čakajo nujne rešitve? Ali ne ^a- bi bila to najlepša slovenska ng- "internacijonala", če bi ise ich združile stranke in skupnp de-!" lale za svobodo? In ko dobimo sn- svobodo, potem bomo pa dela-:jo lali za <socijalno zboljšanje svo-ila bodne domovine! lik
da	--
afc	f\ • •
, z	Dopisi.
o
. Fort Hamilton, Brooklyn, JNl
,a" Y. Cenjeno uredništvo. Želim £a sporočiti iz tuikajšne newyorske ta~ velike slovenske naselbine. Tu-| ® kaj sni rojaki so razcepljeni po celem Greater New Yorku in e" sicer jih biva največ v Brook-ot lynu.
Tukajšni rojaki imajo več) A- podpornih in zabavnih organi-tij zacij, kljub temu pa, da prire-ne jajo večkrat veselice in druge ( a" zabave, se pa ne razumejo do-bro med seboj. Kajti eni so iz-M" obraženi ter iso zavedni Sloven-ie ci in jim je mar za napredek ( '!1 g°j'j° srčno željo, da bi Slo-as vencem kdaj napočila zarja 1<e svobode izipod gnjile in škan-| dalske Avstrije ter da bi se rc-1S šili ostudne habsburške dina-ct stije, ki je polna smradu, ne-( ,n moralnosti iti najstrašnejših 1 grehov.
a Mnogo Slovencev pa je v 1 ^ New Yorku, ki so prenapolnje- 1 le ni s temnim avstrijanskim du- 1 ^ bom, ki jim je še vedno gnjila < e nesnaga kot je Avstrija več
kot svobodna ameriška repub- 1 e lika. Taki se štejejo za "Av- -i
0	štrijake", pa niso Slovenci, ker 1 če ;ga ^vprašaš ali je Slovenec, j samo z glavo odkima ikot te-ji
N liček. In če bi tem teletom (ho- j e tel povedati, da so Slovenci, t e da je avstrijska vlada in habs-jc e buršika nemoralna dinastija t ^ največji sovražnik slovenskega'2 naroda, tedaj prideš pri njih še j n celo v nevarnosti. Se ni dolgo <§ e ko sem v ■ gostiln i pri Mraku govoril o največjem sovražni- t ku Slovencdv, že so se po tur- c 'J ško zarotili, ali me je Mr. t Nachtigai. ki je dOl>ro tudi v t t Clevelandu .poznan, pravočasno, s opozoril.	ii
^ Naj omenim en slučaj, kak- j . šni 'so "Avštrijaki". Dne 3. ju- k fl nija je priredilo tuk. brooklyn- n 3 sko pevsko društvo "iSlavec" k zabavo in koncert v Češki So- d kolski dvorani na 73. ulici. Vsi p
1	smo mislili, da se bo zabava vršila strogo po programu. Na j
A programu je bilo pač vse, da £ 3 se bo pelo slovensko in hrvat- v
siko, toda glejte — na odjru so " se pokazali nemšlki pevci!!! in ^ 1 so peli. Ljudstvo je bilo ogorče- n ' no, ,ko so videli, da se jim je d ' priredila ignjusna avstrijska <] '* zabava. Tukajšni "Jugoslovan- g 1 ski Tamlburaški Zbor", ki šteje ^ 28 dobro izvežbanih članov, y« t; imel tudi nalogo, da nastopi pri n ! tem koncertu, Ko so zavedni s, ^ Slovenci slišali, da pojejo Nem- 0 5 ci iz rajha, so vsi tamburaši od- ^ rekli svojo pomoč, kajti ne bo- 2 : do igrali pri nemških zabavah, j( ampak samo pri slovenskih. g 1 Med temi nemškimi pevci so 7 5 se nahajali tudi trije prvi čast- n 1 niki s svojimi paradnimi umi- r, ; formami od tuk. interniranega ^ avstrijskega parnika "Martha p 1 Washington". Navzočim Slo- n vencem in Čehom se je zdelo, s, . da ti ljudje izzivajo. Člani tam- t< 1 buraŠkega zbora se zavedajo ,7 1 svoje narodnosti, čast jim! n 1 Med Čehi pa ni nobenih Av- n J strijcev, ravno iSlovenci smo ]< tako nesrečni, da se moramo n vedno potegovati za druge, sa- $ mim sebi pa v zobe pljujemo. ' Kaiko silno odločni in zavedni ^ ? so Čelhi, kaiko krasni slovanski ' možje in žene so ti! Mi pa le silimo pod avstrijsko kopito . neprestano, da fremec tolče po, j
I -	■. •	't. U j • di
naših praznih in neumnih buti-
1 ,	n; ca'h.
•	vi
Pošiljam vam naročnino za	,
: vaš list. In bodem vedno pri
naših rojakih priporočal va-š	^
list, kajti vsak zaveden Slove-	v
nec mora priznati, da je '^Cle-	V<
velandska Amerika" najbolj	^
zavedni slovenski list v Ame- a
2'
rikii dočim ostali cincajo in . igrajo klovne slal^e od zadnje- ,n ga ciricusa.	P'
Z iskrenim pozdravom ID \	X-. IipuSček. C1
i"1
Savoy, Mont Slavno uredni- tr stvo CI. AJmerike. Prosim od- g< stopite mi nekoliko prostora v n<
lit' I	A	..	_
ne tih mesecev s« zopet enkrat ka oglasim, ker novic nimam pose sebnih, torej sem se namenil le- opisati preteklost petih meseno cev, odkar se nisem oglasil, j la- Opisati hočem zimo in spomlad o- na naših montanskih farmah.1 Se ni moj zadnji dopis izšel, ko smo imeli tukaj že strašno' zimo. Januarja meseca smo ime' li do 63 stopinj mraza. Svečana je bilo malo toplejše ali sneg smo dobivali vsak dati. Vsak! idan je bilo nekaj smrtnih slu-NP. čajev. 9. januarja so šle tri ose-j m be, 2 moške in ena ženska n^ ke saneh v 15 milj oddaljeno me: u-'tsto Havre. Nazaj grede jih je po zalotil snežni vihar, da niso in' mo^li niti naprej niti nazaj, ta-k- 'ko da so bili zasuti pod sne-|'gom 2 dni. Eno miljo oddaljen eč j farmar jih je dobil in izkopal iz ii- snega. En moški je bil mrtev, e- ženska in drugi moški pa še je j malo pri življenju. Ravno isti
0-	čas je na drugem potu peljal' z- neki farmar s par mulami pše-ti- nico in je zgubil pot in padel rk 29 čevljev globoko v zamet,
>	nakar je vse skupaj zmrznilo | ja Nekemu ovčjemu pastirju so
1-	zmrznile obe noge, tako da r- so jih morali v bolnišnici odre-a- zati. In še več takih slučajev
bi lahko navedel. Tudi pet mi h nut ne smete od hiše, da niste v nevarnosti. Včasih sem si v mislil, ako sta šla Perry in i- Cook tu- čez iskat severni tečaj, i- tedaj ni nič čuda, da sta toliko a časa iskala.
č Sušca meseca je nastalo top-»- lejše vreme, tako da smo 23 r- že začeli delati na poljih. Toda r toliko vode je bilo, da so se :, jarki spremenili v potoke. 28.
j marca sem šel z vlakom 40 >- milj daleč kupit konje, pa je i, bilo povsod vse pod vod6. Le i-j dobro je, da se voda kmalu od-a teče in je zemlja pripravljena afza obdelovanje. Lanska letina e je mnogim farmarjem dala po-3 gum za obdelovanjea zemlje. 1 Ravno tako mi Slovenci v
-	tukajšni okolici nismo nič za-
-	ostali za našimi sosedi. Vsak '. bi rad imel več kot drugi. Le-irtos je prišel tudi g. Stukelj na j v svoje farme. S svojim] sinovi ]
ima 960 akrov zemlje. Odložil ]
-	je poliemanski kol v Jolietu, 1
-	ker dobro ve, da pri dobri leti- -
-	ni tukaj več zasluži v 2. mesecih ' kot tam v 5 letih. Zato tako
-	dela, da bi rad vso Montano v i polje spremenil.
