Poštnina plačana r gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 87. kos. V LJUBLJANI, dne 28. oktobra 1933. Letnik IV. VSEBINA: 557. Uredba o sodnih pologih (depozitih), o izdajanju denarja in denarnih vrednosti in o postopanju z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodiščem. 558. Razpis o uvoznih ekspedicijah blaga iz št. 172. carinske tarife. — Dopolnitev razpisa št. 170/1926. 559. Odločba o izvozu svežih postrvi brez potrdila o zavarovanju valute. <6 560. Seznamek strojev in strojnih delov, izdelanih v državi. 561. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933. 562. Razne objave iz ^Službenih novim. Uredbe osrednje vlade. 557. Na osnovi § 49. uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne 9. julija 1930. in v soglasnosti z ministrom za finance, ministrom za promet in ministrom za trgovino in industrijo predpisujem uredbo o sodnih pologih (depozitih), o izdajanju denarja in denarnih vrednosti in o postopanju z vrednostnimi pošiljkami, poslanimi sodiščem (spo.).1 I. Občne odredbe. Predmeti sodnega pologa. § L (4) V sodni polog (položba samemu sodišču ali depozitnemu mestu — sodni polog v ožjem smislu — po predpisih grajanskega zakonika, trgovinskega zakonika, § 41. mz ,2 §§ 42., 120., 122. in 160. np., §§ 214., odstavka (1), 268., 333., št. 1., ip.s) se smejo predajati: 1. naš in tuji denar; 2. vrednostni papirji, hranilnične vložne knjižice in ostale vložne knjižice, druge listine, ki se dajo vnovčiti (n. pr. zavarovalne police) ali za katere se da dobiti denarna vrednost (n. pr. skladiščne zastavnice, zastav-nice); 3. dragulji in druge vrednosti. (2) Stvari, ki niso pripravne za sodni polog, se lahko vzamejo v sodno hrambo s predajo hranitelju, ki ga do- 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. julija 1933., št. 170 (XLVIII/509. 3 Menični zakon gl. »Uradni listi št. 135/37 iz L 1929. loči sodišče po predpisih grajanskega zakonika, odnosno § 214. zakona o izvršbi in zavarovanju.3 (3) Sodni polog v širšem pomenu obseza položbo pri sodišču (sodni polog v ožjem smislu — § 2.) in predajo hranitelju, ki ga določi sodišče. Mesta za sodni polog v ožjem smislu. § 2. (4) Sodni polog v ožjem smislu se opravlja: 1. pri davčni upravi; 2. pri voditelju denarne knjige neposredno ali pa preko poštnega čekovnega računa sodišča; 3. pri Državni hipotekarni banki po predpisih, ki o tem veljajo (§ 3.). (2) Pri davčni upravi stranka ne more pologov neposredno predajati. Polog, ki je določen za hrambo pri davčni upravi, se mora položiti pri sodišču, ki ga pošlje davčni upravi (člen 52. pravilnika za poslovanje računo-vodstvenih odsekov finančnih direkcij4). (3) Kjerkoli se v tej uredbi omenja Državna hipotekarna banka, se umejo s tem tudi njene glavne filialke in agencije. (4) Mesta, omenjena pod številkama 1. in 3., se zo-vejo depozitna mesta; oprava polpžbe pri voditelju denarne knjige neposredno ali preko poštnega čekovnega računa sodišča (odstavek (’), št. 2.) pa se zove neposredna položba. ('*) Sodišče, za katero se opravi polog (depozit), je izključno upravičeno, razpolagati s pologom, in se zove depozitno sodišče. Depozitna mesta so glede pologov podrejena depozitnemu sodišču in morajo izvrševati njegove naredbe. Polaganje pri Državni hipotekarni banki. § 3- 0) Glede polaganja denarja pri Državni hipotekarni banki veljajo predpisi o ureditvi uprave fondov (Državne 3 Zakon o izvršbi in zavarovanju gl. »Službeni liste št. 148/28 iz 1. 1931. 4 »Uradni liste št, 178/42 iz 1. 1929. hipotekarne banke) z dne 8. julija 1898., z izpremenibami in dopolnitvami z dne 21. februarja 1906., 14. junija 1910., 30. marca 1922. (»Službene novinec št. 87/XIV)5 in z dne 14. marca 1924. (»Službene novinec št. 78/XV).6 Kaj se naj polaga pri Državni hipotekarni banki, predpisujeta člena 5. in 40. zakona z dne 30. marca 1922. o izpre-membah in dopolnitvah zakona o ureditvi uprave fondov5 in točka IV., člena 117. g, zakona z dne 14. marca 1924. (»Službene novinec št. 78/XV)G o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi uprave fondov z dne 30. marca 1922., kakor tudi točka 2. § 45. finančnega zakona za 1.1932./33. z dne 25. marca 1932. (»Službene novine« št. 70/XXIX).7 (2) Pri Državni hipotekarni banki se polaga gotovina po sirotinskih skladih (masah) in skladih drugih oskrbovancev vobče v vsakem znesku, neglede na njeno velikost. (3) Po skladih oskrbovancev in drugih depozitih se računiijo obresti skladno z