Pnštnlu plačana v gotovtnL Leto XV., stev. 144 Ljubljana, torek 26. junija 1934 Cena 2.- Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon 8t 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Iseeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova Ul. 3. — Tel. 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica ttt 11__Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica fit L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. železničarji Poleg naših vsakdanjih prijateljev, neumornih poštarjev, so naši vrli železničarji ona skupina državnih nameščencev, s katerimi imajo široki sloji naroda največ stika. Na sto tisoče življenj leži dnevno v rokah teh tihih junakov dela in požrtvovalne službe. Življenje je pač tako, da teče mirno mimo dela in naporov onih, ki so nam morda najbližji ter najpotrebnejši. Tako je tudi z našimi železničarji. Koliko je potnikov, ki vozijo dan za dnem po naših progah, da razmišljajo med urami enoličnega pritrkavanja jeklenih koles o delu in naporih onih mož, katerim so brez pre-mišljanja zauipali svoje življenje, ko so stopili v skromni potniški vagon? Malo jih je, ali pa nič, ki mislijo na težko in odgovorno delo, prometnih uradnikov, 6kramnih kretničarjev in zaviračev, ljubeznivih, vedno na uslugo pripravljenih sprevodnikov, skoraj nevidnih vlakovo dij, v znoju se kopajočih strojevodij in kurjačev. Idalo je potnikov, ki vedo, da so ti času skromni železničarji s svojim dekan preko dneva in noči, v megli in dežju, v vročini in mrazu z najpičleje odmerjenimi finančnimi sredstvi dvignili nas promet na naravnost vzorno višino ter uvrstili našo državo med one, kjer funkcionirajo železnice tako brezhibno, da je Jugoslavija na enem izmed prvih mest med državami z najmanjšim številom železniških nesreč. To državi ni le v čast, ampak tudi v efektiven dobiček, saj vemo, koliko milijonov stanejo železniške nezgode druge železniške oprave. Skoro pozabljeni so v široki javnosti tudi oni težki časi prevratnih dni, ko je lava razbite in demobilizirane črnožolte vojske grozila zaliti našo Slovenijo ter pornandrati v tla še ono bore malo dobrin, ki so ostale našemu narodu po štirih letih rekvizij in vojnega gospodarstva. Takrat so bili ti naši skromni železničarji oni vzorni strategi, ki so s pravim zanosom in brezprimerno požrtvovalnostjo kanalizirali tok razbite avstrijske vojske ter v teku dobrih 14 dni spravili brez opasnosti za naš narod preko našega ozemlja sto tisoče zboljše-vizdranih trup. Po tem velikem delu, ki je bilo morda edina naša vzorna, vsega priznanja vredna domača akcija v prevratnih dneh, so se lotili naši narodno zavedni železničarji organizacije našega prometa ter obnove voznega in prometnega parka. Izvršili so to na način, kakor ga more beležiti samo še naša vojska pri svoji reorganizaciji po zedinje-nju. Železničarji so vršili od prvega dne prevrata sem ne samo svojo poklicno dolsmost nego tudi eminentno nacionalno misijo. Oni so v svojem območju prvi vrnili naši zemlji v očeh tujcev pravi obraz, ko so tako rekoč čez noč likvidirali zadnje ostanke dobro premišljene denacionalizacije naše domovine ter podrli Potemkinove vasi nemštva po naših trgih in mestih, kjer je imelo nem-škutarstvo eno glavnih opor v nemškem, ali vsaj pod nemškim vplivom sto* ječesm železniškem osobju večjih kolodvorov. Železničarji so se od prve ure postanka naše države z vso vnemo vrgli na nacionalno delo v našdh društvih in vsej naši javnosti. Enako je bilo in je še tudi v drugih pokrajinah Jugoslavije. Za vse to poklicno in splošno narodno delo železničarji niso nikdar zahtevali posebnega priznanja javnosti in države. Železniška uprava je bila napram njim vedno strog gospodar. Njihov kruh ni obilen, pogače jim ne reže nikdo. Kljub temu se niso pritoževali, ker so imeli vedno polno razumevanja za težave državne finančne politike, kateri so s svojim vzornim delom prištedili težke sto milijone. Objava novega pravilnika glede voznih olajšav za železniško osobje in njihove družine pa jih je upravičeno razburila ter izzvala med njimi enodu-šen odpor. Z novim pravilnikom bi železničarji izgubili edino ugodnost ki jo za svojo težko in odgovorno službo imajo pred drugimi javnimi nameščenci, tako. zvane režijske karte, ki železničarjem dajejo pravico do posebno znižane vozne cene. Razumem težki položaj ga. prometnega ministra, ki poskuša z energično roko spraviti v red in ravnotežje proračun podrejene mu panoge državnega go-gospodarstva. v kateri se čutijo posledice današnje gospodarske krize bolj, kakor v kateremkoli drugem resoru. Ukinitev režijskih kart gotovo ni sredstvo za finančno sanacijo naših železnic. Ona pomeni pred vsem hud moraličen udarec železničarjem, ne da bi železniškim blagajnam prinesla katerekoli znatnejše dohodke. Edini efekt bo pač ta, da bo nekaj več sedežev v vsakem vlaku praznih, pokurilo pa se bo natančno toliko premoga, zaposlenih bo ravno toliko ljudi pri vlakih in na postajah, kakor sedaj. Mnogi mali ljudje, zaposleni pri železnici, pa bodo z ukinitvijo režijskih kart in še nekaterimi drugimi določbami novega pravilnika občutno udarjeni in brez potrebe jim bo življenje še težje. Vsa objektivna javnost razume razburjenje, ki je nastalo med železničarji, FRANCOSKI DNEVI V BEOGRADU Danes ob 11. bo na čast francoskemu zunanjemu ministru Barthou-ju manifestacijska skupna seja Narodne skupščine in senata Beograd, 25. junija p. Današnji dan bivanja francoskega zunanjega ministra Lou-isa Barthouja v Beogradu je bal izpolnjen z velikimi manifestacijami naših prijateljskih čustev do Francije, kakor tudi do njenega velika državnika in dragega gosta Barthouja. Prvi njegov današnji obisk je veljlal počastitvi groba Neznanega junaka na Avali, kamor se je odpeljal v družbi francoskega poslanika v Beogradu Emila Naggiara, pooblaščenega ministra Božidara Puriča, šefa protokola zunanjega ministrstva Ilije Novakoviča ter višjega uradništva zunanjega ministrstva šef centralnega preSbiroja dr. Kosta Lukovič in njegov pomočnik g. Vinaver sta prišla na A val o s svojimi francoskimi tovariši. Poveljnik častne čete poročnik živkovič je podal ministru Barthouju raport o stanju v četi, nakar je Barthou s prožnim korakom stvopil h grobu Neznanega junaka, kjer so že bili zbrani minister vojske in mornarice general Milovanovič, poveljnik mesta Beograda general Tomič, njegov pomočnik general Popovi<5, več polkovnikov in iz vsakega polka beograjske garnizije po en častnik. Pred grobom Neznanega junaka Ceremonija pred grobom Neznanega junaka je bila kratka, zato tem bolj ganljiva. Barthou se je vpisal pri tej priliki tudi v spominsko knjigo, nato pa je odšel na teraso hotela na »Avali«. Tam mu je generalštabni kapetan Prosen v francoščini jedrnato in jasno podal na zemljevidu celotni pregled bojev leta 1914-15. zlasti bojev pri Beogradu. Minister Barthou, ki se je sam več let bavil z vprašanji narodne obrambe in je bil tudi vojni minister, je spremljal izvajanja našega generalštab-nega častnika z največjim zanimanjem, z njim vred pa tudi vsi francoski gosti. Barthou je med predavanjem ponovno stavil vprašanja, iz katerih se je videlo veliko zanimanje, ki ga je imel za vojna vprašanja vobče. Globoko ganjen je izrazil občudovanje požrtvovalnosti srbske vojske, ki je tako majhna z velikimi žrtvami brani la postojanke okoli Beograda. Zatem se je Barthou s svojim spremstvom odpeljal z Avale in vrnil v Beograd. Konferenca z Je vtičem In Uzunovičem T°čik> ob 10.30 je Barthou prispel s svojim spremstvom v zunanje ministrstvo, kjer &e je Sestal z našim zunanjim ministrom Jevtičem in konferiral z njim celo uro. V spremstvu šefa protokola Novakoviča in poslanika Naggiara Se je odpeljaj zatem k predsedniku vi ade g. Uzunovicu in se tudi z njim dalj časa razgOvarjaL Obed na dvoru Opoldne je bil Barthou v navzočnosti našega zunanjega ministra in francoskega poslanika sprejet od Nj. Vel. kralja v avdienci, ki je trajala eno uro. Po avdienci je kralj zadržal odličnega gosta na kosilu na dvorcu na Dedinju, katerega so se udeležili tudi: Nj. Vis. knez Pavle, minister dvora Milan Antič, predsednik vlade Nikola Uzunovič, predsednik senata dr. Tomašič, predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi, zunanji minister Jevtič, vojni minister general Milovanovič, trgovinski minister Demetrovič, prosvetni minister dr. šumenkovič, francoski poslanik Nagigi-ar, šef kabineta Barthouja, g. Roche, naš poslanik v Parizu dr. Spalajkovič itd. Barthou je ostal na dvorcu na Dedinju do 15. Ob 16.30 je posetil ministra za vojsko in mornarico generala Milovanoviča, ob 17. pa se je udeležil svečanega sprejema v francoskem poslaništvu, ki se ga je udeležilo veliko število najodličnejših osebnosti iz beograjskega javnega življenja. Jevtlčev govor na banketu v Gardnem domu Zasluge Francije za našo državo In mir v Evropi — Jugoslavija najkrepkejša pobornica francoske politike Zvečer je priredil zunanji minister Jevtič v Gardijskem domu Barthouju na čast svečan banket, ki so se ga udeležili vsi člani vlade, zastopniki Narodne skupščine dn 3enata. Po večerji je bil v Gardijskem domu velik sprejem, h kateremu je bilo vabljenih veliko število najuglednejših osebnosti beograjske družibe. Na banketu v Gardnem domu je imel zunanji minister g. Bogoljub Jevtič naslednji govor: »Gospod predsednik ai dragi prijatelj! Doživel se-m veliko čast, da vas pozdravim v imenu Jugoslovenske vlade kot najdražjega gosta vsega Jugoslovenskega naroda, kot izrednega glasnika velike Francije, plemenite prijateljice in zaveznice Jugoslavije. Za velikostjo te časti ne zaostaja iskrenost mojega ganotja, ne moje osebno veselje. Besede dobrodošlice, ki jo naslavljam na vas, so izraz vzvišenih čuvstev in globokega spoštovanja, ki ga goji vsa kraljevska vlada do vaše izredno spoštovane in znamenite osebnosti. Imeli ste že priložnost prepričati se, da deli ta čuvstva z nami tudi ves jugoslovenski narod. Vse jugosiovensko prebivalstvo je z najiskrenejšim veseljem dočakalo vaš današnji obisk v Jugoslaviji. Jugoslovenski narod gleda v vas slavnega predstavnika velikega francoskega naroda ki z vdano hvaležnostjo pozdravlja enega izmed svojih najzvestejšifa in najbolj preizkušenih prijateljev iz dobe mučeniškib ln naj tragične jših dni naše zgodovine. Tudi v bodočih rodovih,bodo trajno in nepozabno živele besede vere in utehe, ki so prišle lz vašega velikega srca tedaj, ko je naš narod preživljal tragične dni meseca januarja 1916. V tem krepkem In poštenem kmet-skem narodu, ki ne živi zaradi pehanja za bogastvom, temveč ceni pošteno delo in svobodo, gori večni plamen priznanja pravemu prijatelju lz dni velikega mučeni-štva. in reči moram, da so splošne simpatije na njihovi strani. Železničarji so enako kakor ostali državni uradniki v zadnjih dveh letih doprinesli za uravnoteženje državnega proračuna pri ponovnih redukcijah že dovolj žrtev ter je treba iskati sedaj novih poti za eventualno še potrebne prihranke. Poznam patriotizem naših železničarjev in vem, da bi bili pripravljeni na vsako žrtev, ako bi bila v interesu države ali za normalno funkcioniranje prometa res neobhodno potrebna. Za najnovejši ukrep pa take nujne potrebe ni, ker ne more prinesti nikake koristi Škodljiv se mi zdi tudi s stališča državne nacionalne politike, ki stremi za konsolidacijo, za pomirjen jem in za zaupanjem. Se je čas, da se storjena pogreška popravi! Dr. Albert Kramer. V obisku vaše ekscelence v prestolnici našega zedinjenega in osvobojenega naroda vidi ves naš narod nov dokaz one iskrene ljubezni wi bratske pozornosti, ki mu jo je Francija zmeraj tako radodarno kazala in mu jo kaže že danes. Jugoslovenske težnje in boji naš h treh plemen za zedinjenie v eno nerazdeljivo državo so našli že od nekdaj v Franoiji razumevanje in vzpodbudo pri mnogih duhovnih in političnih velikanih francoskega naroda, ki so b:ii inspi-ratorji in podporniki pri ustvarjanju današnje Jugoslavija V teh velikih bojih za neodvisnost in nacionalno združitev se je naš narod duhovno tako zelo politično zbližal in postal soroden francoskemu narodu, da je zmeraj imel občutek popolne solidarnosti s Francijo, globoko prepričan o njenih velikih vrlinah solidarnosti in zvestobe. Naš narod, ki je v onih usodm h trenutkih svoje zgodovine moral jasno opredeliti svoje stališče, ie zmeraj imel priliko videti in ceniti vzvišeno vlogo Francije za pol tično in duhovno obnovo Evrope. Zvestoba se nikoH ne vara Je rekel eden izmed genialnih prerokov bodočnosti Jugoslavije, vaš Lamartine. V svoii vzvišeni vlogi braniteljice mednarodnega miru in zvestobe naroda ter pri delu za mednarodno enakopravnost in pravico si je Francija pridobila enodušno ljubezen in privrženost vseh tistih, ki Jim Je iskreno do mirnega razvoja in solidarnosti med narodi. Blagodejno poslanstvo Francije, njeno neumorno miroljubno mednarodno delovanje zaslužita polno zaupanje in priznanje, zlasti danes, ko so mednarodni odnošaji precej zamegleni od vznemirjenja in polni skrbi za bodočnost. Polna izkustva iz svoje velike preteklosti, z jasnostjo, ki odlikuje njen nacionalni genij, se Francija tudi danes z vsemi svojimi silami trudi, da prinese v mednarodne od noša j e čim več iskrenosti, jasnosti in stalnosti. Vedoč, da se mir med narodi more najbolje zaščititi samo z mednarodnim sodelovanjem in z lokalnim sporazumevanjem. je Franoija teh 14 let neumorno delala za mednarodno sodelovanje in bila odlična brančteljica največje mednarodne ustanove za jamstvo miru. Društva narodov. Tej odkriis poti, po kateri gre Francija. slede tudi vse narodi, ki so dobre volje im navdahnjeni z željo po trajnem miru in lojalnem mednarodnem sodelovanju. V popolni zajednici čuvstev, iste duše jn istega srca, ojeklenelega še iz dobe velikih izkustev in skupnega trpljenja sta naša naroda, prijateljska in zavezniška. neločljivo zvezana pri delu za politiko miru, za narodno varnost in mednarodno sodelovanje ob iskrenem spoštovanju svobodnega Društva narodov. v teh idejah Insplriranih od večnega ideala človeštva, željnega miru 'n napredka, so temelji vzajemnega sodelovanja in skupne politike. Pogodba iz leta 1927. med našima dvema narodoma le še potrjuje te ideje in te odnošaie. S temi vodilnimi misfimi gleda danes Jugoslavija, če je mogoče, še z večjim zaupanjem kakor kdajkoli prej in z vedrim čelom v bodočnost V središču odnošajev Maie antante in balkanskega dogovora je kraljevina Jugoslavija preprčana, da izpolnjuje svojo polno mednarodno dolžnost v organizaciji miru in ofira&itvi reda s spoštovanjem mirovnih pogodb m obstoječih obveznosti, z živo željo in prizadevanjem, da mednarodno sodelovanje čim bolj razširi tudi na svoje sosede. Zato Je odločena kar le more prispe- vati, da dokaže svojo neomajno zvestobo šo Društva narodov. 1 Na tej poti sem prepričan, da bosta Francija «i Jugoslavija s svojimi zavezniki in prijatelji najbolje in najiskreneje doprineslo k napredku vseh narodov, k zaščiti njihovega stanja in k stabilizaciji miru, ki je naši Evropi tako zelo potreben. Dragi gospod predsednik! Jugoslovenska vlada se čuti dolžno, da v tem svečanem trenutku izreče priznanje francoski vladi in njenim najodličnejšim možem, med katerimi posebno omenim vas, da so zmeraj znali ceniti njena prizadevanja in jo iskreno podpirali fri konstruktivnem in plodonos-nem dehi za organizacijo miru v srednji Evropi in na Balkanu. V prepričanju, da bratskega prijateljstva med našima dvema narodoma ne more nič skaLtii, dvignem čašo na čast spoštovanemu predsedniku francoske republike g. Lebru-nu, v srečo in veličino plemenitega francoskega naroda in na čast vaši osebi, gostpod predsednik in drag-: prijatelj! Barthoujev odgovor Francoski zunanji minister Barthou je na Jevtičevo zdravico odgovoril: Gospod minister in dragi prijatelj! Evo me na obisku pri vas. Med obiskom, ki ste ga napravili pred 15. dnevi Parizu, ste vi s prisrčno enostavnostjo svojega nastopa in z uravnovešeno svojo presojo pridobili vse tiste, ki so se vam približali. Osvojili ste ljubezen Francije, ki vas ljubi. Ko sem vas poslušal, kako toplo govorite o njej, sem začutil, kako raste v meni ganotje, ki se je v meni pojavilo, odkar sem stopil na jugoslovenska tla. V sebi čutim s hvaležnostjo tudi ponos, da zdaj sredi vas nisem več neznan. Bratski sprejem na obalah Dunava s strani prebivalstva in. sprejem v vaši prestolnica sta me globoko ganila. Junaštvo Beograda in njegovega soseda Šabca spada v trajno zgodovino. Ti imeni, kakor tudi ime našega Verduna, nosijo najvišja francoska vojaška in civilna odlikovanja. Vi ste znali in zgovorili besede, ki jih noben Francoz ne bo pozabil. Vaše besede so prišle iz srca in so zato našle pot naravnost v naša srca. Naša dva naroda, ki ju je pred 20 leti zajel isti vrtinec, sta rešila svoje življenje in svojo svobodo. Prelila sta toliko krvi, da sta na. enak način zaslužila večno spoštovanje in slavo. Višina, na kateri je bilo poveljništvo, veliki vzor, ki sta ga dala Nj. Vel. kralj Peter, ki je spomin nanj vsem Francozom tako drag, in regent, ki danes vlada s tolikšno modrostjo, so nam omogočili, da smo nevarnost premagali s svojim nezlomljivim odporom. Največji na/pori zavezniških sil eo omogočili tako sijajno zmago, da bo oertafe ohranjena v legendah kot najveličastnejši podvig, ki so ga kdajkoli pod vz ali svobodni narodi. Mala antanta je na podlagi svojih uspehov dognala, da mora razširiti svoje delovanje. Ona je v splošni politiki potrdila skupnost naziranj in akcij, ki so bile tako učinkovite v centralni Evropi. Ta združitev predstavlja tako trdno mednarodno prvino, da sam posebno zadovoljen, ker vidim v vas dve osebi: zunanjega ministra kraljevine Jugoslavije in pooblaščenega predstavnika Male antante, kakor sta tudi g. Titulesci in g. Beneš. Vaše prizadevanje je rodilo še en uspeh. V popolnem soglasju s svojimi zainteresiranimi tovariši ste hoteli s pomočjo pozabe vseh prepirov zaščititi mir na Balkanskem polotoku. Narodi so iz globine svojih src hlepeli po blagotvornem sporazumu, ki so ga državniki v zavesti svojih dolžnosti tudi ustvarili. Harmonično raznoličje narodnih vrlin velike jugoslovenske rodbine, junaštvo in ponos, vztrajnost in idealizem, neodvisnost in lojalnost prisojajo vaši državi izredno mesto v evropski civilizaciji. K temu je treba še lepo slovansko tradicijo krepke vere v bodočnost ki je vedno našla svoja pota k miru! Veselim se, da sem gost Beograda. V njem pozdravljam prestolnico države, ki je s svojo hrabrostjo in s svojo veličino v oe-loti ustvarila svojo usodo. Srečen sem, ker morem občudovati vašo modrost, s katero je vaša vlada pod najvišjim vodstvom dalekovidnega in viteškega kralja znala organizirati delo treru z vztrajno in plemenito akcijo. Dvigam svojo čašo v zdravje Nj. Vel. kralja*, v zdravje Nj. VeL kraljice in vsega kraljevskega doma. na srečno bodočnost kraljevine Jugoslavije! Manifestacijska seja Narod, predstavništva Beograd, 25. junija p. Jutri ob 10.30 dopoldne bo v predsedništvu Narodne skupščine svečan sprejem francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja. Ob 11. bo v veliki dvorani Narodne skupščine skupna seja narodnih poslancev in senatorjev. Dvorana je okrašena s cvetjem, z našimi in francoskimi zastavami, s preprogami in slikama. Vhod v Narodno skupščino je ves okrašen s cvetjem, z jugosiovensko in francosko trobojnico ter juigoslovenskim in francoskim državnim grbom. Kralj izročil Barthouju red Belega orla I. stopnje Beograd, 25. junija. AA. Nj. VeL kralj je blagovolil odlikovati francoskega zunanjega ministra g. Louisa Barthouja z redom Belega orla L stopnje in mu je i-zročil visoko odlikovanje osebno po kosilu na dvoru. Francoski poslanik na našem dvoru g. Paul Emil Naggiar je odlikovan z redom Jugoslovensike krone I. stopnje, svetnik francoskega poslaništva g. Knobel pa z re-. dom sv. Save 2. stopnje. Odlikovani francoski novinarji Beograd, 25. junija. AA. Z ukazom VeL kralja so odlikovani na predlog zunanjega ministra z redom sv. Save 2. stopnje gg. Lucien Buirges. urednik »Petit Pari-sčena«, A. Muset, ravnatelj »Agence Information«, Pierre Curiel, dopisnik »Journal des Debats«, Deskorabes, urednik »Le iMa-tina«, Sajint B-rice, urednik »Jouraala«. Z redom sv. Save 3. stopnje ga. Tabu, dopisnica »Oeuvra«, Leon Basset urednik političnega oddelka Agence Havas, Thouve-net urednik »Intransigea/nta«. Haricout, urednik »Agence Radio« v Parizu, Hussard, urednik »Agence Economique ' et Finan-ciere«. Donadier, dopisnik »Figara«. Bo-vet Marry, sotrudoik »Petit Journala«, Iler-man, dopisnik »Petit Midija« v Beogradu, Jean Bourgoin, urednik »Echo de Belgra-de«, Hundbichler, dopisnik agencije Havas. Svetnik zunanjega ministrstva in šef tiskovin ega oddelka g. Životič je izročil francoskim novinarjem odlikovanja danes popoldne. Nj. VeL kralj jih ie odlikoval zaradi zaslug za našo državo. Delo Narodne skupščine Odobritev izprememb zakona o ureditvi rednih sodišč Beograd, 25. junija p. Narodna skupščina je ob 5. popoldne nadaljevala svoje delo. Po prečitanju in odobritvi zapisnika je predsednik sporočil, da je predsednik vlade na podlagi § 63 finančnega zakona za 1. 