8j*čRrfone tn abbonamento postale _ PoStnJna Lct-S St« 185, c ''m v-izt/v. U. Ihj dLn / ^ , sreda 18. avgusta 1943 Ctif? cent. 80 CJpravoištvo: Liuoliaoi, Puccinijeva ulica 5 Telefoo H. il-22. il-23 il-24 Jnseratoi oddelek: Liubliana, Puccinijeva ulica S — 1 eleloc k. 31-25. 31-26 Podruzn )C3 [Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Rakuni: za Ljubi lanske pokrajino pn poštno-čekovnera zavodu 4t. 17.749, ta ostale kraje 'talne Serviz.o Cono. Con Post. No 11-3118 IZKLJLCNU ZaSIOFSIVO a oglase u K.t. Italije in inozemstva ima Unione t^ihhlicua Italiana S. A. MILANO '-ms* ©tta diSensiva Bwe insendlatf nel£a rada dl Slracusa — Un grs^-iSe prcssaS® sžlurato prssso la ©osta Tunisina Si vellvolo distrutto Ccmaivln Sapremo. - Bolletino di gucr-ra No. 1179. Le posizioni antistanti la c.itta di Messina srno state. ieri duramente eontese al nemico tlalle retroguardie Italo-gcrmani-clio. Nt Ha rada di Siraeusa nostri hombar-■d-eri a tuifo hanno incendiato izgubi! živilsko nakaznico. Vsi lenuhi in potepuhi bodo morali delati na poljih. Trgovinska pogodba med Ekvaidtrrjetn m Argentino Buenos A i res, 17 avg. s. Iz Quita poročajo, da bo v Buenos Airesu podpisana trgovinska pogodba med Ekvadorjem in Argentino. Pogajanja za sklenitev te pogodbe so se že pred časom pričela. Anglosaško baspRta* za Palestini® Ankara, 16. avg. s. Vesti, ki jih vztrajno širijo cionisti in katere objavlja židovski tisk glede prepustitve mandata nad Palestino Ameriki, so povzročile živo reakcijo v islamskih krogih. Na noko vpia-šanje, katero so glede tega aiabske organizacije postavile visokemu komisarju, je ta zanikalno odgovoril. Arabski politični krogi pa s tem odgovorom m so bili pomirjeni, ker vedo, da potekajo v Washing-tonu med cionističnimi predstavniki pogajanja za naglo rešitev palestinskega vprašanja v prid židem. r:" ' ■ yz JS"rl n, 16. avg. Nedeljsko nemško vojno poročilo zatrjuje, da s: bili vsi soviaž.ti napadi odbiti, iz Moskve pa zagotavlja "o, da so sovjetske čete dojegle nrdoljnje uspehe osvojile kakih 1C0 obl.udenih krajev in p;-odrl3 povprečno 6 do 8 km v globino. Kc kor p še vojaški setrudrik nevtralnega lit^a >Neue Zurcher Zeitun,rj«, sla ti dve trditvi sicer na prvi pojled v nasprotju, v resnici pa sta popolnoma v skladu z les-nico in z dogodki na bojiščih. Nemške čete so v resnici zapletene v hude borbe in odbijajo rapadc sovražnika, kj jih lahko imenu emo strateške napade, medtem pa. sc umikajo na nove postojanke, bi ž ko to zahteva taktika znane nem'ke prožne obrambe. Rusi uporablj jo pri teh napadih velike množine ljudske sile in oklop-rih voz in dosegajo več al; manj znatns uspehe, vendar pa se jim d . slej še ni posrečilo doseči uspehov strateškega pomena. kakršen značij b; po trditvah iz Berlina imel popolni proboj nemške fronte. Vse je odvisno od tega, kdor bo dalje ča-sa vzdržal. Tu gre zi ogromno bitko obra- ja borb zapadno cd Orla in na južnozapadno od Vjozme. Ncniiko vojno poročilo se zadovoljuje s tem. da tečno navaja značilno številko sovjetskih oklopnih voz, uničenih preteklo sob' to. Kakor je znano, so Nemci javili, da so onesposobil; za boj 117 od 179 ruskih cklcp.iih voz severne z: padno od Jarčeva. Iz te nemške vesti izl"a.a ziključek. da je središče borbe v odseku Vjazme vzdolž že-lezi iš če proge Vjazma—Smolensk. ali točneje. kakih 60 km severnezapadno cd Smo-lenska. V resnici izvajajo tukaj Rusi največji pritisk, h: teč s tem ustvariti drugo čel'ust klešč. Klešče bi se morale tedaj razšriti v smeri na Rosi a vel j in Jelnjo, namiif vzcklž železnice Brjansk—Smolo sk in Suhiniči—Smolensk. Pri ofenzivi južno od Ladoškega jezera imajo po izjavah Borsenzeitunge« tameš-nje ooerr.cije le taktični značaj. Vrhovno poveljništvo sovjetskih čet zaposluje v tem cdseku nemške čete- teko da armade generala v. Klugeja odtod ne morejo dobiti pcmooi. istj list," ki je glosilo remških ob- iska}* t s a k d»o razen puavileljkl Naročnina znaša mtitfoo Lir 18.—. at inozemstvo vključno t »Honedeljskim J» crom« Lu 36.50. Uiedoiitt o t Uobliaoa, Puccinijeva ulica tt. S. — Telefo« ker. 31-22. 31-23. 