PoStnfc» olačan« t gotovini Leto XVm., št. 296 Ljubljana, torek 21. decembra 1937 Cena 2 Din u(Ml»uiMVU Mjuuijauti cuuUJjev« nnca • — reieron ftt «122, 8123, 8144 S120, tU« InseraUM KiaeieK: ujubljana. delen« Durgova dl 0 — Tei 3392. 8492. Pooruzmra Maribor: Grajale trg ?. Teieroo 9t <5455 Podružnica Celje Kocenova di St. i TeieToD St IHO Rakuni pri poet fteft zavodih: Ljub-(Jana it II *42 Praga fiiaio 78.180, CVlPT «t ion 241 General Ludendorff Z Imenom včeraj umrlega generala Ludendorff a je bil pred dvajsetimi leti zvezan sloves nepremagljivega taktika in stratega, odličnega vojnega strokovnjaka. ki je prusko šolo prignal do vrhunca ter pokazal vse prednosti nemške vojaške umetnosti. Ime Ludendorff je bilo prva štiri leta svetovne vojne deležno doma vsesplošnega priznanja, ie vzbujalo strah pri nasprotnikih, občudovanje pri ljubiteljih vojne umetnosti in se je spravljalo v zvezo z vsakim velikim uspehom nemškega orožja. Spričo tega je često bledela slava drugih Demških vojskovodij, kakor da so sarno spretni izvrševalci genialnih Lu-dendorffovib načrtov in zamisli. Od tistih dob se je marsikaj že pojasnilo, marsikaj dobilo svojo oravil-nejšo oeeno in tudi strateška slava pravkar umrlega generala je bila podvržena objektivnejši presoji. Kljub temu pa ostane Ludendorffu neokrnjena slava sijajnega organizatorja ogromnih nemških naporov v drugi oolovici velike vojne Da je bil Erik Luderdorff postal iz povprečnega pruskega častnika osebnost, ki je s svojo težl o roko skoro zaobrnila kolo razvoja v nemški pravec, je pripisati ne samo njegovi sposobnosti, pridnosti in vztrajnosti, marveč tudi izredni sreči. Ko je ta zapustila njegov prapor, je Ludendorff padel tem globlje, čim višje se je bil prej povzpel, in vse njegovo kasnejše dejanje in nehanje imp občuten priokus zaerenjenosti m izgubljenega ravnotežja. Rodil se je Ludendorff leta 1865. v Pruszenniji pri Zwierzinu v današnjem poljskem vojvodstvu Poznanjskem Kot sinu pruskega graščaka in veleposestnika mu je bila določena vojaška kariera, v kšteri je prav lepo napredoval, kajti njegovi predpostavljeni so opazili njegovo nesporno strateško nadarjenost. Usodnega leta 1914. je bil že generalni major in poveljnik brigade v Strasbourgu. Takoj v prvih letih se mu je nasmehnila sreča, ko je pred Liegem padel poveljujoči general nemških čet, nakar je Ludendorff na lastno pobudo prevzel poveljstvo in zavzel silno belgijsko mejno trdnjavo. Ta smeli podvig so mu visoko šteli in ž njim se je bliskoma povzpel iz trume ostalih generalov Se isti mesec je bil kot šef Hin-denburgovega štaba udeležen na pomembni nemški zmagi nad Rusi pri Tannenbergu, kar je njegov sloves le še utrdilo. Ludendorffova roka se je osobito čutila. ko je Hindenburg prevzel za Fal-kenhaynom mesto šefa generalnega štaba in je Ludendorff postal njegov prvi pomočnik. Učinkovita obramba 1 1916 in uspehi 1917. so po večini njegovo delo, kajti Ludendorff je znal po vseh udarcih vedno znova reorganizirati nemško vojsko, da je lahko praktično izrabila svojo veliko prednost enotne notranje napadalne in obrambne linije V začetku 1 1918 pa je bolj in bolj postajalo jasno, da je Nemčija že izčrpana Še enkrat se je Ludendorff pokazal drznega računarja in obenem hazarderja. ko je po popolnem polomu Rusije osredotočil vse nemške sile na zapadnem bojišču, hoteč z zadnjim obupnim poskusom doseči zmago nemškega orožja. Ni se mu posrečilo Z nemškim porazom je zatonila zvezda Ludendorffova za vedno Cesar je moral Ludendorffa odstaviti še pred prevratom. da ustreže nejevoljnim politikom. nad katerimi je doslej ležala težka roka generalova Srd proti njemu je dosegel tako mero. da po prevratu republikanska vlada ni hotela prevzeti jamstva za rregovo življenje Zato je odpotoval na Švedsko, kier je čakal do srede leta 1919., da se je prvi naval mržnje nekoliko unesel in pomiril, nakar se je vrnil v domovino in se naselil v Monakovem. Z naselitvijo v prestolnici Bavarske se začenja druga, ne posebno slavna in uspešna življeniska doba nekdaj tako velikega in mogočnega generala. Najprej se je moral zagovarjati pred parlamentarnim odborom zaradi očitkov, da je namerno podaljševal vojno in onemogočal zaključek pravočasnega ugodnega miru. Kasneje so mu očitali, da je bil v zvezi z znanim Kappo-vim državnim udarom. Nato se je pridružil Hitlerju in je aktivno sodeloval v njegovi borbi. Ni pa si znal priboriti nazaj nekdanje priliublienosti in ko so ga hitlerjevci 1. 1925. kandidirali za državnega predsednika, je temeljito propadel To mu ie omajalo tudi ugled v stranki in užaljen in razočaran se je umaknil. Okoli slavnega vojskovodje sta za-kraljevali praznota in tišina. V tej osamljenosti se je Ludendorff zatekel v mistiko. Najprej je napovedal boj prostozidarjem in se je moral često zagovarjati zaradi izpadov v svojem listu »Volkswarte«. Kasneje pa se je oklenil verske sekte »nemških vernikov«, katere ustanoviteljica je bila niegova druga žena zdravnica dr von Kem-nitznva Zakonca "ta izdelala program, moralko in liture^ko nove nemške vere. obnovila romantični Wotanov kult ln pridobila za uvedbo poganstva res nekoliko pristašev. Vmes je general do- JAPONCI PRIPRAVLJAJO SUNEK PROTI KANTONU Letalski napad Japoncev na kantonska predmestja in železniško progo, ki vodi v Hankov Kanton, 20. dec o. Včeraj popoldne je več japonskih bombnikov napadlo nekatera kantonska predmestja. Letalo eo pri e'ela nad mesto preko francoske koncesije, z.ra-di čečvar so jih francoske protiletalske baterije pričele obstreljevati. Bombniki so epu. 6tili nekaj bomb tudi na ozemlje konces je. k sreči pa nis:? pmzro^ile večj» škode Za. to smatrajo, da ta incident ne bo imel na. daljnjib p< sledic J.;P'>nt*ki bomt>riki so razen kitajskih predmestij bomb.-irdirali tu'i železniško progo ki voli iz Km.t.ina proti Hank« vu Med prebivalstvom ie zaradi tesra na'-ad.i zavladala hud? panika, ker so se razširile vtsii -d« je pričak.ovaf; nadaljuj h in večjih letalskih napadov f kater:mi nameravajo If.ponci pripraviti splošno «»fen. živo proti Kantonu. Inoz.emct pozvali konzuli na:. se takoj pripravijo zn umk iz Kantona v HinLrkon,T Zahtevali so, nai se javijo pr; nj:h j:h bodo v Hongkonoru v p> imeni potiete lahko razmePtili p« parnik h k' sn v lamo. šnii luki že odpravljeni, da prevzamejo he sruTire Ta navodila so v /vez* z obrambni-mi ukreni proti japonski ofenzivi, ki se pri. čakuje p oti KanMnn HongknnSki !i«ti poročajo, da so ee ja. pnnske vojnt !a*je usta"i'». v zalivu Basu. vzhodno (vi Hongkonsra Za,;v je s eti fob>-o utrjen vendar vw kaže da bol« .le-prečila sleherni nov nanal japon-kega letalstva na Kanton in okolico Važna šefa angleške vlade London, 20. dec. d. V vladnih krogih razpravljajo neprestano o namenu Japoncev, da razširi io svojo blokado tudi na Kanton tn Hankov Min. predsednik Chamberlain fe sklical vlado za sredo k izredni seji Kakor za trni-'e jo bo-io na tej seji določili besedilo vladne izjave, ki se bo bavila z japon?ko-anglešk1.mi incidenti v zadnjem času in ki bo morda objavljena že v četrtek. OJačenge angleške mornarice na Daljnem vzhodu London. 20 dec. o Vprašanje ojačenja angleških oboroženih sil na Dal.nem vzhodu polnil svoje na Švedskem napisane spomine, izdal knjigo »Svetovna vojna pred durmi«, ki je v par tednih šla v stotisočih izvodov med ljudi, in s svojo ženo še napisal knjigo »Ob svetem vrelcu nemške sile«, ki je postala koran privržencev njune cerkve. Kakor je neverjetno. je tudi to delo našlo več sto-tisoč odjemalcev. Vse to ga je popolnoma odtujilo tudi Hitlerju in njegovi okolici. Poskusi za spravo so dolga leta ostali brezuspešni in po Hindenburgovi smrti je bil namesto Ludendorffa postavljen na oltar nemškega herojstva maršal Mackensen. Sele za generalovo sedemdesetletnico 4 aprila 1935. je kancelar Hitler ukazal izvesiti zastave na državnih poslopjih, v posebni slavnostni izjavi pa je na-glasil »hvaležnost nemškega naroda za zasluge generala Ludendorffa«. O priliki osebnega sestanka med generalom in kancelarjem letošnjo pomlad je prišlo naposled do popolnega pomirjenja in v zvezi z njim tudi do uradnega priznanja Ludendorffove »nemške cerkve«. Kot poglavar cerkve, rehabilitiran kot strateg in spraviien s stranko kljukastega križa, se je general včeraj poslovil s tega sveta Zgodovina se bo morala šele odločiti, v katerem svojstvu ga bo beležila v svojih analih! je zbudilo v Franciji precejšnjo pozornost. Vrhovni poveljnik f-ancoskr in angleške vojne mornarice ste ae v( zadnjih dneh posodila o novem razporedil vo;n>h momiric na Sredozemskem morju. Francija bo prevzela kontrolo nad pomorskimi zvezami v eriadnem Anglija na v v-hodnem de'u terra morja. Ker je bilo sklenjeno, da krene po. sebnfl eskadra angleške vofne mornarice na Daljni vzhod bo morala Francija znatno oj.-ičiti svoje pomorske šile na Sredozem skem morju London. 