a Ko smo bili tam v Clevelan-1 du smo se veselili novorojen-1 čkov, ali tukaj imajo matere
-	vse drugo veselje. Matere se y veselijo mladih piščet, gosi in 1 puranov, katerih ima vsak far-" mar brez števila. Mi moški ho-; dimo ob nedeljah pa eden k 1 drugemu ogledovat mlade puj-" ske, žrebeta ali teleta, ker vsa-! kdo ima letos nekaj te mladine,
*	tako ko pridem na pašnik, ne \ morem od živine ko vidim kako 1 se žival raduje. Spomnin se na
■ otročja leta v stari domovini, -
*	ko sem bos po eni nogi skakal ' za kravami, ali žalost me spre-» leti, ko vidim, kaj morajo ubogi ljudje pretrpeti, pa niso nic
} zakrivili. Vso'živino so jim do-" ma pobrali. Zato pa pravim jaz " rojakom po Ameriki, pristopite 1 k Slovenski Liigi in pomagajte 1 po svoji moči, da se slovenski " narod osvobodi avstrijskega
>	suženjstva. Mi 'Slovenci smo " tak narod, da smo popolnoma
*	zmožni sami sebi vladati, mi ne potrebujemo iN^emcev, da nas vodijo za nos. V.i ig. urednik
' le tako naprej, vsak pametno ' misleči človek mora priznati, ' da delate tx dobro stvar.
j G. urednik, povedal bi še rad, . kako smo sejali tukaj. Do 10.
maja smo delali na polju, po-| tem smo pa morali pustiti plju-ge tam, ker je bilo presuho za delati. Vsejali smo razven lana vse, lan pa sejemo na polovici junija, čudno vreme je tu* kaj, meseca maja, ki je najlepši mesec, je bilo tukaj bolj mrzlo vreme, da je voda zmrzo-vala ponoči. Do polovice mese-seca so se prikazovali črni oblaki, dež pa le ni hotel padati. 22. maja pa se je nebo stemnilo in kmalu je pomalem pričel padati dež, (ki je šel noč in dan, in ko smo šli 24. zvečer k počitku in se drugo jutro zbudi* jmo, pa je bila vsa zemlja na i tri pake debelo pokrita s srte-'gom. Tisti stieig ji tdkoj skript nel, drugo noč pa ga je zopet
>- naš trud ne bo zastonj. Torej if vidite kakšne šmarnice pri nas s- rastejo.
1. J <Pa naj neham, ako je vam d po volji, se zopet oglasim. List i. I me prav veseli in želim, da bi I, bil drugo leto dnevnik, zatorej
0	ga toplo priporočam rojakom e po Zjedinjenih - Državah, ker a je vreden podpore. Kdor še ni ^ naročen na ta list, naj se, na-k, roči, ker dobi v njem dosti po-- duka in novic«. K sklepu pa pozdravljam vse moje prijatelje
1	v Clevelandu in po Ameriki.
:	Jos. Mohar.
e
> -0-
Razne zanimivosti.
1
j
> KAKO SE (POTOPI SUBMA-' s	RIN.
1 ViNW York je dospel kapi- : itan Artur Lin'dley in sicer iz Liverpoola. Povedal je mnogo ' 1 zanimivega iz bojev na morju. . ' Nemški suhmarini so jako redki o1!) angleškem obrežju, kaj-.1 1 ti Angleži znajo loviti in uni-
sulbmarinov, katere so Angleži uničili ob irski in angleškT obali» priča dovolj jasno o tem. iSIedeči dogodek je pripovedoval kapitan Lin'dley: £godaj meseca aprila je pljula stara la-dija Phyrigia od Cunard črte, npseča 3500 ton, iz Liverpoola proti' sredozemskem morju. Ladija je	9 vozlov na
uro, ko se ob irskem obrežju mahoma prikaže periskop nem-' škega submarina. Kapitan Man lev je takoj uvidel, da hitrositi svoje stare ladije ne more povečati, zato je dal ladijo obrniti, da je bila obrnjena z rtom proti suhmariinu, in udal se je usodi in moči svojega 3 palčneg-a topa na krovu. 'SumaVin se je približeval ladiji, potem pa mahoma obstal, da obrne in do- ' bi široko stran parnika za cilj- J Poveljnik submarina je očivid-; J no dognal, da stara barka ni vredna, d*a bi pognal torped'o, ki je jako dragocen, v njo, in -zato je sklenil jo uničiti s topovskim ognjem. Medtem pa je tudi angleški kapitan pričel streljati. Devet strelov je od-dalna submarin, in deveti je Dalje na tretji strani.
' Mjfifrffcf ^IKOI/O zapeka, elaba prebava, otrpla j livDrvOdvClj jetra in njeni znaki kakorne-
čisti jezik, z?uba slasti, splošna slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne. Zakaj bi ne rabili
SEVERA«
Balsam of Life
(Severov Življenski Balzam) ob pravem času ter bi stem pre-prečali 4e bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika. ki uspe&no krepča. Zagotovi vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori velike vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni.
Cena 76 centov steklenica. ^
Bol V Želodcu. Mr' Ml Robknwlak' Cobunr, Weitvllk
I ml., nam)« pisni: "Moja leu Jj Imet« bol v želodcu toda bolečino so prenehale potem ko Je rabila Severov ti-
vljentki llulzatn."
Kadar kupujete zdravila, »nhtevrjtn vedno Severov* In glejte, da jih dobite. I.eksr-narji viepovwdi protlujajo he ve rove Pripravke. Ako sluCajoo lekuruur nima zdravila katerega zahtevale, naročite gm od nas.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa
JOSIP 11STET r
** w	^grebm zavod, zaloga
ijriv ft	pohištva, pečij in barv.
/ V I h	Kočije in avtomobili za
lilJMJMJy	poroke, krste in druge
6108 SL Clair &
.	za naklonjenost m podporo I Po*
AraiQ&	strežba vedno točna in poltena. .
^■■■■■■■■■■■■■■■■^HHl
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN * POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Ml ixdelvjemo tm droit renc, trgovake in privatne tiskovin«. Našo tiskarna j« najbolj moderno opremljen« iimed r««h aloTcnakih . tlskaren v AmcriU. Pilit« sa cen« rsak« tiskovin« nas. predno a« obrnet« kan dr«, pa. Pri nas doUt« lepi«, csasjla In bolji« tiskovin«.
OEVELMffiSKAAMERIlA
PRVA SLOVENSKA UN1J8KA TISKARNA
6119 ST. CLABt AVE. CLEVELAND, O.
1111 a i tiii 1 1 ■■ Mi 'i'! r ■ ■■ i 11 ai ž i ■
I Slovenski Narodni Dom,
&luurntatt National famr)
<.-■'■■-	■	-	i-- -< 'T.	-
UST AN. 3. AVGUSTA. »14.	INKORP. 17. AVGUSTA 1014.
1 V DRŽAVI OHIO
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Dr. PRANK J. KBRN, 6202 ST. CLAIR A VB. Podpredsednik: JOSIP KALAN, 6101 PT. CLAIR AVE. Tajnik: FRANK IJUDOVEKNIK, 1052 B. 62nd STREET. Blagajnik: MIHAEL SETNIKAR, 6305 GLASS A VB.
NADZORNI ODBOR:
Frank čenrte, 6033 8t, Clalr avo. Frank M. Jalk«e, 1208 Norwood Rd. M!at. Petrovich, 10»6 B. 67tH »t.
8TAVBENIODBOR:
Josip žele, 6108 Bt, Clalr avo. Anton M. Kolar, 3222 Lakeside ave. Louis J* Pire, 6119 St. Olair ave.
FINANČNI ODBOR:
Rudolf Perdan, 5802 UProseer ajve. Zott Blnk, 6006 St. Clalr ave. Louls Ji Pire, Josip Kal on ln Frank Cerne. Seje direktorlja se vrše vsak drugI An Četrti potek v mesecu na 6029 Glass ave.
Vse dohodke In korespondenco tikajoče se S. N. D. naj se po-Hljajo na prvega tajnika.
Nadaljevanje iz 2. strani
zadel submerin ravno v sredi, in.se je mahoma potopil. Topovski ogenj submarina pa ni mogel .doseči trgovsikega parnika, Iker sufomarini imajo jako lahfke topove. Kapitan Manley je potem fee približal v čojnu mestu, Ikejr je zginil suibmarin, da t>i rešil mogoče ikakega mornarja, bilo je namreč 35 častnikov in mornarjev na krovu, toda nikogar ni bilo, le morje je bilo mastno od petroleja, u-ihajajočega iz submarina
Na ta način so'Angleži potopili 41 nemških submarinov.
VOJNA IN SPOLNE BOLEZINJ.