31-24. * R o k o p i » i te o« v t a č a 1 o. CONCESSIONARIA ESCLUSTVA p« la putv bliaia di provenienza italiana :d estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO. be in iztrešer 'a, katere razvoj se še ne o reže lih si. cp^uje splošen položaj z namere nt! videti niti čutiti, zl sti zaradi J slo on imi pcdo.tki. ki izhajajo po vsem_ vitega, kor so iuske vojne sile še vedno ve- lika neznanka, zavila v temo. Iz nemškega vira n. pr. poročajo, da je bila v crelskcm odseku številčna premoč naravnost silovita. »Volk scher Beobachter«: p.še, da so je bil tu boj med dvema vojskama, ki sta bili v števili: era razmerju 1 : 8. Zanimivo bi bilo vedeti- ali je ta ruska premoč rezultat najvišjega in poslednjega, napora ali pa je, kakor zatrjujejo v Londonu, šele začetek popolnega razvoja ruskih sil. ki ga je pred nekoliko meseci n3javil Stalin. V zvezi s tem poročajo iz merodajnrga nemškega vira: »Dejstva dokazujejo, da sovjetska vojska kljub svo i premoči ni spesob a. da bi n?. kakršnikoli točki prc- dozu iz poluradnega vira; Ker sovražnik vidi :n spoznava, da si ne more odpreti vrzeli za vdor v evropsko trdnjavo, se je s tem večjo besnostjo lotil napadov ta mesta v prepričanju, da na ta način lahko zdrobi notranjo obrambo. Berlinski list zatrjuje, da nitj Anglosasi niti Rusi doslej niso dosegli uspehov strateškega pomena. Osvojili so si samo nekoliko obrobnega ozemlja, dočim je obrambna utrdba evropske celine še popolnoma nedotaknjena. Sedaj si utvarja->0, da bodo dosegli odločilne uspehe s tem. da mečejo na milijone kilogramov bomb na večja evropska središča. Očitno je, da se nadejajo onega, kar se je zgodilo v Nemčiji v mesecih od avgusta do oktobra 1. 1918. ko je Nemčija izgubila vsako pobudo za akcije. Na ta način hočejo združeni narodi povzročiti notranji zlom in zato napadajo središča gospodarskega življenja, ustvarjajoč ozračje panike, toda sovražnik se ljuto vara. Nemški narod dobro ve. kaj ga čaka. ako bi se udal ustrahovalnim prijemom, kakor je to storil pred 24. leti. Anglosaška propaganda sama zase spominja takratnih dogodkov. Li?t zato navaja nekj članek »Chicogo Tribune*', kjer se v najtemnejših barvah slika u.-oda, ki čaka nemški narod, saj ameriški listi celo pišeio. da se bo morala Nemčiji za vselej vzeti vsaka možnost, da izzove še kako vojno. Zato jo je treba ne samo popolnoma razorožiti, marveč ji odvzet; tudi vsa sredstva, s katerimi bi lahko širila misel prusaštva. V ostalem, pravi ameriški dnevnik, jim bodo že Rusi daH neposredno slovesno lekcijo. Ce je res. kar pripovedujejo iz poučenega vira. kodo Nemci prisiljeni zopet zgraditi porušena ruska mesta in pri tem jih bodo stražiii in nadzorovali svojci žrtev nemškega divjaštva. Vse to so neresni sovražnikovi izbruhi, pravijo v Berlinu, in takisto ni vredno zavračati vesti sovražne propagande, po katerih bi bilo 25 odstotkov po Nemcih za-sužnionoga ozemlja danes pod kontrolo četnikov in partizanov. Iste vrste je tudi Churchillova in Rooseveltova izjava o podmorniški vojni, ki pripoveduje o 90 uničenih nemških podmornicah v zadnjih treh mesecih, dočim so se baje potopitve zavezniških ladij v istem času zmanjšale za 65" o tako, da presegajo nove gradnje za 3 milijone ton celokupno izgubo ladijskega prostora za maj in julij. (»Il Piccolo della sera«.) Delež rtimunskih čet v bojih ob Kubacai Bukarešta, 15. avg. s- Po zadnjih vesteh s področja Kubana je sklepati, da se peta sovjetska ofenziva na tem odseku nadaljuje. Rumunske in nemške čete nudijo vedno bolj učinkovit odpor. Ta peta ofenziva z značilno množično uporabo vojakov in tankov ob podpori močnih skupin letalstva pa se n; mogla doslej razviti. Strateška spretnost in hrabrc-st rumunskih in nemških di-viz;j sta zanesli zmedo med sovražn"ka-čeprav napada s skrajno silovitostjo. Sovjetskega načrta za odstranitev nevarnega kubanskega predmostja in za omogočenje sodelovanja kavkaške armade v velik; ofenzivi v vsem južnem cdseku ni bilo mogoče uresničiti fn vse kaže, da se bodo vsi napori sovjetskega poveljništva tudi v bodoče razbijali cb trd; stvarnosti tega pred-mostja. Mod zadnjimi srditimi borbami, v katerih so Sovjeti izgubili 8 divizij pehote in visoko število tarkov, 90 se rumunske čete v zaupanih jim odsekih borile