štev. 24.
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
V Ljubljani, 31. decembra 1928.
Leto XLV.
VSEBINA: Ob sklepu leta. — Ali so poizkusi z umetnimi gnojili potrebni? — Važnost živinske soli v letošnji zimi. — Živina, dobra za delo, meso in mleko. — Mlečnost naših krav in drugih pasem. — Uporaba žveplovo-apnene brozge v sadovnjakih. — Oblastna podkovska šola v Ljubljani in njen pomem. — Pravilnik za napravo gnojišč v mariborski oblasti.. — Vprašanja in odgovori. - - Iz delovanja podružnic. — Gospodarske vesti. — Dopisi. — Vestnik društva kmetijskih stro-_ kovnjiakov za Slovenijo. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati.
Ob sklepu leta.
Z današnjo številko zaključujemo' 45 letnik našega lista in obenem jubilejno leto, ki ga je praznovala družba ob letošnji svoji 160-letnici.
Ves ta čas je družba svesta si svojega poklica podpirala in pospeševala napredek našega kmetijstva in koristi ktnetskega ljudstva, tako da se lahko ponaša z uspehi, ki jih je dosegla na enem in drugem polju našega gospodarstva. Ti uspehi bi lahko bili danes še lepši, da ni posegla vmes dolgo^-trajna vojna, ki je uničila mnoge plodove predvojnega dela. Danes -preživlja ves kmetski stan težko krizo, ki se kaže tudi po ostalem svetu. Po končani vojni so se zrušile državne meje in izgubili smo prejšnji vnanji trg. Danes je konsum pridelkov na zunaj sploh otežkočen, ker se hoče vsaka država s svojo produkcijo in svojim konsumom postaviti kolikor le mogoče na lastne noge. Na ta način smo izgubili važna tržišča zlasti proti severu. Dokler se s pomočjo trgovskih, carinskih in tarifnih pogodb ne posreči pridobiti zopet vnanje trgovine, toliko časa bo trpelo naše gospodarstvo v boju za svoj obstanek.
Kmetijska družba bo s svojim glasilom slejko-prej na braniku kmetijskih interesov in bo storila vse, kar je v njeni moči, da se povzdigne naše kmetijstvo in stem vred tudi blagostanje naših kmetovalcev. Dosledno, kakor dosedaj, bo podpirala in pospeševala težnje našega kmetijstva in bo storila vse, kar je v njeni moči, da se olajša položaj naših kmetovalcev. To je njena dolžnost, ki jo ima tudi napram svojim podružnicam in svojim članom.
Seveda je tudi dolžnost članstva in podružnic, da jo v njenem prizadevanju podpirajo. V združbi je moč! Čim več nas bo, tem več bomo dosegli.
Zato se obračamo ob sklepu leta na vse sedanje člane s prošnjo, da nam ne ostanejo samo zvesti, temveč, da nam eden in drug pridobiva nove člane in da se živahno udeležuje dela pri kmetijskih podružnicah. V skupnem in vzajemnem delu je iskati naše rešitve! Zato pa poživljamo vse naše člane na skupno delo v korist težko prizadetem kmetijstvu in jim v tem duhu kličemo:
Srečno novo leto!
Ali so poizkusi z umetnimi gnojili potrebni ?,
Ker so umetna gnojila za povzdigo kmetijstva in kmetskega blagostanja neobhodno potrebna, ne bo menda nikoli odveč, govoriti o pravilni rabi umetnih gnojil. Velika večina kmetovalcev pa še ni zadosti poučena o pravilni rabi umetnih gnojil. Kmetijsko strokovno časopisje sicer vedno poučuje, ali najbolj zanesljivo se vsak kmetovalec prepriča o uspehih potom lastnih gnojilnih poskusov. Kako različne so potrebe hranilnih snovi, se vidi na primerjalnih poskusih, ki sem jih letos izvršil na travnikih z različno zemljo. Dognati sem hotel učinek rudninskega superfosfata in uspeh apnenega dušika na travniku. Na travniku .s peščeno zemljo sem odmeril štiri parcele po 1 ar.
Parcela št. 1, ki je ostala negnojena, je dala 26 kg sena, parcela št. 2, gnojena s 4 kg rud. superfosfata, je dala 38 kg sena, parcela št. 3, gnojena s 4 kg rud. superfosfata in 2 kg kal. soli je dala 41 kg sena, parcela št. 4., gnojena s 4 kg rud. superfosfata, 2 kg kal. soli in 2 kg apnenega dušika, je dala 41 kg sena. Otavo je suša popolnoma uničila. Iz teh poskusov je razvidno, da se je gnojenje z rud. superfosfatom najbolj izplačalo, dočim je apneni dušik na parceli št. 4 skoraj popolnoma odpovedal in se ni izplačal. Gnojeno je bilo pravilno, ker se je trosil apneni dušik 3 tedne pozneje, kakor superfosfat in kalijeva sol, dočim se je apneni dušik na ilovnati zemlji dobro obnesel, kakor je razvidno iz naslednjih poskusov. Vzel sem za poskuš-njo samo dve parceli po 1 ar.
Parcela št. 1., gnojenja s 4 kg rud. superfosfata in. kalijeve soli, je dala 27 kg sena. Otave vsled suše ni bilo nič.
Parcela št. 2., gnojena s 4 kg rud. sup., 2' kg kalijeve soli in 2 kg apnenega dušika, je dala 44 kg sena. Ta poskus se je vršil na težki ilovnati, na hranilnih snoveh zelo revni zemlji. Tu se jasno vidi, da so nekatere zemlje bolj potrebne dušika kakor druge. Ako računamo, se najbolj izplača gnojenje s fosfatnimi gnojili, ali, ako hočemo imeti travnike v trajni rodovitnosti, moramo gnojiti z vsemi tremi redilnimi snovmi. Kmetovalec, brez pravilne in zadostne uporabe umetnih gnojil danes na more več
uspešno kmetovati. Eno največjih zlo na kmetijah je to, da za umetna gnojila navadno zmanjka denarja. Na pomlad pa marsikateremu kmetovalcu zmanjka krme in denarja in konec koncev je dolg. Za krmo dolžiti se in to morda več let zaporedoma kupovati jo po dnevni ceni, s tem si plete kmetovalec vrv, ki ga v doglednem času gospodarsko zaduši. Ako si moramo denar izposoditi, se danes najbolj obrestuje za nakup umetnih gnojil in za napravo gnojničnih jam. Kdo še dvomi o uspehu umetnih gnojil, se naj o tem sam prepriča potom gnojilnih poskusov. Kadar bo vsak slovenski kmetovalec porabil poleg gnojnice na vsak ha letno še vsaj 400—500 kg umetnih gnojil, katerih v njegovi zemlji najbolj primanjkuje, takrat bodo nastopili boljši časi za slovenskega kmeta in bo za marsikaterega Slovenca Amerika doma.	F. Vide.
Najbolj pripravno je soliti krmo tedaj, ko jo pripravljamo za več dni skupaj. Rezanico z grab-Ijami poravnamo za komolc na debelo in jo posujemo s soljo, nato spravimo drugo plast enako visoko in tako naprej. Sol se v rezanici tekom 24 ur raztopi, napravi rezanico bolj mehko, zlasti slamo, jo torej omehča in napravi okusnejšo, da jo živina veliko rajše žre. Nikakor pa ni priporočljivo, sol prej raztopiti v vodi in s tisto vodo škropiti rezanico, ker potem rada splesni.
Ker je torej letos splošno pomanjkanje krme in si moramo pomagati s slamo, moramo živinorejci prav pridno segati po soli. Letos je v interesu živinoreje nujno želeti, da bi se zopet proizvajala cenejša živinska sol.
A. Lampret.
Pod. 69. Murbodenska krava.
Važnost živinske soli v letošnji zimi.
Kakor znano, je bil letošnji pridelek krme jako slab: suša je vzela skoro vso drugo košnjo otave in detelje; po gorskih legah in senožetih, kjer kosijo samo po enkrat, v mnogih krajih niso imeji kaj kositi. Nasprotno je pa ozimina v splošnem dobro obrodila in se je pridelalo mnogo slame. Vsled tega bomo živinorejci primorani mešati mnogo slame pri napravi rezanice med krmo, ako bomo hoteli preživeti vso potrebno živino do prihodnje spomladi.
Da bomo tem nedostatkom prišli kolikor mogoče v okom in da bo krma bolj okusna in tečna, je treba, da pokladamo živinlj primerno množino soli. Sol je živini tako potrebna kot človeku, ker pospešuje prebavo hrane in je taka krma tudi bolj zdrava. Sol je pa tudi lahko škodljiva, ako je preveč pokladamo. Za odraslo goved zadostuje ena žlica ali 10—15 g soli na dan.
Živina, dobra za delo, meso] in mleko.
Naši kmetovalci potrebujejo živino, ki je dobra za vsestranski užitek, za delo, za meso in za mleko. Razentega mora biti živina utrjena in odporne narave. Na Gorenjskem odgovarja vsem tem zahtevam ondotna rdečeličasta goved, ki je pinc-gavskega in belanskega tipa, in bohinjska goved, ki je poseben tip zase. Na Dolenjskem in Štajerskem, kjer je enobarvna živina doma, se prilega pa po vseh tistih krajih, kjer je reja volov večjega pomena, še vedno murbodenska živina (pod. 69.), ki je domači živini najbolj sorodna in ki je tudi vsestransko porabna. Ta živina je za razmere malega posestnika zelo utrjena in je dobra za delo, meso in za molžo. Ona nam daje najboljše vole za delo in za meso in, kakor nas uče novejše izkušnje, je prav dobra tudi za molžo. Njene prednosti kot delovna in klavna živina so nam dobro znane, pa tudi
njena mlečnost postaja čim dalje bolj upoštevana. Zbog teh ugodnih svojstev se je ta pasma razširila tudi izven svoje domačije, tudi po Nižje Avstrijskem, kjer se danes sistematično in uradno pregleduje njena mlečnost pri ondotnih živinorejskih zadrugah.
