RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 29 VLOGA SODOBNE UMETNOSTI PRI RAZVIJANJU VIZUALNE PISMENOSTI V OKOLJU MEDIJSKE KULTURE Dr. Nadja Gnamuš, Gimnazija Jožeta Plečnika Contemporary Art’s Role in Developing Visual Literacy in Media Culture Environment IZVLEČEK Medijska družba je s pomočjo tehnologije ustvarila okolje, v katerem sta vpliv in količinska navzočnost podob postala neprimerljiva s katerim koli drugim obdobjem. Podobe niso toliko odrazi stvarnosti, kot so družbeni kon- strukti z zavestno izdelano ali nezavedno prisotno sporočilnostjo, ki sooblikuje skupni predstavni svet in identite- tne pripadnosti. Življenje na zaslonu zlasti pri mladih močno vpliva na imaginacijo, razmišljanje, vedenje, socialne kompetence in hierarhijo vrednot. Podobe nas spreminjajo, posegajo v nezavedno, manipulirajo z našimi mnenji in željami ter na druge načine sooblikujejo naše videnje sveta, zato je veščina njihovega dekodiranja in interpreti- ranja izjemno pomembna pri ozaveščanju družbe, v kateri živimo, in pri vzpostavljanju stališč in pozicij, za katerimi stojimo. Besedilo se ukvarja z vprašanjem, ali lahko v družbi hiperprodukcije, zapovedane uporabne vrednosti in instrumentalizacije uma umetnost ponudi obliko streznitve in oblikuje nove zemljevide osebnih prioritet, ciljev in vrednot in kako. Ključne besede: sodobna umetnost, medijska družba, identiteta, potrošniška kultura, družbena kritika ABSTRACT With the help of technology, the media society has created an environment in which the impact and quantitative presence of images have become unparalleled in any other period. Images are social constructs with consciously constructed or unconsciously stated messaging that co-constitutes shared representational worlds and identity affi liations rather than refl ections of reality. Screen time profoundly impacts young people’s imagination, think- ing, behaviour, social competence skills, and value hierarchies. Images change us, intervene in the unconscious, manipulate our opinions and desires, and co-shape how we see the world in many other ways. Consequently, the skill of decoding and interpreting them is of paramount importance in raising awareness of the society in which we live and in establishing the attitudes and positions we stand for. The text considers whether and how art can offer sobering and shape new maps of personal priorities, goals, and values in a society of hyperproduction, com- manded use-value, and the instrumentalisation of the mind. Keywords: contemporary art, media society, identity, consumer culture, social critique U metnost je eno izmed podro čij delovanja, ki se ve čplastno in celostno navezuje na vprašanje iden- titete. Njuna povezava je lahko izrecna, če se nanaša na konkretna identitetna vprašanja ali pa se identitetnih ravni dotika na latenten, manj o čiten način. V tem obsež- nem miselnem polju se bom zamejila z vprašanjem, kako se odnosa med umetnostjo in identiteto dotika sodobna umetnost, za katero je še posebej zna čilno tematiziranje kulturnih in družbenih praks, vrednot, navad in vprašanj, ki neposredno zadevajo razli čne identitetne ravni in tako gledalca izzovejo k zavzemanju stališ ča, samoopredeljeva- nju in interpretaciji. Na čin, kako se odzovemo na tovrstna dela sodobne umetnosti in o njej razmišljamo, namre č že dolo či posameznikovo držo in stališ če, s tem pa se nanaša na identitetni položaj. Ena izmed pomembnih nalog umetnosti je gotovo ta, da nas napelje k premišljevanju o tem, kako mislimo in zakaj mislimo tako, kot mislimo. Umetnost in druge upodobit- vene prakse so bile vedno povezane z vprašanji dojemanja družbe, s stanjem duha in s kolektivno identiteto, ki jo oblikuje skupno posedovano védenje in ugnezdeni na čini razmišljanja, čustvovanja in ravnanja. Ne nazadnje je umetnost svojo vlogo videla tudi v družbenem angažma- ju in političnem poslanstvu, v emancipacijski zmožnosti družbene refleksije in v utopi čni veri v osvobajajo če učinke svojega delovanja. Estetsko izkustvo nagovarja najbolj in- timne plasti naše osebne in družbene identitete. RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Nadja Gnamuš | Vloga sodobne umetnosti pri razvijanju vizualne pismenosti v okolju medijske kulture | str. 29 - 34 | 30 1 Te lastnosti se lahko spreminjajo, zato obstajajo pri formaciji identitete razli čne razvojne stopnje. 