1934-35 predložil Narodni skupščini uredbo ministrskega sveta o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Finančni odbor je sprejel predlog zakona o državnem računovodstvu in predložil Narodni skupščini svoje poročilo. Prečitane so bile nadalje tudi razne interpelacije. Zatem je Narodna skupščina odobrila dopuste nekaterim poslancem, med njimi narodnemu poslancu Antonu Krejčiju zaradi bolezni in narodnemu poslancu Alojziju Tavliču zaradi smrti njegove matere. Po raznih formalnostih je končno prešla Narodna skupščina na dnevni red, na razpravo zakonskega predloga o izpremembi zakona o ureditvi rednih sodišč. Poročilo odbora je -ečital namestnik poročevalca. Ker se nihče ni javil k besedi, je izpregovoril minister pravde Boža Maksimovič, ki je pojasnM. zakaj je bil prisiljen, da določi število sodnikov pri apelacijskih sodiščih. Ob priliki debate v odboru je bilo sproženih več pobud, med drugimi, da se število sodnikov pri apelacijskih sodiščih poveča, in sicer v Splitu za enega, v Ljubljani pa za 2. V odboru je izjavil, da mora stvar v ministrstvu proučiti ter je komč-no pristal, da se število apelacijskih sodnikov v Splitu poveča za 1, v Ljubljani pa ostane, kakor predlaga zakonski načrt namreč 16. Minister je nadalje tudi obljubil, da bo v prihodnjem proračunu poskrbel za večje kredite za apelacijska sodišča, da bodo dobila primernejše prostore, ker so bili doslej sodniki, zlasti v Ljubljani in v Zagrebu, mnogokrat prisiljeni, da so zaradi pomanjkanja uradnih prostorov moraii delati uradne posle doma, kar je pogosto dovedlo do absurdnosti. Ker se ni nihče javil k besedi, je bil zakonski predlog v načelu s 127 glasovi sprejet, in ker se tudi v podrobni debati ni nihče oglasil k besedi, je 'bil sprejet konč-noveljavno s 123 glasovi. Zakonski načrt bo sedaj izročen v razpravo senatu. Ob 18. je bila seja Narodne skupščine zaključena ter prihodnja redna seja napovedana za sredo 24. t m. ob 10. dopoldne z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda, na katerem je odobritev petih mednarodnih konvencij. Minister Ivan Pucelj o politični demagogiji Zakaj hodijo ljudje na shode bojevnikov In opozicijske Narodne stranke — Zlate verižice in zlati prstani — Potreba složnega gospodarskega dela V nedeljo, 24. t m., ao priredila, društva kmečkih fantov in deklet tabor kmečke mladine na Grobijah pri Sv. Pavlu v Savinjski dolina. Tabora se je udeležilo blizu 2000 ljudi iz vseh krajev Savinjske doline Narodni poslanec celjskega sreza g. Ivan Prekoršek je bil zadržan, ker je moral kot oficijelni zastopnik Narodne skupščine prisostvovati velikim svečanostim na Franko-lovem v proslavo prof. Bezenška, »očeta slovenske in vseh jugoslovemskih stenogTa-fij«. Pač pa je prišel na tabor g. minister Ivan Pucelj, ki je imel na zbrano množico daljši nagovor. Najiprej je g. minister govoril o položaju kmečkega stanu nekoč Ln danes ter na poljudnih primerih pokazal, kako zelo se je od takrat dvignil splošni nivo kmečkega stanu. V drugem delu svojega govora se je dotaknil aktualnih političnih vprašanj m je med drugim izvajal: Društvo kmečkih fantov In ddklet je sicer nepolitična organizacija, toda ko postanete gospodarji in gospodinje, boste poklicani, da rešujete tudi politična vprašanja, zato mislim, da je prav, da se dotaknem na današnjem zborovanju tudi politike m povem nekaj besed resnice, ki nam je dandanes najbolj potrebna. Spadam v vrsto tistih starejših politikov, ki imajo samo še to ambicijo, da bi izkušnje, ki so si jih nabrali v dolgem političnem delu, nekomu koristile, da bi ne bili vsi napori in trpljenje zaman, da ne bo vsakdo na novo iz-kušal in doživljal razočaranja. V politiki je resnica navadno tako skrrvljrna, tako enostransko prikazana ali pa zaničevana, da jo je težko odkriti. Kdor le nekoliko pogleda okrog sebe, bo priznal, da je nivo politične kritičnosti tako nizko padel, da se danes daje na prazno demagogijo več, nego na tisto resnico, ki edina nas more rešiti. Kdor siplje okoli s korupcijo, najde danes vedno hvaležna ušesa. Kdor pa odkriva težke go-ifpodarske probleme in kaže pota k ozdravitvi, zahteva pa od ljudstva tudi gotov« žrtve, ta zadene na gluha ušesa. Že v sve-tfm pismu pa je napisano: Gorje narodu, čigar voditelji mu govore samo to, kar je prijetno poslušati! Zato tudi meni ni do fega. da bi vam govoril samo to, kaT radi poslušate, nego vam hočem govoriti to, kar k Tesnično. edino odrešilno. Tri vrste shodov v Sloveniji V naši državi imamo do danes organizirano JNS, na drugi strani pa imamo neorganizirano opozicijo. Vse drugo «o samo posamezne, male frakcije. JNS je zbrala preko dva milijona pristašev v vsej državi, na drugi strani pa ni nič organiziranega. T^di v Sloveniji irnamo enako sliko: na eni strani organizirana JNS. na drugi strani pa neorganizirani pristaši bivše SLS, ki danes ne vedo, ne kod ne kam. V Slovenijo hodijo danes ljudje na trojne shode: na .shode JNS, na tako zvane bojevniške shode in na shode Jugoslovenske narodne stranke. Kot starejši politik sem opazoval vse to m prišel do zaključka: na shode JNS hodijo trezni in resni elementi, ki iščejo in hočejo najti sami izhod iz težke situacije ter hočejo ustvai jajoče, pozitivno sodelovati na izboljšanju političnih, socialnih in gospodarskih razmer. Ne shode bojevnikov prihajajo ljudje, ki radi posluša io zabavljanje, ki verjamejo vsako še tako bedasto iri oorostasno laž. Iz istih razlogov hodijo ljudje tudi na shode tako zvane Narodne stranke. Imam nekaj prijateljev in zaup-irkov, ki so poslušali govore teh govornikov na enem ali drugem shodu. Ti so mi povedali, da skušajo ti govorniki danes, ko >c vse hudo in težko, vzbuditi vtis. da je vsakdo, ki je n-9 javnem mestu, vsak javni delavec samo slepar, goljuf In tat, ker ne dela nič drugega kakor krade, goljufa in si polni svoje žepe. Seveda ne navajajo za to nobenih dokazov. Zastrupljajoča demagogija Danes ie bil v Ljubljani shod Narodne stranke. Tudi. na n jem so govorili o strašni korupciji v Beogradu. Kar z milijardami so razmetavali in so med drugim pripovedovali. da je samo pri invalidih trpek država rir.d sto milijonov škode, ker so v Beogradu nekateri uradniki goljufali. Res so bile neke zlorabe brezvestnih uradnikov, ki so izplačevali pri finančnih direkcijah nalašč nepravim osebam. Šel sem k finančnemu ministru, da bi dobil točne podatke. Kaj sem našel? škode je vsega skupai 7 milijonov. Vsi, ki so goliufali. so pod ključem in v preiskavi. Eden izmed teh uradnikov ima dve hiši. obe sta zanlenieni in zaplenie-no je vse premožen ie tudi drugim uradnikom. Tako vidite, kako je ta stvar čisto drugačna, kakor pa trde oni. ki pripovedujejo, da je samo tu 100 milijonov škode. Oškodovana ne bo ne država, ne inval;di. Govore tudi, da je v prometnem mmistr-stv u nad milijonov škode zaradi korupcije. To vprašanje preiskuje posebna komisija, ki mora do 5. julija predložiti ministrskemu svetu svoje poročilo. Če je kdo kaj zakrivil, bo postavljen pred sodišče. Smešno pa je. če kdo trdi, da je bilo kar 800 milijonov škode. Da je tako nepošteno, demagoško politično delovanje strup, to je pač jasno. To je politika zahrbtnosti in laži. Sumničenje in obrekovanje nedolžnih ljudi, to je največji zločin na svetu. Takih sredstev se poslužujejo le slabi ljudje. Javno vprašanje gospodi iz opozicijske stranke O meni je eden teh gospodov trdil, da je dokazal korupcijo neke uradnice ministrstva socialne politike, da pa je bila ta uradnica, namesto da bi se strogo kaznovala. samo premeščena k Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Razprava v Narodni skupščini je dokaz, da ti bilo nobene korupcije. Na =amo denun-eiacijo tega gospoda je bila dotična uradnica odpuščena vse dotlej, dokler sodna razprava, ki teče pri beograjskem okrožnem sodišču v tej zadevi od 29. marca tega leta ne bo končana. Tn če bo g. Drago-vič. ki je to govoril, obsojen, o čemer ni dvoma, bo sprejeta ostavka te uradnice in Odpust preklican. Pri tej priliki vprašam alu-/Ji--.iv/jleii haJ mi odaovore. kateri narod- ni poslanec, kateri Slan te stranke (Narodne stranke), kateri govornik te stranke, ki hodi tudi pa shodih po Sloveniji, je kupoval zlate verižice in zlate prstane neki uradnici mojega ministrstva? To naj ugo-tove in naj povedo v javnosti, zakaj je kupoval zlate prstane in verižice z dragimi kamni. Vas pa svarim: ne nasedajte ne enim ne drugim, ker ta forma ne prinaša nič novega, nego je le nova oblika za staro opozicijo. Naši nasprotniki so do danes samo nepomirljivi elementi bivše SLS, ki pa so brez vsake orientacije in ne vedo »e kod ne kam. Bojevništvo in neponrfrijhi kJerrkaHzem Bojevniki so imeli program, ki sem ga lahko odobraval tudi jaz. Oni so rekli, da so za kralja; jaz sem tudi! Oni pravijo, da so za močno in veliko Jugoslavijo. Jaz sem tudi! Oni so za poštenje v javnosti, jaz sem tudi! Zato sem sprva to stvar tudi jaz podpiral. Potem pa se je odkrilo drugače! Ti ljudje, ki so prihajali na bojevniške shode, niso prihajali zaradi programa, ki še ni niti točno sestavljen. Niso prihajali zato, da bi v njihovih vrstah ostali, kajti dobili smo okrožnico vodstva bivše SLS, ki opisuje to stvar v docela drugi lučil V tej okrožnici pravijo, da je bojevnike osnoval ban, ki pa je vprašal za svet Puclja. Pucelj se je posvetoval z dr. Kramer jem itd. Na sedmi strani te okrožnice se bere, da je to prav za prav poizkus, razbiti SLS. Zato priporoča vodstvo bivše SLS svojim bivšim pristašem, naj gredo na te shode in naj sodelujejo ter naj gredo v odbore, kjer imajo večino. Kjer pa večine nimajo, tam naj ne sodelujejo. A tudi tam, kjer imajo odbor v svojih rokah, naj ne zbirajo članov. To se pravi: pojdite in sodelujte v toliko, kolikor je to razdiralno delo, drugače pa ostanite tam, kamor spadate, ne dovolimo pa. da bi ostali med bojevniki. To, kar je v tej okrožnici, ki je tajna in je bila poslana samo najbolj zaupnim ljudem, to je napisal tudi »Domoljub« pred 14 dnevi v svojem uvodniku. To je tudi dr. Natlačen odkrito rekel nekemu bivšemu ministru, s katerim je govoril. Rekel je o bojevnikih: »Mi smo pošiljali svoje ljudi, naj pomagajo zabavi iati in razdirati ter delaS težave JNS. Da pa bi naši ljudje tam ostali, na to niti ne mislimo.« Tako se bojevniška stvar krha s tiste strani, odkoder šo pričakovali pomoč in odrešenje. Med tem pa so bojevniki napadali vsakega režimskega človeka od ministra do poslanca, od ban-skega svetnika do župana in občinskega svetovalca. Zato je vsa ta bojevniška stvar zame tako sumljiva, da ne veru iem v jasnost in poštenje tega pokreta. Zato svarim vse pristaše JNS, naj se ne dajo zapeljati. S kom klerikalci tudi shnpattzirajo Narodna stranka, o kateri sem prej govoril, pa ima drug namen. Oni si mislijo: bojevniki so sedaj ljudstvo razpaliK m zbudili nezadovoljstvo, a ker niso politična stranko, ne morejo iti na volitve, niti več prirejati shodov. Tu bo sedaj nekaj mrhovine; ljudje so zmedeni, zato pojdimo še mi in nazadnje ne bodo vedeli ljudje, ne kod ne kam, pa bomo morda tudi mi vlo-vili kak glas. Jaz jim odgovarjam: Na Igu jim je dal župnik na razpolago Prosvetni dom za zborovanje Narodne stranke, v Velikih Laščah so dobili od župnika na razpolago dvorišče gostilne »Vatikan«, danes so zborovali v »Unionu«« v Ljubljani. Ali tisti gospodje in pripadniki bivše SLS kaj pomislijo, komu dajejo te lokale? Ali ne vedo, da je iz tega kroga prišel načrt za zakon o ločitvi cerkve od države, ki smo ga mi starejši politiki komaj ustavili in potlačili? Ali ne vedo, da je prišel iz vrst teh ljudi predlog za izgon duhovnikov jezuitskega reda iz naše države? Če pa tega ne vedo, potem bi morali vedeti vsaj nekaj drugega: Jugoslovenska narodna stranka je tudi za narodno in državno edinstvo. Če odobravajo to poglavitno točko, potem na vprašam vse bivše, še trmoglave pristaše SLS, zakaj pa ne pridtjo na našo stran po krajši poti? če je od gumbnice do gumba najkrajša pot, čemu hoditi okrog hrbta? Zakaj ne nastopijo najkrajše poti, če so premagali glavno oviro in se odločili za narodno in državno edin«tvo? Pravila najenostavnejšega gospodarstva so ta-Va, da n: priporočajo boja. Depolitizacija zadružništva Ali mislite, da se bo čudež zgodil in bo prišel v Slovenijo denar *ar tako od nekod?-Imamo v naših denarnih zavodih nad 3 milijarde zamrznjenih vlog. Ali bom0 samo čakali, da bo kdo denar prinesel? Ce hočemo te tri milijarde vlog spraviti v promet in oploditi z njimi gospodarstvo, moramo odstraniti najprvo napake, ki sami z njim; oviramo razvoj. Predvsem moramo naše zadružništvo depolitizirati. Treba bo marsikaj spremeniti, da ne "bo v vsakem okraju po deset posojlnic, marveč da jih bomo imeli samo toliko, kolikor jih res potrebujemo. Imamo 800 denarnih zavodov, k0 bi jih bilo za Slovenijo tudi 200 dovolj, če to izvedemo in ozdravimo naše zadružništvo i.n denarništvo, potem lahko rečemo; Ti, Narodna banka, daj nam 100, 200 ali 300 milijonov, da dvignemo likvidnost denarnih zavodov. Tudi danes bi nam Narodna banka morda dala denar, toda kaj bi bila posledica? Tisti, ki je močnejši, bi prišel v banko ali hranilnico in dvignil svojo vlogo, nazaj pa bi je ne prinesel več! V treh dneh 'bi dvignili na ta način vseh 300 milijonov in še ta denar bi šel v nogavice. Absolutna zahteva je, da vsi sedemo k eni mizi in brez strasti razpravljamo o tem vprašanju. Tu nič ne pomaga zabavljanje in kričanje, marveč samo pameten sporazum! Naši najboljši gospodarji ee morajo sporazumeti ln storiti to. kar nam veleva vest. Dolgovi in hranilne vloge Lahkomiselni ljudje tudi pravijo, naj se dolgovi kar odpišijo. Toda če hočeš komu kaj dati, moraš nekje vzeti. Potem nastane vprašanje, ali naj se tudi vloge kar brišejo? Kdo pa ima pri nas denar v denarnih zavodih? To so po večini naši hlapci in dekle, naše mamice, naši pridni kmeč- ki gospodarji kn očetje, ki se vee ttvtjenje garali, da so si kaj prihranili, Kapitalistov in nakradenega denarja v slovenskih denamlh zavodih nil 25 let sem načelnik kmečke posojilnice in vedno sem s njo v stikih in vem, da tu ni nobene vloge in nobenega denarja, ki bi bil pridobljen tako, da bi iahk« vlogo brez Škode brisali! Tn je samo premoženje malega človeka, onega malega varčevalca, ki si celo življenje odtrgava od ust. Kdor nosi odgovornost, temu se smili tak človek enako ali ie bolj, kakor pa tisti, ki je zašel v težave. Zato so taka vprašanja tako težka, da se ne rešujejo z vpitjem po shodih. Bedaste ztoboosd Nedavno sem dobil pismo, anonimno seveda. da so našli v Pariz« pri preiskavi o aferi Stavi« kega tudi moje ime zapisano med njegovimi častilci. Od srra sem se smejal temn pismu. Nikoli še nisem bil v Parizu, toda ljudska fantazija je Iznajdljiva: Pucelj je bil minister, dolgo je že narodni poslanec, nekaj bo že držalo. Mislim, da je ta človek, ki je to pisal bolan. Navajam to za to, da boste videli, kako »lo ki gorje je za narod, če se ljudska fantazija brezvestno razbiča. še ena taka storlja: Pucelj je veltk revež doma, toda hčeri Je dal milijon dote. Postavil sem fanta, ki Je to pripovedoval, pred sodišče. Bilo mi ga je žal, ker Je za take klevete huda kazen: od 6 anesecev do 3 let Moral sem ga izročiti sodišču, ker bi drugače ljudje res verjeli, da Je vse to res. Fant Je ves skesan prosil odpuščanja, in gotovo ste čitali njeuov preklic tn obžalovanje v listih, šel Je bi rekel tistim, ki so mu to pripovedovali: »Dajte ml sedaj dokaze!« Pa so mu rekli: »A1I si neumen? Kaj pa pripoveduje* to okoli! Ml smo ti to povedali kar tako, ne pa za sodnijo!