in se še bore hrabro. Zlasti v obramb; višine 89 in na vrhu Gore smrti se Rumuni borijo za-grzeno že 7 dni in 7 noči in uspelo jim je zadržati sovražnika, ki napada z ogromnim; sredstvi. Samo na teh dveh postojankah je bilo uničenih več polkov rdeče pehote. Zaradi učinkovite obrambe in hudih izgub sovražnika je bilo mogoče izvesti krajevne protinapade, ki še trajajo. V juliju uničenih nad 3900 sovjetskih letal Berlin, 16. avg. s. V mesecu juliju so nemški lovci, protiletalsko topništvo in čete vojske, uničile na vsej vzhodni fronti 3.016 boljševiških letal, s temi izgubami, ki so mesečni rekord v sestreljenih letalih, je število sovjetskih, v prvem polletju tega leta sestreljenih letal, narastlo na 9.464, cd pričetka vojne pa je bilo sestreljenih v celoti 43.642 letal. Gsspsfsrs&e težkoče Zedinjen'h držav Buenas Aires, 16. avg. s. Iz Nevv Yorka poročajo, da se vprašanje inflacije v Ameriki vedno bolj ostri. Mnogi listi naglašajo. da je inflacija resna nevarnost za gespotiarski po!cžaj in tudi za vojni napor ne glede na posledice, katerih se je bati v Dovojni dobi. Listi pravijo, da so bili dosedanji ukrepi popolnom neprimer-bila nemške črte. Tudi v zadnjih 48 urah i ni in da bi bilo izvajati sistem subvencio-so se ponesrečili mnogi poskusi za proboj I niranja s Stranj vlade. Industrijski in po- Brftansko letalo, Id ga Je sestrelilo protBetaisko topništvo na nekem italijanskem otoku nemških postojank, kar ni pripisat; samo taktiki prožne obrambe, marveč tudi silovitim nemškim protinapadom. Ti so zlasti v cdseku jugozapadno cd Bjelgoroda z bliskovito naglico preprečili vsako prodiranje sovraž:ika v globino nemških postojank. To potrjujejo iz Moskve, kajti nedeljsko sovjetsko vojno poročilo govori o nemških protinapadih zapadno in severno-zapadno od Harjkova. Seveda zatrjuje rusko poročilo, da so sovjetske čete kljub nemškim protinapadom pridobile na ozemlju in prodrle do predmestij bivše ukrajinske prestolnice. Z nemške strani ne dajejo podrobnih pojasnil o dogodkih jn niti ne smatrajo za umestno, da ovržejo to ali ono rusko vest. Nemci se n. pr niti malo ne zmenijo za trditev, da je razdalja med cbema čeljustima sovjetskih klešč komaj 30 km in da se po tem tesnem prostoru vleče zadnja pot za umik, železniška proga Harjkov—Lozovaja. Isto velja tud; za moskovske vesti glede razvo- Ijedeiski interesi pa so odločno proti temu sistemu. Podpira jih tudi kongres, ki trdi, da ameriški gospodarsko-politični ustroj, ki je različen v 48 zveznih državah ne dopušča takih ukrepov, ki bi brez dvema imeli nasprotni učinek ter bi še pomnožili že itak obsežno tajno trgovanje. Nezaupanje ameriških republik d 3 Washingtona Bu on os Aires, 16. avg. s. Republiki Ko-starika in Panama sta sklenil; prositi za razsodnika, ki naj bi rešil obmejne spore med obema državama, pri čemer pa se izključujejo Zedinjene države. Novi predsednik Paragvaja Buenos Aires. 16. avg. s. Iz Assunciona poročajo, da je novoizvoljeni predsednik Paragvaja <{cnera! Iginio Morinigo prevzel svoje posle. Japtmski sispehl nz Daljnem vzhodu Tiencin. 16. avg. s. General Huang Tešing, poveijnik 114. divizije, kakor tudi drugi viseki oficirji te divizije so bili ub ti 11. avgusta med očiščcvaln mj operacijami japonskih sil ob obrežju jezera Vcjšan. južno od pokrajine Šan-tung. Tokio. 16. avg. s. Sedem sovražnih letal je ob zori 14. t. m. napadlo Balikapapan, luko v japonski cblasti na Borneu Napad ni povzročil znatne Škode. To je prvi polet nad Borneo od dneva, ko so japonske čete zasedle otok. Protiletalska obramba otoka je takoj nastopila in je naglo razpršila ameriški letalski oddelek. Bangkok, 16 avg s popolnoma je bila vzpostavljena poštna služba med Tajsko in južnovzhodno Azijo, to je z Birmo, Ma-lajo. Sumatro. Javo. Hongkongom, Filipini, Borneo, Celebesom. Malukom in malimi otoki Sonde. Obnova v Hongkongu HongkOng, 16. avg. s. Generalni guverner Hongkonga Rensuke Isogaj je javil, da namerava vlada zopet odpreti poljedelske tehnične šole in univerze v Hongkongu in to čimprej. Dodal je, da ima vlada tudi namen odpreti ostale tehnične in poljedelske šole še v tem letu. Tjsnfe zakonskih predpisov rodbinskih dokladah !Kronika V posebni številki «Službenega lista« (59 A) z dne 24. julija so objavljeni zakonski predpisi v-zvezi s plačevanjem rodbinskih doklad v Ljubljanski pokrajini. »Službeni list« objavlja najprej kr. uredbi z dne 21. decembra 1942: it. 1882. k; je bila objavljena v rimskem Uradnem listu 23. jun ja t. 1. in se nanaša na razširjenje rodbinskih doklad na Ljubljansko po- ri'no. na ozemlja, priključena reški pokrajini a ozemlja Dalmatinskega gubernija. i sc. uredba določa v edinem čienu. da se razširjaj: r. Ljubljansko pokrajino m ozemlja, priklju r.a Re-ki pokrajini, n na ozemlja Dalmatinskega gubernija:' 1.) kr ukaz z dne 17. junija 1937. št. 1048 o izpopolnitvi in pc-splošenju rodbinskih doklad z uzakonitvijo te urec' 2) kr uredba / dne 21 junija 1937, št. 1 z dopolnilnimi za :zvrševanje kr. .:. a z dne 17. jr: 1^37; 3.) zakon z dne . -..sta 1940. št. 1278. o ustanovitvi Blagajr.:. rodbinske doklade in o ureditvi izplačevanja teh doklad osebju državnih uprav in javnih ustanov, k: ne uživa rodbinskih doklad: 4.) kr. ukaz z dne 20 marca 1941. št. 122. o zvišanju rodbinskih doklad. Plačevanje rodbinskih doklad v Ljubljanski pokrajini »Službeni list« objavlja besedilo gori o-značenih kr. ukazov, uredb in zakonov. Končno objavlja kr. uredbo z dne 15. marca 1943, št. 523 o plačevanju rodbinskih doklad v Ljubljanski pokrajini. Sklicujoč se na kr. uredbo ?, cme 21. decembra 1942 o razširjenju rodbinskih doklad na Ljubljansko pokrajino in na ozemlja, priključena Reški pokrajini, in na ozemlja Dalmatinskega gubernija in svHtrn.ksč •/& umestno, cla se izdajo za Ljubljansko pokrajino dopolnilni predpisi k tej kr. uredbi, določa uredba o plačevanju rodbinskih doklad v Ljubljanski pokrajini naslednje: čl. 1. Kraljeva uredba z cine 21. decem- ] bra 1942 o razširjenju rodbinskih doklad stopi v Ljubljanski pokrajini v veljavo: j a) glede italijanskih delojemnikov iz drugih ~ pokrajin "Kraljevine, zaposlenih v službi, ki imajo svoj sedež v omenjenih pokrajinah, z začetkom njih zaposlitve v Ljubljanski pokrajini; b) za vse druge delojemnike, če so zaposleni v industriji, trgovini, denarstvu in zavarovalstvu, v svobodnih poklicih in pri umetnikih, s 1. decembrom 1941, če so zaposleni v kmetijstvu, pa z dne, ki se določi s kasnejšo odredbo. Čl. 2. Do nove odredbe se uporabljajo za rodbinske doklade delojemnikov iz črke b) prednjega člena določbe, ki veljajo za, te doklade v odseku za industrijo, s spremembami s členom 3. do 8. te odredbe. (Po kr. ukazih z dne 17. junija 1937 in z dne 20. marca 1941 so doklade v Kraljevini različne za delojemnike v industriji, za delojemnike v kmetijstvu, za delojemnike v trgovini, za delojemnike v de-narstvu in zavarovalstvu in za delojemnike svobodnih poklicev lr umetnikov. Po goi-nji določbi pa se uporabljajo v Ljubljanski pokrajini za vse to delojemnike doklade. določene v odseku za industrijo. Te doklade znašajo v skupini delavcev za ženo 9.30, za vsakega otroka v rodbini z enim otrokom 6 lir, z 2 do 3 otroki 8.40 lire. s t al; več otroki 10.80 lire in za vsakega roditelja 5.40 lire; v skupini uradnikov za ženo 13.20 lire, za vsakega otroka v rodbini z enim otrokom 9.30 iire. z 2 do 3 otroki 12 30 lire, s 4 ali več otroki 14.70 lire in za vsakega reditelja 8.70 lire. torej v enaki višini, kakor so se že doslej izplačevale. Tudi izmera prispevka ostane nespremenjena v višini 10%.) Členi 3. do 8. določajo naslednje: Prispevek delodajalcev se v višindoločeni za industrijski odsek, po pred" Vh v Kraljevini veljavnih zakonov plačuje po zavarovani oziroma režijski mezdi v smislu čl. 22. bivšega jugoslovanskega zakona o zavarovanju delavcev, oziroma čl. 51., tretjega odstavka pravil Bratovske skladni-ce. Za podatke o delojemnikih, ki jih dajejo delodajalci, se uporabljajo določbe III. poglavja in čl. 40 do 44. omenjenega zakona. Rodbinske doklade se izplačujejo upravičencem za vse dneve, za katere je delodajalec zavezan prispevati po bivšem jugoslovanskem zakonu o zavarovanju delavcev. Zaradi izplačevanja rodbinskih doklad upravičencem na podlagi te kr. uredbe se štejejo za uradnike delojemniki, kj pripadajo skupinam iz členov 1. in 3. bivšega