Poštnina platana v gotovini.	IZHAJA	\	SAR	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	l)in	1*50.
TRGOVSKI UST
Časopis asa trgovino, industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	j	Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za lA leta 45 Din,
Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. v j	mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO IX.	Telefon	št.	552.	LJUBLJANA,	dne	1.	junija	1926.	Telefon	št.	552.	ŠTEV.	63.
J. Z., Laško.
K resnemu delu!
Predpogoj za uspešen razvoj vsakega podjetja je urejeno vodstvo obrata, naj si bo ta obrai obrtnega, trgovskega ali industrijalnega značaja. Urejen obrat imenujemo gospodarstvo.
V	sir jem pomenu besede tudi država ne pomeni nič drugega kot skupino obratov, ki bi se v interesu svojega razvoja in obstanka morali ravnati po principu posameznika.
Država mora biti fundamentalno zgrajena na principu urejenega gospodarstva in politika celotnega državnega krmilarstva bi se morala ravnati v stalnem stremljenju po gospodarskem razvoju in bi nikdar ne smela pasti na nivo ozkosrčne strankarske politike.
Če pa opazujemo od obstanka naše države politične dogodke moramo priti do prepričanja, da se je naše državno gospodarstvo konstantno zapostavljalo, dočim se je interes strank in koristi posameznih vodilnih oseb forsiral v škodo splošnim ljudskim potrebam in zahtevam.
Jasno je, da tako delo ne more do-našati zadovoljstva med gospodarskimi krogi in ni dvoma, da bodo prej ali slej valovi nezadovoljstva strli obstoječe razmere. Upajmo, da ne bode prekasno!
Dejstvo, da se pri legislativnem delu sistematično izključuje ali vsaj prezira poklicne gospodarske zastopnike in njih organizacije, je značilno za obstoječe razmere, toda na tem se ne bi smelo preveč grešiti, kajti vsaka krivica se maščuje sama na sebi. Omalovaževanje in skrajno preziranje gospodarskega dela obstoji tudi v tem, da pošlje g. minister financ načrt novega davčnega zakona gospodarskim korporacijam v izjavo še le tedaj, ko ga je že predložil skupščini! če g. minister misli, da bode z 8-dnevnim rokom za odgovor v tem važnem vprašanju utemeljil upravičenost in korektnost novih davčnih predlogov se moti, ker se bodo pogreški takega na »brzo roko in brez temeljitega zaslišanja gospodarskih korporacij izdanega zakona prav kmalu pokazali. Taki zakoni so navadno slabi, neodgovarjajoči potrebam, prenaglje-
ni in to poglavitno samo radi lega, ker se. kljub vsem težkim izkušnjam ne posluša gospodarskih delavcev in preiskušenih strokovnjakov ter se celo najvažnejši zakoni obravnavajo iz vseh drugih, samo ne gospodarskih vidikov.
Naša zbornica za trgovino, obrt in industrijo ima nedvomno najsposobnejše strokovnjake, ki uživajo vsestransko zaupanje. Ob takih razmerah pa tudi njeno delo ne more priti do one veljave, kakor bi ji kot najvišji zastopnici gospodarskih interesov po pravici pristojala.
Iz prakse vemo, da prihajajo pred našo zbornico stvari, ki so že prešle zakonodajni odbor in ministrski svet. To ni samo v nasprotju z obstoječimi zakoni, ampak tudi težko škodi bitnim interesom pridobitnih* stanov, je združeno večkrat s katastrofalnimi posledicami za razvoj narodnega gospodarstva, za dobrobit in prospeh cele države,,in je na zunaj, milo re-• čeno, čudno.
Tudi se baš strokovnjake v gospodarskih stvareh v ministrstvih premetava iz enega resora v drugega, nastavlja se tega, da se lahko odstavi drugega in če pride slučajno strokovnjak na mesto, kamor bi po svojih sposobnostih spadal se niti ne more lotiti dela, ker ve, da bo moral v kratkem svoje mesto zopet odstopiti dragemu. Take razmere so nevzdržne, za pravno državo nedostojne. Znanje, sposobnost in pravičnost naj hi tu odločala in ne samo veha ali maščevanje posameznikov, ki se, kakor nas uči praksa, premnogokrat niti ne zavedajo obskurnosti svojih dejanj.
Najvišje načelo bi moralo biti: skupno delo odgovornih državnih faktorjev s poklicnimi zastopi vseh stanov. Že več let se nam obljublja državni gospodarici svet, a vedno znova zaspi ta važen del našega gospodarskega programa v korupcijskih predalih naših mogotcev. Zahteve osnovanja gospodarskega sveta ne smemo opustiti in za to naj bo posvečen ta opomin vodjem vseh strank, da se lotijo resnega, stvarnega dela na narodnogospodarskem polju, sicer bo jih tok časa spravil ob vsak ugled!
Zunanja trgovina sovjetske Rusije.
Namestnik narodnega komisarja. ,za trgovino v Moskvi Fninkin je objavil pred nekolikimi dnevi svoj referat, ki ga je predložil moskovskemu svetu dela in obrane in to o izvozu iz sovjetske Rusije za leto 1924—1925. Po tem referatu je znašal celokupni izvoz v imenovanem letu 567.6 milijonov, medtem ko je uvoz v istem letu znašal 720.26 milijonov rubljev. Na ta način je trgovinski pasivum znašal 152.6 milijonov rubljev.
Ako se primerja izvozne operacije preteklega leta z operacijami v k 1923/1942, se more ugotoviti, da so se pomnožile za 8.6 odstotkov brez ozira na slabo žetev' v letu 1924 in konsekventno tudi zmanjšanem izvozu (žitaric. Preteklega leta se je izvozilo žitaric celokupno aa 102.9 milijonov rubljev a 223.5 v letu 1923/1924. Zmanjšani izvoz žitaric se jo ■izpopolnil s povečanim izvozom drugih ek športni h predmetov, večinoma agrarnih produktov. Tako je na primer pora-stel izvoz jajc za 12.2 milijona rubljev, lanu in konoplje za 28.9 milijonov in izvoz svinjskih ščetin za 11.5 milijonov rubljev.
Preteklega leta se je tudi pomnožil izvoz industrijskih predmetov. Od teh predmetov se je izvozilo v preteklem letu za 228.3 milijone napram 158.3 v letu 1923/1924. Glavni porast izvoza teh industrijskih predmetov se nanaša na nafto, rude, sladkor in neke druge produkte.
Kar se tiče uvoza, je ta znatno pora-stel, in to skoro za 64 odstotkov napram letu 1923/1924. Ta porast je pripisovati v prvi vrsti večjemu uvozu življenjskih potrebščin in to pred vsem žitaric. Žitaric se je uvozilo za 100 milijonov rubljev. Ako vzamemo v obzir, da se je za isto vsoto izvozilo iz Rusije ravnotoliko, je jasno, da je izvoz žitaric iz Rusije v preteklem letu prenehal, in da je Rusija v preteklem letu izginila iz seznama držav, koje izvažajo žitarice. Z ekonomskega stališča je -uvoz in izvoz istih količin in istih produktov označiti kot največjo nespametnost. Kaj vzame tako prevažanje žita samo na transportnih stroških pač ni treba omeniti!
POSVETOVANJE O GOSPODARSKEM SVETIJ.
V	Beogradu se je vršila, kakor smo poročali, v soboto dopoldne konferenca zastopnikov gospodarskih organizacij, na kateri se je razpravljalo o ustanovitvi gospodarskega sveta. O načinu financiranja te prepotrebne ustanove so se formulirali trije predlogi. Prvi predvideva financiranje in vzdrževanje od strani države in pioedinih gospodarskih korporacij po gotovem proporcu, drugi določa, da bi trgovinsko ministrstvo s posebnimi krediti ustanovilo fond za vzdrževanje gospodarskega sveta in samo, če bi ta fond ne zadostoval, bi ga izpolnile gospodarske korporacije. Tretji pa predvideva financiranje gospodarskega sveta s strani gospodarskih korporacij, katerim bi dovoljevalo ministrstvo subvencije. Konferenca je 'bila v soboto zvečer prekinjena in se bo nadaljevala v četrtek predpoldne.