Pri tamkaj obstoječih petih zadrugah, ki štejejo skupaj 228 rodovnih krav, so dognali s pomočjo kontrolne molže, da je dalo:
5 krav po 1000 do 1500 1 mleka
18 „	„ 1500 „	20001
62 „	„ 2000 „	25001
77 „	„ 2500 „	30001
51 „	„ 3000 „	3500 1
H „	„ 3500 „	40001
4 .,	„ 4000 „	46771
228		
številke	nam kažejo,	da je
(62 + 77 + 51) po 2000 do 3500 1 * mleka, in da je bilo vmes 77 takih, ki so molzle 2500 do 3000 1, kar je pri tam običajni navadni krmi prav lep uspeh. 4 krave so molzle nad 4000 I in ena celo 4677 1. Doseglo se je to s skrbnim odbiranjem plemenskih živali. Razentega se je mleko odlikovalo z visoko vsebino tolŠč, ki je znašala povprečno po 4%.
Tudi pri nas se da to doseči, če bomo polagali na rejo krav večjo skrb, če bomo ustalili domačo prirejo in če bomo po potrebi vpeljavah plemenjake dobrega rodu. Malim posestnikom bo pa sploh kazalo, poprijeti se v pripravnih razmerah reje krav, ki bodo dobre za delo in molžo.	R.
Mlečnost naših krav in drugih pasem.
Danes se rado poudarja boljša mlečnost tujih govejih pasem, kakor da bi bila boljša mlečnost zgolj prirodno svojstvo teh pasem. Tako se navaja po raznih knjigah in koledarjih, da znaša mlečnost ho-landskih krav po 4000 1 na leto, rjavih sviških po 3500 1, simodolskih po 3000 1, pincgavskih po 2200 1 in naših domačih krav po 1500 do 1800 1 na leto. Navadno pa nihče ne pomisli pri tem, ob kakšni krmi in oskrbi se vse to godi. In vendar ni mlečnost le sad prirojenih lastnosti, ampak je v največji meri sad krmljenja.
Znano je, da dobe po drugih krajih molzne krave vse boljšo krmo kakor pri nas. Ne le, da pridelujejo po teli krajih krmo, ki je samanasebi boljša in da razpolagajo z rodovitnimi pašniki, ki jih povrhu še gnoje, je tudi vse krmljenje obilnejše in teč-nejše, kajti po teh krajih dajejo poleg dobre glavne krme vedno še razna močna krmila, tako da imajo živali vsega dosti in da se jim veliko bolje godi, kakor pa našim kravam. Nič čudnega, če zaraditega tudi bolje molzejo.
Po eni strani jim je dobra mlečnost tekom časa vcepljena z odbiranjem in boljšo rejo, tako da jo danes prenašajo v svoji osnovi na potomstvo, po drugi strani je pa mlečnost podprta z dobro pašo in sploh boljšo rejo. Živali, ki pridejo iz takih krajev v naše hleve, izgube v kratkem svojo dobro mlečnost, če jim ne nudimo tega,- kar so imele v svojem kraju. In to je naravno{ Dobra mlečnost je sad dobre reje in dobre krme. Če manjka teh pogojev — in to se godi s tujimi pasmami po naših krajih — potem
zmanjka tudi tista dobra mlečnost in živali ne molzejo nič več kakor naše domače krave.
Nasprotno je pa resnica, da je tudi naša domača goved zmožna napredka v svoji mlečnosti. To se sicer ne da na mah doseči, ker nam naše gospodarske razmere tega ne dopuste, ali doseči se da sčasoma, vobče pa hitreje kakor si mislimo, posebno še, če skrbimo tudi za dobre plemenjake. Kakor nam krave takoj več molzejo, če pridejo na zeleno krmo ali na pašo, tako se da mlečnost dvigniti sploh, če pridejo na boljšo klajo. Tudi ob zeleni klaji bi nam živali lahko še več molzle, če bi dobile kaj priboljška v močnih krmilih, kakor jih pokladajo po naprednih mlekarskih krajih.
Tudi pri nas lahko vcepimo boljšo mlečnost, a pričeti je treba že pri teletih s tem, da jih v prvi mladosti, do prvega pol leta krepko redimo'. Tako položimo temelj za ves poznejši razvoj. Nič slabšega ni, kakor če žival v nežni mladosti zaostane, ker se take napake ne dajo popraviti. V drugo je važno, da pridejo mlade živali na pašo, kjer se s pomočjo solnca, svežega zraka in gibanja najbolj utrjujejo. Slednjič je potrebno, da vplivamo na mlečnost z dobro krmo', kakor delajo po drugih deželah. Krava pri gobcu molze. Če bomo na vse to tako pazili in tako delali, kakor delajo po drugih deželah, bomo imeli tudi pri nas boljše krave, ki ne bodo zaostajale za drugimi pasmami. Ne primerjajmo samo raznih pasem z mlečnostjo naših krav, ampak primerjajmo tudi način krmljenja in oskrbovanja, ki je doma po teh krajih.
Vnanje pasme vpeljati, sicer pa ostati pri krmljenju, kakor je pri nas običajno, se pravi zidati na pesek.	R.
Uporaba žveplovo - apnene brozge v sadovnjakih.
Ta brozga je najbolj uporabna v vinogradih, kakor to priznavajo mnogi vinogradniki. Ali tudi v sadovnjakih je njena uporaba učinkovita. V zimskem času, to je od jeseni do pričetka odganjanja, se vzame en del brozge na dva dela vode. S to mešanico se škropi ali namaže sadno drevje vseh vrst. Namazana ali poškropljena drevesa izgledajo, kakor prevlečena z neko sivkasto plastjo, ki ne uniči le živalskih škodljivcev, ampak tudi kali rastlinskih bolezni. Ker traja ta prevleka dolgo časa, da, celo skozi vse leto, ščiti tudi tako oskrbovane rastline dolgo časa.
Med rastjo, to je od pomladi do pozne jeseni, se rabi ta brozga v sadovnjakih v močno razredčeni obliki in v oblačnem času, torej ne ob solnč-nih dneh.
Proti kaparju na deblu in debelih vejah vzamemo tako gosto tekočino kakor pozimi, torej 11 brozge na 2 1 vode. Proti kodravosti in plesnobi na breskvah vzamemo neposredno pred poganjanjem 11 na 21 vode; po odganjanju pa 11 na 50 1 vode; od konca junija naprej pa 1 1 na 401 vode. Proti škrlupu in plesnobi na pečkastem sadnem drevju je uporaba brozge spočetka ista, kakor pri breskvah; od 1. junija naprej, ko je listje že bolj odporno, se lahko vzame na 11 brozge 30 do 35 litrov vode.
Istotako se lahko ravna z jagodičastim sadjem (z agrazom ali kosmatim grozdjem in ribizljem).
Ker so pri jagodičju nekatere vrste občutljive, se priporoča v poletnem času škropiti za poskus v malem obsegu. Ako se po preteku par dni listje vsled škropljenja z razredčeno brozgo ne ožge, se lahko škropljenje nadaljuje, sicer je pa še priliti nekoliko vode.
Zveplovoapneno brozgo izdeluje tvrdka A. Jurca v Ptuju.	Josip Zupane.
Oblastna podkovska šola v Ljubljani in njen pomen.
Živin-ozdravnik Franc Rebernak, Ljubljana.
Po svoji zunanjosti skromna, a za napredek in blagostanje slovenskega živinorejca, osobito konje-rejca, zelo važna pridobitev, ki jo je že 1. 1850. podarila našemu kmetskemu narodu Kmetijska družba kranjska, je podkovska šola v Ljubljani. Čeprav je edina te vrste v Sloveniji in deluje s svojim prizadevanjem v korist vsem onim tisočem kmetovalcev ši-rom Slovenije, ki posedujejo v svojem gospodarstvu konja, vendar je med našim ljudstvom le toliko poznana, da vedo, da obstoja. Celo naši podkovski kovači niso o njej mnogo bolj poučeni, dasiravno je njim neposredno namenjena in koristna. Odkar pa imamo zakonski predpis, da ne smejo upravna oblastva podeliti dovoljenja za izvrševanje pod-kovske obrti nikomur, če se ne izkaže s spričevalom o uspešnem položenem izpitu iz podkovstva, ki se ga pri nas v Sloveniji polaga po prestanem 6 mesečnem tečaju na oblastni podkovski šoli v Ljubljani, se naši kovači celo nanje hudujejo, češ, kaj je tega treba. In vendar je podkovska šola pridobitev, katere je naše kmetijstvo lahko veselo, za podkovski stan pa naravnost neobhodno potrebna ustanova.
Vsi stanovi brez razlik streme po izpopolnitvi svoje stroke. V ta namen se ustanavljajo predvsem strokovne šole, kakor n. pr. trgovske, obrtne za posamezne obrti itd. Nobeni obrti se ne more oporekati upravičenosti in koristnosti njenega obstoja za človeško družbo, vendar je po stanju okolnosti enkrat važnejša ta, drugič, pri drugih okolnostih — druga obrt. Ker je naš narod kmetski narod, so mu predvsem potrebne obrti, ki pospešujejo napredek kmetijstva. Tega pa si nikakor ne moremo predstavljati brez dobrega podkovstva.
