rEUBFOH: 2876 CORTULNT
NO. 46. — ŠTEV 45.
Entered m Second Glut Matter, September 21, 1903, at the Peat Office at New York, H. T, nnder the Act of Congress of March a 1879.
TELEPON: 4687 CORTLANDT
NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 24, 1921. — ČETRTEK, 24. FEBRUARJA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
VSE MOGOČE SLEPARIJE RADI PROHIBIGIJE
ZAPLENILI SO VELIKE MNOŽINE PONAREJENIH DAVČNIH KOLEKOV — ARETACIJE V CHICAGU BAJE RADI VELIKE ŽOANJARSKE ZAROTE.
7.\
i tajni agenti »o zapolnili včeraj pri aretaciji treh oseb 77.0»*) ponarejenih davčnih kolekov, ki bi zadostovali, da se cpravi na lrj? U2.0U0 galon s-abcga uiuiišajna.
Aretirani, katere so danes privedli pred zveznega komisarja Hit« luiH-ta, so bili Jl-letni Milia Taranto, 20-k-1 ni Jerry Seotti in -♦() letni /,<fv de Jvinti. Vsi trije so po poklicu stavci ter so imeli do-1 rotm-j.no in z elektiiko opremljeno lekarno na Oliver St. v New York a.
Različni zvezni agenti *o že skoz> tedne opazovali to trojico in v.eraj so sledili d veliki, ki sta stopila v tiskarno Santi-ja. Oba sta j" išla kmalu zopet iz ti-karne ter bila ar-etirana nekaj blokov proč fd tiskarne. Apenti -o našli baje pri njih dva tisoč ponarejenih davčnih kolekov za. steklenice in 53 kolekov za zaboje z žganjem. Nato st aretirali v tiskarni de Santi in nekega nadaljnega tam zaposlenega delavca, katerega m» pa ne dolii nobene kršitve zakona. Urad-i ;ki so našli v tiskarni 30.000 ponarejenih znamk ali kolekov za steklenice. Pe ^anti je bil ravno zaposlen s tem. da je rezal koleke v froge.
Ajrenti s»o nato obiskali stanovanja aretiranih ter našli v stano \anjn T*rantija 1"».{«00 ponarejenih kolekov za steklenice. Tudi v stanovanjih obeh ostaJih no našli večje množine takega ponarejenega blaga.
Chicago, IU.. februarja. — Vradniki za notranjo carino so aretirali včeraj L. T. Coxa, predsednika Louis Stern & Co. ter trti i jo, da so s tem razkrili žganjarsko zaroto, ki se je razpredla po celi deželi Obenem »e je aretiralo več uslužbencev tvrdke ter zape-. 11 i 1 c > vrata. Vradniki NO namreč našli več zabojev z žganjem, ki niso bili niti označeni, Diti opremljeni s predpisanimi koleki. Kazven-tega so našli cele kupe dovoljenj za jemanje žganja iz skladišč in vsa ta dovoljenja so bila izdana v Xew Vorku. Iz tega se sklepa, ili se je veliko tepa žganja spravljalo v New York, kajti nekatere pošilja t vc so znašale od 250 do "»00 zabojev.
V zadnjih par dneh -.e je tukaj zapečatilo štiri velika skladišča, v katerih se nahaja baje na tisoče galon žganja, da ne bo mogoče ničesar odstraniti iz njih.
KOLIKO NEMCEV SE SME PRISELITI?
Vsako leto bi se smelo priseliti 75,040 Nemcev. — Židje proti o-mejitvi priseljevanja.
Washington, D. C., 23. febr. — Konferenčni komitej kongres«! je sprejel finančno predlogo senata glede priseljevanja ter mu je trebi' zediniti se le še glede par ne-važnih točk. Soglasno s to predlogo se bo omejilo priseljevanje na tri odstotke vsake posamezne narodnosti kot je bila zastopana v tej deželi tekom leta 1910. (Če je bilo naprimer leta 1910 v Združenih državah 100.000 Slovencev. se bo smelo priseliti soglasno s to pred ogo le tri tisoč priseljencev i7. slovenskih krajev.) Hišna predloga, soglasno s katero naj bi se za. eno leto sploh prepovedalo vsako priseljevanje, bo najbrž potisni ni na sran na korist predloge, katero je sprejel senat.
N1 temelju triodstotnega pri-pusta bi se smelo priseliti v Združene države soglasno z novo senatno predlogo 75.040 Nemcev, "•0.117 iz ozemlja prejšnje avstro-o<;rske monarhije, 51.970 iz prej-šr.je Rnsije. 40 294 iz Tt<d"e 3523 iz Francije, 11,116 iz Norveške in 19.928 iz Švedske.
Soglasno z brzojavko predsednikovega tajnika Tumulty-ja na zdravstvenega komisarja Cope-ilanda v New Yorku, bi ne bila primerno popolnoma izključiti priseli jence radi nevarnosti, ki preti od jlegarja ali tifusa. Po mnenju za-kladniškega urada bi bila taka začasna prepoved priseljevanja ne !le neprimerna, temveč tudi šfeod-I ljiva. V splošnem pa si vlada na j vse načine prizadeva, da zmanjša nevarnost razširjenja Iegarja.
Chicago, 111., 23. februarja. — General Wood je imel ob priliki proslave rojstnega dne George Washingtona v Hamilton khtbn i nagovor, v katerem je obrazložil program, kojega namen je pospe-1 Sevanje amerikanizma. Pri tem se je prav posebno obrnil proti neomejenemu priseljevanju.
— Vi znašate skupaj kurivo za požar, ki bo preje ali sleje izbruhnil, — je rekel general. — Moj načrt bi bil, da se ne pripusti v deželo nikogar, s katerim bi ne mogli naši otroci stopiti v zakon. To izključuje vse orijentalce. Mi nismo proti njim, a mi jih ne mo-' runo asimilirati ter si jih vsled tega ne želimo.
Predsednik Wilson je dobil da-1 nes poziv, naj ne dovoli nikake "prenagljene priseljeniške zakonodaje".
Poziv je prišel z zborovanja • pravoslavnih židovskih rabincev, j ki zborujejo v New Yorku. Isti poziv je bil doposlan tudi senatu ir» poslanski zbornici
JAPONSKA PRIZNAVA AMERIŠKO STALIŠČE
PRIZNAVA, DA SO JAPONSKE ČETE V VLADIVOSTOKU PRE-KURAČILE POVERJENE JIM POLNOMOCl. — ODGOVOR NA AMERIŠKO POSLANICO.
Washington, D. C. 22. februarja. — Japonska je napravila odločno koncesijo ameriškemu stališču v poslanici, katero je sporočila državnemu departmentu v poskusu, da napravi konec sporu. LI je bil posledica usmrčervu ameriškega mornariškega častnika, poročnika Langdona v Vladivostoku od strani neke japonske vojaške straže. Čeprav ne obsoja akcije vojaka, ki je stal na stra'i. izjavlja vendar ta poslanica, da so bili general, poveljujoč vojakovi brigadi in drugi častniki, ki so mu dali navodila, odgovorni za njegovo akcijo in da so bili kaznovani General je bil baje črtan z aktivne liste ar-madnih častnikov.
Celi učinek je priznanje od strani Japonske, da so šli njeni en-t-l-iki v Vladivostoku predaleč, ko so domnevali, da imajo pravico da jati vojakom taka navodila, vsled katerih je bilo ogrožen^ življenje Amerikanca. ki je do.šel po cesti po svojih lastnih opravkih
Posl nnica je tndi indirektno priznanje niror^Veca stališ" t • nimajo Japonci rrkak.h suverenih pravie v tem rrskerr1 nristrr' - "•<' To ie bila ena velike toc-kn za ketero se je Was!»ir.crto?i bori' ' <-v politiki, da prepreči razkosanje Rnsije cd stran! dnwrh veJe^H
Y državnem denartmentu sc je ramicnilo, 1a je bil oleov r .!■•> ponske zadovoljiv. Tajnik Oo'bv je izdal parafmzo i.-,pen Vt-- <> 1 £?-»vora. ki je prišel v državni deportrr-ent 5 posredovanjem m»>
l:ega pe«;1en:štva v Tokvu na Japonc em O1*1«:'" -
—	Fveriena je bih najbolj na^cnena preiskava ol s*r>"; -e
zt. «=odisča. ki je imela za posledico dr- V V>jl «"r*-Ti '7 n1-*^-** 1' '<» •^orcVe "rm^do rrrrrr <] N's'b.ir.'' noveljnioč	r^aji IV" VI
divostokn. Yojnn codis.'e ie pris'o do prepričanja. d*> ir wMpr«1 s'b^ra kriv napfičre^ra rrzlacrsnja rertT1,icii. H'-a-»oč>b 1 vt^-K . Vo jaSnieah ;n da ie bM vsled teca v prvi vr^ti odgovoren zn nowi"»ii doTodek. Oropan je b;l povelistv« rpd po«tdko in cira brv'; Inc".i poveljnika, katereera jc preje zavzemal.
—	Neki nadalini mnior je bil spoznan krivini od^ov-ir" v tri zadevi in obsojen na trideset dni ječe Neki poročnik in po veli p lo f'čnet>n no'ka sta bila obsojena na dvajset dni zvpnra. Knnip.-nHs^i poveljnik dotičnega vojaka je bil obsojen na krajši znpor.
—	Vrhovni poveljnik japonske ekspedicijske čete v Vlndivocto kn .ie obiskal križarko Albany Združenih držav !or d il poveli^ir p. mu častniku izraza ;voiemu obžalovanju radi to^a docodka. Stražo, ki jc oddala usodepolni strel, se je smatralo nedolžnim vsled novelj in navodil višjih častnikov, ki so bili kaznovani kot že zcornj omenjeno.
Straža pa je bila ».-poznana krivim varanja v pričevanju	o-
kolnosti, ki so spremljale celi dogodek in vsled tejra je bil vojak obsojen na trideset dni ječe.
Državni tajnik Colby je dostavil, da se o predmetu odškodnine za sorodnike usmrčenega ameriškega častnika še razpravlja in da v tem pogledu se ni bilo mogoče priti do zadovoljivega zakljn<*k« Xa vsak način pa bodo dobili sorodniki usmrčenega častnika od japonske vlade primerno odškodnino.
Vrednost denarjn sedaj ni stalna, mean j a se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mo-eoče podati natančne cene vnaprej.
Mi računamo po ceni istega dne, ko mam poslani denar dospe v roke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft.
FRANK 8AKSEB STATE BANK 83 Oorttatt 8t„ New York
gggJCT) and msmmm vwm	^ iw.t apttomzto n m kar oy ootobm t, mr, otitlut the pot oitok ot wnr yokx h y. By onm m m p** ^ b. wumt m m
Vij. L^Ti^^^.feoo	■ _ I \ ^^ \ IJ I I I I \	^ ^
^^^.............—	Vjl 1 J/m L > 1 1 |llf WW	^ every day except Bx,^.^
Za New York celo leto......$7.00	^ ^ ^ ^ W ^	^ ^	and legal HoUday.
Za Inozemstvo celo leto..., $7 00	_ .
__Last slovenskih delavcev v Ameriki. ^ 75 000 Reader^ ^
PROTI-JAPONSKA predloga
Austin, Texas, 22. februarja. — Odbor za zunanje zadeve se je danes ugodno izrekel za predlogo. Ki prepoA "duje Japoncem v lexasn nakupovati zemljo. To predlogo je r-udnji teden senat sprejel.
BRAT KAJZERICE UMRL.
Berlin, Nemčija, 23. februarja. Kot se je danes zaznalo tukaj, ie umrl na svojem posestvu v sleziji vojvoda Ernest Guenther iz Šlez-vlk-Holštajna, brat prejšnje nemške cesarice Avguste Viktorije. Vojvoda je bil rojen leta 1S63 ter je bil tekom vojne nekaj ča^a po-mežni generalni govemer v Belgiji, a sicer ni igral nikake važnejše nloge v nemškem javnem življenju.
DENARNE POSlLJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO
izvršujemo denarna izplačila »•••polnoma zanesljivo in -sedanjim »♦zmeram primemo tudi hitro po »li Istri, oa Oariškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je 'fcsedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali ta poši iatve italjanskih lir po Rled^čih •nahr
50 lir ____ $ 2.40
100 lir ____ $ 4.20
300 lir ____ $12.00
600 lir ____ $20 00
1000 lir____ $39.00
NADŠKOF HAYES ODPOTOVAL
Rim, Italija, 22. februarja. — Newyorski nadškof Hayes je danes odpotoval iz Rima proti domu. Pred odhodom je bil v av-dienci pri papežu, ki mu je želel 'srečno pot.
NA TISOČE MRTVIH VSLED POTRESA.
London, Anglija, 23. februarja. Potres na Kitajskem, katerega je j bila občutiti v okrožju 40,000 kva-; dratnih milj, je imel za posledico, da je bilo v provinci Kansu porušenih več kot polovico vseh hiš. Potres je zahteval razventega tudi veČ tisoč človeških žrtev.
Potni listi,
katerih izdajanje je bilo prejšnji teden prekinjeno, se bodo sedaj zopet dobili, toda samo do 1. marca. Od 1. marca dalje se jugoslovanski potni listi za nedoločen čas ne bodo več izdajali
Kdor tedaj želi po 1. marcu potovati v Jugoslavijo, si mora že sedaj preskrbeti potni list in sicer se mora VSAKDO SAM OSEBNO zglasiti pri jugoslovanskem konzulu, bodisi v New Yorku, Chi-cagi, ali San Francisco.
Za dobavo potnega lista ni treba starega potnega lista, niti kake druge listine.
Potni list, ki bo sedaj izdan, bo veljaven za vedno, tako da bo že jim mogoče potovati še-Ie Čez nekaj mesecev, ali še-le čez eno leto. Potuje pa se lahko tudi takoj.
Kaka določba glede potnih listov bo prišla po 1. marcu v veljavo, se sedaj še ne ve; naznanili pa bomo, kakorhitro bomo izvedeli.
Italjanski potni listi za one, ki sedaj spadajo pod Italijo, se tudi ie nadalje dobivajo ravno tako kot do sedaj.
Wnak gainer Bute Beak.
KUJAJLx MAJ&OCAJTB 6E n#
OLA 8 BARODrjM' ^ECJI SLOVENSKI DHIVIII V .ZDlUtnVTH DRtAVae
BRZOPARNIKA
"San Ginsto", (prej nemški parnik Fuerst Bismarck), Cosu-Iich proga in "Calabria", Cunard proga, odplujeta 2. marca v Trat.
Cena:	JU. razr. EL razr.
S an Giusto, $12000 $180.00 Calabria,	$120.00 $205.00
z vojno takso vred.
Kdor želi potovati z enim izmed teh dveh parnikov, naj se nemudoma prijavi, ker sta to zadnja parnika, ki odplujeta v Trst, dokler bo jugoslovanski konzul ie izdajal potne liste.
Odločite se takoj in pridite najkasneje 25. februarja 1
muk Sakaer SUto Beak. 1
EUGENU DEBSU SO KAZEN POOSTRILI
Prekršil se je proti predpisom kaznilnice. — Prepovedano mn je pisati in sprejemati pisma.
Washington, D. C.. 23. febr. — D S. Dickerson, načelnik kaznil-niškega oddelka justičnega de-pertmenta je izjavil, da v bodoče ne bo dovoljeno Evgenu Debsu, socijalistiČnemu predsedniškemu kendidatu, ki je zaprt v v Atlanti zfjstran prekrsitve špijonažne postave, niti sprejemati niti pošiljati pisem. Tudi obiskov ne bo smel sprejemati. Ta odredba je bila izdana vsledtega, ker je prekršil hišni red, ki je v jetnišnici v veljavi s tem. da je povedal svoje mnenje glede predsednika "Wilso-r.a nekemu f-vojemu zagovorniku, kateri je potem njegove besede objavil v časopisju.
Atlanta, Ga., 23. februarja, —v. Z Debsom je hotel govoriti nje-pev zagovornik Samuel "W. Cast-leton, pa mu straža ni dovolila vstopa v jetnišnico.
Debsova žena, ki živi nekje v Tr.diani. ni dobila že dva tedna nobenega sporočila od svojega moža.
PAMETNA BESEDA.
Washington, D. C., 21. febr. — Sladke pijače. Biblije in zbirke eorkevnih pesmi v salonih ameriških pamiko" ne bodo napolnile ameriških ladij, — je rekel E. F. Blaine, tajnik trgovske zbornice v Seattle na konferenci Shipping Boada glede trgovskih parobrod-nih črt v orijentalske dežele.
— Jaz nise.n pivec za svojo o-sebo, — je rekel Blaine, — a ne bi se podal na dolgo potovanje po visokem morju v suhem parniku in najti je pretežno število nadalj-nih Amerikancev, ki so istega mnenja. Vsled tega je treba nekaj storiti.
Rekla, je, da bi rada imela nagovor, da pa se hoče vzdržati, ker ni tega še nikdar tsorila.
"FN3KI <a Mr ummbqod * uudecvou «	J.	-o-
Charles Evans Hughes, bivši governer države New York, kateremu je poveril izvoljeni predsednik Harding mesto državnega tajnika _v svojem kabinetu.
BODOČI NAČRTI PRESED. WILS0NA
Predsednik hoče posvetiti svoje ostalo življenje miru. — Ne bo pisal zgodovine mirovne konference
Washington, D. C. 22. febr. —
Predsednik Wilson je rekel danes komiteju, ki je zastopal Woodrow Wilson klub r.a Harvard vseučilišču, da bo posvetil vse svoje ener-žije do zadnjega pospeševanju lepe stvari svetovnega miru. Predsednik je sprojel skupino šestih | dijakov v svoji knjižnici. Robert Stuart iz Honstona. Texas, je pro-jvoril za komite j ter je preeital kratek nagovor, v katerem je rekel :
—	Wood row Wilson klub na Harvard vseučilišču je hvaležen za privilejrij. da ?me potom te<ra komiteja na cbeltnieo odličnega Amerikanca. pozdraviti vas, velikega Amerikanca sedanje prenera-!cijc. Navdnšili so nas ideali, katere ste prispevnli k političnemu in ii^ednarodnemn življenju dežele. Jf sno je, da ni nalojra, katero za-nnščate bndo'i £renerac5ji. le začasna. To je rnloca Amerike in naloga našem življenja.
—	Vsled tej^a smo prišli ne le v namenu, da damo izrnza svojemu občudovanju do velikega de-la odi ičr*p administrate, temveč smo prišli tudi, da vam nudimo svojo službo in da prosimo vnše-gp vodstva in sveta glede našega bodočega teka.
Predsednik je bil očividno gi-njen vspričo ndanosti in duha teh mladih dijakov. Rekel je, da bo prepustil zgodovinarjem naloiro rezlapranja docrodkov na pariški miro^i konferenci in da ne bo on sam pisal zgodovine te konference Če *>i se zopet posvetil pisateljevanju, — je rekel. — bi se slednje1 tikalo neosebnih stvari. Najrajše bo pre* i vel ostali del svojeera živ-! ljenja s pospeševanjem stvari sve-' tovnega miru in temu namenu je pripravljen posvetiti ves svoj čas in vse svoje moči.	|
irrs. Wilson, ki je stala poleg stola, na katerem je sedel predsed nik. je bila očividno zelo ginjena,! ko je cula tribut., katerega so do-j prinaSali dijaki predsednika. .—J
m
TURKI NEEDINI.