Ena najhujših posledic veli ke vojne je strahovito širjenje spolnih bolezni'j. Merodajni krogi pričnejo spoznavati, da ogroža spolna kuga ne le zdrav je sedaj živečega (prebivalstva, .kgpveč tudi zdravje in razvoj Jboiiočih generacij. Boj proti ^polnim boleznim je torej emi-| Aentno sooijalno-politično vpra sanje, kateremu bo treba posvečati največjo pozornost, n£ le z državnega, (temveč tudi z narodnega stališča. Z imoralič-nimi nauki in pridigami se seveda ne doseže ničesar, temveč pa s /primernim podukom in s pametno odrejenimi ukrepi, ki naj "kolikor mogoče omejejijo nalezenje. V vsetu večjih me-afih se že vršijo sistematično organizirana predavanja o po-• pogubnosti spolnih bolezni in o sredstvih, kaiko se jim izogniti in <kako jih izlečiti. Zlasti razna strokovna društva ter ibolni-ške blagajne, katerim nalaga širjenje spolnih bolezni najtežja materijalna bremena, so pričela sistematičen boj proti spol ni kugi. V tem oziru bo treba : obsežne in učinkovite organi-/ zarije vseh- v poštev prihajajočih javnih faktorjev in sodelovanja vseh irazumnih krogov, Wla ne zapravijo narodi se čisto-rte one krvi, ki je ne preji jejo nar bojiščih. Širjenje spolnih bolezni je posledica vsake vojne. iV francosk£nemški vojni leta 1870-1871 je štela n. pr. nemška armada med 800.000 mobiliziranimi vojaki 34.000 spolno bolanih. Kako je moralo narasti to v sedanji vojni, ki je res I vojna narodov, to si lahko pred, stavljamo. Dunajski profesor •Finger pravi, da obstoja naj-| večja nevarnost v tem, da se povrne po končani vojni na tv soče inficiranih zakonskih mož k svojim ženaim. Prof. Finger pa, navaja ifrudi, kako se širi spolna kuga med civilnim pre- r živalstvom. Na Dunaju je mno go dečkov med 15. in 16. letom f"spolno »bolanih in število spolno bolanih mladeničev do 18 let se je od izibruha sem potro-jilo. Tajna prostitucija, ki se širi med ženami in dekleti, ne le vsled njih "propadlosti", ; temveč v znatni meri tudi pod ^ pritiskom socijalne bede, zah- , teva na tisoče žrtev. Take raz- ^ mere pa zal ne vladajo satmo Iv največjih mestih, zdravniki in fukcijonarji bolniških Wa» ' ,)gajn vseh mest vedo pripove- ] dovati najžalositnejše stvari. (
f" PRINCKF A^ERIštfE
POLlflKE.	<
JJ Državni, tajnik ameri&e re- j publike, Robert Lansing, je ; pni! pretočeni teden govor ▼ < New Yorinf, v katerem je ob-]l
sojal one, ki kritizirajo seda-
-	njo ameriško vlaido in posebno , one, ki trdijo, da je ameriška
-	vlada ibolj prijateljska z Angli-i jo kot z Nemčijo.
"Kršitev naravne pravice po-) sameznika," je dejal Hon. Lan-r sing, "je veliko večji zločin kot 1 kršitev postavne pravice. Ve-, lilka evropska vojna je ustvari-
-	la toliko novih pogojev in oko-
-	liščin, da je o njih teško raz-, pravljati, iker enalkih stvari ni-; smo imeli išp nikdar na progra-
-	mu. 'Razmerje med nevtralnimi in bojivjočimi se državami
-	je postalo silno težavno, in nikdar še ni bilo težavneje braniti pravice nevtralcev kot v današnjih časih. Ljudje in vlade bojujočih se držav so pristran-
; skega imnenja, včasih histerič-i ni, večkrat slepi, mnogokrat i blazni. (Nevtralen narod mora biti silno potrpežljiv. Naše, namreč ameriško razmerje, napram Nemčiji in napram An-[ gliji, je ravno tako kakor bom , sedaj povedal: Nemčija trdi, da radi submarinov, katerih se poslužuje kot prve vrste orožje, ker se z drugim ne more braniti, se ne more držati mednarodnih postav, in mi torej od Ncfmčije ne smemo zahte- ' vati, da se točno drži teh postav. Anglija pa nima nobenih simpatij do tega nemškega o-rožja in zahteva, da se 'Nem- ' ci drtže mednarodnih postav 11 glede submarinov. Na druigi ' strani pa zopet trdi Amglija, da radi novega načina submarin-skega boja in radi min se ne ] more držati strogih predpisov radi blokade in da imi ne sme- j mo zahtevat] od Apiglije, naj , natančno spolnuje vse predpi- , se. Obe vladi trdite neflcaj ena- 3 cega in obe vladi se enako iz- < govarjate. In kaj naj Zjedinje- , ne države store v takem sluca- j jtt? Edina pot za našo vlado je, 1 da $e strogo drži onih medna- y rodnih »predpisov za tievtralce, j iki jo določeni. ;In teya »o se ^ Zjedinjene države držale od i začetka vojne. I>vaikrat je sku- ; šala ameriška vlada posredova- j ti pri Angležih in Nemcih, pa ( vselej je sipodletelo. Eno pa Je, j za kar se je ameriška vlada ne- ^ prestano poganjala. Namreč, ^ da je 'življenje človeka več vre- s dno kot osebna 'lastnina.
Le r
žal, da nekateri ljudje tega ne- s čejo razumeti, in celo v konigre- ^ su se dobe ljudje, ki ne razu«-mejo tega. Ako se lastnina ali premoženje na morju potopi, to ni velika šlkoda, ker se dobi odškodnina in se lahko drugo . pridobi, toda če je uničeno člo- J vešlko življenje, ga nikdar ne J moret<* nadomestiti z dru- * gim.
.s
"In človek se čufdi tem mate- j, rijalističhim Amerikancem, ki , so zgubili vsako pamet, ker me- . nijo, da je izguba premoženja ravno taiica škoda Ikot zguba J življenja. Talka ideja se ne bi ^ smela udomačiti pri 'Amerikan-
4 '	»S
cih, ki ljubijo svobodo, kajti . ideja je sovražna pravemu ame- g rikanramur. Kadar ne odoflbra-vate kakega koraka, ki ga je ^ naredila naša vlada, tedaj Ibodi ^ počasni in premišljeno z obsod* tl 60, kajti dostikdat -naredi via- , da kaj iz vzrokov, katerih' se ne ime priobčiti ali kateri ne bo- ^ de jo nikdar priobceni. Vselej ^ je bila moja 'želja "kakor tudi lelja predsednica 'Wilson a, da . se Ifudsvo poduči o vsem (po- S trebnim, toda .pomnite, Ida via- f
i ica stvar nesime v javnost. I MIn še nekaj pomnite: Kadar \ poslušate kritike vlade, tedaj ; se vedno vprašajte: Kaj 'bi ti | kritiki naredili, če !bi sedeli na ! odgovornem mestu? Ali bi bili ; tedaj ravno tako bojeviti? Ali ! bi oni zahtevali nekaj od dru-' v^ldo, da ne morejo dobiti ? 1P0-
I	mnite, da saimo ena beseda laih-
►	ko zaipali ogenj po Ameriki, da
►	radi ene <same nepremišljene i besede lahko nastane vojna, in ! kadar je mož na tako odgovo-| vornem mestu1, tedaj pač ne
II	more siliti ali narediti nekaj,
►	kar Ibi bilo vselej po ljudski vo-I Iji. In taki (kritiki bi v takem I položaju gotovo raje požrli ne-l kaj .grenkih kaikor da br*videli, l da umirajo sinovi Tiaroda na I bojišču radi nepremišljenosti \ državnikov. Le sikrajna potre-z ba, da ohranimo čast Zjedinje-Z nih držav ali pa da branimo l aimeriško neodvisnost bi ipov-l zročila, da spregovorimo fatal-|| no ibesedo, ki prine^ lahko £ smrt tisočim našim Amerikancem in ki lahko spremeni uso-
^ do na?e republike."
i KOLIKO SO NEMCI IN KO-_ LIKO SO ZAVEZNIKI O-KUPIRALI TUJE ZEMLJE.
Ker se je nemški državni kancler Hollweg izrazil, da se t b-o sklepal imir na (podlagi tega, kar imajo sedaj Nemci zasedenega, je odgovori] Sir Newton, angleški fpod-tajnik zunanjih zadev sledeče: "Začuden sem, ker Nemci želijo mir na podla-igi sedajne vojne mape, kajti moja vojna mapa kaže nekaj, j kar je Nemcem zelo nevšeč.