odredbami pravilnika Državne hipotekarne banke, ki glede tega veljajo. ij Polaganje pri depozitnem mestu in neposredno polaganje. § 4. (7) Za polaganje pri depozitnem mestu ali neposredno sodišču veljajo ta-le načela: a) Gotovina (v zakonitem denarju, ki je v obteku), ki se bo verjetno hranila dalj časa (§ 223., odstavek (7), 6p. 9), zlasti pa denar strank, jamčevine (§§ 116., 117. ip.) in kupnine, dobljene na prisilnih dražbah (prisilnih javnih prodajah) nepremične imovine, ki jih je treba po predpisih zakona o izvršbi in zavarovanju (§ 63. ip.) plodonosno naložiti (naložiti na obresti), se polaga pri Državni hipotekarni banki. b) Stvari, ki se bodo verjetno dalj časa hranile (§ 226. sp.), zlasti pa tiste, ki se dolgujejo po predpisih grajanskega zakonika, ki pa se ne morejo predati upniku, ker je neznan, odsoten ali s ponudenim ni zadovoljen, ali ki se ne morejo predati rad drugih važnih razlogov, kakor stvari strank, se polagajo pri davčni upravi [§ 2., odstavek (*)]. Vrednostne papirje, ki jih po sodni odločbi hrani davčna uprava, je vinkulirati za izključno razpolaganje depozitnega sodišča. Naredbe glede teh pologov izdaja samo depozitno sodišče. Depozitno sodišče opravlja glede teh pologov oskrbne posle (§§ 43. in naši.). Zneske, ubrane od dospelih kuponov in izžrebanih ali odpovedanih vrednostnih papirjev, vpiše sodišče kot dohodek sklada v depozitni dnevnik in partijalnik dotičnega sklada (§ 48.), pristojbine in stroške pa v razhodek. Omenjene zneske pošlje sodišče takoj Državni hipotekarni banki za račun sklada, v katerega spadajo; če pa pri Državni hipotekarni banki še ni računa (partije) za dotični sklad, ji sodišče naloži, naj takšen račun (partijo) otvori f§ 46., odstavek (“)]. Prodajo zarubljenih vrednostnih papirjev, ki se hranijo pri davčni upravi, izvede izvršilno sodišče (§ 408. 5 »Uradni list« št. 276 87 iz 1. 1922., ves zakon z vsemi dotedanjimi izpremenibami in dopolnitvami gl. »Uradni list« št. 392/119 iz 1. 1922. • »Uradni list« št 118/37 iz 1. 1924. * »Službeni list« št. 281/28 iz 1. 1932. 8 Sodni poslovnik gl. : Službeni list« št. 181/26 iz 1. 1933. sp.). Z vnovčenimi zneski je ravnata po odredbi v prednjem odstavku. c) Gotovina (v zakonitem denarju, ki je v obteku), ki se bo verjetno samo kratek čas hranila (§ 223., odstavek (7), sp.), n. pr. zneski varščin po §§ 42. in 339. ip., zarubljen denar (§ 214., odstavek (7), ip.), predjemi za cenitev nepremične imovine, predjemi po §§ 318., 336., 342. ip., §§ 424., 428. 461. cpp.“ itd., se polagajo pri denarni knjigi (na čekovni račun sodišča), če ne presezajo zneska 500 dinarjev, drugače pa pri Državni hipotekami banki. č) Stvari, ki se naj hranijo pri sodišču verjetno samo krajši čas, t. j. največ do 10 dni (§ 226. sp.), n. pr. vrednostni papirji in dragotine (§§ 214., odstavek (*), 256. ip.) itd., se polagajo pri denarni knjigi, če ne presezajo vrednosti 500 dinarjev; drugače jih pošlje sodišče davčni upravi v hrambo. Z zneski varščin za pravdne stroške po § 161. ccp., z jamčevinami po §§ 131., 418. in 462. kp. in po § 14. zik. je ravnati po predpisih pod a), odnosno pod c). d) Zneski, na katere se uporabljajo predpisi o izterjevanju pristojbin, denarnih kazni in povračil (§§ 209. in nasl. sp.), kakršne so denarne kazni, pričnine, stroški kazenskega postopanja itd., se polagajo izključno pri voditelju denarne knjige (odnosno na čekovni račun sodišča). e) Listine, ki se po § 1. ne predajajo v sodni polog, zlasti papirji, ki rabijo kot poverilnica osebam v službenem razmerju, se hranijo, če se polože pri sodišču zbog tega, ker se ne morejo predati upniku iz razlogov, navedenih pod b), v spisih; če je pa potrebno, se hranijo na način, označen v § 169. sp. (2) Pojem stvari obseza vse, kar je omenjeno v § 226., odstavku (7), sp. § 5. 