MEDPARLAMENTARNA TRGOVINSKA KONFERENCA.
✓
Medparlamentarno konferenco v Londonu je otvoril angleški trgovinski minister Cunliffe Lister in je poudaril, da je največ problemov sedanjega časa gospodarske narave. Konferenca se mora pečali z najrazličnejšimi gospodarskimi panogami: plovba, premogarstvo, poljedelski 'krediti in trgovinska zakonodaja. Dr. Hilferdimg je v imenu nemške delegacije izjavil, da hoče njegovo zastopstvo z iskrenim sodelovanjem pospeševati cilje konference. Vojna leta so razdrla vse zveze in čas je že, da narodi zgrade nove mostove in se združijo k delu za gospodarsko obnovo. Parlamentarna mednarodna konferenca je dne 29.
maja zaključila svoje delo. Sprejela je sledečo resolucijo: 1. Vsi narodi naj po možnosti skušajo ukiniti vse one zakone, ki ovirajo prosto cirkulacijo kapitala. 2. Vsi narodi naj razveljavijo vse prepovedi, ki ovirajo prosti razvoj izvozne in uvozne trgovine. Sklenejo naj medsebojne trgovinske zvezne pogodbe, ki naj dajo svetovni trgovini normalen potek. Konferenca je izvolila komisijo, ki naj prouči svetovno trgovino premoga in o tem poroča na prihodnji konferenci. Prihodnja konferenca se bo vršila leta 1927. v Braziliji.
POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN ALBANIJO ZAKLJUČENA.
Dne 29. maja t. 1. se je vršila v zunanjem ministrstvu zaključna seja ju-goslovenskih in albanskih delegatov, na kateri so bile izvršene zadnje poprave besedila konvencije o obmejnem premetu. S tem so pogajanja z Albanijo zaključena. V poldrugem mesecu so bile izdelane: trgovinska pogodba, konsularna konvencija, konvencija o izročevanju krivcev ter obmejna konvencija. Jugoslovenski delegat dr. Rybaf je izjavil, da bodo najkasneje v enem tednu podpisane trgovinska pogodba in ostale konven-cije.
ZA OBRAMBO FRANKA.
V	svrho zaščite franka je izdala francoska vlada sledeče naredbe: 1. Vsi krediti na tekočem računu v korist osebam ali družbam, ki imajo sedež ali delujejo v inozemstvu, se ukinejo. 2. Vsi izvoznjki so dolžni naznaniti od 5. junija mesečno stanje svojih deviz.
Občni zbor gremija trgovcev za političen okraj Slo-venjgradec in Prevalje.
Gremij trgovcev v Slovenjgradcu je imel svoj redni občni zbor dne 27. maja 1926. v Dravogradu. Zborovanje je otvoril gremijalni načelnik g. J a n-k o Klun, ki je v lepem nagovoru pozdravil odposlanca Zveze trgovskih gremijev zbor. konzulenta g. Žagarja in vse navzoče gremijalne člane, ki so se v častnem številu iz vseh delov jako razsežnega gremijalnega okoliša udeležili občnega zbora. G. načelnik prebere ob tej priliki tudi brzojavni pozdrav Zvezinega tajnika g. Mohorič a', ki je vsled zasedanja tarifnega odbora zadržan osebno udeležiti se občnega zbora.
Po opravljenih formalnostih je podal g. načelnik poročilo o delovanju gremija v 1. 1925. Poročilo omenja številne akcije, katere je gremij izvedel vi. 1925 v interesu trgovcev gremijalnega okoliša. Posebno pozornost je gremij posvečal vprašanju kroš-njarstva, vprašanju železniških tarif in vprašanju vajenštva. Zanimiva so v tem pogledu izvajanja o trgovsko-obrtnem šolstvu, o predizobrazbi vajencev, o vajencih v konzumnih prodajalnah itd. Ob koncu poročila je g. načelnik pozval vse navzoče, da se polnoštevilno naroče na Trgovski list, in skrbe za to; da bodo tudi Člani, ki se niso udeležili občnega zbora, poučeni o važnosti našega stanovskega glasila, da se teni potoni list, v katerem bo gremij v bodoče izključno priobčeval vse objave, na-bolj razširi v celem gremi jal nem okolišu. Končno je g. načelnik opozoril članstvo, da je njegova dolžnost z vsemi močmi podpirati tudi loteri-
jo društva »Trgovske akademije«, ki je eminentne važnosti za prospeh trgovskega naraščaja v Sloveniji.
Vzorno poročilo, katero je podal g. načelnik, je članstvo vzelo z odobravanjem na znanje. Splošen utis je bil, da članstvo neomejeno zaupa svojemu vodniku, po čigar zaslugi se more slovenjgraški gremij šteti med najagilnejše gremije v Sloveniji. To se je posebno pokazalo v debati, ki se je o podanem poročilu vršila. V debati je članstvo izčrpno izražalo svoje mnenje o fiksiranju pred izobrazbe za vajence. Splošno je prevladovalo mnenje, da ne kaže s pre-rigoroznimi zahtevami ovirati dostop v trgovski stan marsikateremu talentu, ki spričo družinskih in krajevnih razmer ni imel prilike pridobiti si pred izobrazbo, katera naj bi veljala kot merilo za sprejem vajencev.
V	debati se je posebno grajalo postopanje konsumnih društev, ki sprejemajo vajence, ne da bi jim mogli nuditi možnost pridobiti si polno usposobljenost v smislu obrtnega reda.
Poročilo o računskem zaključku je podal gremijalni odbornik g- Remec, ki je imenom računskih preglednikov predlagal, da se izreče gre-mijalnemu načelstvu absolutorij in zahvala za vzorno gospodarstvo. Občni zbor je računski zaključek za 1.
1925,	ki izkazuje koncem leta 1925 približno i.34.000 Din gremijalnega premoženja, vzel brez debate na znanje. Istotako se je odobril proračun za 1. 1926.
Poročilo o poslovanju zveze gremi.-
TRGOVSKI LIST, 1. junija 1926.
rr mmmmmmmmmmcmmmmm ——— i mmmmmm iiiiiiwiihg¥TO^-aia«^
Relativno največ j i^ je prirastek pri Avstriji; to je lahke razumljivo, ker je 1. 1912/13 všteta vsa stara Avstrija, z malo vporabo sladkorja, 1. 1924/25 pa samo sedanja. Poleg Avstrije opazimo Holandsko, nato Norveško, Belgijo in U. S. A. Na Ruskem porabijo sedaj manj sladkorja kot pred vojsko, pa so ga že takrat malo. Osupne nas mali napredek Nemčije, še bolj pa nazadovanje, Anglije, kjer pride na osebo sedaj 2 kg sladkorja manj 'kot pred vojsko. Tedaj ni bilo med Anglijo in U. S. A. skoraj nobene razlike, sedaj pa ni dosti pod 15 kilogramov. Mi se sučemo okoli 6 do
7	kg. Škoda, da v statistiki ni Avstralije, ki je bila pred vojsko nad 40 kg.
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega Sveta. — Piše Just Piščanec.
XXX. Odločba Državnega Svela
št. 32033/24 z dne 2. sept. 1925.
Na temelju zapisnika izza 10. Xi. 1923 me je carinarnica v Ljubljani obsodila v kazen 438.75 Din, carino 87.75 Din in takso 80 Din z motivacijo, da sem za stranko A. K. v V. prijavil 80 kg tehtajočo cirkularno žago kot delavski stroji iz t. p. 638 (carine prosto na podstavi razpisa Cbr 6602 od 24. II. 1921) namesto po materi-jalu in sicer: 61 kg po t. p. 575 t. p. n. 'in 4 kg po t. p. 549 t. p.