London, Anglija, 23. februarja. Najviiji zavezniški svet. ki je stopil tukaj skupaj, da resi vprašanje bližnjega i/toka. je imel vče-r:,j le kratko sejo. Nameravalo se 'jf povabiti cbe turški delegaciji skupno pre<l Konferenco^ a ker ni bilo mogoče dovesti do nikakegra soglasja mrvi zastopniki turške naeijonalistične stranke v Angor! j tor zastopniki turške vlade v Carigradu, ki je podpisala Seversko pogodbo, je odgodil najvišji svet sijo na naslednji dan. ko naj bi zaslišal obe stranki posamič, i Obe turški delegaciji, ki se mudita tukaj, ni-sta mogli priti med sfboj do nikakega soglasja. To in obolenje Tevfik paše, načelnika delegacije iz Carigrada, je onemogočilo zaslišanje turških delega-,cij od strani najvišjega sveta, j Osebno občujeta obe delegaciji med seboj na prijateljski način, a Lrezdno med obema glede političnih vprašanj jr videti nepremd*>t-lj'vo.
JAPONEC ZA SVETOVNI MIR.
!
Tokio, Japonsko. 21_ februarja. iXa letni seji mednarodne zveze |časnikarjev je predsednik M. Zu-moto pozval vse ameriško, japon-jsko in angleško časopisje, naj po-1 sveti vse svoje energije miru.
NARODNI BOJNI KLIC AMERIŠKIH DELAVCEV
Vsem prisilnim postavam je napovedan boj do skrajnosti. — V obrambo ljudskih pravic.
Washington, 1>. <\, Zt. febr. —
Tukaj se je vr>siLa konferenca za-ht< puikuv narodnih mednarodnih ter v»ieh onih unij, ki spadajo k A F. of L. Sprejetih je bilo več izvanredno važnih določb. Navzoči so od loč no zahtevali, naj vlada n< mudoma prekliče vse protikom-binaeijske in fikozvane zarotniške postave.
Posebno so bičali zastopniki zaporna povelja. Edino sredstvo, ki se ga more poslužiti delavec proti njim je, da jih enostavno ne prizna in da jih ignorira.
Delavci v polni meri poznajo posledice takega postopanja, toda v interesu ameriške prostosti so prisiljeni ubra»i to pot, pa naj bodo posledice teke ali take.
Organizirano delavstvo poriva ameriški narod, naj se skupi ter naj z vsemi silami brani ogroženo ameriško ustavo.
- ZANESLJIVO IN HITRO -
oskrbuje DENARNA IZPLAČILA t stari domovini in opravlja druge bančne posle
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York
Rojaki, poslužujte se vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo
$100,000.00 glavnice in $50,000.00 rezervnega zaklada.
Frank Sakser, predsednik.
Včeraj smo računali sa poiiljatve jugoslovanskih kron po ale
dečih cenah:
300 kron .... $2.35	1,000 kron .... $ 7.50
400 kron ---- $3.10	6,000 tem ____ $37.25
500 kron .... $3.85	10,000 kron ____ $74.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vn» prej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke._
Denar nam je poslati najbolj po Domectie Manor Orto. ill M *tw York Bank Dna
Frank Sakser Stat« Bnk	s? conuat s^

CiJLAS NAROpA, 24. FEBR. 1921
"GLAS NARODA
» (SLOVENIAN DAILY) ,	_ Own*« and Published by
SLOTBKIO PUBLISHnrO COMPANY
- - •	(a corporation)
FRANK IAKUR,
LOU 16 BCNEDIK. Tf
mm of thm Corporation and Addrene* of Atov» Officlors: Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
"Ola» Naroda" Uhaja vaakl
dan Ixwxemil nedelj In praznikov.
Za calo leta valja	(let «4 Ameriko	Za New York za celo leto
Kt Canado	$6.00 za pol leta
Za pol leta	S3.00	Za Inozemstvo za celo leto
Za tmtrt leta	«1.50 za pol leta -
O L A 8 NARODA
(Voice of the People) Issued »vary day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly t€ 00

Etopial bres oodptaa in oMboaati mm n« priobčuiejo. Donar naj se blazovoii po-Alljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da ae nam
tudi prcjinjo blvalllfc naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
ff vice do olajšav kakor državljani in plačujejo tudi enak odstotek na čisti dohodek kakor državljani^iami.
Tretja grupa: NenssUmjeni tujci (Non-resident Aliens) razdeljeni so, v kolikor se tiče Jugoslovanov, na dva dela:
Prvi del- V ta del spadajo vsi oni Jugoslovani, ki prihajajo iz sledečih pokrajin: Srbija, Ornagora, Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Kranjsko, Koroško, Štajersko, * Goriško-Gradiščansko, Trst in Istra. Vsi Slovenci sppdajo torej v to grupo. Državljani teli pokrajin, četudi so tukaj uenasta njeni tujci, uživajo iste pravice ali olajšave kakor ameriški državljani Samo da kot nenastanjeni tujci mo-g.oo rajo plačati dvakrat več davka na Čisti dohodek.
Drugi del; V ta del spadajo vsi oni Jugoslovani, ki prihajajo iz Hrvatskega, Slavonije, Prekmurja, Banata in Bačke, Jugoslovanski državljani iz teh pokrajin plačujejo davek, ako so:
a)	neoženjeui, na dohodek od preko $1000.
b)	oženj en i, ako mož in žena stanujeta skupaj, na dohodek od preko $2000.
Ali nenastanjeni tujei. ki prihajajo iz teh pokrajin, nimajo pravice do odbitka za maloletne ali nesposobljene otroke.
*
l
97 M
$3.50
Q L. A S NARODA ■t Corttandt 8treet Borough o« Manhattan. New York, N. Y. TeiaphoAC: CorUandt 2876
Nekaj a svobodni trgovini.
Združene države &o sestavljene iz skupin držav, katerih vsaka je, kar se tiče notranjih zadev, neodvisna od drn<;e. (Je kdo dvomi o tem, naj primerja postave, tikajoče se avtomobilov, ki vozijo iz dr-j žj.ve v državo ali pa. naj primerja postave glede zavarovanja proti ognju v raznih državah ali določbe glede ločitve zakona.
Ena stvar pa jo, katere ne smejo te države storiti. Med temi dr-/jvami mora biti prosta trgovina.
Pokrajine na zapadu, kjer so velike farme ter industrijska ozemlja na srednjem zapadu, bi se ne mogla tako hitro povspeti, če bi vzhtKlne države določ-le carino na njihove produkte.
Le pomislite si, kaj bi se zgodilo v slučaju take carine. Vsak okraj v deželi bi hotel ščititi svoje interese pred interesi svojega soseda. Nemogoče bi bilo v okrilju lastnih meja razviti industrije in nemogoče bi bilo izv. žati pridelke po nizki ceni v industrijske države.
Trgovina, mora biti prosta — to je prvi pogoj napredka. Kaj bi se zgodilo, če bi zaprla država Massachusetts svoje meje proti MJchi-ganu. Država Michigan bi ji odvrnila s tem, da bi ne hotela kupovati od nje njenih produktov. Nezadovoljstvo bi sledilo nezadovoljstvu, temu pa komereijalna vojna, ki je v gotovih ozirih še slabša kot vojna na bojnih poljanah.
Res, da imajo Združene države vsega v izobilju, toda pomisliti je treba, da to ne bo trajalo za vse večne čase.
Naši viri se naglo izčrpavajo. Naše petrolejske zaloge bodo trajale kvečjein od petnajstih do petindvajsetih let.
Se po onem času bomo lahko izdelovali avtomobile, truke, traktorje iu zrakoplove, toda kuriva ne bomo imeli, da bi jih spravili v obratovanje.
Če sedaj Amerika protežira ameriško tovarnarje, nam ne bodo v ča>u potrebe s oljem zalo/ene dežele prodajale svojih produktov po
ugodni ceni. Kaj nam bo preostajalo ? Edina pot: vojna. Treba bo iti 7. orožjem v rokah proti tem deželam ter zavojevati njihova oljnata polja.	'
Strokovnjaki, ki so natančno preštudirali to zadevo, se strinjajo v mnenju, da bodo prihodnje vojne izbruhnile vsled zalo;? olja.
Ediuo sredstvo, da se to prepreči, je svetovna, neomejena prosta trgovina.
Odbijanje stroškov.
Razun prej omenjenih olajšav ima vsqk pojedinec pravico odbijati od svojega dohodka svote, izdane za. stroške in izgube, nastale vsled. reduegra poslovanja v Združenjih državah. Taki stroški so: upravni stroški poslovanja, izplačane obresti, izgube, neiztirljivi <101 govi. izgube na vrednosti, amortizacije in izgube na posestvu. To se tiče zlasti trgovcev, obrtmkov in potiestnikov. Nadalje ima vsakdo pravico, da odbije od svojega dohodka vse daiove za dobrodelne »svrlic. Ne smejo se odbiti stroški za osebno in družinsko vzdrževanje.
DohodDinskt davek.
BLIŽA SE ZADNJI ROK ZA PRIJAVO DOHODKOV T 3 KOM
LETA 1920.
Vsakdor, ki je tekom leta 1920 zaslužil določeno svoto. mora da se izogne kazni in sitnostim, prijaviti najkasneje dO 15. narca t. L, svoje dohodke (file an income tax return). Ta prijava se vrši s tem, di. se izpolni za to določeni formular (return blank) in se pošlje ( ollector-ju of Internal Revenue dotičnega distrikta. Kdor nima takega formularja, muti'e ga dobiti od Collector-ja, aH delodajalca.
Kdo mora prijaviti svoje dohodke?
Vsakdo, ki je tekom leta 1920 zaslužil vsaj $1000; oženjen mož pa. ki živi skupaj s -.vojo ženo, le tedaj, ako je zaslužil vsaj $2000. Ik>tieniki morajo prijaviti svoj dohodek tudi v slučaju, da vsled na-daljtiih odbitkov nimajo plačati nikakega davka.
Kdo mora olačati davek?
Vsak prebivalce ZuružouiU držav je dolžan plačati davek na svoj čisti dohodek, to je po odbitku oprostit i vi iu drugih odbitkov, do katerih je po zakonu upravičen.
V svrho davkoplačevanja so prebivalci razdeljeni v tri grnpe,
ki SO:
1.	Državljani Združenih držav (Citizens).
2.	Nastanjeni tujci (Resident Aliens) to so ne-državljani. kateri stanujejo v Združenih državah in ne nameravajo izseliti, se iz njih. oziroma še ne znajo, dali se bodo kedaj — če sploh — izselili.
Nenastanjeni tujci (Non-resident Aliens), to so oni nedržav-Ijani, ki se nahajajo v tej zemlji le začasno in ki so že določili čas. 'kedaj bodo zapustili Združene države.
Olajšave.
Prva grupa: Državljani Združenih držav morajo plačati davek,
ako so:
a i »etičen jeni, na dohodek od preko $1000. (Personal Exemption) ;
b)	oženjeni, ako mož in žena stanujeta skupaj, na dohodek od preko 12000. (Personal Exemption);
c)	za vsako dete izpod 18. leta ali pa za dete preko te dobe, ako je isto umno in telesno nezmožno vzdrževati se, imajo stari« pravit*) do oproščenja od davka na $200 za vsako dete, naj isto živi kjerkoli;
d)	poglavar družine (na pr. udovec) ako z njim stanuje vsaj en otrok, plaeuje davek na dohodek od preko $2000 in ima pravico do opruweenja od plačevanja davka na $200 dohodka za vsakega otroka fzpod IS. leta ali otroka preko te dobe, ako je isti umno in teles-jiesposobeu vzdrževati se., brez oeira na to, kjer naj ta otrok živi (Exemption for Dependents.) Isto kot za lastne otroke velja tudi glede drugih oseb, ki jih davkoplačevalec vzdižuje.
l>rufft grup«j {sT4*t§njeni tujci (Resident Aliens) imajo iste pra-
Davčni odstotek.
Davek na cisti i»< lic-Jek, to je po odbitku gori omenjenih gori omenjenih oprostitvi (Personal Exemption), exemption for depen dents, deductions) znaša:
1.	za državljane in nastanjene tujce 4 od sto, in
2.	za ne-uastanjene tujce 8 od stok
Ta odstotek velja za dohodke do $4000.
•
Kdaj treba plačati davek?
Davek treba plačati Collector-jo, of Internal Revenue v clotič-nem distriktu ob istem času, ko se mu pošlje prijava o dohodku, to je najkasneje do 15. marca. Dovoljeno je plačati davek v štirih obrokih : prvi obrok (najmanj četrtina dolžnega davka) zapade dne 15. marca, drugi obrok dne 15. junija, tretji dne 13. septembra m zadnji dne 15. decembra.
Povračilo denarja.
V slučaju, da je oseba, plačala več davka, kakor je bila dolžna, iina pravico zahtevati preplačano svoto nazaj. To prošnjo za povračilo denarja treba spisati na za to odločeni tiskovini (Form 46), ki jo vsak utegne dobiti pri ColJector-ju, kjer je bil davek plačan. K tej tiskovini treba priložiti pobotnico (receipt) od Collector-ja, ki naj dokaze, da je bilo zares plačano toliko davka. Ta dva spisa treba potem poslati na Collecior-ja of Internal Revenue, dotičnega Districts, aii pa — ako do hoče, — na spodaj omenjeni urad, ki bo spise pregledal in poslal na pravo mesto.
Plačevanje davka delodajalcem.
Vlada nalaga delcdajaleem, da odtrgajo od plače 8 od sto onim delavcem, ki so ne-nastanjeni tujci (Non-resident Aliens). Jugoslovani, in zlasti Slovenci, spadajo med one narode, ki imajo pravico do olajšav, ali treba je uveriti delodajalca (kompanijo), da je poje-ilinee zares iz dotične pokrajine. Da delodajalec ne odtrga davek na prvo tisočino dohodka ali več — kakor je pač slučaj — mora dela-v.c izpolniti tiskovino (Form 1115), katera rešuje delodajalca dolžnosti pobiraja tega davka. To tiskovino more vsak delavec dobiti pri svojem delodajalcu (kompaniji).
Ako je gospodar do sedaj odtigal 8 od sto od vsega zaslužka tekom leta 190, more delavec izpolniti omenjeno tiskovino in takoj dobiti nazaj vplačani denar.
Potrdila o plačan ju davka.
Vsakdor, ki je plačal davka, jc upravičen do potrdila (receipts), k; jih naj vsak skrbno varuje. Kajti zlati ob odhodu iz Združenih
držav mora vsak dokazati, da je zadostil svoji davčui dolžnosti.
* * *
Foreign Language Information Service, American Red Cross, ugoslav Seeiton, 15 West 37 Street, New York City, bo drage volje dal nadaljne us t m en ali pismene informacije vsakomur, ki se nanj obrne za nasvet.
Peter Zgaga
Vse kaže, da nameravajo Srbi iz jugoslovanskega besednjaka čisti izbrisati besedi "slovenski" in ''hrvaški".
Namesto tega naj bo samo en. vseobsegajoč pojem, namreč — 4' jugoslavenski'r.
Nihče bi ne imel ničesar proti temu, če bi se tudi Srbi zdrenjali pod ta "jugoslavenski kalpak". Toda tega nočejo in nočejo. Kar je srbski, naj ostane srbski, kar je pa hrvaškega ali slovenskega, pa mora biti jugoslavenski. oziroma z drugimi besedami rečeno — srbski.

fz države Oregon.
za hudo uro. Kmalu pa sem se prepričal, da grozeč črn oblak pomeni prijazno vreme, ker je obstajal iz ueštertih p rek aj eni h klobas! To ti ju kontra, sem si mislil!
Anyway, treba je bilo misliti lia odhod, ko sva prodala dovolj najine sitnosti. Moj tovariš je vstal že ob petih, in jaz sem se čudil, kam se mu tako mudi. Ob tričetri na šest pa sem videl vzrok: obut je imel šele en čevelj ! Ali je hudo, če ima Človek tako dolge noge! Ob sedmih sva se podala na pot in šlo je kot namazano, kajti v Cherry Grove sva dospela že ob osuiih. dasi jo dve far merski milji do tja. (Ne smete pozabiti, da so farmerske milje daljšeš od navadnih.) Tam so nama povedali, da je gospodična Kara že odšla, ne da bi pustila kakšen pozdrav za naju. Obljubila pa je baje. da se zopet vrne ob treh popoldne. Kot ne-počakljiva pečlarja sva jo seveda udarila po tajzih za njo. Do Pat-tona je samo šest 1'armers.kih milj
in tam sva bila sigurna, da jo dobiva; če ne listo, pa drugo. Tajzi so bili all right, samo med njimi je bilo polno praznega, kar nama ni ugajalo.
Pomladno solnce je poljubljalo farmerske domove in zelene smre-ike po gričih, žabe so kvakale, šo-'je regetale, škrjanci in tisočeri 'drugi ptiči pa so peli in vriskali j tako razposajeno, kot da im^jo joheet. Ker sem precej visokega i čela. sem se kmalu domislil, da je Valentine dav, ko se po ameriških paragrafih ženijo vsi ptiči. i"Ježešta", pravim, postavim ba-kso na tajze in sedem nanjo. •"Andy, vs-i ptiči, celo kalini, se ženijo danes, kaj bo pa z nama?" "Shut up ", zarentači mož jezno Lu zamahne s svojo crlo proti meni, 4"naštel sem že nekaj tisoč taj-zov, zdaj si me pa zmešal!" "Nikar, nikar", ga posvarim, "ali ne veš. kaj nosiš v culiČe boš tako mahal ž njo, se ti lahko ura budilka zmeša med semenski ti/.«>l! Kaj bo, če vse skupaj posadiš na svoj homestead in bodo "vekar-ic zrasle po polju! Kakšne davke boš plačeval!" To ga je malo pomirilo in dokončala sva z miši-dušanjetu zabeljeno dvcinpolumo rajžo v bratski slogi. Na postaji pa je poiskal budilko izmed fižola in jo zave/al v posebno culo. Safety first, kajpak! Jaz sem se smejal, ker tako dolge in romantične božje poti že dolgo nisem dovršil in študiral, koliko dni odpustkov bo Peter Skala odštel za kletvice, ki sva jih puščala za tajzi. Nato sem ogledoval moje nove p »ročne čevije. Hili so nenormalno rujavi, hlače pa maro-gastt*. a kljub tem pisanim spomj-iu m bom se ga rad spomnil in če bo prilika tudi posetil prijazen Jakšetov dom tam za oregonski-mi gozdovi.
Anton J. Terbovec.
Iz Slovenije
Prijet slepar v Ljubljani.
Valentin Ceseiutti iz Sovodenj pri Gorici je lanskega leta na prav rafiniran. način prevaral ljubljanskega trgovca M. za 600 lir oziroma 3000 kron. Prišel je k imenovanemu trgovcu s pripombo. da ga je poslal prijatelj S. j>o dotični znesek, kar mu je M. verjel ter mu odštel čez :)40o kron. Ko sta prišla M. in S. naposled skupaj, sta videla, da ju je Ceseiutti opeharil. Slednji se je po dejanju hitro preselil v So-vodnje ter tam popival. Te dni pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil od policijskih organov izsleden in a ret ov aru
i
Železnica Konjice—Žreče.
Dne 15. januarja se je otvorila nova železnica Konjice—Žreče. Vlaki že vozijo dnevno.
Slanina je zgorela.
Pri mesarju Anžiču na Karlov-ski cesti v Ljubljani se je vnela slanina, ki je.visela v sušilnici. Na lice mesta je takoj prihitela požarna bramba, ki je ogenj pogasila. Zgorelo je več sto kilo-' gramov slanine, i
I L
( Meščanske ali narodne garde.
' Slovenski listi prinašajo vest. da so se po vsej Jugoslaviji ustanovile meščanske ali narodne garde. ki imajo nalogo s silo v kali , udušiti vsak protidržavni pokrtet" in z vsen>i sredstvi podpirati dr- ^ žavo v izvrševanju odredb zoper protidržavnemu delu.
reči, ploh za^tapali, ko sem prej. za likof, v nekem vrtu vtrgal šop
cvetečih vijolic. (Pravzaprav sem I v temi pepelničnega jutra natr^il več listja in trave, ampak par cvetov je bilo vmes.) Dolgokrake žabe so nam brezplačno pele čudovite koračnice. Če se ne motim, so mi sledile prav iz Califoruije in ravno prav prišle, da plohova t parada ni bila brez godbe in pe-j 'tja. Ako se ne motim, je Zgagov, Peter nedavno prerokoval, da bo , Tone tudi to leto vlekel ploh. Prerokovanje se je sicer spolnilo. i a jaz ga. kljub temu, ne vzamem za prvovrstnega preroka. Prava reč je prerokovati nekaj, kar se periodično ponavlja leto za letom, kot Ludolfovo število ali žabje [petje! Če mi pove, katero bo ti-jsto srečno leto. ko mi pa ne bo (več treba vlačiti, potem boni pa verjel v njegov preroški talent iu ga postavil v eno vrsto z Moha-| medom. Torej. Peter, get busy!