0) Stranke je napotovati, naj opravijo položbo pri pravem mestu. V ta namen se jim vroče potrebne čekovne položnice (§ 216. sp.). Obenem pošlje depozitno sodišče depozitnemu mestu pismeni nalog za sprejem (hrambo) pologa (§ 23.). (2) Če se vpiše polog, ki ga je hraniti pri kakšnem depozitnem mestu v denarno knjigo, izda sodišče takoj nalog (§ 23.) za njegovo predajo dotičneinu depozitnemu mestu (za njegov prenos s čekovnega računa sodišča na čekovni račun Državne hipotekarne banke — virement). Če je pri depozitnem mestu v hrambi ali se pri njem opravi polog, ki spada v denarno knjigo, odredi depozitno sodišče predajo pologa denarni knjigi. Toda zneski, ki so položeni pri Državni hipotekarni banki, se tej samo zato, ker ne dosezajo vrednostne vsote, določene v § 4., črki c), ne odvzamejo in ne predajajo denarni knjigi. (3) V sodni zgradbi mora biti nabita na vidnem mestu, po potrebi na več mestih, objava, kje se naj polagajo določena gotovina in stvari, določene za hrambo v depozitu X§ 4.); zlasti mora biti navedeno, kaj je treba predati voditelju denarne knjige neposredno ali preko čekovnega računa sodišča, kaj pa položiti pri Državni hipotekarni banki, in v kateri sobi se dobivajo potrebne čekovne položnice. Dalje mora biti navedeno, ob katerem času se sprejemajo pologi pri sodišču, kakor tudi to, da se morajo opravljati plačila in drugi pologi pri denarni 9 Zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah gl. »Službeni list« št. 76/12 iz 1. 1931. knjigi samo v rok© določene uradne oseb© [voditelja denarne knjige — § 100., odstavek (5), sp.], čigar rodbinsko in rojstno ime in številka njegove sobe morajo izrečno biti navedeni. Način polaganja sodnega pologa. § 6. 0) Polaganje sodnega pologa, najsi ga je treba hraniti pri kakšnem depozitnem mestu ali pa neposredno pri sodišču, se vrši tako-le: 1. z vplačilom gotovine po položnici na čekovni račun sodišča ali Državne hipotekarne banke ali z vire-mentom s položnikovega čekovnega računa na čekovni račun teh mest; 2. s poštno nakaznico ali čekovno nakaznico za izplačilo v gotovini (§§ 9. in 10.); 3. z vrednostno pošiljko (vrednostno pismo, paket z označeno vrednostjo, §§ 11. do 13.); 4. s predajo predmeta (gotovine in stvari) voditelju denarne knjige [§ 4., odstavek (*), črki c) in č)], izjemoma pa (n. pr. pri jamčevini v izvršilnem postopanju) sodniku (osebno polaganje, §§ 14. do 17.). Polog, predan sodniku, se mora kar najhitreje izročiti depozitnemu mestu, odnosno voditelju denarne knjige. (2) Državni vrednostni papirji in papirji denarnih zavodov in drugih ustanov se predajajo (odnosno pošiljajo po pošti — § 50.) v ovoju odprto po spisku v duplikatu, ki ga podpiše starešina dotičnega sodišča, da utegnejo tudi davčne uprave voditi razvidnost o dospelosti plačila kuponov, amortiziranih obveznic in dobitkov. V spisku je treba označiti: serije in številke vrednostnih papirjev kakor tudi številke njihovih kuponov. Sprejemanje gotovine pri denarni knjigi. § 7. (1) Voditelj denarne knjige sprejema gotovino lahko samo v teh-le primerih: a) če je po namenu pologa treba, da je gotovina pri roki (v rezervi); h) če bi imela odklonitev sprejema za posledico škodo ali posebno zamudo časa za stranko ali bi otežila sodno poslovanje, zlasti če se položba na drug način ne bi več mogla pravočasno ali zadosti hitro opraviti (n. pr. varščina, dana neposredno pred prodajo, da bi se izvršba odložila — § 42. ip.). V vseh drugih primerih je treba položnika napotiti, naj preda denar po Poštni hranilnici, odnosno njenih vplačilnih mestih (poštnih uradih), in mu je v ta namen dati na razpolago čekovne položnice sodišča ali Državne hipotekarne banke, odnosno ga napotiti, naj osebno preda polog Državni hipotekarni banki. Hkratu pošlje sodišče Državni hipotekami banki pismeni nalog za sprejem (hrambo) pologa (§ 23.). (2) V primerih pod § 4., črko a), sprejme lahko voditelj denarne knjige polog v gotovini samo, če je po § 4. vobče za to upravičen. (3) Prejeto gotovino je treba položiti brez odlašanja, najdalj naslednji delavnik, na čekovni račun sodišča, odnosno pri Državni hipotekarni banki, kolikor ni treba, da bi ostala pri sodišču (n. pr. predjemi za pristojbine prič, za stroške zapora itd.) ali kolikor se ne preda takoj osebi, v katere korist se je vplačala (§ 223., odstavek (5), sp.). II. Posebni predpisi o polaganju. Polaganje na čekovni račun. §8. (1) Pri polaganju na čekovni račun mora stranka, če ne uporablja položnice, opremljene po sodišču s potrebnimi podatki za knjiženje, zapisati na hrbtu tistega dela položnice, ki je določen za sporočila, natančno namen vplačila, označivši poslovno številko spisa, na katerega se vplačilo nanaša. Pri pologu za Državno hipotekarno banko je treba razen tega označiti tudi sodišče, kateremu je polog namenjen (depozitno sodišče). (2) Če se opravlja položba z virementom, i. j. s prenosom zneska s čekovnega računa na kakšen drug čekovni račun, se lahko postopa na dva načina: 1. z vplačilom po čeku, t. j. položnik izpolni ček in mu priloži položnico čekovnega računa sodišča, odnosno Državne hipotekarne