Današnja vojna mapa namreč j kaže, da so zavezniki zasedli dosedaj v Atzaciji, Turčiji, To-„ golandu, v Kaimerunu, Južno^ * zapadni Afriki, Kiao-chau, na Pacifiku. Vzhodni Afriiki in t Galiciji 676.000 kvadratnih irnilj L <povrŠine ali zemlje, ki je prej pripadala Nemcem in Avstrijcem. To je šestkrat toliko zem-' Ije kot so jo zasedli Nemci, j Avstrijci, Turki Bulgari skupaj. IFoleg tega pa moramo , vprašati Nemce, koliko nemških ladij danes ivozi po mor-, jib? Nikjer nobene. Dociim je vsa francoska in angleška trgovska flota v živahni trgovini , po celem svetu.
In svetovna zgodovina je jasno pokazala, da le ona država, ki se je obdržala na morju, odločuje pri sklepanju miru, dočim ne pomenijo zmage na sw-hem mnogo praktičnega."
ČUDNA OPOROKA.
V New Yorku je umrl 8. junija Robert P. Lyon, ki je zapustil $75.000 premoženja svoji ženi in svojirma dvema sino- ( voma v enakih delih. 9. junija so odprli oporoko, v kateri se med' drugim bere tudi sledeče: "Jaz imam silen strah, da me ne bi pokopali živega. Zato ro- j ti m svojo ženo, naj pokliče izurjenega zdravnika, ki Ibo po , moji smirti odprl obe iglavni žili na levi in desni roki, da se prepriča, če sem v resnki mir- 1 tev. Kot se mi je povedalo, je smrt gotova, če ne pride nič . krvi iz žil. Velik strah imam tu- : di, da ibi me zakopali v zemljo. Zato izražam kot poslednjo ' voljo, da se me dobro zavije v ] platno in položi moje truplo v sarkofag" /	'
Robert Loyns je zapustil po^; sebno premoženje, da se njegova Oporoika natančno izvrši. -:--- j
ZAHVALA.
Dr. Delavec, št. 257 SN(P»J, j West Park, Ohio, se zahvaljuje vsem, ki so se udeležili našega piknika it. junija, v »precej j lepem številu i^ Clevelanda, . Collinwooda in tudi iz Loraina smo imeli precej gostov. Zahvala tudi tistim, ki so dniištvu kaj darovali. Posebna 'hvala ro- ( jaku Zavrišek iz Clifton St. za 1 podarjenih pet zabojev pive, ' ker ravno s pivom smo bili premalo preskiibljeni. Tudi člani s so bili vsak na svojem mestu < in delali <fo (zadnjega. Hvala y sobratu Veftarjui in'Oblaku in } njih hčerkam, ki so talko vztraj- ■ no ves čas bile .pri ®elu, in zra- 1 ven napravile še doma mnogo 1 "korna", ki je bil v veselje otro- 4 kom. Društvo si je precej o- s pomoglo, ker preostanek bla- ; igajne kot čisti dobiček je $2151. \ 61. Tako naprej, v slogi je mo?. \
Odbor.
....... ■ .i—-- J
Soba se odda v najem 21 enega I > fanta. 6404 Carl ave.	1
»
Naprodaj je hiša, ima 9 so(b r pripravna za boarding house j Vse priprave. Plin in elektrika i v htši. Vprašajte na 955 Addi-i son Rd.	(74)
! [Pripraven fant dobi takoj delo v mesnici. Fr. 'Vesel, 4030 St. _ Clair ave.	(74)
-	POZIV!
l Jugoslovanski Sokol poziv-: lja vse člane, posebno pa člani-1 ce in njih prijateljice, da se go-
-	tovb vdeležijo seje veseličnega : odbora, ki se vrši v četrtek 22. , t. m. ob 8. uri zvečer v John
-	Grdinovi dvorani.	(73) 1 Tajništvo.
ALI ČAKATE?
! "Čakal Ibom, dakler me ne bo bolelo," pravijo nekateri, ki jih bolijo zobje. Ali vi čakate ^ toliko časa, da pogori vaša hiša, ne da bi poprej vzeli zavarovalnino proti ognju. ( Kadar je vaš otrok bolan, ali čakate, da umre, predno pokličete zdravnika? Ali čakate, da pride najhujši mraz v janu-ariju, predno kupite gorko ob-' leko ali suknjo? Nikdar ne ča-' kajte, dokler vas ne boli.
DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik.
,	5402 Superior ave & E. 55th St.
•	Uradne ure: 9—12. dop. in 1— ,	5.30 pop. Ob pondeljkih, četrtkih in sobotah zvečer. Vse de-
,	lo garantirano. Zobe deremo
•	brez bolečin. Govori se sloven-i	sko. (41)
POZOR, LORAIN, O.
Vsem Slovencem v Lorainu [ naznanjamo, da je
MR. LOUIS BALANT, 1633 E. 31st St. naš polnomočni zastopnik za Lorain, O. pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. 'Priporočam«) ga rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika.
Uprava "Clev. Amerike."
CENIK MALIH OGLASOV.
ItCE 8E DELAVCE VSE VRSTE, do 25 bes«<l ali 6 vrst
1. krat po.........r.............40c.
3 krat po.......................36c.
6 krat po.......................80c.
vsaka nadaljna vrata po Sc.
DELO IŠČEJO VSE VRSTE, do 26 bessd ali 6 vrat.
1 krat po.......................20c
3 krotili več po.................17c.
vsaka nadaljna vrsta po 3c. 80BE 8E ODDAJO IN NA HRANO SE SPREJMEJO, do 26 bessd ali 6 vrat
1 krat po.......................26c.
3 krat In več po.................20c.
Vsaka nadaljna vrsts po 4c. vTRAJEM SE ODDA, HlftA, UTANO. VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HIIA, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUQO. TtCE SE OSEBE, ZGUBLJENO, IN uRUOO NEOZNAČENO, do 2S bessd ali S vrat
I krat po.......................6O0.
3 krat po........................42c.
6 krat In več po................85c.
vsaka nadaljna vrsts po 7e. IME JO SE T R Q O V8 KI ~SO LA STISII-KI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUQE OSEBNO
m.
do 26 bessd sli < vrst
1 krat po....................... 60c.
3 krat lo r«B po...............>U0
Vaška nsdsljna vrata po 10o. ZAHVALE IN MRTVAŠKA NAZNANILA.
Vsak« vrata po..................60.
. Zs večkrat se Ista osna pomnoži. DRUŠTVENA NAZNANILA.
lkrat po ...................4c vrata
Za večkrat po..............3c vrsta
4 do 6 besed sis računa ena vrsta
--
Lepa soba se odda za enega ali dva fanta. Poizve se na 1074 Addiso Rd.	(72)
;	IPOZORI
Prr nas se naučite godbe, garantiramo, da se izjiČite. A. Hoedl, 4118 St. Clair ave.
- (Fri. 92)
Naprodaj je dobro idoča gro-cerijska trgovina. Jako ugodni pogoji. 1425 E. 55th St. cor Prosser ave.	(73)
Ženske dobijo delo.
Dekleta stara 18 let in več dobijo dobro Stalno delo. $1.40 na dan za lahko delo, in $1.50 na dan za strojno delo. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clair ave. (74) "
Odda se front soba s hrano ali brez, za enega' ali dva fanta. r 1397 E 51st St._(72) g
Pohištvo
za 6 (boardarjev se K proda m stanovanje se odda. Poizvejte na 6218 St. Clalr f ave._(72) \
Proda se grocerijska trgovina	f
sama ali pa s poslopjem vred.	i
Dobro cvetoča slovenska na-	5
setbina, dosedaj še brez slo-	t
venske prodajalne. 4536 War-	r ner Rd. (73)
Dr. L L SIEGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCUD AVL
blizu E. 9th St.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v
VELIKIH SANITORI. JIH V EVROPI
Uradne ureT
9.	zj. do 4. pop.
7. zveč. do 8. xveč.
10.	do 12 dop. ob nedeljah.
I zre žile la oglas, da ne pozabite naslo*>a
■■MMWMMMI
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE SHORE BANK
la pe pravilih plačamo d« • dneva, ko potegnete denar vea
4%
Sl Clalr and SSthfSL Preepect and Huron Superior and Addieen.
r
I Dr. Richter's Pain-Expeller
sa revmatisem, bolest In otrpe-loat udor In ml llo.
Pravsfa dobite v zavoju kot vidite na allkl. Za-vrnite vse savoje, ki nimajo naie Trads Marks. 25c In SOc po lekarnah all naravnost od nas.
t. A.