Iz Oregon City sem se napotil v naselbino Gaston obiskat prijatelja M. Jakšeta. ki lastuje tam lepo farmo. Spremljeval me je posili-pečlar Andy, kateri se je izneveril svojemu žnidarskemu poklicu in namerava — po njegovem ustnem izročilu — v kratkem popolnoma prršiti svoj *'ti-tel" nekemu homesteadu v ore-jronskih gozdovih. Pol pota mi je |tožil, da ne more dobiti naslova tiste usmiljene duše, ki mu je pred letom ponujala par čikaškili kozlov za čiščenje homesteada. drugo polovico pota pa je delal kemične eksperimente z dokolen-skim blatom. Po zelo mehkem potovanju sva dospela na grič. kjer sva bila kar najprijaznejše sprejeta od vse Jakšetove družine. Trije dnevi so nama pretekli, da ' slcoro nisva vedela kdaj. dasi je v istem času samo dvainsedem-deset ur dež padal. Razdrli smo marsikatero pametno, nekaj pa tudi second-liand. kar ni čudno, !če pomislite, da sem bil jaz zra-j ven. Mrs. Jakše nam je stregla tako požrtvovalno, da bi jo prav i gotovo zapisal v zlato knjigo, če bi jo imel. Ni čuda. da se nama ni nikamor mudilo. Kot že omenjeno, ima rojak Jakše lepo far-i<o, ki pa je zahtevala ducat let trdega dela vse družine, da jo je 'uredil kot je danes. Dobil je ve-! činoma sani gozd iu kdor ve, kakšni so oregonski gozdovi, si lahko I misli, da ni bil nikak piknik očistiti toliko sveta. Ako je danes na trdnem stališču in neodvisen, se ima zahvaliti svojim krvavim žuljem in tudi pridni družini. La-jstuje lepo število krav, kajti mlekarstvo prinaša tam najboljše do-jhodke. Prijetno je poslušati, kako evrei in šumi peneče mleko izpod prstov čvrstih dečkov in rde-1 celičnih deklic, ko je čas molže. Razen krme za živino pridelujejo tam tudi p-šenieo, oves, koruzo,' krompir, repo. peso, zelje, različno sadje itd. Ilazen Mike Jakše-' ta je tam (blizu) naseljen tudi njegov brat John. njegov svak in še en drug Slovenec. Ker letošnjo zimo v teh krajih skora ne-; prest a no dežuje, je m?io<go blata vsenaokoli, ampak poleti, mislim, je kraj prav prijazen za vsakega, ki ljubi zdravo in tiho farmersko življenje. Kdor pa je zaljubljen v trde, cementne mestne hodnike, tak pa naj seveda ne hodi tja.'
Dolgo sva odlašala s pri jate-' Ijem. bivšim doktorjem vsega si-' vankarstva, z najinim odhodom.' Pa to je lahko umljivo, saj naju je obkrožalo samo zdravje in prijaznost in številne farmerske dobrote. Ko sem šel prvi večer v najino spalno »obo na podstrešju, mislil sem. da sem zašel pod ogromen črn oblak in da se Drinravlia
*
Če je treba izmamiti kaj denarja iz naroda, ga izmamljajo pod jugoslovansko krinko, misleč, dali bodo Hrvatje in Slovenci. Kasir tega denarja je pa Srb, Srb iz kraljevine mora biti, drugače ne drži. * * *
Oziroma v vezani besedi povedano :
Ko pobirajo in odirajo,
so Jugoslovani.
Ko so pa pri skledi zbrani,
derejo se: Šta vas skrbi?
Vi ste Švabc, — mi smo Srbi! * * *
Da bo delovanje v Jugoslaviji r^s medsebojno, mora biti med jugoslovanskimi ministri tudi kak minister, katerega ime se ne končuje na "čič".
■3-	-i
*
Čič ne da nič — pravi stari slovenski pregovor. Kdor bo najbolj pel, tisti bo največ žel.
^ t #
Znani ameriški časnikar Philip Francis je začel izdajati serijo in-teresantuih člankov "International Affairs".
V	enem teh člankov je tudi rečeno :
Dne 15. marca 1914 je časopis "Neucs Pojitisehes Volksblatt", ki je izhajal v Budimpšeti, dobil iz Londona brzojavko, ki ni sicer vzbudila posebnega presenečenja, katero bodo pa zgodovinarji smatrali kot enega najpomembnejših dokumentov z ozirom na vzroke svetovne vojne.
V	brzojavki je bilo rečeno, da se je srbski kronprinc Aleksander, ki se je bil ravnokar vrnil iz Petrograda v London, močno opil v družbi svojih nočnih tovarišev. Pri tej priliki se je postavljal, da je začasa svojega bivanja v Petro-gradu sporazumno s Sazajiovom osnoval zaroto proti avstrijskemu prestolonasledniku Francu Ferdinandu. Domenila sta se. da mora biti ubit, ko bo prišel na obisk v Bosno in Hercegovino, češ, da bo ta umor povzročil vojno med Av-
stro-Ogrsko 5:i Srbijo.
* *
*
Možki lahko povori o vremenu ali politiki.
Ženska je pa zmožna ure in ure
govoriti o ničem.
* * *
V	Jugoslaviji je baje veliko pomanjkanje papirja. Ni hudie, ker s< uporabili toliko tisoč ton papirja za tiskanje bankovcev.
* * *
Neko poročilo pravi; Predsednik Wilson priporoča....
V	osmih dneh bo rečeno: Predsednik Wilson se priporoča.
# * *
Pater Skaza je čuden gospod. Katoliški hoče biti od nog do glave, v vsem svojem mišljenju, ne-hanju in delovanju.
Samo za denar ga človek laliko obrne.
Tako mit je naprimer v zadnji j številki Edinosti plačal neki mali j Nemec par dolarjev, pa je takoj objavil sliko, kako protestantsko-j episkopalni pastor poroča mladi I par.
I Protestantska poroka vendar ni 'po katoliških postavah veljavna.
No, če je dolar vmes, je vse ongavno veljavno.
,naprej nsmo mogli,, v gostoljubni j Turnžekov wigwam. Kmalu so se začele zbirati izgubljene pečlar-»ke duše, pripravljene vleči neizogibni ploh. Komandiral je generalni pečlar Miha " izpod smreke" in šlo je v dolino, kot bataljon splasenih kozlov. Koliko postaj križevega pota je bilo, in kateri izmed nas je najbolj vlekel, to ae pride v zgodovino. Pri zadnji hi^i smo ogenj pajfali, hočem
fičnem obrežju uuiogo delavcev nezaposlenih, dasi proporcijelno mnogo manj. kot na vzhodu in v osrednjem zapadu. Gostoljubnost rojakov v Orego« City pa je še vedno taka, kot v dobi cvetečih vrtnic in v času splošne prosperi-tete. Potice, klobase, krofi, flan-eati. žganci itd. hvalijo dobre gospodinje in kuharice, mokri blagoslov pa skrbne kučesgazde in solnčno Caliiornijo! Sledi dolg
po misija j, t&kole -, potem
dolgo, dolgo nič, nato pa vrisk in smeh* nakar mladina (< pobira 1 stopinj'ce, se v krogu vrti". Me-
•	ne so vrteli kar s stolom vred,
•	zaradi kurjih očes in revmatizma v petah.
Na praznik svetega Pusta smo obhajali naš veseli god, kar nas je ta-pustnih in — no, saj veste, kakšnih če! Veseli me, da sem imel toliko sogodovnjakov, ki so
kili z menoj vred ponosni na tako odličnega patrona. Začeli smo v Green Point, od tam pa s procesijo prav do konca,- oziroma do vrha mesta. O polnoči smo prišli tja, kjer. m miČ več naprej ne Teče, Tam smo zavili na desno, ker
I
j Kdor pride v Oregon, ;<sree se j kot ovvica um nap ase vseh zele-jujav". Pa ni nič čudnega to. saj dež pada tam po dvaintrideset dni na mesec v tem času. Zato so tudi smreke, eedre, ciprese, magnolije in različna druga drevesa tako sveže zelena, kot sam zeleni Jurij. Tudi trava, zimzelen, mah, praprot in raznovrstno grmovje *krbi, da Oregon ne izgubi svojega zelenega inifna. Po drevju se dolgočasijo zlato rumena jabolka, iz vrtne trave gledajo solzna očcsca sramežljivih marjetic iu vjjolie, po vrbju plezajo bele, sive m rumene mačice, žarne oregon-ske vrtnice pa so še boječe skrite v drobnih popkih. Tudi oregon-ske deklice ne delajo sramote div-nemu pacifičnemu obrežju. Tako so ljubke in sladke, kot sama Ye-likanoč.
Oregon City je, kot znano, največja slovenska naselbina v tej državi. Delalo se je v tem mestu dozdaj še s polno paro, in tudi plače še niso bile znižane. S tem seveda nikomur ne svetujem, da bi hodil sem za delom, ker ga je
težko dobiti. Je tudi tu oa paci-
■ —
Lucky Strike
cigarette
tts toasted
Mfm-s;« t
HSBBT* ' i.,)^;


GLAS NAHODA, 24. FEBR. 1921
Glavni odborniki:
PredieduLk: RUDOLF PERDAN, 933 E. l&3th St . Cleveland, O. Podpredsednik: LOOIS BALANT, Box 10«, Pearl Avenue, Loral u, O. Tajnik : JOSEPH PISHLER. Ely. Minn.
EUgaJuik: GEO. L. HROZICH. Ely. Minn.
Blagajuik nelKpIai^an'to wurtn'o: JuBX MOVKRN, <T-*4 N. 2nd Ave., W. lniluth, Mimt.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JCS. V. GIUUEK. 843 E. Ohio SL, N. S.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
MAX KSRŽiSNIK, Box S7-\ Rock Sj.riiiKS, Wyo. MOHOR MLADIČ. Ltfctt So. T.awndale Ave, Chicago, IlL FRANK SKRABEC, 48£» WaahlnRton St.. Denver, Colo.
Porotni odbor:
LEONARD S7JLBODN1K, Box 480, Ely. Minn. OREOOR J. POREXTA, Box 176. Black Diamond, Wasb. FRANK ZORICH. 6127 St. Clair Ave., Clevenland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 311) Meadow Ave.. R<*Kdale, Jollet, IU. PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street. I .a Salle, IlL JOSIP STERLE. 404 E. Me*a Avenue. Pueblo, Cola ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan, IlL —---- Jednotino uradno glasilo: ,'GLAij NARODA". "-
Vse utvari, tika Jote se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljata o nuj m- pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Profaje za sprejem novih članov in bolnISka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ca obilen pristop. Kdor teli postati Clan te organizacije, naj se zglasl tajniku bljlžnega drufttva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovt z 8. Člani ali članicami.
kateri že svetujejo, potem pa takoj nastane zopet primankljaj in solvent nost bi šla v takem slučaju rakom žvižgat.
Solventnost jednote pomeni varnost in protekcijo za vse članstvo. Zato je najboljše da ne oživljamo idej katere bi mogoče privedle jednoto v propast.
Z dnem 31. decembra 1920, je Štela jednota v odraslem oddelku 7.879 članov (ie) katerih skupna zavarovalnina je zanašaja ogromno vsoto $6.538,250,00 (Citaj: Šest miljonov pet sto osem- Am«lSk» Domo™a-intrideset tisoč dve sto petdeset dolarjev.) Povprečna starost elan- Xatlonal Printing & Pub. Co. za pravila, itva je 37.37.
Bratje in sestre! Sedaj imamo pred seboj trdno in zdravo organizacijo. Ne mislimo pa, de je nase delo končano in da smemo položiti naše roke navskriž. Če hočemo ostati na tej trdni podla pri moramo pridobivati nove moči v jednoto. Pojasnite svo-im prijateljem in rojakom stališče jednote, seznanite jih '.udi z dobrotami katere deli ta organizacija svojemu članstvu. Na ta način bo mogoče pridobiti še veliko novih članov(ic>. Kdor čita naša pravila, spozna, da smo na pravem stališču namreč da smo v resnici BRATSKA ORGANIZACIJA, ter da fco podpore za sedanje asesmente obilne in pogoji pravični. Vse drugo je pa za nas postranska stvar.
Z bratskim pozdravom,	Joaeph Fishier, gl. tajnik.
POROČILO DOHODKOV DT IZDATKOV
MLADINSKEGA ODDELKA	JUGOSLAV. KAT0L. JEDNOTE.
Od 31 jtuiija 1920.	Do 31. decembra 1920.
DOHODKI.
Od junija 30, 1920	Do decembra 31, 1920.
Št. dr. Št. Mlad. Pristop. Asesment	Skupaj
1.	223	$ 1.00	$	168.75	$	169.75;
2.	79	$ 1.00	$	70.95	$	71.95j
3.	16	$	16.80	$	16.80
4.	19	$	15.95	$	15.75
5.	6	$	3.90	$	3.90
6.	35	$ 1.25	$	' 32.85	$	34.10 9.	17	$	33.50	$	33.50
12.	20	$ 75 $	33.80	$	34.55
33.	72	$	65.55	£	65.55
16.	93	$ 25 $	70.95	$	71.20
18.	94	$ 75 '$	84.15	$	84.90
19.	66	$	57.15	$	57.15
20.	66	$	60.00	$	60.00 22.	64	$	57.60	$	57.60
25.	33.	$	12.30	$	12.30
26.	66	$	59.85	$	59.85
27.	5	$	4.50	$	4.50
29.	114	$ 1.00	$	101.55	$	102.55
30.	43	$ 25	$	39.65	$	39.90
31.	28	$	20.S5	$	20.85
32.	21	$	16.00	$	16.00i
33.	50	$	48.30	$	48.30
35.	20	$ 25	$	16.25	$	16.50
36.	176	$ 75	$	158.00	$	158.75
37.	169	$ 1.00	$	150.15	$	151.15
39.	88	$ 75	$	80.85	$	81.60
40.	53	$ 25	$	47.15	$	47.40
41.	32	$ 25	$	28.35	$	28.60
43.	5	$ 25	$	4.35	$	4.60
44.	2
45.	156	$ 75 , $	137.55	$	138.30 49.	20.	$	18.00	$	38.00
51.	4	$ 25	$	2.85	$	3.10
52.	16	$	14.40	$	14.50 55.	78	$ 25- $	58.35	$	58.60
57.	53	$	47.55	$	47.55 j
58.	24	$	22.20	$	22.20
60.	11	$	9.90	$	9.90
61.	75	$ 25	$	67.80	$	68.05 64	1	$	90	$	90 66.	29	$	27.00	$	27.00
68.	51	$	33.25	$	38.25
69.	8	$	7.20	$	7.20 j
70.	45	$	40.80	$	40.80 J
71.	24	$	20.30	$	20.30 75.	27	$ 25 $	23.70	$	23.95 76	21	$ 75 $	17.50	$	18.25 77.	9	$ 25 $	7.50	$	7.75 79.	18	$	18.20	$	18.20
81.	18	$	16.65	$	16.651
82.	1	$	90	$	901
85.	41	$	37.50	$	37.50
86.	37	$	33.30	$	33.30
87.	7	$	6.30	$	6.30
88.	3	$	2.70	$	2.70 94.	96	$	87.15	$	87.15 99.	53	$ 25 $	49.20	$	49.45
103.	23	$ 25	$	25.55	$	20.80
104.	21	$	18.90	$	18.90
105.	11	$	9.90	$	9.90
106.	1	$	90	$	90 108.	51	$	45.90	$	45.90 110.	67	$	61.65	$	61.65 >14.	80	$	72.00	$	72.00 116.	55	$ 25 $	47.55	$	47.80
119.	17	$ 25	$	15.15	$	15.40
120.	15	$	13.80	$	13.80
121.	26	$ 50	$	24.90	$	25.40 j
122.	52	i	$	46.80	$	46.80
123.	22	*	19.80	$	19.80
124.	22	$	19.95	$	19.95
125.	16	$ 25	$	13.95	*	14.20 j 128.	23	$	21.15	$	21.15; 1».	23	$	21.15	*	2L15>
Skupno število otrok 3006
Skupni dohodki drmter	$1C25	£2807 55	$282190
fiUSLB JUflHM® KATOLIŠKE JElHOTt
VSTAI0VUIH1 LETA ISM.	«A?BI UKAD SLY, KDOT,	qnOITOUUIA URA 3000
Dopisi.
La Salle, m.
Kf-r sem čitala sedaj v dveh številkah tednika zapored m a "■iede združitve, p vem. «la na-
društvo Danica st. l'J4 .ISKJ. popolnoma strinja z društvom št. 44. da bi š!u združitvena pogodba na splošno glasovanje.
Kar se pa tiče zadnjega do;n>*-nika. mu pa moram odgovoriti, da ne poroča pravihio. Pisec jt* pisal, da je konvencija dala pravnemu odboru nalo«r izpremenni pogodb«, kar pa ni res., ker sem bila navzoča na konvenciji in tudi izvoljena v pravni odbor. To vem, da se je naš pravni odbor strinjal s pogodbo, k&koršna je bila nam na konvenciji predložena, Proti izpremenitvi pogodbe so pa bili glavni odborniki in samo eden iz pravnega odbora. Se veil a, povsod večina odločuje in je tudi tukaj pri izpremenitvi pogodbe. Resnično je, kakor je poročal brat od št. 44. da bomo šli nazaj in ne naprej, ker so tudi že tukaj taki slučaji. Zelo dosti jih pride v naš okraj iz domovine, in na vprašanje, če pristopi k našemu društvu ali v J. S. K. Jednoto, od" vrne: "Jaz bom šel tja, kjer je večja in močnejša organizacija." Res, da bi to doati škodovalo napredku naši Jednoti, da nismo prišli do prave združitve.
Obenem naznanjam vsem tistim članom in članicam, kateri imajo potne liste, da naj v nada-1 je pošljejo asesment na mene, ker sem bila izvoljena tajnico za leto 1(»21. Ostali člani naj plačujejo asesment pri meni ali pa pri blagajniku na C rosa t St., da ne bu kakih pomot.
S sestrskim pozdravom vsemu članstvu J.SKJ.
Pauline Ermenc, tajnica. 539 — 3rd St.,	La Salle, ill.
Gilbert, Minn.
Žalostno novico moram sporočati. Kruta smrt nam je vzela našo sestro Polono Huss, spodajočo k -ISKJ. Bila je dobra naša članica celih 16 let. JJ>ne 5. februarja- j<> jt1 zadela srčna kap na eno stran telesa, tako da se je mučila s smrtjo 8 dni. Osmi dan ji je [smrt pretrgala nit življenja. Kavno v soboto 12. februarja <>b uri popoldne sem jo k«-1 obiskat, <la vidim stanje njene bolezni. Mislil sem. da še živi. ko sem pa stopil v hišo, našel sem jo mrtvo, viroza me je navdala. k»T sem gotovo mislil, da še dobim živ...
Tako je. rojaki, naše življenje. Da. mi smo kot ms:i na vejah. R- -jaki. kateri niste š»» v društvi! . ali boste'še dolgo odlašali pretopiti v društvo? Xe, tega ne delajte več. Premenite vašo idejo i:i pristopite k društvu takoj. Niti en dan ue odlašajte več. ker ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas obišče smrtna kosa. Rojaki, koliko dobrega store bratje društva! Strežejo in obiskujejo bobiika. ko je mrtev, ga gredo iskat na doni. akoravno je eno miljo ali dve daleč. Koliko jih pa gre za sprevodi, ako niso člani kakega društva ?