banke, kateri se denar pošilja. Na hrbtu čeka je treba napisati to-le naredbo: »Naj se prenese« (ali: »Prenesite«) »na čekovni račun št po priloženi položnici«; 2. z izdajo čeka in čekovne nakaznice. Na hrbtu čeka in na čekovni nakaznici je treba zapisati to-le naredbo: »Naj se odobri« (ali: »Odobrite«) »čekovnemu računu... pri Poštni hranilnici v « ali pa se zapišeta samo na določenem mestu številka računa in naslov sodišča, odnosno Državne hipotekarne banke, kateri se denar pošilja. (3) V primerih, navedenih v odstavku (2), se zapišejo podatki, navedeni v odstavku (*), na položnico, odnosno na nakaznico. (4) Če je sodišču še kakšna priobčitev o povodu in namenu pologa potrebna, se to javi sodišču z vlogo, ki se lahko preda Državni hipotekarni banki, da ta nanjo zapiše podatke o knjiženju. (5) Če zavisi sodna naredba od položbe v določenem roku, sodišče, če se mu ne predloži v roku predpisno izdana poštna priznanica (overovljena s pečatom in podpisom uradnika) ali pa (pri osebni predaji) drug dokaz o izvršenem vplačilu, lahko vzame, da položba ni storjena; mora pa to vzeti, če pridobi z opustitvijo roka, določenega za položbo, kdo drug kakšno pravico, kakor n. pr. v primeru § 318., odstavka (2), ip. Polaganje po poštni nakaznici ali čekovni nakaznici. § 9. (') Če se opravlja položba s poštno nakaznico, je zapisati podatke, označene v § 8., odstavku (*), na hrbet kupona poštne nakaznice. Položba se šteje za izvršeno še prej, nego prispe poštna nakaznica, če se predloži sodišču poštna prejemnica. Predpisi § 8., odstavkov (s) .in (4), se uporabljajo ustrezno tudi tukaj. (2) Pravilo je, da se opravljaj promet brez gotovine. Zato mora biti tudi postopanje, označeno v prednjem odstavku, pravilo, kolikor ne zahtevajo razmere kaj drugega. (3) Če se nakaže znesek, ki ga je treba položiti, iz kakšnega čekovnega računa za izplačilo v gotovini, napišejo stranke pri poediničnem čeku na kuponu čekovne nakaznice poslovno številko spisa, na katerega se izplačilo nanaša, in eventualno tudi še številko spisa, iz katerega lahko sodišče, odnosno Državna hipotekarna banka posname, čemu je polog namenjen. Če se vrši nakazilo za izplačilo v gotovini s skupnim čekom, zapiše stranka podatke, o katerih govori § 8., odstavek (*), na kupon čekovne nakaznice, odnosno na tisti del čekovne nakaznice, ki je določen za sporočila. § 10. (’) Sodni uslužbenec, ki hodi po pošto, odnosno poštni vročevalec, preda poštne nakaznice, ki prispejo za sodišče, voditelju denarne knjige. Ta razvidi po podatkih na kuponu, ali je poslati po predpisih § 4. nakazani znesek Državni hipotekarni banki ali pa naj ga sprejme sodišče. Po tem in drugem primeru je postopati tako-le: a) Če je treba poslati nakazani znesek Državni hipotekarni banki, postopa starešina sodišča ali voditelj denarne knjige po § 190., odstavku (7), sp. b) Če je treba, da sprejme nakazani znesek sodišče, izpolni starešina sodišča ali voditelj denarne knjige v primeru § 7., odstavka (l), črke a), na poštni nakaznici priznanico, pritisne sodni pečat in nato sprejme, odnosno odredi, naj se znesek dvigne; drugače je postopati, če gre za poštno nakaznico, tako, kakor je spredaj pod a) predpisano, le s to razliko, da se napravi položnica čekovnega računa sodišča, če pa gre za čekovno nakaznico, da se nakaznica opremi z zaznamkom: »Za knjiženje na čekovni račun št sreskega (okrožnega) sodišča v.........«, s sodnim pečatom in podpisom, in vrne pošt- nemu uradu. (2) Če se dvigne znesek nad 5000 dinarjev, najsi po eni pošiljki ali pa po več pošiljkah, katerih zneski se hkratu dvignejo, ali če naj sodni uslužbenec, ki hodi po pošto, vplača ta znesek na čekovni račun, je treba odrediti za to dva sodna uslužbenca, katerih eden mora biti uradnik [§§ 199., odst. (12), in 200., odst. (2), sp.j. (3) V obeh primerih, navedenih v odstavku (*) pod črko a), pošlje depozitno sodišče obenem Državni hipotekarni banki pismeni nalog za sprejem (hrambo) pologa (§ 23.). (4) V primerih odstavka (l), točke a), se mora vpisati znesek takoj v depozitni dnevnik, v primerih odstavka (1)> črke b), pa v denarno knjigo. § 11. (') Z vrednostnimi pismi, ki prispejo k sodišču, mora ravnati starešina sodišča ali voditelj denarne knjige na prvi način, naveden v § 199., odstavku (7), sp. (2) Če je opremljeno vrednostno pismo z označbo: »Za denarno knjigo«, »V kazenskem poslu« ali »Ni za hrambo kot polog« ali z naslovom: »V roke starešini sodišča«, sprejme pdsmo