Predložil sem pritožbo, v kateri sem izvajal:
a) Predmetna roba je sestajala iz jedne krožne žage v teži 4 kg in železnih litih delov, na katere se žaga montira. Manjkal je pa leseni podstavek (miza), na katerem žaga funkcijo-nira ter se je moral ta podstavek narediti v tuzemstvu. Mlinarski stroj in cirkularno žago pa goni dinamo-stroj ter so vsi trije bili prijavljeni na isti deklaraciji, vsled česar so bili glasom razpisa Cbr. 6602 ex 1921 na temelju potrdila Kmetijske družbe v Ljubljani, tudi oproščeni carine. Carinski organi so pa predmetno oirku-lamo žago samovoljno izključili iz oprošcenja carine ter jo ocarinili po materijalu, mene pa samovoljno kaznovali.
b) V smislu čl. 54 car. zak. sem prosil za pravilno tarifacijo potom nadpregleda. Carinarnica je pri tem pregledu potrdila prvi izid ter izdala obsodno rešen je.
c) Poudarjam, da se žage sploh, kadar se uvažajo obenem s stroji kot njih sestavni ali rezervni deli, v smislu splošnih odredb za stroje in aparate k XV. delu car. tarife carinijo kot stroji brez ozira na materija!. Nikjer ni pa določeno, da bi žage morale biti kompletne. V našem primeru so žage sestavni del stroja ter se porabljajo izključno za delovanje stroja, kar je tudi v razpisu Cbr. 6652 ex 1921 izrečno predvideno.
Ministrstvo financ je z odlokom Cbr. 12286 z dne 25. V. 1924 pritožbo zavrnilo navajajoč kot razlog:	>što
deklarant shodno čl. 55 c. z. nije pod-neo propisno obeležene uglede, na osnevu kojih bi se jedino mogli pre-vereti navodi u žalbi, prema čemu ostaju u snazi u ožalbenom rešen ju, na osnovu kojih je kazna izrečena. Odbrana okrivljenog u žalbi ni u koliko ne obesnažuje carinarnicno re-šenje pa se kao bezvrednosna odba-cuje.<
Svojo nadalnjo tožbo na Državni Svet sem motiviral:'
I. V čl. 55 car. zakona je govor samo o pritožbah po izvršenih ekspedicijah. Ta člen se nikakor ne more vperabiti na naš slučaj z ozirom na dejstvo, da predmetna ekspedicija ni bila še izvršena, marveč se je nahajala v teku izvršenja ker je pri tem bila osporena po sami carinarnici. Rešitev takih sporov med carinarnico in deklarantom je pa predpisana v čl. 51—54 car. zak. V čl. 51 c. z. se nadalje predvideva, da deklarant, ako so predmeti obsežni in dragoceni, ni dolžan podnesti jih car. birou, marveč samo njih slike, narise, opise itd. Jaz sem doprinesel točen opis predmetnih žag v svoji obrambi na zapisnik o priliki kaznitve in še v svoji spredaj navedeni pritožbi. O priliki zaslišanja sem nudil carinarnici tudi naris predmetne žage, toda carinarnica ni na to pristala.
Da je roba voluminozna, sledi že iz tega, ker bi bil v tem primeru moral poslati k' car. birou v Beograd cel ocarinjeni vagon, da se biro overi o pra-
vi	tarifaciji, v katerem slučaju bi to-vornina znašala vsaj desetkrat toliko nego znašata carina in kazen! Brez-dvomno je zakonodajalec z olajšanjem, izraženem v čl’. 55 c. z., nameraval omogočiti presojo o tarifaciji tudi brez propisno obeleženih vzorcev. Moje prejšnje navedbe ni carinski postopek v ničemur razveljavil niti dementiral. Pozivanje na čl. 55 c. z. v ministrovem rešenju je povsem zgrešeno, ker je v praksi predložitev vzorcev bila neizvedljiva, d oči m jje po čl. 51. c. z. bil mogoč in dopusten pravi način, katerega sem se v postopku tudi poslužil.
II. Osporeno ministrovo rešenje je nadalje protivno splošnim odredbam za stroje in aparate k XV. delu car. tarife in razpisu Cbr. 6602 ex 1921, glasom katerih se mora carinarnica sama prepričati, da li so žage sestavni del stroja in da li se rabijo izključno za delovanje stroja. Če bi pa obveljalo naziranje, da se morajo pri vsaki predstavki doprinesti uradno obeleženi faktični vzroei, bilo bi to v očitem nesoglasju s čl. 51. c- z. ter bi mogel nastati slučaj, da se en zakoniti odredbi izogne z drago.
III. Zavedno trdim, da sem iz svoje strani kot deklarant storil vse, da pridem do svoje pravice ter bi bilo
jev je podal zbor. konzulent g. Žagar.
V	svojem poročilu je uvodoma poročal o zveznih akcijah glede tarifnih, kreditnih, trgovsko-političnih, carinskih in drugih za trgovstvo važnih vprašanjih ter v drugi polovici svojega poročila posebno podčrtaval delovanje Zveze v davčnih vprašanjih, Zveza se je trudila, da ustvari primerno podlago za oceno dohodkov v svrho enakomernega obdačevanja z dohodnino, stavila je obsežne predloge za »eforme taksnega zakona in se v splošnem brigala za vsa v poštev prihajajoča vprašanja, ki bi v tej ali drugi smeri utegnila olajšati davčno breme. Poročevalec je posamezne akcije detajlno navajal in utemeljeval. Zborovalci so z zanimanjem sledili njegovim izvajanjem in splošno pritrjevali njegovemu apelu, da se gre-mij tudi v bodoče tako tesno nasloni v svojem poslovanju na Zvezo, kakor dosedaj, ker ravno v tesnih stikih z včlanjenimi gremiji je Zvezi dana možnost, da zazna za vse želje trgovskega stanu in jih skuša uveljaviti. Po poročilu se je razvila kratka debata, ki je pokazala, da so zborovalci pazno sledili izvajanjem Zve-zinega delegata in da v polnem obsegu odobravajo njena stremljenja v prilog interesov celokupnega trgovskega stanu. Ker se ni k raznoterostim oglasil nihče k besedi, je načelnik Klun zaključil Občni zbor.
Gremij v Slovenjgradcu je na svojem občnem zboru pokazal, da pod vodstvom g. Klun a vzorno vrši svojo dolžnost in da mu trgovstvo gremijalnega okoliša neomejeno zaupa.
Viktor Kovač:
Esperanto in njegov razvoj.
Že koncem preteklega stoletja so nekateri narodi stremeli po jeziku, na podlagi katerega bi se mogli vzajemno razumeli. To je dalo povod, da je (nastal, sestavljen od prelata Schleier-ja, umetni jezik Volapiik«, ki pa ni imel dobrega uispeha, ker ni imel izumitelj tega umetnega jezika v svoji abecedi črke »r« in je to zamenjal s črko k, češ, otroci ne morejo izgovarjati črke r ,. Jezik se je zanemarjal in deloma skoraj pozabil. Te ideje so ,se poprijeli pa-tudi dragi učenjaki, med katerimi se je nahajal tudi varšavski profesor dr. Zammenhoff. Ta se je dolgo časa mučil in trudil, kako naj bi sestavil ddber umetni svetovni jezik. In res, iziumil ga je in ga je imenoval »Esperanto«, katerega je pa še le po letih in letih dal v javnost. Pred 25. leti so se začeli zanimati za ta jezik tudi na Dunaju. Jaz sam sem se tudi za to gibanje zanimal. Ustanovil se je namreč Esperanto-klub. Takrat nas je bila le peščica, ki smo se zanimali za to novost in ki smo se trudili, da jezik razširimo. Imeli smo
9 L I STE K. Borza,
nje pomen in praktična navodila za trgovanje na Borzi.
IV.
Senzali ali trgovski posredniki.
Trgovsko poslovanje oziroma trgovanje na 'borzi posredujejo med kupci in prodajalci borzni senzali aU posredniki, tudi mešetarji imenovani.
število borznih senzalov je omejeno in so senzali postavljeni za oskrbovanje posredniških poslov v posameznih panogah trgovine. Senzal lahko vrši vsa trgovska posredovanja, ako ni posebej določeno za katero stroko je postavljen. Običajno pa so razdeljeni po panogah borznega poslovanja in sicer efektni, devizni, valutni in blagovni senzali. V blagovnem trgovanju pa se zopet ločijo senzali za les, žitne in deželne pridelke, kolonijalno .robo, vino itd. in sicer vse-lej po potrebi prometa.