Pogreb ranjke sestre Russ se je vršil dne 14. februarja z masnim obredom ob 9. uri. Ranjka zapušča soproga Ignacija Russ z 8 o-troki; najmlajši je 4 leta star, najstarejši pri 18 let, ki je omo-žena Mary Kavčič; potem dva brata, enega v starem kraju, enega pa tu v Gilbertu ter ono sestro v Coloradi.
Žalujočim izrekam sožalje v imenu celega društva sv. Jožefa št. 20 JSKJ. v Gilbertu. Ranjki naj bo lahka ameriška žemljica, naj v miru počiva!
Louis Vessel, tajnik.
H
Starčka je sunil z nožem.
V Babnem polju na cesti proti Prezidu je sunil kmetski fant Jožef Kliinpf na vozu sedečega (>'-
letnega starčka Franca Lipovca dvakrat z nožem v vrat. misleč, da je njesrov ljuba vrti te-kmee. PtanVk j«* zadnblj**nim rana ni podlegel. Na drugače mirno b»žko dolino vpliva tihotapstvo.
Pregledano in potrjeno v Ely, Minn., dne 21. januarja 1921.
John Gouze, p. nad.'., odbora.	Rudolf Perdan, predsednik.
Anthony Motz, nadzornik.	Joseph Pi3hler, tajnik.
Ivan Varoga, nadzornik.	Geo. L. Brozich, blagajnik.
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC ZA MESEC JANUAR 1921.
Društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn.
Pristopili: Frank Žitnik. *lf*96; 20870; 500; 24. Joe Sevr Jr. 1904; 20869; 1000; 17 Amelia Gouze, 04: 20867; 1000: 16. Anna Sa-jsek, 05; 20868; 1000, 16. Frank anovec. <Jl: 20906; 100(>: 16. Jolm Tekavee, 04; 21000; f»00; 17. Joe K os«-ha k. 05; 21001; 1000; 16
Suspendirani: Leopold Smagaj, l.sSi; 1694S: 1000; 25. Frank Troha, 71; 661.9; 1000 ; 36.
Društvo Srca Jezusa, štev. 2. Ely, Min. Pristopili: John liom. 1892; 20909; 10(H); 29. Frank Martinjak, 88; 20910; 1000 ; 33 Jacob Okoren. 91; 20911 : 1000 : 30. Mary Kro-mar, 1900; 20912; 500; 31. Frank Vidervol. 1876; 20907; 1000 ; 44. Anton Gersek, S6; 20908 ; 500; 34.
Prem p nil zavarovalnino iz $1000 na $1500 Louis Skerjane, 1^94; 16382; 1500; 23.
Prestopil k društvu Sv. Barbart. 5, Soudan, Minn., Antou Po-[derzaj, 91; 16800; 1000 ; 22.
Suspendirani: Louis Plutli, Sr.. 1SS0; 479; 1000; 20. Louis Pluth 'Jr. 1903; 20200; 1500; 16.
Društvo sv. Barbare, štev. 3, La Salle, m. Premenila zavarovalnino iz $500 na ."ilOOO Jklarv Ojster, 1887; 17497; 1000 ; 32.
Društvo sv. Barbare, štev, 4, Federal, Pa. Suspendiran: Martin Gruden. 1^85; 13769; 500; 25.
Društvo sv. Barbare štev. 5, Soudan. Minn. Pristopili: Anton Gornik. 1892; 20871: ."»00; 29. Josip Jernejcich 1893; 20987; 500 ; 29. Math Simich, 1871; 20988 ; 250: 50.
Društvo sv. Štefana, štev. 11, Omaha, Neb. Suspendirani: Charles Bashnik, 1883; 7165; 500; 24. John Brun-jtki, 94; 13211; 1000; 16. Mike Brunski, 78; 16924; 1000 ; 31. Louise Brodarich, 90; 20212; 1000; 29. Anton Brodarich, 90; 20212; 1000: (29.
Društvo sv. Joefa, it. 12, Pittsburgh, Pa.
Pristopil: Frank Derganz, 1898: 20938: 1000; 22.
Društvo sv. Alojzija, štev. 13, Bag^aley, Pa.
Pristopili: Frances Zabkar, 1897; 20940; 500; 23. Frances Re-[snik, 1901; 20941; 500; 19. John Stefanich, 01; 20939; 1000 ; 20. Društvo sv. Jožefa, št. 14, Crockett, Cal. Suspendiran: John Nemanieh, 1886; 17205; 1000; irT. Društvo Sv. Cirila in Metoda, št ev. 16. Johnstown, Pa.
Pristopili: Ana Slabe, 1903 : 20981; 500; 17. Frank Slabe, 05; 20982; 500; 16. Filip Furlan, 1891; 20979; 500; 30. Uršula Kraje, 96; 20980; 1000 ; 24. Frank Tomie, 1901; 20872; 500; 39. John Kuz-ma, 03; 20873; 500; 39. Johaua Tomie, 97: 20874; 3000: 23. Odstopil: John Tegelj Jr., 1901: 19387; 1000; 16. Suspendirani: Joseph Becaj. 1885; 12324; 1000 ; 23. *Tos. l>rn-zak, 81;.18932; 1000 ; 38. Frank Sustarsich. 86; 1654; 1000 ; 20. Paul Gaspich, 91; 19957; 1500 ; 28. Jernej Jene. 84; 19157; 500 ; 33. Louis Jankovich, 96; 19465; 500 ; 23. John Matieich. 90; 18804; 250 ; 27. Kate Znidarsicb, 87; S605 : 500; 19. Mary Pesich, 74; 8579; 500 ; 32. Mary Becaj, 94; 15593; 500; 18. .
Društvo sv. Alogsija štev. 18, Sock Springs, Wyo, Pristopil: Celesto Miloš, 1886; 20942 ; 500 ; 35.
Društvo sv. Alojzija, štev. 19, Lorain, Ohio. Pristopili; Andrew Tomazin, 1904; 20973; 1000; 16. Louis Zaletel, 04; 20974; 1000; 17. Martin Znidarsicb. 03; 20977; 500; 17. [Max Kragelj, 02; 20978; 1000; 18. Marv Tomazich, 02; 20971; 500; IS. John Ursieh, 01; 20972; 500: 19. Joseph Mihelich. 02 : 20975; [1000; 19. Joseph Panlieh. 1881: 20976: 1000; 40.
Premenila zavarovalnino iz $500 na $1000 Amylija Tomazich,
1885 ; 8761; 1000; 30.	__
Društvo sr. Joftsfa štev. 30, Gilbert, flfinm Pristopili: John OcepHc. 1897; 20943; 1500: 24. John K>m. 1«XW 308876; 1000; 16. Anton Majerie. 05; 20089; 1000; 16.
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Iz urada glavnega tajnika J< S. K. J.
POROČILO AKTUARJA O VREDNOSTNEM STANJU JEDNOTE.
VALUATION EXHIBT. Assets — Actual and Contingent. Present Mid-year Value of Future Net Contributions $1,966,601.00 Admitted Assets less $4,865-27 General or Expense
funds .......................................... 378,357.93
Total ..............$2.344.961.93
Amount of General or Expense Fund ............................4.865-27
Amount of " Non-Admitted Assets" ............................3.566.60
Liabilities — Actual and Contingent.	>
Present Mid year Value of Promised Benefits ......$2,198,365.00
Accrued Liabilities ................................ 52,155.56
Net Sick and Accident Fund ....................., 33,464.44
'A * _ . f	-
Total ..............$2.283.985.00
Accrued Claims on General and Expense Fund ...... 2.233.05
Asset*« to Liabilities .............................. 102.67^
The above Valuation indicates that, on the basis of the N. F. C. table of mortality Mith interf*st at 4 per cent, the future assessments of the society, at the net rates now being collected, together with the now invented assesta, are sufficient to meet all certificates aH they mature by their terms, with a margin of safety of $60,976-93 (or 2.67^c) over and above the statutory standards.
(Signed) J. H. Nitchie, Actuary
-V PREVODU.-
VREDNOSTNI PREGLED. Aktiva — Sedanja in prihodnja. Sedanja srednjeletna vrednost bodočih čistih prispev- •
kov .......................................... $1.966,604.00
Priznana gotovina, manj $4.S65.27 Stroškovni sklad .. 378.357.93
Skupaj ..............$2.344.961.93
Vsota upravnega ali stroškovnega sklada .......... 4,865.27
Vsota " NVpr i poznane gotovine" ..............s...	3,566.60
Pasiva — Sedanja in prihodnja.
Sedanja srednjeletna vrednost obljubljenih podpor $2,198,365.00
Narasile obveznosti ................................ 52,155.56
<* Lsti boluški iu podšk«»dninski sklad ................ 33,464.44
Skupaj .............. $2.283.985.00
Nara&tli ra. um na upravni ali stroškovni sklad............2.233-05
Aktivna v primeri z P asi v o (Obveznost imi) ...... 102.67%
Zgornja precenitev kaie. da na podlagi N. F. C. tabele umr-Ijivositi z 1 odstotnimi obresti in z bodočimi asesmenti jednote, v smislu fccxlanjih asesmentov, zajedno z investirano goto^iDo. bo zadostoval o za pokritje vseh certifikatov ko zatečejo po njih po» gojili, z preost-uakom varnosti v znesku $60,976.93 (ali 2.67%) preko zakonitih zahtev.
(Podpis) J. H. Nitchie, Aktuar.
PRIPOMBE GLAVNEGA TAJNIKA.
Prednavedni izvleček iz oficijelnega poročila o ATednostnem stanju J. S. K. J. kaže, da je v smislu zaključkov zadnje konvencije jednota postala SOLVENTNA. To dejstvo bo razveselilo vsakega člana komur je napredek in trajen obstoj naše organizacije pri >ri'u- Jednota je sedaj na trdni podlagi, na kar je lahko ponosen vsak član. kajti sedaj je l?*hko vsak zasiguran, da je v resnici zavarovan za vse kar jednota določa v svojih pravilih.
Od novega leta sem prejel več vprašanj, zakaj je bil zvišan asesment.. Na taka vprašanja je nemogoče drugače odgovarjati kakor, da je asesment bil zvišan zato ker je bilo zakonitno zahtevano da se privede jednoto na podlago sto odstotne solvent-n.nsti. Večina lanov je že pripoznala da ie konvencija naredila naj <-!ka k- se .v- n\e<iio rezervni a>esnifiit. Najboljši dokaz pa je ta. ko je rezultat precenitve naših certifikatov pokazal, tla je enajsta redna konvencija naredila jednoto NADSOLVENTNO.
Marsikateri član se bo čudil kako je zamogla jednota po-»l*ti kar m n»- •olventna, a lansko leto smo pa tarnali da imamo pri man ki jaja ok rog #32^1.000.00 (tri sto triindvajset tisoč do lar>v)! Odroror je eisto enostaven. Ree je. da smo imeli omenjeni pristanki;*j, tudi je iw. da dotirni primanjkljaj ie ni v jed-notici blaca;nx„ tod« vrednosa bodočih prispevkov, je zvišana vsled
bM^^^^r^Thk pa mTJ^J^Z kTt ^
—^'*thk--liin iiiiflT iiiiihrtti i iim l ili flMriiniiMili 1 • i^Hlurflr
1 IZDATKI.	j
Smrtnina uriirlejra. Jos. Pine. eert. il. 16.r>r>. od c'r. št.	$ 100.001
* Smrtnina umrlega John L. Meznaršič. eert. št. 246.	od
; dr. št. 66	450.00
bmrtnina urjrlc Pavlin« Suštaršič, uert. št. 3239.	od |
dr, št. 29	40.00
' Ameriška Domovina, iii tiskovine	11S.0<X>
National PrintLntr & Pnb. Co. za i>raviia	105.00
[jI	Skupna svota izflatkov...817.17
Skupnaz57n$5ST2AlG4iu2 . .hrshrsrsr
[i
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV.
z Preostanek dne 30. junija 1920	$10 820.72
t- Šestmesečni dohodki	2,821 >0
-	Obresti od bančne uloge 165.87 v* Obresti od vojno-varčevalnih znamk 12.00 e _
K	Dohodki skupaj____$14.820.39
izdatki skupaj____ 817.17
"i -
Preostanek dne 31. decembra 1920____$14.003.22
RAZDELEK GOTOVINE. •
Smrtninski sklad Mladinskega oddelka	$13,180.22
Stroškovni sklad Mladinskega oddelka	823.00'
-1
Skupaj____$14,003.22
i
DENAR JE NALOŽEN SLEDEČE:
i
-	First State Bank of Ely, Minn., hranilna tiloga po 3% $ 3.254.22, 5.Sedanja vrednost vojno-varčevalnih znamk (\V. S. S.)	894 00 5 State of Minnesota, Board of Relief Certificates, 5% 10,000.00
0 _i
5	Skupaj..$14,148.22
0	Nevrn jeni čeki.... 145.00 j
0 _j
o	Čista imovina z dne 31. decembra 1920____$14.003.22
in
Angleži cenijo ameriško blago.
Iz Londona poročajo:
— En način, kako razkriti Ameriko, je obiskati London. Anglija. ki se ozira preko morja, je namreč prišla do zaključka, tla vodijo Združene države v gotovih stvareh ves i?vet ter sprejela valea tega dotične laze in oblike ameriškega življenja. Newyorean, ki "bo prišel v London, bo vsepovsod zapazil znake svoje domače dežele, cdobrenja za številne stvari, katere se rabi v vsakdanjem življenju. od paste za zobe pa <?o vzpe-njač in motornih vozov.
Tudi v umetniškem oziru si je pridobila Amerika ugodna tla. — Razne priljubljene ameriške popevke je slišati vsepovsod in tudi "slavna" Jazz banda se je udomačila v vseh zabavališčih.
V kino - glediščih prevladujejo ameriške slik ». Mary Pickford in
Const anee Talmadge sta najbolj priljubljeni, čeprav ima skoro vsak ameriški junak na platnu veliko število navdušenih o bože-valeev. Prijetno je za nekaj Časa zapustiti zloglasno londonsko meglo ter najti v notranjosti kino-gledališča znane in drage kalifornijske griče, kopajoče se v solnenem svitu.
Ameriški proizvodi so si pridobili trdno stališče v vsakdanjem življenju. Angleži kupujejo rajši ameriški candy kot pa domače •u:-»leske slaščice.
Zelo priljubljeni so tudi ameriški toaletni predmeti kot mila za britje itd. Varnostne britve se nahajajo v pojesti skoro vsakega Angleža. Priljubljeni so tudi a-meriški avtomobili in prav posebno kara zn pet ljudi. Angleški avtomobili so ali predragi, ali pa majhnesra in cenenega tipa Neka velika ameriška groeerija dela zelo dobre kupčije s prodajo ameriškega blaga v kanali.
Ameriškega zobozdravnika se vsepovsod smatra za mojstra v svoji stroki in v modernih uradih ( je najti izključno ameriške pisal-( n;* stroje, nadalje računske stroje ter priprave za urejevanje spisov in pisem.
Edini anahronizem je ameriška bara. Ta se nahaja v Strand hoteli'. Tam se sestajajo vsak dan a-meriški turisti v Londonu, pijejo svoje coektail« ter mislijo žalostne misli o svoii daljni domovini.
Pri izkopavanju na gori Santa
Vittoria v provinci Laeliard na Sardiniji so odkrili svetišče prvih } sardinskih prebivalcev, izvirajo-, če iz mikenske dobe. Je to baje j najvažnejše odkritje v Italiji od dobe izkopavanj na Fom Romanu
Bombni atentat v romunskem senatu.
Rumunski senat je bil dne 9. decembra pozorišče bombnega a-tentata. O tem poročajo rumunski listi:
Ob tričetrt na 3. uro popoldne, v trenotku. ko je hotel predsednik senata general Coanda otvoriti sejo. se je zaeul za predsednikovim hrbtom silen pok. Dvignili -o se plameni. Vse to se je zgodilo za stolom predsednika, ki se nahaja pod kraljevo ložo. General Coan-on je takoj obležal v mlaki krvi. Jnstični minister Greeeanu. ki je rsvno govoril z nekim senatorjem se je tudi zgrudil na tla. V istem hipu je padel tndi velikovaraždin-ski škof Dimitrij Radu. na glavo z.ndet od drobca bombe, mrtev na tla. VeČ senatorjev je bilo težko rrnjenih, med njimi škof Cioro-trrrin. senator Spiro Gheorsrin in prometni minister Valeann. Večje število senatorjev je lahko ranjenih.
Justičnega ministra so težko ranjenega prepeljali v sanatorij in ga takoj operirali Stanje gene rela Coande se je poslabšalo. — General Coanda je bil sicer takoj operiran, todi rana je zastrupljeni.. Skof Pioroyrarin je ranjen na levi rami. Bil je operiran. Truplo škofa Radnia so balzamirali in ca bodo prepeljali v Veliki Varaždin. | Atentat je izvršil najbrž kak nor človek. Policija je takoj prijela vse sluge senata in aretirala dva zidarja, ki sta bila tam zaposlena. Preiskava je dognala, da je bila bomba opremljena z uro. ki je bila naravnana na dotičen čas Uvedli so natančno preiskavo, da doženejo, kdo ie položil bombo.
Nevarnosti hipnoze.
Na psihiatrični oddelek dunajske velike bolnice so te dni privedli nekega Henrika Lemocha. o katerem so mislili, da je nenadom Zapadel besni blaznosti. Toda izkazalo se je, da se Lemocha nahaja v pohipnotičnem stanju, da je , njegovo blaznost povzročil le lie-. varen eksperiment nekega njejjo-|vega prijatelja, ki ga je uspaval, no da bi imel dovolj hipnotičnega znanja. Lemoeh je že po treh dneh zapustil bolnišnico, njegov prijatelj pa je romal v ječo.
Delavci v neki dunaj. elekrami
so se uprli in jo zasedli, češ, da hočejo ustanoviti sovjetski sistem! To kaže dovolj jasno, kake raz-, mere morajo vladati v srečni kr-i 'ščanski Avstriji.
Naznanila.
St. Louis, Mo.
Naznanjam vsem članom in: članicam društva sv. Alojzija št. 87 JSKJ. v St. Louisu. da sem prevzel urad tajnika. Glede vseli zadev, tikajoči h se društva, naj člani(ce) pišejo na spodnji naslov.
j Obenem opominjam vse člane in članice, da bolj redno plačajo asesment. Jaz ne bom za nobenega zalagal, ampak se bom natanko po pravilih ravnal. Zatorej, če kateri član(ica) zanenutri asesment, naj si posledice ^bi pri-pik.
Michael Graibrijan, tajnik. 2834 Lyon St., St. LouL«, Mo.
Ely, Winn.
Članicam društva Marije Čist. j Ppoeetja št. 120 JSKJ. v Ely se (naznanja, da se due 6. marca po-: poldne v obilnem številu vdeleže zborovanja. Na dnevnem redu bo nekaj važnih točk za rešiti. Pro-šeue ste, da se nekoliko bolj vde-ležujete zborovanj, da se kakšna važna zadeva takoj resi brez kakšnih vabil. Vsaka članica je opravičena, da agitira za naraščaj društva, organizatorica ne more vse obleteti, posebno, kjer je velika okolica z naseljenci. Torej ste proš(\ne, da pripeljete s seboj kolikor mogoče veliko novih kan-didatinj na dan 6. marca.
S sestrskim pozdravom
Katarina PešeL
x
Iz ''boljših" berlinskih krogov.
V Berlinu so zaprli ing. Franza in njegovo ženo, zato ker sta vabila dekleta iz najboljše družbe c svoje stanovanje in sta jih s pomočjo hipnoze in narkotičnih sred stev omamljala. "Klijenti" te lepe dvojice so pa potem dekleta onečaščevali. Več prizadetih deklet je poizkusilo samomor. Afera dosega vedno širši ooseg in a-retiranih bo baje cela vrsta oseb.