in izročilnico sodišče. (3) Glede paketov z označeno vrednostjo je postopati po § 199., odstavku (10), sp. Če se takšen paket ne polaga pri denarni knjigi [§ 4., odstavek ('), črka č)], se zapiše nanj vrednost z označbo, kakšna je vsebina, in se pošlje s pismenim nalogom za sprejem (hrambo) pologa (§ 23.) davčni upravi zaradi hrambe. Če gre za druge stvari, ki pa jih ni položiti pri denarni knjigi, se 9tvari ne cenijo, ampak se izroče davčni upravi, komisijsko zamotane, s pismenim nalogom za sprejem (hrambo) pologa. V obeh primerih je treba polog takoj vpisati v depozitni dnevnik. (4) Na vročilne listine (pri vrednostnih pismih: izro-čilnice, pri paketih: spremnice) postavi prejemno potrdilo voditelj denarne knjige ali starešina sodišča; poslednji, če je poslana pošiljka nanj osebno. (r) Predpise § 8., odstavkov (3) in (4), je uporabljati ustrezno tudi tukaj. Prevzemanje pošiljk na pošti. § 12. (•) Za prevzemanje vročilnih listin [§ 11., odstavek (4)] uporabljajo sedišča poštne prevzemne knjige (§ 198. sp.). Pošiljke prevzema uslužbenec, določen za prevzemanje pošte, če preseza vrednost pošiljke 5.000 dinarjev, je postopati po predpisih § 10., odstavka (2). (2) Uslužbenec, določen za prevzemanje pošte, pregleda vrednostno pošiljko (vrednostno pismo, paket z označeno vrednostjo) vpričo poštnega uradnika, da se uveri, da sta vklad (ovoj) in pečat (vinjeta ali podobno) nepoškodovana. Če ugotovi kakšen nedostatek, odkloni prevzem vročilne listine in zahteva, naj se uvede uradno poštno postopanje (komisijska otvoritev). 0 tem je obvestiti starešino sodišča in starešino pošte. (3) Paket z označeno vrednostjo odpre komisija, kakor je predpisano v odstavku (-1) § 11., potem ko je pregledala vklad (ovoj) in pečat (vinjeto ali pod.). Komisija pregleda vsebino, sestavi o zapaženem nedostatku zapisnik in ga izroči starešini sodišča. Če je poslana pošiljka na starešino sodišča osebno, jo odpre komisija vpričo starešine sodišča (njegovega namestnika), če pa se pošiljka ne bo hranila pri sodišču, odredi starešina sodišča predajo (§ 23.) davčni upravi [§§ 11., odstavek (3), in 40.]. Vročanje pošiljk po poštnem uradu. § 13. Če prinese vročilno listino in vrednostno pošiljko poštni vročevalec, postopa voditelj denarne knjige na način, predpisan v § 12., odstavku (2). Predpisi § 12., odstavka (3), se uporabljajo tudi na pakete z označeno vrednostjo, prejete cd poštnega vročevalca na pošti. Osebno polaganje. a) Pri Državni hipotekarni banki. § 14. (‘) Državna hipotekarna banka mora sprejeti gotovino, ki ji jo preda stranka osebno kot sodni polog, če je prejela, odnosno če prejme obenem od depozitnega sodišča pismeni nalog za sprejem (hrambo) pologa (§ 23.). (2) Nalog, omenjen v odstavku (‘), se ne sme izročiti stranki, da ga sama vroči Državni hipotekarni banki. § 15. Za vsako osebno položbo, pa tudi položbo po sodnem odposlancu, izda depozitno sodišče Državni hipotekarni banki pismen nalog (§ 23.) na osnovi: a) prošnje stranke za položbo, poslane depozitnemu sodišču; b) sodnega spisa, ki se nanaša na položbo: n. pr. sklepa, s katerim se odreja položba, zapisniške prošnje o položbi, zapisnika o družbenem naroku, poročila izvršilnega organa o predaji gotovine sodišču, d čemer govori § 214. ip. § 16. Prošnja, odnosno sodni spis mora obsezati: rodbinsko, očetovo in rojstno ime, poklic in stanovališče polož-nika, natančno označbo predmeta, ki se polaga, in namen, zaradi katerega se polaga. Dalje je treba navesti, ali spada to. kar se polaga, v nov ali v že obstoječi sklad (polog). § 17. (4) Uradnik Državne hipotekarne banke, ki prevzema denar, ugotovi vpričo položnika, da ustreza položeni znesek znesku, označenemu v sodnem nalogu za sprejem (hrambo). Ce ugotovi v nalogu kakšen nedostatek, sestavi o tem zapisnik, ki ga potrdi položnik s svojim podpisom, če pa ne zna pisati, z odtiskom palca desne roke. Če tudi palca ne more odtisniti, se podpiše namesto njega dotični uradnik v navzočnosti ene zaupne priče ali drugega uradnika banke. Da se je moralo tako postopati, se posebej ugotovi v zapisniku, in to podpišeta dotični uradnik banke, ki denar prevzema, in pa priča, odnosno oni drugi uradnik banke. (2) Uradnik Državne hipotekarne banke, omenjen v odsiavku (1), potrdi na nalogu depozitnega sodišča, da se je položeni znesek prejel, in doda: številko, pod katero je vknjižen polog v partijalniku pologov, katero številko je treba za vsako partijo (stranko) posebej