2 V kontekst teh raziskav so vklju čeni najrazli čnejši dejavniki, od kulturne, etni čne pripadnosti do socialnega okolja, spola, izobrazbe, vrstniškega in družinskega vpliva itd. KONSTITUCIJA IDENTITETE Identiteta je potreba, da se vzpostavimo kot subjekti in da pripadamo širšemu idejnemu telesu oziroma skupnosti, ki posamezniku ponuja obliko varnosti, povezanosti in solidarnosti. Identiteta povezuje notranji svet z družbeno identifikacijo in vklju čuje niz prepri čanj, vrednot in ciljev, ki oblikujejo posameznikovo življenje in opredeljujejo njegove lastnosti. 1 Za sodobnost je zna čilen razpad tradi- cionalnih vrednostnih struktur, religije, države, družine, spola, pa tudi modernega koncepta »unikatne osebne identitete« (Jameson, 2012: 13), kar je vplivalo na pre- oblikovanje razumevanja identitete kot take. Sociolog in filozof Zygmunt Bauman je razvil koncept tekoče moderne in z metaforo uteko činjenosti povzel bistvene poteze sodobnega časa, ki se kažejo v fluidnosti, gibljivosti, lah- kosti, navidezni svobodi izbire in delovanja ter upoglji- vosti, gnetljivosti in prilagodljivosti identitet v vseh oblikah človekovega odzivanja na svet. Identiteta ni ve č stati čen fenomen, ampak spremenljiv pojav, ki je v veliki meri proizvod konteksta oziroma družbenih interakcij. To še posebej velja za digitalna okolja, v katerih se lahko posameznica/posameznik reprezentira skozi raznolike in fluidne identitete, kar je povezano z njenim/njegovim prevzemanjem dolo čenih družbenih vlog v razli čnih kontekstih (Davis, 2011: 636). Pojem identitete vklju čuje številne dejavnike in je sestavljen iz različnih plasti člo- vekove osebnosti. Vprašati se je treba, o kateri identiteti govorimo: o identiteti spola ali identiteti seksualnosti, o rasni, nacionalni, etni čni, socialni ali virtualni identiteti. Identiteta se torej vzpostavlja kot gibljivo in prehodno območje, zaradi česar je danes govor predvsem o hibri- dnih, prehodnih in paralelnih identitetah, ki povezujejo realna življenja z virtualnimi svetovi. UMETNOST, MEDIJSKA KULTURA IN FORMACIJA IDENTITETE Na formacijo identitete v sodobni družbi izjemno vplivajo medijska družba in nove komunikacijske tehnologije, ki zlasti pri mladih bistveno zaznamujejo procese socializaci- je. 2 Življenje ob zaslonu, ki je zavzelo ve čino časa, vpliva na imaginacijo, razmišljanje, vedenje, socialne kompetence in hierarhijo vrednot. Socialna omrežja s svojimi platformami omogočajo izražanje in raziskovanje identitetnih pozicij, izmenjavo stališ č, ob čutij, ustvarjanje interesnih skupin, participacijo in intenzivno izkušnjo tako reko č necenzuri- rane komunikacije in interakcije. Medijsko okolje in popularna kultura sta podobi dodelili posebno mesto. Podobe so eskalirale v svoji prisotnosti; zaradi tehnologije in reproduktivnih medijev sta njihov vpliv in koli čina postala neprimerljiva s katerim koli drugim obdobjem. Videast Gary Hill je to ekscesno situ- acijo ponazoril z ugotovitvijo, da videnje ne pomeni ve č možnosti videti, ampak nemožnost ne videti. Prav tako raznovrstne reprezentacije niso ve č posnetki ali nevtralni dokumenti resni čnosti, temve č proizvodi kulture, ki z zavestno izdelano ali nezavedno vklju čeno sporočil- nostjo