Borzni senzali so uradno postavljeni organi za posredovanje kupčij jna Boni in izven nje. Pred nastopom svoje službe morajo predložiti predpisano prisego in so dolžni točno postopati in varovati zakon in predpise.
vsak teden enkrat setanek in pozneje tudi pouk v restavraciji Zur Pfeife na Grabnu. — Jaz sam sem bil blagajnik kluba in tudi učitelj. Trudili smo se sicer mesece in mesece, toda brez uspeha, ker sta bile Francoska in pozneje tudi Angleška proti termi jeziku. Zanimanje je palo in končno nehalo. Pozneje je pa Esperanto vzbujal v Nemčiji večjo pozornost in zato so se ljudje poprijeli tega, vsled česar je nastal takozvani Ito jezik, ki je bil pa le kopija Esperanta.
Ko sem prišel leta 1904. na Francosko, kjer sem poučeval razne jezike, nisem našel nikakega zanimanja za Esperanto in tako sem ga opustil tudi jaz sam. Takrat je bil ustanovljen tudi takozvani AVeltkorrespondenz-Verein , pri katerem sem bil včlanjen tudi jaz. Pri tem društvu sem imel priliko izvedeti po vsaki mesec izhajajočem listu Weltkorrespondenz naslove Esperantistov iz vseh pet delov sveta, s katerim sem tudi sam dopisoval.
Prišla pa je leta 1914. svetovna vojna in ta je na mah vse prekinila. Po prevratu pa se je vse spremenilo in ljudje so začeli drugače misliti. Raz-motrivali so povsod, kako bi se bolje medsebojno sprazumeli. Na ta način so tudi v Jugoslaviji, v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov mislili na svetovni jezik Esperanto, katerega so se povsod začeli učiti. V Mariboru je odvetnik dr. Henrik Haas začel povsod propagirati Esperanto in njegov trud ni bil zaman, kajti tudi v drugih krajih Jugoslavije so sledili njegovemu delu. In glej! Kako daleč so že danes. Ob letošnjih binkoštih se je vršil v Mariboru III. esperantski kongres in si cer kot prvi v Jugoslaviji, kateri je imel izredno velik uspeh. Prišli so Esperantisti (okoli 200) iz cele Jugoslavije in tudi iz inozemstva. Dospelo je tudi mnogo brzojavnih pozdravov iz Nemčije, Belgije, Italije, Avstrije, Poljske, Cehoslovaške in iz rnnogo-brojnih mest Jugoslavije. Videti je, da se bo Esperanto v bodoče razvijal mnogo boljše in mnogo hitreje, kakor do sedaj.
Poraba sladkorja.
Primerjamo leto 1912/13 in leto 1924/25, da vidimo, koliko sladkorja, je poraibla v sledečih državah ena oseba (surovi sladkor, brez bonbo-
nov itd.):	1912/13	1924/25
U. S. A.	43.0 kg	54.2 kg
Danska	36.2 »	42.6 »
Anglija	41.7 >	39.5 »
Švica	32.1	36.7 »
Švedska	26.8	33.1 »
Holandska	19.5 »	30.2 >
Avstrija	12.9	26.3 >
Norveška	19-0 »	25.4
Francija	19.7 »	23.3 »
Belgija	16.2 »	22.7 »
Nemčija	21.3 »	22.4 »
Rusija	6.9 »	5.0 »
Borzni senzal ne sme na svoj račun izvrševati nikakršnih poslov in mora stati na razpolago vsakemu kupcu in prodajalcu. Posel senzalov združuje veliko odgovornost, ker nosi za vse sklenjene kupčije moralno odgovornost in je poleg tega, ako zakrivi kako nerednost, ki ni v skladu s predpisi, odgovoren tudi za nastalo imaterijelno škodo.
Borzni senzali so pod strogo kontrolo borznih komisarjev, poleg tega pa so vezani na stroge disciplinske predpise, ki predvidevajo občutne kazni.
Ker je senzal uradno postavljena oseba, ima pravico nositi naslov »pooblaščeni borzni senzal«.
Od sklenjenih kupčij, katere posreduje senzal, pripada njemu od borze določena taksa, senzarija ali kurtaža imenovana, ki jo plača kupec in prodajalec.
Ako pogledamo natančneje ustroj in namen senzalske službe, vidimo, da: so bas senzali glavno vodilno pero in važen faktor vsake borze. Ponajveč od dobrih, sposobnih senzalov zavisi procvit borze in trgovine, zato je povsem upravičeno, da smatra trgovec borznega senzala za svojega zaupnika in se dobrega senzala tudi vsakdo, kupec in prodajalec rad poslužuje in je stalno z njim v zvezi.
Borzni senzal mora imeti dobro urejeno informativno službo, dobre zveze z
drugimi borzami v državi in izven nje, zlasti pa dobre nakupne in prodajne zveze.
Moralna odgovornost, ki pa je cesto v zvezi tudi z materijelno odgovornostjo, pa leži v tem, da mora senzal vedeti, kdo in kakšen je prodajalec in kdo in kakšen je kupec. Jeli prvi zmožen dobave in jeti drugi zmožen plačila. Dasiravno borzni senzal ne prevzema za potek kupčije nikakršnih odgovornosti, je vendar njegova dolžnost posredovati le take posle, ki ne kvarijo ugleda borze, njenih članov ali trgovine sploh.
Ako stvarno pogledamo nazaj, ko še ni bilo borz, vidimo, da so morali trgovci sami iskati nakupnih in prodajnih zvez. To delo je stalo ogromno truda in denarja in ako vzamemo v račun, da je to delalo na stotine trgovcev, tedaj je lahko izračunati, da je izdajala trgovina ogromne vsote denarja samo za to delo. To je naravno tudi cene blagu podraževalo.
Koncentracija ponudb in povpraševanj, ki se zbira sedaj na Borzi in v rokah senzalov, pa omogoči trgovcu najcenejši način kritja blaga in informacij. Nepotrebni so vsi drugi stroški, ako se trgovec z zaupanjem obme na svojega senzala, ki bo
v	takem slučaju storil vse, da zagotovi kupcu blago in pirodajalcu kupca in sicer po najboljše mogočem tečaju.
Ker pa se dnevno obrača na senzale večje število kupcev in prodajalcev, je mnogo lažje delo senzalov, poiskati in najti trgovskih virov, kakor pa trgovcu. Naravno je, da se zato trgovec svojega senzala stalno drži.
Trgovski sklepi ali borzni zaključki, katere izvrši senzal bodisi na BOrzi ali izven nje, so uraden dokument, javna listina. Vsak sklep mora vpisati senzal v svoj uradni dnevnik, originalni sklep mora dobro hraniti, po eno kopijo sklepa pa mora dostaviti kupcu in prodajalcu. Nihče nepoklicanih nima v borzne sklepe ali dnevnik vpogleda, senzal pa je navezan na uradno molčečnost.
(Dalje sledi.)
	
	Ako piješ „Buddha“ £ai, 1 vživaS že na zemlil raj! |
MN* MRK	
TRGOVCU Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju.
štev. 63.
TRGOVSKI LIST, 1. junija 1926.
Stran 3.
nepravično, da trpim škodo v svojem pravu zaradi tega, ker carinski organi niso postopali po zakonu.
Na gornjo tožbo je Državni Svet s svojo mi loč bo z dne 2. sept. 1925, št. 32.033/24 »proučivši kako žalbu, rešenje i ostala akta, našao, da ožalbe-no rešenje nije pravilno doneto s razloga jer iz akata po ovim predmetu proizlazi, da se u konkretnom slučaju radi o sestavnim delovima mašine, uvoženim zajed no sa istoin, pa se h smislu opštih odredaba k XV. delu car. tarife carine kao i masi na bez obzira na materijal. -Sporna roba upo-trebljava se izključivo za rad maši-ne pa kao takva u smislu razpisa Cbr. 6602 ex 1921 uživa bonifacija ozako-njenog razpisa Cbr. 61602/20. Dekla-rant je u tom praven tačno robu de-klarirao pa nije bilo osnova pri meni C5. 166 c. z. S toga rešava: da se žal-ba uvaži i ožalbeno rešenje ministra financija poništi.«
Trgovina.