jugoslovanskega azkona o pokojninskem zavarovanju nameščencev Rodbinske doklade gredo tudi za roditelje, če jih upravičenec vzdržuje in če z njim živijo v skupnosti, to pa le. če ie dopolnil oče 60 let starosti, mati ~>a 55 let in ne delata za plačo v službi drugih ali če sta trajno nesposobna za delo. V primeru odsotnosti z dela zaradi n°-sečnesti ali poroda gredo rodbinske doklade delavkam in uradnicam, ki imajo do njih pravico za čas obvezne odsotnosti z dela 'po bivšem jugoslovanskem zakonu. Listino ki se zahteva po čl. 31. kraljeve uredbe z dne 21. junija 1937. za prejemanje rodbinskih diklad (potrdilo občiae), izdaja lahko tudi pristojni župn; urad. Nadaljnje določbe te kraljeve uredbe so naslednje: Po nalogu Narodne- ga zavoda za socialno zavarovanje tort upravnika Blagajne za rodbinske oon-lr.ae se predpisovanje prispevkov in njih pobiranje kakor tudi odmera in izplačevanje doklad poverijo glede delojemnikov iz črke b) člena 1. te uredbe Zavodu za socialno zavarovanie v Ljubliani, ki lahko ,x) predhodni odobritvi "Visokega komisarja v obsegu poverjenih mu naiog cb svoji odgovornosti jn svojem nadzorstvu uporabi druge krajevne podporne in pomožne zavode. Zavod' za socialno zavarovanje v Ljubljani mora sporočati Narodnemu zavodu za socialno zavarovanje podatke o predpisanih in o pobi --h prispevkih ter podatke o prizn-nih izplačanih dokladah v prešnjc-m mesecu, v marcu vsakega leta pa računski zaključek in podatke za sestavo letnega proračuna. Hkrati s pri obči Ivi jo podatkov za zad-ni; mesec vsakega Dolletja mora Zavod za s-ci. lno zavarovanje v Ljubljani plačati r,a poseben prost bančn; račun s pridržano pravico razpolaganja znesek ostvarjenih prebitkov in o vplačilu tega zneska obvestiti Narodni zavod za socialno zavarovanje. Obresti tega bančnega računa se stekajo v Blagajno za rodbinske doklade, za katero ima Narodni zavod za socialno zavarovanje po vsaki poslovni dobi pravico zahtevati popolno ali delno vplačilo zadevnih razpeložnin. če znesek doklad presega znesek prispevkov in se izčrpajo razpoiožnine po omenjenem bančnem računu, lahko Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani zahteva pri Blagajni za rodbinske doklade, da pokrije razliko. Zavod dobi od te blagajne po dobljenem ugodnem mnenju Posebnega odbora za rodbinske doklade m po zaslišanju pokrajinskega odseka iz člena 12. lahko tudi predujme za potrebe službe, ki se poravna-vaio jz donosa prispevkov. Člen 12. določa, da se za rodbinske doklade delojemnikom Ljubljanske pokrajine ustanavlja pokrajinski o-dsek Posebnega odbora /.a rodbinske doklade, ki mu predseduje zastopnik Visokega komisarja in v katerem so: predstavnik . Na-lodnega zavoda za socialno zavarovanje, inšpektor dela pri Visokem komisarijatu, strokovnjak Zveze delodajalcev, strokovnjak Delavske zveze, po en predstavnik obeh zvez in ravnatelj Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. Blagajna za rodbinske doklade izplačuje Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani odškodnino v sorazmerju s prijavljenimi prispevki in v višini, kj jo določi Posebni odbor za rodbinske doklade po zaslišanju pokrajinskega odseka. V področje ljubiianskega pokrajinskega odseka Posebnega odbora spada oddaja mnenj o vprašanjih, ki lahko nastanejo prj uporabljanju določb o rodbinskih dokladah v pokrajini; dajanje predlogov glede pobiranja prispevokv in izplačevanja doklad in odločanje o pritožbah glede prispevkov in dcklad. "Mnenje in predlogi se predložijo Posebnemu odboru za rodbinske doklade. Zoper odločbe o pritožbah glede prispevkov in doklad je dopustna pritožba na Pose oni odbor v desetih dneh od vročitve. Pritožba se predloži preko Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki odda v stvari svoje mnenje. Glede odločb Posebnega odbora pa veljajo predpisi čl. 20. kr. ukaza z dne 17. junija 1937 (v 30 dneh je dopustna pritožba na ministrstvo za korporacije, ki odloči dokončno, vendar ima prizadeta stranka v 30 dneh od priob-čitve odločbe ministrstva pravico do tožbe, pri čemer so izključeni iz sodne pristojnosti spori glede določitve višine prispevka in doklad). Iz razpoložnin ob koncu vsake poslovne dobe se iz