sooblikujejo naš predstavni svet, osebne in skupne identitete ter s svojimi ideološkimi ozadji proizvajajo konkretne družbene u činke. Tako posegajo v nezavedno, manipulirajo z našimi stališ či in željami ter vplivajo na naše videnje sveta. Raziskovalec podob W. J. T. Mitchell je delovanje podob opisal kot procese, s katerimi družbeni in kulturni svet izoblikuje videnje samega sebe.s Prav na tem mestu družbenega presevanja je sposobnost razbi- ranja in interpretiranja podob izjemno pomembna, saj nam pomaga pri razumevanju, spoznavanju in kriti čnem vrednotenju družbe, v kateri živimo. Zaradi vseprisotnih podob se vprašanje o funkciji in mo či podob bolj kot v okviru umetnosti odpira v kontekstu množi čnih medijev, oglaševalskih in spletnih podobah, ki vedno bolj dolo čajo zaznavanje resničnosti. Zato tudi ni presenetljivo, kakor je ugotavljal Hans Belting, da se meja med kulturnimi podobami in umetniškimi izdelki zabrisuje (Belting, 2004: 5). Umetnost ni ve č privilegirana estetska praksa, ampak del ši- rokega obmo čja vizualne kulture. Pravzaprav je postala »najemnica kulture«, ki uporablja sodobna tehnološka orodja, ikonografijo in vizualne kode, le da jih postavi v druga čne  SLIKA 1: Umetniški tandem son:DA je na ra čunalniško narejenih risbah ironi čno komentiral našo odvisnost od tehnologije. son: DA , soba št_9000.psd, 2005, tisk na platno , 330cm x 110cm (v lasti Zbirke evropskega urada za patente, Den Haag, Belgija) RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 31 3 Aktualnost tega vprašanja je v umetnosti od sedemdesetih let naprej sovpadla z gibanjem LGBTQ, gibanjem za enakopravnost temnopoltih Američanov, s feminizmom in postkolonialnim diskurzom. Umetnost je na bolj ali manj provokativen na čin odpirala pere če teme, ki so izpostavljale istospolno usmerjenost, hegemonijo belega moškega in zahodnega sveta ter žensko, rasno in etni čno neenakopravnost na razli čnih ravneh družbenega življenja. kontekste in jim s tem podeli novo vlogo in pomen. Umetnost v tem pogledu ni samo praksa, ki kre- pi estetsko ob čutljivost, temve č preverja odprtost uma in duha, strpnost do druga čnega in novega, eksperimentira in ostri kriti čnost mišljenja, zaradi česar ima tudi v vzgoj- nih in izobraževalnih procesih še toliko bolj odgovorno nalogo. Sodobni vizualni umetnik ni toliko ustvarjalec novih podob, kot je porabnik, analitik in kritik kulturnih podob, klišejev in družbenih predstav. Hkrati pa je za sodobno umetnost zna čilna interpretativna odprtost, ki računa na gledalkino oz. gledal čevo udeležbo in dejaven odziv ter nas izzove, da se vsaj v konstruirani situaciji umetnosti opredelimo, zavzamemo stališ če in identite- tno umestimo. Dela sodobne umetnosti namre č pogosto razkrivajo, kako družbeni mehanizmi vplivajo na naša prepri čanja, vrednote in mišljenje, ter nas skozi refleksijo teh procesov usmerijo k ozaveš čanju in kriti čni presoji njihovega vpliva. Ta vidik je še posebej pomemben za mlado ob činstvo, ki je podvrženo manipulacijam in ideologijam informacijskih platform in medijskih kanalov, ki vplivajo na izgradnjo vrednot, ciljev in prioritet in torej soustvarjajo posame- znikovo identiteto, utirijo njegovo delovanje in narekujejo odločitve, ki jih v življenju sprejemajo posamezniki. Zastavljata se torej vprašanji: Kako lahko v družbi hiper- produkcije, zapovedane uporabne vrednosti in instru- mentalizacije uma umetnost ponudi obliko streznitve in oblikuje nove zemljevide naših prioritet, ciljev in vrednot? Kako lahko umetnost vpliva na formacijo mladih ljudi in katere identitetne pozicije pri tem naslavlja? PRIMERI UMETNIŠKIH PRAKS Mnoga dela sodobne umetnosti naslavljajo aktualne druž- bene teme, med katerimi so tudi vprašanja identitetne pripadnosti, marginaliziranih skupin, ksenofobije, diskri- minacije