20. dec. g. Potrjujejo, da razmišlja vlada o odpoš'Hatvi novih pomorskih sil na Daljni vzhod. Prvi načrt ad-rr.iralitete določa odpošiljatev vsega sredozemskega brodovia v vzhodno Azijo, drugi načrt pa ustanovitev pacifiškega brodovia brez b'stvene oslabitve brodov'a v domovini. Pacifiško brodovle bi se sestavilo iz raznih delov brodovia ki je v domovini in bi imelo kot oporišče Singa-pur Omenjajo 14 vojnih ladid z vojno ladjo »Hood« na čelu, ki ima 42.000 ton in je največja vojna ladja na svetu. Oba načrta sta sesta\ijena na podlagi mnenja, da je odpošiljatev močnega brodovia v vzhodno Azro potrebna za varnost angleškega imperija. V angleških vladnih kiogih pa so nocoi iziavHf.11, da nI nobenih skrbi glede Hongkonga. Negotova usoda angleške križarke HanKov, 20. dec. AA Angleška križar-ka »Caotown« je prekinila vožnjo v Šanghaj, ker so Japonci prepovedali plovbo po dolnjem toku rek« Jangce Križarka, ki je odiplula iz Vuhuja, je sedaj popolnoma osamljena med Hankovom in Sangha-jem. Opravičevanje japonskega poslanika po radiu Washing?on, 20. dec. o. Japonski poslanik Saito je imel sno« po več ameriSkih radijskih postajah daljši govor, v katerem je skušal na originalen način v imenu svoje vlade opravičiti potopitev ameriške topničarke »Panay« na Jangceju. Predvsem je naglašal, da so Japonci pri Hosi-jenu v tedanji splošni zmedi pomotoma obstreljevali ameriško vojno ladjo. Poudaril je, da incident obžaluje nele japonska vlada, nego tudi ves japonski narod. Slovesno je zagotovil, da bodo vsi oficirji o katerih bodo oblasti ugotovile, da so odgovorni za ta incident, kaznovani, degradirani in odpuščeni lz vojaške službe. Poleg tega je japonska vlada že odredil« dale-kosežne ukrepe, da bodo v bodoče tujci in njihovi interesi v kitajskih pokraiinah, kolikor jih je sedaj pod oblastjo Japoncev, docela zaščiteni. Šanghaj, 20. dec. AA. General Hararda, japonski vojaški ataše na Kitajskem, je kategorično Izlavil, da je neresnična vest, po kateri so japonske stražne ladje obstre-lievale s strojnicami mornarie topničarke t>Panay« ko so reševali njeno posadko. čangkajšek odklonil predlog za premirje Šanghaj. 20. dec. o. Vrhovni poveljnik japonske vojske v Nankingu. general Macui je poslal maršalu Čangkajšku predlog za kratko premirje, v katerim naj bi se kitajski narod prepričal, da je sleherni njegov nadalinji odpor proti Japoncem nesmiseln. Ta predlog smatrajo kot priznanje, da so japonski vo'aki zaradi n^pre^tanih borb v zadnjih 4 mesecih rrecei utruieni in da bi jim rad [>Hzfn°sel tudi glede na nastopajočo zimo Marwl Cangkašek ie ponudbo odklonil, češ. da hoče japonski poveljnik pridobiti le čal za reorsan;zaciio svoje voi^ki. nakar bi nadaljeval o^vaiani? kitajskih dežel. Proti Hankovu in Hangčavu Šanghaj. 20- dec. o. Borbe na nankinški fronti se nadaljrjje.o. Japonska vojska prodira polagoma proti Hanko>vu v smeri od Vuhuja. Njeni sprednji oddelki so se meslu približali že na 50 km. Med prebivalstvom Hankova je zato nastalo veliko vznemirjenja in so prvi begunci že pričeli zapuščati mesto ter bežati proti zapadu in severu. Diplomatske oblasti Velike Britanije. Zedinjeaih držav in Francij? so v Tokiiu že posredovale, da bi se v Hankovu ustanovil poseben varnostni pas. v katerega bi se lahko med boji zatenl' vsi tuici. ki jih je v Hankovu več sto. Veliki oddelki japonske vojske so včeraj pričeli prodirati tudi proti Hangoovu, jago-zapadno od Šanghaja. in so niihove siprednja čete le še 3? km oddaliene od te luke. Mednarodni opazovalci v šanghaju napoveduje jo. da bo Hangčov pad?l še ta teden, čenrav fo se Kitajci tudi tardečim diktatorjem« prav tako da polkovnik Rev. ki ji poveljuje, je izja- j porazgovoriti o perečih mednarodni nro- vil, da ne bo pristal na nobena pogajanja blemih kakor je to pred kratkim storil z za predajo mesta. Poveljstvo teruelskega I Muasolinijem in Hitlerjem. Rezultati Delbosove poti v nemški luči Zanimivi komentarji nemškega tiska o Delbosovem krožnem potovanju po vzhodni in jugovzhodni Evropi Berlin, 20. decembra, b. Nemški listi so do včeraj, očividno po direktivah od zgoraj, omejili svoja poročila o Delbosovem krožnem potovanju po vzhodni in jugovzhodni Evropi na najnujnejše informacije brez slehernega svojega komentarja. Vsf večji listi so prinašali v glavnem le pariške in druge sodbe o posameznih etapah Delbosove poti. Ker pa so v Parizu z rezultati Delbosovega potovanja zadovoljni, sili to sedaj nekatere oficiozne organe nemškega zunanjega ministrstva, da stopajo iz rezerve in izrekajo tudi svoje sodbe. Na prvem mestu je treba omeniti »Nemško diplomatsko politično korespondenco«, ki najprej z razumevanjem piše o zdravi-cah, ki sta jih izmenjala na banketu v Pragi Delbos in dr. Krofta. ter celo s pohvalo registrira besede češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže, ki je kot glavno nalogo republike označil »po-mirjenje med rasami in narodi srednje Evrope«, vendar s svarilom pred »češkoslovaškim šovinizmom« ter z zahtevo, n^j najprej Češkoslovaška doprinese svoje žrtve za pomirjenje. časopisno premirje Zanimivo pa je, da ostali listi tega ofi-cioznega tolmačenja diplomatsko politične korespodence ne po^atiskujejo, kakor običajna temveč objavljajo posebne komentarje, ki so precej ostrejši od napol uradnega. V sploSmem smatrajo nemški listi za glavni »usj*eh* Delbosovega praškega obiska dozdevni pritisk francoskega zunanjega ministra na češkoslovaško viado na korist r/emške narodne manjšine v CSR. V tej ■zvezi se pojavljajo tudi vedno znova vesti o Delbosovem priporočilu Pragi, naj bi Sye spustila v pogajanja z Berlinom za sklenitev časopisnega premirja kot prve etape & razčiščeniu medsebojnih odnošajev. Za vzorec naj bi služilo avstrijsko-nemško časopisno premirje, ki se je navzlic nekaterim oviram v splošnem vendarle Izkazalo kot najboljše sredstvo »razkuženja« med Dunajem In Berlinom. Kot prikrit pogoj z nemške strani pa se že sedaj postavlja zahteva po popolnem zatretju nemškega emi-gfrantskega tiska na Češkoslovaškem, ki ga v Berlinu smatrajo za glavnega pokvarje-valca ozrač ja med obema državama. V vrsti dopisov posebnih poročevalcev nemških listov iz Prage zasluži pozornost članek praškega dopisnika »Frankfurter Zeitung«, ki podaia celoten pregled Delbo-sovih obiskov ln razgovorov v vzhodni ln jugovzhodni Evropi. Dopisnik piše med drugim: Barthoujevo in Delbosovo potovanje Delbosovo potovanje se precej razlikuje od podobnega potovanja pokojnega Bar-thouja leta 1934., ki je služilo v glavnem še »obkroževanju« Nemčije. Od tedaj se je marsikaj spremenilo. V Varšavi se je Delbos sicer še vedno lahko prepričal, da je poljsko prijateljstvo s Francijo osnova poljske zunanje politike da pa Poljska v sedanjem položaju odločno odklanja vsa tveganja tako zvane kolektivne politike. Tudi v Bukarešti in Beogradu ni našel Delbos povoda, da bi dvomil v trdnost ru-munsko-francoskega in jugoslovensko-fran-' coskega prijateljstva, toda prepričal se je lahko, da so v sistemu Male antante nastopile nekatere strukturne spremembe v skladu s komunikejem bratislavske konference te zveze. Poskus trdnejše povezanosti med tremi državami, ki sestavljajo Malo antanto, kakor je bil še pred nedavnim aktualen, je končnoveljavno pogorel. Za sporazum, toda brez pritiskov Najpomembnejši je nedvomno Delbosov uspeh v Pragi. Usmerjenost češkoslovaške zunanje politike in njena tradicionalna navezanost na skupne zaveznike s Francijo ostane še nadalje. Vendar pa je treba ugotoviti, da je pokazala praška vlada popolno razumevanje za sporazumevanje v onem širšem okvira, ki ga je nakazalo Ha-lifavovo potovanje v Nemčijo. Morda so mogli v Pragi celo ugotoviti, da je tudi z njihove strani potreben v ta namen kak doprinos. Vsekakor pa so v Pragi mnenja, da bi se to moglo zgoditi ne na pritisk od zunaj, temveč le na osnovi lastne odločitve. Dopisnik navaja nato že znana ugibanja o verjetnem Delbosovem sporočilu češkoslovaškim državnikom kot sklep londonskih razgovorov med francoskimi ln angleškimi državniki in je mnenja, da je Delbos poleg zagotovil angleške vlade, ki so nedvomno razveselila praške državnike, opozoril tudi na češkoslovaško odgovornost za sedanji položaj. Pri tem navaja dopisnik vprašanje sudetskih Nemcev, ki ga seveda prikazuje v povsem nemški luči. S posebnim zadovoljstvom pa dopisnik ugotavlja, da je dr. Krofta v svoji zdravici sam izreč-no poudaril, da je CSR sicer zvesta svojim zunanjepolitičnim načelom, da pa načelu o kolektivni varnosti, ki ga zastopa, sklenitev dvostranskih dogovorov v tem okviru ne bi nasprotovala. Tu pripominja dopisnik: »Ako bi torej v Pragi vzeli dvostranske pogodbe v poštev, bi to nikakor ne pomenilo, da so še odrekli svojemu načelu«. Stavek zveni zelo optimistično ln se zdi, da so tudi v Nemčiii nekateri elementi za pomirjenje s CSR., dasi za sedaj še z nemškimi pogoji. Delbos referira Pariz. 20 dec. AA Zunnnji minister Delbos je včeraj poročal predt^edniku republike in predsedniku vlade o svojem potovanju po srednji in vzhodni Evropi, danes pa je konferirai e predsednikom senata Jrannene-vem in Rerriotom. Sestal ee bo tudi z Be_ rengerjem in Mistlerjem predsednikom ge. natnega in poslanskega odbora za zunanje nadeve, nakar bo 4e t« teden poročal pre^ poslanskim odborom v četrtek in rred senatnim v torek. Popoldne je Delbos sprejel britanskega poslanika Phlprsa. Smrt Masary!xovega in Beneševega sodelavca Poplavljena Posaviisa Najbolj je kritičen položaj pri Bosanskem Samcu in Sremski Mitrovici, kjer rešuje ljudi vojaštvo Praga, 20. dec. br. Davi je v Pragi v starosti 57 let umri šef protokola v zunanjem ministrstvu Ludvik Strimpl. Vest o njegovi smrti je zbudila globok vtis po vsej republiki, ker je veljal Strimpl za enega izmed najtesnejših sotrodnikov pokojnega prezidenta T. G. Masaryka in sedanjega prezidenta dr. Edivarda Beneša že v času, ko sta se borila v inozemstvu za češkoslovaško stvar. Pokojni Strimpl je bil po rodu iz Prage. V svojih mladih letih se je posvetil umetnosti in jo je študiral v Pragi, nato v Monakovem to končno v Parizu, kjer si je pridobil velik sloves in vpliv v tamkajšnji umetniški koloniji. Takoj v počet-ku svetovne vojne se je pridružil češkoslovaškemu revolucionarnemu pokretu in se med prvimi prijavil v novo češkoslovaško narodno vojsko, ki jo je ustanovil Zagrebški dopisnik »Vremena« g. Branko Stražičič objavlja v nedeljski številki svo jega lista obširno poročilo o političnem po loža ju v Zagrebu po podpisu zagrebškega protokola. Poročilo je razumljivo pisano tako, kakor prija smernicam, ki jih zastopa »Vrame« kot glavno glasilo JRZ. Zanimivo pa je poglavje, ki govori o odnošajih novega zagretškega nadškofa dr. Stepinea do politike dr. Mačka. Dopismiku »Vremena« je namreč g. nadškof med drugim dejal: »Naravno je da obstoje v okviru hrvatskeg* narodnega pokreta razlika glede interesov in stremljem Toda vsi tisti, ki niso in ne pripadajo. HSS