RICHTER CO.
74—ao Washington Btr. Nsw York, N.V.
Pozrnr, sl. trgovci! ||
Zboljlajte svoje trgovine! 11 Pridobite si več odjemalcev I I Lep napis na trgovini je zna- ]] menje poltene trgovine. U
Prri In edini »lottniki trgovki 1
slikar — Sign makerT unijsko delo!
Anton Vitli,
1150 E. 66th ST.
MLEKO
'Najboljše pasteurizirano mleko, dobite pri FrRiik .Jeri£
1166 E. 60th ST.
Prodaja se na drobno in dieibelo. Svoji k svojimi
VABILO
na veselico, katero priredi dr. sv. Barbare št. 6. na Fr. Vese-lovi farmi dne 25. junija. Pri-četek ob 1. uri popoldne na stop 125 Shore Line. Vstopnina za moške $1.00 dame proste. Pivo in jedila prosta. Tem potom vljudno vabimo rojaka in rojakinje na obilni poset. Za dobro postrežbo in zabavo bode preslkrbljeno. Na ivide1 nje 25. junija.^	(73)
Pripravljalni odbor.
Pravi fUrokraiski ferinievec
Cena 6 ttekleak . . . $6.50 I Cena 12 steklenic . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 I Cena 12 steklenic . . .$13.00 1
Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Galona . . 50, 55,60 in 65c j
Katavba in Delavare vino 80 in 85c fat j
■............1 " '	..........n 11	I
Vinska poaods ob 5 do 10 gal. velja $1.00, za 25 I
gsl. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brez- I
plačeo. Te cene so samo za na debalo. Nero- I
cilu aaj «e priloži denar in natančni nsslov.
1 'M
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva eloven«!^ družb«, se prodajo finih pjjai.
6102-04 SL Clalr Ave. ■ - Cleveland, 0. J
t,	'r^ jkS/y" The Great Ship "SEEANDBEE"* '^S^lČSP
^	Th. hrfwt ud moat coaUr iteuur on any Inland waUr of tba world. SlMpteg •■iniiMifc	M
■	t tona for 1600 peaeengers.
ff	"CITY OF ERIE"-3 Matntfkant Steaawr»-"OTV OF BUFFALO*	U
v	- between
s	CLEVELAND-DaUy, May 1st to Nov. 15th-BUFFALO	B i
Laava Clnelaad • • 8:OOF.M. l#a»a Boffiiln - • 1:001'. M. %	Arrhra Baflaio . . "	' • »MA.U.
r	Conaaetlana al Buffalo for Nbitrt KaUa and all Eastern and Canadian pobita. Railroad tick«	JP
r	Mm raadlna batwaan Claralacd and UufTalo ar« good for traaaportaUoa «o our (taanxn. Aril	SM
ll	r<"»r tiekat agant for tickata ria O. S B. Llna.	£j
B Baaatifollr eolorad aaetlonal posil* ebart. ahowing both axtarior and intarior of Tba Cm*	|f|
H aa-r^a^ n-mng.	g
^	THK CLEVELAND A BUFFALO TRANSIT CO- Clavalaad. OhioC
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
6112 ST. CLAIH AVE.
------------------------------------------
Čistegje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Molke obleke.................$1.00 Ženske kiklje.....................SOc
Moiks snknje................JI.00 Ženske dolge suknje........$1.00
Jopi«................................SOc Ženake obleke............«1X0
The DAMM DRY CLEANING Co.
C£t73£W 1574 E. 55th ST. ^
A. J. DAMM, poslovodja.
WCLEmANDTBUFFALOa NI^ARAKTCS^ TOLEDO. P^.HURON, ALPCWA,STJGNACE.
A REAL VACATION Tba Water Way la the Only Way
tir ^v^. 'M^^ffi^^tra
and comfort. The freedom of the dcoka, the cool, rafrwhlng lak« brwai, tha rom-modloua suta rMHDj ud unexoaUad culalna. mak« life aboard thaaa SoaUag peku« a •ource of enjoynwoi.
"D. a C. A SERVICE QUARANTBS"
Dnrlnj fhimmrr Hhuod tha Two Olanta ol tba Great UkM. Btra.Cttr of Detroit Illand atvjof Clevt land III, oiierate dally aarvlre botaeeo Detroit ax.rt fiuflalo; daUy amrfce between Detroit awl Cleveland, abo dellrttfutda* trlpa during July and A«iutu wall aa two boau out of Detroit and cToveiand evenr Pslurday and aun^y nlihy
Dally lervloe between Toleao and Put-In-Bay. June iota to September 10th. YOUR RAILROAD T1CKBTS ARE ACCEPTED On D. A C. Una ateamrra for tranaportatlon between Detroit and Clevctaod. Detroit and IluRalo, either dlrcrtlon. (lend two cent etamp for Oluatrated pamphlet and Oral Lake* Map. Addreaa L. Q. Lmrli, O. P. A., Detroit. Mich.
DETROIT A CLEVELAND NAVIGATION COMPANY
PHILIP n. MeMILLAN. Pt«.	a. a. BOHA NTT:, Vlcr-Pres. A Oenl. Vrr.
All D. A C. Steamere arrlrg and depart Third A*tnue Wharf. Ctntrul Standard Tim a.
J	^
Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam
POSEBNOST I Tanaatal bearif aa Mtvaaa aradsdka pe Kc ed 9100.M aa lato. - Janri aater. - Paisaafla la aasreti mtosj.
AUGUST HAFFNER,
' , »•• -' - • • - : i|?l|
im Norwood Umi
k , ,«	. B! . , . .'i,! ..tik	i.'" ['■ 1 .. .1 tj jj* -g; ?! ,	iiŽBlfcBi-lijJ
POT ZA RAZPOTJEM.
iiiiiuiHiiiiiinniinHiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiimiiiiimiiiiiiiiiiiutiiiii
Roman.	spi-id,. nos^t
,, '
to1
iVcs je drhtel, in težko so se i mu dvigale (prsi. In vse misli so se n>ui zbegale po glavi, in C jrasm an se je trudil, da bi jih zo-pot zbral in postavil v določeni vrsti pred strmo pot svojega bodočega življenja.
"Danes še ne!" je zamrmral nandkrat. "Juitri se hočem u-globiti v vse to. Danes pa naj bo moj zadnji dan v dolini življenja- In nič se nečem jokati, ne naprej, ne nazaj — veselo se hočem posloviti in z glasnim smehom razbiti (kupo življenja ob neusmiljene stene svoje nove steze."
Skočil je na noge in odhi-tel na cesto ter se spuistil skoraj v teku nizdol.
!Fot je šla ves čas pod košatimi vejami, in tudi na tej strani je pahljala zdaj z njimi že hladna sapa.
Držal je klobuk v rokah in pel polglasno predse. Čutil je, da so ostale vse njegove težke resne misli tam gori za brdom in da ga je sprejelo na tej strait ni vse nekaj novega, brezskrb-Ifliega in vedrega. S čim mu je bil napolnil ta čudni mož tam zadaj v hipu v«so dušo! Same-. ga sebe ni mogel več umeti.
Menda učinkuje že ta resnobni, zapuščeni svet na sebi tako čudno. In potem še velikanska postava tega človeka, nje-B gov krasni, mračni obraz njegove tefžke in trde oči...
Zdrznil se je zopet in začutil iznova njegovo čudno moč sem čez goro.
"Ce ne bi vedel, da je duhovnik in ne bi videl njegove obleke, bi mislil človek, da je bil
pri kaJcem gorskem duhu.....
Ali pri kakem davnem čarovni-taku... .Morda me je omatyila samo romantika njegove
Zamislil se je zopet v tisto uro nazaj, v vsako njegovo kretnjo, v vsako njegovo besedo, in zopet je stala pred njim njegova tmogočna postava in so počivale na njem njegove oči...
"To je grozno!" je vzkliknil polglasno. 'jAli se ga res ne morem vec rešiti? In vendar je vse tp pretirano, kar je govoril, nemogoče, celo krivo! Zakaj ne bi bil duhovnik vesel, zakaj , ne bi ljutoil življenja?! DoVolj je, da se izogiblje blatnim potom — ves vrt mu je drugače odprt...Ne, mi nismo in ne smemo biti puščavniki, mi smo vrtnarji, vrtnarji v najlepšem vrtu in od Boga saimega po njegovi volji postavljeni vanj. "Ta človek tam gori pa je mračnjak in nič drugega! Gotovo nenavadno nadarjen in ves za-greben v svoje misli, a prav zato $e izgubil zvezo z življenjem.
