Federalizem in subsidiarnost sta sicer v določenih medsebojnih odnosih, vendar pa ne sovpadata. Federalizem se nanaša na strukturo procesa odločanja, s koordinacijo in sodelovanjem različnih avtonomij. Subsidiarnost je povezana z alokacijo nalog (zadev) v okviru dane politične strukture. Načelo subsidiarnosti ni nujno uresničevati le v okviru federalizma je pa to najbrž res najbolje. Podobno kot federalizem tudi subsidiarnost ni pravni ampak politični koncept. Primer Evropske unije kaže, da Maastrichtska pogodba precej nejasno in nedoločno formulira koncept subsidiarnosti. Subsidiarni federalizem je sredstvo za uveljavitev necentralističnih odnosov, vzajemnega priznavanja, vsestranskih pogajanj in prednosti ne samo za nacionalne države, ampak tudi za regije, občine, nevladne organizacije in državljane.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:doc-DY6CJOCY

COBISSID

193885

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Brezovšek, Marjan (1994). Federalizem in subsidiarnost. Teorija in praksa, letnik 31, številka 1/2, str. 24-32. URN:NBN:SI:doc-DY6CJOCY from http://www.dlib.si

MLA:

Brezovšek, Marjan. "Federalizem in subsidiarnost." Teorija in praksa letnik 31. številka 1/2 (1994) str. 24-32.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DY6CJOCY>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

Teorija in praksa
1994
(Celotna številka)