so se pritajili in ostali disciplinirani ter tihi. Taki bodo ostali vse doilej, dokler bodo smatrali Hrvati, da so zatirani. Kadar bo konec tega občutka, bo čas za razpravljanja o razlikah, ki seveda lahko pripeljejo tudi do sporov s HSS. V Hrvatski ni klerikalizma. Klerikalizam pomenja toliko^ kakor da katoliška cerkev drži posredno ali neposredno v svojih rokah kontrolo nad javnim. gospodarskim in socialnim življenje, kaj takega na Hrvatekem ni in tudi ne bo. Predstavniki katoliške cerkve ▼ Jugoslaviji se sploh ne maramo baviti z vprašanji dnevne politike, najmanj pa še s strankarsko. Tako sem pod najstrožjimi kaznimi prepovedal duhovnikom kandidirati na listi katerekoli stranke v moji škofiji. Duhovnik je kot dušni pastir enako potreben vsem vernikom svoje župnije brez ozira na njihovo politično opredelitev. Cim se opredeli duhovnik za političnega pripadnika ene stranke, je potem povsem naravno, da ne mn strankarski nasprotniki ne morejo približati s tistim občutkom, kakor ga bi sicer gojili napram nepristranskemu duhovnik«. Katoliška cerkev mo-a dane« zastaviti svoie sile za obnovo verskega življenja in za boj proti komunizmu Posebno pri na* na Hrvatskem je toliko polia z a delo duhovščine, ki nima nobene zveze z dnevno politiko. So kraji, kjer je treba versko delati na vso mo? in ne preostaja prav nič časa in moči za politično akcija Seveda pa se razume, da spremlja hrvatsko Masaryk v tujini. Pozneje je sodeloval v češkoslovaškem narodnem svetu v Parizu. Zasluge, ki si jih je pridobil v tem času, sta pokojni Masaryk in sedanji pre-zident dr. Beneš v svojih spisih ponovno poudarila. V Parizu je Strimpl polagoma postal najbližji sotrudniik dr. Beneša. Že tri dni po proglasitvi češkoslovaškega oavobojeuja je bil imenovan za enega izmed višjih uradnikov zunanjepolitičnega resora. 2e 1- 1922. je šed za češkoslovaškega poslanika v Bruselj, kjer je bil 5 let. Ko se je vrnil v Prago, so mu poverili posebno nalogo, ki jo je izpolnil z veliko vestnostjo. Organiziral je na novo službo diplomatskega protokola v zunanjem ministrstvu. Imenovan je bil za prvega šefa protokola v tem resoru in je vodil svoje kočljive posle vse do svoje smrti. duhovništvo z najvesjo pozornostjo delo vodstva hrvatskega narodnega pok rs ta, ki mu proži v vsakem pogledu s^ojo pomoč pri delu za dobrobit hrvatske celote«. LudendorfS umrl Monakovo, 20. dec. AA. V pretekli noči se je bolezen generala Ludendorfa nenadoma poslabšala zaradi motenj v srcu. O tem so takoj obvestili kancelarja vodjo Hitlerja, ki je bolnega generala obiskal. Davi ob 8.20 je Ludendorff v 72. letu svojega življenja umrl. Bil je do poslednjih minut pri zavesti. Ludendorff je prebil poslednje mesece svojega življenja v sanatoriju. Se pred mesecem dni sta njegova zdravnika upala, da ga bosta rešila. Dne 20. novembra sta nameravala izvršiti operacijo, od katere sta mnogo pričakovala, toda bolnik je bil tako slaboten, da sta morala svoj namen opustiti. Kljub t«mu je kriza začasno minila in so zdravniška poročila zadnjih dni večkrat ugotovila zboljšanje Ludendorffovega zdravstvenega stanja. Bolnik je parkrat celo vstal. Prebivalstvo Amerike New York, 20. dec. AA. Po podatkih dr. žavne statistike so imele Zedinjene države 1. julija brez kolonij in piotektoratov 129 milijonov 257 tisoč prebivalcev. Najbolj gosto med vsemi 48 zveznimi državami je ob. ljudena država New York (12.959.000). druga najbolj obljudena država pa je New Jer. s»y (4.343.000). Zanimivo je, da je prebivalstvo teh dveh najbolj obljudenih držav v primeri z lanskim letom zelo slabo naraslo, ker se čedalje bolj eeli z atlenskega pri. morja v zahodne kraje. Nova izdaja Chopinovih del Bern, 20. dec. AA. Paderewqjd pripravlja novo Izdajo vseh Chopinovih deL I Beležke „En jezik In en narod44 Pod tem naslovom poroča beograjako »Vreme«, glavno glasilo Jugoslovenske radikalne zajednice, katere sestavni del so tudi slovenčevci, o govoru ministra za socialno politiko g. Dragi še Cvetkoviča v Baru. Tam je imel g. minister shod JRZ in je med drugim razpravljal o zagrebškem sporazumu. Ob tej priliki je, dobesedno po »Vremenu«, dejal: »Dober Srb, dober Hrvat In dober Slovenec je istočasno tudi dober Jugosloven. En jejik in en narod, to je najboljše jamstvo ln to je moč jugoslovenske države. Ml moramo ohraniti naše edinstvo ln našo domovino«. »Vreme« še pristavlja, da Je bil »govor ministra Cvetkoviča burno pozdravljen«. Da ne bo kake pomote, mi s svoje strani še pristavljamo, da spada g. minister Cvetkovič med voditelje in ideologe JRZ. Na to se nam zdi potrebno opozoriti, ker bi utegnili drugače še doživeti, da bi »Slovenec« zaradi teh nazorov, s katerimi se mi ne strinjamo, utegnil hudo napasti ravno nas, pa nam zopet očitati, da smo lzkoreninjen-ci ln izdajalci slovenstva. JRZ In zagrebški sporazum Na konferenci JRZ v Mostarju Je bil glavni govornik minister brez portfelja dr. Niko Novakovič, ki je med drugim dejal, da »obstoje še razni pomisleki proti JRZ, posebno v Bosni in Hercegovini. Prepričan pa sem, da bodo zapeljanci počasi spregledali in spoznali, da je JRZ stranka vsega jugoslovenskega naroda. Zagrebški sporazum ni dal sadov, kakršne so mnogi od njega pričakovali. Danes ljudje že pozabljajo na ta sporazum, ki je obsojen na smrt. ker je v svojem bistvu neiskren in ker so ga podpisali Srbijanci samo zaradi želje, da bi prišli za vsako ceno do vlade. JRZ in vlada se zavedata, da bo treba še mnogo naporov za ureditev socialnih in gospodarskih prilik.« Posvet opozicijskih šeSov Kakor poročajo iz Beograda, je v tamkajšnjih političnih krogih zbudil dosti veliko pozornost dolg sestanek, ki so se nanj včeraj dopoldne zbrali šefi srbijanske združene opozicije. Sestanek je bil kakor običajno na stanovanju Ljube Davidoviča. Poleg njega, Joče Jovanoviča in Miše Tri-funoviča sta sodelovala še Milan Grol in Božidar Vlajič. Novinarji kljub napornemu stikanju niso mogli dognati, o čem so gospodje razpravljali, ln še manj, kaj so sklenili. Nerazumljive pritožbe Neki Ivan Babič iz Garešnice je napisal v »Hrvatski straži« odprto pismo vsem »hrvatskim katoličkim muževima diljem domovine«, v katerem pravi med drugim, da je »Hrvatom na široko odprto polje dela v okrilju hrvatske katoliške akcije. Zgodovina dokazuje, da so imeli Hrvati v preteklih časih malo sreče. Njihova borba je trajala stoletja in nesreče jim niso prizanašale. Tudi danes nam ne prizanašajo. Borili smo se in se bomo moral: še z raznimi težavami. Pmpoavljeni moramo biti na vse tudi na najhujše. Vi vsi prav dobro veste, koliko prijateljev imamo hrvatski katoličani. Lahko bi jih nasitili s kruhom ki ga kupimo za dinar. To pa nas ne sme ovirati. Kdor je vstopil v hrvatsko katoliško akcijo, je moral računati s tem, da ga bodo ostali psovali in sramotili. Mi pa ne bomo klonili, ker vemo, da je z nami Bog.« Zele čudne in nerazumljive so tožbe g. Babiča, ker pač ni prav nikjer videti, da bi bili člani katoliške akcije pri nas preganjani ali psovani in sramoteni. Bilo bi zato potrebno, da bi »Hrvatska straža« kot glasilo katoliške akcije povedala o tem kaj bolj določnega, kajti sicer se ne sme čuditi, če bo Javnost tudi njene tožbo o trpljenju katoličanov po drugih državah merila z enakim vatlom. O anarhistih »Hrvatska straža« razmišlja v nedeljskem uvodniku o velikih krivicah, ki se danes gode okoli nas. Po njenem mnenju so vsi tisti, ki delajo krivico, v stvari najbolj nevarni anarhisti. Takole vzklika: »To je dejstvo, ki ga ni mogoče prikriti z nobeno člansko legitimacijo katerekoli stranke. Prazne besede nič ne zaležejo. Anarhist je slehernik, ki skruni pravico božjo, ali pa pravico svojega brata. Anarhisti so vsi tisti, ki nakladajo narodu neznosna bremena. Anarhisti so oblastniki, ki zapirajo oči in maše ušesa pred krivicami, ki Jih delajo razni mogočneži. Anarhisti so močni, ki dopuščajo nekaznovano zatiranje slabih in nemočnih. Anarhist Je tisti, ki bi lahko in bi moral govoriti, pa molči ln prepoveduje celo drugim govoriti. Anarhisti so vsi. ki zanašajo med ljudstvo občutek nepravičnosti. Kjerkoli prevladuj« egoizem, poganja seme anarhije, ki ga n« more uničiti nobena policija sveta.« Zagrebško klerikalno glasilo na žalost ne pove, na koga je vse mislilo v svojem zanimiven uvodniku. Zato bi bilo koristno, če bi o tem članku spregovoril naš »Slovenec« ln ga spopolnil. Nemška gospodinjska šola v Vojvodini Listi poročajo, da Je znani nemški Kultu rbund kupil bivši girofovakti dvorec in 70 oralov zemlje v Novem Futogu. Otvo-riU bodo v njem gospodinjsko šolo za nemška dekleta iz Jugoslavije. Za posestvo ln dvorec so plačali dva in pol milijona dinarjev. Verjetno je. da bodo v bivši gro-fovski dvorec premestili tudi nemško učiteljišče, ki je sedaj v Novem Vrbasu. Avtomobilizacija Nemčije Hltlerjevski režim se dobro zaveda ogromnega pomena avtomobilizma ne le za narodno gospodarstvo, temveč tudi za narodno obrambo. Zlato ga z vsemi močmi podpira. Odveč bi bilo govoriti o modernih nemških cestah in o novih avtomobilskih progah. Sistematično dela vlada tudi na pocenitvi avtomobilov. Nedavne je kancelar Hitler govoril ob priliki neke avtomobilske svečanosti in med drugim pekel: »Mi stremimo za tem. da bo naša Industrija izdelovala avtomobile, ki jih bodo lahko kupovali najširši ljudski sloji po čim nižjih cenah Avtomobil mora postati za Nemca ravno tako lahko dosegljiv, kakor sta danes motorno kolo in bicikl. Naš cilj je, da bo vsak peti Nemec imel l svoj avtomobil.« ] Slavonski ftamac, 20- decembra. 