Naše podkovstvo se je v zadnjih desetletjih zelo izboljšalo, kar je brezdvomno zasluga baš ljubljanske , oblastne podkovske šole in njenega neposrednega J ali vsaj posrednega vpliva. Vendar se zlasti po de- j želi še vedno opaža slabo-, često naravnost škodljivo podkovanje. To je dokaz, da je še mnogo takih, ki | izvršujejo podkovsko obrt, ne da bi bili zanje stro- j kovno usposobljeni, da bi bili v resnici „podkovski | mojstri". Kdo ima pri tem škodo? V prvi vrsti lastniki konj, ker ima slabo podkovanje za konja lahko pogubne posledice, v drugi vrsti pa tudi vsak „pod-kovski" mojster, ker ga bodo kmetovalci polagoma zapustili, to pa tem prej in tem bolj gotovo, čim se j bo pojavil v istem kraju drug podkovski mojster, ki bo imel potrebno strokovno znanje in bo lastnikom konj z dobrim in pravilnim i podkovan jem popol- ' notna ustregel in koristil.
Do danes se odločajo za obiskovanje šole povečini oni podkovski pomočniki, ki bi radi postali samostojni mojstri in potrebujejo zato spričevala o strokovni usposobljenosti. Le malo je takih, ki so se odločili ne toliko zaradi spričevala, temveč v prvi vrsti zaradi pridobitve prepotrebnega znanja. Baš to je tudi vzrok, da skuša mnogo učencev podkovske šole s prošnjami doseči skrajšanje tečaja od 6 na 3 mesece, in to tudi takih, ki bi sicer lahko prenesli to prekoristno breme 6 mesečnega pouka. Res je, da se učenec tudi v treh mesecih glavno nauči, vendar je treba pomisliti, da je skoro pri vseh obrtih potrebna triletna učna doba in triletna pomočniška doba, da postane človek sposoben samostojno voditi obrt. Tako je tudi tu: prve' tri mesece se človek uči, druge tri mesece pa se vežba v samostojnem pod-kovanju in to ne samo navadnih, v dobrem stanju se nahajajočih kopit, temveč tudi pokvarjenih, bolnih itd. Vsak gojenec podkovske šole, ki se je udeleževal 6 mesečnega tečaja, je usposobljen pravilno izvrševati svojo podkovsko obrt popolnoma samostojno in to tudi pri nepravilnih kopitih. Polegtega imajo gojenci podkovske šole v času obiskovanja podkov-skega tečaja priliko, da se nauče tudi prve pomoči pri raznih živinskih boleznih, nezgodah, porodih in tako dalje, kar je važno zlasti za kraje, kjer ni živino^ zdravnika takoj pri roki.
Zdrav človeški razum bo narekoval vsakemu konjerejcu, da bo dal svoje konje kovati le dobremu, strokovno usposobljenemu podkovskemu mojstru, vsak pameten podkovski kovač pa bo poskrbel, da se čimprej udeleži 6 mesečnega tečaja na oblastni podkovski šoli v Ljubljani in si tam pridobil vse ono znanje, ki je za pravilno izvrševanje podkovske obrti neobhodno potrebno.
Oblastna podkovska šola, ki jo je ustanovil pred 78 leti oče naše stroke, dr. Bleiweis, in jo dalje časa tudi sam vodil, je urejena tako, da nudi pod spretnim vodstvom nastavljenega osebja gojencem teoretični in praktični pouk na način, ki omogoča, vsakemu, tudi ne baš kako nadarjenemu mladeniču možnost, pridobiti si vse, kar mora vedeti in znati dober podkovski mojster. Ker ni samo v interesu podkovskega stanu, temveč tudi vsakega konjerejca, da so naši podkovski mojstri res mojstri v podko-vanju, je dolžnost vseh, predvsem pa naših občin in obrtnih zadrug, kakortudi podkovskih mojstrov, da pošljejo vse one kovaške pomočnike, ki se mislijo posvetiti podkovstvu, čimprej v oblastno šolo v Ljubljano-. Ker je pa večina kovaških mojstrov in pomočnikov, ki hočejo obiskati tečaj, res revnega stanu, kar izkazujejo prošnjam priloženi ubožni listi, je utemeljeno in zelo priporočljivo, da bi občine in razne korporacije podpirale svoje gojence na podkovski šoli z malimi, a vendar za učenec velepo-trebnimi denarnimi sredstvi, tako da bi jim poleg male podpore od strani ljubljanskega oblastnega odbora uspelo dovršiti tečaj brez večjih skrbi za preživljanje.
. Zelo priporočljivo bi bilo, ako bi vojaška oblast vojne obvezance - kovaške pomočnike, ki služijo v rednem kadrskem roku, vposlala na njih lastno prošnjo v podkovsko šolo v 6 mesečni tečaj; vojaške poedinicc bi te gojence oskrbovale, le-ti bi pa morali služiti še nadomestni rok 6 mesecev pri vojakih. Vojaška oblast pa bi pridobila v tem strokovno usposobljene podkovače za kovanje njih dragocenih
in dobrih konj, dočim bi kovaški pomočniki, do-vršivši vojaško obveznost, postali lahko takoj samostojni kovaški mojstri in bi stem izostala vsaka borba za prehrano učenca za časa šolanja v tečaju.
Ne z besedami, temveč s svojim strokovnim znanjem in delom si bomo zgradili boljšo bodočnost.
Pravilnik
po katerem se priznajo prispevki za napravo gnojišč in gnojničnih jam v mariborski oblasti.
§ 1. V krajih, kjer je več interesentov za napravo gnojišč in gnojničnih jam v zvezi z odtokom gnojnice, lahko zaprosijo ti-le za brezplačne načrte in prispevek v cementu. Take prošnje morejo predložiti samo korporacije (občine, zadruge, društva, kmetijske podružnice, živinorejski odseki itd.) za svoje člane.
§ 2. V prošnji, katero je napraviti po posebnem obrazcu, je navesti imena in točna bivališča posameznih reflektantov in število velike živine (konji, odrasla goved), juničad in male živine (teleta in svinje), katere imajo. Nadalje se mora vsak reflektant podpisati z obvezo, da bo izvršil delo v določenem roku točno po načrtih in navodilih oblastnega strokovnjaka ter s svojim delom in denarjem kril vse ostale stroške napravei Končno se vsak zaveže, da bo skrbel za izučenega zidarja, ki ima prakso v zidavi s cementom.
§ 3. Upoštevale se bodo le prošnje za najmanj šest reflektantov ali pa manjše število reflektantov, ki pa imajo skupaj najmanj 40 glav velike živine. Pri tem. se računi juničad od 1—2 let za pol, teleta in sviinje brez razlike starosti za četrt glave velike živine.
§ 4. Če je prošnji mogoče ustreči, odredi oblast brezplačni ogled na licu mesta po strokovnjaku. Korporacija skrbi, da bodo vsi reflektanti, kakortudi zidarski mojster, ob določenem času na primernem kraju zbrani, d.a se, jim raztol-mačijo pogoji in pomen a-kcije, Kdor se tega zborovanja ne udeleži, se smatra, da je svojo prošnjo umaknil.
Takoj po zborovanju se vrši ogled na lilcu mesta, kjer najpreje prošnjik izrazi svoje lastne želje glede lege in oblike gnojišča in gnojnične jame. Kolikor je strokovno in tehnično mogoče, se te želje upoštevajo. Vsak reflektant prejme en izvod pravilnika^ načrt in podrobna navodila; nadalje se mu sporoči potrebna količina cementa in približna vsota potrebnega denarja.
Dokler je oblastni strokovnjak v kraju navzoč, lahko vsak reflektant brez navedbe razlogov odstopi. Po odhodu strokovnjaka se naknadne odjave ne morejo več upoštevati.
§ 5. Cement naroča na naslov korporacije oblastni od-boir skupno v količini, ki je bila na licu mesta ugotovljena. Polovica cene in polovica tovornine do zadnje železniške postaje se pošiljki povzame. Ostalo polovico1 cene cementa in tovornine plača oblastni odbor neposredno dobavitelju.
§ 6. Vsa,k reflektant mora pred pričetkom zidave oskrbeti v načrtu določeno količino stavbnega materiala (kamenja, razne vrste peska in lesa).
§ 7. Vsaik prošnjik je dolžan, da delo izvrši točno po načrtu in v določenem času.
Ako tega ne stori, mora vrniti na njega odpadajoči prispevek za cement.
§ 8. Zidarski mojstri, ki so po presoji oblastnega strokovnjaka brez oblastnega prispevka izvršili najmanj pet dobrih gnojišč in gnojničnih jam, lahko prosijo za denarno nagrado in eventuelno častno diplomo.
§ 9. V izredno ozira vrednih slučajih (na jako vidnih cestah itd.) se lahko izjemoma upoštevajo tudi posamezni prošnjiki za napravo gnojišč in gnojničnih jam ob pogojih tega pravilnika.
VPRASANIA IN ODGOVORI.
Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroške.
Vprašanje 78. Kako naj zdravim junca, ki sem, ga kupil pred dvema mesecema in vedno kašlja. Videti je pa lep in zdrav, rad žre, dela dobro, samo ko vozi, težko diha, sprvega težko, potem pa ne. Diha tudi bolj pogosto in kašlja večkrat. Dajal sem mu v hrani kuhan lan in kašelj ni ponehal. Sedaj mu pa dajem žveplo in se mi zdi, da bolj poredkoma kašlja. Kaj bi til vzrok temu, kako naj ga zdravim in če bil ga mogel vrniti nazaj prodajalcu, če bi kaSljal še nadalje? Kako naj zdravim vole, ki pokašljuje? (S. D. v M.)