Seveda, prvi hip me je kar zmlel, Iker nisem Ibil pripravljen na kaj takega.. .Toda zdaj gledam zopet s svojimi očmi in (pokazati mu hočem čim prej, da sem se tudi jaz ž'e česa učil in tudi sam že kaj mislil..."
Vsa vedra je bila zopet nje-...
gova duša, in ponosno zravnan je odhitel proti trgu. VII.
Ura je odbila pravkar tri, ko je dospel Ribnik v trg. Dasi je vedel, da je stric to uro z do-frna, je pohitel danes vendarle naravnost na njegov dom.
Gospa je še počivala, in hotel je že oditi, ko je začul njen glas iz sobe, naj počaka malo v salonu, toliko, da se odpravi. Slišati je morala, ko je pozvonil.
Prišla je kmalu, še vsa rdeča od spanja, in spustila nekoliko zavese, kakor da se še ne more privaditi solnčni svetlobi.
"Tako je lepše in se laže govori," se je nasmehnila, in Iztegnila zadovoljno svoje vitke, prožnje ude. -Botem ga je ipr> i ^ silila, da je premeni 1 svoj pro- i stor na divan an sedla še sama k njemu.	j /
"In zdaj mi povejte, zakaj vas ni brio toliko časa, vi člo- i vek božji! Kako živite tam go-
. rir	i
e "Sploh ne živim!" je odgo-ti voril Ribnik čemerno, n "Ta je lepa! Saj še moje ko-koške žive!" se je zasmejala
-	poredno.
"A tako! V tem žmislu živim seveda tudi jaz. Diham, ,1 jem in pijem ; jem pa same pi-
-	ške, ker drugega tatn^fori ni. j Kakor oni, ki je tekal vedno v
-	salonski suknji okrog, 'ker ni i, imel druge obleke."
3 "Oj, oj, kako je postal naš
-	kaplanček strupen!" «e je nor-
-	čevala. "Za samotarja pa men-e da res nimate talenta Kaj šele
bo 7. vami, če pojde to tako da-
-	Ije ?"
"Res sam ne vem..
"Zato pa ne bodite tako brez-
-	umni, da bi poslušali te stare
-	skisance, in pridite vsaj vsak : teden po dvakrat dol k nam",
je vzkliknila živahno, i "De, če bi bili videli župni-, kov obraz, ko sem mu povedal, ; da grem..."
i "jKaj se'menite za to! Ali vas
-	res župnikov obraz, če je re-
-	cimo še tako sladak, odškodu-: je.. .na primer.. .na primer za i —mojega?" je zategnila pored-
-	no in napravila čudovito naiven obraz.
Zasmejal se je veselo.
"Tega bi vsekakor ne mogel
-	trditi!" je rekel in se potem ves
-	zardel.
"No vidit^! Če bi se upala tekmovati pa celo jaz, stara ženica, z vašim župnikom, kaj i šele..,."
Umolknila je naenkrat, ka-
-	kor da se je ustrašila tega, kar je hotela povedati. Toda čez hip je stresla z glavo, sedla še bliže k njemu ter mu pogledala
-	naravnost v obraz.
i "Veste kaj, Julij?" je rekla i zaupljivo. "Bodiva si vsaj midva iskrena, In ne delajte se
>	vsaj proti meni, kakor da ste
>	že umrli. Preveč solnca v^m
•	sije iz oči; in kjer zagleda živ-i ljenje take oči, vedite, da sili i strastno skoizi nje v sroe. Oh, i saj zajde solnce itak samo prezgodaj za gore, včasih že mno-
1 go pred poldnem, čemu se še s zagrinjate pred njim?..." s "Mi smo ugasili solnce tega , življenja prostovoljno že pred semenišklmi vrati in obrnili svoje oči na notranjo »stran, iskat drugega solnca..." je re-
■	kel resno. Njene zadnje besede i so razžalile njegov ponos, in ! za malo se mu je zdelo, da je
>	govorila že prvi dan v tem lah-f kem, (posvetnjaSketai tonu z
>	njim, ko ji vendar ni dal nobenega povoda, da bi dvomila o
-	njegovi resnobi. Nazadnje je » bila res žena njegovega strica,
■	toda on ni ae pozabil, kako je
■	bila mrzla z njim, ko je hodil še kot dijak k njim na počitni-
' ce; kako, da se peča zdaj toliko
•	z njim, ko je postal duihovnik i in si niti ne želi bogve kake in-i timnosti ? Sklenil ji je pokaza-i ti odločno, da so še duhovniki
na svetu, ki zahtevajo svojih dolžnosti in svetosti svojega stanu.
Toda če je mislil, da doseže to že s to svojo opazko, se je moral uveTiti takoj, da je dosegel bas nasprotno.
V prvem hipu so postale njene krasne sive, črnoobrob-Ijene oči še večje in vse presenečene, toda že trenutek pozneje se je zabliskalo prešerno iz njih! in razposajen smeh ie stresal vse to kačje vitko telo...
"O jo j! O, tragika! Kakor glas iz groba", je vzklikala in ■ se smejala in smejala.
Zavrelo je po njem, in že ! je hotel planiti pokonci, toda 1 njen smeh je bil tako presrČen in tako otroški, in čisto nič ni 1 bilo žaljivega v njem, da je \ premagan obsedel in da so se zazdele naenkrat njegove bese- j de še njemu vse preveč straš- i no resne.	1
Zasmejal se je in čutil samo , še malo osiamočenosti.	1
Tedaj pa je skočila k njemu in zagrebla svoje dolge, tanke j prste v njegove lase ter ga J bala semintjia*	>
l In zopet jo je zlomil smeh,
Ida je padla na divan.
A na emkrat se ji je obraz stemnil, in pogledala ga je s pogledom, polnim skrbi in ob-1 žalovanja, ; | '^Oprostite;* oprostite! <Prav j pozabila sem. Saj vam nisem J podrla vaše astronomične opa-. zovalnice v glavi?"
Zdaj je bil docela nazorožen, in njegov smeh res veder in vesel.
s "No, tako mi ugajate? Proč s tem temnim obrazom, ki vam ne prija prav čisto nič. Saj vas ' neče nihče zavajati v bogve kake grehe, toda to vam smem kot iskrena prijateljica pa že 1 svetovati: uživajte lepo življe-1 nje, da vam ne bo pozneje žal.
Potem pa začnite v božjem s imenu še vi filozofirati, kakor vaš župnik in...no, in vaš stric. Kaj ne, da vam je oni ve-* čer ves čas samo filozofira'1 ?" se je nasmehnila.
"Da, govorila sva o tem in onem", se je izognil Ribnik o-" prezno.
c "O, poznam to!" je vzklikni-, la. "Samo prkliganje jih je. Tega vam ti Pavli ne povedo, ka-
-	ko veselo so živeli kot Savli. , Sevedo potem lahko.... Sploh
me razkači tako samozadovoljni no modrovanje do skrajnosti,
-	ko ti gosipodje ne pripoveduje-
-	jo obenem, kako so prišli do i svoje sedanje svetosti!" je vz-
-	kliknila strastno. "Ali vam je
-	na primer Orel povedal, kako je bilo, ko je Študiral pravo na Dunaju?"
1 "Orel je študiral pravo?" je s vprašal Ribnik presenečen.
,fKaj res ne veste ničesar?" i "Ničesar. To mi je res no-i vo!"
j. "No, čakajte, povem vam pa jaz", je rekla zmagovalno. "To-
-	rej Orel je bil sin precej pre-r možnih staršev in ko je dovršil : gimnazijo, je bil oče baje celo ; bolj zadovoljen, da bo imel i doktorja iz hiše, nego da bi šel
v semenišče. Dajal mu je tudi i zadostno podporo, in vrhutega
-	je bil Orel domači učitelj pri z neki grofovsiki družini na Če-; škem. Njegova mati mi je pra-i vila sama to in pristavila po-
-	nosno, da je bil njen sin takrat i sila lep človek in da so ga ime-, li na gradu kakor za svojega.
(Dalje prihodnjič.)
x
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV a. 0. Z.
"SLOVENEC" It. 1. I preda. At. Stemibergor, 863 E. 137. St. : taj. Prank Zorlč, 5909 Proaaer ave. blak. Frank Oaredkar. 1063 E. 68th 8t. zdrav. J.H. Seli&kar, 6127 St.Clalr.ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John GrdLnovl dvorani. 6026 St. Clair ave.