2a 8 M ni bilo prebivalstvo Posavine tako razburjeno zaradi izlivov Save, kakor je zdaj. Sava sicer še ni dosegla višine iz dobe največjih poplav, a da je nevarnost velika, kaže že poziv pontonir-skega polka iz Osjeka na pomoč. Ta polk praznuje sedaj svojo slavo na praznik sv. Nikole, raztresen po poplavljeni bosanski Posavini, kjer morajo vojaki reševati ljudi, ki so se pred navalom vodovja zatekli na krove svojih hiš in med vejevje visokih dreves. Veliko število pontonov so z vlaki pripeljali iz Osjeka in že v soboto ponoči so oddelki polka zavzeli svoje rajone. Dočim Je slavonSka stran Save zaščitena z nasipom, ki je bil v zadnjih letih utrjen in zvišan, ščiti bosansko stran samo cesta Brčko—Orašje—Bosanski šamac. Med to cesto in Savo je nekaj vasi, ki ao zdaj vse poplavljene. Bosanski šamac je tudi močno zalit in se od velikih hiš v bližini Save ne vidi več oken. Iz te*?a dela so se morali izseliti vsi prebivalci. Prebivalstvo poplavljenih krajev bosanske Posavine je naslovilo aipel na prebivalstvo na drugi strani Save v Slavoniji V apelu se naglaša, da Je položaj zelo kritičen v širši okolici Bosanskega Samca. Vsak čas lahko pride do katastrofe, Ica-kršna Je bila 1. 1929- Prebivalci mnogih vasi morajo zapuščati svoje domove in mnogi od njih so se zatekli v bosanska seia, do katerih vodovje še ne prodira. Ostalim pa preostane samo beg v Slavonijo, kakor je bilo 1. 1932., ko je sto ln sto bosanskih družin našlo zavetje v slavonskih vaseh. Prosimo, praivijo prebivalci bosanske Posav'ne. brate na sla/vonski strani, da nam tudi tokrat pomagajo v naihujših časih Se preden je ta poziv prišel na svoj naslov, je postal tudi na slavonski strani položaj kritičen. Voda je že prodrla do glavne proge Beograd—Zagreb in se razprostira nad obširnimi zemljišči v višini do 3 metrov. Nekarj maniših naselbin je že poplavi ienih in prebivalstvo se je moralo izseliti. Sremska Mitrovica, 20 decembra Po kritični noči, ko je plat zvona alarmiral prebivalstvo mesta, da zapre predor na nasipu in tako prepreči poplavo, se Sarva še ni znižala. Narasla je za kakih 30 cm in manjka samo še kakih 25 cm do Da se prepreči neprimerno izkoriščanje lovišč, ki se je udomačilo prav posebno v dobi, odkar so se lovišča podražila, je gozdarski Oddelek pri kr. banski upravi v Ljubljani izdal pametno in koristno odredbo. Pri razpisu lovišča se določi, koliko sr-njadi ali gamsov je dovoljeno vsako leto odstreliti. Doslej je bila navada, da so lovci pa tudi nelovsl dražili lovišča, večkrat do neprimerno visokih vsot. Mnogi so na-ganjali najemnino pri dražbah zaradi mrž-nje do drugih lovcev, nekateri pa iz baha-rije in še raznih drugih vzrokov, šele po dražbi so se zavedeli, da niso ravnali pravilno spričo svojih gospodarskih in denarnih razmer. Kaj storiti? Ni jim preostalo nič drugega, kakor pobijati divjad in trebiti lovišče. Bili pa so med zakupniki tudi špekulanti, ki so že v naprej računali na ono divjad, ki bo prišla v njihov revir Iz sosednjih lovišč. So na primer pod Jelovico (pod državnimi gozdovi) lovišča, kjer Je poleti le po nekaj komadov srnjadi. Ko pa zapade sneg v višjih legah, pride večina srnjadi Iz državnih gozdov v nižje lege zavoljo hrane. Dogodilo se je, da je v takem lovišču, kjer so bile stalno po tri srne in dva srnjaka, ustrelili po 20 in še po več srn. Nebo zimo med svetovno vojno so prav pod Jelovico ustrelili blizu 100 srn, srnjakov in mladičev. 60 kož je prišlo v eno samo stro-jarno, druge komade so menda odposlali kar cele. Nekaj let po vojni se je stalež srnjadi nekoliko popravljal, v zadnjih letih pa je streljanje srnjadi spet oživelo. Kaj pomaga dobrim lovskim zakupnikom gojenje divjadi? Da tako pobijanje ni lovsko (pravi lovec mora namreč v prvi vrsti gojiti), to raznih lovcev ni motilo, šlo jim je za to, kdo bo več postrelil to seveda tudi za to da bo več denarja, kajti zakupnina je visoka Na te nedostatke ki so škodljivi za občino in onemogočajo gojenje srnjadi pri najboljši volji pravih lovcev, je opozarjal »Lovec« že v letu 1933. Letos pa je vzela zaščito divjadi v svoje roke kr. banska uprava. Iz dražbenih predpisov vidimo, da so razmere lovišč dobro poznane in je število za odstrel dovoljene divjadi primerno določeno, namreč ne po obsegu lovišča, marveč le po splošnem sta-ležu divj°v dotičnem lovišču. Tudi podaljšanje upne dobe ima namen, lovišča izbo! .i. Le žal, da se je nekaterim občinam ugodilo In se je naknadno dovolil višji odstrel. Točno določen je odstrel le za srnjad in gamse. To pa zaradi tega, ker se vsa druga divjad in perjad lahko do-voljno zarodi, pri srnah in gamsih pa to ni mogoče. Ce pa kdo to poskuša. Je to zvezano z visokimi stroški. Ne bi pa bilo napačno, če bi se nekoliko pobrigali tudi za velike divje peteline, ki jih ponekod preveč trebijo. Nastane novo vprašanje, kdo bo nadzoroval odstrel in kakšna kazen bo doletela tistega, ki se ne bo držal predpisov? Nadzorovanje bo zelo težko. Orožnlštvo gotovo ne bo v stanju nadzirati lovce. Glede lovskih, kart in orožnih listov pazijo, toda mladih srn in srnjakov, katerih odstrel je prepovedan, si nI nihče ogledal, čeprav so jih pošiljali po železnici. Občinski funkcionarji pa tudi ne bodo vodili nadzorstva, saj mnogi izmed niih godijo, da je bolje, če zakupnike pustijo v miru, ker potem rajši in lažje plačajo lovišča. Da bi se pa lovski zakupniki držali predpisov brez nadzorstva, je v mnogih primerih dvomljivo. Naiboljfi dokaz za to je postopek lovskih zakupnikov v zaJnii dobi, neoosredno pred prednisom odstrela. Ne plede na to. da so norn^M loveče 'n vedeli kol'ko fMvi«i*l zrn «te v lovi8*u 'n koliko pF'b"in Iz «o«-<*'-'n',,h lovišč. na lo- vih kratko odredili: ker Je zadnle leto, postrellmo kar pride pred pušo. V lovišču, kjer je za naprej določen odstrel treh srnjakov in ene srne, je padlo blizu 20 ko- vodostaja, pil katerem ja katastrofo neizbežna. Ko so izlivi Iz Save pri Bosanski Rači prebili nasip na dveh krajih, Je postala nevarnost seveda še večja. Pri Sremski Rači je Sava razdrla železniško progo na razdaljo kakih 500 m ter šalila obe železniški progi. Uradno poročilo o stanju rek Beograd, 20. dec. AA. Dunav v zgornjem toku do Pešte naznatno pada, t naši državi cm, pri Jasenovcu za 2 cm pri stanju 14 cm sorazmerno visokem stanju- Drava v gornjem in srednjem toku v glavnem stagnira. v spodnjem Laku pa pada povprečno za 80 om. Tisa v naši državi že vedno narašča* povprečno za 16 cm. Sava t zgornjem toku do Zagreba le vedno pada, pri nadprovprsč-nem stanju. Pod Siskom v glavnem neznatno pada. pri Beogradu pa narašča. V zadnjih 24 urah je Sava pri Sisku padla za 15 cm. pri Jasenovou za 2 cm pri stanju 14 cm pod maksimom, pri Brodu je narasla za 6 cm pri stanju 23 cm pod maksimom. Pri Samcu je padla za 4 cm pri stanju 18 om pod maksimom. pri Rači za 13 cm pri etan)u 31 cm pod maksimom, pri Mitrovici za 7 cm pri stanju 34 cm pod maksimom. Pri Sabcra Sava stagnira pri stanju 43 cm pod maksimom, pri Beogradu pa je narasla za 17 cm pri stanju 151 cm pod maksimom Kupa, bo-senske reke in Drina še vadno padajo. Velika Morava je pri Čupriji narasla za 26 cm. Na nasipih pri Bosenskem Samcu se še vedno vrže redna obrambna dela Nasip Ivan-koviča Jažičbara je voda preplavila in vdrla v vas Domaljevac- Ljudi in živino rešuj sjo s pontoni, ki jih je dalo vojaštvo na razpolago. Glavni nasip pri Sabcu, Orašju, Brčkem n Rači varujejo s provizornimi nasipi. Vrzel, ki jo je voda napravila pri Orašju, včeraj, so zadelali. 2elezniški nasip pri Sremski Rači je voda preplavila in so morali promet ustaviti. Na nasipih organiziranih vodnih zadrug ob levem in desnem bregu Save in Du-nava pod Beogradom še vedno utrjujejo. Zaradi padca temperature v porečju Save ln njenih desnih pritokov ©e je stanje popravilo. Vode upadajo Sremska Mitrovica, 20. dec. o. Zaradi mraza, ki je nastopil v pretekli noči. eo vode pričele povsod upadati. Po dosedajih oeni. tvah so poplave v Slavoniji povzročile okrog 20 milijonov škode. madov srnjadi. Nič manj je ni padlo lani. V sosednjem lovišču so streljali na debelo, ker je v revirju »baje« preveč srn ln premalo srnjakov, da se bo Izenačil stalež. In taki lovci nameravajo lovišča vzeti v zakup še. za nadaljnjih 10 let! Najboljši pripomoček bi bil, če se vsakomur, kogar zalotijo pri takih prestopkih, odvzame lov. Zakupnina naj bi tekla vnaprej, vsaj za celo leto. General Nedic v Brnu Praga, 20. dec. AA. Načelnik jugoslovenskega generalnega štaba, armijski general Miljutin Nedič je včeraj odpotoval is Prage v Beograd. General se je udeleževal razgovorov načelnikov generalnih štabov Male antante. Na povratku se je ustavil v Brnu. kjer si je ogledal več znamenitosti in industrijskih podjetij. Frank Kellogg resno bolan St. Paul (Minnesota), 20. dec. d. Bivši državni tajnik v Coolidgejevem kabinetu in bivši poslanik v Londonu Fran Kellogg je hudo obolel. Po njem se imenuje znani Kelloggov pakt- Bolgarska kraljica na poti skozi Beograd Beograd, 20. dec. p. Dopoldne je potovala skozi Beograd v Sofijo bolgarska kraljica Ivana z malo prince.-o Marijo Luizo. Na top. čilenski postaji so jo ob 9.45 pozdravili Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kneginja Olga, bolgaiBki poslanik Popov ter člani civilne, ga in vojnega doma Nj. Vel. kralja. Smrt narodnega poslanca Beograd. 20. dec. p. Davi okrog 8. je na interni kliniki prof. dr. Arnovljeviča umrl na. rodni poslanec Branko Ratkovič iz Breza ljubinjskega. Bil je član JRZ. Prerana smrt mlade ljubljanske gospč Ljubljana, 20. decembra. Vso Ljubljano je presenetila vest, da J« v bolnišnici po mučnem trpljenju umrla mlada gospa Magda Janežičeva, soproga inženjerja Lea Janežiča in hčerka uglednega trgovca g. Niklsbacherja. To cvetočo damo, pravo rasno lepotico, ki je se Je zdela kakor samo zdravje, je poznalo skoraj vse mesto. Zlasti jo bodo vedno imeli v spominu obiskovalci kopališča SK Ilirija, kjer je bila vsakoletni gost tn kjer je zaradi svoje krasne mladostne pojave in temne zagorelo polti vzbujala splošno pozornost, žal, da se je tudi pri njej uresničil pesnikov turobni rek: »Odločeni so roži kratki dnevi ...« Pogreb mlade gospe bo danes ob 14. izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Bodi spoštovani pokojni-ci lahka domača gruda, uglednima prizadetima rodbinama izrekamo iskreno sožalje! Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Hladni zrak je zajel severno in srednjo Evropo. Sneži v Nemčiji, v Alpah in Karpatih. Topli zrak se drži še na skrajnem jugovzhodu Evrope- Nova depr»sija z Islandije se približuje evrorski celini. Tudi nad vzhodno in južno Evropo ie depresija. V Jugoslaviji je oblačno z dežjem in snegom v drinski banovini. * Zemunska vremenska napoved: Oblačno v vsej državi z de?.jem in sr>-?gom ponekod. Tonlota brez posebne spremembe. Zagrebška; Pričakovati je trajnega Lape-ea vremena. Dunajska: Na zapadu in jugu od laf . V časa jasno, zjutraj zelo mraz, suho. Novi zagrebški nadškoS dr« Alojzi] Stepinac (roti klerikalizma Zaščita naših lovišč Odredba gozdarskega oddelka kr. banske uprave > JUTRO«? SC. 296. ToreŠ, S. 5fH. f§3f ms « ši kraji in ljudje Smučarske novice iz Slovenske Sibirije Snega je dovolj, navzlic drugačnim poročilom Po dveh žaltavih božičih se nam obeta letos zopet pravi božič po smučarski volji vsaj v Slovenski Sibiriji na Jezerskem in na Pohorju- Vse, ki smo bili v Kranjski gori in Planici, nas je »zlata nedelja« na moč zadovoljila, vse govori za tor letos bomo o božiču rajali na smučkah, pa naj v Beogradu in drugod še tako potvarjajo naša vremenska poročila, češ da »u Sloveniji snega nema« itd... Slovenska Sibirija je letos na debelo snega pridelala. Merili smo ga: pri Pen-zionu Olga v Kranjski gori ga leži 82 om, na Bukovniku vrh kranjskogorskega smu-škega terišča 115 cm, poleg kolodvora Rateče-Planica 90 cm, v Planici od Krede do Tamarja vseskoz 125 cm, v Malem kotu pod Jalovcem, tu se nam ga sploh meriti ni več hotelo, smo rajši gamse in plazove opazovali. Torej snega na pretek, lep spoštljiv suh pršič, že seseden, da se ne udira v celem dosti čez gležnje, to je prva in dobra, pa istinita novica iz Slovenske Sibirije. Druga novica. Tuiskoprometno društvo v Kranjski gori je pripravilo smuškim krmarjem novo veselje pod Vitrancem. Od starega dosedanjega terišča (vežbališča) na Lužicah za novince so pretrgali skoz les navkreber nad Brusnino tja do krasno-razgledne police na Bukovniku razsežno belo liso, tu pa tam kar 30 m široko preseko, kar omogoča sedaj krasen, gladek, neoviran amuk z Bukovnika po levi strani na Brusnino aH pa na desno doli čez Lužice proti Kranjski gori približno na daljavo IVs km. Le žal, da se ni moglo letos to smuško terišče tako razširiti in izpopolniti, kakor je bilo v celoti zamišljeno in kakor bi bilo to potrebno. Toda bodimo veseli, prvi velik korak je storjen. Drugo leto, tako upamo, pa bo ta raj že še izdatno povečan in še neprimerno bolj mikaven, ko se bo od Lužic kar posvetilo do Rutičev in čez Brusnino tja do Bukčv-nika! Upamo, da bo letos romanje na Bukfiv-nik na smučkah prišlo zelo v modo in si bo ta izlet vsak smuški krmar iz Kranjske gore rad privoščil. O »vzpenjači« na Bukovnik in o »Penzionu Budinek« tam gori. o tem pa danes še ne bomo govorili. Tudi Ratečani letos niso samo spali. Obiskovalci Planice bodo presenečeni nad lepo urejenim glavnim smuškim tirom skoz vso dolino do Planiške koče pri Tamarju na Zelju. Ta tir je sedaj lepo uglajen, na široko potrebljen. Po njem se lahko pomika cela procesija smučarjev v obeh smereh, gori in nazaj, ne da bi se bilo treba bati karamibolov; za Izlet v Planico se torej sedaj lahko ojumači že prav vsak smučarski Benjamin. Posebej gre priznanje Rateški podružnici SPD, ki je lepo ,reg prav okusno obnovila svojo Planiško kočo na znotraj kakor na zunaj ter oskrbo tega priljubljenega gostišča izdatno izboljšala. Tir od Planiške koče SPD na Zel^u skoz Mali kot proti Jalovcu je tudi že pretrgan in za začetnike ni več naporen; prihodnje leto bo še razširjen. — Na novo je bil potrebljen tudi povratni tir od Koče v Planici (Tamarja) čez Novo kredo nazaj skoz Planico. Ta tir je bil na par mestih prestavljen, se sedaj izogne opasni kamniti ozki globači — na to posebno opozarjamo — in tako sedaj tudi v trdnem sre-nu ne bo več prizadeval težkoč smučarskim začetnikom. Vesel božični smuk vsem smučarjem v Slovenski Sibiriji, R. Badjura Tragična smrt idealnega Sokola Vzoren vaditelj se je ponesrečil v železarni na Javorniku Jesenice, 20. decembra. V Železarni na Javorniku se je pred tedni hudo ponesrečil sr. Oto Gerdej, doma e Slovenskega Javornika. Prepeljan je bil v ljubljansko splošno bolnišnico. Tri tedne je tr_ ipel, v soboto dopoldne pa je podlegel silnim poškodbam. Mladi mož, ki je moral položiti mnogo obetajoče življenje na žrtvenik dela, je bil eden najboljših sokolskih telovadcev na Gorenjskem. S krasno raščeno postavo, z izredno močjo in prožnostjo, pa z jekleno voljo je lahkotno izvajal najtežje, vratolom, ne seeteve na droga. Bil je načelnik Bokol- ekega društva KoroSka Bela-Javornik. Go_ renjski Sokoli smo z njim izgubili enega iz. med najbolj prikupnih in požrtvovalnih voditeljev in srčno dobrega brata. Star je bil šele 27 let. Zapustil je ženo in dva ctro?ič„ ke. Njegovo truplo je bilo prepeljano Da Ja-vornik. od koder smo ga v ponsdeljek popoldne spremili na farno pokopališče m Koroški Beli. Dragemu pokojnemu b^atu so izkazali zadnjo čast številni Sokoli v krojih s prapori in dolge vrste delavstva in nameščencev h V6ega iniustrijskega revirja. Vzornemu Sokolu bo med nami tram o ohranjen svetal spomin. Globoko žalujoči družini izrekamo odkritosrčno sožalje! Vlomilec pri Watzeku prignan v Maribor Mednarodni pustolovec, ki se na policiji bridko joče Maribor, 20. decembra. Snoči so pripeljali v močnem spremstva v Maribor nevarnega vlomilca in mednarodnega pustolovca 37-letnega Vladimir ja Novaka iz Zagreba. Danes dopoldne so pričeli na policiji z zasliševanjem. Novak je takoj priznal, da je 12. decembra vlomil v stanovanje trgovskega potnika. A leksandra Watzeka, stanujočega na Aleksandrovi cesti št. 17. Prt današnjem zasliševanju se je pokazalo da je Novak sicer nevaren in drzekii celjski trgovec Temu se je Valtor izdajal za zastopnika Vojnovičeve trgovine z železnico iz Zagreba, ni pa hotel trgovca seznaniti s tvrdko. Policija je na podlagi faktur ugotovila, da je kupil omenjeni trgo- vec od Valterja železnine za več ko 20.000 din. Poleg tega so našli v skrivališču še za okroglo 4.000 din železnine, ki jo je bil Valter prodal trgovcu v zadnjih dneh. V snegu pri Rakuschevem skladišču so našli 200 kg pločevine. Celotna škoda še ni ugotovljena, a vse kaže, da znaša nad 50.000 din. Ugotoviti je treba, da ni delavstvo v Rakuschevem skladišču s tatvinami v niikaki zvezi. Značilno je, da vlada v rodbinah obeh storilcev, ki sta bila za*-radi tatvin že večkrat kaznovana, velika revščina, čeprav je dičnima družinskima poglavarjema njim »posel« zelo dobro uspeval. Kriminalni oddelek celjske policije, ki je z energično in smotrno preiskavo tako hitro razkril zadevo ter s tem preprečil serijo nadaljnjih tatvin, zasluži polno priznanje. Beda v samoti Novo mesto, 20. decembra. Marsikateremu jubilantu, ki je zašel v siva leta, poželimo zdravja in sreče v jeseni življenja. A koliko je jubilantov po Sloveniji, ki so v starosti in onemoglosti potrebni dejanske pomoči/ Med temi je Jo- že Vidrih, ki prebiva s tvojo ženo v št. Petru 35. v Novem mestu. Lani je dopolnil 80 let. Že pred dvema letoma ga je zadel mrtvoud. 51 dni je ležal v bolnišnici, odtlej pa je doma na postelji, kjer se sam ne premakne nikamor in z njim vred trpi njegova žena. Svoj čas je bil tesarski mojster, zdaj je samo še revež. Bližajo se božični prazniki, a tu životari ubog par v trdi siroščini. Kar sta starčka imela, vse jima je pošlo. Ali naj gresta živa v zemljo? Primer teh dveh siromakov je tako žalosten, da je res potrebno, če po »Jutru« opozorimo nanj vso slovensko, še prav posebno pa bližnjo novomeško javnost. Slovo Antona Turka Od Drenovega griča se je nedavno poslovil šolski upravitelj g. Anton Turk in odšel na svoje posestvo v Ljubljani. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Orehku, kjer je prebil 6 let, nato je služboval 10 let v Sv. Križu pri Litiji, 9 let v Dolu in naposled 11 let na Drenovem griču. Vsepovsod se je idealno posvečal vzgoji otrok, pa tudi prosveti vsega prebivalstva. Bil je lahko za zgled z marljivostjo in lepim značajem. Društva so ga cenila kot zvestega sodelavca, prav posebno pa je bil vnet za sadjarstvo. Vrhnika z okolico ima dosti drevesc s šolskega vrta na Drenovem griču. Uglednemu vzgojitelju želimo, da bi dolgo užival zasluženi pokoj v krogu ljubljene družine. Žolča in jeter, žolčnih kamenih in zla-tenci urejuje naravna »Franz-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. Ogl reg 8. Dr 16. 