ter stereotipnih poenostavitev in posploševanj. Umetnost se kompleksnega podro čja identitete dotika skozi razli čne ravni, pri čemer identiteta ni razumljena kot »naravna« danost, temve č kot družbeni konstrukt; ne kot nekaj lastnega, marve č kot tisto, kar nam je posredova- no 3 in kar se med različnimi kulturami in zgodovinskimi obdobji bistveno razlikuje. V sodobni družbi so pri oseb- nostnem oblikovanju posameznika pomembno mesto zavzeli vplivi oglaševanja, množi čnih medijev in zabavne industrije oziroma njihove množi čno posredovane druž- bene predstave, ki z utrjevanjem potrošniške kulture, hedonizma, s kultom lepega telesa in mladosti, gradijo na vzpostavitvi identitete, ki je najtesneje prepletena z vrednotami kapitalizma. Umetnica Cindy Sherman, ki je svoj opus posvetila vpra- šanju konstrukcije identitete, se od sedemdesetih let 20. stoletja ukvarja s samoreprezentacijo in njeno vlogo pri poustvarjanju zakoreninjenih družbenih predstav in ideo- loških mehanizmov v njihovem ozadju. Njeno delo temelji na lastni podobi, s katero prevzema razli čne družbene vloge, ki poustvarjajo klišeje in stereotipe, osnovane na podobah iz filmske industrije, časopisov, revij, spleta in zgodovine umetnosti. Shermanova (samo)reprezentacijo razkriva kot družbeno fazono in igro videzov, skozi katero se uprizarja jaz oziroma njena/njegova javna, družbena identiteta za pogled drugega, ki se, denimo v njeni se- riji družbenih portretov (Society portraits iz leta 2008), vzpostavlja s statusnimi emblemi, z materialnim presti- žem, aristokratsko estetiko oziroma z jasno reprezentirano družbeno hierarhijo. Bosanska konceptualna umetnica Šejla Kameri ć je v delu Bosnian girl (2003) uporabila format modnih oglasov in v javni prostor lansirala kritiko (prikritih) etni čnih stereoti- pov in stigmatizacije (Slika 2). Oglas, ki kontrastno sopos- tavi modno fotografijo, na kateri je avtorica sama, in napis, ki je bil dejanski grafit na eni izmed Unproforjevih vojaških barak v Srebrenici, in ki podobo postavlja na laž, je u činko- vita obsodba ksenofobije, negativne prezentacije drugega in ideološkosti socialnega, rasnega in etni čnega ozna če- vanja. Delu, ki je zaokrožilo tudi po družbenih omrežjih, je uspelo prese či njegov partikularen družbeni, politi čni in zgodovinski kontekst in postati kulturna podoba, s katero so se mnogi lahko identificirali.  SLIKA 2: Bosanska konceptualna umetnica Šejla Kameri ć je v delu Bosnian girl uporabila format modnih oglasov in v javni prostor lansirala kritiko (prikritih) etničnih stereotipov in stigmatizacije. Šejla Kamerić, Bosnian girl, 2003, postavitev v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu, 2010. (Foto: Filip Beusan) Hrvaška umetnica Sanja Ivekovi ć se ukvarja s (post)femi- nistično tematizacijo ženske samopodobe skozi družbeno zaznavo. Na enem izmed zadnjih projektov, ki je bil razsta- vljen v izložbi zagrebške Optike Vitrum, je razstavila delo Marica iz serije »Ženska ku ča (sun čane nao čale)«, ki je v RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Nadja Gnamuš | Vloga sodobne umetnosti pri razvijanju vizualne pismenosti v okolju medijske kulture | str. 29 - 34 | 32 teku od leta 2002. Na fotografiji, ki je umeš čena v izložbo z modnimi o čali in ki mo čno spominja na podobe z modnih revij, je poleg ženskega modela natisnjena prvoosebna iz- poved o družinskem nasilju. Ta mote če in pretresljivo zare- že v okolje potrošništva in navidezne lepote ter pokaže na razkol med zasebnim in javnim, kjer sta resni čnost in ide- ologija videza na razli čnih bregovih. V omenjenih delih je strategija oglaševanja uporabljena za subverzijo medijske reprezentacije in njene aktivne vloge pri reproduciranju dominantnega diskurza. Nekateri odmevni umetniški projekti so ciljali na potro- šniško