voditi, datum in podpis. Nalog obdrži Državna hipotekarna banka, sodišču pa potrdi prejem pologa s posebnim dopisom [§ 23., odstavek (*)]. b) Pri denarni knjigi. § 18. Voditelj denarne knjige sme sprejemati pologe, ki niso denar, samo od sodnih odposlancev, od izvršilnih organov ali po sodniškem navodilu. Ravnanje z vrednostnimi predmeti, ki se najdejo v pismih ali paketih, ki prispejo sodišču brez označbe vrednosti. § 19- Če se najde pri sodišču ob otvoritvi pisma ali paketa brez označbe vrednosti gotovina ali vrednostni predmet, je treba to komisijsko ugotoviti in predati denar ali vrednostni predmet, kolikor ni v sodnem poslovniku (§ 106.) kaj drugega odrejeno, voditelju denarne knjige, ki ga izroči, če ne spada predniet v denarno knjigo, depozitnemu mestu. Cenitev. § 20. (4) Ob polaganju popiše dragotine, če njih vrednost ni že prej ugotovljena, sodno zapriseženi izvedenec (cenilec), po možnosti vpričo stranke, po njihovi vrsti, po obliki in po bistvenih znakih in jih preceni. Stranka pripelje zapriseženega cenilca lahko sama s seboj. (2) Če prispejo dragotine po pošti [§ 10., odstavek (*)], mora prisostvovati otvoritvi pošiljke cenilec, razen če vrednost, označena ob predaji pošiljke, ne preseza 5000 dinarjev. Če smatra sodišče, da vrednost preseza 5000 dinarjev, lahko odredi cenitev. (3) Izid cenitve navede cenilec v zapisniku [§ 11., odstavek (3)], ki ga podpiše. V izvršilnih stvareh je pri cenitvi treba ugotoviti tudi kovinsko vrednost [§ 224., odstavek (*), § 229., odstavek (5), § 230., odstavek (4), in § 232., odstavek (3), ip.]. (4) Če ni cenilca na razpolago, se izjavijo uradniki, ki prevzemajo golog, o vrednosti v zapisniku f§ 11., od- stavek (*)]. Depozitno sodišče lahko naknadno odredi cenitev. Posebni predpisi o cenitvi ob polaganju po sodnih odposlancih (izvršilnih organih). § 21. (T) Če predaja vrednostne predmete po § 41. np. sodni odposlanec ali po §§ 214., 258. ip. izvršilni organ ali če se jemljejo taki predmeti v hrambo po naredbi stečajnega sodišča v smislu § 83. stz.,10 velja nastopno: 1. Če po oceni sodnega odposlanca (izvršilnega organa) vrednost ne preseza 5000 dinarjev in tudi depozitno sodišče ne vzame, da je vrednost večja, popiše sodni odposlanec (izvršilni organ) sam predmet po vrsti, obliki in bistvenih znakih, jih preceni in potrdi vse s svojim podpisom. 2. Če pa misli sodni odposlanec (izvršilni organ) ali pa depozitno sodišče, da je vrednost večja od 5000 dinarjev, je postopati tako-le: a) V krajih, kjer je moči takoj poklicati cenilca, odredi sodni odposlanec (izvršilni organ) takoj po položbi, naj opravi sodno zapriseženi cenilec popis in cenitev. b) V drugih krajih opravi sodni odposlanec (izvršilni organ) sam popis. Cenitev odredi pozneje sodišče. (2) Javni notarji kot sodni poverjeniki veljajo po teh predpisih za sodne odposlance. Stroški cenitve. § 22. Stroške cenitve trpi položnik, odnosno masa (izvršilna, zapuščinska, stečajna itd.), v katere korist se polaga. Za njih odmero in izterjavo je pristojno sodišče. V izvršilnem postopanju je treba upoštevati njih izterjavo pri razdelitvi kupnine, če ni plačal pristojbine za cenitev zahtevajoči upnik. Nalog za sprejem (hrambo). Poročilo o pologu. § 23. (4) Sodišče mora izdati za vsako položbo nalog za sprejem (hrambo) ali drugo potrebno naredbo in obvestiti o tem depozitno mesto in položnika z vročitvijo odpravka odločbe. V nalogu za sprejem (hrambo) je treba navesti, ali spada polog v nov sklad (polog) ali pa v že obstoječo maso. (2) Depozitno mesto mora takoj, ko prejme polog, obvestiti sodišče o prejemu v zvezi z nalogom za sprejem (hrambo). Poročilo mora obsezati podatke knjiženja tako v depozitnem dnevniku kakor v depozitnem partijalniku [§ 48., odstavek (2)]. Pri pologih (depozitih), ki se opravijo neposredno pri Državni hipotekarni banki s poštnim čekom, poštno nakaznico ali vrednostnim pismom, se opravi poročilo z vročitvijo kratkega uradnega zaznamka 'z omenjenimi podatki, ki se mu prilože sporočila na nakaznici, odnosno položnici, kakor tudi vloge, ki so morda bile priložene k vrednostnemu pismu. (3) Kakor v sodnih odločbah, ki se nanašajo na polog, tako je treba tudi v poročilu o pologu označiti predmete pologa tako-le: a) Vrednostni papirji se navedejo po vrsti, po številu kosov, po imenski vrednosti poedinih kosov in po 10 Konkurzni (stečajni) zakon glej VUradni list« št. 255(53 iz 1. 