485/85 Staršem je napeljal elektriko v posteljo Pustolovščine in tatvine Lenarta iz Krope Radovljica, 20. decembra. Ko so dan po aretaciji pogledali v delavnico podjetnega Lenarta v Kropi strokovnjaki, so se začudili množini električnega materiala, znešenega skupaj od raznih vetrov. Tu je bilo polno dielov koles, največ pa orodga. Uslužbencem deželne elektrarne so se kar zaiskrile oči, ko so spet zagledali tako zelo pogrešane izolir-ne klešče, svedre, dleta in še razno drugo orodje. Balanca kolesa, ležeča med razno drugo robo, je bila vezana z bakrenim vijakom. Električarji iz Žirovnice so takoj spoznali. da je to del kolesa, ki je bilo ukradeno v preteklem poletju njihovemu ravnatelju. S tem je bil pojasnjen veliki vlom, ki je bil izvršen posebno spretno v njihovo delavnico. Tat je namreč prej povzročil kratek stik, da so ugasnile vse luči, potem je pa hitro kradel. Sumili so marsikoga, a da je tat v Kroipi, ni slutil nihče. Ko je bil letos poleti okrožna sokolski zlet v Podnartu, so Lenarta zasačili, ko je hotel prerezati žico, da bi prekinil večerno sokolsko zabavo. Pa tudi pri zadnji tatvini, ko se je vračal s plenom iz Radovljice, si je Lenart napravil temo. Povzročil je kratek stik in ugasnile so vse žarnice od Radovljice do Krope. O Lenartu se čuje v Kropi marsikatera mična zgodbica. Tako pripovedujeijo, da se je nekoč pošalil z očetom in materjo, Joo sta ga opominjala, nag se loti poštene- ga dela. In kaj jima je napravil? Napeljal jima je električni tok v posteljo. .. Lahko si mislite, kako sta bila oče in mati prestrašena, ko ju .je ponoči naenkrat pričelo v postelji tresti in zbadati. Da je materi ponagajal, je Lenart napeljal tudi električni tok v jasli h kravi. Ko je bila mati namolzla polno posodo, je spustil tok. Krava je planila in je prevrnila mater in mleko. Prav posebno senzacijo pa je pripravil Lenart Kroparjem za lanski božič. Elek-trificiral jim je jaselce. Kako se je potem na jaselcah vse gibalo; Seveda, kdor je hotel ta čudež gledati, je moral Lenartu plačati dinar vstopnine. Med potjo v Radovljico sta se Lenarto-va spremljevalca orožnika spomnila, da je tudi na orožniški postaji v Radovljici nekoč izginila radijska antena. Lenart je prostodušno priznal, da jo je prav On potreboval in ker je bila lepo pri roki, jo je odnesel s seboj v Kropo. Priznal je tudi druge tatvine radijskih aparatov. Zagovarja se, daje nekoč bral v časniku: neki tat koles tako dolgo ni miroval, dokler mu niso podarili lepega novega biciklja. No, Lenart si pa želi poleg dobrega kolesa še posebno fin, selektiven radijski aparat. Pri tatvinah &e je izkazal Lenart z izredno prefriganostjo, kakor je tudi pokazal, da ima veliko dozo hudomušne šaljdvostL Na žalost bo moral spoznati, da je s paragrafi ravno nasprotno: zakon ne pozna Sate. Ali so opr+ ir? » imel pretekli ponedeljek v veliki unionski dvorani. Koncert je namenjen -zkjjuoiu ie dijakom ljubljanskih srednjih in meščanskih šol. Da je vstop vsakemu dijaku omogočen, je vstopnina izredno nizka in sicer so sedeži po 4 in 2 din, stojišča pa po 1 din. Skupna naročila sprejema pisarna Glasbene Matice, telefon 2067 vstopnice pa izdaja knjigarna Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Ponavljamo, da je začetek točno drevi ob pol 19. n— Rodbina dr. Vrhnnfeva je darovala potrebnemu dijaku 150 din. kot božično in novoletno darilo. n— Uprava Elitnega kina Matice opoiarja eenj. občinstvo, da bo predvajan film »Patri joti« danes ob 16. nepreklicno zadnfikrat-Predstava ob 19.15 uri zaradi koncerta Akademskega pevskega zbora odpade. Ob 21.15. bo že premiera velikega senzacionalnega filma »D e v e tnajetletna«. n— Nezgoda tatinskega cigana. V nedeljo zvečer so na kirurški oddelek pripeljali mladega cegana, ki so ga orožniki blizu Stična z dvema streloma iz puške zadeli v nogo, ker jim je hotel ubežati. Dva cigana, brata Nikoliča, sta pred letom dni ukradla nekemu posestniku z Dubrave v čabranskem srezu tri konje in jih odgnala nezaanokam. Orožniki so tatova poznali na videz in marljivo so ju iskali ves čas. Medtem sta cigana začela upati, da so na Čabranskem njun greh že pozabili, in sta se spet prišla ogledovat za ugodno priliko. Orožniki pa so ju prijeli, in ker so ugotovili, da sta konja prodala nekje na Dolenjskem, so ju odgnali v Št Vid pri Stični in v Mokronog, kjer st« bila vse tri v resnici spravila v denar. Ko so se vračali, so se v Stični ustavili, da pokosijo. Med obadom pa sita se tatova, ki sta sedela pri svoji mizi, izmuznila iz hiše in začela bežati iz vasi. Spotoma sta se oprostila verig in brez dvoma bi 6e jima bil teg posrečil, če si ne bi bili orožniki od gostilničarja izposodili konja in voz in odhiteli za njima. Euega so kmalu dohiteli, drugi pa je bežal proti bližnjemu gozdu, kjer je upal, da bo našel varno zavetje. Orožniki so streljali za njim Ln ga obakrat zadeli v nogo. Po drugem strelu je padel, da so ga morali naložiti na osebni avto. ki je priipeljal niino, in ga odpraviti v bolnišnico. čas |e misliti, kaj bomo dali na mizo za božične praznike S Preskrbo perutnine, pristne štajerske pitane kapune, poularde Je najboljše prepustiti delikatesni trgovini V. A. JANES pri Operi, na Aleksandrovi cesti, ki za vse večje praznike preskrbi veliko izbero naj-odličnejše štajerske perutnine, zlasti pa čudovito sočne kapune. Perutnina bo na razpolago od četrtka zjutraj dalje. — Telefon 34-55. n— Predavatelj is rajha. V zadnjih letih prihaja skozi Ljubljano zmerom več malih, neznanih svetovnih popotnikov, ki so največkrat iz Nemčije doma, pa so 6e odpravili na nekakšno informativno, poučno potovanje okoli sveta. Včasih se preživljajo ti nevab-Ijeni gostje z muziko in petjem po dvoriščih, včasih pa prosjačijo po gostilnah, kavarnah in uradih od človeka do človeka in se vsakomur posebej legitimirajo z vizitko, ki v nemškem, srbskohrvatskem, pa tudi v slovenskem jeziku ljubeznivo tolmači cilj ia smisel njihove poti. Ne more biti dvoma, SOENNECKEN polnilno pero Zastopstvo: IV.BONAC — Ljubljana APARTNA B02ICNA DARILA da romajo vsi ti ljudje za čistimi »informa-tivnimi« opravki, saj kažejo zmerom občudovanja vredno tenkoslušnost za rast Ln pro-speh svojega nacionalnega življa v tujih državah. Brez dvoma pa so mnogo nevarnejši tisti porotniki iz rajha, ki se ne oglašajo po dvoriščih in lokalih, temveč iščejo v naših krajih zaupnejših stikov. Tako je te dni krošnjaril po Ljubljani neki Nemec iz Berlina. ki je nastopal kot specialist za propagandno delo med samo-tansko duhovščino Hodil je od samostana do samostana in s® ponulal redovnim predstojnikom za kratek nastop kot predavatelj. Hotel je govoriti o razmerah r Nemčiji s posebnim ozirom na preganjanje vere. Pa se je zazdel redovni- I kom sumljiv in so ga izročili policijL I Sokol L aa Tabora pripravlja silvestrovanja • prav bogatim sporedom Program bo res prvovrsten. Podrobnosti bodo še objavljene u— Poroka. Včeraj sta se poročila g. ini Adoli Morel in gdč. Breda Tavčar, hčerka g. inž. Karla Tavčarja, šum. nadsvetnika V Ljubljani. Bilo srečno! n— Darovi. V počaščen je spomina pokojnega g. prof. Alojza Tavčarja »o darovali K. Tavčarjevi 150 dim dijaški kuhinji »Domovini« za božičnioo. — Gospa Jožefa Blažon, soproga nadrevidenta v p«, je darovala za božič gluhonemim 50 din, slepim v Ljuhlja-ni pa tudi 50 din. — Namesto cvetja na grob g. Alojzija Očka daruje za revno družino v Stepanj vasi g. Andrej Sever 60 din. — Srčna hvala! u — Sv. maša zadušnica za pok. Elizabeto Mikaš se bo brala v sredo 22. t m. v frančiškanski cerkvi. n— Družina v hleva. Pred tedni smo pod tem naslovom obSirno poročali o vnebovpijočem primeru bede, ki je v času goepodarake krize postala delež mladega, a od večnega gladovanja že zdavnaj izčrpanega. brezposelnega brivskega pomočnika, njegovih dveh otročičev in tretjič noreče žene nekje na robu Ljubljana. Dasi že dolgo brez dela. Je mož zmerom z najskrbnejšo vnemo Medil paro za paro. da bi bilo za najemnino, a nikjer ga niso spreieli pod streho, ker si peč vsak gospodar želi v hišo družino brez otrok. Njegovemu sinu je šest let in hodi v k>!o, hčerka ja stara 17 mesecev. Ko smo Dišali o njihovi žalostni usodi, smo upali, da ee bodo dobri ljudje, pa tudi instance, ki jim je naložena skrb za najbednejše izmed bednih, pozanimali zanje, da jih bodo obiskali v hlevu. ki ie postal njihovo poslednje zavede, in da todo otrokoma vsaj za Miklavža hoteli napraviti majhno veselje. Toda r Ljubljani se zdi vsaka ulica predolga, tudi mestni socialni urad si nI mogel utrgati toliko časa, da bi si šel od blizu ogledovat vso reč Medtem je nesrečnemu očetu uspelo, da je bedo svoje družine rešil iz hleva b jo preselil v stanovanjsko barako, ki je last lesnega trgovca g. Bartola. na VLlharjevi cesti za glavnim kolodvorom. A kliub dejstvu, da so za-varovani vsaj pred vetrom in dežjem, ne bo sveti večer štirim ljudem nič lepši od Miklavževega. Ko se te dni uživa radost po meščanskih hi5ah. iščemo in kličemo plemenita srca v ljudeh in prosimo, naj jim vsaj za nekaj minut, vsaj za spomij na božjega sinu, ki |e pred dvema tisočletema prišel, da bi svetu prinesel blagor in odrešitev, poma-gaio iz mraza fn gladu Vsakovrstno pohištvo in LESTVE Vam Izdela po najnižjih cenah tvrdka L REPSE, LJubljana, Igriška ul. S. TRAJNE ONDULACIJE TER BARVANJE LAS: po konkurenčnih cenah, izvršuje damski česalni salon FRANK IVAN, LJubljana. Trnovo, Kolezija. VflRčiTI. ALI DOBRO MIS\£TLITI UCOJimMA a— Po »aresah na oknih ocenjuje množica Ho veka in njegor? okus. Največjo izbiro sove« ln hiAne opreme ima tvrdka A. * E. Slabem o na Mestnem trgu. Iz Celja PREŽIVITE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SILVESTROVO V OPATIJI (Abazziji) Palače Hotel-BELLEVUE. Priredile se bodo velike zabave. _ 3 dnevi polne pensije z vsemi izdatki Lit 180.—, Informacije; Waggon Lits Cook, Zagreb, telefon 5775. NE SAMO, da Vam ob nakupu fotoaparata strokov-njaško svetujemo, temveč se tudi zavežemo istega zamenjati če pride nov model lz tovarne, ali ako Vam isti ni po volji! — Zato nam zaupajte nakup fotoaparata! Fotoaparat je zelo lepo in primerno BOŽIČNO DARILO! obenem Vas tudi podučimo kako morate fotografirati pri božičnem drevescu ter Vam nasvetu jemo pravi film! Foto Tourist — Lojze šmuc, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. u— Moderna kirurgija. Zastopstvo sve-tcvnoznanih Bayerjevih tovarn za zdravila in medicinske preparate je v soboto zvečer predvajalo v mali filharmoničnl dvorani zanimiv film o posebno delikatnih kirurških posežkih pri boleznih na čeljustih in v ustni duplini. Film, ki si ga je ogledalo veliko število naših zdravnikov in pripadnikov drugih zainteresiranih krogov, je pokazal, kako se dado navidez brezupne nakaze, ki jih človek nosi že od rojstva ali ki so kasneje nastale zaradi bolezni, srečno odpraviti pod spretno kl-rurgovo roko. Operacije na tako delikat-nem mestu, kakor je glava, zahtevajo seveda silno opreznega in neskončno obzirnega dela, zlasti še, kerje med pacienti, ki jim je na tem mestu potrebna kirur-gova pomoč, zelo veliko število otrok. Vsa zdravniška spretnost oa ne bi dosti zalegla, ako nam moderna kemična veda ne bi bila dala na razpolago učinkovitih ane-stettčnih sredstev, s katerimi je mogoče telo na kritičnem mestu tako omrtvičiti, da se operadia izvrši popolnoma brez bolečin Ravno Rayerjeve tovarne so po svojih proizvodih te vrste zaslovele širom sveta Kakor je film jasno pokazal, prenašajo po lokalni anesteziji z Bayerjevimi prenarati tudi rraihni otroci pri polni zavesti z lahkoto kirurgov nož. u— fcrn«;ke so vhdarire «vefa 7-aka.i v nii-hov>h rot?