Odgovor: Za govejo žival, ki trajno pokašljuje, je predvsem podan prvič sum, da je j etična, vikljub temu, da se v splošnem pokaže zdravo, da dobro žre in da ni drugih znakov kot kašelj. Drugič pa je možnost, da je kašelj posledica prebolele pljučnice ter so pljuča na gotovih delih pritaščenai na prsno mreno. Najbolje je v teh primerih poklicati živinozdrav-nika, da ugotovi pravi vzrok. Pri živalih, ki so v splošnem kratko zgrajene v životu, nimajo pljuča dovolj prostora za potrebno gibanje ter pokašljujejo in težje dihajo. Je pa tudi možnost, da hlev ni dovolj zračen in je tak prostor prenapolnjen z a-moniakom, kar čuti takoj človek, ki stopi v tak hlev, da se mora solziti. Živali v takem hlevu kašljajo, vendar, ako se dobro in pogostokrat prezrači, preneha tudi kašljanje živali. —1 Zdravljenje z žvepletiim cvetom ni priporočljivo, ker je žveplo ostro, gloda sluznice ter kašelj še pospešuje. Najbolje je, da se tako obolelim živalim daje mehka hrana, n. pr. kuhan ječmen, pesa in podobno, to pa zato, da se čreva izpraznijo, da imajo pljuča dovolj prostora, za gibanje v prsih. — če se tako žival proda, se največkrat v osmih dneh po prodaji kupčija razveljavi, ako se dožene, da je kašelj star in kroničen ter da žival boleha na jetiki.	Rebernak.
Vprašanje 79. Imam 7 let staro kravo, ki je dobra molznica. Krmim jo s senom, slamo in fižol ovno. Slamo poškropim z navadno soljo. Ker mi daje žarko mleko, vprašam, zakaj je mleko žarko in kako je odpraviti to napako? (I. L. v L.)
Odgovor: Žarko mleko je navadno posledica visoke brejosti, lahko pa tudi neprikladne krme ali pa posebnih bakterij. Ker glede brejosti nič ne pišete, je mogoče, da je mleko zaradi brejosti žarko. Na vsak način kaže, da izpre-menite klajo in da pazite na največjo snago tudi v mlečni shrambi. Krmo kaže izpremeniti na ta način, da pokladate manj slame in da izpustite fižolovino, zlasti če ni zdrava in dobro spravljena. Čez teden dni se bo pokazal učinek. R.
Vprašanje 80. Pri snaženju sadnega drevja sem naletel na zapredke, v katerih je bilo vse polno otrplih gosenic. Seveda sem vse te zapredke porezal in sežgal. Kako se imenuje ta škodljivec, ki dela zapredke in koliko je sadnemu drevju nevaren? (I. V. iz P.)
Odgovor: V zapredkih, ki jim pravimo tudi gosenična gnezda, so gosenice od zlatnice ali pa od glogovega belina. Večja gnezda, pri katerih je spredenih po več listov, so od zlatnice, manjša pa od glogovega belina. Oba metulja letata junija in julija meseca, (glogov belin podnevi, zlatnica po-
noči), in ležeta jajčeca v kupčkih na liste sadnega drevja vseh plemen. Gosenice, ki se izležejo iz njih, objedajo listje ter ostanejo skupaj. Proti jeseni se zapredejo med nekaj listov koncem vej, kjer preži,mijo. Drugo pomlad se ožive, ko začne drevje brsteti in žro nožno listje tako dolgo, da dorastejo. Šele takrat se razlezejo in zabubijo. — Kak posamezen za-predek sam zase sicer ne pomeni posebne nevarnosti, kjer se pa škodljivec razmnoži, dela veliko škodo, ker obje drevje, zlasti spomladi, prav do golega. Zato je živa potreba, da vsako zimo temeljito pregledamo vse sadno drevje in poberemo ter sežgemo vse zapredke. — Opozarjamo Vas tudi na druga dva podobna zajedavca, ki sta morebiti še nevarnejša nego prejšnja. To sta prstenčar in gobavec — dva metulja - ponočnjaka, ki pa ležeta jajčeca bolj pozno na jesen, tako da se gosenice izvale šele drugo pomlad. Čez zimo imamo po drevju torej samo jajčeca. Prstenčar jih tianiga po več sto tesno drug poleg drugega okrog kake drobne vejice v obliki prstana. Gobavec pa zleže po več tisoč jajec v kupčkih po nelkaj sto, in sicer na deblo ali debelejše veje. Vsak kupček pokrije z rjavimi dlakami z zadka, da je podoben koščku kresilne gobe. Tudi to zalego moramo pozimi poiskati in uničiti.	M. H.
Vprašanje 81. Od lanske setve mi je ostalo precej zelenja,dnega in cvetličnega semena. Ker se bliža čas, ko bo treba naročiti seme za prihodnje leto, bi se prej rad prepričal, v koliko je porabim lansko seme. Kako se preizkuša staro seme na kalivost? (V. Z. v H.)
Odgovor: Nekatera, zlasti zelenjadna semena so kaliva mnogo let (3—6—S), kakor n. pr. seme od kapusnic, kumar, graha, špinače, rdeče pese, solate itd,. Ako bi bili dobili lani sveže seme, bi bilo vse kalivo še tudi letos, če je spravljeno na suhem, 'hladnem kraju. Ker se pa ne ve, koliko je bilo seme staro, ko ste ga vi dobili, se tudi ne more vedeti, v koliko je še sedaj kalivo. Treba se je torej prepričati s tem, da se kalivost preizkusi. Navadno odštejemo v to svrho od vsakega plemena, ki ga hočemo preizkusiti, po 100 zrn in jiih denemo drugega poleg drugega med več gub vlažnega pivnega papirja (na krožnik ali kako drugo plitvo posodo). To postavimo potem na primerno topel (ne vroč) prostor, kje v zakurjeni sobi, ter skrbimo, da je papir, med katerim je seme, vedno enakomerno vlažen. V 'določenem času (v 3 do 2ll dneh, kakršnega plamena je pač seme), izkalijo poskusna zrna. Ako bi izkalilo vseh 100 zrn, bi bil to najugodnejši slučaj. Tako seme bi imelo 100% kalivost. Navadno jih pa izkali samo 50^-90%. Ako izkalj od 100 zrn manj neigo 50, je, kalivost slaba. Seme z 20—30'% kalivostjo ni za rabo, razen, če ga imamo toliko, da lahko posejemo manjši kalivosti primerno večjo množino. Pri debelem semenju in pa če ga imate od kakega plemena prav malo, zadostuje za poizkus tudi po 50 zrn.	M. H.
Vprašanje 82. Slišal sem,' da imajo čebelarji od svojih čebel lepe dohodke. Ali ne bi kazalo, da bi se kmetovalci v večji meri bavlli s čebelorejo? A. D. v B.
Odgovor: Leto 1928. je bilo za čebelarje res blagoslovljeno in pridelali so mnogo medu. Taka leta se žal zelo redko ponavljajo. Navadno ima komaj poplačan svoj trud in stroške le oni, ki ima več čebel, precejšnjo glavnico za dobre panje in orodje, mnogo časa za negovanje in prepeljavanje čebel ter mnogo znanja. Brez znanja in v slabih letih pa ga more doleteti občutna' škoda. Kdor opravlja obširnejšo kmetijo, naj se bavi s čebelorejo le v majhni meri in s preprostimi panji. Imel bo mnogo zabave, sadno drevje in semenske rastline ;mu bodo bogato obrodile in za potice in zdravilo mu bo ostalo tudi nekaj medu.	J. V.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC
Kmetijska podružnica Laško je zborovala 18. novembra t. 1. Od 222 udov je bilo 220 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je imel odbor 6 sej, da je podružnica razdelila 2000 sadnih dreves, od,teh 250 brezplačno, da je priskrbo-vala umetna gnojila iz svoje zaloge, v kateri se jih nahaja še 7000 kg. Obravnavalo se je tudi vprašanje o zavarovalnici za živino. -Za delegate so bili izvoljeni: Mih. Hrastnik, dr. Je-rina, Fr. Senica, Jož. Zupan, Blaž. K urnik in Vinko Lapornik. Pri tej priliki se je izročilo živinozdravniku dr. Jerini častno diplomo, podeljeno mu za uspešno živino zdravstvo od 6 občin in 2 kmetijskih podružnic. Po zahvali za to odlikovanje je govoril dr. Jerina o uspešnem cepljenju proti prašičji rdečici. Slednjič se je sklenilo, da dobi vsak član, ki plača članarino do novega leta, po eno sadno drevesce.
Kmetijska podružnica Dobrova pri Ljubljani je zborovala 2. decembra. Od 43 članov je bilo 29 navzočih. Iz računskega zaključka je povzeti, da je imela podružnica 4990 Din dohodkov in 3707 Din stroškov, ker se je nabavil trijer za 3600 Din. Za delegata je bil izvoljen župnik Peter Hauptman. Pri slučajnostih se je določila pristojbina za rabo trijerja, in sicer za člane po 1 Din in za nečlane po 2 Din od mernika. Slednjič se je opozorilo zborovalce na važnost umetnih gnojil in škropljenja sadnega drevja kakortudi na potrebo pravočasnega plačila članarine.
Kmetijska podružnica Ribnica je zborovala 9. decembra t. 1. Od 83 udov je bilo 22 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je podružnica živahno delovala, izposojala kmetijske stroje in naročala umetna gnojila. Prav sedaj je naročila tudi 57.000 kg umetnih gnojil pri družbi. Računski zaključek izkazuje gotovine 4431 Din. V odbor so bili izvoljeni: dekan Ant. Skubic načelnikom, za odbornike pa Ant. Lesar, Silv. Klun, Jos. Češarek, Al. Ilc, Iv. Marolt, Fr. Grebene, Jan. Lesar, Jož. Grebene, Ant. Pakiž in Iv. Škrabec. Za delegata sta bila izvoljena Fr. Grebene in Iv. Škrabec. Pri slučajnostih s,e je razpravljalo med drugim o nakupu motorne mlatilnice.