Konferenca manufakturistov v Beogradu. Beograjski trgovci z manufakturo so se pred nekaj dnevi polnoštevilno sestali na konferenci, ki je soglasno sklenila, da dosedanje kondicije napram svojim odjemalcem izpremeue. Izvede se enoten način dela na popolnoma novi podlagi. Izprememba stopi v veljavo, ko se to objavi in bo obvezna za vse grosiste.
Močno povečanje pasivnosti Italijanske trgovinske bilance. V prvem četrtletju t 1. je znašala vrednost italijanskega uvoza 6620 milijonov lir proti 6500 milijonom v enakem času lanskega leta, a vrednost italijanskega izvoza 3932 milijonov lir proti 4017 milijonom v enakem času lanskega leta. Pasivnost italijanske trgovinske bilance v prvem tromesečju t. 1. je dosegla torej 2688 milijonov lir proti 2-18:-S milijonom v enaki dobi 1925. Zadnji padec lire je brez-dvomno tudi v veliki meri pripisovati naraščanju uvoza.
Mednarodna trgovska zbornica. Nekdanji predsednik mednarodne trgovske zbornice Barnes je v nekem svojem govoru opozarjal na pomen pred tremi leti v Rimu sprejetih načel o pospeševanju produkcije. Ker se teh načel niso držali, je prišlo na Angleškem do generalnega štrajka. Načela so: 1. Vpeljava vsake mehanične iznajdbe, ki produkcijo razširi. 2. Izločitev vsega, kar omejuje osebno delozmožnost. 3. Mezde naj bodo v skladu z delom. 4. Zasebni obrat je nad državnim in je več vreden kot ta. Barnes je poudarjal, da se bo konferenca, ki se bo sestala poleti v Stockholmu, morala pečati v prvi vrsti z vprašanjem umetnih trgovskih ovir, ki krajšajo blagostanje narodov in blagostanje posameznikov. Evropa inora slediti zgledu U. S. A. in mora odpraviti umetne trgovske meje. Kamorkoli pogledamo, povsod isli glasovi o gospodarski združitvi Evrope.
Francosko - italijanski trgovinski dogovor podpisan. V palači Chigi sta dne
29.	maja t. 1. Mussolini in francoski poslanik Daniel Serrui podpisala dopolnilni trgovinski dogovor med Francijo in Italijo.
Trgovski semenj v Bruslju se vrši leta 1927 aprila meseca.
Spremembe v trgovini. Tvrdka I. G. Gruber in sin, trgovina z usnjem v Mariboru, Vetrinjska ulica 30, je opustila to trgovino, prevzel jo je Eichholzer, trgovec s špecerijskim blagom na Meljski cesti v Mariboru. Trgovec Igo Baloh, kateri je pred kratkim napovedal konkurs bo trgovino v Gosposki ulici št. 15 v Mariboru zopet otvoril, ker bo konkurs s poravnavo prihodnje dni dvignjen.
Industrija.
Žična železnica se odda. Odda se ži-čua železnica sistem »Bleichert«. Podrtje, ki bi reflektiralo na to železnico, dobi naslov v upravi lista.
Industrijskim podjetjem. Ministrstvo trgovine in industrije, Odsek za promet potnikov in turistov v BeogTadu, potrebuje za propagando tujskega prometa Potom prospektov, brošur in časopisnih člankov tudi slike. Medtem ko ima oddelek pokrajinskih slik že dovolj na razpolago, potrebuje nujno slike domačih industrijskih podjetij in zato prosi potom Zbornice za trgov ino, obrt in in-
dustrijo naša industrijska podjetja, da mu pošljejo o svojih napravah vse slike, ki bi mogle intresirati tujce, po možnosti v več izvodih. Slikam se naj doda kratka legenda z navedbo osnovanja, kapacitete, predmeta produkcije, število delavcev in države, v katero uvažajo svoje proizvode.
Denarstvo.
Sezonski krediti Narodne banke.
Upravni odbor Narodne banke je' sklonil, da prične dovoljevati sezonske kredite začetkom meseca junija t. t. Prošnje za dovoljevanje takih kreditov je vlagati tekom meseca junija t. 1. Lansko leto je Narodna banka dovolila za 380 milijon. Din sezonskih kreditov, letos jih je pa za 100 milij. dinarjev skrčila.
Uradni tečaji dinarja v juniju. Finančno ministrstvo je določilo za junij sledeče uradne tečaje dinarja: 1 napoleon-dor 219, 1 turška lira 247.50, angleški funt 276, 1 dolar 56.65, 1 kanadski dolar 56.35, 1 zlata marka 13.50, 1 poljski zloty 7, 1 avstrijski šiling 8, 100 francoskih frankov 196, 100 švicarskih frankov 1.096, 100 italijanskih lir 220, 100 belgijskih frankov 197, 100 holandskih goldinarjev 2280, 100 rumunskih lejev 22, 100 bolgarskih levov 40, 1 (X) danskih kron 1480, 100 švedskih kron 1520, 100 norveških kron 1200, 100 pezetov 800, 100 drahem 75, 100 Kč 168, 1 milijon madžarskih kron 795 Din. Ti tečaji veljajo od 1. do 30. junija. Po njih se računajo tudi pristaniške takse.
Obrestna mera. Narodna banka namerava v prvih dneh meseca junija sklicati na konferenco zastopnike denarnih zavodov, katerim je podelila kredite. Na konferenci se bo razpravljalo o obrestni meri doliSiih obrestij. Narodna banka je mnenja, da je sedanja obrest-. na mera previsoka, da ne vzstreza gospodarskim prilikam in da je vsled tega neznosna. Ce se bo ta akcija Narodne banke posrečila, je še vprašanje. Vsekakor je pa dobro znamenje, da se je Narodna banka začela intenzivno baviti z vprašanjem obrestne mere, za kar je po svoji nalogi v prvi vrsti poklicana. Kakor srno že svoječasno zabeležili, priporočajo strokovnjaki, ki se bavijo z obrestno mero, da naj podeljuje Narodna banka več kreditov industrijskim in trgovskim podjetjem brez sodelovanja bančnih zavodov.
od nasl. začetih ali polnih 15.000 Din 4.5%
Finančna kontrola Družbe narodov
nad Madžarsko. Na prošnjo madžarske vlade je bila odprava finančne kontrole Družbe narodov za Madžarsko, ki je bila prvotno odgodena do jeseni, zopet stavljena na dnevni red zasedanja Sveta Družbe narodov, dne 7. junija. Ministrski predsednik grof Bethlen in finančni minister Bud sta že odpotovala v Ženevo.
Obtok bankovcev Narodne banke.
Narodna banka je imela po stanju dne 22. maja t. I. za 5526.7 milijonov dinarjev bankovcev v obtoku. Obtok se je v zadnjih sedmih dneh zmanjšal za 131.5 milijonov dinarjev.
Narodna banka. Po stanju dne 15. maja t. 1. je imela Narodna banka v obtoku za 5658.2 milijona Din bankovcev. Obtok bankovcev se je v zadnjih 7 dneh znižal za 117.9 milij. Din.
Davki in takse.
Dohodninska lestvica v predlogu zakona o neposrednih davkih. Dohodnina znaša po predlogu od prvih začetih ali polnih 5000 Din 2.5, od naslednjih začetih ali polnih 15.000 Din 4.5, 20.000 6.5,
25.000	7, 35.000 8.5, 50.000 10, 100.000
11,	150.000 12, 200.000 13, 400.000 14 odstotkov, od celokupnega presežka preko 1 milijon Din pa 15 odstotkov.