Morilec Koze Luvembourgove.
Morilec Roze Luxembourgove, je bil s sklepom berlinskega sodišča oproščen na podlagi amnestij- j skega ukaza. Višje sodišče utemeljuje svojo razsodbo tudi s tem da je bil "Vogel, ki se je doslej skrival na Holandskem, svojčas obsojen na dveletno ječo radi dru- j gih zločinov in ne radi umora one znane komunistinje. Ta slučaj je zbudil v nemških socijalističnih strujah vihar ogorčenja in samo javno ministrstvo je protestiralo Droti temu sklepu.
I .	.	~	f
sajnarska smrt je v gotovem oziru samomor. Samo pravijo, da taki jumro veseli. Da, umro, toda ne veseli, pač pa pijani.
• Dr. J. V. Grahek. —^ — -i i , __
GltAS NAHODA. 24. FEBR. 1921
Pristopila: Agnes Jlalova^ 1901; 206<»^1u)00; 20.
Mfew sv. Joftata* feter. 85, Aurora, Minn.	!
Pristopili: John Miklavcieh, 1888; 20992 ; 500 ; 32. Frank GerU,' 85; 209991; 1000 ; 36. Anna Strgar, 95; 20678; 500; 25.
Prestopil k društvu Sv. Ime Jezus, 25, Eveleth, Minn. Matt An-zele, 1685; 14236; 1000 ; 23.
Dnitvo ir.	Her. 88, Roundup, Mit
Suspendiran: Frank C grin. 1S78; 15112; 1000;
Društvo sr. Mihaela, iter. 92, Bockdale, HL
Pristopila: Anna Anzele. 1889; 29993; 1000 ; 3L Umrl; J os. Majnarich, 1883 ; 20*71; 500; 37.
Dnutoro sr. Feliksa, iter. 101, Waleenbnrg. Oolo.
Pristopil: Kari Onel, 1898; 20963 ; 250; 23. Suspendiran: Fnnk Leopold, 1691; 19739 ; 500; 27. Društvo sr. Marijo Vnebovzetja, iter. 109» Collinwood, Ohfto.
Pristopili: Marv Nagode, 1899; 20964; 500; 22. Angela Perusek, 96; 2965: 1000 ; 25."	j
i Suspendirane: Duša Jera. 1876; 15120; 400 ; 35. Novak Mary,: 1888; 19434 ; 500 ; 30.
Društvo sr. Martina, iter. 106, Butte, Mont Suspendiran: Anton Jershin. 1&96; 19522; 1000; 22.
Društvo sv. Antona, štev. 106. XToongstown, Ohio. Pristopila: Jennie Pishkur, 1892; 20966; 1000 ; 29.
Druitvo sr. 7rtafiik% iter. U0, McKinley, Minn. Pristopili: Jos. Stare, 1894; 20996; 1000 ; 27. Mary Stare, 1901; 20997; 1000; 20. John Novlan, I860; 20994; 500; 40. Anton Zigmnnd S2; 20995; 1000 ; 39.
Umrl: Rudolf Krasovee. 1896; 19438 ; 500; 22.
Društvo Slovenec, iter. 114, My. Mina Pristopili: Nick Popovich, 1904 , 20900; 1000; 16. Anton Florida n. 1901 : 20901 ; 500 . 20.
Umrla: Mary Blutb, 1894; 16115; 500; 19.
Društvo sv. Jurija, št. 118, Cokedale, Colo. Pristopila: Katherine Jengich, 1896; 20967; 1000 ; 24.
Društvo sv. Ane itev. 119, Aurora, DL Zopet sprejeta: j\nna Leskovar, 1893; 17610 : 500 ; 21. Druitvo sv. Marija Čistega Spočetja, iter. 120, Sty, Minn Pristopila: Louise Muhvieh, 1906; 20679 - 1500; 16. Zvišala zavarovalnino iz $500 na $1000 Anna Grahek, 1886; 18261; 1000 ; 29.
Prestopila k društvu Severna Zvezda, 129, Ely, Minn. Mary Muhvieh, 1S74; 18283 ; 500; 41.
Druitvo sv. Frančiška, iter. 122, Homer City, Pa. Pristopili: Frank Godlar, 1900: 20985; 1000 ; 21. Louis Yodo-pivc, 02; 20984 ; 500; 19. Frtnk Glazar, 1S90; 20983: 1000; 30. Društvo sr. Alojsija, iter. 128, Ironton, Minn Suspendiran: Nick Piskor, 1869; 19799; 150; 29.
Društvo sr. Srca Jezusa iter. 128, Hew Duluth, Minn Pristopili: Jos. Skulj, 1902 ; 29068; 1000; 18. Angeline Paulich, 1S99; 20969 : 500 ; 22. Anton Ajduk. 94; 20880 : 500 ; 27.
Suspendirani; Marko Vukovich, 1894; 18910; 500. Emil Vuko-vich, 98; 19763; 500.
Premenil zavarovalnino iz $500 na $1500, Eli G. Pavlieh, 1890; 20237: 1500 : 20.
Druitvo "Severna Zvezda" ,štev. 129, Ely, Minn. Pristopile: Muhvieh Mary, 1903; 20903 : 500; 17. Agnich Mary, 1697; 20902: 1000 ; 23. Zaic Frances, 1902; 20904; 1500; 19. Dr. Sv. Antona, št. 131, Great Falls, Mont. Pristopil: Louis Janezich, 1875; 21007 ; 250 ; 46.
Društvo Napredek, št. 132, Euclid, Ohio. Novo druitvo.
Pristopili : Vincent Peskar Jr. 1905; 20884; 50O; 16. Anton Strah 03; 20690 ; 500; 18. Rudolf Strah. 04; 20891; 500; 16. Leo. Karnič-nik, 1886; 30883; 500; 34. John Korencieh, 80 : 20881; 500: 41. An-drew Bozieh, 94; 20389 : 250 ; 27. Anna Peskar, 1903 ; 20687; 500; 18. Mary Peskar, 03 : 20886 - 500; 18. Julia Pe*kar, 1904 ; 20885 ; 500; 17. Teresa Karničnik, 1884; 20882; 500; 36. Ivana Žagar, 1892; 20888; 500 ; 28. Vincent Peskar, Sr. 1876; 30905 ; 500 ; 45. John Zust, 94; 21009; 1000; 28.
Društvo Sv. Ana, it. 133, Gilbert, Minn. Novo društvo.
Johana Grahek, 1980 ; 20921; 1000; 31. Marie Kern, 87; 20922; 500; 34. Angela Klancher, 1901; 20923 ; 500 ; 20. Mary Kunstelj, 1691; 20924; 1000 ; 30 Frances Luzar, 20925; 1000 ; 20. Marv Lu-kanc, 1898; 20926; 500 ; 23. Mary Levstik, 1889; 20927; 1000: 32. Frances Muster, 1905; 20928 ; 500; 16. Marv Mestnick, 04; 20929; 500; 16. Teresa Prosen. 1890 ; 20930; 1000 ; 30. Frances Champa, 89; 20919; 500 : 32. Frances Press, 1885; 20931; 500; 35. Frances Sever, 1904 ; 20932; 1000; 16. Angela VerbiČ, 1893; 20933; 500; Agnes Vessel, 87; 20934; 1000 : 34. Teresa Zupane. 93; 20935 ; 500 ; 28. — l ouise dravje, 98; 20936; 1000; 23. Franees Bojc, 82; 20916 ; 500 ; 39. | Helen Sustarsich. 1903; 20999; 1000; 18. Ana Bradaeh,, 01; 20917; 1000; 19. Mary Brula, 05; 20918; 1000; 16. Franees Francel,'1882; 20920; 500 ; 39.
OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke značijo: prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja zavarovalno svoto. četrta razred.	J. Piahler, rl. tajnik.
NAZNANILO
Bančni oddelek države New York je dne 23. novembra 1920 inkorporiral
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St, New York
Vsa kupčija se vrši kakor preje, z razločkom, da je sedaj državna banka, a ne več privatna.
Osobje je ostalo staro in ima zveze sedaj bolje bodisi v stari domovini kakor tudi v Zdr. državah.
Vsi moneyordri, drafti in čeki, katere bodo rojaki od sedaj naprej pošiljali za denarne pošilja-tve v staro domovino ali potne listke naj se glase:
Frank Sakser State Bank
Za rantro lcupčge je polno vplačana srota $150,000.00 in sicer.
Kapital $100,000. Rezervni sklad $50,000.
Za Frank Sakser State Bank
FRANK SAKSER, predsednik
Iz urada vrhovnega zdravnika J. S. K. J.
M U N S A J N.
Odkar sem zdravnik, sem videl danes zjutraj v bolnišnici enega izmed najpbolj žalostnih slučajev. Včeraj je bil prišel v bolnišnico neki mladenič, ki je pred kakimi tremi meseci izpil nekaj munsajna j in neke druge brozge, hoteč pregnati prehlad Takoj za tem je težko 1.7bolel, in v želodcu ga je začelo strahovito peči. Par dni zatem je | c pazil, da ne more dosti požirati. Samo tekočino je še lahko pil. 'Zdravstveno stanje se mu je neprestano slabšalo, in nazadnje niti vode ni mogel več piti. Povedal je, da že nad dva meseca ne more jesti. Na zunaj se mu je videlo, da govori resnico, kaj t bli je sama kost i in koža. Preiskali smo ga ter dognali, da se mu je požiralnik popolnoma stisnil. Mož bo od lakote umrl. Da mu nekoliko podaljšamo življenje, ga moramo hraniti odzadaj.
Ce bi videli tega moža, če bi videli njegovo trpljenje, bi nikdar i^e pokusili kapljice munsajna.
Al opazite, koliko ljudi najdejo mrtvih? Ali opažate, koliko jih je paralizi ranih ?
Dejstvo je, da prodajalci munšanja pijejo jako malo svojega blaga. Vsak dsn pa dobe redne odjemalce. Odjemalci pa plačajo ceno s smrtjo ali p« s kronično pohabljenostjo.
Začnite drugačno življenje. Živite spodobno življenje in glejte, da Be bo vaša smrt maniajnarska smrt.
Mtmlsjn pomeni mesečna svetloba. To se pravi, da bo kmalo mesec sijsl na vaše ostanke, če ne boste pravočasno prenehali piti Ali ste že kdaj šli ponoči mimo pokopališča ter videli svetiti mesec na spomenike? Ali ste pogledali mesec in videli, kako se smeje žrtvam pod rušo? Da, smeje se jim, ker so bili dovolj neumni, da so uživali ta strap. Ali ete opažali sprevode, Id se vijejo na dan proti pokopališču? In koliko jih je? In ali veste, da je cena grobom poskočila ,ker je redno reč povpraševanja po pokapali&ih lotih? Po-grebniki d manejo reko, ker je njihova obrt r polnem cvetjn. Kupi-
D si bogastvo. Zakaj? No, muniajn je njihov glavni pripomoček.
Prenehajte piti muniajn. Jaz sem se odločil, da ne bom več po-Srt ttis 9« frob opefi, *»t«refa je spravil tjs gmniajn. Mnn-
(Hadaljevanje s 3. strain)
Črtani; Angela Preglet, 1894, 16707; i000 ; 36. Karoi Prijatelj,' 88 , 18455; lOOO; 32.
Ztii/ala zavarovalnino iz $1500 na £'«00 Marv Kaveiheh, 1902,
20512 ; 500; 18.
Druitvo it. Jurija, iter. S. So. Chicago, O.
Pristopila: Elizabeth Kobe, 1694; 2094*; 500 ; 27. Zopet wprejeta: John Stanko, 1878; 15815; 1000 ; 34. Martin Vlatkovieh. 73; 1»714; 1000 ; 43.
Suspendirani: Anton Oberman, 188: 5653; 1000; 18. Joseph Mavretich. 1573; 10U>; 33. Jos. Domjanovich, 86; 19332; 10QCH 32. Tomo Peterlič. %, 17145; 1000; 17. Marko Peterlič, 85; 15817; 1000; -J7. Dujo Nagllrh, 70; 12678; 1000 ; 40. John Jamacich. 95;! 17569; 1000; 19. Emuia iXunjanovieh. 88; 192:J3; 1000; 30. Anna! Petrluh, 85; 15913; 1000; 27. Palona Mavretich, 73; 8857; 500; 33.' Društvo sr. Ime Jezus, iter. 25, Eveleth, Minn. Pristopil: Valentine Kaliinik, 1892; 20876; 1000 ; 29.	1
Suspendiran: John Rupereich, 1874; 18441; 1000; 41.	j
Društvo sr. Štefana* iter. 26, Pittsburgh, Pa. Prislopili: Anton Ptn'kaj, 1«94; 'J9947; 500; 26. John Lubich, 1901; 2994«>; 500; 19 Frank Lubich, 1897; 20945 ; 500; 24. Odtftopil: Ix>uis Sedmak, 1879 ; 5672; 1000; 27.
Društvo sr. Joiefa, Her. 29, Imperial, Pa. Pristopila: Frank Jagodic, lt»95; 20913; 1000; 25. John Kau-cich, 92; 20914 ; 250; 28.
Društvo sv. Joiefa, itev. 30, Cbishonn, L-a.
Pristopila : Kure Stga. 1904; 20948; 1000: 17. Lotus Prijatelj. 04; 20937: 260: 16.
Suspendiran: Anion Jerbie, 1S98; 18191; 1000; 17.	1
Društvo sv. Alojzija itev. 31, Braddr-k, Pa. Suspendirani: Walter Jennik. !S9tJ; 19747; 500; 25. Leonard Jerieich, , 20622; 1000 : 3h. John Prin*-. 81; 6990; 1000; 26. Josip Strah, 97; 17677: 1000; 17. Rose Katonich, 86; 7929;; 500; 22. Frances Jesnik, 1901; 19784- 500; 17.
OdKtopiia • Irmo Vidovich, 1867; 19397; 500; 30. Andrej Stefan-cich, 1900; 1f94H; 1000; 16.
Droštvo Marija Zvezda, itev. 32, Black Diamond, Wash. Printopila: Frances Kiadnik, 1902 ; 29915 ; 500; 19. Suspendirani: Anton Maljevae. 1885; 16808; 1000 ; 28. Marv Maljevac. 92: 16816: 500: 21. Joe Stemae. 1S87; 17425; 1000 ; 27. Druitvo sr. AJojaja^ iter. 36, Conemangh, Fa. PristopUa: .Tuliu Debeuc, 1905; 20949; 1000; 16. Črtan: Frank Susteraieh, 1878; 19404; 250; 39. Umrla: Frances Kutara. 1887; 19077; 1000 : 30.
Druitvo sr. Janeza Kntnika, itev. 37, Cleveland, Ohio. Priatopili: Josephine ^ubic, 1904; 20970; 500; 17. Michael Kolu, 05; 20950; 1000; 16. -
Suspendirani: Frank Ivane. 1890: 17841: 500 ; 24. Matevž Bran-eel j, 79; 10608; 1000. 32. Valentine Kondoni, 87; 18515; 1000 : 28. Geo. Keliop. 96; 19287: 1000 ; 23. Frank Zalar, 95; 19662; 1000 ; 23. Anton Makovec, *2; 20598; 500; 38. Karlina Keliop, 1900 ; 20259; 1000; 19. Michael Baškovič, 1878; 19794; 500: 40.
Prestopili k društvu Napredek, 132. Euclid. O. Josephine Bajt, 1887; 9357; 500; 19. Julia Bajt, 1903; 20791; 500; 17. Rudolf Bajt. 1901; 1875;; 1000; 10. »ank Bajt, 1872; 2264; 1000 ; 30.
Društvo "Sokol", itev. 38, Pueblo, Oolo. Premenila zavarovalnino iz $500 na $1000 Jela Sajatovich, 1882; 12878; 1000 31.
Društvo sv. Mihaela Arhangela, Mer. 40, Claridge, Pa. Pristopili: Mary Rgina. 1905; 20892; 1000; 16. Johana Koso-glav, 18^3; 20893; 500 ; 37. Frank Sige, 1905 ; 21010; 1000; 16. Mary Slak, 1893 ; 21009 , 500 ; 27.
Društvo sv. Martina, itev. 44, Barberton, Ohio. Pristopili: Anton Korn. 1&92; 20956; 1000; 29. Ciril Kocjan, 95; 20956; 1000; 26. Frank (irum. 90; 20954; 1000 ; 31. Anton Grum, 1901; 20952 ; 500 ; 20 John Grum. 04; 20953 ; 500; 17. Mike Wally, 2894; 20951; 1000 ; 27 Franees Skraba, 96; 20960; 500; Zo.
Društvo sr. Joiefa, iter. 45, Indianapolis, lad. Pristopili: John Turk, 1904 : 20^5; 1000; 16. John L. Zore, 04; 20896 ; 500; 16. Anton Gerbajs. Jr. 05; 20894; 1000; 16.
Druitvo sr. Barbara itev. 47, Aspen, Colo. Umrl: Anton G. Kostelic, 1866 ; 2699; 1000 ; 38.
Druitvo sv. Jurija Vitesi itev. 49, Wrr-ns City, Kan. Pristopili: Joseph Spehar, 1877: 20957; 500; 44. Anton Orel, 1894; 20959: 1000 ; 27 Joseph Krstolieh. Jr. 1902 ; 20958; 1000; 19. Društvo sv. Petra in Pavla, iter. 51, Murray, Utah. Suspendiran: Ambrož Cargonjo, 1886; 16468; i000- 27.
Društvo sr. Joiefa, iter. 52, Mineral, Kansas. Suspendiran: John Hoinec, 1886- 11580 : 500 ; 23.
Druitvo sv. Frančiška, iter. 54, Hibbing. tOmn Znižal zavarovalnino iz $1500 na $250 Paul Bizal, 1874; 19534; 250; 45.
Suspendirani: Mike Xokot, 1876; 16566; 1000 ; 35. Vinko MaxincichJ 1879; 14504; 500 ; 32.
Društvo sr. Boka, iter. 55, Uniontown, Pa.
Suspendiran: John Žura, 1880; 18931; 1000 ; 37.
Droštvo sv. feefana, iter. 58, Bear Creek, Moat.
Pristopile ; Katw Vertia, 1878; 20998 ; 500; 43. Ana Petelin, 83; 21002; 1500; 38.
Zopet sprejet: Martin Poderzaj, 1879; 20351; 250; 44. Odstopil: George Lesjak. 1886; 19939 ; 500; 33. Premenil zavarovalnino iz $1000 na $1500 John Brezar, 1884 \ 10719; 1500 ; 2J7.
Društvo sv. Barbare, štev. 60, Ch isholm, Minn.
Suspendiran: Frank Sepieh. 1896; 14164; 1000; 24.
Društvo sr. Jurija, iter. 61. Beading, Pa. Pristopil: Joseph G Lukanich. 1900 : 20897; 1000 : 21.
Društvo ar. Florijana, št. 64, So. Range, Mioh. Pristopil: Rudolph Peteh. 1902; 20889: 1000; 19.
Društvo Isvts Pri j. Malenih it. 68, Monaasen, Pa. Pristopil: John Lesanac. 1904 ; 20897; 1000; 16.
Društvo "Zvon", iter. 70, Chftoago. IXL Pristopili: Peter Coff, 1SS4; 210011; 1000 ; 37. Ana Coff, 85; 21004; 1000 ; 36. Ivana Dobravec, 82; 21005; 1000 , 38. Mary Lun-pert, 96; 21006 ; 500; 25.
Zopet sprejeti: Andrej Potočnik, 1886 ; 20416; 600; 34. John Jerlch, 94; 18475; 500 : 22.