« Vidite, takih sredstev se poslužujejo, da bi irped kopali zaupanje ljudstva. Ne nasedajte demagogom! Minister Pucelj Je zaključil svoja izvajanja s pozivom: Nikoli se ne dajte zapeljati od demagogov! Vsakogar, ki bo prišel med vas. vprašajte najprej po programu, vprašajte ga po leku za ozdravljenje. Kdor samo jamra nad bolnikom, ta bolnika nikdar ne ? bil poplavljen kmetijski svet, s katerega pomočjo bodo odgovorni faktorji vlade in Narodnega predstavništva izdelali cel program dela, ki bo. čeprav ne bo orlo-doksno fiksirano, vendarle predstavljajo izvesti*) racionalizacijo našega kmetijstva. Ne samo glede pridelovanja žita, marveč tudi glede vseh ostalih kmetijskih panog bodo izdane odredbe, s katerimi se bo naša vns vzposobila. da bo laži« in še bolj mocla služiti kot temeljni kanr^n veliki in varni zgradbi, ki ii je ime Jugoslavija. Minister Demetrovič je v svojem govoru med drugim izvajal: »Parola, ki se foetn eliši, da mora le velik Srb, velik Hrvat in velik Slovenec biti tudi dober Jugoslov.«, ni točna. Mi nacionalisti, pristaši JjkjosIo-venske nacionalne stranke, moramo imeti drugo parolo: Čim boljši Jngosloren. tem boljSi Srb. tem boliSi Hrvat, tem bo!igi Slovenec! (Burno odobravanje.) Kajti oni, ki je Jngosloven do kraja, ki je brespogojns Jngosloven. le ta je istočasno tndi naj reč ji Srb. največji Hrvat in največji Slovenec. V svoji dwi čuva enako ljubezen m vso našo državo in nacijo, ob vsaki svoji misli objema vee naš narod obenem.« Nato je minister Demetrovič poudaril, da mora biti zgodovinska misija JNiS ustvaritev nacionalne solidarnosti. To pomeni, da moramo skrbeti za vsakega poedinca našega naroda. Izdati moramo odredbe, ki so potrebne za ohranitev stebra naše države, našega kmeta, pa tudi za rešitev našega trgovca, obrtnika, industrijca, vsakega delavca in vsakega malega človeka. Boriti se moramo za povzdigo cen kmečkim pridelkom. Temu namenu služijo tudi vse naše trgovinske pogodbe. Neprestano delamo na tem, da s čim boljšimi trgovinskimi pogodbami omogočimo prodajo prebitkov našega blaga v tujini. Boljše cene za kmeta pomenijo povečanje njegove kupne moči in istočasno povečanje kupne moči vsega naroda. Kajti pri nas je kmet narod. Če dvignemo njega, dvignemo tudi našega trgovca in obrtnika, poživimo tudi našo industrijo m zaposlimo naše delavstvo. Organizacija našega gospodarstva še ni izvedena do kraja. Ko smo sestavljali obrtni zakon, smo predvidevali prisilne organizacije člainov naših gospodarskih panog. Mislim, da bomo to delo dovršili do kraja, tako da bomo dosegli tudi v gospodarstvu afirmacijo našega nacionalnega in državnega edinsfrva. Lahko je napisati gospodarski program, glavna težava pe nastane tedaj, ko ga je treba izvesti. Zato nam je potrebna organizacija in ko organiziramo Jugoslovensko nacionalno stranko, moramo izoblikovati tudi njeno gospodarsko stran, tako da bomo mogli vse sile našega gospodarskega življenja povezati in potem Izvesti premišljen gospodarski načrt. Kajti tisti naroJ, ki bo prvi dovršil svojo organizacijo, bo prvi premagal težave današnjih dni. Minister dr. Fran Novak je med drugim poudaril: V zadnjem času se ministrstvo za sociakio politiko in narodno zdravje zavzema predvsem za one. ki niso zavarovani za svoje stare dni. Vi veste, da imamo v Sloveniji Pokojninski zavod za privatno nameščence. Takega starostnega skrbstva v drugih delih naše države še ni. Na podlagi amandmana v finančnemu zakoaiu pa je bila dana možnost, da razširimo rudi to skrbstvo na vse ozemlje naše driava. Prvi početki so že izvršeni. Pokojninski zavod je razširil svoje delovanje tudi na panogi naših pomorcev in farmacevtskih . nameščencev. Nadejam se, da se bo razširilo tudi na ostale naše nameščence. Priznavam. da je to danes združno z velikimi težavami, ker se skušajo delodajalci izogniti vsem novim izdatkom. Toda pri nas se mora uveljaviti socialni čut Ma moramo tudi v tem pogledu uspeti. Drugo važno vprašanje Je skrb aa. higieno med našim narodom. Higiena Je na£ ponos. Strokovnjaki !z vse Evrope, pa. tudi i od drugod prihajajo k nam, da vidijo kabu, vzorno je zamišljeno zdravstveno skrbstvo pri nas. Ko bi imeli dovolj sredstev, t»f mogli našo higiensko službo še vse botj razširiti. Prav tako najn je potrebna tml! ČSm večja skrb za asanadjo naše vasi. Tudi nas tare gospodarska kriza, toda naša zemlja še najlažje prenaša njena bremena Potrebno pa je, da sežeano Po najbolj primernih zdravilih proti tej bole*- , ni. Bolezen Ima dve plati, zunanjo, na katero mi ne moremo vplivati, tn notrank>, ki jo moramo izlečiti. Naš življenjski standard moramo prilagoditi današnjim gospodarskim! razmerami. Mi imamo v svoji državi sijajna adrarvi- . Ilšča hi mislim da Je zločin, če se sdravfn^> v tujih zdraviliščih. DrugI lek. ki O&IB jB j potreben je: reč altruizma! NTkcamir nečem ničesar očitati, toda mislim, da Jo vsak poedinec dolžan po svojih močeh podpreti siromaka. Egocentričnost ki »e Je po zaključku svetovne vojne raTvIla med nami, se mora spremeniti. Egoizem ne sme preko trupel drugih. Zeniski rudarji proti jeseniškim kovinarjem Sarajevo, 25. junija, j. V industrijskem mestu Zenici se je vršilo včeraj veliko zborovanje delavcev in nameščencev tamkaj šnjih industrijskih podjetij. Zborovanje je sklicala zveza rudarskih delavcev z namenom, da bi protestirali proti sklepom zborovanja delavcev in nameščencev KID, ki je bilo 12. t m. na Jesenicah. Zborovanja se je udeležilo poleg rudarjev in rudniških nameščencev tudi mnogo drugih prebivalcev Zenice, navzoči so bili tudi zastopniki Trgovskega društva iz Sarajeva in sarajevske Delavske zbornice. Predsednik rudarske zveze Marko Vučak je v dolgem govoru razložil svrho zborovanja. V »Jutru« je čital resolucijo, ki so Jo sprejeli delavci KID na Jesenicah. Ta resolucija je neutemeljena, kajti povečanje železarne v Zenici nima niti najmanjšega namena škoditi slovenskemu delavstvu, ker bo železarna v Zenici izdelovala le tračnice in traverze, teh dveh proizvodov pa ne izdelujejo v nobeni drugi tovarni v državi. V svojem govoru je g. Vučak dokazoval, da je železarno v Zenici treba za vsako cc-no obnoviti in povečati, ker je nastala nevarnost, da bi morala pri svoji sedanji tehnični ureditvi docela ustaviti svoje obratovanje. Navedbe, da železarna ni delala s polno kapaciteto in da so bili delavci v zadnjih treh letih 18 mesecev brez dela, so resnične. Pripisati jih je pa treba baš nesodobni tehnični ureditvi tovarne. Pristojni faktorji so definitivno sklenili povečati podjetje na ta način, da se ali zgradi nova železarna v Sarajevu, odnosno v Pod-lugovih ali pa da se razširi zeniška. Izvedbo te namere so doslej onemogočali liudje, ki tudi danes vodijo borbo proti Zenici. Kranjska industrijska družba je v rokah tujega kapitala, medtem ko Zenica to ni, marveč je v zeniških tovarnah investiran le domač kapital. Razen tega ima Kranjska industrijska družba sto odstfttno zagotov ijeno prodajo svojih proizvodov, kar o Zenici ni mogoče trditi. Predsednik zeniške občine dr. Borič je v svojem govoru poudaril, da se vsa zeniška občina solidarizira z delavskimi zahtevami V istem duhu sta govorila tudi zastopnik delavcev Sterk in delegat sarajevskega trgovskega društva Mesinovič, ki je med drugim predlagal, da se z zborovanja pošljejo brzojavke vsem senatorjem in narodnim poslancem, zlasti pa senatorjem In narodnim poslancem iz Bosno in Hercegovine, da bi zastavili vso svoje sile in ves svoj vpliv za povečanje zeniške železarne Končno je govoril še narodni poslanec Mar-kič, ki je izjavil med drugim, da je v Beogradu dobil vtis, da se bo železarna v Zenici vsekakor povečala in modernizirala. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki jo bo posebna delegacija odnesla v Beograd in jo predložila merodaj-nim faktorjem. Resolucija je sestavljena v duhu Vučakovega govora. Smrt letalskega rekorderja Patterson, (Louisiana), 25. junija. AA. Včeraj je trešči! z letalom na zemljo znani ameriški letalec Wedel jn se ubil. Wedel je dosegel nov svetovni hitrostni rekord 491 km na uro. Osem obsodb zaradi komunizma v Celju Celje, 25. juniju Danes dopoldne je bila na okrožnem sodišču v Celju tajna razprava proti osmim obdolžencem iz celjske okolice, ki so se morali zagovarjata zaradi komunistične propagande. Petčlanskemu senatu jo predsedoval predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, votanti so bili s. o. s. Triller, dr. Dolini čar, Božič in Deti ček, obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca dr. Juhart, obtožence pa so zagovarjali odvetniki dr. Goričan, dr. Vrečko, Erhartič, dr. Hodiar in' dr. Likar. Predsednik je ob 13. rasglasil sodbo, c katero se obsojajo po zakonu o zaščiti države: 201etni Viktor Arzenšek iz Za vodne pri Celju, ključavničar v želeszarni v štorah. na 2 leti robije; 21 letni tovarniški delavec Fkrrijan Zabojnik iz Gaberja pri Celju na 10 meseccv strogega zapora in izgubo častnih pravic za dve leti. 201etni delavec Mihael Zupane iz Zavod-ne na 6 mesecev strogega zapora pogojno za dobo treh let ,in izgubo častnih pravic za dobo 1 leta. 59!etni Martin Zupane, bivši posestnik v Zavodni in delavec v šamotni Gvarni v Sto-rah. na 8 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let; 441etni posestnik Ivan Vaša iz Gotovefj. delavec v samotni tovarni v Štorah, na iti- . ri mesece strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo dveh let 201etni delavec Peter Štante iz Sp. Hu vsej svoji prisotnosti duha letala ni mogel več dobiti v svojo oblast. Ko je že videl, da krmilje zaradi premajhnega zračnega pritiska ne deluje, si je skušal pomagati x dodajanjem plina. Pa tudi to ga ni moglo več rešiti. Tik pred udarcem ob-zemljo je še ugasil motor in s tem preprečil požar. — Ko je »Lojze« treščil ob tla, je občinstvu zastala sapa. Naš ponosni rdeči »Loj-re* je bil samo še kup razvalin, a ko so prvi reševalci pohiteli tja, so Janka Čolnarja izvlekli iz letala mrtvega, vsega razmesarjenega. Podpolkovnik Švarc je kot zastopnik komandanta aerodroma takoj odredil prevoz trupla v vojno bolnico Prevoz Janka Čolnarja se danes ni izvršil, kakor se je pričakovalo, marveč bo krsta s truplom prepeljana iz Zagreba v Ljubljano jutri, v torek ob 16., nakar bo položena na mrtvaški oder na pokojnikovem stanovanju v Dravski ti lici 1. Pogreb bo lf sredo ob 18. Člane Aerokluba in rezervne oficirje zoveta obe organizaciji k pogrebu, enako pa bo gotovo tudi ostala Ljubljana dostojno počastila žrtev strastne ljubezni do našega neba. Janko Čolnar je bil doma pri Radovljici, kjer se je rodil v kmečki hiši 1896. V vojni se je izvežbal za pilota v Dunajskem Novem mestu in se zlasti odlikoval na italijanski fronti kot pilot-fotograf v pomladnih borbah 1918. Uslužben je bil pri delniški pivovarni »Union«, poročil se je 1924; poleg soproge Milke objokuje smrt predobrega očeta sin Ivko, ki obiskuje H. razred realne gimnazije. Za letalstvo je bil Janko Čolnar ne samo idealno navdušen, temveč tudi eden najzvestejših, delavnih pionirjev. Bil Je šef-pilot ljubljanskega Aerokluba. S svojo fino pilotsko roko je on edini mojstroval ponos našega letalstva, doma zgrajeno letalo »Lojze«, obenem pa je začel vzgajati rod novih civilnih letalcev v okrilju ljubljanskega Aerokluba. Na aerodromu plapola v znak bridke izgube črna zastava. Belišče — 8 mrtvih Včerajšnje Jutro« je tudi že objavilo tragično novico o katastrofi, ki se je primerila pri letalskem mitingu v Belišču. Agencija A vala je o tej katastrofi, ki mora vsakogar navdati z najglobljim obžalovanjem, izdala naslednje poročilo: V nedeljo ob 17.30 se je letalo srnam-ke »Gerner«, ki je sodelovalo s petimi drugimi civilnimi letali na mitinga aerokluba v Bclišča, srez vatpovski, zaletelo v občinstvo. Pet oseb je bilo takoj mrtvih, devet pa hudo ranjenih, tri osebe so dobil« lažje poškodbe. Pilot Jaklič Bogomil je dobil tako hude k on tu zi je, da je šele davi prišel k zavesti. Letalo je močno poškodovano. Vsem poškodovanim osebam so na letališča nudili zdravniško pomoč. Hudo poškodovane pa so prepeljali ▼ banovin-sko bolnišnico v Osijeku. V teka nora so poškodbam podlegle ' ° tri osebe. Strokovna komisija i eisknje vzroke nc^pcce, Letalo je last osiješkega trgovca Teodora Drndarske- Pri stalni negi s Pbovonom tn Pixavon-Shampoonom preneha izpadanje las in tvorba prhljaja. LasSče se ukrepi, lasje pa dobe spet svoj naravni sijaj m blesk in se dajo z lahkoto frizirafi. in mu poverjal razne misije. Postavil g® je za ceremonijarja zagrebške nadškofije m za voditelja dobrodelne akcije. V tem svojstvu je dr. Stepinac izvršil mnogo dobrega. In zdaj, ko ga je dosegla izredna čast, lahko vsi pričakujemo, da bo mladi nadškof koadjutor vršil svojo nalogo ▼ največjo korist naroda in v zadovoljstvo države in cerkve. Kakor beležijo »Novosti«, je zagrebška nadškofija obenem z imenovanjem dr. Stepinca dobila tudi novega tajnika. F>oseda-nji tajnik dr. Slamič, ki je takisto bil eden izmed kandidatov za naslednika nadškofa dr. Bauerja, je demisioniral. Za novega nadškofijskega tajnika je imenovan kate-het dr. Franjo Šeper. •e jutri vrnejo naravnost v domovino. Bolgari so z izletom zelo zadovoljni, navdušeni so nad lepoto naših krajev, ki so po njihovi sodbi precej podobni njihovi donovU. Posebno prijeten vlh Jc nspn• rih o« nj« tjabemiiort ncSV ljwfi, Id m goste povsod ^Jtejemofi t >tsvo bratska prisrčnostjo. Samo Se danes Magda Sehneider, Max Hansen v premieri vesele operete Srečno pot ADELA SANDBOCK nas bo ▼ tem filmu zabavala in kratkočasila kot Se nikdar. Godba, petje, smeh, zabava in veselje Predstave db 7.15 in 9.15 ELITNI KINO MATICA omace vesti ♦ Diplomiran je bil na pravni fakulteti univerze v Zagrebu g. Oton Ambrož, novinar, rez. art. podporočnik, dolgoletni poročevalec zagrebških »Novosti« in beograjskega »Vremena«. Našemu novinarskemu tovarišu in političnemu prijatelju iskrene čestitke! ♦ Sodniški Izpit sta napravila pri pred-sedništvu apelacijskega sodišča v Ljubljani sodniška pripravnika iz Maribora gg. Fran Gubenšek in Jože Podboj, čestitamo! ♦ Iz vojnosodne službe. Sodni poročnik Ciril Spindler iz Sarajeva je te dni pred komisijo v (Beogradu položil z dobrim ".speliom kapetanski izpit, čestitamo! ♦ Ivan Meštrovič potuje v Ameriko. Naš veliki mojster Ivan Meštrovič bo t bližnjih dneh odpotoval v Ameriko, kjer ostane delj časa, ker je v Zedinjenih državah dobil veliKa naročila. ♦ Jugoslovenski savez trezvenosti bo imel svojo skupščino leto« v Sarajevu $0. junija in 1. julija. Kot delegat društva »Treznost« za dravsko banovino se je udeležil br. R. Horvat, učitelj v Škofji Loki in mani treznostni propagatfor med Sokoli. „0RAH0L" je pristno orehovo olje, zato za sončenje priznano najboljše. PARFUMERIJA IN FOTO »VENUS« nasproti pošte. Velika gasilska prireditev na Zidanem mostu. V nedeljo 1. julija 1934 bo oa Zidanem mostu blagoslovitev nove motorne brizgalne. Ob tej priliki bo tudi tombola, katere čisti dobiček gre v kritje mo-" torke. Dobitki so Krasni. Obenem bo zlet gasilske župe sreza Laško. Prireditev se bo vršila s sv. mašo ob 9.50 na prostem im s sodelovanjem domače godbe, tombola pa se prične popoldne ob 14. Vsa tovariška društva fen čete, vsi prijatelji gasilstva va'bljeni! ♦ šestdesetletnica zagrebške univerze. Povodom šestdesetletnice univerze v Zagrebu priredi univerzitetni senat dne 29. junija svečano akademijo v veliki dvorani vseučiliščne knjižnice. ♦ Na zagrebški univerzi predavanja ustavljena. Z razglasom rektorja Ro na zagrebški univerzi do nadaljnjega ustavljena vsa predavanja. Zgodilo se je to zaradi tega, ker so v soboto popoldne univerzitetni slušatelji onemogočili predavanje profesorju dr. Kašutiču. Večjih nemirov ni bilo. ♦ župan Klančič umrl. V goriški bolnišnici je pretekli teden umrl po kratki bolezni nekdanji dolgoletni župan v sosednji Podgori g. Anton Klančič. V nedeljo popoldne so ga ob spremstvu množice pokopali na 'omačem pokopališču. Pokojnik je bil ugleden posestnik. Dolgo dobo let. je županoval v Podgori, za katero je v časih pred vojno tudi izredno mnogo storil Bil je močan duh, prepojen z globoko ljubeznijo do svojega ljudstva. Dosegel je visoko starost nad 80 let. Povojni gel visoko starost nad 80 let Po vojni sten mu bod; spomin! ♦ Mlekarska šola v škofji Loki zaključi šoIsko leto 1033-34 slovesno na Vidov dam 28 t m. ob 10. dopoldne. Kmetovalci in prijatelji zavoda vljudno vabljeni. Vremensko poročilo ištevilke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovan ia, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlasa, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v man, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo 25. junija Ljubljana 7, 76.2.7, 19.0, 74, 0, 1, —, -—; Ljubljana 13, 7>61.8, 27.6, 36 SW4, 1, —-, —; Mar j bor 7, 761.6. 17.0, 80, 0, 0 —, —; Zagreb 7, 762.8, 19.0, 80, SW2, 0, — _; Beograd 7, 762.4, 26.0, 50, 0, 0, —, —; Sarajevo 7, 764.7, 16.0, 80, 0, 0, —, —; Skoplje 7, 764.7 21.0, 60, 0, 0, —, —; Split 7, 763.6, 22.0, 60. 0, 0, —, —; Kumbor 7, 763.5, 19.0, 90, NE1, 0, —, —; Rab 7, 763.7, 22.0, 40, E2, 1, —, —. Temperatura: Ljubljana 28.4, 15.5; Maribor 27.0, 14.0; Zagreb —, 17.0; Beograd 30.0. 19.0; Sarajevo 10.0; Split 29.0, 19.0; Skoplje 35.0, 12.0: Kumbor —, 17.0; Rab —, 20.0. ♦ Napitnina se odpravlja. Med novosad-skimi natakarji, člani mednarodne ženevske zveze in poslodajalci je prišlo do sporazuma, da se s 1. julijem ustavi dosedanji sistem napitnine ter uvede doplačilo na račun v znesku 15 odstotkov v kavarnah ter 10 odstotkov v restavracijah. ♦ V Savi je utonil. Kakor vsako leto zahteva Sava tudi letos svoje žrtve izmed neprevidnih kopalcev. V Zagrebu je pri kopanju v Savi utonil Trivun Trivunac, štu dent farmacije iz Aleksinca. Kopal se je z nekim tovarišem v deroči Savi. Zajel ga je močan tok ter je utonil v navzočnosti svojega tovariša. Trivunčevega trupla še ni&o našli. Nadalje je v nedeljo utonil v Zagrebu tudi prodajalec peska Štefan Podboj, star 24 let ♦ Tragedija zakonske nezvestobe. V vasi črni potok se je v soboto v hiši Miloša Gajiča odigrala grozna tragedija. Leta 1914. je Gajič moral k vojakom, doma je pustil mlado ženo ter enoletnega otroka. Ko se je čez leta vrnil, je zvedel, da je žena v njegovi odsotnosti rodila neza-Konskega otroka. Vendar je žena vse utajila in zakonca sta zopet živela v lepi slogi. Nedavno se je njegov sin Stojan zaljubil v lepo deklico Cveto. Mati ga je skušala odvrniti od tega. Ker pa se ji to le ni posrečilo, je mati slednjič priznala sinu, da je Cveta njegova sestra, ki jo je izven zakona rodila v vojni dobi in jo izročila v rejo neki znanki. Za ženimo priznanje je zvedel tudi njen mož Miloš, ki je v jezi ustrelil nezvesto ženo, potem pa pobegnil. Orožniki »o ga kmalu izsledili in izročili sodišču. ♦ Z nožem zaboden. Fantje iz Zgornjih Aržiš so se napotili na Sv. Planino. V gostilni s0 se dobro založili s pijačo in potem na cesti klicali na korajžo. Domače fante je to izzivanje jezilo. Zbrali so se na cesti nedaleč od Murnove hiše. Bilo je ob somraku, ko sta se obe gruči spopadli in je eden dolincev zabodel Mnrnovega Ivana z nožem v hrbet. Napadalci so jo na to naglo odkurili v dolino, domači pa so dvignili nesrečnega Ivana ter so ga nesli v hišo. Hudo ranjeni Ivan se bori s smrtjo. Tako je slab, da ga domači ne upajo prepeljati v doli-no k zdravniku. ♦ Sleparstvo v Mehiki, aretacija v Jugoslaviji. Novosadska policija je aretirala čevljarja Mihajla Pilerja, o katerem je prejela iz Mehike sporočilo, da je tam z neko menico osleparil prodajalca usnja Martina Raba. Oškodoval ga je za 200 dolarjev, nato pa izginil iz Mehike. Vztrajni Mehikanec Martin Rab pa je tako dolgo poizvedoval za Pilerjem, dokler ni dognal, da se je odpravil v svoje rodno mesto Novi Sad. Pilerja je policija res takoj našla in ga izročila sodišču, kjer se mož zagovarja, da je sleparijo vsekakor izvršil nekdo drugi na njegovo ime. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah in plislra tovarna JOS. REICH. Iz LJubljane u— Ljubljansko meščanstvo poziva ljubljanski mestni načelnik in župan, da okrasi na Vidov dan svoje hiše z državnimi zastavami. Vidov dan praznujemo kot spominski dan borcev, padlih za vero in domovino, ter se bo vršil v tukajšnji stolnici slovesni rekviem ob 10. dopoldne. Svečani pravoslavni obred bo v kapeli vojašnice vojvode Mišiča ob 11. dopoldne. Obenem opozarja, da morajo biti med slovesnim rekviemom v stolnici zaprta vsa obrtna im trgovinska podjetja. u— Obisk naših Američanov domovini. V nedeljo dopoldne se je z brzovlakom preko Jesenic vrnilo v Slovenijo na obisi rodnih krajev in ljudi 45 naših Američanov, od katerih jih je nad 30 Slovencev. Dne 16. junija so se vkrcali pod vodstvom g. Avgusta Kolandra iz Clevelanda v New Yorku na luksuzni francoski ekspresni parnik »Ile de France«, ki jih je po petdnevni prijetni vožnji pripeljal v francosko pristanišče Le H a vre. Vožnjo na morju so prebili naši rojaki na najprijetnejši način, kajti parniško osobje jim je izkazovalo vso svojo pozornost V Ljubljani so naše ameriške rojake sprejeli oficielni zastopniki, velika množica Ljubljančanov in njihovi sorodniku Naše Američani se bodo mudili v domovini, ki jih je ob njihovem prihodu sprejela najprisrčneje, več mesecev, nakar se vrnejo spet nazaj čez veliko lužo. — V ponedeljkovem »Jutru« se je v poročilu o prihodu Američnov vrinila po- mota. Pri sprejemu na kolodvora iti igrala žeL godba »Sloga«, nego delavska godba »Zarja«. u— Predavanje e stanju akcije za univerzitetno knjižnico. Danes ob pol 8. zvečer v ljubljanskem radiu polurno predavanje o letošnji borbi akademikov ljubljanske univerze za univerzitetno knjižnico. Iz mnogih člankov v našem časopisju je javnosti znano veliko prizadevanje, ki je bilo letos opravljeno za dosego stavbnih kreditov, toda iz njih si je bilo le težko ustvariti celotno sliko o izgledih za zidavo. To predavanje ima namen seznaniti naše najširše kroge z odgovori, ki so jih akademiki dobivali v toku svojih prizadevanj. dalje z vsem številnim statističnim materialom s katerim so podkrepili svoje upravičeno zahtevo, z uspehi, ki so jih do- l Dojenčkom od 5 mesecev dalje se dajejo z dobrim uspehom prikuhe kot špinača, pesa, koleraba ali karfijola, obenem s preizkušenim in znanstveno pregledanim proizvodom HORDENZYM dr. Handera Prikuho s Hordenzymom jemljejo dojenčki zelo radi. »Hordenzym« se dobiva v vseh dro-gerijah in lekarnah. Cena Din 89.—. segli s svojo akcijo doma pa tudi z velikimi neuspehi. Akcija za dosego kreditov od države se bo nadaljevala. Ker pa so bili dosedanji napori zelo veliki in je bila akcija organizirana tako široko, da je le malo naših javnih delavcev, ki bi ne bili kakorkoli posegli vanjo, bo izčrpno poročilo o stanju in izgledih za univerzitetno knjižnico gotovo zanimalo javnost. u— V Ljubljanskem klubu bo drevi ob pol 20. predaval urednik Fran Terseglav o religiozni miselnosti s posebnim ozirom n» pravoslavno krščanstvo. Vabljeni vsi člani kluba in po njih vpeljani gostje. Ježa v smrt Borba na življenje in smrt hrabrega cow-boya Toma Keeneja na divjem zapadu za zmago pravice. Danes ob 4., 7. in 9. uri. Vstopnina Din 4.50 in 6.50. Zvočni kino »Dvor«. Telefon 27-30. a— šentviška mešč. šola razstavlja uspehe svojih učencev. Kakor vsa zadnja leta, se je tudi v nedeljo vršila na šentviški meščanski šoli običajna šolska razstava, ki je nazorno izpričala napredek zavoda Lani še v dveh, letos so razstavili kar v treh dvoranah. V prvi so med ročnimi deli nekaj posebnega intarzije, med katerimi si opazil dve, tri uspele umetnine. V pouku seveda še zmerom prevladuje risanje, ki se goji v vseh vrstah od pršilne tehnike in igle do pastelov. Prav zanimive so slikarije na vazah. Druga dvorana je kar pre-natrpama * ženskimi ročnimi delL Toliko in tako dobrih doslej še ni bilo razstavljenih. Po stenah vise žetmperji, oblekce in prti v krasnih narodnih motivih, slovenskih, hrvatskih in srbskih. Pouk ženskih ročnih del je v Šentvidu očitno v odličnih rokah. Delo gospodinjske šole prav lepo predstavljata dve mizi, od katerih kaže ena, kako se pogrinja, druga pa je obložena z zapeljivimi jedili. V kotu nasproti vratom so razstavljene prav čedno Izdelane blazine, med njimi pa lutka, za katero je nčemffa napravila krasno oblekco Tretja dvorana je polna risb in ročnih deL Posrečeni so precizno izdelani lam-pijončki JS, posebno pozornost pa vzbujajo lepaki, ki vabijo na tombolo podmladka JS v Ljubljami in s katerimi si je šentviška meščanska šola priborila prvenstvo med vsemi ljubljanskimi srednjimi in meščanskimi šolami. Dijakom in dijakinjam, kakor tudi vsemu učiteljskemu zboru smemo za odlično razstavo od srca čestitati. u— Upokojenci »ti upokojenke! Pisarna pripravljalnega odfoora za ustanovitev »Zdravstvene zadruge« za Ljubljano tn okolico posluje od 9. do 12. dnevno, razem ne- DAMSKE PRALNE OBLEKE iz vseh vrst modnih ln trpežnih blagov od 80 do 150 Din; fine svilene, najnovejši modeli od 220 do 230 Din; damske bluze triko od 22 Din; trpežne poplin od 70 Din naprej; najfinejše svilene od 110 do 180 Din; športna krila od 45 do 85 Din; fina modna krila od 120 do 160 Din kakor tudi vseh vrst otroških in dekliških obleke nudi zelo veliko izbiro po najnižjih cenah F. t GORICAR, Ljubljana, Sv. Petra 29 delj ta praznikov ▼ Delavski zbornici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22, slavni vhod, I. nadstropje, levo. Vsi oni upokojenci in upokojenke, ki želijo pristopiti c zadrugi naj se čimprej prijavijo ter prkie-so s seboj penzijske dekrete, rojstne liste otrok ali uradno izstavljene izvlečke rojstnih podatkov istih ter zadnji čekovni od-rezek o prejeti pokojnini, čimprej naj se pa zglasijo vsi uposojenci in upokojenke, ki so že izpolnili pristopne izjave, istočasno javljamo, da se vrši sestanek »Zdravstvene zadruge« v sredo 27. t m. ob 9. v dvorani Delavske »bomice, pritličje, na katerem se bo podrobneje razpravljalo o pravilnikih. u— V kapeli slovenska atarofcstoMCke cerkve v Ljubljani na Gosposvetskl cesti št 9. bo v četrtek — na Vidov dan — služba božja ob 9. za padle junake Jugoslavije. a— Ustanovni občni zbor naše banovtn-ske sekcije Jugoslovenske ženske zven se bo vršil v soboto ob pol 18. v sejni dvorani mestnega magistrata, na kar se opozarjajo članice vseh ženskih društev. u— Obrtniško društvo v Ljubljani priredi ▼ torek 3. julija poučno ekskurzijo članstva v tovarne Kranjske industrijske družbe Javornik in Jesenice - Sava Prijave za izlet se sprejemajo pri predsedniku društva g. Josip Rebeku in društveni pisarni, Beethovnova ul. št 10, pritlične levo, izključno do 30. junija t L š— Razstava risarskih izdelkov učencev UL drž. realne gimnazije v Ljubljani, Vegova ulica 4, bo odprta v sredo 27. In ▼ četrtek 28. t m. od 8. do 12. ter od 15. do 18. v risalnici v prvem nadstropju. Vstop je brezplačen. u— Igra narave. Na Golovcu je našel v nedeljo popoldne zanimivega gobana %. štefe Jožef. Dokaj velik goban nosi na svoji glavi še majhnega jurčka Vsekakor zanimiva igra narave, ki je najditelja še posebno razveselila. Gobam je v izložbi oglasnega oddelka »Jutra« ▼ Prešernovi ulici. •ij DR. KUNST do preklica ne ordinira. u— Usoden padec. Pred škofijo, pred hišo št 19 Je včeraj popoldne padel s voza 421etni delavec Jože -•.aretnik, nstaš-ben pri Vidmarju. Naretnik je priletel na tramvajsko tirnico, in sicer je priletel na glavo. Dobil je hude poškodbe in so ga na zdravnikovo odredbo odpeljali v bolnišnico. u— Nepoboljšljiv grešnik. Ruski emigrant Aleksander je pribežal kmalu po končani revoluciji iz Rusije v Jugoslavijo, kjer se je ustavil v Ljubljani. Tu pa ni skušal .pričeti poštenega življenja marveč se Je preživljal s krajo. V Ljubljani Je sedel že večkrat v zapora, nato pa »e začel klatiti po državi. Te dni se je spet vrnil v Ljubljano, kjer je ukradel nekje gramofon in ga prodajal v Mostah. Pri tem poslu pa so ga zasačili in ga ponovno vtaknili v zapor. Iz Celja Celjska pododbor županske zveze je imel v soboto dopoldne v Obrtnem domu plenarno sejo, ki ji je prisostvovalo 27 županov, občinskih odbornikov in tajnikov, ki so zastopali 17 občin. Navzoč je bil tudi sreski načelnik g. dr. Vidmar. Po pozdravnih besedah predsednika pododbora g. Vinka Kukovca je poročal g. dr. Kukman, referent pri banski upravi v Ljubljani, o uredbi in statutu o občinskih uslužbencih. Višji inšpektor banske uprave g. Gorkič iz Ljubljane je poročal o občinskem proračunu in sestavljanju zaključnega računa O vseh točkah se je razvila živahna debata. Ob zaključku je bila izrečena želja, da bi se slični sestanki vršili pogosto, zlasti pa, kadar se je treba izreči za razna javna dela v srezu. e— Razstava ri*b In ročnih dei, ki je bila v nedeljo in ponedeljek na deški in dekliški meščanski šoli v Celju, je bila bogata in zanimiva. Po izjavi odposlanca ministra prosvete dela zavod po novem, modernem načinu, ki vprega vse notranje sile in čuvstva vsakega posameznika ter razvija fantazijo, samozavest in veselje do dela. Od prvega razreda dalje se go£ figuralno risanje v različnih kombinacijah ia življenja in dogodkov iz okolice učencev. Ročno delo Je bilo letos zaradi pomanjkanja učnih moči skrčeno, kljaib temu pa so bili razstavljeni lepi mizarski izdelki iz rafije in kipi v naravni velikosti. Zadnja razstava je bila pred štirimi leftL Na razstavi smo videli slike, ki so bile že razstavljene v Mariboru, Ljubljani in Beogradu ter po nalogu ministrstva prosvete tudi v Pragi. e— Brezposelnost pojema. Pri eeljaid ekspozituri javne borze dela se Je od IL do 20. t m. na novo prijavilo 81 brezposelnih (55 moških in 26 ženk), posredovanj je bilo 39, odpotovalo je 12, odpadlo pa 120 brezposelnih. Dne 20. t m. je ostalo v evidenci 278 brezposelnih (235 moških in 43 žensk) napram 368 (331 moškim in 37 ženskam) dne 10. t m. Kamor pride Doramad, tja prinese blagodat! Sboramad zobna krema z blagodejnimi žarki radija. «— Zbornica m TOI bo Imda uradni dan za Celje in okolico v torek 3. JuMja od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi »tiri e— Obnovite Srečke drž. razredne loterije r podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 svočni velefilm »Carica Katarina« to zvočna predigra. Iz Maribora a— Domoljubna prireditev ob naši severni meji. V nedeljo je priredila narodna šola v Gornji Kuagoti ljubko otroško prireditev, le žal, da ni bil poset iste takšen, kakor ao ga upravičeno pričakovali prireditelji. Kljub pozivu v dnevnem časopisju so iz Maribora pohiteli na to lepo obmejno postojanko le zastopniki CMJD. Od sosednjih šol je bila zastopana samo Sp. Kungota. Po prisrčnem pozdravu je op a-vitelj &prajc učinkovito orisal pomen Vidovega dneva. Nato so sledile pesmi tn Reklamacije otrok. Bila je to vi-dovdanska proslava in proslava materinskega dmeva. Otroci bo lepo uprizorili igrico »Kovač hoče biti«. Zlasti je svojo vlogo nad vso dobro rešila Marijana, ki je s svojim naravnim in neprisiljenim nastopom salndci v II. nadstropju. Odprta bo oba dne* va od 8. do 12. m od 15. do 18 š— Na manjšinski osnovni šofi (* nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini m srbohrvaščini) bo vpisovanje učencev m učenk za šoL L 1934/35 dne 1 in i juHia od 11. do 12. ure na Cojzovi cesti 5, L nadstropje. ULTURNI PREGLED Letošnji kongres PEN kluba v Edinburgu Vsem eo še v spomina živahna diskusije, ii so lansko leto razgibale pisatelje na zborovanju mednarodne organizacije PEN-kliiiba v Dubrovnika. Kakor znano, je prišlo do ostrega konflikta med pristaši svobodoljubnih in pristaši fašističnih nazorov. Ž? na kongresu v Budimpešti 1. 1932. so se ix>-iavili v tei mednarodni književniski zvozi eno ri zaradi nekaterih usodnih političnih problemov našega časa. V Dubrovniku so epori dosegli višek in dramatično napetost, sem bolj. 'ter je kongres zasedal v meeeffi, ko so v Nemčiji gorele grmade knjig. Zastopniki Vemčije so bili zaradi viharnih Drotestov zoper tako ravnanje e književnostjo in književniki prisiljeni, zapustiti kongres ki je potem izglasoval resolucijo za svobodo literature in zoper preganjanje pisateljev. Znano je, da ee ta epor kasneje ni polegel. marveč celo poostril. Berlinski PEN-kbib. v katerem ie ostal le manjši del prejšnjih Planov in ki so ga po načelu »Gleich-?chaltiingp'< osvojili narodno - socialistično usm^rieni lifpratjp, te izstooil iz mednarodnega PEN-kli?ba Tako ?e sedai Nemčija tudi v tem maihnem. literarnem >Društvi naro-rJov<, odsotna Znano ie nadalje, da eo hit-le rje vri ustanovili novo zvezo in povabili vanjo »nacionalno usmerjene književnike vseh narodov«. Koliko uspeha so imeli, ne varno; zdi se, da bodo težko našli nacionalne pisatelje drugih narodov, ki bi hoteli podpirati hitlerjevetvo v literaturi in biti dekoracija berlinskemu šovinizmu. Kajti take mednarodne združbe eo mogoče samo na idejah, ki združjjejo in omogočajo uspešno sodelovanje vseh narodov; nacionalistični šovinizem gobovo niina trdnejših združevalnih lastnosti! Letošnji mednarodni kongres PEN-kluba je zasedal v Edinburgu na Škotskem. Iz poročil, ki jih prinašajo razni listi, posnemamo, da eo se tudi tu nadaljevali konflikti z lanskega dubrovniškega kongresa, čeprav niso bili navzočni zastopniki Nemčije. Nemško literaturo eo predstavljali avstrijski in Švicarsko-nemški pisatelii, ki eo pa bili močno vzdržni in rezervirani. Prisotni eo bili tudi nekateri emigrirani nemški pisatelji; le-ii hočejo imeti svoj samostojni PEN-kluib, kar ja hitlerjevski tisk znova ogorči-lo, čeprav Nemčija po izstopu iz PEN-kluba nima moralne pravice, da bi ee razburjala zastran njegovih ekl'?pov. Na kongresu v glavnem mestu Škotske je sprožil naivačji konflikt zastopnik italijanskega PEN-kluba, akademik Marinetti, ki je lani epletkaril tudi v Dubrovnika. Marinetti je predlagal, da naj bi se PEN-klub izogibal sleherne politike. Poveličeval je stanje v današnji Italiji, kjer baje povsod prevladujeta umetniški duh in krasen red namesto nekdanjega neurejenega, anarhističnega, svebodn jaštva. Marinetti jeva himna fašizmu je kajpak izvala svobodoljubne duhove m povzročila velik h rop. Izvajanja italijanskega govornika je prvi pobijal belgijski pisatelj Louis Pierard, med drugimi pa se je v tej zvezi oglasil k besedi tudi jugoslovanski delegat, urednik zagrebške »Nove Evrope« dr. Milan Č u r č i n, ki je prikazal poveličevani red po jugoslovanskih izkušnjah. Tudi angleški delegaitie eo napadali fašizem kot kultarnemu razvoju škodljivo obliko, kot silo, ki ne ureja duhovnih vrednot in ;ib ne vzposablja za nadaljnjo rast, marveč jih eamo nasilno omejuje in podreja absolutni državi. Naposled je bila sprejeta resolucija, s katero je kongres ponovno protestiral zoper omejevanje duhovne svobode in preganjanje literature in književnikov. Italijanski delegat j1? glasoval zoper resolucijo, a je ostal osamljen. S tem v zvezi poročajo nekateri listi, da bo tudi Italiia izstopila iz PEN-kluba. češ. da na njegovih kongresih neprestano napadajo italijanski režim in ee bavijo z zadevami, ki ee tioeio eamo Itali-ianov. Fašistično stališče je nevzdizno, zakaj problem duhovne svobode in nesvobode je ob-čečloveški in prav v sedanjem času močno akuten, zato ni ako sa mu mednarodni kongresi PEN-klubov ne morejo izognili. Mednarodno sodelovanje ne le ni mogoče, marveč je tudi nepotrebno, če nekateri proglašajo, da neka obča, za vse veljfavna načela pred mejami njihova »totalitarne« države izgubljajo svoj pomen in veljavnost Tudi sicer je vladala na kongresu PEN-kluba v škotskem glavnem mestni moreča razpoložen ost. Prikazovali eo se strahovi preteče svetovne vojne. V tej pesimistični razpoloženosti je predlagal znani pisatelj Emil Lurila dramatizacijo enega najboljših srbskih humorisHčnih romanov, Stevana Sremca roman »Pop Čira i pop Špira«. Drr-matizacijo je izvršil A. Gavrilovič. Krit;lc »Vremena« dr. Ranko Mladenovič ne Šteje dramatizacije med posebno uspele. Bolgarski kritik o bolgarsko - jugoslovanskih stikih. »Lidovč Noviny« so priobčile r t^-vilki z dne 22. t. m. razgovor svojega eo-fijskega dopisnika z bolgarskim kritikom, urednikom književne revije »Zlatorog« V. Vasiljevim. Vasiljev ee je lani udeležil kongresa PEN-kluiba v Dubrovniku, letos pa je s skjpino bolgarskih književnikov obiskal Beograd, Zagreb in Ljubljano. 