Davčna administracija v Ljubljani
razglaša: V smislu člena 209 finančnega zakona za leto 1926-27 z dne 31. marca
1926,	št. 172 Uradni list št. 39 z dne 28. aprila 1926 se naznanja, da se je odmera davka na poslovni promet od obratov družb z o. z., potem od obratov kon-tangentirane in nekontingentirane občne pridobnine za leto 1925 in 1926 izvršila. Davčni obvezanci, katerih promet v letu 1925 ni presezal zakonito določene meje 360.000 Din, se opozore, da se jim posebni plačilni nalogi ne bodo vroče vali, da pa odmerile izkaze lahko vpogledajo pri davčni administraciji v Ljubljani na
Bregu št. 6. II., soba 5 od 1. junija do vštetega 15. junija 1926. Prizivni rok poteče z 30. junijem 1926.
Promet.
Zračna zveza med Trstom — Beogradom — Dunajem in Budimpešto. Italijansko ministrstvo za zrakoplov bo pripravlja načrt za -uvedbo številnih zračnih prometnih zvez. Ta načrt predvideva tudi tri mednarodne zračne prometne proge, ki bodo vodile iz Trsta na Dunaj, v Budimpešto in v Beograd. 'Fe mednarodne proge bodo spopolnili z zračno zvezo med Trstom, Ancono in Kirnom.
Seja tarifnega odbora. Prva in druga sekcija tarifnega odbora se sestaneta 17. junija v Novem Sadu. Na tem sestanku se bo razpravljalo o tarifi mlinske industrije, osobito za izvoz moke, lesa, lesnih izdelkov in vseh poljskih pridelkov.
Mednarodni turistovski kongres se vrši v drugi polovici meseca junija t. 1. v Meranu. Kongresa se udeleži po svojih delegatih tudi naša država.
RAZNO.
Tudi Rumunija se ne udeleži razstave v Filadelfiji. Rumunska vlada je sklenila, da se ne udeleži razstave v Filadelfiji. Glavne težave ji je delala postavitev paviljona, za katerega je imela na razpolago 20 milij. lej, stal bi pa vsled padca rumunske valute najmanj 65 milijonov lej.
Gospodarska kriza v Sarajevu. Po časopisnih poročilih se opaža gospodarska kriza v Sarajevu na velikem številu neizplačanih menic. Od 10. januarja do 5. maja t. 1. protestovalo se je v Sarajevu 812 menic, med njimi ena za 1 milij. Hiti. V celoti so se protestovane menice glasile na 11 in pol milij. Din v domači in na 1 milij. Din v tuji valuti. Lansko leto se je v isti dobi protestiralo 725 menic v veliko nižji vrednosti.
Koliko škode je povzročil generalni štrajk na Angleškem. Po ugotovitvah v angleškem parlamentu se ceni škoda, katera je nastala vsled generalnega štrajka na Angleškem, na preko 30 milijonov funt šterlingov.
Kongres nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Beogradu. Kongresa, ki se je pred kratkim vršil, se je udeležilo po svojih zastopnikih 38 zadrug. Poslovno poročilo navaja, da so vse zadruge z malimi izjemami ugodno poslovale. Izmed resolucij omenjamo ono, ki priporoča zadrugam, da ne sklepajo večjih kupčij brez prejšnjega nasvetova-nja zveze, ker le na ta način se dajo preprečiti izgube, katere so zadele posamezne zadruge. Kongres nadalje priporoča zadrugam, da se ne spuščajo v izdelovanje raznih predmetov v lastni eržiji, dokler ne vprašajo za svet zveze. V na-daljni resoluciji zahtevajo nabavljalne zadruge, da se jim izplačajo prispevki, kateri so se za nje pobirali ob državnih dobavah in da prepreči odpovedi zadružnih poslovnih prostorov v državnih poslopjih. Končno je kongres priporočil vsem včlanjenim zadrugam, da razvijajo krepkejšo propagando za pridobivanje novih članov in da poslujejo v ozkem stiku s svojimi zadružnimi člani.
V	ta namen naj bi se vršili sestanki zadružnih članov, na katerih naj bi imeli ti priliko, da izražajo svoje mnenje, dajejo svete glede nakupa blaga itd. in sproti dobivajo informacije o poteku kupčij.
VI. mednarodni velesejm v Poznanju na Poljskem od 2. do 9. maja 1926. Povojna industrija, povojna obrt in trgovina je povsod in vseh državah bolehala na posledicah izčrpanosti izza vojnih let in težka naloga je čakala vse pridobitve-ne kroge celega sveta. Pregrupirane so bile države, premenjene so bile meje in povsem drugačni meddržavni odnošaji so vzniknili. Povsod so se vlade z vso vnemo prizadevale, da ubijejo moreče gospodarske krize in vse vlade so izbirale vse mogoče načine, kako začeti novo, kleno gospodarsko življenje. Nekatere so našle izhodov, druge se pa še vedno bore in ne morejo iz zagat, to pa, kakršne so bile in so prirodne ugodnosti in industrijski in trgovski razvoj v posameznih državah. Poljska republika, ki ima poleg Nemčije in eventuelno Češke najugodnejša industrijska tla, se je sorazmerno hitro sanirala, čeprav je po vojni mogoče živela ih preživljala najtežje krize, ki jih je izzivljal nemško-poljski
spor in zaprtje mej med obema državama. Toda puljska industrija, ki je zlasti močna po petrolejskih, premogovnih, elektrotehniških izdelkih in ki je posebno razvita v poljedelskih strojih, je prebolela najobčutnejše krize in v svoji ži-lavosti stopila v konkurenco s svetovnimi tehniškimi in industrijskimi pridobitvami. Ustvarila je zlato valuto in danes je poljski zlat lahko rečemo stabilen. Že leta 1920. so Poljaki v svojem največjem industrijskem predelu priredili impozanten velesejm, kjer so razstavili večinoma svoje lastne produkte, ki so vzbujali v vseh obiskovalcih celega sveta zanimanje in pozornost. V Poznanju, ki šteje c-irca 260.000 prebivalcev, je bilo vdah-njeno poljski industriji novo življenje in od leta 1920. nadalje poljska industrija narašča in vsaka pokrajinska razstava in vsak velesejm je le ponovna reprezentanca prebujajoče se Poljske. Vsi velesejmi so bili izredno dobro obiskani, razstavljale! so uspešno tekmovali z ino-zertici, predvsem z Avstrijci. Danes je jasno in nedvomno, da je Poljska v industriji tolikanj mična, da se ji več ni treba vstrašiti resnejše konkurence. Posebno zadnji velesejm od dne 2. maja do
9.	maja 1926 je to pokazal. Razstavni prostori so bili napolnjeni. Posamezni predstavniki poznanjskega velesejma so se zelo zanimali tudi za ljubljanski velesejm. Na velesejmu se je na povabilo mudil tudi g. R. Golelnovvski. Posebno direktor poznanjskega velesejma se je živo zanimal za naš velesejm in po njegovem posredovanju so se za razstavo na ljubljanskem velesejmu priglasila najodličnejša industrijska podjetja vseh strok poljedelskih strojev, kemičnih, me-tallurgičnih, petrolejskih izdelkov, različnega orodja, tepihov itd. Zastopal jih bo g. Golebiowski. Razstava v posebnem poljskem oddelku na ljubljanskem velesejmu bo na svoj način organizirana. To bo nekak muzej poljske industrije in vsak interesent si bo mogel natančno predočiti celolno impozantno sliko celokupne poljske industrije. Doslej Poljaki še niso sodelovali na ljubljanskem velesejmu in lahko smo ponosni na to, da jih bomo letos mogli počastiti v svoji sredi. Od letošnjega velesejma je odvisno, kako si bomo znali prikleniti nase Poljake, od letošnjega velesejma je odvisno, kako se bo ustvarila poljsko-jugoslo-vanska vzajemnost. Dolžnost Slovencev zlasti je, da dostojno podaste poljski razstavni oddelek, pridobitvenih krogov pa je, da stopijo v ozke trgovske odnošaje z brati Poljaki, ki so na zadnjem njihovem velesejmu pokazali svojo agilnost in svoje zmožnosti. Razstavilo je čez 3200 producentov in v kratki dobi od 2. do 9. maja je- obiskalo velesejm nad
270.000	posetnikov. V tem je znak razvite zavesti in je znak sinotrene organizacije in smisla za pomembnost industrije, obrti in trgovine za državo in človeštvo.