kulturo in oglaševanje, ki uporablja podobo kot osrednje sredstvo manipulacije potrošnikovih želja. V korporacijski kulturi podobe in logotipi utelešajo bla- govno znamko in njeno simbolno vrednost. Naomi Klein izpostavlja, da oglaševalska strategija temelji na trans- formaciji izdelka v simbolno lego, pri čemer je izdelek predstavljen kot koncept, znamka pa kot izkušnja oziroma življenjski slog (Klein, 2000: 21). Oglaševanje z vizualnimi ikonami blagovnih znamk kolonizira identiteto oziroma idejo, ki jo reprezentira znamka. Identiteta se v tem prime- ru udejanji in izrazi s potrošnikovo odlo čitvijo. Umetniški tandem, znan pod imenom 0100101110101101. org, ki ga sestavljata Eva in Franco Mattes, je z urbanim mestnim performansom Nike ground leta 2003 opozoril na globalni vpliv blagovnih znamk in na tržne prevzeme veli- kih korporacij. Navidezna izpostava podjetja Nike, ki sta jo avtorja postavila na dunajskem Karlovem trgu (Karlsplatz), je meščane obveš čala o odkupu in preimenovanju zname- nitega historičnega ambienta v Nikeplatz, s tem pa izzvala burne javne odzive (Slika 5). Podo be, ki jih sre čujemo na vsakem koraku, so izdelki s premišljenim u činkom, ki ga dolo čajo skrbno prera čunane vizualne taktike – kadriranje, na črtovani zorni kot pogleda, montaža, svetloba, barve, mizanscena, pripovedna struktura – vse ima jasno določen namen in implicitno sporo čilnost. Širijo jo raznoliki medijski ikonografski tipi, ki imajo svoje izvore tudi v zgodovini umetnosti in popularni kulturi. Kro- ženje podob med razli čnimi kulturnimi in zgodovinskimi konteksti je del kreativnih strategij, ki s citati premeščajo in aktualizirajo že uveljavljene ikonografske vzorce in jim dodelijo nov namen. Kot sprejemniki in porabniki podob moramo biti opremljeni vsaj z osnovno vednostjo, kako po- dobe konstruirajo svoje u činke, kakšna so njihova ozadja in cilji. Vizualna pismenost v tem kontekstu torej predpostav- lja seznanjenost z instrumentalno vlogo vizualne kulture in razumevanje »družbenih vlog in u činkov vizualnih praks« v vsakdanjem življenju (Elkins, 2003: 139). Medtem ko oglaševanje apelira na individualnost, dru- gačnost, izvirnost, celo na navidezno uporništvo svojih potrošnikov, nekatera umetniška dela prevzamejo kulturne forme in naslavljajo vsakdanje prakse na neobi čajen, sub- verziven na čin, s katerim zmotijo konvencije gledanja in posežejo v prevladujo či način razmišljanja o stvareh.  SLIKA 3: Maja Smrekar, K-9_topologija, Hibridna druž ina, 2016. (Foto: Manuel Vason)  SLIKA 4: V svojem ve čletnem projektu se Maja Smrekar dotika bolj provokativnih tem. K-9_ topologija z vpeljavo hibridne skupnosti med živaljo in človekom med drugim problematizira koncept tra- dicionalne družine, hkrati pa skozi povezovanje umetniških idej z znanostjo in tehnologijo razmišlja o predruga čenju ustaljenih družbenih norm. Maja Smrekar, K-9_topologija, ARTE_mis, 2017. (Foto: Anže Sekelj in Hana Joši ć) Slovenska intermedijska umetnica Maja Smrekar pa se na drugi strani z umetnostjo, ki je, kot pravi, »onkraj etike in mora- le«, dotika bolj provokativnih tem. Njen ve čletni projekt K-9_ topologija z vpeljavo hibridne skupnosti med živaljo in člove- kom med drugim problematizira koncept tradicionalne družine, hkrati pa skozi povezovanje umetniških idej z znanostjo in tehnologijo razmišlja o predruga čenju ustaljenih družbenih norm, o novih simbiotskih odnosih in razumevanju narave, v katero poseže z biotehnološko združitvijo človeka in živali (Sliki 3 in 4). RAZPRAVE | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 33 Kitajski umetnik Wang Jin je z javnim performansom Central Plains (Henan Ice Performance, 1996) prikazal ma- terialisti čni pohlep in potrošniško obsesijo z imeti več in še več kot gonilni sili obstoje čega ekonomskega