"8VO«. SLOVENKE" it. 2. iprsda. Ag. Kalan, 6101 8L Clalr ave. i ta J. Alojalja Oebular, 1807 E. 60th Bt •blag. Mary Potnik. 1177 B. 60th fit. adrav. F. J. KERN, 6204 8L Clalr ave.
Seje »e vrle viak drugi četrtek ▼ toeeecu ob 8 »večer v Jos. BJrkovl dvorani 6006 Bt Clalr ave.
"SLOVAN" It 3.
Prdee. Martin ftorn, 6506 Bonna ave. tajnik Joe. Akupek. 6606; Bonna ave. blag. Rud. Perdan 6024 St. Clair ave. adrav. F. J. Kem, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vaako četrto nedeljo v me< a ecu ob 9. dop. v Joa. Birkovi dvorani. 6006 pt. Clalr ave.
"SV. ANA" It 4
preda. Ivana Gornik, (1076 E. 61at SL [ taj. Oenovete Bupan, 6422 Stanard ave -blag. Teneaija Ogrinc, 6124 Olaaa ave. ' zdrav. J.M. Selllkar, 6127 StClair ave. t Zboruje vaako drugo aredo v meae- . cu ob 8. avečer v John Qrdtnovl dvorani, 6025 0t. Clalr ave.
"NAPREDNI SLOVENCI" It. 6 preda. FY. Cvar, 3867 Lakeside ave. taj. Frank Weiea, 6926 Hecker ave. (blag. Fr. Butala, 6410 St. Clalr ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob i. pop. v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clalr ave.
"SLOVENSKI DOM" It. 6.
pred s. L. Rechar, RFD. 1. Euclid, O. taj. J. korenfilč, Box 126 Euclid, O. blag. John Fabec, 766 E. 200th 9t. zdrnv. P. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dop. na 876 E. 200th St,
"NOVI DOM" 7.
preds. Ant. Cugel, RFD. 1. Euclid. O. tuij. L. J. Safran, 4803 St Clalr ave, blag. Jos. Berkopec, 1090 E. 66th fit. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vsako pitvo nedeljo v mesecu ob 10.30 dop. v Job. Birkovi dvorani, 6006 St. Clair ave.
HKRA8" It 8.
preda. Frank Legan, 676 E. 160Lh BL taj. Ignac Medved, 15725 Saranac Rd. blag. Ferd. Ferjančič, 986 Ivanboe Rd. adrav. F. J. Kern. 6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v cerkveni dvorani na Holmee ave.
"QLA8 CLEV. DELAVCEV" it
.preda. Frank Biltene, 1042 E. 61th 6L taj. John Brodnik, 6615 Jundatta ave. blag. Joa. Lunder, 974 Addiaon Rd. adrav. F. J. K eni, 6204 St. Clalr ave.
"MIR" it 10. H
prede. Lovil« VMek. 2684 B. 78th flt taj. Florijka Cesar, 8669 B. 82nd »t. blag. John Vintar, 2614 E^rSlat St. sdrav. F. J. (Kuta, 3726 BroadWa? S. B Zboruje vaafeo četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop- t Joa. Bmnefcarjevl dvorani, 8627 E. 82nd SL
"DANICA" It 11.
preda. Asnea Zalokar, 89» Addieo* Rd. taj. Ivankte Jertan, 987 B. 76th SL blag. Ana Blatnik, 6304 SL Clalr ave. adrav. F. J. Kern, 6204 Bi. Clalr ave. THOMAa In okolico
John Petek, L. Box 106 Coketon. Zboruje vtafci drugi torek v mesecu ob 8. avečer v John Grdinovi dvorani 6026 8L Clalr ave.
"RIBNICA" it 12. preda. Fr. VJrant, .969 Addlaon Rd. taj. Frank Lunka, 6623 Carry ave. blag. Nicks Vidmar. 1145 B. 60th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 SL Clalr ave.
Zbondo vsak drugI četrtek v mesecu ob 8. avečer 'v John Grdinovi dvorani, 6026 St Clalr ave.
"CLEV. SLOVENCI" It. 14.
preda. Frank Laurlč, 60111 Glaao ave. taj. Joaip Galper, 1146 B. 60th St. blag. Frank ©ran cel J, 5616 Carry ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 Bt. Clalr ave.
Zboruje vaako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne v John Grdinovi dvora-ni, 6025 SL Clalr ave.
"DR. A. M. SLO MAE K" It 16.
preds. Job. Meglič, 6614 Schaefer ave. taj. Leopold KuSlan, 1221 E. 61th St. blag. Fraak Kube, 1221 E. 61at St. zdrav. J.M. Seliškar, 6*27 StClair ave.
Zboruje vaaiko iprvo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v šolski dvorani sv. Vida.
"FRANCE PRE6EREN" it. 17.
preds. Fr. Sodnlkar, 6218 St. Clalr ave, 'flajniik J. Jevnlkar, 6124 St. Clalr ave. blag. A. Anžlovar, 6111 St. Clalr ave. zdrav. J.tfi. SeliSkar, 6127 St.Clair ave.
Zboruje v«ako prvo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovi dvorani, 6025 St. Clalr ave.
"SV. CIRIL IN METOD" it. 18.
preds. J. Zakraj&ek, 6218 SL Clalr ave. taj. John VldeHvoll, 1153 E. 61at St. blag. Anton Bašca, 1016 E. 61st St. zdrav. J.M. Sellakar, 6127 SLClair ave.
Zboruje veako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v lolskl dvorani sv. Vida.
OPOMBA: Vaako spremembo naslova teh uradnikov as mora takoj naznaniti na vrhovnega tajnika.
fli --->!•
DR Z M B
Nač. F. H. Mervar, 1361 E. 55. St. podnačelnlk Andy Sad ar, podna-ČeVnikotv namestnik Jos. Vesel, preds; J. Meglič, 6614 Schaeler Av podpredsednik; Mike tele,
I.	taj. L. Mrhar, 1159 E. 58th St
II.	tajnik Job. Glavič; blagajnlfk Math Glavich, 6305 GlasB ave.
Druitvo Zboruje vsako tretjo nedeljo ob 2. pri ipop. v Knausovi dvor and. aug. 16. flr-—-
blag/l^ Maim6i)cf^4331 Superior
. ' ZlxmUe aadnJq?aed«Uo ^Lmmu
■ ob 2. url popoldne, na 3044 St Clalr ave. Druitvo daje «7 bol-I nlike podpore na teden ln t*. |150 . ) plačuje ae »1.00 na mesec. Roja-I ke ae va»H k obilnem pristopu.
'	mara It.
11	"8RCA JEZUSA". ^
zboruje drugo nedeljo v mesecu ob 1. popol. v Knausovi dvorani. Sprejema člane od 16—46 leta. Bolniška podpora Je 96 na teden, 1300 smrtnlne sa $1,00 na mesec. Preds. J. PekolJ, 1197 E. 61st SL I. taj. M. Oblak, 1286 B. 60th SL blag. Frank Oo*. a031 B. 61st 0L zdrav. J.M. 6ELI6KAR, 6127 SL Clalr ave.
> ' DRUITVO CAANMLA iT. 4981
L. O. T. M. M. p«>da. Fr. Babnlk, 1882 B. 48. SL taj. Jul. Brexovar, 1172 B. 60. Bt. ' finančna tajnica in bhwakitfoa: Mary Doles, 1692 B. 27th SL zboruje vsaki prvi ki tretji torek (v mesecu ob 8. avečer t John Grdinovi dvorani, 6026 SL Clalr ave.
•ep. 16.
Dr. JUTRANJA ZVEZDA 8DPZ, ^ NEWBURQ, O.
predB. Fr. Kobotec, 8103 Marble i taj. Jak. Volc&nisk, B.82dn St. ' blag. J. Slmončlč, 8728 E. 77th St Dr. W. Hop kima, 8013 Jones Rd. DruStvo Je vstopnino andialo sa (pol leta ter, zboruje vaako drugo nedeljo v mesecu v Tomailn dvorani 8112 Marble ave.
"	8LOVENIJA
zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih na 3044 St. Clalr ave. Predsednik Frank dpelko 3504 St. Clalr .ave. tajnik Frank Ruse, 6104 St. Clalr ave. blagajnik: John Fortuna, 1376 East 43rd Street. ZdraivnMt za Bprejem novih bratov: Frank J. Kern, 6202 St. Clalr ave.