*»i sta človek in dr>m. M^k^m ne n'? družeča ka^or d* rt>e 7B naj. KrtlUo nd-o*«»p f n!'m' 7« »vr5'* ;n 7* noro Mo i verjeva, Mira Danilova, DaneS in Sancin. Režiser in inscenator: inž Stupica. OPERA Začetek ob 20 oti Torek, 21.: Vesela vdova. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Gostuje ga Zlata Gjungjenac. Sreda, 22.: Prodana nevesta. Red Sreda. Gostovanje Josipa Križaja. Ga. Zlata Gjungjenac-Gflrella gostuje drevi ob 20. v Leharjevi opereti »Vesela vdova«, ki js zaradi, prelepih, splošno znanih melodij, že vedno izredno priljubljena. Za naš oder je delo priredil kapelnik Stritof, ki tudi muzikalno vodi to predstavo. Naslovno vlogo poje ga. Gjungjenac, ostala zasedba kakor v lanski sezoni, le mesto g. Zupana nastopi g. Janko. Čajkovskega opera »Evgenij Onjegin« se to pela prvič v letošnji sezoni 23. t m. za premierski abonma. Kapelnik Štritof, ki delo dirigira, je oskrbel za letošnjo vprizori-tOT prevod- v Klavnih vlogah nastopijo: gg. Oljdekop, Kogojeva. Spanova, Skerjan-čeva, Primožič, odnosno Kolacio, B^tdtto, Ba-novec in drugi MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 21.: Pod to goro »el-sno. Red B. Sreda, 22.: Zaprto. Uradnika sprejme denarni zavod. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zadruga«. Tovarniški objekti, 600 m> zazidane ploskve, 6000 m* prostornine — tik kolodvora Stične ugodno naprodaj. Informacije Roječ, Stična. ZASTOPNIKA prvorazrednega ln dobro vpeljanega za Slovenijo IŠČE zagrebška tvornica bombažnih ln volnenih tkanin. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Kodak IDEALEN DAR ZA Mili! f Zapustil nas je naS nadvse ljubljeni, nepozabni soprog, očka, brat, gospod LEON OZIMIČ DAVČNI KONTROLOR V POK. v nedeljo ob pol 9. zjutraj. Pogreb bo v torek, dne 21. t m. ob pol 3. popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maSa zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 23 t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Mar. Oznanjenja. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 20. decembra 1937. FRIDA, soproga; LE A, MARICA METKA, otroci ter ostalo sorodstvo. Naznanjamo tužno vest, da je nenadoma umrl v 25. letu starosti nai ljubljeni sin, brat, stric, gospod ALFONZ SEDOVNIK Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne lz hiše žalosti, Podjunska ul. St. 19, Ljubljana Vn, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 19. decembra 1937. MARIJA, mati; FRANC, oče; brat: FRANC; sestre: MAL6L EMA KOPRIVEC, MARIJA KAISER; svaka; nečakinji ln ostalo sorodstvo. »JUTRO« št. 29S. .. ■, 0 i n, i Torek, 21. XIL 1931 Kje so milijoni „ agenta smrti ? Bo] za dediščino Zaharova - Hčeri vojvode Marchena-VillaSranca — Birminghamski trgovec s čevlji - Ukana angleških davčnih oblasti Na vrsti Je Južna Kitajska? Bazil Zaharov Boj za dediščino »agenta smrti« Bazila Zaharova je stopil v novo fazo. Ko je »kralj topov« pred več nego letom dni umrl, Bta veljali za glavni dedični njegovi pastorki, hčeri vojvodinje ViHafranca. Zaharov se je bil s to vojvodinjo poročil L 1924., potem Ivo je trideset let čakal nanjo. Njegova ljubezen do težko bolne žene, za katero se je potegoval vse svoje življenje, je dala snov za mnogo romantičnih zgodb. Pred njegovo palačo v ulici Hoche v Parizu so prihajali vsak dan, tudi pozimi, celi vozovi najdragocenejših cvetlic, ki jih je naročal zanjo. Zanjo je Aljehin gre v Hastings Novi svetovni šahovski pr ak Aljehin odpotuje te dni na božični turnir v Hastings, kjer pa se bo mudil samo kot opazovalec. Prva javna šahovska prireditev, na kateri bo sodeloval, bo šahovski turnir v Montevideu kmalu po novem letu. Japonski uspehi na Kitajskem Od začetka japonskih sovražnosti proti Kitajcem so zasedli Japonci 868 tisoč kvadratnih kilometrov kitajskega ozemlja, na katerem živi 59 milijonov ljudi. Ozemlje, ki ga zdaj upravljajo Japonci na Kitajskem, je dvakrat tolikšno, kakor Japonska z vsemi otoki in prav cako veliko kakor Abesinija. Windsorska pri Lebrunu Windsorski vojvoda s soprogo je te dni obiskal predsednika Francije g. Alberta Le-bruna, ki je ostal z gostoma v daljšem razgovoru. Obisk je imel samo vljudnostni značaj. ! opravil tudi zadnji milijonski posel svojega življenja, ko si je pridobil kontrolo nad igralnico v Monte Carlu. Hčeri vojivodinje Marchena-Viilafranca sta grofica Ostorog, ki živi kot »gospa Bourbonova« na Francoskem, in ga. Wal-fordova, žena neikega londonskega brodo-lastnika. Kmalu po smrti Bazila Zaharova pa se je pojavil neki 67-letni mož, ki ima v Birminghamu majhno trgovino s čevlji: Hyman Barnett Zaharoff. Ta pravi, da je sin pokojnega Kreza, ki se je bil poročil kot mlad vojak. Ta zakon se je ločil, ko je štel on komaj dive leti. Toda kralj topov sina, ki je prišel kot ubog ruski emigrant na Angleško, ni mogel rabiti. Izjavljal je, da ni imel nikoli nobenega sina. Toda Hyman Barnett Zaharoff se takšnih izjav ni ustrašil, zdaj pa še posebno ne popusti, ko gre za težke milijone. Med tem se je javil še neki možakar, Armenec Sadik Chachaty, ki pravi, da sta si bila njegov oče in Zaharov brata, pravo ime Zaharova pa je bilo Chachaty. šele pozneje je agent smrti spremenil svoje ime, da bi ne kompromitiral svoje družine. To je bilo tedaj, ko se je preživljal v Carigradu s čudnimi posli, ko je bil v Atenah snažilec čevljev, prižigalec svetilk in nočni čuvaj in ko so ga v Londonu zavoljo sumljivih poslov vtaknili v ječo. šele pozneje je postal na Balkanu agent za prodajo vojnih ladij, topov, strojnic in streliva, a še pozneje v Londona najprominesntnejši zastopnik oboroževalne industrije in pravi vodja Vickersove družbe. Toda kje so milijoni Zaharova? Sprva so njegovo imetje cenili na kakšnih 5 milijard dinarjev, pozneje so pričele prihajati na dan presenetljive stvari. Izkazalo se je, da na vsem Angleškem ni več nego za 200.000 funtov šterlingov njegovega imetja. Tudi na Francoskem so zaman iskali težkih milijonov. Seveda je to mnogo ljudi, posebno pa dediče, zelo razočaralo. Toda sedaj pravijo, da je kralj topov pred kakšnimi desetimi leti velik del svojega imetja spravil v razne druge dežele, ker je vedel, da je davek na dediščine na Angleškem posebno visok. V tem primeru torej ne bi šlo za potegavščino, ki si jo je dovolil skrivnostni mož napram javnosti o višini svojega imetja, temveč za potegavščino, ki si jo je dovolil z angleškimi davčnimi oblastmi. To bi tudi dovolj dišalo po njegovih metodah ... Racija zaradi Weidmanna Njegova sedma „žrtev" je živa • • • Pariz, 19. decembra. V zvezi s še vedno grozo vzbujajočo \Veidmannovo afero je pariška policija zadnje dni minulega tedna odredila strogo in obširno perlustracijo departementa Sei-ne et Oise. kjer je imel Weidman cesti, kjer se vedno nahaja. Ko je prišlo potem do sklenitve kupčije s Kavčičem, je ta »na vse prete-ge paket obračat in odpiral in je bil z blagom zadovoljen.« Sam se pa za vsebino ni zanimal, »ker kokain sploh ni pozna!.« Bil je le posredovalec za nagrado 300 din. Predsednik: »V preiskavi ste vse zanikali in rekli, da nimata več kaj povedati,« — »Vprašali so me, ker pa nisem vedel, kaj še hočejo od mene, sem tako odgovoril. Pravi, da z Vučnikom in Širokom ni bil v zvezi. S pristnim kokainom sam ni trgoval, v prevarah pa se je le toliko udejstvo-val, v kolikor je bil obsojen v januarski razpravi in kolikor ga danes dolži obtožnica. »Umetniška pojava" se izgovarja na slučajnosti Najbolj živahno je bilo zasliševanje tretjega obtoženca Nickovskega. Preklical je prvotni zagovor, s katerim je dolžil Široka, da ga je on najel za posredovanje pri Kavčiču, in je tudi preklical izjavo, da mu je paket lažnega kokaina izročil Širok. Predsednik, ki je zaradi tega moral ugotoviti, da bo treba obtožence na vsak način absolutno ločiti, ker je očitno, da se dogovarjajo o zagovoru, mu je velikodušno do- volil, »naj le kar naprej pripoveduje svojo novo pripovedko«. Pred policijo, ki ga je zajela v Zagrebu, pa še pred preiskovalnim sodnikom in pri soočenju s Sirokom Je trdil, da mu je paket izročil Širok. Danes pa je pravil, da je nekje v Mariboru, kamor se je vozil prodajat antične slike, spoznal nekega človeka, ki »je velik, črn in okrogel« in se peča s kokainom. V Ljubljani je potem srečal Široka, ki ga pozna tudi od neke kupčije z antičnimi slikami. Mauser ja pa je na videz poznal, ker se je s prvim družil Zato ga je nagovoril, ne da bi se mu predstavil in mu zaupal, da ve za nekoga, ki ima kokain Računal je na masten zaslužek in se je zato. ker se je Mauser zanima! za kokain, odpeljal v Maribor in nagovoril tistega znanca, da je prišel v Ljubljano. Slučajno je potem srečal Mau-serja. slučajno se je Mariborčan res znašel ob pravem trenotku v Ljubljani, ko se je spet slučajno pojavil kupec Kavčič, ki je bil z blagom zadovoljen. Mariborčan pa je bil tudi zadovoljen s prodajo, čeprav je šlo blago za dosti nižji znesek, kakor je zabičil Nickovskemu, da ga mora spe-čati, češ da bo pri drugi kupčiji toliko več zaslužil. Zakaj pa je prej dolžil Široka in prej ni nič vede' za Mariborčana? Vedel je. da ga dolže prevare z lažnim kokainom, prepričan pa je bil, da je bil kokain le pristen. pa se mu je zato zdelo, da je vseeno, koga obdolži. Predsednik: »Boljšega odgovora ne veste? Težko boste koga našli, ki bi vam to verjel, gotovo Lažete, danes ali pa ste prej!« Državni tožilec: »Sedaj je bil Širok vaš prijatelj, Se obiskovat ste ga hodili v jetnišnico, pa dolge lase ln brado ste si pustili rasti. Kakor kakšen umetnik ste hodili okrog. Mi smo vas pa s tiralico iskali! Na obiskih ste se dogovarjali!