Kmetijska podružnica Braslovče je zborovala 16. decembra t. 1. Od 69 udov je bilo 48 navzočih. Odbor je imel 4 seje. Podružnica je priredila gospodinjski tečaj in razne rastlinske poskuse. Nabavila si je tudi škropilnico1 za hmelj. Računski zaključek izkazuje 2742 Din dohodkov in 1050 stroškov. Za delegata sta bila izvoljena Fil. Jošovec in Ant. Omla-dič. Za novega skladiščnika je bil izvoljen Iv. Bošnak. Opozorilo se je zborovalce, da naj naročajo umetna gnojila pri svoji podružnici in v določenem času. Pri slučajnostih so se sprejeli predlogi za napravo skladišča v Celju in za ustanovitev Kmetijske zbornice.
GOSPODARSKE STVARI.
Kožni sejm na dan sv. Neže. Razen kakega nedeljskega lovca poznajo gotovo vsi drugi in pravi lovci dan sv. Neže. Ta datum jim, je poznan zato, ker se že desetletja vrše v Ljubljani na prvi ponedeljek po sv. Neži kožni sejmi. Zadnja leta pa je Ljubljanski velesejm s sodelovanjem Lovske zadruge v Ljubljani te kožne sejme reorganiziral in izboljšal. Poseben oddelek na velesejmu, imenovan „Divja koža", zbira kože vseh vrst divjih živali, jih sortira in povabi domače in tuje kupce na dražbo in nakup kož. Pri teh akcijah so se lovci prepričali že ponovno, da se tu in na ta način dosežejo najboljše cene. Zato naj tudi letos nihče ne zamudi prilike, ki mu jo nesebično nudita Ljubljanski velesejm in Lovska zadruga v Ljubljani. Pošiljajte kože „Divji koži" na Ljubljanski
velesejm in s posebnim pismom razpredelbo. Letos pade sv. Neža ravno na ponedeljek in se vrši ta sejm torej na dan 21. januarja 1929. Kože se sprejemajo vse do tega dne opoldne. Čimprej pa jih pošljete, tem bolje ustrežete „Divji koži".
Vinski sejni v Krškem. Kmetijska podružnica v Krškem priredi dne 23. januarja 1929 (to je v sredo) veliki vinski sejm v Krškem. Kupci se vabijo, da spoznajo letošnji dobri pridelek iz Drenovca, Trške gore i. t. d. — Otvoritev ob 10. uri dopoldne v prostorih posvetovalnice v Krškem.
DOPISI.
Iz Jarenine. O priliki občnega zbora, ki se je vršil 18. novembra t. 1., kakor smo že poročali v zadnji štev. „Kmeto^ valca", sta nastopila tudi dva predavatelja, ki sta podala mnogo lepih in dobrih nasvetov navzočim zborovalcem. G. kmetijski svetnik inž. Jos. Zidanšek je v poljudnem govoru obdelal globoko obdelovanje zemlje, napravo gnojišč in gnojničnih jarn, pravilno ravnanje z gnojem in gnojnico, umetna gnojila, uporabo pepela, odbiranje semenskega žita, nabavo travnih in deteljnih se,men in o pomenu dobrih plemenjakov. Drugi govornik g. inž. Zupanič, obl. referent za vinarstvo, je pojasnil posledice prezgodnje trgatve in opozarjal na stare prislovice o vinogradniških patronih, da se pred sv. Mihaelom grozdja ne poskuša in da se pred sv. Terezijo ne gre z brento v vinograd. Obrazložil je na to pravilen in nepravilen potek ki-penja in pripomočke, ki so potrebni za pravilno kletarjenje. Sleidnjič je obdelal ravnanje z zdravim in nezdravim vinom, žveplan je in pretakanje vin. Zborovale! so z velikim zanimanjem sledili obema predavateljema in se po živahni debati, k,i je ob sklepu predavanja sledila, zahvalili za podani pouk z željo, da bi se slična predavanja prirejala tudi v naprej.
L. Zupanič.
Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo.
„Vestnik Društva kmetijskih strokovnjakov" za Slovenijo. Prvo odborovo sejo je imelo naše društvo dne 17. novembra t. 1. Novoizvoljeni odboir se je konstituiral kakor sledi: Predsednik -inž. Josip Zidanšek, podpredsednik ravnatelj Andrej Žmavc, tajnik inž. Benedikt Wenko, blagajnik referent Albin Dular, tajnik za posmrtno pomoč referent Martin Zupane. Odstopivšemu tajniku inž. Lukmanu smo izrekli pismeno zahvalo za njegovo požrtvovalno delo. — Posredovanje služb. Prijavilo se je več članov, ki iščejo razna mesta oskrbnikov, šafarjev in praktikantov. Delodajalci se naprošajo, da nam javijo morebitna prosta mesta. — Podpore. Obrnili se bomo na oba slovenska oblastna odbora s prošnjo, da izplačajo reducirani m tovarišem primerno odpravnino. — Zveza državnih nameščencev. Sklenili smo-, da iz zveze izstopimo, ker skoro nimamo več članov v državni službi. Vsem svojim članom v oblastni službi pa toplo priporočamo, da pristopijo Društvu oblastnih uslužbencev mariborske odnosno ljubljanske oblasti,
—	Prihodnja odborova seja bo v soboto, 12. januarja ob treh popoldne v Mariboru na Vinarski šoli.
Osebne vesti. G. inž. Ferdo Vončina je bil od oblastnega odbora v Karlovcu imenovan direktorjem oblastne kmetijske šole v Gospiču na Hrvatskem. — G. Andr. Žmavc, direktor obl. vinarske in sadjarske šole v Mariboru, je stopil v trajni pokoj. Na njegovo mesto je imenovan g. prof. Josip Priol, ki je bil zadnji čas nameščen kot obl. sadjarski referent v Mariboru.
—	Strokovnim učiteljem za vinarstvo na obl. vinarski in sadjarski šoli je bil imenovan bivši kmet. referent v Murski Soboti g. Franjo Vojsk.
KNJIŽEVNOST.
Kmetijski koledar za I. 1929. — Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu je za 1. 1929. izdala strokovno-kmetijski koledar, ki nudi razen navadne koledarske vsebine še dvajset strokovnih člankov. Pisan je deloma v cirilici, največ pia v latinici in tudi v slovenskem jeziku. Spisi obravnavajo obdelovanje zemlje, gnojenje z umetnimi gnojili, posebno s čilskim solitrom, gnojilne poskuse v različnih oblikah in mnogo drugega gradiva. Sploh je v tem malem zvezku zbranega toliko poučnega, da si bo vsak kmet, ki bo upošteval tukajšnja navodila, lahko znatno izboljšal svoje gospodarstvo. Ob koncu ima tudi nekaj praznih strani za beležke. Ta kmetijski koledar, ki je izšel v 15.000 izvodih, se do-pošlje brezplačno vsakemu, ki se zanj zglasi pismenim potom pri Poddeiegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 /II- Poudariti je, da se navedena Delegacija ne bavi z nikako trgovino z umetnimi gnojili, ampak samo s strokovno propagando za zvišanje kmetijske produkcije v državi in hoče s strokovno literaturo čim širši krog kmetovalcev poučiti o uimnem kmetovanju.
DRUŽBENE VESTI.
Kazalo za ..Kmetovalca" bo kmalu sestavljeno in natisnjeno. Kdor hrani list in mu je kazalo potrebno, naj to sporoči po dopisnici Kmetijski družbi, ki mu bo isto doposlala.
Pobiranje članarine. Načelništva podružnic se nujno poživljajo, da čimprej zberejo članarino za 1. 1929. in jo dopoš-Ijejo družbi, da bo mogoče pošiljati ..Kmetovalca" nemoteno in brez presledka. Opozarja se, da se prihodnja, t. j. 1. številka „Kmetovaloa" za 1. 1929. dopošlje še vsem starten članom, druga številka od 31. januarja pa le onim, ki so dotlej poravnali članarino za 1. 1929.
Frankiranje dopisov podružnic in dopisov družbenih članov. Načelništva podružnic pošiljajo največkrat imenike članov frankirano samo z znamko 1 Din, četudi presega teža pisma 20 gramov, vsled česar mora družba doplačati poštnino in povrhu še kazen za nezadostno frankirana pisma. Opozarjajo se načelništva kakortudi drugi člani, da pisma težje vsebine puste stehtati na pošti in jih zadostno frankirajoi.
Naročila gospodarskih potrebščin pri Kmetijski družbi.
Večkrat pošiljajo podružnice kakortudi posamezni udje razna naročila za gospodarske potrebščine, za sadno drevje, seznam novih članov in strokovna vprašanja napisana vse skupaj na istem listu. Ker se 'pri družbi delo razdeli, je potrebno, da so razna naročila, kakor za gospodarske potrebščine, sadno drevje, knjige in strokovna vprašanja napisana na posameznih listih, da se s tem delo družbenemu uradništvu olajša. Istotako je napisati natančno in razločno ime, bivališče, pošto in železniško postajo.
URADNE VESTI
Izvolitev novih odbornikov. Občni zbor Kmetijske družbe od 28. t. m. je soglasno izvolil za triletno poslovno dobo te-le člane glavnega' dbora:
II. podpredsednikom: Ivan Pipan, posestnik v Vižmarjih pri Št. Vidu; odbornikom: Martin Bajuk, posestnik v Božja-kovem, Leopold Bučar, posestnik v Kostanjevici in dr. Franc Spiller - Muys, drž. uradnik v pok. v Ljubljani; Robert Košar, veleposestnik na Kogu pri sv. Bolfenku, Martin Steblov-
nik, posestnik na Rečici ob Paki in dr. Anton Milavec, oblastni odbornik v Ljubljani.
Za računska preglednika sta bila še nadalje izvoljena gg.: Ivan Piber, župnik, Šenčur pri Kranju in Andrej Roškar, posestnik, Cven pri Ljutomeru.