Mednarodni delovni urad. Albert Thomas, ravnatelj mednarodnega delovnega urada v Ženevi, je kakor druga leta izdal tudi letos poročilo o delovanju urada v letu 1925 — 700 strani — in ga je 6. maja predložil konferenci v Ženevi. Število držav, ki so bile članice tega urada, je znašalo na koncu leta 1925 56 :19 iz Amerike, 5 iz Azije, 3 iz Afrike, 2 iz Avstralije, 27 iz Evrope. Manjkajo še U. S. A., Mehika, Egipet, Turčija in Zveza soc. sovjetskih republik. A tudi s temi državami so bili stiki živahni, na primer z U. S. A., kojih socijalni razvoj v zadnjem desetletju je v poročilu natančno popisan. Ta razvoj nam je znan že iz drugih člankov, in je prav gotovo, da se bo začel ameriški način dela pojavljati tudi drugod. Poročilo popisuje dalje zelo nazorno gospodarski, politični ia socijalni razvoj Rusije v lanskem letu; ta študija je med najsijajnejšimi, kar jih je bilo o Rusiji sploh objavljenih. Seveda bo še dolgo trajalo, preden se bodo druge dežele mogle seznaniti z ruskimi razmerami. Poročilo po vda rja, da je število onih držav zmeraj večje, ki pošiljajo svoje delovne ministre na vsako leto se vršečo delovno konferenco, prav tako ministre za socijalno skrbstvo ali za sorodne panoge. Tako so delale lani Francija, Belgija, Poljska, Danska, Kanada, Norveška itd. Anglija je poslala svojega parlamentarnega tajnika v ministrstvu dela. Mednarodni delovni urad je talco-rekoč samostojno tajništvo mfefflharodlib delovne organizacije. Lani je vršila svo-
je znanstveno in politično delovanje nemoteno naprej. Z majhnimi spremembami je ostala njegova notranja organizacija nespremenjena. Leta 1926 se je preselil v novo stavbo. Nastavljenci so i/. 32 narodov. Urad ima podružnico v Berlinu, Londonu, Parizu, Rimu, Tokio in v Wa-shingtonu, dopisnike pa ima v Bruslju, Budimpešti, Madridu, Pragi, na Dunaju in v Varšavi. Njegov proračun je že tri leta na isti višini, 7 milijonov švicarskih frankov. Račun tajništva Zveze narodov je pa znašal leta 1924 11,300.000 švicarskih frankov in se je od tedaj še povečal. Glede mednarodne socijalne zakonodaje je bilo lansko leto prav uspešno. Zlasti z ozirom na ratifikacijo konvencij, sklenjenih na dosedanjih sedmih delovnih konferencah, le o jih število je na rasti o od 146 na 194. Število je razveseljivo, a je še zmeraj samo tretjina onega števila, ki bi morali pričakovati od vseh 56 organiziranih držav. Treba bo torej še dosti dela. Dve točki sta zlasti važni: 1. ratificirale so dežele, Ivi so doslej manjkale (Avstralija, Kanada, Chile); 2. ratificirale so tudi nekatere zvezne države, kakor Kanada in Avstralija, kar je zlasti važno za socijalni napredek v zveznih državah. Ni pa dosti, da samo, ratificiramo, treba je pogodbe tudi izvršiti, in v tem oziru je delovni urad prav veliko naredil. Zlasti veliko so se uredili glede konvencije o osemurnem delavniku. Konvencijo je podpisalo doslej devet držav, nekatere seveda samo pogojno.
Ljubljanska borza.
V	pnmleljek, 31. maja 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo i« leta 1921 d en. 75, tol. 76; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 307, bi. 310; (Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, blago 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, bi. 195, za kij. 195; Ljubljanska kreditna (baroka, Ljubljana den. 175; Merkan-tilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska šted krnica, Zagreb den. 865, blago 870; Sla venska banka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 75, bi. 80; Trbovelj, pre-mogokoipna družba, Ljubljana den. 283, bi. 298; Združene papirnice Vevče, Goričane iin Medvode d. d., Ljubljana den. 100; »Nihag«, d. d, za ind. i trg. drvoiin, Zagreb bi. 25; >Staivbna družba« d. d., Ljubljana den. 55, bi. 65; >šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 104.
Blago: Smrekovi, jelovi hlodi, od 25 cm naprej, fco vag. nakl. p. 1 vag, den. 180, bi. 180, za klij. 180; bukova drva, 1 m dolž., fco Ljubljana 1 vag., den. 17, bi. 17, zaklj. 17; trami, po noti, fco vag. nakl. postaja 2 vag., den. 270, bi. 270, zaklj. 270; bukovi plohi,
nežamani, od 40 do 80 mm, od 2 m napr., fco nakl. post. den. 400; pšenica bačka 76/77 kg, %%, fco bačka postaja bi. 310; koruza, suha, zdrava, fco vag. tačka postaja bi. 138; koruza irmitanka, fco vag. slov. polst. bi. 165; koruza činkvantiin, fco vag. nakl. p. bi. 215; koruza činkvantin baranjski, fco vag. nakl. postaja bi. 212.50; ajda, fco vag. slov. postaja bi. 255; proso rumemo, fco vag. slov. p. bi. 200; rž, fco vag. slov. posl. bi. 200; krompir beli, ICO vag. slov. postaja J»l. 60.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani, dne 29. maja 192(>. 1 kg govejega mesa 15 do 19, jezika 18 do 19, vanpov 9 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 18 do 19, ledic 16 do 19, možganov 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, 25 do 30, pljuč 20, -svinjina 22 do 25, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25, glave 7.50 do 10, parkljev o do 7.50, slanine 20 do 22, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa HO do 32, prekajenih parkljev 10 do 12, prekajene glave 12.50 do 15, jezika 35, koštruyovega mesa 14 do 15, kozličevine 20, konjskega mesa 6 do 8,
1 kg krakovskih klobas 40, debrecinskih 40, hrenovk 35, safalad 35, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 30 do 40, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 28 do
30,	piščanec 15 do 18, kokoš 30 do 35, petelin 30 do 40, domač zajec 15 do 20, 1 kg karpa 30, linja 25 do 30, ščuke 30, postrvi 60, klina 15, mrene 15, pečenke
12,	liter mleka 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 45, čajnega masla 55 do 60, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 10, par jajec 1.75 do 2, liter starega vina 18 do 20, novega 14 do 16, čaša pive 3.25, vrček piva 4.50 do 475, steklenica piva 5.25 do 5.75, 1 kg belega kruha 6, črnega 5, rženega 5, 1 kg luksusnih jabolk 12, jabolk 8 do 10, oranža 1.25 do 2.50, limona —.75 do 1.—, fig 15, dateljnov 25, orehov 12, luščenih orehov 32, 1 kg češenj 10 do 14, suhih češpelj 10 do 11, suhih hrušk 6 do 10, 1 kg jagod 30, 1 kg kave 40 do 76, pražene 52 do 100, kristalnega sladkorja 13.50, v kockah 15.50, kavne primesi 20, riža 9 do 12, liter olja 17 do 19, kisa 2.50 do 4.50, 1 kg *soli 4.50, celega popra 52, mletega 54, paprike lil. vrste 20, sladke paprike po kakovosti 56, liter petroleja 7, 1 kg testenin 9 do 12, p rahlega luga 3.75, čaja 75 do 100, 1 kg moke št. 0 je 5.75, št. 2 je 5.25, št. 3 je 5, št. 4 je 4.50, št. 6 je 3, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 8, ješprenjeka 10 do 13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50 do 4, koruznega zdroba 4 do 5, pšeničnega 7, ajdove moke 8 do 9, ržene moke 5, 1 q pšenice 355 do 365, rži 250 do 280, ječ-
mena 230 do 260, ovsa 225 do 300, prosa 275 do 300, nove sušene koruze 190 do 200, ajde 280 do 300, fižola 350, graha 400 do 500, leče 600, 1 q premoga trboveljskega 43.50, kubični meter trdih drv 150, mehkih drv 75, 1 q slad);ega sena 75 do 80, polsladkega 60, kislega 50, slame 45 do 50, 1 kg glavnate solate 5 do 10, ajserice tržaške 12, beri vtke 4 do 5, zgodnjega celja goriški 9 do 10, kislega zelja 2.50 do 3, ohrovta goriški 10, špargljev 25 do 30, kolerab 8 do 10, kolerab podzemni«- 1,— do 1.50, 1 kg špinače 5 do 6, kumar 24 do 25, buč 40, graha v stročju 9 do 10, luščenega graha 28, fižola v stročju 23 do 24, čebule 5, česna
10,	krompirja-1.50 do 1.75, krompirja novega 6, repe 1, kisle repe 2 do 2.50, jurčkov 25, korenja 1 do 8, peteršilja 8, zelenjave za juho 8.