« Nickovski jc na to odgovoril, da je res obiskal Široka, da pa sta se samo pozdravila. Hladnik: Med tihotapci • • • Obtožencu Hladniku je predsednik takoj svetoval: če se misli izvijati, mora to napraviti manj naivno kakor Nickovski. Nato je Hladnik, ki je govoril mirno in trezno, pojasni' da mu je neki tržaški trgovec De Verd1 dal 50.0(XJ din, češ naj mu poskrbi kokain. Obrnil se je n« Teliča, ki mu ga je obljubil. Kmalu pa je sipoznal, da ga Telič vodi ia nos in da gre le za »luftge-šeft«, pa je Verdiju vrnil denar. Predsednik: »Čudno, da vam je tako zaupal brez blaga!« Hladnik: »O, pa še več! Med tihotapci je pač taka. Zaupa se denar in zaupa se blago«. Kako, da se ni za kokain obrnil na Široka, ki ga pozna že dvajset let? In je dovolj čudno, da je prav Širok dobavil Teliču tisti kokain? To je Hladnik zvedel šele od nekega tihotapca, ki mu pa ni povedal. da je bil lažen. Predsednik mu je nato predočil, da Telič trdi nasprotno, kakor da je v resnici Hladnik prišel k Teliču na dom in ga potem pod pretvezo, da bo dobro zaslužil, izvabil v Ljubljano, kjer se je olajšal za 36.500 din pri Siroku. Hladnik: »Kar Telič govori glede mene, je od začetka do kraja izmišljeno. Zahtevam, da se ga zapriseže in mu bom potem dokazal krivo prisego!« Ob 14.20 je predsednik prekinil razpravo, ki se je nadaljevala* ob 16.30 z zasliševanjem ostalih obtožencev. Na popoldanski razpravi je predsednik senata najprej še zaključil zasliševanje zadnjega obtoženca iz prve skupine — Hladnika. potem pa je prešel na drugo skupino. Ker zasliševanje Kališnika, prvega obtoženca iz te skupine ob 19.30 uri še ni bilo končano, se je razprava zaradi preostalega zaslišanja zadnjih treh obtožencev zavlekla pozno v noč. Iz Ptuja j— Krstna predstava v mestnem gledališču. Drevi priredi Dramatično društvo krstno predstavo izvirne drame iz sodobnega življenja, švajgerjeve »domačije«, v ražiji g. Jožeta Borka in ob sodelovanju najboljših igralcetv nažega ansambla. To je letos že drugi primer, da priredi naša igTalska družina prvo predstavo slovenske igre, za kar ji gra vsa pozornost kulturne javnosti. j— Zvočni k«"1® Ptuj predvaja v sfedo 22. in četrtek 23. t. m., obakrat ob 20. film »Anatolc in Alfa kulturni film kot dodatek. Službena vremenska poročila po stanju t dne 20. t. m. Rateče-Planica, 870 m: —7, pooblačeno, mirno, pršič, 105 cm. Kranjska gora, 810 m: —8, barometer se dviga, pooblačeno, mirno, pršič. 90 cm. Vršič. Erjavčeva keča, 1501 m: pršič, 160. Bohinjska Bistrica, 510 m: —5, mirno, pr-šiča 50 cm Kurešček, 725 m: —3, mirno, pršič, 50 cm Polževo. 720 m: —3, mirno, pooblačeno, pršič, 25 cm. Hotel Pokljuka: —8, jasno, 30 priiča na 110 podlagi. ŠPORT Ligaši v Kranju SK Ljubljana : SK Kranj 3 11 (1:0) To nedeljo eta odiigrala v Kranju prijateljsko tekmo ekoraj kompletno liga ko mo. šfcvo SK Ljubljane in jesenski podsave&ni prvak ljubljanskega okrožja. SK Kranj. Proti pričakovanju je Kranj zaigra! zelo lepo in požrtvovalno ter je vseskozi drtal odprto igro. Po samem poteku igre rezultat ne ustreza in ee mora Ljubljana zahvaliti vratarju Pogačniku, ki je držal v6e mogoče in nemogoče stvari, med drugim tudi Un-terreiterjevo enajstko. Ljubljana je takoj v 1. minuti zabila gol, nato je Kranj pričel pritiskati na izenačenje, toda rezultat se do polčasa ni izpremenil. V drugem polčasu je levo krilo Kranja. Baum z glavo poklalo v mrežo in izenačilo. Ljubljana je sedaj pričela igrati bolj oprezno in je dosegla e dva zgoditka, katerih zadnji je bil dosežen iz ofisiie pozicijes kar pa je sodnik prezrl. Pri Ljubljani eo ee najbolj izkazali Pogačnik, Slapar. Vovk in Pepček, dočim so bili ostali povprečni. Pri Kranju pa so bili najboljši Unterreiter. Baum, Riesz in Mog-i-eter v golu. Po poteku igre bi najbolj ustrezal neodločen rezultat. Ljubljana ni izpolnila tega. kar bi lahko ol nje pričakovali. V polju so jim bili Kranjčani enakovreden nasprotnik, samo pred golom so bili prema, lo odločni. Ker je Kranj nastopil e štirimi juniorji, katerim manjka še prave rutine, lahko rečemo, da bo Kranj igral v finalnih podsavernih tekmah vidnejšo vlogo, ker bo tedaj že imel dosedanje vrzeli v moštvu izpopolnjene z novimi močmi. Tekmo je sodil g. Zgur objektivno, čeprav ima na vesti nekaj pogrešlc. V nekaj vrstafi Enajstorica SK Ljubljane ee je *a božične praznike dogovorila za kratek izlet onstran meje, v solnčno Gorico. Naši ligaši bodo v nedeljo 36. t. m., torej na drugi dan praznikov, igrali prijateljsko tekmo z goriškim moštvom »Pro Gorizia«. Ta klub ne spada sicer v prvo nogometno ligo v Italiji, je pa kljub temu v svoji skupini eden najmočnejših v Julijski Benečiji. Zadnja številka službenega glasila JN8 »Sporti&te« objavlja vso kopico sklepov % zadnjega občnega zbora naše vrhovne nogometne instance, ki smo jih deloma na dan občnega ®bora, deloma pa v izvlečkih pozneje na tem mostu že objaviti. Nakn dno je treba zabeležiti še. da Sta bili na zadnji seji upravnega oibora v obravnavi tudi prošnji dveh ljubljanskih so-ln kov 7a zo-petno reaktivacijo. in sicer gg. Vitjem« Pfundnerja in Emila Erliha, ki pa sta biti obe izročeni saveznemu sodniškemu odbora, da bo podal svoje mnenje. Na omenjeni seji ee je govorilo tudi o razdelitvi po "por v višini 30.000 din, ki jih je občni zbor vo-tiral na razne prošnje klubov. Notranjemu tajniku je bito naročeno, naj te prošnje prouči m stavi svoje predloge. Upajmo, da bodo khi/bi ljubljanskega podsaveza s predla« gani ml zneski zadovoljni, čeprav po i pore seveda ne bodo take. kakor bi jih potrebovali. Na prošnjo olimpijskega odbora je bil za olimpijski dan določen termin 19. junL ja 1938. Beograjska »-Politika« objavlja na vidnem mestu dopis h Ljubljanes v katerem slovenski lahkoatletski klubi zahtevajo čim. prejšnjo sklicanje redne skupščine JLAS. V zvezi s to zahtevo so lehkoatlel&ki klubi Slovenije zadeli tudi ob vprašanje reorganizacije našega olimpijskega odbora in saveza Športnih 3>avezov v Zagrebu, v katerih slovenski klubi niso zastopani. Po njihovem mnenju bi morali ti naši športniki dobiti vpogled v delovanje teh dveh športnih in. stane, razen tega pa dobiti tudi možnost sodelovanja v njih, ker sicer ne more biti govora o koristnem in pravičnem delu. Ce sa razmere tukaj ne bodo spremenile, bo desolatno stanje v našem športu ostalo še dolgo nespremenjeno. Slovenski lahkoatletski klubi bodo cosled.no vztrajali v teh 6Vow jih upravičenih zahtevah. Od 10. do 30. januarja 1938 priredi mini-attretvo za telesno vzgojo dva smučarska tečaj*, in sict-r tečaj za smučflTiske učiteije na Crepoljskem pri Sarajevu in tečaj za smučarke na Pokljuki. Tečaja bosta izvedena na stroške ministrstva za telesno vz.eK 17 Din. Korespondenta za madžarski Jezik sprej mein Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »111«. 31806 1 Pisarniško moč pxrrt>ui«-m M *rojo SfK»ce-rij*ko B k-->l'>niain<. trgnv' B« t (x1g'ivarj«joftlm tr gvr-k i!D iDSfij^m (trtfiv V lo) iH>|«.|ni'ma im >1 uo »rb« brvat*k-2~-vo. 31381-1 Pisarniško moč najraje zaeetnlco s prt merno predlzobrazbo — sprejme veletrgovina v Ljubljani. Z znaniem nernf.kega jeslka Imajo prednost. Rornn pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trajna služba«. 31751 1 Kantiner dobi mesto ra vodstvo kantine pr er^dnii »Unske prnee« Potreben zakonski par mož dober strokovnjak v ueost:te!iskem poslu, a iena dobrs n spretna kuharica Z.isln^.ek siguren, posla ob'1o ir trai» 3 leta. Za detajlne informacije in pogrne obrnit^ ie nn ogl odd. Jutru pod značko »Dnbar posao«. 31W 1 Frizerko na morje srreim"~i le- ie vešča trai ne vodne in železne ondu laote ter man kirama. Nastopiti mori takoi ali 1. ja nuaria. Plača po dogovoru Gustav ("erv.ir, Sibenik, Za-greb-i.čka al. 4 31912-1 Brivskega pomočnik? sprejmem za izpomagame Ivan VTolf, Tvrševa c. 31, Ljubltana. 31879-1 Vzgojiteljico Si dvoie otrok s perfekt-»im 7nan'em nem.*č;ne — SPreimem - Ponudbe po-»lat na Dr Vladimir Gnus. liiečnik. Vukovar. Savska banovina. 31882-1 Potniki Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zr-rtek 17 Din. Trgovski potnik z lastnim avtomobilom, išče zastopstvo proti fiksumu ali proviziji za teritorij Jugoslavije. Ponudbe pod šifro »Korektan 40-B 100« na »Tnterreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. 31888-5 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šllro ail dajanje naslov* i Din. Nujmanjai znesek 17 Din. Za šestošolca nujno potr-bujem zanesljivo, popolno inštrukcijo hancoščint Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »S.guren uspeh 77«. 31884-4 Pohištvo Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Novo jedilnico fino ,iz orehove korenine, s petletno garancijo, prodam takoj. Oglejte si ta-koi na skladišču Tyrševa c. 23, Ljublj.-oa. — Krže Franc, poli štvo, Vrhnika. 31894-12 L Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Perutnina pitana. sakiiua puram ifos: race kapuni. štajer ska jabolka. jajca ni mwd. vse po najnižj b ctnah. — frtKlnarofila telefnn 3! 05. Kmetijska družba Novi ti g it 3. 3;6*j-33 rTTi Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE . juvelir LJubljana. Wolfova nt Dražbe £#Goinej5» prf iz1»l(iv»lrD FAJKAR Trnovsk« al 35 <1577 (■ Svinjsko mast v soških c*. U Din nudi Viurna ekon m;ja Pun^evo Vojvode Sli&fJ 1 31406-33 Za polovično ceno oddajama kri>kn«+. ft'i»<*io > ral f.ane uare.i«; me m'.ne ilatice ir;»H a sc)». 5*v»i & K.nnp. LjunijaLa 31479 fi Večjo zalogo smuči prodam pod nabavno ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamena«. 31906-6 Vino lastni pridelek. — prodaja kmet iz Dalmacije (Knin) 17 vagona po 4.50 liter na »P najv šj; ta m 'aaoj Š« emu 'Zpla6ilu. l^P »t^im »tnjokih bii t«i vil m» n»["(>da i ?ri Ihpn strokov io Iznbraieo posrn-lovutec KUNAVER LUDVIK esta 58 ak l^br« 4. lel-foii 7 33 Poohmffen frad tel; n »