0 tem obisku oripoveduie med drugim r »Naši spomini na navdušen sprejem v Jugoslaviji so krasni. Nafti tovariši ▼ Beograda. Zagrebu in Lhib- Iz Kranja P— Avtobusni izlet na Koroško bo dne 7, in 8- julija. Odhod iz Kranja v soboto 7. julija ob 17. čez Jezersko, Železno Kapljo ▼ Velikovec (prenočišče). Ob 8. zjutraj odhod iz Velikovca na Celovec, Gospo Sveto na Vrbsk© jezero, dopoldne kopanje in izlet a čolnom na otok. Popoldne povratek če* Celovec, Velikovec, Kranj. Prijave v Komatarjevi trafiki, Kranj. t Iz Trbovelj t— Bratovska skladni ca za slabotne radarske otroke. Kakor lani namerava odpo-slati bratovska skladnica letos okrog 50 slabotnih delavskih otrok na letovanje v oko-iioo Škofje Loke. V poštev pridejo samo otrocd delavcev, ki so člani Bratovske akladniflf. Člani, ki reflektirajo na sprejem otroka v počitniško kolnijo, naj ga prijavijo v pisarni bratovske skladnice najkasneje do 27. L m. S seboj naj prinesejo članske izkaznioe. Zdravniški pregled otrok bo v soboto 30. t m. ob 16. uri. t— Meščanska šola. V sredo 20. t. m. se je končal pouk na trboveljski meščanski Soli. Solo je obiskovalo 250 učencev in učemk. Od teh je uspešno dovršilo razrede 170 ali 68 odst. Dovršni izpiti za absolvente 4. razreda so se vršili od 14. do 20. t m. K izpitom se je prijavilo 31 učencev bi učenk, od katerih je položilo završni izpit 7 z odličnim, 15 s prav dobrim in 3 z dobrim uspehom, 6 pa je bilo odklonjenih r* 2 meseca. To nedeljo in ponedeljek je bila. prirejena lepa razstava izdelkov. Iz Ptuja j— Višji tečajni izpiti na ptujski državni realni gimnaziji so se vršili v času od 14. do 16. t. m. (pismeni) in od 20. do 23. t m. (ustni) pod predsedstvom vseučiliške-ra prof. dr. Antona MeliJta. Do jesenskega roka je bilo zavrnjenih 6 dijakov in 1 dijakinja, 3 dijaki in 1 dijakinja pa na leto vreme do obiranja nrav ugodno. V tem primeru smemo pričakovati največ okrog 10.000 kvintalov. * Za primer neugodnega vremena pa se bo ta cenitev bistveno znižala. Razumljivo je, da pričakujejo naši hmeljarji bodoče obiranje s skrbjo, žateški okoliš Nemška sekcija hmeljarske zveze v 2atcu (ČSR) poroča, da so se pretekli teden zaradi suše cene nadalje naglo dvigale. V torek so bile razmeroma znatne količine prodane že po 2050 — 2225 Kč za 50 kg (prej-itiji teden 1925 — 2025 Kč). Tudi v hmelju iz leta 1932. in 1931. se je razvila znatna kupčija- Hmelj iz leta 1932. je dosegel ceno 1450 Kč (prejšnji teden 800 Kč), hmelj iz leta 1931. pa 625 Kč (prejšnji teden 200 — 200) za 50 kg. Zaloge lanskega hmelja so padle na minimum in tudi zaloge starejših letnikov so tako majhne, da bodo v teku letošnje sezone lahko prodane. Dne 20. t m. je v žateškem okolišu (po 7 tednov trajajoči suši) padel dolgo pričakovani dež, ki pa je bil nezadosten in je znašal le 2 in pol do 11 mm, pri čemer je najizdatnejša količina 11 mm padla le v nekaterih krajih, medtem ko je del zunanjih leg ostal nadalje brez padavin. Zaradi dolgotrajne suše je trpel tudi hmelj, zlasti občutno v suhih legah, pa tudi v vlažnejših legah se že vidi škoda. Le v redkih nasadih je hmelj dosegel višino ogrodja, pa je tudi tam rastlina na vrhu nenormalno tanka in brez stranskih pogan j kov. V večini nasadov se pričenja hmelj že v tričetrtine višine ogrodja zavijati, kar je znak, da se ustavlja rast. Rastline so deloma tako slabotne, da taki nasadi ne napravljajo vtisa, da so hmeljski nasadi. Navzlic temu hmelj že skoro povsod cvete. Tudi slabotne trte prehajajo v cvet, dočim se v bolj razvitih nasadih vidi že ponekod prehod v kobule. To zgodnje cvetenje ne dopušča več dvoma, da bo 'etina zelo slaba. Tudi dovoljne količine dežja in ugodne vremenske prilike ne morejo več popraviti škode. Le nasadi, ki se zaradi bolhača dolgo časa niso mogli razviti, se pri trajno vlažnem vremenu lahko še precej popravijo. Trenutno se hmeljarji nadalje trudijo, da nasade kolikor je mogoče zalivajo. Poročilo češke sekcije žateške hmeljarske zveze navaja, da se je dviganje cen od srede naprej (ko je zapadel dež), ustavilo, ker je bilo nekaj več ponudbe, vendar so se cene za lanski hmelj nadalje držale v okviru 2000 do 2200 Kč. Dež, ki je zapadel, ni bil zadosten in bi bile za razvoj rastlin potrebne 3 do 4 krat večje količine dežja. Od lanskega pridelka 125.000 starih stotov (v vseh okoliših) je bilo do konca maja izvoženih v inozemstvo 88.332 stotov. Od ostanka so domače pivovarne odkupile največ 30.000 stotov, dočim se letna potreba ceni na 50.000 stotov. Zaloge hmelja vseh letnikov v pivovarnah so znašale po ugotovitvah statističnega urada lani 1. septembra 21.500 stotov, tako da bodo pivovarne do nove letine brez znatnejših zalog. Zakon o državnem računovodstvu Zaradi predloga zakona v državnem ra" funovodstvu so imeli predstavniki gospodarskih zbornic in Centrale industrijskih ■fcorporacij pretekli teden v Beogradu številne skupne konference. O sklepih teh konferenc je bilo izdano naslednje poročilo: Zakonski načrt o državnem računovodstvu so zbornice dobile na vpogled šele 48 nr pred njegovo predložitvijo Narodni skupščini, zato niso mogli proučiti v vseh podrobnostih tega zakona, ki ima za vse gospodarstvo velik pomen. Vsekakor pa je i/, zakonskega načrta razvidno, da je bil sestavljen z namenom, popraviti nedostat-ke sedaj veljavnega zakona in kaže tendenco, da se njegove določbe prilagode sedanjim razmeram in potrebam. Novi načrt Ijani so nas sprejeli presrčno in iskreno, Jako, kakoT ee sprejemajo svoji. Storili so vee. hoteč nam pokazati, kako dragoceni eo jim stiki, ki smo jih navezali pozimi v Sofi-JH in kako ljubo jim je naše prijateljstvo.« Nato V. Vasiljev navaja nekatere podrobnosti in omeni a že znana sklepe o sodelovanju bolgarskega in jugoslovanskih centrov PEN-kluba. Poudarja, da so ee nekateri sklepi že izvedli. Tako je ukinjena prepoved prodajanja bolgarskih knjig v Jugoslaviji. Bolgarski založniki so že poklali svoje ponudbe kniisarnam v Jugoslaviji. (Dobro bi bilo, ce bi ee tddi katera ljubljanska knjigarna nekoliko zanimala za bolgarske knjige. Op. ar.) O pomenu tega dogodka, pravi kritik V. Vasiljev dobesedno: »Tako eo intelektualci obeh narodov sklenili pakt brez tajnih klavzul o odstranitvi ovir. ki so otežkočale skupen duhovni razvoj. Mi smo neizmerno hvaležni jugoslovanskim intelektualcem za to. da eo prvi pomaerali rešiti važno vprašanih dostopa bolgarske knjige v Jugoslavijo. — O vprašan j j uvoza jugoslovanske knjige v Italijo bomo stvarno razpravljali v Sofiji.« Vasiljev je evoio iziavo zaključil tako-le: »Idej? mednarodnega PEN-kluba imajo komaj še kre tako široko nolje za svojo realizacijo. kakor ga imajo v jugoslovanskih klubih in v bolgarskem. Naši etiki eo zelo pomembni za kulturno in tudi za oolitično zbližanje obeh bratskih narodov. Medsebojno priznanje enako vrednosti in enakopravnosti odpira skupnemu zbližan ju tudi najbolj strma steze. Po tej poti pojdemo dalje ima zlasti to dobro stran, da obsega vse odredbe o državnem gospodarstvu, ki so bile doslej razmetane po raznih zakonih, uredbah in pravilnikih. Na podlagi razprav na beograjskih konferencah so gospodarske zbornice predložile kraljevski vladi in narodnemu predstavništvu spomenico, ki vsebuje pripombe, želja m predloge k temu zakonskemu načrtu. Ker pa je zakon zelo obsežen, na konferenci ni bik) mogoče staviti pripomb k vsem podrobnostim, zato se ta spomenica za enkrat nanaša samo na osnove in bistvene pripombe, zbornice pa bodo svoje kon-ferenoe nadaljevale in bodo podrobno proučile projekt, ter ne podlagi tega stavile šele podrobne predloge. Spomenica, ki je bila predložena, vsebuje naslednje najvažnejše pripombe: 1. Zbornice predlagajo, da se § 113 na- črta dopolni na ta način, da se morajo vse dobave, ki se dajejo tujim podjetjem in presegajo vsoto 100.000 Din, pred končno odobritvijo oddaje znova oceniti od odbora za presojo državnih dobav. 2. Zbornice smatrajo za potrebno, da je trgovinsko ministrstvo zastopano v odboru zap resojo drž. dobav po 2 zastopnikih, da bi bila s tem zajamčena čim večja udeležba strokovnik uradnikov. Zbornice obžalujejo, da ni določena tudi udeležba zbornic in zato bodo zahtevale, da se omogoči posvetovalno sodelovanje zborničnih strokovn jakov. 3. Jamstvo tujcev naj se poviša od 10 odstotkov proračunane vsote na 15 odst. 4. Zakonski načrt določa, da se sprejemajo kot jamstvo državne in od države zajamčene obveznice od domačih ponudnikov po tečaju, ki ga določi finančni minister, od tujih ponudnikov pa po borznem tečaju, ki je veljal na dan, ko se položi kavcija. Zbornice predlagajo da se od domačih ponudnikov sprejemajo državni in od države zajamčeni papirji po nominalni vrednosti. 5. V dopolnilo § 139, ki navaja 7 primerov, ko se ne morejo vzeti v postopanje predložene ponudbe, naj se uvrstita še ta dva primera, da se sploh ne morejo vzeti v poštev ponudbe, ki so pisane v drugem, kakor v državnem jeziku in da morajo tuja podjetja predložiti svoje ponudbe izključno le po osebah, ki imajo po našem obrtnem zakonu pravico za izvajanje poslov one stroke, za katero se glasi ponudba. 6. Zakonski načrt določa, da za nabavo žitaric, sena in slame za vojsko sploh ni potrebna nobena licitacija, temveč da se te dobave sklenejo z neposredno pogodbo s proizvajalci ali z zadrugami. Isto se določa tudi za domačo industrijo, če nabav-ka ne presega 10.000 Din. S tem določilom se popolnoma izključuje sodelovanje zasebnih podjetij. Kakor znano, se ta praksa že uporablja, toda uveljavljena je bila le kot začasna. Ta praksa pa se je izkazala kot slaba, tako da državne interese kakor za interese kmetovalcev Ta določba onemogoča zasebnemu gospodarstvu pomembne posle, je v nasprotju z načelom svobode dela, ki ga je uveljavila ustava in zato zbornice zahtevajo, da se ta določila iz načrta črtajo. 7. Z novim načrtom se ima urediti tudi vpliv tuje konkurence na naših domačih trgih. Med drugim se določajo ukrepi, ki naj jih izdaja ministrski svet na predlog finančnega in v soglasju s trgovinskim ministrom. Stilizacija tega predpisa pa je takšna, da bi mogla povzročiti različna tolmačenja. Zbornice zato pozdravljajo samo namero, da se zaščiti domača industrija, zahtevajo pa, da se niti najmanj ne spreminjajo s to uredbo določilo iz 9. poglavja §§ 196 do 205 našega obrtnega zakona. Določila teh paragrafov morajo ostati v polni meri v veljavi in se morajo striktno izvajati. Zaposlenost v posameznih panogah v maju Kakor smo že pred tedni poročali, je znašalo v maju povprečno število pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani zavarovanih delavcev ln nameščencev 81.246, t. j. 3871 članov več nego v aprilu in 3710 članov več nego lani v maju. Od aprila na maj beleži največji prirastek gradbena industrija (visoko gradnje), kjer se je število zaposlenih delavcev po-' večalo za 1332, in vzporedno s tem v industriji kamenja to zemlje, kjer se je število zaposlenih delavcev povečalo za 830. Tudi pri gradnji ee»t ta vodnih zgradb je zabeležiti prirastek 560 delavcev. Nadalje je zanimivo, da beleži v maju prirastek tudi gozdno-žagarska industrija, in sicer za občinski obrati gr. cest, vod. z. tekstilna ind. grafična ind. papirna Ind. gozdno žag. Ind. ind. kam. zemlje kemična ind. živalska ind. hišna služinčad usnjarska ind. gostilne, kavarne oblačilna ind. čevljarska ind. gradnje nad zem. predelovanje lesa trgovina maju 1933 + 450 +35.3% 648 delavcev (lant v majn za 641), Čeprav bi bilo pričakovati v tej panogi nazadovanje glede na zastoj izvoza v Italijo po uve-fljavljenju povišanih italijanskih uvoznih carin (23. aprila). Končno je zabeležen nadaljnji prirastek 309 delavcev v tekstilni industriji. 'če pa primerjamo stanje zaposlenosti v letošnjem maju s stanjem v lanskem maju, tedaj dobimo naslednjo sliko: število razlika nasproti članov 1.726 2.921 12.675 1.122 1.947 7.205 4.067 1.661 3.551 8.385 1.539 2.894 4.347 2.769 4.821 3.182 3.146 V primeri z lanskim letom se je zaposlenost za eno tretjino povečala pri občinskih obratih in pri gradnji cest in vodnih zgradb, za več kakor eno četrtino se je povečala zaposlenost v tekstilni industriji. Povečanje se giblje za okrog 10% pri grafični, papirni industriji in gozdno-žagarski industriji. Tudi v industriji kamenja m zemlje, kemični in živalski industriji je zabeležiti prirastek zaposlenosti. Slabšo zaposlenost nego lani v maju pa vidimo predvsem v čevljarski industriji ln v gradbeni industriji (gradnje nad zemljo), kjer je število zaposlenih delavcev navzlic znatnemu prirastku v maju še vedno za skoro 10% manjše nego lani. Tudi pri predelovanju lesa je zaposlenost za skoro 13% slabša nego lani. Precejšnje nazadovanje delavcev in nameščencev v trgovini pa je v znatnem delu pripisati prestopanju članov od okrožnega urada k Trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu. + 734 + 2662 + 116 + 172 + 618 + 301 + 100 + 133 + 169 + 5 — 45 — 94 — 200 — 495 — 462 — 475 + 33.6% + 26.6% + 11-5% + 9.7% + 9.4% + 8.0% + 6.4% + 3.9% + 2.1% + 0.3% — 1-5% — 2.1% — 6.7% — 9.3% —12.7% —13.1% Gospodarske vesti = Izplačevanje kvote na star© vloge pri Ljubljanski kreditni banki. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani objavlja: Upravni svet Ljubljanske kreditna banke v Ljubljani je na svoji seji dne 23. jmija 1934 sklenil v sporazumu e komisarjem ministrstva trgovine in industrije, v smislu člena 3., točka 2. uredbe o plačilnih rokih za vloge in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 26. maija 1932, izplačevati na zahtevo počenši s 1. jilijem 1934 vlagateljem in imetnikom tekočih računov iz njihovega dobroimetja akontacije v iznosu, ki odgovarja obreetim za tromesečje od 1. jamuaria do 31. marca 1934. Pri izplačilih ©e odbijejo vsi zneski, ki so bili doslej v smislu določil čl. 3., točka 3. uredbe predčasno izplačani. 887 =. Naš svobodni devizni trg. Na svobodnem deviznem trsu eo se v prvi polovici junija tečaji nekoliko dvignili- Pretekli teden pa so devize zopet pričele popuščati. Povpraševanje je sedaj manjše, ponidba pa je večja. Svobodne devize (šalterske devize) ee sedaj trgujejo na bazi 16.30 do 16.40 Din za 1 švicarski frank (prejšnji d1 in na baizi 16.50 do 16.55). Premija na svobodnem trgu znaša torej sedaij okrog 47%. Kakor poroča beograjski »Privredni pregled«, so v Beogradu za svobodne devize naslednji tečaji: dolar 50.40 Din (prejšnji teden 50.50). švicareki frank 16.30 — 16.40 Din, italijanska lira 4.28 Din (prejšnji teden 4.3350), češkoslovaška krona 2.06 Din in nemška marka 18. — Glede na nove devizna predpise je privatna trgovina z zlatom in zlatniki prenehala, saimo beograjska »Kovnica« nadalje trguje z dukati na podlagi specialnega pravilnika o kovanju in prometu z dukaiti. Sioer pa ee zlato prodaja Narodni banki, ki plači je napoleondore po 302 do 306 Din, dukate (nove jugoslovenske ali stare) pa po 181.50. = Dvojni tir na progi Novska — Zagreb. Kakor znano, je bil pred leti zgrajen drugi tir na progi Beograd — Zagreb, toda le do postaje Novske, ker obstojata od te postaje do Zagreba dve zvezi. Sedaj poročajo iz Zagreba, da se bodo v kratkem pričela dela za zgraditev drugega tira od Novske do Zagreba. Za ta dela potrebni kredita so že rezervirani. Na ta način bo precej olajšan promet, zlasti ko bodo zgradili tudi novi most preko Save. Ta most bo imel prav tako dvojni tir in je verjetno, da ga bodo že sedaj pričeli graditi. r= Letna skupščina Udruženja izvoznikov kraljevine Jugoslavije se je v nedeljo vršila v Beogradu pod predsedstvom g. Milju" tina Stanojeviča, narodnega poslanca in predsednika udruženja. V svojem govoru je predsednik orisal težaven položaj naših izvoznikov, ki so zaardi nestalnih razmer in vedno menjajočih se predpisov izgubili ogromna premoženja. Obširno je govoril tudi o izvoznih zadrugah in je dejal, da izvozniki nimajo nič proti njihovemu delu. samo zahtevajo, da twf? zedmge plačajo iste davke in dajatve, ki so postale za trgovce že nevzdržne. V debati je bilo govora o načrtu novega zakona o državnem računovodstvu, ki pri državnih nabavkah daje prednosti kmetu in zadrugam, trgovce pa izključuje. V teku debate so bili izne-šeni primeri zlorab ugodnosti od strani zadrug, zlasti pri mletju moke. Obširno se je razpravljalo o kreditni politiki Narodne banke in Državne hipotekarne banke, zlasti pa o delovanju Privilegirane izvozne družbe in njenega oddelka za sirove kože, fci se mora omejiti le na komisijske posle, ker je dosedanje delo pokazalo veliko škodo. Borze 25. junija. Na ljubljanski borzi e?, oficielni tačaft deviz danes niso bistveno epreme>mli, le Trst fe popuščal. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling jKtsprem-enjeTio 9.35 — 0.45 (v Zagrabu promet po 9.40). Angi^škt fanti eoee v Zagrebu v privatnem kliringu trgovali po 253.25. grški boni po 30 in španeke pe-zete po 6.35. Na zaerebškem efektoesm tržišču ee fe v začedku prometa Vojna škoda okrepila fr* ie prišlo do zaključka po 308, pozneje pa je bil zabeležen tečaj 304.50 — 406. Prome-t je. bil samo še v &/• begluških obveznicah po 54.50 in v dalnkah Priv. agrarne banke vo 54.E0. Devize Ljubljana. Amsterdam 2312.63 — 232kS9L Berlin 1300.14 — 1310.94, Bruselj 796.63 — 800.57. Curih 1108.35 — 1113.86. London 171.30 — 172.90, Newyork 3383.28—3411.54, Pariz 224.88—226.—, Praga 141.51—142.37, Trst 290.46 — 292.86 (premija 28-5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.35—9 45. Cnrih. Pariz 20.2975, London 16.4950, Jftrvr-Vork 307.75. Bruselj 71.8750. Milan 26.23. Madrad 42.10, Amsterdam 208.60, Berlin 117.50, Dunaj 56.50, Stockholm 79.85, 0*k> 77 80. Kobenhavn 69.20. Praga 12.77, Varšava 58.10, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kftringn.) Beograd 10.83, London 27.20, Milan 45.86, Newyork 538.21, Pariz 35.58, Praga 21.73, Curih 174.95, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 303 den^ TU investicijsko 71 den., 7"/» Blair 55 den-, 8*r« Blair 61 den., 7*/« Dtž. hipotekama bani« 67 den., 4°/« agrarne 37 den., 6°A» beglužk« 54.50 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 304.50 — 306, 7°/» mvestirijeko 71 den.. 7* V Blair 55.50 — 56-50. 8% Bteir 61.25 _ 62.9.». 7®/« Drl hipotekama banka 67 — 68, 6V* begluške 54.25 — 54.50; delnice: Priv,. agrarna banka 215 — 216, Šečetrana Cteijek IS — 150, Trbovlje 80 — 88. Beograd. Vojna škoda 30450 aakij., zai november 305 zaMj., 7°/e investicijsko 71 zaklj., 4% agrarne 37.25 zaklj.. &>/• begluške 54 — 54.25, 8°/o Blair 61.75 zakl^, Tii Blair 55.50 zaklj., Narodna banka 4050 zakl^ iPriv. agrarna banka 215, 214.50 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 9.75, Drfara« železnice 13.75, Ruše 7, Trboveljska 9.30,. Alpine-Montan. 9.55, Šečerana 16. Blagovna tržišča JSITO '+' Chieago, 25. jrančjn. Začetni te&rjrs Pšenica: za julij 91.50, za september 9QJiO* koruza: za julij 56-375, aa septenafrar 5850, za december 59. + Winnipeg, 25. ftmiJa. Začetni tečaj? : Pšenica: za julij 87.625, za evgust 89J25, m oktober 90.50. Ljubljanska bona (25. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse ta slovensko postano, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80k^ oo 177.50—180. baška. 