1929. dospelosti prvega in poslednjega priloženega kupona. Pri papirjih, ki se žrebajo z dobitkom, je treba razen tega navesti tudi še številko in serijo, pri imenskih papirjih pa tudi ime, na katerega 'še glase. Če vrednostni papir nima talona ali nima kuponov ne talona ali nima nekih kuponov, je to treba omeniti. b) Dragocenosti in tuji denar se morajo navesti po številu, vrsti, snovi, iz katere so izdelani, obliki in ostalih znakih in posebnih lastnostih; razen tega je treba navesti vrednost po cenitvi (§§ 20. in 21.). c) Pri listinah, ki se ne dajo vnovčiti, je navesti vrsto, izdatelja in ostale oznake, potrebne za razlikovanje od podobnih listin. § 24. (1) Voditelj denarne knjige obvesti pristojni sodni oddelek pismeno o vseh pologih, ki po plačilnem nalogu niso prispeli. V ta namen priobči s kratkim poročilom rodbinsko in rojstno ime, poklic in naslov položnikov, predmet pologa in njegov namen, kolikor mu je ta znan, ter številko denarne knjige. (2) Posebni predpisi, ki odrejajo poročilo tudi v drugih primerih [§§ 224., 256., odstavek (■), sp.], ostanejo v veljavi. III. Zaznambe. § 25. C1) če je vezan polog s lidejkomisarsko ali s kakšno drugo, po učinku enako naredbo (§ 120. np.) ali če se na polog vodi izvršba ali če je glede njega izdana začasna odredba, odreda depozitno sodišče depozitnemu mestu, naj zaznami v depozitnem partijalniku vez fidejkomisar-ske nadomestitve ali prepoved izdaje. Depozitno sodišče odredi lahko tudi zaznambo drugih pravnih razmerij in izbris zaznamb. Potemtakem smejo biti predmet zaznambe tudi izvensodna odsvojitev pologa, njegova obremenitev, odobritev pravice užitka, omejitev, naložena z naredbo poslednje volje itd. (2) Depozitno mesto zaznamuje tudi brez posebnega navodila naloge za izdajo, ki se ponavljajo, depozitno sodišče pa tudi naloge za oskrbne posle pologov (§§ 43. do 47.), ki se ponavljajo [§ 4., odstavek (*)]. (*) V drugih primerih mora predpisati sodišče določno in v kar najkrajši obliki besedilo zaznambe. Če se pravno razmerje, ki ga je treba zaznamiti, ne nanaša na ves sklad, je treba v sklepu natančno označiti del, glede katerega naj zaznamba velja. (*) Depozitno mesto mora obvestiti sodišče o izvršitvi vsake zaznambe. § 26. (1) Skladi, obremenjeni z zaznambami, se smejo izdajati ali izpreminjati samo, če obseza nalog dostavek, da je to treba izvršiti neglede na zaznambo. Če nalog takega dostavka nima, se ne izvrši, marveč se vrne sodišču in to opozori, da obstoji zaznamba. (2) Učinek zaznambe se razteza pri oskrbovanju pologov tudi na polog, ki je pribavljen namesto prvotnih vrednosti. § 27. I1) Zaznambe, o katerih je govora v tem oddelku, nimajo nobenega pravnega učinka; edini namen jim je, opozarjati na obstoječa pravna razmerja. (*) Za rubež pologa je potrebna prepoved, poslana depozitnemu sodišču (§§ 283., 254., 255. ip.). Takšno pre- poved je treba izreči tudi, če je depozitno sodišče obenem tudi sodišče, ki dovoljuje izvršbo. Odpravek izvršilnega dovolila se vloži v spise, ki se nanašajo na depozitni sklad. Nima pa učinka izvršilno dovolilo, ki izdaje •ne prepoveduje depozitnemu sodišču, ampak jo prepoveduje samo depozitnemu mestu. . (3) Z vročitvijo prepovedi izdaje depozitnemu sodišču (če dovoljuje izvršbo depozitno sodišče samo, pa z izdajo prepovedi) je rubež storjen in je pridobljena zastavna pravica v korist izvršljive terjatve. Nima pa materialnopravnega učinka vročitev rubežnega sklepa depozitnemu mestu, ki bi jo morda opravil zahtevajoči upnik sam. Depozitno sodišče mora takoj odrediti depozitnemu mestu zaznambo prepovedi izdaje. IV. Izdajanje. Izdajanje iz denarne knjige. § 28. (*) Voditelj denarne knjige sme razpolagati z vrednostmi, ki so položene pri denarni knjigi, samo po pismenem sodniškem nalogu, če ne gre za znesek, na katerega je treba uporabljati predpise sodnega poslovnika o izterjevanju pristojbin, denarnih kazni in povračil [§ 4., črka d)]. Če nastane dvom o tem, komu je treba izdati znesek, ki spada med zneske, o katerih govori § 4., črka d), je treba zaprositi sodnika za pismen nalog. (2) Voditelj denarne knjige izve iz obvestila, komu je treba vplačani znesek izplačati (§§ 209., 222., 224. sp.). Ce nastane o tem dvom, je označiti v naredbi, s katero je odrejen odpravek plačilnega naloga, kdo je upravičen, znesek sprejeti [§ 215., odstavek (l), št. 3., sp.]. (s) Če se vplača denarna kazen, pričnina itd., preden je izdan plačilni nalog, je potrebna sodniška naredba ■ samo, če se voditelju denarne knjige pojavi dvom, kako se naj ta znesek uporabi [§ 224., odstavek (3), sp.]