Zapisnik seje glavnega odbora Kmetijske družbe dne 27. decembra 1928.
Navzoči gg.: predsednik Ivo Sancin, podpredsednika Jarc m Pipan, odborniki Ažman, Bajuk, Brenčič, Černe, Globevnik, Hočevar, Hrastnik, Jan, Košar, Petovar, Steblovnik, Zupanič, Trček, Urek, Vrhnjak in družbeni ravnatelj inž. Lah.
Ljubljanskega velikega župana je zastopal oblastni kmetijski referent g. Trampuž, mariborskega pa oblast-ni kmetijski referent g. inž. Zidanšek.
Ob treh popoldne je g. predsednik ©tvoril sejo, pozdravil navzoče ter ugotovil sklepčnost.
Na to je ravnatelj prečital zapisnik odborove seje od 14. novembra t. 1., ki se je brez pripomb overovil.
Prečital se je tudi zapisnik sej direktorija od 28., 29. in 30. novembra, v katerih se jei obravnaval nakup 35 vagonov po 15 ton Toimasove žlindre in 50 vagonov modre galice. G. predsednik je podrobno pojasnil stanje letošnje kupčije z modro galico in končni nakup od tvrdke Montecatini v Milanu. Glavni odbor je odobril tudi sklepe direktorija. Cena modri galici se bo pozmeje določila, ko bo znano, kakšna uvozna carina bo tedaj v veljavi.
Glavni odbor je odobril tudi nakup 10 vagonov čilskega solitra in določil ceno temu gnojilu na 3.35 Din za kg pri va-gonskih dobavah, franko vsaka postaja Slovenije, pri prodaji na drobno v vrečah od približno 100 kg pa po 3.50 Din za kg.
Predlogi glavnega odbora za družbeni občni zbor: Po podrobni razpravi o poljedelskem kreditu je sklenil glavni odbor predlagati občnemu zboru resolucijo, v kateri se najprej izraža protest proti današnji obliki zakona o poljedelskem kreditu, obenem je napraviti korake zia vstop v oblastno kreditno zadrugo v Zagrebu in končno zaprositi kredit do treh milijonov dinarjev v svrho lažjega kreditiranja podružnicam pri nabavi kmetijskih potrebščin. G. Trček je podrobno utemeljil ta predlog in sestavil tozadevno resolucijo.
Drugi predlog se je glasil: za izpremembo zakona o zaščiti kmetije, če se ta razširi na vso državo. Po temeljiti obrazložbi od strani g. Trčka se je stilizirala tozadevna resolucija,.
Tretji predlog za občni zbor poudarja slabo stran današnjega taksnega zakona in zahteva izpremembe tistih določil, ki predvsem obremenjujejo kmetijstvo. Ta predlog je utemeljeval ravnatelj.
Predlogi podružnic: Kmetijske podružnice so poslale mnogo predlogov za družbeni občni zbor, ki so pa večinoma take narave, da jih lahko reši glavni odbor kakortudi predsedstvo. Zaraditega je odločil glavni odbor, da pridejo na občni zbor samo ti-le predlogi:
1.	Podružnica Teharje želi ustanovitev skladišča v Celju.
2.	Podružnica Struge predlaga ustanovitev živinozdrav-niških tečajev za vzgojo živinozdravniških pomočnikov.
3.	Podružnica Ribnica želi, naj družba deli sadno drevje po znižani ceni.
4.	Podružnica Letuš predlaga, naj Kmetijska družba izda ilustrovan katalog kmetijskih strojev.
O predlogu podružnice Novo mesto, da pospešuj Kmetijska družba prašičerejo na Dolenjskem, se je razvila daljša debata, v kateri se je pojasnilo današnje stališče oblastnih odborov, ki so si nadeli nalogo pospeševanja te panoge.
G. Černe je predlagal, naj prevzame Kmetijska družba odprodajo vsega krompirja od strani kmetovalcev in naj poskrbi, da se bo mleko kmetom dražje plačevalo. Tudi naj družba zahteva prepoved uvoza mlekarskih izdelkov ter izvoza otrobov in oljnatih tropin. Glavni odbor je bil mnenja, da se Kmetijska družba ne more baviti s prodajo krompirja, ker je to najbolj riskantna kupčija in je tudi v tej obliki, kakor je to predlagal g. Černe, neizvedljiva.
Sprejem novih članov. Glavni odbor je sprejel 10 članov, ki so se priglasili od zadnje odborove seje.
Na predlog g. predsednika je glavni odbor soglasno sklenil, predlagati občnemu zboru, da se vršijo volitve per accla-mationem in ne po listkih, ker ostane razmerje odbornikov ne-izpremenjeno.
G. predsednik je ob polu šestih zaključil sejo.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba. Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsai 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodaien izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Ptujska gora, v nedeljo, 13. januarja 1928. po prvi sv. maši pri g. Juriju Topolovcu-;
v nedeljo, 20. januarja 1928.:
Breznica, ob treh1 popoldne v ljudski šoli; Gornji Logatec, ob en:i popoldne v ljudski šoli; Kočevje, ob desetih dopoldne v gostilni Gruber; Koprivnik, ob dvanajstih pri načelniku; Moste pri Komendi, ob treh popoldne, Moste 42; Ljutomer, ob polu devetih dopoldne v meščanski šoli; Otovec, ob desetih dopoldne v gostilni Vrščaj.
Tržne cene.
Cena io v dinarjih.
,p o
plenica...........1 q
rž.............1 .
Ječmen...........I a
ovei............1 »
j proio...........1 .
koruza (nova, sušena).....1 >
ajda............1 .
fižol, ribničan........1 »
fižol, prepeličar.......1 .
krompir..........1 ,
g f sladko seno.......1 p
S { kislo seno........1 ,
13 l slama..........1 .
Voli I...... žive teže 1 kt
,H....... , 1 .
.m........ , 1 ,
Krave, klobasarice ... , 1 , (Prifon v Ljublj. 97 v Marib. 432 f lav.)
Teleta.......žive teže 1 kf
(Prifon v Ljubil. 22 v Marib. 5 flav.)
6—8 tednov stari.....komad
3—4 mesece stari..... .
5—7 mesecev stari .... .
debel.......žive teže 1 kf
debel......mrtve . 1 ,
(Prifon v Ljublj, 51, v Marib. 43flav.)
i g f piščanec........komad
• ■ V kokoš .......komad
^ mleko.........1 lit.
So ( smetana........1 ,
S7 čajno maslo.......1 kf
I surovo maslo ......	1 ,
Š bohinjski sir.......1 .
m I sirček..........1 ,
■ v jajce........komad
to 1 trda drva........1 m1
S * \ mehka drva......1
Ljubljana
3 TO"— do —•—
300 - do 325'-310 - do 330*— 300'— do 325 — 280" - do •— 320'— do 325'— 270 - do 280-830'— do —•— 850*— do --125'- do 150-—
150'- do —•— —— do 100'— 75'- do 100'-8-- do 7*50 do 6*50 do —•— 3'- do 3 50
10- do 11-
Maribor
350"— do -•-300*— do -•— 325 do 350*— 300' do —•-300*— do —■-300'- do 350'-250*— do 300-600,- do 700'--•- do -■-125-- do 200'-
100"— do 150-100 - do 120'— 57*— do 75-J-50 do 8-25 7- do 7-50 6-25 do 6-75 3-- do 4 50
—do —'
200'— do 300'		225'	do 250'
—•— do	—■—	280'-	do 450'—
-•— do	—•—	480'—	do 540*—
—•- do	—.	10'-	do 12'50
—•— do	—•—	16'-	do 18'—
15'— do	30'-	15'-	do 40-
28'— do	35'-	35'-	do 40'-
2'50 do	3'-	3--	do 3'50
—do	—•—	12'-	do 14'-
48'- do	56-	50--	do 65'
40' - do	—•—	—•—	do 48'-
28'- do	32-	—.—	do -'-
8'— do	10'-	8'-	do 10'-
1-25 do	1-75	1-50 do 2'—	
160*— do	—•—	125'-	do 150*—
60-- do	75-	105"—	do 120'-

„Vaš Thiirpil je, kot edino očuvalno sredstvo proti griži pri teletih, čudežno vplival tudi v najtežjih slučajih. Zamorem se o „Thiirpilu" le pohvalno izraziti."
L. A. ekonom v U.
„Thurpil" se dobiva pri živinozdravnikih in v lekarnah. Zahtevajte pristni ..Thiirpil" in odklanjajte nadomestila. Edina tovarna: Cl. Lageman Chem. Fa-brik Aachen. Zastopnik: „Lykos" Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
reg. zadr. z neom. za v.
Bacil poštie Hranilnice št. U257	BncjaTfce: JmetsE lom" TeMoi 2,847
v Ljubljani, TaiičapjBga (Sodna) al. štep. 1, pritličji
Daje t
Posojila na vknjižbo, proti poroštva ter za-■tavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najusodnejšem! pogoji.
Obrestuje
vloge nafs o / brez od-
knjižice ** '0 povedi čistih.
Večje stalne vloge in vloge v tekočem računu po dogovoru.
Preskrbuje i
Kavcije inkase, srečk« in vrednostne papirje ter čeke in nakaznic«
na druga mesta. Uradne ure: vsak delavnik 8.— 12.H in od 3.-4.H
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije.
a «
a-c « ■o -
"3 cč ^
- OJ
■5 >
C8
<U
C
O) «—;
U
es
S
u
c
«
IS
3 o o-a
«3=1
<« <U -
« i •o-** \
4)
gfs'
l|r
"čo t« "rt"53
S"7>'
>> c
r- V) 03
S o* i. ^ p: o o-s
g , - £ S IJS«
1- LO
N
" EjS.« rt Q — 'H
; -O ^ rt rt ^ —.