80 kg po 180—182.50; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za julij 147.50—150; moka: baška >0g< po 275—280. banatefea tvo 280—285. + Novosadska blagovna bona (25. t. m.) Tendenca nespremenjena Promet ansdnfi. Pšenica: težka 77 kg: beška okol. Novi Sad 116—118, okol. Sombor 112.50—115; ered-njebaška, gornjebaška 116—118; baška ladja Tisa 127.50—130; sremska, slavonska 114 do 116; težka 77 kg: baška potiska 120 do 122.50; ladja Tisa 120 — 122.50; ladja B^gej 122.50—125; gornjebanateka 114—116. — Koruza: baška 99 — 101; okolica Sombor 100 — 102; banatska 97 — 99; sremska, paritta Indjoja 99 — 101; ladja Biggei 104 — 105; ladja Tisa aH Donav 105 do 106. — Moka: baška m banafeka >Ock in >0gg< 190—210; >2< 170—190; >5< 150 do 170; »6c 130—150; »7« 110—113; >8< 107.50—112.50. slavonska >0g< m >0gg< 190 do 200; >2< 170—180; >5< 150—160; >6< 130—140; »7< 105—115; >8« 105—110. — Otrobi: baški in sremski 95 — 97.50; banatski 92.50 — 95; baški ladja- 105 — 106. + Budimpeštanska termin ska borza (?5» t m.) Tendenca slabša, pmumet živahen. Pšenica: za oktober 15.75 — 15.76; konica; za julij 10.62 _ 10.64, za avgust 10.84 do 10.86. v trdnem upanju, da opravljamo veliko delo za lepšo bodočnost balkanskih Slovanov.« Prof. Peter B. Strnve, bivši pravi Slan Ruske akademije, seda i honorarni profesor beograjske univerze, je bil imenovan za častnega člana Akademije znanosti v Bostonu (Zedinjene države). Prof. Struve je eden izmed duhovnih voditeljev ruske emigracije in eoarednik v Parizu izhajajočega lista »Rcssija i slavjanstvo«. V Lpibljani je znan po svojih predavanjih v Ruski Matici. O nj-om ie nedavno izšla v Beogradu brošura ru.sk-> ga publicista Davatea »Resnica v Struve-jus. Avtor brani Struveja pred napadi skrajnih desničarjev in 6krajnih levičarjev (ob njegovem nastopnem predavanja na beograjski univerzi je prišlo do mučnih demonstracij) in podaja zaokroženo živi jen jsKo sliko tega značilnega predstavitelja pred-revolucijske ruske inteligence. Struve izhaja idejno iz marksizma, dolga leta ee je bor:l v tujini zoper rusko eamodrženje in šeKoštana<. Dramski repertoar takisto obeta že sedaj dve češki novosti: JaToelava Hilberta in St. Loma novi drami. Iz jugoslovanske literatura se obeta nov Nušič, in sicer njegova komedija »Narodni poslanec«. Češko enciklopedično delo »XX stoletk, ki ga izdaja založba VI. Orel v Pragi, prinaša v pravkar izišli šesti knjigi pregled iu-goslovanske literature iz peresa Jirine Ka-rasove. Razstava jugoslovanske ljudska umetnosti je bila oitvorjena v eoboto v prostorih praškega Narodnega muzeja (narodopisni oddelek). 0 delovanju Slovanskega društva literator (Slowanskie Towarzystvo Literatov) v Varšavi poroča v najnovejšem zvezku praškega >Slov. Prebleda« J. Kurz. Društvo je bilo ustanovljeno letos v januarju in ei je zastavilo nalogo, da širi slovansko misel na področju literature. Predsednik je Rad. Krajew-eki. tainik pa Bolgar S. Kiselkov. Društvo je doslej priredilo poleg 'jetanovnega zbora s predavanja o slovanskih literaturah tri debat ne in recitacijeke večere. Najzanimivejši je bil debatni večer o panelavizmu v sodobni slovanski filozofiji. »The European Quartelyc ee imenuje nova revija, ki sta jo pričela izdajati v Londonu Ed\vin Muir in Janko Lavrin. Iz prvega zvezka posnemamo, da bodo v tem časopisu prišle do besede tudi slovanske literature, čemer je najboljši porok že os4>a izdajatelja in urednika, našega ugledneoa rojaka Janka Lavrin a vseučiliskega profesorja v Nottinghamu. V prograimatskem uvodniku opozarjata izdajatelja na današnji položaj Evrope, ki so mu posledice svetovne vojne in ruske revolucije izoblikovale zagonetni obraz. V tem času, ko je usoda narodov povezana tesneje kot kdaj prej in ko po vsej Evropi narašča moreča negotovost, je treba, da se večjim mehaničnim komunikacijam med narodi (radio, letala itd.) pridruži globlje poznanj- duševnega življenja narodov, predvsem literature in umetnosti. Revija je glede tega že e prvo številko simpatično nakazala pot. Edwin Mjir niše o boljševizmu in kalvinizmu, Janko Lavrin o ruskem pesniku Jeeenjinu, E. T. ee bavi z literarnim razvojem D. H. Lawren-cea, in sicer na osnovi osebnih spominov, ki ga vežejo s tem originalnim epikom eodob-ne Anglije. Z najnovejšimi angleškimi pesniki na? seznanja A. T. Cunninehame. Pre vodi pesmi Jaeenjina in Otokaria B rezine, proze Franza Kafke in Španca Ramona Ma-rie del Valle Inclan daiejo zvezku pester evropski značaj. Revija »The European Qna-terlyc priporočamo vsem prijateljem angleškega štiva! Nor spis Sinclaira Lewisa. Nobelov lav-reat Sinclair Le\vis je objavil 6voj novi spis »The Word of Ari« (Umetnostno delo). Opisuje življenjsko pot ameriškega hotelirji in obenem prikazuje Ameriko od L 1897. do 1933. Kritika vtvrSča ta spis med naJboliS* v dosedanjem dehi Sinclaira lewiaa. Furlani in slovanska krajevna imena. Pf- šejo nam: Agilna družba »Societa filologiea: friulana« v Vidmu izdaja od L 1920. svojo pesniško pratiko »Strolic futrlan«, ki prinaša tudi semnje furlanskega ozemlja. Toda k temu »furl. ozemlju« je prišteval Strolic do 1. 1929. tjdi čisto slovenske kraje Brginj, Devin. Dornberg (»Montespinc. »Dn-rimberc«), Nabrežino (»Naurisine«), Postojno (»Postumie«), Kojeko (»Qudsche<), Sv. Križ, Št. Peter o>b Soči, Sv. Lucijo, Tolmin, Vipavo (»Vipau«), Ajdovščino, Avče. Buda-nje, Crniče, Kanal, Rihemberk, Kobarid (»Ciauret«), Komen. Fužine (»Fjeine m Valromaoat), Gorjansko (»Goriao«), Goče. Idrijo, Lokavec, Črni vrh (»Monf nerec), Bovec (»Plez«), Vrhpolje »Verpojan«) in dr. Od L 1929. dalje pa loči prati,ka elov. kraje ood zaničljivim imenom »S c 1 a v a n i e< od Furlanije. Šturje pri Ajdovščini zove omenjeni almanah »Sturie des Fusinis«, Slap »Slape Zorzk in Kanal »Cianal dal Lusmz. (I. K.) Nova opera Richarda Straussa. Richard Strauss, čigar 701etnice ee je nedavno spominjal ves srednjeevropski tisk, pravkar do-vršjje novo opero z naslovom »Molčeča žena«. Premiera bo šele v začetku prihodnjega leta v Dresdenu pod vodstvom dr. Bohma. Čitafte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" lončne kopeli Telo se mora soneti zelo polagoma privaditi V sezljl kopanja Sončna svetloba ima zelo krepak kemičen vpliv na telo, tega ne smemo pozabiti. Ce dalj časa in brez zaščite izpostavimo na-io kožo, pride do vnetja. Tudi za sončno kopel treba vežbanja in strjevanja. Telo se je mora prav počasi privaditi in to storimo najbolje tako, da si damo obsevati od sončnih žarkov naj-prvo en del telesa, potem počasi tudi druge. Prve dni začnemo n. pr. z nogami do kolen, drugi dan nadaljujemo z nogami čez kolena, tretji dan s spodnjim telesom, četrti s prsi, peti s hrbtom, šesti z rokami, odtlej pa z vsem telesom. Tudi trajanje sončne kopeli naj se postopoma razvija, sprva po nekoliko minut, potem polagoma več, dokler ne vzdržimo že celo uro na soncu aii še več. Sončenje vplive slabo, če se pojavijo slabosti, glavobol, utrujenost, pospešen utrip m končno ožganost. Ta se javlja v milejši obliki z rdečo kožo, v hujši pa z mehurji kakor pri pravih opeklinah. V večini primerov se prične koža luščiti, pri tem pa je ne smemo sami odstranjevati z roko, ker je še vedno zaščitni plašč za novo kožo, ki se tvori pod njo in ki je zelo občutljiva. V najtežjih primerih dobimo zaradi sončnih žarkov rane, ki se celijo silno počasi. Vseh teh neprijetnih posledic sončenja se obvarujemo vsaj delno, če si kožo prej namaženo z oljem aLi mastno kremo. Ce smo si pa kožo navzlic vsej previdnosti ožgali, tedaj je dobro, da si jo odrgnemo z mastnim mlekom ali kislo smetano. To nam opekline hladi in popešuje ozdravitev. Mrzle vode pa se varujmo, ker samo stopnjuje neprijetno srbenje. Ce se med sončenjem pojavi slabost, zlasti če se pospeši utrip in pride do omedle-vic, tedaj je najboljše, da se pozove zdravnik. Med tem naj pacient leži čisto mirno v hladnem in zatemnelem prostoru. Hladilne pijače lahko pije, a ne alkohola, kave in čaja- Barthou v Bukarešti Francoski zunanji minister v prisrčnem razgovora z romunskim visokošolcem Kako daleč vidimo? Višina in razgled O tem, kako daleč človek lahko vidi, ste premišljevali gotovo le malokdaj v življenju, morda tedaj, ko ste stali na vrhu kakšne gore ali pa ko je bila takšna megla, da niste videli »nosa pred sabo«. Vseka ko vas i>o zanimalo zvedeti, da majhen mož nikoli nima teko obsežnega razgleda kakor velikan. Možiceli. ki so mu oči v višini 1 m, t ki i namreč samo 3.8 km daleč, očd v višini IJiO m vidijo že 800 m dlje, namreč v daljavo 4.6 km, pri višini 1.70 m vidimo še 30f) m dalje, a pri 1.8 m v daljavo 5 km. Če se dvignemo v višino 10 m, uživamo razgled preko 12 km, pri 50 m vidimo že 27 km daleč, pri 100 m pe 38 km. V višini 150 m se nam nudi že skoraj razgled na 50 km Na Eiffelovem stolpu (300 m) gledajo očd v jasnem vremenu 66 km daleč, v vi&ind 700 m obsežemo kakšnih 100 km. Mod najvišje vrhove posameznih celin spadajo Mont Bknc (4810 m), Kili men d žaro (5840 m) in Mount Everest (8880 m). Na Mont Blancu vidimo 263 km daleč, na Kilimandžaru 290 km in na Mountu Eve" restu 358 km. V letalu 10.000 m nad zemljo bi videM 380 km daleč, torej 100 krat več nego v višini 1 m in skoraj 13 krat več, nego znaša razdalja med Calaisom in Dovrom (33 km). Uganka v Brightonu Angleške kriminalne oblasti še vedno raziskujejo skrivnost najdbe razsekanega ženskega trupla v kolodvorski shrambi za prtljago v Brightonu. Doslej se ni posrečilo ugotoviti, kdo je bila žrtev. Pač pogrešajo v Brightonu mlado dekle iz jako dobre rodbine, ki je približno pred mesecem dni odšla iz roditeljske hiše. Starši pa tega niso naznanili policiji, zaradi česar se ni nihče brigal za stvar. Oče in mati K navita, da sta molčala zategadelj, ker sta bi-i prepričana, da se bo hči sama od sebe vrnila domov. Iz strahu pred javnim škandalom nista niti šla na policijo. Stotnik Simonas pa je izjavil, da je nedavno videl na londonski postaji nekega približno 30 letnega moškega, ki je prenašal kovčeg, kakršnega opisujejo listi. Policija v Brightonu je zaradi tega odredila, da je treba zadevo energično razčistiti. Dosedanja poizvedovanja so odkrila, da je v zadnjih tednih izginilo iz Brightona nič manj ko 17 deklet, za katere nihče ne ve, kam so odšla. Temu fe zdaj hudo! Od možganov do žlez Kako delujejo živci V nekem angleškem medicinskem zborniku poroča sir Henry Dale o novih izsledkih v področju živčnega delovanja. Dolgo let so menili, da doseže neki im-pitz, ki gre skozi živec do določene mišice ali žleze, svoj smoter že s tem, da je pač prispel na cilj. Toda med potjo od možganov do žleze ali mišice mora skozi nekakšna sekundarna ranžirna mesta, ki Jih je primerjati nekako lokalnim telefonskim uradom. Vrhu tega so tudi v mišicah neke vrste miniaturnih končnih postaj. Opazovali so, da more potekati impulz pri Croce in Gentile na indeksu Iz Rima poročajo, da so prišla vsa dela Benedetta Croceja in G. Gentileja na indeks. Croce je Nestor italijanskih filozofov in si je stekel posebno kot estet velikih zaslug. Pripada pozitivističnemu idealizmu, njegova dela obravnavajo filozofijo zgodovine in politike, živi v Napoliju, kjer Je njegova hiša stalno zastražena po režimskih miličnikih. Gentile je Slovencem man posebno kot oče italijanske šolske reforme, ki je vzela slovenskemu življu pod Italijo šole v materinem jeziku. Za Italijane pa ima Gentile .gotovo neke zasluge, ker je njeno šolstvo preuredil po načelih sodobne pedagogike. Po operaciji nič miru Priznani rosiki kirurg dr. Kusmibarov^ki poroča o uspehih svoje metode, ki obstoji v tem, da pacientu po operaciji ne dovoli mirovanja in poleževanja, temveč ga na-ganja, da stopa okrog' ali giblje vsaj rok« ln noge. Po njegovem naziranju je prisiljeni mir po operaciji skrajno škodljiv notranjim organom, ki jih moti v njihovih funkcijah. Razen tega pospešuje gibanje duševno blaginjo pacienta in rekonvale-scenco. Svojo metodo je od 1. 1924. preizkusil že na mnogo sto pacientih s tak-frnjm uspehom, da so ga začeli tudi drugi zdravniki posnemati. Umeten gumi Ameriška Dupont Chemical Compav in Deyton Rubber Manufacturing Companv sta v tesnem sodelovanju izdelali avtomobilske obroče iz sintetičnega gumija, ki so povsem enakovredni obročem iz naravnega gumija. Umetni gumi pa ie s svojo ceno 2 dolarja za kilogram nekolikokrat dražji od naravnega gumija, teko da za sedai y praksi pač ne pride v poštev. Ima za Ze-dinjene države pa ta pomen, da bi bile v primeru vojne neodvisne od importiranega kavčuka m da bi mu delale porazno konkurenco, če bi hotela cena naravnega gumija kdaj previsoko. Umetni gumi sestoji iz acetilena. soli in vode. Prvega pridobivajo iz premoga in apnenca. Poskusne vožnje z obroči iz tega gumija so dokazale, da so obročem iz naravnega gumija . absolutno enakovredni. teh sekundarnih postajah samo v eno smer, dočim more vzdolž kakšnega živca ali mišičnega vlakna v obeh smereh. Nadalje so opazovali, da sledi pri prihodu impulza do sekundarne postaje aH končne postaje v mišici oziroma v žlezi takoj tvorba neke kemične substance. Časovna akcija te substance odloča, da-li more impulz naprej ali reagira mišica s stiskom ozir. žleza z izločnino. Ta kemična substanca je acetil-kolin. Brez tega ne reagirata niti mišica niti žleza. Acetil-kolin se da izdelovati umetno in od tega si obetajo nove napredke v moderni farmaikologiji. Prav gotovo blagruje medved v poletni vročini igračo, ki plava nad n£m v srako. Katastrofa izletniške ladfe Nemška potniška ladja se je potopila v norveških vodah Nemška izletniška ladja »Dresden«, last Severonemškega Lloyda, se je konec pro-šlega tedna potopila ob norveški Obali. Zadela je v skalo, ki je vanjo izvrtala luknjo, Na ladji je bilo v trenutku nesreče 980 potnikov in 360 mož posadke. jih prenesli na ladjo Kong Harald«. Potopljena ladja Dresden« je bila Hfra-jena L 1914. in so jo morali L 1919. ni račun reparacijskih plačil izročiti Angliji. Pred sedmimi leti je Severonemški Lk>yd ladjo zopet kupil od angleških lastnikov Nemška izletniška ladja »Dresden« Kapitan je takoj spoznal, da ni rešitve in je velel odpeti rešilne čolne. Medtem so potapljajoče se ladjo obkrožili švedsm parniki in francoska inšpekcijska ladjja »Ardent«, ki je bila v bližini »Dresdena«. Kakšnih 700 potnikov so odpeljali v Sta-vanger, 40 žensk, ki so v strahu dobile živčne napade, pa so morali oddati v bolnišnico. Potnike sta postavili na suho norveški ladji »Princesa Marta« in »Kralj Harald«. Katastrofa je zahtevala tudi nekaj mrtvih. Iz vode so potegnili štiri ženska trupla. Kakor pravijo zadnja poročila, se ni na ladji nihče smrtno ponesrečil, pač pa je nastala panika, ko sta se na morju prevrnila dva rešilna čolna. Deset žensk je pri tem padlo v morje, kakšnih 100 žensk pa je poskakalo v morje, da bi se rešile s plavanjem. Vse te so pozneje polovili in ter Jo uvrstil med svoje lafletniške parnlKe. Katastrofalna vožnja »Dresdena« je bila četrti izlet ladje v norveške vode. Ladja je imela na krovu večinoma nemške ljudi iz Pfalce in Posaarja. Zakaj se je potopil »Dresden«? Komisija, ki vodi preiskavo zaradi katastrofe nemškega izletniškega parnika »Dresden«, je zaslišala med drugimi pilota, M pravi, da je ladja zaradi majhne spremembe kurza zašla v vodovje, ki ni zarisano v karti njegovega pooblastila. Kapitan i» odločno ugovarja, da bi bil parnik spremenil svojo smer, če bi vedel, da vozi v vodovju, ki ga pilot nima označenega. Iz vseh izpovedi sledi, da je parnik zadel v podmorsko čer, ki do danes sploh niso vedeli zanjo. vsakdo rad gleda takšne skupine mladih deklet Don Juan — krivoprisežnlk Korespondenca izpričuje, da je Ivan Poderžaj ravnal vedno pod vplivom žensk Dunajska policija je te dni ponovno zaslišala Poderžajevo ženo Margareto Fer-randovo in je odkrila, da je Ferrandova poznala Agnezo Tufversonovo v Londonu še preden je njen mož kaj slišal o nji. Po-deržajeva okolica, ki je bila zaslišana o tem, izjavlja, da ji niso znane podrobnosti tega razmerja. Ivan Poderžaj slej ko prej taji, da bi 'bil morilec izginole odvetnice. Pregledovanje korespondence med Fer-randovo m Poderžajem nadalje kaže, da je bil Poderžaj vedno pod vplivam žensk, s katerimi je imel znanja. Ferrandova je spdritus agens v hiši, Poderžaj pa samo izvrševalec njene volje. Ponovna preiskava v dunajskem stanovanju Poderžaja in njeigove žene je odkrila kopico reči, ki niso za javnost. Poderžajeva spodnja obleka je bila obšita s čipkami, našli so tudi srebrn steznik, ki ga je nosil. V Poderžajevi knjižnici je skladovnica knjig erotične vsebine. Ker ameriške policijske oblasti doslej nimajo dokaza, da je bila Tuifvereooava umorjena, bodo najbrže zahtevale izročitev Poderžaja zaradi krive prisege. Poderžaj je namreč zaradi pomanjkanja dokumentov moral pred ameriško oblastjo priseči, da je samski, šele potem je mogel Skleniti zakon s Tufversonovo. Poročni urad ara je v tej zagati dovolil priseči, da ni oženjen. To je Poderžaj storil in se bo moral zaradi tega zagovarjati Policijsko ravnateljstvo v Detroitn pa J« zahtevalo od dunajske policije prstne odtise Poderžaja, per je Poderžaj po sliki, ki so jo poslali v Ameriko, zelo podoben nekemu Bugenu Leroixu, ki je L 1920. msom ril neko Katarino Jacksonovo in potem po«, begnil. Na podlagi prstnih odtisov hoče j« ameriške policijske Oblasti ugotoviti, če Ja Poderžaj ista ali druja oseba kakor Ijesvm roix. Stzzana Margareta Ferrandova ČE BEREŠ TO, IZVEŠ da imajo na Poljskem veliko stavko delavcev v svilni industriji. Stavkajo delavci šestdesetih obratov; da je ruska Geografska akademija izvolila prof. ftmita, vodjo »čeljuskina«, za svojega častnega člana; da »o Imeli te in' v Turčiji potres, ki J« razdejal polovico vasi Hughie. Po potresa se je nad krajem še utrgali oblak, kar Je Se povečalo razdejanje. Na tri mesece oddiha Zastrupljen čaj V Neweastleju na Angleškem se je te dni zastrupilo 30 nameščencev kemična tvornice Hali povratku , kdor le hoče, vse doseže! Pred eno uro sem prejel poročilo postajnega poveljnika, da je 30 metrskih stotov lipovega cvetja nabranega! — Povelje je sicer izpolnjeno, Je pripomnil adjutant, toda ali je bilo zaradi tega res treba, da so padle mogočne lipe? Koliko je bilo zdaj presenečenje polkov-nlkovo, kako, v kakem tonu in obliki sta ee drug drugega vredna vzornika pomenila med seboj, si čitatelj lahko predstavlja. * Nazorna zgodba, čeprav je vzeta iz vojne vihre, mi je prišla na misel prav te dni, ko me je zanesla pot po dolgi Tyrševi cesti na Posavje. Prijeten vonj svežega cvetja, ki se je skoraj štirinajst dni vsipal raz dolgega lipovega drevoreda, mi je iz navedenega primera pomanjkanja srčne kulture nehote izluščil vprašanje, kako je prav za prav pri nas, ali ne umira tudi v naših srcih poleg drugih lepih običajev spoštovanje, srtaro tradicionalno spoštovanje naših prednikov do Slovanom svetega drevesa lipe. Ne le prosto stoječa drevesa v bližnji okolici mesta, celo drevoredi lip v