preostalih prebitkov Blagajne za rodbinske doklade v odseku za industrijo v sorazmerju z zneskom prispevkov, pobranih za delojemnike v Ljubljanski pokrajini, odkaže del ustanovam, za- T in pobudam v Ljubljanski pokrajina vzgojo in strokovno izobrazbo delavcev ali pobudam za, aščito rodbine. Glede določitve ega deL. ie itiebno predhodno mnenje \- okega komisija za Ljubljansko pokrajino. Glede italijanskih delojemnikov iz ostalih pokrajin Kraljevine, zaposlenih v službi podjetij s sedežem v omenjenih pokrajinah, ki so zaposleni v Ljubljanski pokrajini, se poleg zakona in odločb po kr. uredbi o razširjenju rodbinskih doklad na Ljubljansko pokrajino z dne 21. decembra 1942 razširjajo na Ljubljansko pokrajino za pripadajoče strokovne skupine tudi določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo v Kraljevina za izplačevanje dodatnih rodoinskih doklad. Določba teh" pogodb ime o učinek od začetka zapos.itve delojemnika v Ljubljanski pokrajini. Uporabi jen je d ">čb o rodbinskih dokladah v Ljubijansl pokrajini nadzoruje Visoki komisarijat po inšpekciji dela. Riba, ki mijavka V vodah zapadne Afrike živi som cla-rias macrocantus, ki na suho vržen proizvaja glasove, slične mijavkanju razdražene mačke. Glasove stvarja z vzdušnim mehurjem, ki se mu odpira v goltanec. Ta riba je" zanimiva tudi zaradi tega, ker more sušo prestati zarita v blato. Takrat ji vzdušni mehur služi za pljuča. Rib. ki ob presihanju voda dihajo z vzdušnim mehurjem, poznamo več vrst in jih dnažimo v skupino pljučaric. Najbolj znani so lu-skorili Belega Nila in ameriške reke Ma-zanjona ter avstralski rogozobi. Slovenskim umetnikom! J Podpisani odbor je sprožil akcijo za po sta vi te v spomenika pokoj, slikarju Ivanu Vavpotiču. V ta namen je zaprosil Vav-po ti če ve tovariše — likovne umetnike, da prispevajo k stroškom tega spomenika s podari t vi.i o kakih svojih umetniških del. Znatno število umetnikov je obljubilo svoje sodelovanje in odbor je preiel že večje število obljubljenih umetnin. Oni. ki svojih umetnin še niso izročili, so na-prošeni. naj jih oddajo pooblaščenemu nabiratelju. ki še bo osebno oglasil pri njih do 15. sept. t 1. Po tem roku bodo zbrane umetnine razstavljene v razprodajo ter opozarjamo na nakup že zdaj ljubitelje slovenske umetnosti. O denarnem uspehu bodo vsi, ki so prispevali s svojimi deli, točno obveščeni. Morebitni preostanek bo oddan v korist fonda za preskrbo umetnikove vdove, ki ga podpisani odbor upravlja. Za odbor za postavitev nagrobnega spomenika t Iv. Vavpotiču Saša Šantel. * * VeJikonemški šahovski turnir 1943 se Je pričel včeraj na Dunaju, kjer je novi dvor šahistom na razpolago. Udeležencev je 14 in igrajo do 28. t. m. vsako popoldne od 14. do 20. Od 23. do 28. t. m. bodo dopoldne in popoldne tekmovale dame. Isti čas bo tudi trajal šahovski seminar za Hitlerjevo mladež. pri katerem bodo sodelovali znani nemški šahisti in učitelji šaha Nemško mojstrstvo brani Ludvik Rellstab iz Berlina, med damami pa Kellerjeva iz Draždan. * Beneška palača v Rimn, kjer je bil za prejšnjega režima sedež vlade, bo preurejena v muzej. * GOrizijski nadškof Margotti je zadnje dni obiskal San Lorenzo di Fiumicello in endotna taborišča za politične internirance. Spremljala sta ga don Angelo Magrini in dekan Francesco Panzera. * Preimenovanje nekaterih ulic in trgov bo izvršeno v Triestu in Goriziji. Posebne komisije so že sestavile predloge, ki so bili zdaj odobreni. * 500 letnica Carigrada. Leta 1953 bo mesto Carigrad obhajalo svojo 500 letnico ustanovitve. Za to priliko pripravljajo velike mednarodne svečanosti z olimpiado. IZ LJUBLJANE Dela na Cesti Soške divizije Na Cesti Soške divizije so že nekaj dni v teku večja popravila cestišča. Imenovana cesta jc na odseku od Bleiweisove do Resljeve ceste nedvomno najbolj široka cesta v našem mestu, pa tudi najsodobneje urejena. Na tem odseku ima na obeh straneh široke hodnike za pešce, prav tako tudi dve široki cestišči, tako da se lahko na vsakem vrši vozovnj promet v obe smeri, med obema ccstiščema pa je speljana dvotirna tramvajska proga, obdana z lepimi nasadi. Kako je cesta široka, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da