Draitvo sr. asnesa Kntnika, itev. 71, OoMnwood, O. Zopet sprejeti; John Črniko. 188S; 15392; 1000 ; 29. Anton Gk>-bokar, 83: 14931; 1000 ; 29. John Omerza, 73; 6450; 500 ; 34.
Suspendirani: Anton Baraga, 1888; 15211; 1000; 24. Lonis Blatnik, M; 19059; 1500 33. Joe Kosee. 81: 18996; 1500; 36. John Peč-nik, 92; 19783; 500; 36 Frank Sircelj, 88; 12482; 1000 ; 21. Joseph Kosiček, 84; 16480: 1000 ; 29.
Društvo sv. Jas«aa Krstnika iter. 75, Oauunitesij, Fla. Pristopil: Anton Marinsek, 1895 ; 20960; 500 ; 26. Zopet sprejet: Gto. Gorjup, 1877; 15909 : 500 ; 3& Suspeniran: John Križaj, 1882; 14565; 500; 29.
Druitvo sr. Joiefa, iter. 76, Osegea OMy, Ore. Suspendiran: Joe Demshar, 1887: 5294; 1000; 19.
DisMio sr. Blinage Telesa, itev. 77, Qreensbvrg, H Pristopila: Frank Zupančič, 1887 ; 20962; 250« 33. Klija Zubčič, 54; 20061; 1000 ; 37.	✓
S«aspendirsn: Nikolaj Ribarieh. 1891; 18623; 1000; 25.
Dreite© sr. Alejsdja, iter. 78, Bslids, Oeie. ZofMt sprejet: Frank Okoren, 1880; 20013; 1000; 86.
Društvo sr. Barbara, it. 7B, HeOwood, Pa. Pristopila- Susie Losar, 1904 ; 20990; 1000; 17.	]
DraMro sr. Janata iter. O,	HL
■p ■ 11 1
Kašelj, prehlad, hripavost,
so v tem časa splošne bclszni ▼ ie-tu. Skušajte se jih iznebiu. Hitro
ozdravljenje lahko prepreči resne posledica.
Severa'* Cough Balsam
(preje Severov pijučru balzam) ja bil vporabljan skozi štirideset let z izvrstnim uspehom za zdravljenje j hripavoati. ranjenega crla, prehia- ] da, pokašljevanja in kašija, ki pri- ! aaja iz sapnika. Prijeten zavžitek. Odrastii. ctroci in ceio dojenčki lahko vzamejo. Na prcdcj p j lo-
karaah. Ceoa 25c in 6Cc.
NAPRODAJ
prav prijazna domačija v starem kraju blizn Novega mesta. Poseje se do 4."> mernikov žita. redi lahko ti fflav živine, še dobro poslopje in 7 parrel gozda, lepi hrasti in smreke, dva vinograda, eden je bil pred enitn letom obdelan, 1000 trt. Več pove lastnik Frank Bcrkopcc. 1169 E. 7J. St.. Cleveland. Ohio.	(24-25—2)
E Pozor rojaki io rojakinje!
Od Alpentinktare
Yam zrastejo krasni lasje v etih tednih.
Od Alpenpomade zrastejo v fit i h tednih moškim krasne brke in brada- Revmatizem ««ll kost i bol se ozdravi popolnoma v 6tih dneh. Cd Bruslintinkture Vam postanejo sivi lasje popolnoma natural kakor so bili v mladosti- Zdrarllo za rane. opekline kraste, bule, turove, za kurje očesa, bradoviee, potne noge, ozebline, Zastarane želodčne bolezni se zdravijo hitro In poceni. Pišite takoj po cenik In in krasen žepni Koledar in knjižico za leto 1JVJ1 poSljem zastonj. Pošljite 5v. murko za i»oštnino. knjižica. velja vsakemu v jtotrebi več kot $10.
Jakob Wahcich
9703 Bonna Ave.. N. E. Cleveland. O.
Izložba banatakih vin.
Ker je povpraševanje po banatakih vinih silno padlo, priredi 'gospodarsko -društvo v Vršen iz-1ož1k> vin. ki naj poživi zanimanje 'za banatska vina. Vina L li)2t> so boljša kot ona L 1319. ! —__!
NAZNANILO.	* i
Sfceboygan, Wis.
1 Slov. mlad. <podp. društvo *4 Nada'* v She boy ganu bo imelo glavno sejo due 13. marea. V>ri člani, ki, dolgujejo, naj pošljejo uu Frank Vrabca, 731 N. 11. Street, ^ asesment e in doklade za umrlim sobratom Antonom Retel.
S sobr&tskiui pozdravom
Rudolf Fmsb, tajnik.
m ve KAJ?
I l>ne 1«. februarja je prijel v :N'ew York JOŽEF ŠTUHM, doma iz Gradišpa pri Volosfci. Prišel je' iz Akrona, Mich- Pri tvrdki Fr. Sakser je kupil vozni listek do i Trsta, dobil potni list in plačal dohodninski davek. Zatem se je odpravil v hotel, odkoder je pa' j po preteku par minut odšel. Izza j onega časa ni o njem nobenega | sledu- Zastopnik Frank Sakser 'State Bank se je obrnil na poli- : eijsko ravnateljstvo mesta New 1 Yorka. telefoniral v vse bolnišnice in v vse javne zavode, toda o Jožefu Št ur mu ni ne duha ne sluha. Ker je edina možnost, da je i odšel iz New Yorka h kakemu svojemu znancu ali prijatelju, prosimo tempotoin vse, ki bi kaj 1 vedeli o njem, naj nam sporoee. j Baje ima v Akronu: Mich., sorod-;] nike.
Frank Sakssr State Bank,
82 CortWdt St., .New York, N. Y.
Tržaški sanatorij je aapustila i
,v soboto 11. decembra, kakor poroča "II Piccolo", gospa Pavla Roblekova. ki je ob znanem napadu na tržaški Narodni Dom skočila iz gorečega poslopja na ulico iu se pri tem težko poškodovala, dočiui se je njen mož ubil. Bila je 10 dni v javni bolnišnici 'neprestano v smrtni nevarnosti. |Ko se ji je stanje izboljšalo, so jo prepeljali v tržaški sanatorij, I kjer jo je zdravil dr. GrandL Podvreči se je morala dvema težkima 'operacijama, ki sta se obe posire-jčili. Ihie 11. decembra je popolnoma ozdravljena zapustila Trst in se vrnila v Ljubljano.
Komedija v Zadru se nadaljuje.
Na dobrovoljee. ki so skrajno predrzni in se ne ozirajo na kako povelje, je izdan sedaj ukaz.' da imajo izročiti orožje iu se raz-1 iti. Ali dobrovoljci se doslej ne zmenijo za to. Priredili so novo demonstracijo ter kričali: "At* basao >liilo!" Števibii toj>ovi in pomnožene straže stoje okoli nje-1 govega bivališča. Dobrovoljci mu, pretijo, da ga zvežejo in pošljejo \ D 'Annunzi ju za novoletni dar. i
„ .. . v ,	i
Jugoslavia irredenta.
• __
| ■» ■ ■ ■ —
načrti, katere ima v mislili, prestavljeni v dejstvo, je prepričan, da 'se bo narod poslužil prilike vzgoje a večjo navdušenostjo kot je storil to v preteklosti.
Rekel jc, da nimajo Brazilci nikakih predsodkov proti severnim J Amerik a neem m da hi na drugi strani z veseljem pozdravili tisoče lin tisoče ameriških družin, ki bi se odloele priti v Brazilijo ter pomagati pri razvoju te najbolj čudovite dežele na svetu, posebno kar se tiče naravnih bogastev, ki so večinoma še nerazkrita.
GLAS NARODA, 24. FEBR. 1921
nih s tem, da preprečim tej ali oni strani poslužiti se funkcij v Lade za zagotovljenje kakih prednosti.
Irigoyen je napravil name utis človeka, ki je vse prej kot pesimist. Na moja vprašanja je odgovarjal prostodušno in včasih celo z navdušenjem, pri čemur je svetel plamen za trenutek prepodil oblak iz njegovih presunljivih oči.
Irigoven je mogoče manj znan prebivalstvu Buenos Airesa kot je katerikoli drugi načelnik države v svojem glavnem mestu. On živi svoje lastno življenje. Pustil je na strani sijaj Časa Rosada, krasnega vzgleda špansko-mavriške stavbinske umetnosti ter stanuje nad neko mesarijo v obiskanem delu mesta. Svojo letno plačo v znesku $56.000 izroča redno dobrodelnosti. On je človek priprostega, skoro meniakega okusa.
Nikdar ne prisostvuje družabnim prireditvam ter ne vprizarja nikakih državnih banketov. Svoj sijajni urad zapušča vsako popoldne v določeni uri ter »e napoti v svoje stanovanje, kjer preživi večino svojega časa, kar ga ni izpolnjenega z drža vrtim delom. Sempatam gre v gledišče ter igra rad piquet, špansko igro na ka*te. Ljubi tudi portugalska vina ali ona, ki so napravljena iz grozdja iz provinc — M end« »za ob vznožju And.
On je samec, vendar pa se glasi, da vztraja pri zahtevi, da sme živeti kot hoče sam. Star je devetinšestdeset let, a glede mišie iu aktivnosti je bolj sličen človeku v starosti štiridesetih let. Lase ima še J^edno črne in njegov gladko obi\i obraz nosi vse znake sijajnega zdravja in mladosti, ki sta posledica korektnega življenja.
Gla^i se. da ima i.«.Io malo prijateljev. Eden teh je snažilee čev-jljev, tovariš iz mladih let, o katerem se čuje, da je postal bogat vsled prijateljstva s svojim mladostnim tovarišem. Rečeno je. da uživa ta! snažilee čevljev večjo naklonjenost predsednika kot katerikoli dm-' gi človek.	;
j V vsakem slučaju pa trdijo oni, ki dobro poznajo razmere v glav! nem mestu Argentine da je ta snažilee čevljev eden izmed onih ma-1 loštevilnih ljudi, ki s:* lahko neprijavljeni oglasijo pri predsedniku republike.
Informirali so me. da predsednik Irigoycn ne sprejema časnikar-Ukih poročevalcev iu sicer radi neke mučne izkušnje, katero je imel z nekim ameriškim žurnalistoui pred par leti. Dejstvo, da me je argentinski predsednik vendarle sprejel, je najbrž pripisovati posredovanju senatorja De Valle, odličnega urednika lista La Epoca. e-,i'ega maloštevilnih Ji*tov v Buenos Aires, ki podpirajo administr. ^Irigovena. En dan preduo sem bil sprejet od predsednika, me je j vpraša! »enjor De Vale, če bi hotel govoriti s predsednikom. Odgo-j voril sera. da bj mi bilo zelo ljubo, da pa sem izvedel, da predsednik i ne sprejema časnikarskih poročevalcev.	,
Naslednjega dne me je državni tajnik Colby informiral, da me j bo predsednik sprejel v Časa Rosada ob štirih popoldne. Tovariši so mi rekli, da ne bom doživel ničesar prijetnega. Njih prerokovanje pa je bilo vse prej kot pravilno. Zelo sem vzljubil argentinskega predsednika in tudi on mi je bil videti naklonjen. Prijel je mojo roko z obema svojima, nato pa mi je položil svojo reko krog ramen, ko sem se poslovil. Odobiil je brez izpremembe besedilo pogovora, katerega sem sestavil iz spomina ter mi izročil sporočilo prijateljstva na ameriški narod.
Za Irigovenom je bil Baltazar Brum oni južnoameriški predsednik, ki je napravil name največji utis. Baltazar Brum je mlad in na-ipieden predsednik reoublike Uruguay, ki je najbolj napredna izmed vseh južnoameriških republik in v kateri se je socijalistične 'doktrine prilagodilo potrebam dežele s praktičnim uspehom.
Predsednik republike Uruguay izgleda kot Plctro Mascagni. italijanski skladatelj ter ima nekaj dinamične sile pokojnega ameriškega predsednika Rooseyelta. Star je petintrideset let. bil rojen v Jeni izmed notranjih provinc ter je bil odvetnik še predno mu je postava dovoljevala vršiti odvetniške posle. On je navdušen prouče-valee svetovnih zadev ter vedno na vidiku za oblikami vlade, ki bi luhko izboljšale razmere v njegovi deželi.
Sprejel me je v predsedniški palači, v kateri živi s svojo mater-,_:o in sestro. Angleški zna le malo in vsled tega jc posredoval kot tolmač M. May, manager City National Bank ▼ Montevideo.
V mladem uruguayskem predsedniku sem našel zelo ljubeznivega človeka, globoko zaposlenega z raznimi eksperimenti, ki se tičejo Uade. Najbolj pri srcu mu je Liga ameriških narodov. To zagovarjal eelo pred svojo izvolitvijo in postala je znana po eeli Južni .Ameriki kot Brumova Pan-ameriška doktrina.
Naloga te lige bi bila spraviti vse republike zapadne hemisferc do popolnega soglasja glede medsebojnih dolžnosti in odgovornosti. Kot mi je opisal svojo formulo z vso značilno navdušenostjo južnega Amerikanca, naj bi imela liga ameriških republik tako politične kot ekonomske poln o moč L
Eu del njegovih načrtov predstavlja sprejem dveh tarifnih podstavkov za vsako deželo. Eden naj bi veljal za Ameriko, drugi pa za inozemstvo obenem s sporazumom, da se ne sme sprejeti nikakih tarifnih postav, ki bi bde obrnjene pioti posest riui ski m republikam.
Uruguavski predsednik skuša prepričati vsak narod, da bi se blagostanje dežele zelo izboljšalo, če bi se sprejelo modificirano pro-hibieijo, s katero bi se omejilo alkoholične pijače na vino iu pivo in če bi se poleg tega tudi uveljavilo splošno volilno pravico, ki bi dajala tudi ženskam glas. Z ozirom na žensko volilno pravico je rekel:
—	Ustava republike Uruguay dolpca aensko volilno pravico, vendar pa kongres še ni sprejel mašinerije, s pomočjo katere bi ženske dejanski lahko volile. Eden mojih prijateljev je stavil predlog, ki bo dajal ženskam to pravico. Prepričan sem, da jo zaslužijo.
Dr. Brum je rekel nadalje, da je bila politika njegove vlade napram kapitalu in delu uspešna. Rekel je, da je bila uveljavljena minimalna plača tako za industrijalue kot poljedelske delavce. Poljedelski delavci in pastirji dobivajo najmanj po dvajset dolarjev na mesec poleg prostega stanovanja in hrane m industrijah« delavci pa najmanj po petinštirideset dolarjev na mesee. #
—	Naše delavstvo je zadovoljno. — je rekel dr. Bnun, — iu nikjer ni opaziti nemirov ali mrzličnega razpoloženja. Boljševizem ne uspeva tukaj in vsled tega lahko pošljete ^se agitatorje semkaj. Mi se jih ne bojimo in prepričan sem, da ne bodo nikogar dobili na svo-, jo stran.
Dr. Epitacio Pessoa, četrti ameriški predsednik, s katerim se1?1 govoril v teku zadnjih osmih mesecev, se nahaja pred težjimi in bolj zapletenimi problemi kot pa Irigoyen ali dr. Brum. O njegovem odkritosrčnem prijateljstvu do Združenih držav sem se prepričal še predno sem govoril z njim pet minut. Ko sem čakal v predsobi predsednikove palače v Rio de Janeiro, me je kratefc pregled njegove knjižnice uveril, da mora dobro poznati razmere, ki prevladujejo v naši republiki.
I^r. Pessoa je majhen, suh in živahen človek, ki je precej tem-i.eiše polti kot Irigoven ali Brum. Njegove oči so temnorjave in živahne in njegovi brki istotako črni. a prepreieni s sivimi nitkami. Cm govori* angleški. *user počasi, a razumljivo ter je lingvist ixvan-rednih sposobnosti. Ker ni njegova dežela organizirana soglasno z vzgojnimi standardi, ki prevladujejo v drugih, bolj napredovalih, demokracijah, je bil dr. Pessoa, ki je po poklicu odvetnik, izbran kot kompromisni kandidat iz najbolj mogočne skupine predsednikov brazilskih držav in senatorjev v narodni zakonodaji. Na ta način sc namreč voli. predsednika brazilske republike. Narod izvoli senatorje in senatorji iz role predsednika.
Dr. Ptttoa je natančno preštudiral severo-ameriške razmere — On in predsednik Wilson sta pogtala prijatelja tekom pariške mirovne konference in brazilski predsednik je bil iavoljen na svoje mesto, ko je služil kot odposlanec Brazilije na mirovni konferenci. JJudil sc je «e v Wash ing tonu. kjer je obiskal predsednika WUsona.
Ker ni mogel predsednik Wilson osebno vrniti obiska, je naproti! državnega tajnika Colbya, m j stari to v njegovem imenu in kot njegov Oftebni zastopnik.
Dr. Pessoa jc vnet zagovornik Monroe doktrine, kar sem spoznal iz njegovih izvajanj tekom pogovora, katerega n>m imel i njim.
Glede bodočnosti svoje drtele je arfo optimističen. Ko bodo vzgojni
' -	.	-	.	. _	. .	-	- - t	- ,
Slov. gimnazija v Ajdovščini, j
. Da nam misli vlada vsiliti slop1 vensko gimnazijo v Ajdovščini in ne v Gorici, kamor se stekajo vse; narodne žile slovenskega zivlja na, Goriškem, bo vendarle resnica Dne 17. j an. sta se mudila y Ajdovščini civilni komisar iz Gorice in ravnatelj Žnidaršič. Pregledo-' vala sta prostore za gimnazijo, ki se ima tam otvorrti. Tako se kor nečno enkrat približuje realizira-nju zopet ena tistih neskončnih iu velikodušnih pravic, kot nam jih !jc imela navado deliti tudi rajftt avstrijska vlada, le s to razliko^ da nam poleg brcc ni serving^ vselej tudi fraze dobrosrčnosti in manjšinske pravice. Saj smo im$li takrat slovensko učiteljišče v Kopru, kjer dijaki niso mogli dobita niti stauovanja in so se v vednein stiku s tujimi elementi ter navezani* sami nase težje izobrazili. Isto je z Ajdovščino in z vsemi drugimi takozvanimi slovenskimi središči, ki jih italjanska vlada jz-tika na našem zemljevidu. Je pač čas, da mora naš dijak imeti miru, da se uči, toda življenje izven šole je pogosteje odlooilneje in poučneje za vse življenje k<*t šola sama. Tam, kjer se steka ves slovenski žrvelj, kjer je središče njegove kulture, tam morajo biti šole 1 In to mesto je še vedno Gorir ea : pa naj sc ji gotovi ljudje o-gibljejo po zemljevidu semintja kakor hočejo, sp bodo morali k»r nečno vendarle povrniti nanjo. Čudno se nam zdi, da more tako moderna vlada hoditi pot starih avstrijskih politikov, ki so s sle-po mišljen jem privedli svojo državo do propada.
.flmrtaa koaa.
Dne 18. januarja je umrla v Velikem dolu na Krasu Antonija Rebula, vdova po Avgustu Rebula, v 33. letu starostu Pokojnica zapušča enega otroka.
Orosen umor
> so odkrili v Škorklji. V globokem vodnjaku so našli t rob noče truplo mlade dekle Katarine Legovičeve, zvezano na rokah in nogah. Morilec je sin gospodarja Ojuroviea, ki je mladenko spolno zlorabil, potem jo pa ustrelil, zvezal ter
vrgel v vodnjak.
______
H. Davison Side Motor Cycle Mo-' del 1919 v dobrem stanju. Za ceno vprašajte pri: Joseph Šiška, 15301 Daniel Ave., Cleveland, >P-
HAZHAKLO XV FUPOROČn^.
Boj Um ▼ IatoMtowna In ofe» Itd nunajno, jik bo to M obiskal **
ifcUnarn vipmab. ri
if jt poottfaifrm pobirati narofajl-
kt las* mfrSSm* H J*
jd>^llJ «i flNl»*«Ml »M
uptmOm *'0l» nnab".