mestu, pred vsem pa ob Tyrševi cesti na Ljubljanskem polju, ki so leto za letom ob cvetenja vedno znova poškodovani, so dovolj zgovoren primer o pomanjkanju čuta meščanov do vsega, kar je bilo našim prednikom in je še dandanes večjidel po deželi sveto. Aii res ni mogoče brižneje nabirati cvetje, ne da bi se kar tjavendan lomile veje prav vrh drevesa, da ostaja ob cesti čedalje več okleščenega lipovega drevja, ki namestu priznanja izziva v tujčevih očeh srjunoto vsega prebivalstva slovenske prestolnice ? :[n vendar je bila prav Ljubljana, ki Je kljub vsemu pritisku nemškega življa, že v najstarejši doba svojega podviga skrbno gojila in čuvala v svoji sredi mogočne, visokorasle lipe. Iz zanimivih podatkov našega osivelega zgodovinarja, župnika Vr-horaika, v 2. št. >Kronike< izvemo, da je že v stari Ljubljani v 13. stoletju stala ponosna lipa pred nekdanjim rotovžem, kjer se je pod njo in pri bližnjem vodnjaku zbiralo staro in mlado. Valvazor omenja to lipo, katero je ovekovečil v svoji znameniti baladi o povodnem možu naš veliki pesnik Prešern: Na Starem so trgu pod lipo zeleno, trobente in gosli in cimbale pele, plesale lepote 'z Ljubljane so cele v nedeljo popoldan z mladenči vesele. Izpod lipe zelene je kraljico ljubljanskih deklet, lepo Urško,, izvabil povodni mož v fvalove Ljubljanice. Ponosna lipa se je košatila pri prejšnji stari stolnici, pri Sv. Petru sta bili dve košati lipi zbirališče župljanov. Lepe lipe so stale pri Sv. Krištofu, pri nekdanjih očetih diskalceatih na sedanji Ajdovščini, posebno ogromna na Tržaški cesti. Na Valvazorjevih slikah stare Ljubljane opaziš daleč vidno grajsko lipo. Prav bi bilo in vredno obnove lepe tradicije naših prednikov, da bi mestni očetje ob sedanji preureditvi grajskih utrdb zasadili sredi planote lipico, ki bi naj bila, razrasla v mogočno drevo, poznim rodovom, grajskim posetnikom, s svojo senco zbirališče, rojakom in tujcem pa daleč viden, mogočen simbol slovanske nepogljive vere in spoštovanja do svetlih vzorov naših prednikov. I)a je današnja moderna Ljubljana v mnogočem še ohranila to tradicijo, opazi takoj vajeno oko ob pogledu z Gradu. Poleg že navedenega Tyrševega ima lep lipov drevored Resljeva cesta, lipe se vrste v šolskem drevoredu in na Sv. Petra nabrežju ob Ljubljanici, ob cesti mimo velesejma v Tivolski park, v severnem delu Bleiweisove ceste, ki je prav tako kakor Kopališka ulica v Trnovem zasajena tudi z mladimi lipami, pri Sv. Križu itd. Tudi nasade v parkih in vrtovih zavednih meščanov krase mlada lipova drevesa. Mogočne lipe opaziš na vrtu ob Aleksandrovi cesti, za zidom uršulinskega samostana, pri Napoleonovem stebru, pred tehnično srednjo šolo itd., posebno znamenita pa je stara lipa na Borštnikovem trgu, kjer se je mnogo rajalo pred 113 leti, za časa kongresa. Starim Slovanom je bila lipa sveto drevo, posvečeno boginji ljubezni, živi. Pod lipo so zborovali, darovali bogovom, pod njo se posvetovali, sodili, rajali in kratkočasili. Ta stara, globoko v narodu zakoreninjena navada je ostala še dandanes marsikje, posebno znani so plesi koroških Slovencev v narodnih nošah pod lipo v Borljah v Zilj-ski dolini in v Rožu. Ogromna lipa pri cerkvi Zdrave Marije v Blačah v Ziljski dolini, čez 700 let stare lipe v Novi Štifti pri Ribnici, stoletna Miklova lipa, starodavna priča narodnega žitja v Ribnici, stare li- Fonosna lipa pred staro cerkvico sv. Jer-' neja v Sp. Šiški pe v Levstikovi rojstni vasi Retjah pri Vel. Laščah in pri podružnični cerkvi sv. Janeza pod Kravjekom na Dolenjskem, starodavna turjaška lipa, orjaška, 30 m visoka, nad 400 let stara lipa v žiganji vasi na Gorenjskem, lipa na Spodnjem trgu v škofji Loki itd. so samo nekateri primeri častitljivih prič davno minulih po-kolenj. Saj učaka lipa, ki se izredno košato in visoko razraste, zdrava 400 do 500 let, pa tudi 800 do 1000 let stara drevesa niso redkost. Ogromni lipovi štori so bili še nedavno po notranjskih gozdovih, krog Plitvičkih jezer in drugod. Stari ljudje so vedeli povedati o orjaški lipi pri cerkvi sv. Jungerte na Pohorju, v katere deblu v premeru 170 cm in obsegu 5.30 m se je z lahkoto zleknil odrasel človek. Ogromen tak kolos so pred vojno posekali pri cerkvi na Kremencu blizu Krškega. Vera, da v lipo ne trešči, je vtisnila vsej naši domovini značilno vnanje obeležje. Se v polpretekli dobi so bile zelo redke vasi in zaseBrf, pa tu® mesta, kjeu M ne bBe mogočne lipe. Ponosna in možata, nežna in ljubezniva, obenem pa krepka in veličastna, s koreninami globoko zajed ena v zemlji, z vrhom željno stremeč kvišku, stoji lipa, v svojem pomladnem cvetju najkras-nejše vseh dreves, še danes mnogokje zvesto ob strani cerkva, kapelic, domačij, znamenj in križev. Kakor je bila lipa ob lepo renovdrani cerkvici sv. Jerneja v Spodnji šiškl nepogrešljiv simbol častitljivega zbirališča starih prednikov in središče, iz katerega navzven se je razvilo sedanje veliko predmestje Ljubljane, prav tako naj bi se povsod čuvale že obstoječe in kjer so izumrle ali jih sploh ni, zasadile nove lipe. ★ Tropski narodi Imajo svoje palme, narodi ob Sredozemlju oljke, Germani svoj hrast. Lipovo mladje, listje in cvetje pa je bilo posebno še v dobi preporoda Slovanom najvidnejši vnanji znak složne manifestacije notranje volje in želja, v črnožoltih dneh, ko so se nemški vojaki in društva, pa stari veterani ob slavnostnih dneh kitili s hrastovim listjem, so zavedna slovanska društva in zmagovite čete dičile svoje zastave in prsa z lipovim zelenjem. Z lipovo vejico na glasovnicah so šh naši bratje onstran meje pred 12 leti v volilno borbo, z deset in deset tisoči glasovi izvojevali častno zmago ter poslali v rimski parlament pet svojih zastopnikov. Po znanih krnskih dogodkih je morala pasti v plamenih starodavna lipa sredi trga v Kobaridu, nad katero so zliH ves svoj bes čedadski fašisti. Primerov dovolj, kako važno vlogo ima Upa v kulturno politični zgodovini našega naroda. Ne le odlično mesto v naši vezani tn nevezani besedi, še mnogo tesneje je staro spoštovanje naših prednikov do lipe zvezano s krajevnimi in lastnimi imeni naSe domovine. Kakor spominjajo imena Bukovje, Bukovi ca, Hrast je, Hrastovica, Orešje, Orehovica, Gabrovo, Gabrovica, Brezje, Brezovica, pa Smrečje, Javorje, Topol je, Jelševec, Usovec itd. na svoj izvor in nastanek, prav tako je tudi lipa povsod častno zastopana. Lipa nad Vrbo in v Rožu, Pod Lipo pri Blatogradu, Lipalja vas na Koroškem, Stara in Nova Lipa, Knežja Lipa, Lipica, Lipovica, Lipovščica, Lipovec, Veliki Srednji in Mali —. Zgornja in Spodnja Lipnica, podlipa, Podlipovica, Zg. in Sp. Liplje, Velike in Male Lipljene, Lipnik itd. je le nekaj primerov iz ostale slovensKe zemlje, kjer se Je koren lipinega imena trajno zasidral. Ldpah, Lipar, Lipec, Lipej, Lipinc, Ldpincer, Lipicer, Lipič, Lipnik, Lipovec, Ldpoglavšek, Lipovšek, Lipovšček Lipušček, Lipovž, Podlipec, Podlipnik so pristna narodna imena še danes na Koroškem, v Ljubljani sami jih ima nad 100 oseb. šola in dom, pred vsem pa odgovorna oblast va so poklicani, da v prvi vrsti pouee sedanji rod o velikem pomenu narodne tradicije. Ni treba, da pogledamo daleč čez meje države, da se prepričamo, kako drugi narodi z izredno konservativnostjo spoštujejo vse, kar tvori nele bistveno narodni, temveč tudi pokrajinski značaj. Vcepimo mladini in vsem nepoučenim v svobodni zemlji ono spoštovanje do lipe, kakršno so gojili naši nesvobodni predniki ter ga i polni meri še danes goje onstran meje. Cu vajmo lipove nasade v mestih in na deželi, zasajajmo nove, kjer jih še ni, da bo tujec tudi. v tej smeri že iz vnanje pokrajinske slike spoznal lepo zemljo Slovansko. L L. Stara LJubljana: Pogled s Turjaškega (sedaj Novega) trga na grad ln planoto z grajsko lipo Zločini krvne osvete Pred okrožnim sodiščem v Nikšiču je bil šele sedaj epilog umorov iz osvete, izvršenih že L 1918 in pozneje Cetinje, 24. junija. Okrožno sodišča v Nikšiču je te dni obsodilo na smrt Vuleta Lakičeviča, dva njegova tovariša pa na loletno robijo, ker so iz zasede ustrelil maturanta Gojka Aleksiča. Ta razsodba je epilog; zamotanega osvetni-škega krvoprelitja, ki se je dogodilo v vasi MalLueki leta 1918., ko je bila v Črni gori ši avstrijska vojna okupacija. Sedaj na smrt obsojeni Vule Laki cevi 6 je med avstrijsko okupacijo z mnogimi drugimi Črnogorci utekel v gozdove ter bil član komitskih čet, ki so delale avstrijskim okupacijskim četam hude preglavice. Njegova najboljša tovariša med komiti sta bila brata Djordje in Miladin Kršikapa. Begunci, ki eo se pred nasiljem avstrijskega vojaštva umaknili v gore, so na različne načine preživljali svoje nevarno življenje. Nekateri od njih so se umaknili v visoke gore, kfter so bili varni pred zasledovanji avstrijskega vojaštva, od časa do časa pa eo naskočili kako avstrijsko postojanko ter ee tam opremili s strelivom ter oskrbeli tudi z živežem. Mnogi taki komiti so dajali čudovite primere junaštva in ljudstvo jih je častilo kot 6voje zaščitnike in maščevalce. Bili pa so v gorah tudi komiti ali odmetniki, ki so se skrbno 6krivali pred avstrijskimi vojaki in orožniki, pri tem pa večkrat napadali tudi svoje premožnejše rojake, da je bilo bedno ljudstvo med dvojnim ognjem — avstrijskih čet in domačih razbojnikov v gorah. Brata Kršikapa sta imela močnejšo Peto, ki se je držala gora nikšiškega, šavniškega in kolašinskega okraja. Odmetniki so često prihajali v samotne gorske vasice, kamor je redkokdaj prišla kaka avstrijska potru-lja. Taka gorska vas je bila tudi Malinska in pri tamošnjih kmetih so bili Djordje Kršikapa m tovariši večkrat v gostih. Vaščani pa so komitom v gore prinašali po možnosti tadi hrano. Prebivalci samotnih gorskih vasi so mnogo pretrpeli od avstrijskega voio-štva zaradi suma, da eo v zvezah e komiti. Vaščani niso mogli tajiti, da prihajajo komiti k njim, izjavili pa so avstrijskim oblastnikom. da iim morašo dati, kar zahtevajo, ker ee nimajo e čim braniti. Avstrijske oblasti so nekaterim vaščanom razdelile puške, da bi branili svoje domačije pred ro- parskimi ubežniki. Nekaj mesecev pred koncem avstrijskega asilja v Orni gori je prišlo v Malinski do krvavega obračuna med vaščani in kouiiti. Četa Djordje Kršikapa je prišla v hišo najuglednejšega domačina Aleksiča. Komiti so bili zbrani na nekem travniku) blizu Alek-sičeva hiše in domači eo jim prinesli kruha, sina in žganja. Gospodar Kosta Aleksič je po starem običaju pozdravil goste in ko ]e izrekel: Bože pomozi! — so od vseh strani zagrmele puške in mrtvi so obležali brata Kršikapa in neki Kadič. Kršikapini sorodniki eo prepričani, da je Aleksičeva rodbina Kršikapo in njegove tovariše izvabila v zasedo in umorila z orožjem, ki so ga vaščani dobili od Avstrijcev. Takoj po prevratu so bile že prvi razprave o tem krvavem dogodku, vnetil pa so se tudi prvavi obračani med Aleksičevimi in Kršilmpinimi pristaši. V vrsti zločinov je bil najhujši zavra t ni umor maturanta Gojka Aleksiča, ki ga je izvršil Vule Lakičevič. Gojko Aleksič nje bil vnuk starega Aleksiča, ki je baje 1. 1918. organiziral umor Krši* kape in tovarišev. Pri zadnji razpravi so pristaši in sorodniki Kršikape pripovedovali kakor pri vseh prejšnjih razpravah o zaroti in za vratnem umoru, mnosri vaščani iz Ma-linske pa so krvave dogodke pokazali v popolnoma drugi luči. Djordja Kršikapo in njegove tovariše so opisovali kot najhujše razbojnike, ki eo nesrečni vasi pobrali vsa živila, izvrševali nemoralne zločine nad ženami, kradli na planinah živino in se sploh tako obnašali, da ie pred njimi trepetala vsa vas. Na drugi strani pa so Avstrijci va-ščane dolžili, da podpirajo Kršikapo in njegove tovariše. Res je. da so nekateri vaščani od Avstrijcev prevzeli puške, a to so storili samo zaradi tega, da bi se rešili perse-kucij. Djordja Kršikapo in njegova tovariše so ustrelili v silobranu, — ker jim je nevarni razbojnik zagrozil e požigom vast. Obtoženi Vule Lakičevič ie izjave vašfa-nov označeval m laž. na vprašanje, zakaj je •umoril mladega Aleksiča. ki je bil še otrok leta 1918. in tako popolnoma nedolžen na tedanjih krvavih dogodkih, pa je kratko odvrnil. da ie maščeval umorjenega prijatelja in da bi iztrebil še druge potomce Alek-sičeve družine, če bi imel priložnost Sokol Sokol Ljubljana-šiška sprejema prijave za zlet v Zagrebu do 5. julija v društveni pisarni od 19. do 20. ure. K »opozorilu«, ki ga je objavilo »Jutro« 22. t m. v sokolski rubriki, smo prejeli naslednje pojasnilo: Čudimo se dr. P-ju, da ni razumel našega članka, priobčenega dne 19. t. m. V članku »Kmetsko-sokolski dom« v St. Juriju ob Taboru smo dovolj jasno razložili našo trnjevo pot Danes pa še nekaj pojasnil. 1. Nerazumljiv vam jo naslov »Kmetsko-sokolski dom«. Tu se je pač storila neljuba pomota. V tem naslo-w smo hoteli združiti vse moči, katere nam bodo pripomogle, da dobi Sokolska četa svoj dom. Društvo »Kmetskih fantov in deklet« je stavilo ves svoj denar na razpolago in s tem omogočilo, da dobi res napreden živelj svojo hišo. 2. G. dr. P-ju gotovo niso znane razmere v našem kraju, zato prosimo, da nas ob priliki obišče bodisi osebno, ali pa se oglasi pismeno ter nas s svojimi zdravimi nasveti podpre. 3. Če bi g. dr. P. moral dvakrat na teden v šoli prestavljati in prenašati klopi, da bi lahko telovadil ter hodil tričetrt ure daleč v drugo vas k vajam za uprizoritev dra-matskega dela, mislimo, da bi tudi on pomislil malo ter pristal na dom združen z društvom »Kmetskih fantov in deklet« in »Sokola«. 4. Radi bi še vedeli, če bi g. df. P. mirno gledal, ako se ▼ isti vasi pripravlja zidava dvorane v cerkveni hiši. Kaj bi storil on? Mi Sokoli naj bomo brez strehe ter naj mirno gledamo razmah naših sokolskih nasprotnikov! 5. Če g. dr. P. smatra našo akcijo za bedarijo, obžalujemo. Vendar pa smo v skrbeh, da se ne najdemo skupno v zavodu, katerega nam on priporoča. G. dr. P-ja prosimo v nadalje, da se nam predstavi s celim imenom, da se ibomo lahko v bodoče za slične zadeve obrnili direktno do njega. — Rossner E. Sokolsko društvo v Dolnjem Logatcu je imelo v soboto 23. t m. izredno glavno skupščino, katere se je udeležil tudi župni odposlanec brat Tonja Ivan. Do izredne glavne skupščine je prišlo zaradi izpopolnitve nekaterih važnih funkcij v upravi in zaradi vprašanj, katerih uprava ni mogla sama rešiti. V novo upravo so bili predlagani naslednji bratje in sestre: starosta Petrič Emanuel, namestnik staroste Lenarčič Ciril, načelnik Kune Stanko, nam. načelnika Mazi Drago, načelnica Deželova iDarovinka, nam. načelnice Semrovova Ivanka, prosvetar Deu Bogomir, tajnik Vr-bovšek Jože, blagajnik Eržen Josip, gospodar Slekovec Drago, statistik Vidmar Edvard; člani uprave: Anžiček Anton, Mi-selj Ema, Mislej Gvidon, Mlakar Albin, Sartori Milan; revizorji: Tršar GregOr, De Gleria Anton, Petkovšek Anton; namestniki revizorjev: Šebenik Janez, Guček Janko, Jerina Janez; predsednik častnega razsodišča je dr. Gregorin Alojzij. Šport V nekaj vrstah Pestri zaostanki z nedelje. O prvi finainj prvenstveni tekmi, med Korotanom in Elanom, ki jo je t Kranju Korotan 2 11:2 (6:2) odločil r svojo korist, so znane še naslednje podrofonosti: Domači so v d i vnem poletu malone pregaztii tr&* sprotnika. Elan je imel na igrišču popotao-ma podrejeno vlogo jn ie v glavnem izguM zaradi zelo slabe krilske vrste. V izdatni meri je pripomogla k visokemu rezultata tudj njihova preostra igra na moža, ki jih je skoraj v vsakem težjem primeru velj-ada gole. Korotan je imel neprimerno boljše moštvo in so bife prav dobri vsi, posebno pa napad, ki je izdatno podpiran od krilske vrste, izkoristil skoraj vse pozicije. — V nedeljo potuje Korotan v Novo mesto na re-vanž in vabi simpatizerje. da ca spremljajo na. vroča dolenjska tla. Med nedeljskimi nogometnimi rezultati v zemlji bi bilo treba omeniti že zmago beograjske Jugoslavije v prijateljski tekmi nad zerminsko Š t €&-sa treninga kot osvežilno brano samo Ovo-■»ttft Svetovno prvak Steinemano oživa. 2e osem let vsako jutro in popoldne redno OvomaJtmo. Mack, ki je na telovadnih tekmah v Budimpešti doseged zeio kipe recui-tlte. se izraža z največjim navdušenjem o OvomakM, ki jo stalno uživa aa *ajtrk. Miez, amsterdamski ofcmpijonik, smatra, da jeOvomaltina edina prav« in ostrezna hrana za čas treninga. Izjav«! je: >JRrec^čfln sem o tem, da bree Ovomakine se bi Ul vzdržal krstih dni tekmovanja, ker si So samo za borbo nrišk; temveč tnd4 zar borbo živcev. Pri tekmovanjih potrebna toedaa. do-ševaa energija pa je popolnoma ifjčm energiji. Hvaležen sem pra* tfni, da mi Je pomagala do uapeht ■ ASK Primorje CLaKkoffSeMtoi Drevi od 2L v tajništv* redna kt ja, zaradi tega obvezna za vse Na sejo so vabljeni tadi: inž. Baftič, Kč, SerSe, Slanjič, Pecpar, Zoega. Mets, Zorga Erae. Gzurda, Koiče. Putbtfa, Ccrsrt, Slavko, Oražem. Danes ob 18. obvezen tpe-nfcg za »vse atlete, ki rridefo v poStev za Bukarešto. Prav tako v četrtek ob UL etri trening za vse brez izjeme. — Tu mer. ŽSK Hermes (moto-sekcffa). Dbbh 30. seja odfcora pri Habiana. SK Slavij a. Danes ob 18. morejo MU oa igrišču oib Tržaški cesfi naslednji: Sferi, Eržen, štraus, Gestrin, Oeebek, OSobtgk, Gimperman, Zadnik, Stopar, Drnovšek, Smotnik, Pogačar. Drfe, Knharfč In Pogačnik sigurno. Igtramo treirng tekmo e Reko. SK Reka. Drevi ob 18.30 trening tekma I.b moštva s Slavijo. Jutri ob isti «t obvezen trening za I. moštvo. TKD Aten a. Odslej bodo redrt hatemfci treningi vsak torek in četrtek injvoktoo od 17. dafle. Postani In ostani član „Vodnikove dražbe* RODITELJI! Otroku, ki pohaja šoto, dajte, a£a> Je slaboten, da použije vsak dan zjutraj ln zvečer malo žličieo okusnega »Ener-gina«, za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, Ima dober tek ln je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energinc dajte vsakem« članu rodbine, ki nima teka. »Emaglm dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven. »ENTERGIN« se dobfva t lekarnah t steklenicah po pol litra; 1 steklenica Dtn 35. Reg. S. br. 19147-3S Bolečinam vnogah recite Zbogom! 