. «.2
: o >"
- v. - (U <U
e _
-- E ^
i
2. a.a
3 — >
>o x | S M
~ C. >
tn o
« c S
c c o
-- OJ _ &0 2 c o
>CJ
4J
.E o
= C
r <=. O to 03
- - —< o •— —
3 O — rt — : = >
Kaiserjeve prsne karamele
s „3 jelkami
r
V LEKARNAH, PROGERIJAH IN KJER SO VIDNI PLAKATI!
Konja zamenjam
štiriletnega, ki ie za težko vožnjo, za boli lahkega! Naslov: Alojzij Podobnlkar, Dobrova 38 pri Ljubljani.	277
Dva.enovprežna vozička
(eden zapravlienec, drugi z lestvami) ima na prodaj: Alojzij Podobnlkar, Dobrova 38 pri Ljubljani.
278
Dva mrjasca
črnolisasta, gorenjske pasme, eden 7 mescev, drugi eno leto star
in simodolsko kravo
v drugem teletu, ima na prcidaj: Valentin Rahne, Zalog 7, pošta Dev. Mar. v Polju.	279
Lepa kobila,
štiri leta stara, 14% visoka, za vsako vožnjo sposobna, popolnoma zdrava je naprodaj. Kupec, ki reflektira in zna ceniti zares dobro žival, naj naslovi ponudbe pod ,,Kobila 281" na upravništvo ,,Kmetovalca".	281
KNJIGOTISK LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA
VSA 'TISKARSKA IN LITOGRAFICNA DELA V ENI ALI VEC BARVAH: VIZIT-NICE, KUVERTE, CENIKE, RAČUNE, PLAKATE, TABELE, KNJIGE, SLIKE, AKCIJE, ZADRUZNE TISKOVINE ITD.
KONKURENČNE CENEI
i mmm mi
UUBL19H9, BREG 1D-1Z.
Ali se1 hočete^brez nevarnosti osvoboditi protina,
R EVM ATIZMA
trganja v križu in išiasa?]
Revmatizem Je grozovita, zelo razširjena bolezen,ki ne prizanaša ne revnemu ne bogatomu, svoje žrtve išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so oblike, ki se v njih pojavlja ta bolezen, in prav pogosto niso boli, ki jim dajemo vsa druga imena, nič drugega kot;
revmatizem.
Sedaj so bolečine v udih in sklepih, sedaj so zopet otekli udje, sklučene roke in noge, trganje, zbadanje po raznib delih telesa, da celo slabe oči so prav pogosto posledice revmatičnih in pro-tinskih boli.
Kakor a je raznolika podob a ki jo nudi ta bolezen, tako rano-gostranska so vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila, mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, Kvečjemu prinese polajšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporo-I *čamo, je neškodljivo zdravljenje s pitjem studeličnice, ki je
| pomagalo že mnogim bolnikom.
Naše zdravljenje je izborno in učinkuje naglo tudi pri
zastaranih, kroničnih boleznih.
Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da .bomo vsakomur, ki nam piše, poslali
popolnoma zastonj
naso zanimivo, zelo poučno brošuro. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče na .iagel način temeljito osvobodili svojih b ilezni brez vsake nevarnosti. naj piše še danes!
AUGUST NARZKB,
Berlin-Wi mertd irf, Brui-hs»lerstrasse 5, Abt. 49.
Mala naznanila.
L» proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—,
vsaka nadaljna beseda po 1 Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Conz-ov Elektromotor
je edini konkurenčni motor, ki vsestransko ustreza v Industriji, gospodarstvu, obrti itd. — Zahtevajte ponudbe! — Glavno zastopstvo: Ing. Guzelj, Ljubljana VII., Jernejeva cesta štev. S. Teleion 3252.
258
Cepljene trte
prve vrste različnih vrst na podlagah Rip. & Port., Rupestris št. 9 (Gothe), Sol. Rip. 1616 in Ber. & Rip Teleki 8 B. nudi: I. Trsničarska zadruga v Sloveniji, Sv. Lovrenc v Slov. gor., p. Juršiacl pri Ptuju. Zahtevajte cenik!	243
Krasne tlakove
za veže, kuhinje, cementne cevi, nagrobne spomenike, stopnice, podboje izdeluje Ivan Gostln-čar, cementarna Pešata, pošta Dol pri Ljubljani.
263
Fige, češplje in brinje
za žganjekuho ima v zalogi: Ivan Jelačin. Ljubljana, Emonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo 1 252
Samo iz domačega platna se perilo ne trga!
Zato pa dajte v tkanje laneno prejo, da jo stke v domače platno tkalnica „Krosna" v Ljubljani, Zrinskega c. 6. Tkanje najcenejše!	273
Prodam mlatiinico,
gepelj in kotel za žganjekuho, vse skorai novo. Naslov: Alojzij Legat, Selo 12, pošta Žirovnica, ' (Gorenjsko).	275
Decimalno tehtnico
za tehtanje živine z nosilnostjo do 1000 kg, kupi Kmetijska podružnica v Ormožu. Prodajalci tehtnic naj pošljejo svoje ponudbe do 15. Januarja na Kmet. podruž. v Ormož.	282
Ekonom
izšolana stareiša praktična moč, vsega gospodarstva (zlasti živinoreje in perutninarstva) z delavno družino, želi službo takoj premeniti oz. vzeti v najem, četudi z družabnikom. Cenjene ponudbe služb in posestev ali družabnika je poslati: Upravi ..Kmetovalca" št 280.	280
Zoper jalovost hrau in telic
ter pri sramničnem vnetju učinkujejo zanesljivo povsod priznane BOSULIN SVEClCE. Ne prodajajte v zgubo krav, ki se ne oteletijo! Škatlia z 12 svečicami in natančnim živinozdravniškim navodilom 30 Din. Ce se pošlje denar v pismu naprej, poštnine prosto, sicer povzetje! Izdeluje in razpošilja edino: Lekarna pri Angelju Varhu na Vrhniki.	251
Kupim
takoj večje množine ključev, 42 cm dolžine in 7 milimetrov debeline, Amerikanske podlage: za suho cepljenie Riparja Portalis in Gothe štev. 9. Ponudbe na Franjo Žiher, trsnica, Samušani 37, pošta: Sv. Marjeta pri Moškanjcih.	271
Oskrbnik,
star 25 let išče službe na veleposestvu, teoretično in praktično naobražen v vseh panogah kmetijstva s tremi leti službe s primernimi spričevali. Prosim, kdor reflektira, naj sporoči na Upravo ..Kmetovalca" pod štev 265.	265
Kupujemo zlato, srebro, platin
in plačamo 1 srebrno krono Din 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18.—. Prevzamemo tudi .vse druge kovine in plačamo najbolje. Tovarna za ločenje dragih kovin, Sp. Šiška, Sv. Jerneja cesta 8.	266
Srečno in veselo Novo leto 1929
želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem
MEDIC - Z AN K L
tovarne olja, firneža, lakov in barv družba z o. z. lastnik Franjo Medic
LJUBLJANA - MEDVODE, MARIBOR, NOVI SAD.
Kupujte brusne kamne
Dobijo se -v vseh večjih trgovinah z železnino.
Z
Gospodarji I Gnojite x
HPHEmm DušiKom
najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom ln apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cena'j, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje
TVORNICA ZA DUŠIK d. d. RUSE v Rušah pri Mariboru.
Ta tvornica proizvaja iztotako mešano umetno gnojilo „NITRO-FOSKAL - RUŠE" katero sestoji iz apnenega dušika superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitrofoskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom fos-forom, kalijem in apnom, ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnoji
Zavarovanje
immmmmmmmmmmamms®
Zavarovanje je ena najvažnejših gospodarskih potreb in brez zavarovanja ne more biti noben posestnik ali gospodar.
Zlasti potrebuje vsakdo požarno in živ-ljensko zavarovanje tako posestnik hiše ali gospodarstva, kakor uradnik, delavec ali kmetovalec. Kdor ima premičnine in nepremičnine treba je, da iste zavaruje proti škodi od požara, ker le v tem slučaju mu odškodnina nadoknadi nastalo škodo. Zivljensko zavarovanje pa preskrbi človeka za starost, ko pride bolezen in oslabelost ko odpove delavna in pridobitna moč; to zavarovanje preskrbi tudi sorodstvo zavarovanca za slučaj njegovo prejšnje smrti.
So še druge vrste zavarovanja, ki so v isti meri potrebna kakor: zavarovanje proti telesnim nezgodam, proti škodi od vlomske tatvine, transportno zavarovanje i. t. d.
Za provedbo zavarovanja proti škodi od požara ter življenskih zavarovanj, bodisi za večje ali manjše zavarovalne glavnice, kakor tudi za vse ostale vrste zavarovanja, priporočamo naš najstarejši domači zavarovalni zavod ,,Croatia" zavarovalna zadruga, ki je bila leta 1884 ustanovljena od občine svobodnega in kraljevskega glavnega mesta Zagreba, je tedaj več kot 45 let star zavod.
Zavarovane svote v vseh poslovnih panogah znašajo danes pri ,,Croatiji" preko 9 miljard dinarjev.
Število zadružnih članov znaša okoli 100.000.
Jamstvena sredstva zavoda znašajo okoli 80 miljonov dinarjev.
Centrala ,,Croatiae" nahaja se v Zagrebu, Marovskci" ulica št. 1. v lastni palači.
Podružnice in glavna zastopstva so v sledečih mestih: Banjaluka, Beograd, Dubrovnik, Ljubljana, Maribor, Novi Sad, Osi-jek, Sarajevo. Split, Subotica, Šibenik, Veliki Bečkerek.
Lastne svoje zgradbe ima ,,Croatia'4 v Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Osijeku, Subotici in Banjaluki.	283
Blasnlkova
»ELlUfl pHflTIKB
C za navadno leto 19Z9,
ki lma|365 dni.J
„ VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se oili-kuje po bogati vsebini in slikah.