je samo južno cestišče — in široki sita obe enako — tako široko, da zadostuje od Resljeve ceste dalje proti Šmartinski cesti, kjer je Cesta Soške divizije za polovico ožja, za dvotirno tramvajske pro ) go in vozovni promet v obe smeri. Cesta je imela doslej s kamnitnimi kockami tlakovano cestišče na odseku od p nartnske do Resljeve ceste na vsem prostoru med poslopjem glavne železniške postaje, špedicijo Turk in hotelom »Metropolom« ter vse južno cestišče do B!ei\veisove ceste. Urejeni in deloma asfaltirani so tudi hodniki za pešee; vsaj obrobljeni s kamnitnimi robniki pa vsi. Netla-kovano n neurejeno je bilo samo severno cestišče med Bleiveisovo cesto in glavnim kolodvorskim poslopjem. Ta del cestišča sedaj urejujejo. Na vsej dc?-žini bo katranizirano. Pri tem morajo cestišče najprej posuti in nato utrditi, nakar ga šc temeljito sperejo. Ko so ta dela izvršena, cestišče katranizirajo in nazadnje posujejo s Finim gramozom. Taka cestišča so trpežna, gladka in brez prahu. Dela hitro napredujejo. * u— Sestdesetletnico rojstva je praznoval te dni znani ljubljanski veletrgovec g. Osvald Pengov. Rajen je bil v Bu-kovniku in se je doma izučil trgovine. Služboval je nekaj let pri raznih trgovcih. potem pa se je osamosvojil in si otvoril lastno trgovino. v Šmarju, kjer se ga ljudje še danes soommjajo. Ko se je oženil, se je preselil v Ljubljano, kjer si je prav tako pridobil soliden sloves in velik krog prijateljev. K njegovemu življenjskemu jubileju, ki ga obhaja duševno in telesno še mladeniško čil. mu toplo čestitamo! u Sončno vreme imamo še nadalje, vendar se je vročina spet nekoliko omilila. V ponedeljek čez dan smo imelj 25.6 stop. C, v torek zjutraj pa 12.6 stop. C. Nebo je bilo še dalje skoraj brez oblaka. Noč; so jasne, saj sije polna luna. Proti jutru se utrinjajo številne zvezde. u— Mamina mleko, doza 14.60. Fr. Kham. Kongresni trg 8. POHIŠTVO Orehove spalnice in dnevne sobe kupite ugodno v zalogi pohištva tv. KOK BKIiLIČ in FRANC ŠENK v Šiški, Gosposvetska c. 95. Odprto od 14.—15. Z Gorei^sikega Nova voditeljica ženske krujevne organizacije v Radovljici jc gospa \Viskow. j Nedavno je bila svečano uvedena v -svoj urad. Obenem sc je končal tečaj deklet in žena. ki so določene za nove častne sodelavke pri narodno-socialnem skrbstvu. Jamu »VaSso jcn . K~ poreča o nepoznanih prirodnih lepotah, navaja »Volkischer Beobachter«: Kovi.skirn domači om in tujcem je docela nepoznana jama Vassoijen (tudi" Vessoijen) ki jo najdemo v občni Landskronu in ki zaslužj pozornost ne samo s pedagoškega, marveč tudi z arheološkega. stališča. Jama ;tcv lu. sko-da. ki jo povzroči poljska m š. se ne pc,.- :ue takoj, temveč čestekrat -ele po več nit . navadno pa šele potem, ko je žetev pr kraju. Zategadelj je treba pravočasno r ^cl v es n poskrbeti za zator tega škodljivca, c' : čas. Proti toči in drugim naravnim ka ni uspešne obrambe, proti polj k m m na lahko nastopimo s sredstvi, ki so precej ue n-k ovita. Strokovnjaki priporočajo sk pne n--*o e -ro ti tej nadlogi, kajti posamič'.a borba ne zaleže mnogo. Preskrbet' si jc treba v pni vrst dovolj strupen h zrn. ki uničujej-. m /: na poljih. Nekaj dni. preden se akc;.;n : -i v večjem obsegu, ej treba vse zeva- -če ,, '.je zamašii na ta način, da zemljo zrahljamo bodisi z motiko ali kakšnim drugim tt,p'm predmetom. S tem si prihranimo m- re a. iti ostanejo nam samo odprte luknje- ki pokažejo, kje so Škodljivci na delu. Strupena zrna (zelio) je najbelie pcl-gnt: v kolonah in sicer se to delo n'jbulj priročno izvrši ob uporabi posebnih pu-"k, ki v/, trelju-jejo zrnja v mišje luknje. Ker na taksnih pu^k danes ni na razpolago, se lahko p m--, drugih posebnih naprav za polaganje zrn S puškami ali pa z aparati štcdljiveje in popolnoma smotrno porazdeljujemo strupena žira. prihranimo si pa tudi mnogo nep trebnega debater nam Gre še vrhu vsega pose! Htre.ie od rt Ker pri nas ni na razpolago nit: zadevmh niti drugih naprav, moramo p«--'a ga ti strupena zrna v mišje luknje pač z žlicam: ter i h moramo poriniti kolikor mogoče g' te o, da se z njim ne zastrupljajo ptice. Tudi s strupenimi zrni se da varčevati Dovolj ie. če položimo v vsako odprtino rova poljske miši tri do pet zrn. Zrna pa nv ramo potisniti dovolj globoko v rov. da jih ne dosežejo domače živali, ki bi lahko od ni ocenile. Rovov potem, ko smo vanje pfi'-.