7/ Poizkusite to enostavno ^mM domače sredstvo Evo, enostavnega is cenenega domačega sredstva, da se za vedno rešite najhujših težav in bolečin v nogah. Pomočite noge v toplo vodo, kateri ste dodali toliko Saltrat Rodella, da je dobila videz neposnetega mleka. Saltrat Rodell vsebuje 10 različnih zdravilnih soli, ki se nahajajo ▼ znamenitih svetovnih radioaktivnih vrelcih. Ta močna zdravilna kopel odpravlja v 3 minutah najhujše bolečine nog. Otekline izginejo. Iz ranjenih in vnetih rok izgine vnetje takoj. Ozebline nič več ne srbijo in ne skelijo ter se naglo zacelijo. Ta s Saltratom nasičena voda, podobna mleku, odpravi bolečine na čudovit način ter omehča tudi kurja očesa in žulje tako, da jih lahko s koreninami vred odstranite. Saltrat Rodell se prodaja ob jamstvu v vseh strokovnih prodajalnah. ♦ Nenadoma je preminul naš srčno ljubljeni soprog in očka JANKO ČOLNAR nameščenec delniške pivovarne Union in fiefpilot ljubljanskega Aerokluba Prosimo tihega sožlja. MILKA, soproga; IVKO, sin in ostalo sorodstvo 3690 L. Woifh 81 Garragan Roman % Spet je Garragan nehote pomislil na Glorijo. Ali ne bi bilo mogoče, da bd bila Glorija poslala k njemu kako prijateljico? Morda je bila v stiski ali bolna. Zakaj se še ni bil peljal v Blankenese h kapitanu Diedrichsenu, ki je nemara vedel, kaj je z njegovo hčerjo? »Kakšna je dama na pogled?« »Mlada in zelo lepa, gospod baron.« Garragan je jel omahovati »Tu je njena vizitka, gospod baron,« je rekel Eweding, takisto omahujoč kakor gospodar. »Mariska Tothova,« je bral Garragan. Tega imena ni bil še nikoli slišal, a kdo je vedel, kako so se imenovale Glorijine sedanje prijateljice? >Nu prav,« je vzdihnil nazadnje, »spusti damo noter, Eweding.« Sluga je odšel. Mariska Tothova je stopila v sobo. Oblečena kakor svetska dama, boječe in skesano približala. »Ne zamerite, gospod baron, da sem tako strašno vsiljiva,« je rekla in poizkusila svojo srečo z globokim, vlažno se leskečočim pogledom, ki bi bil omajal najbolj utrjenega pušča vrtika. »Baje mi imate povedati važno novico, milostiva?« je v mučni nestrpnosti odvrnil Garragan. »Gospodična,« se ie nasmehnila Mariska in pokazala svoje krasne robe. »Izvolite sest!, gospodična.« Velik kavalir, je prijetno presenečena pomislila Mariska ln počasi sedla. »Pripravljen sem poslušati, kar bi mi radi povedali, gospodična.« Mariska je bila tolikanj zamaknjena v opazovanje tega moža, da je menda preslišala vprašanje. Morda je hotela zaigrati ljubezen na prvi pogled, morda je le opazovala obraz nasprotnika, ki ga je bilo treba očarati. • »Nu, gospodična?« je vprašal Garragan, vznemirjen po smešnem naključju: lepa neznanka je rabila isti parfum kakor nekdaj Glorija. »Ne zamerite, gospod baron, nekoliko zmedena sem.« Zdaj je Mariska govorila resnico. Ta' mož, ki je prevračal vse predstave, kar si jih je bila ustvarila o njem, jo je malone spravljal v zmešnjavo. Pred njo je stal kavalir, ki je imel najzanimivejši obraz na svetu, vseh želja vreden mož, ki bi se bila mogla pri tisti priliki zaljubiti vanj. — Mariska je jela sanjariti. »Zdaj bi pa vendarle prosil, gospodična —« Mariska se je zdramila. Za pet tisoč dolarjev gre, duša božja! Ni se smela vesti kakor zaljubljena koristka. »Moje ime je Mariska Tothova.« »Da,« je odvrnil Garragan in pokazal na vizitko. »Ali niste še nikoli slišali tega imena?« »Ne.« »Operetna pevka sem, zelo znana operetna pevka.« Operetna pevka ne more biti Glorijina prijateljica, je pomislil Garragan in pogledal tako razočarano, da je Mariska takoj spoznala svojo taktično napako ter sklenila opustiti oboje, svetsko damo in globoki, duševni pogled. »Prosim vas opravičbe za svojo nevednost, gospodična. Bil sen? dolgo časa na potovanju.« *N5kar se ne opravičujte, gospod baron. Operetna pevfau kaj pa je to takega, prosim vas,« je zelo spravljivo dejala Mariska in si odpela kožuh. »Tako vroče je pri vas.« »Meni se ne zdi pretopk),« je stvarno odvrnil Garragan, ogledujoč čudno obleko, ki jo je imela gospodična Tothova pod kožuhom. Bila je večerna oblekca, tenka kakor kop r ena in nenavadno globoko izrezana. Razen tega je opazil, da gospodična nima srajce na sebi, zakaj prsni bradavici je bilo razločno videti. Kako lepa stvar je ženska, je pomislil Garragan, in neskončna žalost se ga je polastila ob spominu na jetniška leta in na strašne noči, ko so se divje sanje igrale z njegovim izmučenim telesom. Nič ne vplivam nanj, je začutila Mariska Tothova in izgubila vso samozavest. Kakšen je bil ta mož, da so ga delale niene priznano lepe prsi otožnega? »Povedati vam hočem, gospod baron, zakaj sem prišla k vam.« Garragan se je otresel spominov in ustrežljivo prisluhnil, »Vem, da imate dve prazni sobi. Tujka sem, Madjarka. pa ne morem dobiti v Berlinu stanovanja. Oddajte mi sobi, gospod baron.* Garragan je z ledeno vljudnostjo odbil. »Zelo mi je žal, da moram zavrniti vašo prošnjo, gospodična, a svojih sob ne oddam.« »Vsako ceno plačam,« gospod baron,« je izzivalno vzkliknila Mariska. »Odkritosrčno mi je žal, gospodična, ali...« »Ne bom vas motila, gospod baron, kolikor ne bi sami hoteli,« je rekla, in njene oči so obetale vse rajske slasti tega sveta. »Prosim, ne silite vame, gospodična — nemogoče je.« Mariska je sklenila poizkusiti obupen napad. Spustila se Je pred Garraganom na kolena in mu objela noge.« »Prosim vas,« je za šepetala in pritisnila obraz k njegovem® telesu. CENE MALIM OGLASOM Po d« par za besedo, Dtn 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Ifičejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženttve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20__. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 11.— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zalite vate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite iHjte znam k; L'.r.o zdravje. Oskrba v hiši. Curricuium vrtae, honorar. prep:si spričeval. Ponud.be na oglasni odd. »Jutra« pod »Lzven Ljubljane«. 16825-1 Dekle prndmo ta pošteno, vajeno kuhinje in pripravno za gostilno, sarejaneon takoj. Dregniti K orbar, Zacrorje ob Savi. 17075-1 Trg. pomočnika i-zurjene-ga v kuipočji in manipulaciji suhih gob sprejme večja trg. z meš. blagom. Prepisi spričeval, zahtevki. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Hrana in stanovanje v hi&i*. 16824-1 Postrežnico srednjih let, natančno v pospravljanju pa.nketiTaraih sob. iščem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17064-1 Postrežnico za vsa hišna dela. za Ses od 7. do 15. ure sprejmem Oglasiti se je med 8. in 9. uro. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 17092-1 Pletilje z večletno prakso za ptn-i no sprejme tvrdka A. Šinkovec, nasl. Soss, Mestni trg. 1.7087-1 Brivskega pomočnika veščega ondulaciie, sprejmem takir.j. Ostalo po dogovoru. Pristoiniik Pavel, Poijčame. 17096-1 Seseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmaniš) snssek 17 Din. Učenko pošteno, zdravo, močno, ki je z dobrim uspeh-oim dovršila vsaj 2 roizr, meščanske šole. sprejme Marija Dren. trgovina z meša-nim blagom, Podiehnik pri Ptuju. 16831-44 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več vinskih sodov proda Anton Stirn. Ježica pri Ljubljani. 16679-6 Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila- A. Presker Ljubljana. Sv. Petra cesta 133 Predsobno steno obe^ailno, večjo, z oe'eda-!om proda S., Prisojna ni. St. 3/L levo. 17093-6 Lfriba Jurkovič: (Ilustriral V. Maz» Otroški voziček globok, zelo diobro ohranjen, prodam. Na ogled v delavnici A. Goreč, Gosposvetska cesta.. 1(7068-6 Empir komodo z nastavkom (Ta bernakel-kastem) bohotno vložen, več slik od A. Zoff, P. Kttml itd. proda an.tikvarnica H-zdam, Sv. Petra ees-te 4. 17066-6 Avto, moto Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avto dvosedeien, v dobrem stanju kupimo. Pommd.be na nasllov: »O 1 e i«, Zagreb, Krešimirov trg štev. 19. 17071-10 Tovorni avto 2—9 dobro oh ram jen, kupimo. Ponndlbe n« ogl. oddelek »Jutra.« pod šifro »Takojšnje plačilo 202«. 17073-40 Motocikla Ha-rlev-Davidson 350 e«n im Inidiian police eomi.t 750 cem s prikolico, oba v najboljšem stanju ugodno proda Viktor Bohinc. Ljubljana., Tvrževa cesta 21. 17086-10 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posojila dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov proti 9•/• obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo ln prodajamo. Hitro ln točno poslovanje. Pučka štediona, Zagreb. Naš zastopnik za dravsko banovino Je: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. 16465-16 Hranilne vloge vseh bank kupimo in prodajamo najugodneje io promptno. Bankarsko • poslovni zavod d. d. Zagreb Praška nlica 6/H. telef. in ter. 38-38. Za odgovor prkoTte znamke M 3 Din 1«1-1« Hranilno knjižico Mestne branuHmice v Ljubljani, z vlogo do ' 100.000 Din kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod značko »Kupim«. 17065-16 Kredite samo za tovarnarje. posestnike. inozemski kapital — tudi osebne kredite za večje trgovce. Vprašanja na ogl. oddeiek »Ju.tra« pod •Kredit«. 17089-16 Zamenjam bm»f!no knjižico Tj-uMjan-eke Mestne hranilnice, za knjižico celjskih denarnih zavodov. Naslov pri podružnici »Jirtra« v Celta. 17098-16 121 Zvečer je pa mala Lili brala to Prečud-no zgodbo otrokom vsega sveta ki so jo poslušali z največjo radostjo in veseljem. Svojo povest je Lili končala z besedami: »Otroci novega stoletja bodo dobri in pogumni, zakaj na njih je, da ustanovijo kraljestvo resnice, dobrote in lepot«!« r/ Beseda 1 Din. davek 2 Dtn za šifro ali dalanje na slova 5 Dm. Naltnanlš' znesek 17 Din 3 stavbne parcele ob Tržaški eestS poeem naprodaj. Naslov pove ogi oddielek »Jutra«. 16818-20 Zastonj! V sredini trge Trbovelj naprodaj bila t restavracijo in delikateso — vse v najlepšem stanju. Zraven je leip telenjadnl tn cvetlični vrt. Potrebno 50.000 Din, drugo hipoteka. Pojasnila daje Miloš Rozin. Trbovlje. 16606-20 Prodam hišo zarodi starosti. 4 sobe. kuhinja. klet, velik vrt, V hiši električna razsvetljava — Zaviodna št. 63. 10 minut; od postaje Celje. Ceno pov« lastnik. 17099-20 Dvostanovanj. hišo z majhnim vrtom za 16.000 Din prodam v Kosezah 56 Polovico p'ačljiivo takoj, drugo na obnoke. 17062-33 Novo hišo davka prosto, z lepim vrtom, ob glavni cesti pri Ljubljani — pripravno za vsako obrt, s elektriko in vodovodom, prodam. Prevzame se lahko hipoteka. Naslov v ogiaanem oddelku »Jutra«. 17069-20 Zamenjam majhno hišo, vredno Din 300.000, z 200 m* sveta, v prometnem ceratr® mesta za manjšo hišo aiii vilo, eca. 250.000 Din vrednosti. z zemlji5Cem. Prevzem hipoteke kot doplačilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovska enodružinska«. 37080-30 Dvostanovanj. hiša v !«pem tnpn bli®n Celja naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutra« v Cefl jn. 17100-20 Hiša v Ljubljani prostorna, z velikim dvoriščem, sVedišči in hlevi, zelo pripravna za mesarijo ali slično obrt, ugiodno naprodaj. Refiektamti i gotovino ter nek»j vtope Mestne hranilnice ee prosijo za ponudbe in naslove na oglasni oddelek Juitra pod šifro »400.000«. 17104-20 Lokali Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na iiova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. GalvanizacOska delavnica v pogonu, kompletno moderno opremljena, vpeljana. ponikljana, bakrena, medena kopel j ta brusilni-ca na 2 vreterai, z vpeljanim telefonom »n ostalo opremo naprodaj. Naslov: »Oalvapol«, Zagr Mak-siiminska eesta štev. 54. 16150-19 Kovačnioo na Rimski eesti štev. 17 odda Žmvee. 17ftW-d9 Beseda 1 Din davek 2 Din sa šifro ali dajanje na »lov« 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Zdravilna zelišča lipov ©vet. taužemt rože. koreninic« eocijaoa. k n poje Salns d. d., Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 10 16624-7 Vrednote Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje u« slova 5 Din. Najmanjš) znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kopaj« p« najvišjih eenab CERNE — favefir Ljubljana, WoMova nlica i r i Radi selitve prodam razno pohištvo — omare z« knjige, igralno gamitu.ro, silonske garniture, spalnico. ra«ne mrae, 3 pisaln« ma®e in 1 aime-rikansko. Naslov pove ogi. oddelek »Jutra«. 17067-12 Staro spalnico dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe z navedbo cene na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Spalnica« 17070-12 Dijaške m obe neseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dva dijaka sprejmem za prihodnje Šolsko leto v vso oskrbo v sredini mesta. Soba velika in svetla. Gajeva ul. 3/H, desno (za nebotičnikom). 17058-22 Stanovanje fcteeeda i Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje parke ti ramo, pržtliSDOs t novi vili b&Mi tivolskega gozda oddam t 1. avgustoma. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 16919-21 Petsob. stanovanje sončno, x vsemi prrtikli-nami, poleg univerze, pripravno todi za »dravuika, poceni oddam s jtlijem. Naslov v ogiaenem odde^tu »Jutra«. 16730-31 V Naklem 20 mmnnit od Kranja irfo poceni oddam trisob. stanovanje I vsemi pprt/ft:linami. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. j.7053-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. arvgnntom m-mo odraslim. JVamkopam-ska St. 23 (pri gorenjskem koiodvoro.). 3.706±£1 Trisob. stanovanje e kuhinjo, kopalnico, predsobo in teraso, komfortno, oddam c L avgrnetom. — Ogledati med 14. in 16. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1.7094^21 Stanovanja irteseda I Dtn davek 2 Din za Slfro aU dajanje na slova 5 Din. Najmanlši znesek Din Sobo in kuhinjo išče vdiova drž. uradnika s hčerko. Ponudbe na ogi. oddeiek »Jtrtira« pod Šifro »Mima stnaoka«. 17060-31/a Lepo sobo za 1 ali 2 osebi, v sredini mesta, s hrano ali brea takoj oddam v Gajevi ui. št. 3/II (za nebotičnikom). 17057-23 Lepo sobo g posebnim vhodom ta 2 posteljama oddam v Kapiteljski nlioi šitev. 3/1. 17079-23 Za Julij in avgust sprejmem 3 boljše gospodične v 2 lepd sobi po 460 Din mesečno na Znnjske-ga cesti. — Izborna hrana, pranje, kopalnica, elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17083-23 3 opremljene sobe krame, soinčme, bliiu banske uprave, z uporabo kuhinje, kopalnice, plima in elektrike oddam e 1. avgustom. Poieg tramvaj. Naslov oo«« ogiasni oddelek »Jratra*. 17076-23 Mesečno sobo lepo ta »olintoB, c separatnim -vhodom, oddam s 1. j«6»jeim. Ogledati-v Knaf-Ijent olfel 16/2. 17090-23 Sobo lop» oppecnijeoo, c postnim vbodmm, m 900 Din takoj oddam v Prnlab, Sredina 6. 17102-23 Boljšega gospoda sprejmem v bracoo wbo a kopalosoo. Na razpolago klavir. NanSov r ognsnem oddpifku »Juitra«. 17103-23 Veliko sobo a posebnim vbodom, opremljeno sli praamo oddam 1 a!i 2 solidnima osebam«, oiir. zakonrikemn paru. — Kolodvorska nlica 23/1. 170^-2S Pensk>n Zaoier Sv. Pavel pri Preboju, Savinjska dolina, Dravska banovina. — Zračne sobe. prvovrstna brana, lep vrt, smrekov gozd, tenis, 65 m dolg lasten kopalni bazen. Penzija dnevoo 40—55 Din 16577-38 Stanovanje boMitje, dveh »ob ta pri- tifclin, n* Jeižici (Stožice) rabim z avgustom. Ponudbe na ogl. oddelek ».Jutra« pod »3 osebe«. 17101-žl/a Štirisob. stanovanje nasproti krREevniSk« cerkve, v L nadstropja oddam z novembrom. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Samo boljša stranke«. 16699-31M vni^rprii Beseda 5C para 4»w> Dtn n Slfro ali da lanje naslova 3 Din Nm) -nanlS1 mwek 19 Dtn Opremljeno sobo g posebnim vhodom, poieg Zveade takoj oddam. N»-stov pore oglasni oddeiek »Jut-a«. 17063-33 t]> Beseda a Dtn davek 2 Din za Mfrc aH datanle naslova S Din. Nalmanjši ■nmek M Din. Lovšin! Oglas pod naslovom D .. . . ne objavimo. Omislite si drog naslov. — »Jutro«. 17063^34 Beseda 2 Dtn. davek 2 Dtn za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 20 Dtn. Gospodična iSČe znanja z gospodom državnim uslužbencem. Prednost tisti, ki služi M) na Notranjskem ali Gorenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bodi odkritosrčen«. 17072-25 INSEBIRAJTE V »JUTRU« Odstopi se pod ugodnimi pogoji prvovrstna špecerijska trgovina Prevzem zaloge ne pride v poštev. Dobra eksistenca zasigurana. Velik krog dobrih odjemalcev zasiguran. Mesto zelo prometno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurna bodočnost«. 5693 RANE ZARADI DOLGEGA LEŽANJA Tako nastale rane zelo smrde, se naglo širijo, razpadanje tkiva se težko zaustavlja. Tu pomaga zelo »Fitonin« bolniku in okolici. 2e nekaj dni po uporabi »Fitonina« prestane neprijeten duh, bolečine se ublažijo, tkivo se okrepi in rane se prično celiti. Steklenica Din 20.— v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50.—. Znanstveno knjižico štev. 14 pošlje brezplačno »Fiton« dr. z o. z., Zagreb 1-78. Reg. pod br. 1281 od 28. VIL 1933. DIN 3.200 MESEČNO in visoka provizija! Spretnega, agilnega gospoda, ki dokazljivo razpolaga s prostim kapitalom 30.000 Din za prevzem skladišča in ki dela lahko na lasten račun, iščemo. Samo taki reflektan-ti, ki zamorejo izpolniti gornje pogoje, naj naslovijo svoje ponudbe po možnosti v nemškem ali francoskem jeziku z natančno navedbo svojega dosedanjega delovanja, referenc itd. pod »Alleinverkauf mit Nieder-lage« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Letoviščarji, pozor! Najprimernejše letovišče za vas je v STIČNI NA DOLENJSKEM Tujske sobe za dalj časa, kakor tudi prvovrstno postrežbo nudi gostilna v gradičku. LudovDi Gabri jeL Na križišču centruma Ljubljane oddamo za 1. avgust v l. nadstropju komfortno stanovanje Jbstoječe: iz 5 velikih sob ln dveb kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne saj one. 4740 Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«. ČITAJTE TEDENSKO REVIJO »ŽIVLJENJE IN SVET"! 1. Za ves daa zadostuje enkratno pudra-nje. 12. Blesk j« odpravljen. L 3. Daje koži baržunast videz in prirodno lepoto. Ostane na licu todi pri vetru, deževju "in potenju. — Ne dela madežev. ^5. Zožuje razširjene znojnice. — Ne ^kožo. Ta nova in presenetljiva iznajdba je uporabljena pri pudru Tokaloau, v katerem je smetanova pena na znanstven način zmešana z najfinejšim, na zraku posušenim pudrom. Ta puder napravi kožo baržunasto popolnoma zaradi katerih naj Vaš puder vsebuje smetanovo peno nežno, poživi utrujeno tkivo, okrepča kožo ter daje vsakemu licu »mat« odraz čudovite lepote. Puder Tokalon je edini puder s smetanovo peno. Puder Tokalon se drži na koži štirikrat dalje kakor navadni pudri. Zlomila so se krila ALEKSANDROVO OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA tik ob morji' PENZION DIN 55—65 — PRVOVRSTNA POSTREŽBA -ZAHTEVAJTE PROSPEKTE — UGODNE PAVŠALNE CENE NOVA UPRAVA BORIS M. PLESNICAR 178 (PREJ V PARK-HOTELU NA BLEDU) &anGu čolnarju šef-pilotu ljubljanskega Aerokluba ,Naša krila1 Nepozabnega spremimo na zadnji poti v sredo, dne 27. t. nu, ob y25. uri iz Dravske ulice št. 1 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. junija 1934. 5689 AEROKLUB ,NA$A KRILA« LJUBLJANA Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek, Za inaeratnl del jo odgovoren Alojz Novak. Vsi y Ljubljani.