„VELIKA PRATIKA" je najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri:
3. Hlasniha naslednikih
tiskarna in litografični zavod LJUBLJANA, BREG STEV.IZ
V Ljubljani, 31. decembra 1928.
Leto XLV.
TOVAL
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
laaerati se račmafo pO ■aalednjilt oenahi

»tran .... Din 2400* — '/, »trani .... Din 400'--'/, strani.... Din 1200 — !/, "trani .... Din 300'— s/s »trani .... Din 800" — «/u strani ... Din 200-— !/t »trani .... Din 600"-- '/24 strani ... Din 100-— Priloga li»tu »tane Din 1500 —. — Mala Haznanila do 20 besed stane Din 20"—, vsaka nadaijna beseda 1 Din.
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe I
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slove-i ni jo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim« ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Cene neobvezne. — Zaloge se nahajalo:
v LJubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri K. Lovro Petovarju; v Murski Soboti pri tvrdki Čeh & Gaspar; v Radincih pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržaj; v Ptuju pri Kmet. društvu.
Večje zaloge apnovega dušika so: pri kmetijskih podružnicah v Novem mestu, Rovtah, Gor. Logatcu, Kostrivnici, Št. Jerneju, Železnikih, Frankolovem, Škofji vasi - Vojniku, Brežicah, Št. Ilju pri Velenju, v Velenju, Šmartnem ob Paki ter pri hmeljarni v Žalcu.
Umetna gnojila..
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih nai se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki |)m bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Amonijev sulfat 20/21% po Din 500.— za 100 kg.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 285 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski aH Zagorski apnenici, po Din 13.— 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Kalijeva sol, 42% po Din 170.— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 90,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit 12—15% po 86,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400 do 600 kg.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 128.— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 44 Din za 100 kg z vrečami vred. — Na ha 600 kg.
Mešano gnojilo. Nitrofoskal - Ruše, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 180.— za kg. Za 1 ha 500 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, dušika po Din 120.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Rudninski superfosfat 16% po Din 92,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300-^500 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 215,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4% dušika po Din 115.— za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Tomasova žlindra se je podražila: Vsled stavke v železni industriji v Nemčiji se je Tomasova žlindra podražila. Zato je tudi družba primorana blago, ki ga dobi, prodajati po višji ceni. Odslej stane 18^—19% blago po 125 Din. vsak odstotek višje vsebine 6 Din več. Pri 15 tonskem vagonskem odjemu 122 Din franko vsaka postaja Slovenije, pri pet ali deset-tonskem odjemu 123 Din franko vsaka postaja.
Krmila:
Klajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.— za kg, na drobno Din 4.50 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.90 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7.50 za kg, na drobno Din 8.— za kg, najmanj 5 kg.
Živinska sol se dobi pri podružnici Velenje po Din 2.—■ za kg franko postaja Velenje v vrečah po 50 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po lK kg po Din 20, v ročkah po 3^ kg Din 50.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din in v steklenicah po dva kg po 15 Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Cepilna smola v škatljicah po kg po Din 8.—; v škat-Ijicah po Vt. kg po Din 15.—.
Eponit za čiščenje vina po Din 50.— za kg.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter.
..Jullien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče Yk kg Din 30, K kg Din 50, 1 kg Din 90.—.
'Mast zoper zajce po Din 12.— za kg.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130— Din za 2 m zložljiv aparat.
„Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad.
„Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechwile, po Din 140.—.
Škropilnice franc. znamke „Automatique", nahrbtne Din 680.—.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnikom Din 2900.—.
Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160.
Škropilnice Flora, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—.	^ „ncr
Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane po 1 lit. Din 220, po 2 lit. 225 za komad.
Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 520, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450,—, prava francoska Superieur po Din 500, za komad.
Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640.— komad, s pumpo na poteg po Din 640,— za komad.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršil-nlk Duet po Din 130, navadni razpršilnlk po Din 18, Fllckov razpršilnik za trte po Din 60 za komad, za drevje in hmelj po Din 110 za komad.
VInalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seltz po Din 120.—.
Vinometri „Weinlaube" inozemske tvrdke po Din 60.—.
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.90 za 1 kg.
Žveplovl trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
2veplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Žveplalniki ročni po Din 65.— komad.
Nova zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja tvrdke S. Kunde in sin.
Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34.— do Din 150.—.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 60 do Din 82.—.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 40,— do Din 190.—.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in gosenčnih gnezd Din 20.—, 127.—, 190.—, peresa k škarjam po Din 1.—.
Škarje za striženje mej od Din 50.— do Din 120.—.
Navadne drevesne žage Din 40.—, 45.—, 50.—.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18,— do Din 20.—.
Lopate za štihanje nasajene po Din 64.—.
Živinoreja in mlekarstvo.
Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad.
Gobčni odpirač „Ekspres", 150 Din komad.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Din 7.—.
Posnemalnlki: Domo H za 30 lit. po Din 875, AX za 40 lit. po Din 1000, M za 70 lit. po Din 1055 komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050, E2 za 100 lit. po Din 1250, F za 140 lit. po Din 1700, A za 200 lit. po Din 2500.
..Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. za 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850.— Din, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20. 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, 500 gr po Din 180.
Hoybergov aparat za določanje tolšoobe v mleku in smetani tip 33 Din 570.—, tip 25 Din 690.—.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 880, 360 cm po Din 895, 390 cm po Din 910, 420 cm po Din 930, 290/420 cm po Din 1080.
Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—.
Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30
Brzoparilniki Alfa s pocinjenim kotlom 80 litrov Din 1625, 100 litrov Din 1725. 120 litrov Din 1850, 160 litrov Din 2260.
Živinozdravniški predmeti (češki izdelek); trokarji za teleta po Din 70, trokarji za goved okrogli po Din 45, okrogli
z 2 nožnicama po Din 55, okrogli, kakor prejšnji a večji po Din 65, kombinovani za govedo in ovce po Din 70, za goved, ploščnati po Din 70, za goved, ploščnati, z 2 nožnicama po Din 50; požiralnikove cevi za teleta in ovce po Din 70 in 160, za goved po Din 130, 150 in 320; kateter (za puščanje scalnice) za samice po Din 50, za samce po Din 85; emaskulator po Din 250; gumijev precep (obroč) po Din 8, obroči za bike po Din 20; klešče za vdevanje teh obročev po Din 170; toplomer za merjenje vročine po Din 25; zračni filter po Din 110; gum. balon k temu po Din 35; zaustavljač (proti vhajanju sramnice) po Din 40, irlgatorji kompletni (a 3 litr.) po Din 65; klešče za tetoviranje za tromestna šfevila, z 2 garniturama številk 1—10 po Din 500.
Razne kmetijske potrebščine:
Grablje, železne z 10 zobmi po Din 10.—.
Grablje, železne z 12 zobmi po Din 12.—.
Grablje, železne z 14 zobmi po Din 14.—.
Grablje, železne z 16 zobmi po Din 16.—.
Lopate za štihanje po Din 20.—.
Lopate za nakladanje po Din 24.—■„
Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—.
Vile, železne s 4 roglji po Din 14.—.
Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23 za komad.
Vile s 4 roglji, garantirane po Din 25 za komad.
Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Din 80,— za garnituro.
Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, klešče za pasti Din 5.—.
Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, velik po Din 100.— za komad.
Poljedelski stroji:
Univerzalni plugi in plužni deli:
Sackov plug R16 po Din 1900.—.
Sackov plug R14MN po Din 1600.—.
Lemeži za Sackove obračalne pluge po Din 35.—.
Sackovi plužni lemeži 6R24 po Din 48.—
Sackov obračalni plug (glava) HAW7 po Din 520.—.
Sackov podzemni plug (glava) XII po Din 400.—; glava XV z noži po Din 400.—.
Sackov okopalnik (glava) H4 po Din 315.—■.
Sackov kultivator FZBVR s 7 peresnimi noži po Din 1780.—; z 9 peresnimi noži po Din 1890.
HSCS plug UP5 za globočino 18 cm — teža 71 kg Din 825.—.
HSCS plug UP6 za globočino 18 cm; teža 74 kg Din 870.—.
HSCS plug UP7 za globočino 28 cm; teža 82 kg Din 960.—.
Glave URB4 za lesene pluge po Dn 175.—.
Brane.
Sackova 3 delna njivska brana Ia po Din 1600.—.
Sackova 3 delna njivska brana GE3 s premakljivimi vrstami po Din 1150.—.
št. 13 — železne, njivske, dvodelne, tež. 40 kg, Din 600.—.
Travniški skarifikator na visokih Kolesih Darlus 14 (s 14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad.
Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleten po Din 1280 za komad.
Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.—, 4 po Din 1050.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3200.—, Il/la po Din 2300,— komad.
Trijer „Fenlks" po Din 3500.— komad.
Slamoreznice z ustjem 8 col, s sklopko, znamka V8 po Din 1970.—.
Slamoreznice z ustjem 10 col, brez sklopke, znamka VS10 po Din 2090.—.
Slamorznice z ustjem 10 col s sklopko, znamka VS10 po Din 2130.—.
Slamoreznice z ustjem 12 col, brez sklopke, znamka VFS12 po Din 2350.—.
Slamoreznice z ustjem 12 col, s sklopko, znamka VFS12 po Din 2450.—.
Slamoreznice z ustjem 12 col, s sklopko in verigo znamka VFS 12 po Din 2900.—.
Slamoreznica CCH12 za motorni pogon ali za pogon z vitlom, Din 4050,—
Robkač za koruzo — ročni, Din 1170.—
Izmenjalni cilinder za ječmen in oves (za Heidov trijer št. Il/la) po Din 1700; za III po Din 1950.