Mariborski trg dne 29. majnika. Sezonski čas za slaninarje gre že proti koncu, to pot jih je bilo samo 19 na trgu, ki so prodajali svinjino in meso po 10 do 25 Din kg, domači mesarji pa govedino po
8	do 16, teletino 12.50 do 16 in svinjino po 20 Din, kg drugi mesni izdelki so ostali pri stalnih cenah, samo drob je postal ceneji t. j. 6 do 10 Din kg. — Perutnina (okoli 400 komadov) piščanci 15 do 30 Din par, kokoši 30 do 70, mlade race in gosi 30 do 60, stare po 60 do 125, purani 75 do 150 Din komad. Domači zajcf 6 do 27.50, kozliči (10 komadov) 40 do 75 Din, jagnjeta (3 kom.) 100 in 125 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir, stari 4.50 do 5 Din mernik (7 lA kg) ali pa 0.75 do 1 Din kg, novi 8 Din kg, solata 0.25 do 1 Din kupček, glavnata 1 do 1.50 Din komad, grah v stročju 8 Din kg, čebula 5 Din kg ali pa 1.50 do 5 Din venec, česen 14 Din kg ali pa 5 do 10 Din venec, kislo zelje 2.50 do 3, kisla repa 1.50 do 2 Din, maslo 40 do 44, čajno 50 do 60, kuhano 45 do 48 Din kg, mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olje 26 do 37.50, bučno olje 22 do 25 Din liter, jajca 0.75 do 1 Din komad. — Sadje: jagode 15 Din liter, črešnje na glavnem trgu 12 do 14, na Aleksandrovi cesti 10 do 12 Din kg. limone 0.75 do .1 Din, pomaranče 1 do 4 Din komad, datelji 22 do 25 Din kg, med 25 Din kg. — Cvetlice: 0.25 do 3 Din, v loncih 15 do 30 Din komad. Za cvetlice so se v Mariboru začeli zelo zanimati. Ne vidi se le moške in ženske, ki se okrašujejo s svežimi cvetlicami temveč vidi se tudi, da Mariborčani okrašujejo svoja stanovanjska okna, balkone, verande in celo veže s cvetlicami. — Lončena in lesena roba 0.50 do 100 Din ko-
mad, lesene grablje 8 do 10, vile za seno 10 do 15 Din, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, koruzna slama 25 db 30 Din vreča.
Sen« in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 26. maja je bilo 2 voza sena in 6 vozov slame, v soboto 29. maja pa 5 vozov sena in 19 vozov slame na trgu. Seno se je prodajalo po 60 do 75, slama pa po 35 do 45 Din za 100 kg ali pa 1.50 do 2 Din za snop.
Mariborsko sejmsko poročilo (25. maja 1926). Prignalo se je: 15 konjev, 8 bikov. 132 volov, 342 krav in 17 telet, skupaj 514 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 25. maja 1926 so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže od 7.50 do 8.25 Din, pol-debeli voli 6.50 do 7, plemenski voli 5.25 do 6.25, biki za klanje 6.25 do 7.25, klavne krave debele 7 do 8.50, plemenske krave 5 do 7, krave za klobasanje 3 do 4.75, mlada živina 6.50 do 7.25. Prodalo se je 203 komada, od teh za izvoz v Italijo 16 komadov, v Nemško Avstrijo 14 komadov. Mesne cene: Volovsko meso II. vrste 1 kg 8—19 Din. telečje meso 1. vrste 12.50—20 Din, svinjsko meso sveže 10.50—27 Din.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave: Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 8. junija t. 1. ponudbe za dobavo 10 sodov ca 1700 kg vulkanskega olja. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 12. junija t. 1. ponudbe za dobavo 2000 kg strojnega olja. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. junija t. 1. ponudbo za dobavo 1 soda ca 150 kg lanenega holandskega, dvakrat kuhanega firneža in 50 kg terpentina la. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Diie
12.	junija t. 1. pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Beogradu glede montiranja železnih rezervoarjev v centralnem magacinu v Batajnici. Dne 19. junija t. 1. pri komandi brodarske podoficirske šole v Šibeniku glede dobave 1812 m3 drv. Dne 30. junija t. 1. pri direkciji ^pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave 2(XX) zabojev petroleja; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 5 komadov predorskih telefonov za karavanski predor, due 1. julija t. 1. pa glede dobave 6000 kg pisanega bombaža za čiščenje strojev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Veletrgovini a Ro Ioni j a Irt e iii špecerijske robe
IVAH JELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode.
To£na tn solidna postrežba I Zahtevajte cenike I
B.S.A. Motocikli
TISKARNA MERKUR
ftfovsko-lndustrliska d, 1
Ljubljana
.	ir.'>	•
Simon Gregord-leva ulica Si 13
!%'(«'••• ' f - V >:•	?*' *
Telefon SL 552
MEm pri »alt bfc.ZM.lt UJM
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajota dela. Tiska vsa tiskovine za trgovino, Industrijo In orade; Časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice Ltd. I.td.
Lastna kRlteoveulca.
In prikolice najnovejših modelov lela 1926 po znižanih cenah dospeli.'-— Na ogled in poskušnjo pri d. z o. z.
Ceniki na zahtevo
brezplačno.
Dunajska cesta 36. — Tel. 263.
KJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
Joi Ptfi
Ljubljana
blizu Prciernovtga spomenika ob vodi.
Najboljši Šivalni stroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znamk $ Oritzrter - Adler - PhonIx. Istotam posamezne dele za stroje In ko* lesa, Igle. olje, jermena, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brszDlačen 1 — Večletna garancija 1 Na veliko! Na malo 1
^emeeeeeteeeeHNeMMNeeietMeNMeeeeMv
I ESENCIi
• :
:	za rum, konjak, likerje in žganje j
j Ekstrakti in arome j
• za nealkoholne pijaJe »seh vi st j
i Koncentrirani sadni I
:	£	-	2a	aromatiziranje	kanditov	5
• eten >n smhc
i PRAVI MALINOVEC I
i Sadnainlal Jeklar" j
j Sadni grog (Puntch) j j - Limonov sok - i
• • • •
priporola:
[ Srefko Potnik in drug j
j Ljubljana, Metelkova ulita 13 : j !!! Zahtevajte cenike !!! j
v vseh barvah in vrstah od Din 18*— naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogovice, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke za zobe, obleko in čevlje itd. v največji izberi in po najnižji ceni pri
Peteline losip
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika oli mi
Na veliko 1
Na malo!
Veletrgovina
1 o Y	(	i
v Ljubljani
priporoča	=
špecerij	!!
blago	I
raznovrstno žganje 'j
moko in | deželne pridelke 1 raznovrstno rudninsko vodo jr Lastna pražarna za 1 kavo in mlin za cii- j L Save z električnim 1 q obratom. §
CENIKI NA RAZPOLAGO!
I
Odgovora! urednik dr. IVAH PLESS, Ljubljana. — Za Trgov»ko-indu*trij§ko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in ti«karja: A.SEVER, Ljubljana.