4 [X"	■	______ tf
SLOV. NAR. ČITALNICA
ima svoje prostore na vogalu E. Cist St. lin' Glass ave. To je edini slovenskd kulturni zavod v Clevelandu, katerega član in članica bi moral >bltd vsak zaveden Slovenec ln Slovenka. Mesečnl-na anaša samo 25 centov, ln zato lahko dobivate vse boljde slovenske knjige Jn čitalnica razpolaga z vsemi slovenskimi, deloma hrvatskimi ln angleškimi časopisi. ' Seje se vršijo vsaki četrti četrtek v mesecu v črltalnlcl. Vpile vag lahko vsak zaveden Citalnl-6ar.
Preds. F. J. Kern, 6204 St. Clalr taj. Ignac Grlll, 6029 Glass ave. blag. John Oebular, 1207 E. 60.
j [f- -	_	L	t	lit .
DR. 8V. JANEZA KRST. iT. 37.
J. 8. K. J. preds. A. Branlselj, 1045 E. 61. SL taj. R. Perdan, 6024 BL Clair ave. blag. Al. Zakrajšek 1015 E. 62. St. zaetop. Fr. Mllavec, 102» E. 61. St. zdrav. F. J. IKero 6204 St. Clair A v.
Društvo zboruje VBako tretjo nedeljo v J. Grdinovi dvorani 6025 St. Clalr ave.
4»-$
iMj. b. nuouveruia iuoL ru. oz. m. blag. John FakolJ 11 »7 ML 61. Bt. adrav. FJ. Kern 6202 0L Clalr Av. Druitvo ztooruje vaako drugo nedeljo v mesecu ob 9. url dop. v mali Sch val bori dvoril. dec.-16. dvorani.	J? avg. 16.
MLAD. DR. SV. ANTONA PAD. ' preda. D. Blatnik; 8641 B. 81ft St. a tstU Jo«. Lekw, 8668 B. 81st 0L n. tal. Joa. Pape«, blagajnik A. fikufca, 3682 B. 78th St podnačelnlk Josip Hribar.
Društvene aeje se vrle vsako 4. nedeljo r mesecu v šolski dvorani •9	»	i	%
aV. JOŽEFA 8am. K. K. Podp. druitvo aboruje četrto gkededjo v mesecu ob 2. url popoldne t J. Grdinovi dvorani. — Vstopnina od 18—26. leta prosta, od 26—86. leta $2.00, od 35—40. leta $2.60. Rojaki ae vabijo k obilnemu pristopu. Predsed. F. Koren, 1588 B. 41 St. I. taj. F. Kol mer ij, 466 B. 152 SL O. taj. J. Stampfl, 6127 Bt Clatr. blsg. John Germ, 1089 B. 64th St. Zastopnik sa sapadno stran, Geo. KofalL 2088 W. 105 St. m Newburg John Lekan, 3514 B. 80 SL
" DRUiTVO SV. BARBARE IT. 6.
Spadajoče v Porsst City, Ps. ■ preda. J. Krom ar, 998 B. 6 3rd 8L I. taj. Jos. Terboveo, 1636 E. 38 SL Redne mesečne seje se vrle vsako četrto soboto v mescu v
John Grdinovi dvorani.
«---
Samostojno ienako podporno dr. SRCA MARIJE (staro.)
(Predsednica Mary ITI čar, 1197 B. 61st St. tajnica Fannie Trbežnik, 1177 Norwood Rd. blagajnioa Kat. Perme, 1133 Norwood Rd.
Druitvo zboruje vsak drugI četrtek ob 8. zvečer v Grdinovi d|vo-rani. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern, 6204 SL Clair ave.
i }	jS
8AM08T. KRANJSKO POD P. ^ DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, preda. J. Vidmar 3666 E. 81. St. taj. J. Trček 3596 E. 78. St. 8. E. blag. AnL Fortuna 3595 E. 81. St. Nadzorniki (obrednem zastavonoša ln spremljevalci) Fr. Maver, Jos. Papež ln John Perko. Vratar
Alojzij Gllha. *---
E D i N O 8 T. Slov. Nar. Pev. Pod. 8am. druitvo
predB. Mih. Kos, 1420 E. 49th St. taj. John Jadrlč, 1426 E. 40th St. blag. A. Zavtršek, 3332 St. Clalr Av. sdratv-. F.J. Kern, 6204 SLClair Av.
Društvo zboruje drugo nedeljo v mesecu dop. na 3044 St. Clalr ave. Sprejema rojak* in rojakinje od 16—40. leta. Pevske vadte vsalk torek iln četrtek zvečer na 6025 St. Clalr ave. 4
III	_n f
DR 8LOŽ. SESTRE, 120 88PZ.
preds. A. Lunder, 1372 B. 47th SL | podpredsednica Agnes Prevelvišek, taj. Ang. M ar kič, 1363 E. 53rd Bt. blag. Fr. Vesel, 4030 St. Clair ave. zdrav. F.J. (Kern, 6204 St.Clair Av. J
Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu oto pol. 8, zvečer v | Grdinovi dvorani. J$»----$
I GOSTILNA
Itfer dobile ftao pl-jačo, debropeatrs-ibew Prodajamo iganje in llUtj« - tudi aa domače pe-.	trebe Baittklinic«
E	in galons.
E Cm« hutm 1 Dobra ««taga!
I JOSIP KALAN,
| «101 ST. CLAIR AVE.
™* '	^^m^mm^^^mmm^ '
Vllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
ItTwpm, dač« mi njvv*«" r»c«ip« mU» im» Mr«>«a la najefcUjUli >4raHI. da vm MBtntdnvM. \
Vofl sdravattkl wcaptt SrnkirMr mI* Mnnt, kj«r b*4*J* idalui mt»»f«» p« ialji E^lrmrvika. Imamo tudi popoUo B«k>-a* iMiUarib pradnator, toalataik potnk lila. dila*, cigar ia .ladkorja.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Adduon Rd. vogal St Clair Ave. —"■"■ 1	■ 1 " r—'	"
Naprodaj je hiša z 20 soban
n polhištvom za hotel. Hiša j ia 1383 E. 55th sSt Tel Ros< lale 2492 K.	(73
piiiiHiimiUNiiWii^
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
, SSSSSSSSSSSSSSS^SSSSSSSSKm /1
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
1	1
6426 St Clair Ave.
1	- 1
1 •	j
; Govori se slovensko in fatTtl- J ' sko. Točna postrežba, časo-J ! pisi na razpolago. Ženske i ; strežnice. Edini zobozdiavniš- ! I ki urad v mestu, kjer se govori > slovensko in hrvatsko.
Uradne ur,ei
Od 9*30 do IliSO dop. [ ^ Od 1:30 do 5^)0 pop.	j
Od 6:00 do 8:00 avečer
I Telefon urada:
! East 408 J.
Telefon stanovanja:
Eddy 1856 M. ti mi 11 iTiiiiminnr
FINO VINO
\ vedno dobite pri Josip ; \ Koielu. Belo niagara in ; [ concord vino. Posebno ; [ ženskam je moje vino zna- ; i no. Po stari navadi Josip ! I Koxely, 4734 Hamilton ave !
I A* li KOLAR,
Slovenska gostilna.
I 3222 LAKESIDE AVL
Ss pri porote Slovencem v obilen oblak. Totna postrežba. Vsdao sveie pijače.
National Drug Storsr Slovenska lekarna. J
vogal Clair ave, in 61. cesie.'*,j 9 posebno skrbnostjo izdeluje- J mo zdravniške predpise. V|l«| lofJ rmamo vse, kar je treba )
..jMi<i letad
: j	t .
DAZNANILO OTVORITVE.
Vsem Slovencem v Newbtirgu kakor tudi v Clevelandu ulju* dno naznanjam, da priredim v SOBOTO 24. JUNIJA slovei-1 no otvoritev gostilniških prostorov na
8004 UNION AVE.
Iz avsjih starih in dobro poznanih gostilniških prostorov na vogalu Union Avo. in E.|81at St. som s« presolila v boljšo in večjo prostore kjer bcm vedno to£no ■r in z najboljšim blagom postregla gostom.
Na dan otvoritve bodo za prigrizek pečena piščeta in razna druga okusna jedila. Godba za zabavo gostom.
Priporočam so vsem prijateljem in xnanet mt da me ta dan obilno pesotijjo.
Za vašo naklonjenost vam ostanem vedno hvaležna.
Mrs. MARY POLONČIČ,
Slovenska gostilna. 8004 Union Ave.
TELEFON UNION 529 L
Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denarje v staro domovino.
Pošiljatre ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku v roke, pač pa v teku 20 do 24 dni.
100K velja sedaj $14.00 s poštnino vred.
Brzo javiti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
Prank: Sakser
✓ 'r,	»	•
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.