<:r tru-pena zrna. nc smemo zamašiti, temveč jih mr stimo odprte. Kdor se bo ravnal po teh pr ;viJ:h. se bo !-:h-ko prepričal, da ta način b-rbe prr-ti p-. j;kim mišim gotovo doseže zaželeni uspeh. Železo pri nsc.t ! Berlinska »Umschau« poroča \ C^nku »Železo pri materi in otroku«- slckC-. : Vsebina železa v člove,-. kr v zanimivosti. Največja množina /. ^ -škem organizmu se nahaja v heiv rde- čih telesc ter znaša približno J gr, : ... pa nahajamo' poleg tega tud: v \- '. e. ^ e, ki bi brez železa ne bile zrn- žne . tra in vranica sta takisto nek::.'..'m .ri ■ « železa v J'jveškem telesu. Znanost si je nedavno zastav;.-, vprašanj': kako se med nosečnostjo oblikuje riv.i .erje ženskega organizma nasproti nas: a; aenni otroku. Ugotovitve, ki so jih napra\i' znanstveniki v tem pogledu, kažejo zruč: n; / nosti pri moškem in pri ženski (' :r . razpolaga n. pr. s 120 mv.granv /e .: . v 1 <• gramih krvnega seruma. Pri žern . . i ra./ merje drugačno, kajti vsebina žeicza v nj h krvi doseže največ 91 miIigramo\ n je ' ve znatno nižja kakor pr moškem. Dečk •. deklice imajo približno enake količine ž - v krvi. Med nosečnostjo pa se pri žen-k i razmerje izpremeni in sicer se odstotek železa zv ša za 33 miligramcv. tako da do-, že najmanj isto količino kakor pri moškem Ta p jav e tako izrazit, da nam pomaga s sigurnost - ugotoviti nosečnost. Značilno ie. da se ko! č na železa v krvi mlade matere takoj, ko porod', otroka, zopet skrči in to v najkra;:em času. Knjižne nov'c.2 Borci proti hmrti. Priho.mja Dobra knjiga«, ki iz'de sredi meseca, bo deio znamenitega holandskega zdravnika Paula Kruifa »Borci proti smrt:«. Pisec ie bil že s 26 leti vseučiliški profesor za bakteri .'->>-gijo in je s svojimi deli že zgodaj za.s vel v zranstvenem svetu Z elementarnostjo, ki pritegne še tako hladnega bralca- s fantazijo, ki preseneča, pripoveduje De Kiuif o nenavadni usodi pomembnih raziskovalcev, ki so s; drznili umreti se epidemijam, lakoti in smrti. Postali so vzorniki za generacije. Zdravnike in izumitelje opisuje kot ljudi, ki jim ni bilo tuje trpljenje samote, razočaranja in smot. Celo najbolj trasične momente osvetljuje s pogumnim, moškim humorjem. Vrsta »borcev proti smrti« sega od tragičnega Semmelvvejsa od-rešenika mater preko Bantinga, izumitelja insulina, Minota, ki je ukanil morilne krvne bolezni, pa vse do Finsena in Rollierja, ki sta kradla sončno luč, aa bi reševala ljudi v nesreči. Narcčujte se na knjižno zbirko Dobro knj"go« v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« v Ljubljani, puccin ;eva št. 5. Vsem ljubiteljem lepe kn.ige se »Dobra knjiga« sama po sebi priporoča. Novo gospodarsko znanstveno delo V kratkem izide znanstvena knjiga vseuč. prof. dr. V. Murka o zgodovini denarja ao današnjih dni. Nad 300 slik bo pojasnjevalo poljudno obravnavano snov o denarju. Ronian v slikah. V Ljudski tiskarni je bil natisnjen zanimiv roman v slikah »Quo vadiš«. Besedilo je povzeto po znamenitem H. Sienkievviczevem romanu. Knjigo je izdalo uredništvo »Slovenskega doma . ki ga predstavlja Mirko Jsvornik; pri: edil j je Edvard Traven, odlične risbe je oslabel Ježe Beranek. Navzlic snovi, ki je povze ■ iz tujega romana, lahko smatramo ta ? -man v slikali kot naše izvirno delo, saj gv" za zamisel slovenskega pisatelja ter slovenskega slikarja. Ob njem se ah ko prepričamo. da je tudi povest v slikah zrela književna umetnina. Bistvena oznaka te n . -> jaLa k povpraševanju p<-je v tem, da je zgodba romana prikazan ponazorjena v lepih, umetniško izdela mi slikah. V uvodni opombi se poudari? da je besedila, povzetega po besedilu izvirnega dela, le toliko, kolikor je potrebno za razumevanje podob in zaporednost d ga;;.aja. Po tem romanu v slikah bodo segali n^ samo starejši ljubitelji dobrega čtiva, sro-pak tudi dijaška mladina. Naj pripomnimo, da je to naš pivi slikovni roman. EDINA MOŽNOST —— — Slonokoščena šatulja, ki sem jo oni dan kupil pri vas. ni pristna. — Izključeno! Razen če je imel sfc>n umeten zob...