reda. Pred glavnim vhodom v novozgrajeno trgovinsko središ če Tia- nran Shopping Plaza v mestu Zhengzhou je v trideset me- trov dolg ledeni zid ulil ve č kot tiso č prestižnih izdelkov, od nakita, igra č, elektronike, kozmetike, telefonov. Zbrana množica, ki je dogodek opazovala, ni oklevala in se je v hladnem zimskem dnevu nemudoma lotila podiranja lede- nega kraljestva. Prav s participacijo udeležencev je Wang Jin prepri čljivo postavil ogledalo družbi, v kateri hlastanje za stvarmi zapolnjuje dejanske potrebe ljudi. Švicarska umetnica Sylvie Fleury in Slovenec Viktor Bernik tematizirata vklju čenost umetnosti v kapitalisti čno ekonomijo in izpostavljata njeno bližino s potrošniško kulturo. Bernik je v projektu Urbani prostori na slikarske okvirje napel nakupovalne vre čke s prepoznavnimi korpo- rativnimi logotipi in tako svoje umetniške izdelke izena čil z blagovno znamko in kapitalisti čnimi proizvodi (Slika 6). Fleuryjeva pa je v galerijah razstavljala ekskluzivne artikle s svojih nakupovalnih pohodov in pozla čene nakupovalne vozi čke. Švicarski umetnik Thomas Hirschorn je leta 2011 na Beneškem bienalu s projektom Crystal of resistance raz- stavne prostore spremenil v improvizirano celostno okolje iz najdenih predmetov, vsakdanjih materialov in razli č- nega vizualnega gradiva, ki je z vizualno in informacijsko zasičenostjo rekonstruiralo čutni in informacijski eksces našega vsakdana. Z vsebinskim kontrastom med svetom blišča, mode, politike in materialnih užitkov na eni strani ter nasiljem, naravnimi katastrofami in revš čino na drugi je Hirschornov ambient ustvaril mote čo sliko skrajno neskla- dnega, eksistencialno neuravnoteženega in hipokritskega sveta. Predstavljeni projekti sodobne umetnosti dokazujejo, da sta umetnost in identiteta, tako ali drugače, vedno v tesni povezavi. Vsako umetniško delo je implicitno ali ekspli- citno izoblikovanje odnosa do stvari oziroma situacije, ki jo nagovarja, so časno pa tudi odnos, ki ga kot gledalci oziroma udeleženci vzpostavimo do umetniškega dela, že definira našo identitetno pripadnost. Identiteta ni toli- ko lastnost, kot je na čin ravnanja in delovanja. Za kaj se izrekamo? Kako vidimo sebe in druge? Katere vrednote izražajo naše odločitve? Eden izmed pomembnih ciljev umetnostne vzgoje in izobraževanja pri mladih je izobli- kovanje eti čne identitete, ki jo gradijo tiste vrednote, ki jih je družba užitka, blagovnega fetišizma, samoreprezentacije in preživetve- nega egocentrizma ohromila in potisnila na obrobje. Definiranje etičnega ne vklju čuje normativnega vedenja in ravnanja, ki je v skladu z družbeno sprejetimi navadami, pravili, normami in obi čaji, temve č vprašanje delovanja, odlo čanja in zasledovanja ciljev, ki so v skladu z načeli družbene odgovornosti in socialne ob čutljivosti. Zadeva refleksijo in presojo vodil in vzgibov človeškega ravnanja ter zavest o odgovornosti za sprejete odlo čitve. Etično delovanje predpostavlja idealna na čela družbene- ga sodelovanja med ljudmi, ki živijo skupaj in se imajo za enakovredne, oziroma poenostavljeno re čeno – eti čno opredeljuje čut za skupnost in solidarnost, za so človeka in okolje, v katerem živimo. Umetnost lahko na tem mestu odigra konstruktivno vlogo, še posebej ker nas zadeva na čutni ravni in ker je onkraj moraliziranja in didakti čnosti. Njena prednost je v mo či čutne transformacije in spodbujanju intelektualne refle-  SLIKA 5: Performans Nike ground iz leta 2003 je opozoril na globalni vpliv blagovnih znamk in na tržne prevzeme velikih korporacij. Navidezna izpostava podjetja Nike, ki sta jo avtorja postavila na dunajskem Karlovem trgu, je meš čane obveš čala o odkupu in preimenovanju znamenitega histori čnega ambienta v Nikeplatz, s tem pa izzvala burne javne odzive. Eva in Franco Mattess, Nike Ground (predlog za spomenik), 2003, dostopno na https://0100101110101101.0rg/nike-ground/  SLIKA 6: V projektu Urbani prostori je Viktor Bernik na slikarske okvirje napel nakupovalne vre čke s prepoznavnimi korporativnimi logotipi in tako svoje umetniške izdelke izena čil z blagovno znam- ko in kapitalisti čnimi proizvodom. Viktor Bernik, Urbani prostori 4, 2006, nakupovalne vre čke napete na nosilcih, akril na platno, različne velikosti. RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Nadja Gnamuš | Vloga sodobne umetnosti pri razvijanju vizualne pismenosti v okolju medijske kulture | str. 29 - 34 | 34  SLIKA 7: Sašo Sedla ček, Vesoljske smeti, 2006.  SLIKA 8: Sašo Sedla ček, Just do it!, 2003. VIRI IN LITERATURA Bauman, Z. (2002). Tekoča moderna. Ljubljana: Založba /*cf. Belting, H. (2004). Antropologija podobe – Osnutki znanosti o podobi. Ljubljana: Studia Humanitatis. Davis, K. (2011). »Tensions of identity in a networked era: Young people‘s perspectives on the risks and rewards of online self-expression«. New media & society 14(4), str. 634–651. Elkins, J. (2003). Visual Studies: A Skeptical Introdu- ction. London in New York: Routledge. Fisher, M. (2009). Capitalist Realism. Is there no Alternative?,Winchester, UK, Washington [D.C.]: Zero Books. Jameson, F. (2012). Kulturni obrat. Ljubljana: Studia Humanitatis. Klein, N. (2000). No Logo: taking aim at the brand bullies. New York: Picador. Mitchell, W. J. T. (2009). Slikovna teorija. Ljublja- na: Beletrina. Projekta Vesoljske smeti (Space Junk Spotting) in Just do It intermedijskega umetnika Saša Sedla čka tematizirata odpad- ke kot kolateralne produkte kapitalisti čne družbe. Sedla ček naslavlja masovno proizvodnjo dobrin z vzvratne smeri – z njenim vračanjem v obliki odpadkov in neobvladljivim smetenjem, ki pospešujeta ekološko krizo našega planeta, hkrati pa, s politi čno in družbeno dimenzijo razporejanja smeti v deponije tretjega sveta, stopnjujeta socialno razslojenost. S kopičenjem smeti tudi v Zemljini orbiti projekt Vesoljske smeti dokumentira človekovo kolonizacijo vesolja, ki se ironi čno manifestira prav s smetenjem. Na drugi strani javna intervencija zapiranja vhoda v trgovski center, ki jo je umetnik izvedel v sklopu projekta Just do it, na duhovit na čin naslavlja implicitno nasilje potrošništva in oglaševanja. Pri projektu udele- ženci iz recikliranih reklamnih letakov in embalaž sestavljajo nove gradnike »obrambnega zidu« proti dobesednemu in prenesenemu oglaševalskemu onesnaževanju. ksije, zato je izkustvo, ki ga ponuja, izjemno dragoceno. Čustva in ob čutki igrajo osrednjo vlogo pri izoblikovanju osebnosti, pri presojanju temeljnih kategorij dobrega in slabega, pa tudi pri motiviranosti za delovanje. Umetnost je edinstveni dejavni in ustvarjalni prostor, ki vsakdanje prakse posreduje čutom na nevsakdanji na čin in ki svoje vsebine podaja ne le prek miselnih, konceptualnih pred- stav, ampak prek senzori čnih in čutnih informacij, ki nas neposredno vključujejo in naslavljajo. Zlasti sodobna umetnost pogosto gradi na participaciji oziroma neposre- dnem vključevanju in aktivaciji udeležencev, na izumljanju novih skupnostnih strategij delovanja in alternativnih življenjskih praks, ki zavračajo funkcionalno naravnanost in konzumeristi čno logiko kapitalisti čnega realizma (Sliki 7 in 8). Bistvena naloga umetnosti in umetnostne vzgoje je v tem, da odpre možnosti za spremembe v čutenju in mišljenju. S tem prekine instrumentalizirano zaznavo in izostri razumevanje, poglablja ob čutljivost, empatijo in samorefleksijo. Predvsem pa nas usmeri na situacije in stvari, ki so sicer na obrobju pozornosti in zavesti. Šele iz takšne prekinitve in spremembe lahko izhajata alternativ- na vizija in produktivno zavedanje, ki v idealnem scenariju računa na širši odmev.