NAPRODAJ PASMA
v noridi, ki obsega 20 akrov l?oljše obdelane zemlje s hišo 24X24/ hlev 30X48 za krmo iu druge sprave, 2 muli. 30 prašičev, 50 kokoši, vse poljedelsko orodje, plugi, brane, kultivatorji, stroj za seno kositi, 2 voza, 1 ko-leselj, 1 Ford tmek. tehtnica za 600 in se več različnih stvari. Posebno dobra pitna arteška voda (Artesian well). Podrobnosti se izve pri lastnici: Mrs. M. Alesh, R. F. D. 1, Bunnell, Fla.
(23-25—2}
Kje je moja žena AGNES PIRC? I>«e 11. februarja je popihala z nekim Jakobom Debeveem, doma iz Bukovja pri Postojni. Kdor mi javi njun naslov, mu bara. dal dobro nagrado. — Anthony Pire, S10 Grant Street, Portage. Pa.	(23-24- -2)
Rad bi izvedel za FRANK MRAKA.. kateri se najbrže nahaja v mestu New Yorku. Če kateri cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga sporoči, ali pa naj se mi sam javi. — Anthony Stem. 1867 Fremont St., Chicago, 111.	(23-24—2-
Rad bi izvedel za naslov rojaka I JOSIPA CAPIN- Tukaj v Boon v M,icbiganu ima svojo farmo. Zadnjikrat je bil tu pred 4. leti. Če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. — Anthony Russ, Boon, Mich.	(23-25—2)
IŠČE «S USfiJARJE. • Vpraaajo . naj samo oni. ki so vošči delati na y^rdu, v §orub bouse in Ream hands. Dobra plača, stalno delo brez delavskih nemirov. — Proctor Ellison, Co., jŠJUand. Pa.
KAKO SE UČITI ANGLEŠKO
Vzemite v roke angleško knjigo ali čaeopi«. beleinlco (note-book) In angleftko-siovenskl besednjak, ki ga Jp sestavn dr. Kern. V«ako neznano angleiko besedo poglejte V beaednjaku, kako M Izgovori la kak pomen Inf»; zapišite neznane besede v beleinlco In jih veticrat ponovit«. V nekaj cneaecUi boqte Imeli lep zaklad besed, katerih bi ne dali za stotine donarja.
Jeeenkl In zimski ve£erl ae kot eilaii za učenje. Vsaka slovenska hlia bi mor»ia Imeti U besednjak. Naročite ga na iledtil na-•lovr *
Dr. F. J, Kern
6902 St. Glair Avenue OLE VETAD D, OHIO.
Ceni besednjaku Je IS. — Istotam lahko naroilte za $1-25 Zorma nove p—ml. ki vam bodo ugajale.
Patenti. I
Na zahtevo vam bo postanal brezplačno dragocena knjižica ■ a informacijami o patentih.
Iznajditelji
In drugi, piiite ponjo. Ime A. M. WILSON Je ie M znano 30 LET in vsaka nam I poverjena patentna zadeva bol deležna najboljše pozornosti. I Pošljite model ali sliko vaše! iznajdbe v pregled. Pišite danes po slovensko paten. I tno knjltico v slovenskem Jezi- I ku na etedeči naslov:
A. M. WILSON >NC I
Registered Patent Attorneys I
320 Victor Bldg.f ■ Washington, P. C. M
Grozdje! Mošt! Grozdje! Most!
*ar*®tlran narav«! moit, sod 60 salon	«00.00
Oriko rroxdJe malo zrno rdečkasto. 100 funtov	115.00
Kalifornijsko malo zrno. Korane. 100 funtov.	«16.00
Belo Kalifornijsko llufikat. 100 funtov, prva vrsta t24JM KatKovnUpKa Mutkat. 100 funtov, druga vrsta «22.Ou KaUfaenlJeko Zinfano.l. 100 funtov prva vrsta «24.00 Cmo Kaltroraueko Xtnfandel. 100 funtov, drujja vrata. «23.00 Ctm. KattloimUpfeo naJhnUBa Baxb»ra. 10« funt. L vrsu «28JX>
rrno Kalifornijsko najboljfta Barbera 100 funt. 2. vrsta $25 00
friili mm. zrndfc od «1S.00 do MOXO.
Rdoče barve ena onca <1.00. en funt 11100.
Z vsakim naroČilom za. sto funtom- grozdja. Je treba, poslati SG 00 «r»
«Wklai aaroeOom aa sod aoMa m M0.W.	'	*
DALM OAUFOBKIA OEAPf 00.
se COSTLANOT imtCT	NEW YORK, n. Y
lOdnoša ji med raaiinu ameriškimi republikami.
Poroča Lotu« jaiholH.
štirje predsednik' ameriških republik, s katerimi sem «rovoril Irk oni preteklih o«eiu mesecev, predstavljajo povsem odločne tipe v jolitirni misli in akciji Načelniki teh ameriaki]i demokracij, izbrani s pomočjo procesov ki se bistveno razlikujejo od onih. s katerimi s« dvijrne ljudi na monarhične prestole, so v veliko tesnejšem stiku t narodi samimi, nad katerimi izvršujejo eksekutivno oblast, po->erjeno jim od narodov samih.
Predsednik Wilson, s katerim sem povoril v juniju preteklejra leta v Beli hiši, je tipičen za severo-ameriško republiko ter bolj uva-/v\iux iu poznaii kot katerikoli monarh v Evropi. Radi velike ulopre, katero je itfral v s vetu v ni vojni in pozneje, pa je smatrati za onega i/rued velikih mož, iu.tere so proizvedle demoki-atičue razmere na upadui heniiafcri.
l»onut<-i politični spori ter domače razlike v mnenju nimajo 110-1» n<-jra opravka s pravilnim oeenjenjein Wilsona kot politika m hu-maiiitarca po mnenjti voditeljev v številnih republikah centralne in .ji!/ne Amerike. Dejstvo, d« bo Wilson izginil po osmih težkih letih * politične poaornie«, ne more škodovati slovesu, katerega si je pridobil med narodi dvajsetih ameriških republik.
l»o tejra sklepa -*in prišel, ko sem razpravljal o tem predmetu z Epitcio P^soa, predsednikom Z*lruženili držav Brazilije; Baltazarji m Brum, predsednikom republike L'ruyuay in liipoiitom lr igo jen ] rviiMHinikosi anreuiiiiNke r<-pul»like. Po mnenju vseh teh treh je pri dsednik Wilson i^nil ujrled ameriških republik vsled svojega trdnemu iu odločnega ust rajanja pri principih demokracije, s čemur j- prisilil evropske narode do večjega spoštovanja ameriških republik kot xa je bilo opa/iti kdaj preje.
\'«.i si«-er ne M;gli.šajo z ameriško politiko kot je vsebovana v Mouroe doktrini, a v si soglašajo v tem, da bo potek časa pokazal, da je imel Wilson prav.
Zelo čudna osebnost je predsednik argentinske republike, Hipo-lito Irigoven. Predsedniško mesto je zasedel v spričo okolščin, ki so se bolj približevale standardom demokracije Združenih držav kot * ene kateregakoli dragega eksekutivnega načelnika kake druge ameriške republike.
izvolitev je bila posledica protesta navadnega naroda ' katereira so preje izkoriščali ter zasužnjevali voditelji revolucij, ko-jih eihna misel je bila kako bi si uagroinadili Velika bogastva z u-1 porabo sistemov fevdalnih baronov, ki goje le malo simpatij do naroda samega.
Glede njegovega pok<«leuja je čuti različne verzije. Nekateri pravijo, da je bil njegov stari oče Turek, ki je prodajal slaščice po ulicah Buenos Airesa Drugi zopet izvajajo bolj logično, da so*bilij i.jegovi pradedje Ba-ši ki združujejo v sebi najbolj pozitivne pote-' ze francoskega in srKinskega narodnega značaja. V njegovi značilni i osebnosti j«* najti tudi nekaj indijanskega ter se dejanski glasi, da se pretaka po njegovih žilah nekoliko domače krvi.
Jrijjnvcn je nenavadno visok, črnih las, orlovskega nosa ter iz-' rtzitega obraza.	I
( '«• si mislimo na mestu moderne obleke on.i navadnega ribiča.j li si al pred nami cd n i»nih slikovitih ribičev in dežele Baskov, ka-: tore jc videti še danes vsak dan.
Njegovi sovražniki ^ra primerjajo z armadi t jem. ono južnoame-' riško živaljo, slieno i>ašemu ježu, ki se zvije v Itlopčič ter pravijo, tia »e reduo zvije skupaj v kr«jglo. kadar se hoče ubraniti napada. Ko. je nastopil sIilž^ jo Irigoyen vetlel. na katero stran se ima postavi-, ti. Delavci v mestih in brezskrbni kravji pastirji na pampali so gaj takoj proglasili svoji,a. Bogati in boljši razredi. — kajti tudi v Ar-, Itentiuiji obstajajo razredne razlike. — so ga smatrali od prvega počet ka za svojega sovražnika in to delajo še danes. On je stopil na stran zatiranih in si«-#»r odločno ter po treznem in resnem premisleku, kot je že to njegova navada.
Dosti kritik gleie administracije Irigoyona je bilo brez dvoma posledica novega agrarnega programa, za katerega sc je zavzel kma-1 Iu {v ipm, ko je nastopil svoj urad. Skozi več kot dvesto let je pretežno večino zapeljive produktivne zemlje kontroliralo par oseb. na kojili mesto so pozneje stopile mogočne korporacije. Nekatera taka aeleposcstva, ki so p« šiljala v Evropo na milijone bušljev pšenice ter ua sto iu stotiso<*e glav goveje ž»vine, so obsegala ali celo presegala ^oO.OOO akrov.
Administracija Irigovena se je lotila korenite izpremembe v t »m ozira. ArgeutiusKi predsednik je rekel, da ne morejo razmere, kot prevladujejo v teh produktivJtih ozemljih, predstavljati privlačne sile za priseljence, katere se nujno potrebuje, da se razvije naravnost nevrjetuo bogate naravne vire, kejih obsegu sc še ne pozna. — Vhled tega je zahteval razdelitev velikih posestev v majhna posestva, tako da bi si razred peonov lahko nabavil svoje lastne majhne farme.
Ta predlog je seveda zadel na največji odpor od strani finančnih m korporacij.tkih interesov dežele, dočini jc na drugi strani našel polno odobravanj«* peonov.
Tek« »m svoje jame karijere je imel Irigoven le malo govorov. T« pa se ni zgodilo raditega. ker ui mogoče govornik. Name je napravil utis človeka nenavadne sile. kateremu je lasten velik "osebju magnetizem", združen z veliko spretnostjo v izražanju. O'ividuo je popolnoma nedovzeten za vse kritike. On študira ter analizira vedno smer javnega mnenja ter sprejema in zavrača predloge, brez vsakega ozira na posledice.
On je preprečil »ojno napoved proti Nemčiji, ko je cela Argentina bučno zahtevala tak korak« Žalil je nevrjeino bogate športnike s tem, da je omejil privilegij vsemogočnega Jockey kluba in ni ga bilo argumenta, ki bi ga mogel pripraviti do teca. da bi izpremenil svoj sklep. Ignoriral je zahteve finančnikov in trgovskih princev, da uporabi vojaško silo argentinske republike za zatrt je stavk.
N jegova politika v bojih med kapitalom in delom je bila, da je pustil obe strani izvojevati boj do konca. Le ob eni priliki Je odstopil od te svoje običajne politike. To se je zgodilo takrat, ko so se stavkarji in stavkokazi poslužili nasilja, da uravnajo svoje zadeve. Tedaj so prišle na dan čete in strojne puške. Več kot dvati&oč ljudi je bilo ubitih po cestah Buenos Airesa in delavske strokovne unije, L i po pozdravljale Iriprovena kot svojega prijatelja in prvoboritelja, fco ga pričele prav tako strogo obsojati kot kapitalisti in delodajalci.
Njegov odločni nastop v tem slučaju pa je imel zelo dober učinek ua obe strani in pretežna masa naroda je opustila svoje pritožbe ter ga pričela zopet smatrati svojim prijateljem in zaščitnikom.
Njert»v» kritiki izjavljajo, da se prav nič ne briga za mednarodne od noša je in za ugodnosti, ki so posledica tecra. Pravijo, da je bil tekoui vojne pro-nemški ter navajajo v dokaz te»nn nje^rovo povelje, poslano argentinskim delegatom na konferenci Lige narodov, naj se umaknejo.	'
Tekom svojega pogovora z Irigovenom v Sesa Rosada (Rožnata hiša) pa sem dobil utis, da se ga lahko bolj natančno označi kot pro-argentinskega. Njegovi nazori glede Lige narodov so, da se mora vsak načrt take vrste izjaloviti, če se ne pripusti v tako zastopstvo vaeb narodov na principu enakih pravic in dolžnosti. Kakorhit-po bo sprejela Liga narodov tako politiko, bo prišla na dan tudi Argentina ter po svojih močeh podpirala organizacijo.
*voje politike z ozirom nr kapital in delo je rekel, da 80 njegove.sumulij? na strani ubogega naroda, da pa noč«, da bi niti bogati niti rerni pzivali posebne, privilegije pri njegovi vladi, na »troSke enega alt drugega. 8 posredovanjem senatorja Molinarija, Jii je tdužH kot tolmač, je rekel argentinski predsednik;
— Lahko dokažem svoje nriiatelistvo tako do kontih kot rev.
Kje je moj brat FRANK STAN« CAR ? Doma je iz Cerknice. Nahajal se je nekje v Arkansasu. Na naslov, ki sem ga takrat imel. sem pisal tri pisma. pa so mi bila vrnjena. Nadalje bi rad izvedel, kje se nahaja moja sestra FRANČIŠKA OPEKA. Prosim oba. da se mi javita, ali pa če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani. — John Esta-nieh. R. F. D. No. 2. Box 180, SmithfieM. Pa.	23-24—2)
Blazni ko v a Pratika
» ■
Cena je 15 centov.
Posebno izdajo za Ameriko smo , prejeli iz starega kraja.
Kdor jo hoče imeti naj polje i takoj poštne znamke in na.ančfn - naslov in poslali mu jo bomo Slovenic Publishing Co..
1 82 Cortlandt St, hew York, N. Y.
c
6104 St. Clair Ave.
V Clevelandu, O., ae j in dobi v _ naln podružnici:
jnnuarja. V volilnem gibanju na- ] stopa vlada vso silo proti socialistom in jim hoče legalno ter nelegalno preprečiti agitacijo. Komunistična stranka se vsled takih razmer ne vdeleži volitev.
Nove odredbe proti tihotapcem.
Na Dunaju, je vladna anketa na predlog vzenega • kaucelarja dr. Maverja sklenila predlagati narodni skupščini zakonski predlog, v katerem je določena za tihotapstvo in navijanje cen denarna globa do 500.000 kron in zapor do deset let. Nekateri člani ankete so celo zahtevali, da se za te prestopke uvede smrtna kazen in hatinanje.
Za Jaures-jev spomenik,
ki ga bodo postavili v Carmanesu so nabrali doslej nad stodeset tisoč frankov. Belgijska delavska ' stranka je dala euajsttisoč frankov, mesto Marseille pa tri tisoč frankov. — Koliko je nabrala 1 slovenska javnost za spomenik * svojega največjega pisatelja, Iva-i na Cankarja?
Koroška republika. £
lis
--le:
Nasilstva med zavednimi koro- mi
škimi Slovenci, sistematično izve- ra
dena od celovške strahovlade, j
"Heimatsdienst "* imenovane se
pridno nadaljujejo. Evo nov slu-'
čaj! Dne 10 srrudna 1920 je moral ^
pod pritiskom "Heimatsdiensta H n
„ zapustiti svojo župnijo Hodišče v
dr Valentin Moertl, pustivši tam S1
svojo mater, svojo služabnico in
svojo opravo, dokler ne nastopi d
I njegov naslednik. Danes je žup- tc
. nija še brez dušnega pastirja. Dne P
10. grudna prideta v župnišče dva b
orožnika v spremstvu treh dama
, činov-zaupnikov 'Heimatsdiensta"
, — namreč Mihaela lloliber. Pe-1	s
tra Količ in Tomaža Perdaeher.
.... s dai zvedeta hišno preiskavo, ees.
da so v hiši skrite ročne granate ^
(!), municija itd. Ko so že vse f
luknje pregledali, v kleti eelo tla s
izkopali, so vendar nekaj našli v s
£ podstrešju. Pa nikar ne mislite, da r
£ s<: to bile granate! Četvero malih.-
► rdečebelih "koroških" zastavic so,
£ našli — star hišni inventar. Ta-J
£ koj se spomni Tomaž Perdaeher. j'
X da je v plebiscitnih dneh od nem- <
X čurskih hiš izginilo nekaj "koro-
X škili" zastav ter označi v župnišču
X : najdene kor corpus delicti, češ:
t "To so ukradene zastave". Ce- 1
X - ravno je služabnica Micka Stadler
♦	1 konštatirala, da so zastave hišna X roba, jih je "preiskovalna komi-j
♦	sija" vzela seboj. Obenem je To-'
♦	maž Perdaeher izjavil, da morata X služabnica in tudi župnifcova ma-
♦	ti v treh dneh župnišče zapustiti + ic sieer zato. ker Marija Stadler X baje "ščuvajo" ljudstvo. Ko je le-X ta resnici na ljubo izjavila, da se X Hiti iz hiše ne upa genltl. si je o-X rožnik notiral njeno ime in se nad X njo zadri rekoč: "Sie halteu aber. X 'Ihr Maul!" — Vzrok, zakaj naj-
X se imenovani ženski takoj umak-
<+. f .
+ neta iz zupmsca, nam je jasen: Moertlnovo imetje naj bo X brez varstva ter raznim "poštenja-!
♦	kovičem" na »azpolago. Značilno i
—	je, ker je povdarjal Perdaeher, da
—	prevzame, "skrb" za župnikovo o-j T ! pravo občina. To je lepa skrb. če j
j naj nihče v hiši ne prebiva ln na; opravo pazi! Vprašamo: AH na! \ Koroškem s cerkvenim iu nadar-binskim imetjem ne razpolaga več( (cerkvena oblast, ampak le pijani i lleimatsdienstovi hlapci i Značilno je. <la so imenovani trije domačini obče znani kot delomržni i razgrajači ia pijanci, posebno Miha Iloliber, pa vendar so "najboljši" zaupniki Heimatsdiensta ,in zadnji čas celo v občinskem sosvetu (!). Dokler bo Heimats-;dienst s svojimi "milijoni" podpi-. ral take elemente, ne more biti miru na Koroškem. Dalje vprašamo: Ali so na Koroškem nastavljeni orožniki še izvrševalni organi avstrijske vlade, ali pa so le hlapci 4'Heimatsdiensta" ? i -
' »	'v-*-A. % J ... jj{- «.	■- "i
GLAS VAROPA, 34. FEBB.1921
V resnici je bilo čuti glas. ki je bil skoro zadušen od razburjenja.
—	Govorite, gospod moj, — je rekel ta glas, — Jaz vas poslušam.
Canolles se je po.>lužil govorniškega tona ter pričel:
—	Njeno veličanstvo, kraljica, me pošilja k vam, madama, da (izrazim vaši vosokosii njeno željo, da nadaljuje prijateljske zveze z vami.
Za zastorom j-; l ilo paziti ponovno gibanje. Princesinja je prekinila govornika ter rekla s tresočim glasom:
—	Gospod moj, ne govorite več o prijateljstvu, ki vlada med njeno veličanstvom, kraljico ter hišo de Cunde. Povsem nasprotne jdokaze je najti v ječi v Vineennes.
—	Ah, — si je mislil Canolles. — zdi se mi. da so se vsi domenili in da mi bodo v>i isto ponavljali.
Tekom tega časa je bilo opaziti nadaljno kretnjo, katere pa sel 1 radi mučnega položaji, v katerem se je nahajal, ui zapazil in sicer 1 na hodniku za posteljo. Princesinja je nadaljevala : \ —"K stvari, gospod moj. Kaj hočete?
—	Ničesar nočem, madama. — je odvrnil Carol les ter -e visoko zravnal. — Njeno veličanstvo, kraljica, mi je ukazala prodreti v ta
'grad in, Čeprav nisem vreden te časti, delati družbo vaši visokosti . Skušal bom zopet uveljaviti soglasje med princi kraljevega poko Menja, ki so se v tako mučnem času brez vzroka sprli.
. j	(Dalje prihodnjič.)
i :
ŽENSKA VOJNA.
Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander D um as. Za "Olas Naroda" priredil O. P.
i Novica! Za gospe in gospodične NOVICa! j
♦	ZAVESE NAJNOVEJŠEGA KROJA. — NAJBOLJ ZNAČIL- <
♦	NE VREDNOSTI. — PO JAKO NIZKI CENI.	<
X	-1
♦	JWgggg^^T1?	.	Ali ste že imeli kdaj v svojem <
♦	^j^^Tp^ifrPffi-^isja I življenju priliko ogledati si takt* i X | euilovite in moderne zavese kot *
♦	ii^r	iei> °krast*k vaah °ken-	-
♦	/Vv	j fc^^^SlS^i^S so zadnjega modela. in vezivo v \
X	njili j«.- garantirano ročno delo. •
♦	vJ^S^tS	Izgledajo kot da bi bili vredni !
♦	P■	Boljših ne morete doOltl ; X : in nu'<eDO vam ne bodo trajale .
♦	ItC-V	V	K'^^fa 3 dalje kot te. katere prodajamo
x ^^^^^^^^^^	^
♦	ljati vnaprej. Samo izpolnit" +	knpon in pa nam pošljite s 30 X KUPON	eo:itf v poštnih znamkah za po_ + Prosin. pošljiT* mi ...... parov zave*	5ni-alnP ^ro^-,.. Ostanek ln,ste
4. fcot je dcna<eno v vaj-i pos^biii ponuobl.	' ... ,
♦	IYilairr.rn 30c. v zramkah za p.»Si!j.-ilne pla-tili. k.i d"l»ite zavese v dom.
♦	Rtrcškr ostanek	ola<al. ko ml bo-	. _ .
♦	do zava®^ dostavljene.	Union Sales Company
♦	trn«. ........................................................w. Chicago Ave.
X Nsuriov ............................... .. I>ept. 138	Chirafro. IIL
+ M«'sto in driaA-a ........................♦ ♦	♦♦ ♦
t •
French Line
CDHPAeilE GENERALE THANSATUUCTIQUE
IV JUGOSLAVIJO PREKO IUVRČ
CHICAGO ................ 26 februarja
SAVOIE ................ 26 februarja
LEOPOLDI NA ............... 1. mire«
ROCHAMBEAU . ........... 8. marca
LA TOURAINE ............ 12. marca
> NARAVNOST DO HAMBURGA.
NIAGARA .................. 15 marca
'NEW YORK - VIGO - HAVRE.
ROUSSILLON ...............24. marca
OtrsKtna teieznlftka zveza iz Pariza
«H glavne točk« Juooalavlje. Hitri pamlfcl • iti rim I In dvema vijakoma | Poaeben zastopnik jugoalovanake vlade Ko orlfiakal potnike ob prihodu riailh par-Hlkov V H~vru Ur jih totno odprem It kamor m namenjeni.
Pamlkl Francoske Črte eo traneportlrali tekom vojne na tlao£e CehoeloveSklh ve-lakov bras vae neorlllite.
Za itfkarte In oene vprašajte v
DRU2BINI PISARNI, 19 Stiti St., K. t. C.
ali pa p.-l lokalnih atentlh.
KRETANJE PARN1K0V
•CCOAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJe II
NEW VORKA. CANOPIC	. 26 febr. — Genoa
FINLAND	1 26 febr. — Cherbourg
LEOPOLDI NA , 1 marca — Havre KorTERDAM | 1 marca — Boulogne CALABRIA	2 marca — Havre
LA LORRAINE I 2 marca — Havre KROONLAND 1 5 marca — Cherbourg ROCHAMBEAU t 8 marca — Havre PR. MATOIKA 8 mrrxa — Genoa SAXON IA	tO marca — Cherbourg
IMPERATOR i 2 marca — Cherbourg ZEELANO	I 12 marca — Cherbourg 1
_A TOURAINE 112 marca — Havre ^RETIC	; '6 marca — Genoa
COLUMBIA	i 16. marca — Tret
FRANCE	J 17 marca — Haviv
OLYMPIC	• 19 marca — Cnerbourg
RVNOAM	j 19 marca — Boulogne
ALBANIA	j 19 marca — Cherbourg
ARGENTINA i9 marca — Trat AQUITANIA i 22 marca — Cherbourg ALBANIA	M marca 2 Cherbourg
N. AMSTERDAM 26 marca — Boulogne r»RES. WILSON 26 marca — Trgi ..A SAVOIE ,26 marca — Havre 3ELVEDERE : 2 aprila — Tret .A LORRAINE 2 aprila — Havre ADRIATIC	6 aorlla — Cberboura
MAURETANIA 7 aprila — Cherbourg AQUITANIA	12 aprila — Cherbourg
J lede cen za vozne lletke In vea druge MlnnMi obrnite ee na tvrdke.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York
predno se odločite
za avojo družino aorodniSb ali prijatelja naročiti vozni ..Kteb. ali poslati denar v domovino da ga potnik iarn kapi, pi^ie uajpr v o za tozadevna, pojas.-iila na taa io iti zanesljivo tvrdko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St New York
Potovanje iz starega kraja
V tie m onim. ki nas vprašali v zadevi voznih listkov po CVrfiii-lieh propi. katere pamiki vozijo :z TVsta, tem potom javljamo, da se sedaj zopet lahko izdajajo vozni listki po tej procji iz Trsta do vseh krajev Združenih držav. Pena iz Trsta do New Yorka $150 in $8 naselniškega davka.
Kdor želi poslati kak vozni listek v stari kraj, naj so objne za vsa tozadevna navodila na znano tvrdko
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York
SLOVENSKO - AMERIK ANSKI KOLEDAR
i a leto 1021.
Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za
40 CENTOV (i poštnino vred)
Pošljite ga sorodnikom iu prijateljem v Jugoslavijo.
Cena sa Jugoslavijo ista.
Vsebuje povesti, članke razprave,
potopise, šalo itd. — Krasne slike. / zalogi ga ima le še par ato iztisov:
Slovenic Publishing Co., 83 Cortlandt St.. New York City
Začlmbs, ftelitts ts sajrasnovrct ssjis
domača zdravila
katar* priporoča msgr Knot**, (mam vsdno ▼ salogi mHU po brszpla&ni esnlk.
MATH. PEZDIR
P. O. Box 772. Oity Hall Statios 1IXW YORK OITY
Cosulich črta I
Direktno potovanje v Dubrovnik
(Gravosa) in Trst.
S AN CILSTO ....... 2. marca
COLUMBIA ........ 16. marca
ARGENTINA ...... 19. marca
Miw I let kov. Imuiin aa ve« kra jo v JusoalavlJI la trMJL
!
Haihifcn usodnoetl pnreaa. Srwas- I ■a In tvetjesa n»r»<»i
letniki tretieee mretfa SeMvaJe brezplačne vino.
PHELPS BROTHERS & 00
4 West Street	New York
LLOYD SABAUDO ^hr
Prihodnji oOptatJa Is N« T. saraft M
* Tll^ta RE D* ITALIA — »- f«br>
W1Q1NA D» JTALIA ~m |marc*
_ ^ gjtWjtt MMl T^JllUil llt^ ^ ^
Or. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
«38 Peon Atc. Pxttsbvffa, P«.
t Dr. Koler Je naj-
etaxejftl »lov ens kl
tdravnJk fipecja-
llst V nttaburgtiu.
Id lma 24-letno prakso v xdra.vlje-nju vaeh moAklb bolezni.
Z&strupUenJ« kr-vl xdravl a gla-
«ovitem >0«, kl ga. Je lzumel dr. prof.
Erllch. Ce Imate mozolje all mehurčke po telesu, v grlu. izpa.dU.nJ« lae.
bolečine v kosteh, pridite ln lačlatil
vam bom kri Ne Čakajte, ker ta bo-lezen naleze.
moftke bolnni sdravlm po o-krajfianl metodi. Kakor nitro opulte da vam prenehuje zdravje, ne Čakajte. temveč pridite in Jax vam c& bom zopet povrr.il.
Hvro»oio ali vinlno kilo oidravtm
r 3«. urah in ulcer brei operacije.
Ilolrzni mehurja, ki povzročajo t>o-
l^ine v križu In hrbtu In vCasfh tudi
prt DiiSfajiju vod«, oadravlm a soto-
roetjo
Rcvmatiiem, trganj«. boleCtne O-
tekllne srbečice, fikrofle In druse ko. tne bolezni, ki nastanejo vsled neCl-■le krvi. ozdravim v kratkem dasu Tn ni potrebno 1»-Jtatl.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tol-maCe, da vaa razumejo. Jaz znam Se la starec« kraja, zato vaa la*Je •dravim, ker vaa razumen akrvanakL Uradna urt: ob delavniki]* od t. do S I Ob nedeljah od Ido i
j Revolucijonarno gibanje na Španskem.
Špansko socialistično glasilo — ."El Socialista" piše o slabih razmerah v klerikalni Španski. Generalna stavka v Saragosi neprestano traja. V mestu se javlja pomanjkanje živil. Stavkokaze vodijo na delo mestni župan in občinski svetniki. Pet politienih kaz-,njeneev so morali izpustiti. Vlada začenja z repreaalijami proti stavkujoeim. Barcelonski gover-ner je dal 1.1, m. odpeljati 36 za-!prtih sindikalistov na otoke Bale-tre. Atentatov vedno dovolj. — Veleposestniki, pristaši Dat o ve - vlade so za zrušenje stavkovnega T prava pri poljedelskih delavcih.
1 i Močno je stavkarsko gibanje tudi v Madridu: tu stavkajo pro-ir-etni delavci. Sredi tekočega me-
r stea bodo na Španskem volitve; zbornica je bila »klicana na 8.
RED STAR LINE
DIREKTNA SLUŽBA
NEW YORK - HAMBURG
Najbolj pripravna pot na Cehoslovaško.
VELIKI MODERNI PARNI KI NA DVA VIJAKA.
S. S. GOTHLAND 26. marca
Prevala ae samo potnik« tretjega razreda.
Velike prostora za letanje.
Velika sveti*, dobre ventlllrana jedilnica na promenadnam krovu. Udobni zaprti proetort S dvema, ftlrlml aH ieatlmi posteljIml reeervirenl.
Vpralajte prt kompanljakt pisarni
9 BMAOWAY, NEW YORK
all prt lokalnem aoeetu.
DOCTOR LORENZgk
RDI NI SLOVENSKO 00V0RRČI ZDKAVNIk
ieiCUALItT MOAkihboluni	Sr^.
644 Penn Ave Pittsburgh px
Hoja stroka Jo sdravljsnjs akntalk Ib krooiialk bolsasL Jas MM ia sdrsvim nad 23 lat tar imam skninjs t vseh boleoih In ka mam slovensko, nto vas mtmm popolnoma nsometi ia wpon* ti raio beloten, da vas osdravim ia vrnem mo€ in adrarja. Sko si 23 lot aeo pridobil posebno iknfego pri oadv^lJsBja anftfl bolemi. Zato tas morata pooolnoma sanest! na awn«, saoja akrl pa J«, da vas popolnoma aadravim. Ha odlaiajta. ampak prififa
ItapNll«. man, um nn mm tu	t.nn stm. m-
■■rir«ii>- ^ wvmtur. Ok saMIsfe Se Se L «• aisaMss _
mm poIti Nt xmavis. fwmn oaaawo. Na rozaarra isa m
J^JLOV,
Dr. L0RENZ *» f«* *«• rnrswKGH, ta.
columbia — VKLJKA. ZALOGA —
PLOftC V VSEH JEOf
gramofone
VICTOR RAVIR^EK. 331 6rem St.. C0NERUU6H. PI,
Pozor!
Slovenci, Hrvati in Srbi
ki potujete skozi New York.
Ne pozabite na <noj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postre-ženi. Ciste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
August Bach WtT
Enajsto poglavje.
Canollesa so povedli v veliko, s temnimi tapetami obito sobo, kalero je osvetljevala le nočna svetilka, stoječa na majhni omari med obema oknoma. Pri 6labi luči, katero je širila ta svetilka, pa je bilo kljub temu mogoče videti nad svetilko veliko sliko, ki je predstav-Ijula žensko v naravni velikosti, dr/eco za roko otroka. V postelji, sioječi v polutemi, pa je ležala ženska, na katero je napravilo ime t anolle»a tako čuden utis.
Plemenita! je zopet pričel s svojimi običajnimi formalnostmi, to je, napravil je proti postelji tri predpisane korake, se nato priklonil tr-r napravil nadaljne tri korake. Obe komora i ei, ki sta očividno pomagali prim-CMuji pri slačenju, sta se odstranili, vrata so se zaprli, za obema iu CnuUcs se je nahajal sam s princosinjo.
Ni bila stvar Ca-iollesa pričeti s pogovorom. Vsled tega je čakal. dokler bi se ga ne nagovorilo. Ker pa je bilo videti, da hoče tudi prineesinja molčati, si je mislil častnik, da bi bilo boljše, ee pusti na strani formalnosti kot vstraja še dalje v tako mučnem položaju. Ni pa si prikrival, da bo vihar, ki se je zbiral v tem prezirlji-M-m molku, izbruhnil pri prvi besedi in da bo moral prenesti nadaljno je/.o prinresinjc, ki je bila tem bolj strašna, ker je bila ta prin-cesinja mlajša in bolj interesantna.
Velika mera ponižanja, katerega je bil deležen, pa je napravila t epa mladega moža drznejšim iu vsled tega se je tretjič priklouil ter pričel govoriti:
- Madama, imel sem čast izprositi si avdijeneo pri vas po na-loeilu njenega veličanstva, kraljice repentinje. Vaša visokost mi je to avdijeneo milostno dovoila. Ali hočete izpolniti mero svoje do-1 rote ter mi z namen jem ali besedo naznaniti, da opazite mojo navzočnost I
Gibanje za zagrijalom ter pod odejo je oznanjalo Canollesu, da bo kmalu čul odgovor.	____________
H	Nadaljevanje.)	ni
- Vašo izjav«» -uatruiu zu dobro znamenje ter upam, da bom rj lidiko v miru bolna potem, k<» -te mi dali i o zagotovilo. Le nikak«.-ga n i>apa«-uega sramu, gospod moj. le povejte mi lakoj resnico. Ali me ^ l;odo -truiili t elo v joji -^ibi kot delajo to z mojim ubogim sinom v J Vinccnne- Ali b^ui im« la pravico pisati, ali bodo preiskali moja pi-i^ Mia : !i ji 1 bi mo ta bolezen dovolila zopet vstati, ali me bodo^ omejevali v mojih izprel.odih 1	'c;
-	Midai .a — ;c odvrnil častnik, — čujte povelja, katero mi
ji dala kraljica sama:	J
Po .ulite, je reklo njeno veličanstvo, — ter zagotovite moji;
lidei « , !!<!... da l om storila za gosj.ode prince vse, kar mi do- j \«»ljuje st..riti varnost države. S tem pismom jo prosim, da sprejme m enega mojih častnikov, ki bo lahko služil kot prenašalec poslanic -med njo iu menoj. Ta častnik. — je dostavila kraljica, — boste vi. ;
_ To, ruadama, — je nadaljeval mladi mož, še vedno z istim ;
spoštljivim izrazom, — so lastne besede njenega veličanstva.	;
Princesinja udova je pazno poslušala to povest, z ono paznost- ; jo katere se posiuži človek, kadar hoče ujeti smisel v kaki diploma-t oni poslanici. Po kratkem premisleku pa se je ugriznila princesi-njs. ki je v tej poslanici videla to, česar se je najbolj bala od prvega pričetka, namreč neposredno špijonažo, v ustnice ter rekla:
_ Stanovali bosie v Chantillv, gospod moj, kot želi to kraljica
ter povejte predvsem katere sobe so vam najbolj ugodne, da izpolnite svojo nalogo. Dobili jih boste.
_ Madama, — je odvrnil sel ter lahno nagubil čelo. — Jaz sem
imel čast pojasniti vaši visokosti številne stvari, ki niso bile v zvezi z mojimi navodili. Jaz se nahajam med srdom vaše visokosti ter voljo kraljice kot ubog častnik in prav posebno kot slab dvorjan v zelo nevarnem položaju. Zdi pa se mi. da lahko nudi vaša visokost do-l.az velikodušnosti, če preneha poniževati človeka, ki je le pasivno in trpeče orodje. Mučno je za mene vršiti to, kar vršim. Kraljica pa je ukazala in moja oaloga je vestno izpolniti povelja kraljice. Jaz bi ne zahteval t eg- p '-, fr bi bil srečen, če bi ga mogel prepustiti kakemu drugemu. Zdi se mi. da je to dosti rečeno.
Častnik je dvign;i svojo glavo in na čelu se mu je pojavila rde-«"rea, ki je izzvala sJieno rdečico na čelu princesinje.
Gospod moj, -- je odvrnila, — kot ste rekli smo mi vsi dolžni (.okončino kraljici in naj zavzemamo to ali ono stališče. Vsled tega I m <iii sledila vzgledu, katerega mi dajete ter se bomo pokorili. Razu-i teti morate, kako težko je sprejeli vrednega plemenitaša vaše vr-- . n,- da bi bili v stanu izkazati mu časti hiše. Od tega trenutka naprej ste vi tukaj gospod. 1'kazujte!
Častnik je napravil globok poklon pred priucesinjo.
liog obvaruj, da iii povabil na razdaljo, ki me loči od vaše vi-'ok« sti in na spoštovanje, katero sem dolžan vaši hiši. Vaša viso-1 os* bo š.' naprej povi ljevala in ja/. bom njen prvi služabnik.
Pri teh besedah >e je odstranil mladi plem'-nitas, brer zadrege. I rez kmečkega vedenja in brez ošabuoMi ter pnstil prineesinjo v je-ti, ki je bila tem vei'ja, ker se ni mogla znesti rad teni ponižnim in sjioštljivim mladim «»lemenitaš«-m.
Mazarin je vsletl tega predstavljal predmet pogovora na ta ve-«« r. Minister bi se «roto\o zgrudil iia tla, če bi mogle zabadljivke ubiti od daleč.
Plemeni t aš je nušel \ predsobi komomika, ki ga je privedel k prin«-esinji udovi.
G o spoti moj, — je rekel slednji ter se približal sru, — gospa princesinja de ('•»ud*- pri kateri ste pršili za avdijeneo po naročilu kraljice, vas hoče sprejeti. Blagovolite slediti mi.
Častnik je š.-l za komornikom skozi različne dvorane ter prišel koeečiio <lo spalne rol»e princesinje.
Tam se je komornik obrnil ter rekel:
(j. spa princ :nja se je podala po povratku z lova v poste-I o iii k- r je zelo trmlna, vas bo sprejela leže. Koga naj objavim nje-Ct visokosti?
Prijavite go>po«Ia barona de Canolles po naročilu njenega \eli. itištva, kraljice regentinje, — je odvrnil mladi plemenitaS.
Pri teli besedah, katere je čula dozdevna princesinja s svoje postelje, je napravila kretnjo presenečenja, ki bi lahko ogrožala njeno identienost, če bi jo sel zapazil. Vsled tega je hitro potegnila z dtsiio roko čipke svoje avbe globlje na oči, dočim je z levo roko potegnila odejo preko brade. Nato pa je rekla z boječim glasom:
—	Naj vstopi.
Častnik je vstopit.