. (4) Nalog se izda voditelju denarne knjige v izvirniku ali v odpravku, ki ga podpiše sodnik; o njegovi izvršitvi mora voditelj denarne knjige pismeno poročati. Za to poročilo zadošča praviloma kratek zaznamek na spisu, n. pr.: >Izvršeno 3. VII. 32., podpis«. (5) Denar se izdaja praviloma \ poštnem čekovnem prometu; pri tem ni treba prejemnega potrdila. Pri osebni izdaji gotovine, vrednostnih papirjev ali drugih predmetov pologa, potrdi prejemnik prejem s svojim podpisom v denarni knjigi; če ga pa voditelj denarne knjige v ne pozna osebno, je treba njegovo istovetnost dokazati na način, predpisan v § 37. Morebitna depozitna taksa se ubere tako, da se odtegne od zneska, ki se izplačuje; če pa n,i polog v gotovini, se pobere depozitna taksa od stranke pred izdajo pologa. (8) Če se pojavi dvom o povodu in namembi vročenega zneska, je treba o tem obvestiti stranko ali obla-stvo. Oblika tega obvestila je predpisana v § 224., odstavku (a), sp. Izdajanje po depozitnem mestu. Nalog za izdajo. § 29. (x) Pologi, ki se naj izdajo strankam, se ne smejo predajati sodišču ali sodnim uslužbencem, da jih ti strankam oddajo. (2) Depozitna mesta smejo izdajati pologe samo na osnovi pismenega naloga depozitnega sodišča. En izvod naloga za izdajo se vroči depozitnemu mestu, drugi pa upravičencu za sprejem. (3) Na odpravek, določen za depozitno mesto, ki ga podpiše sodnik (predsednik senata) svojeročno, je treba pritisniti posebni sodni pečat [§§ 69., odstavek (3), 151., odstavek (2), sp.]; odpravek se ne sme dati stranki, da ga izroči depozitnemu mestu. (4) V nalogu za izdajo je natančno označiti osebo, upravičeno za sprejem (§ 31.), predmet, ki se naj izda (§ 32.), in sklad, v katerega je ta predmet položen. (5) Ce se dovoli izdaja na prošnjo stranke, se izda odpravek naloga za izdajo lahko v skrajšani obliki [§§ 146., 149., odstavek ('), črka a), in odstavek (3), sp.], ako obseza zahtevek, obsežen v spisu ali v rubrikah, pripravno in jasno naredbo za mesto, kjer se polog hraui, in ako se zahteva v celoti usvoji. Tudi na te skrajšane odpravke je pritisniti posebni sodni pečat (§ 151. sp.). (6) Depozitna mesta morajo obvestiti sodišče pismeno o izvršitvi vsakega naloga za izdajo in označiti v poročilu podatke o knjiženju izdaje tako v depozitnem dnevniku kakor tudi v depozitnem partijalniku. § 30. j1) V nalogu se izdaja ne sme vezati na pogoje, katerih izpolnitev je prepuščena presoji depozitnega mesta. (2) Če veže sodišče izdajo na pravnomočnost svojega sklepa, je vročiti nalog za izdajo depozitnemu mestu Šele, ko postane sklep pravnomočen. To je potrditi na sklepu. Če se odredi depozitnemu mestu, naj opravi del izdaje takoj, drugi del pa šele po pravnomočnosti sklepa, je takoj vročiti sklep depozitnemu mestu z dostavkom, da se naknadno sporoči, da je postal sklep pravnomočen. Označanje upravičenca za sprejem. § 31. (*) V nalogu za izdajo se mora upravičenec za sprejem označiti natančno po rodbinskem in rojstnem imenu, po poklicu in po stanovališču. Če se naj izda polog pooblaščencu, je treba tega v nalogu izrečno navesti. Izdaja drugim osebam nego tistim, ki so omenjene v nalogu, ni dopustna. Če se naj izda osebno (dvig — § 37.), se mora tudi, kadar je odrejena izdaja firmi ali korporaciji, označiti fizična oseba, ki je upravičena za sprejem. (2) Če se odredi izdaja kakšnemu uradu, se mora opraviti osebna izdaja (§ 37.) starešini urada ali organu urada, ki je z uradnimi listinami upravičen, sprejemati vrednosti. (3) Če se naj izda polog izvršilnemu organu, da opravi kakšno izvršilno dejanje, odredi depozitni urad izdajo »izvršilnemu organu.............................sodišča v...................c; ni pa treba tega organa natančneje označiti. Izdaja se opravi v takem primeru osebi, ki izpolnjuje pogoje iz § 38. Prejemno potrdilo, ki ga izda izvršilni organ, ni zavezano taksi. Depozitno takso pobere izvršilno sodišče od zahtevajočega upnika, o čemer vodi nadzor depozitno sodišče. (4) Izvršilno sodišče zaprosi, če ni obenem depozitno sodišče, to poslednje sodišče, naj izda nalog za izdajo. Tudi izvršilni organ, ki hoče dvigniti polog, mora Pokazati v smislu § 37. odlok o izdaji, predati prejemno potrdilo in dokazati, če je to potrebno, svojo istovetnost. Označanje predmeta izdaje. § 32. (1) Predmeti izdaje se označijo v nalogu za izdajo na način, naveden v § 23., odstavku (3). Znesek gotovine, ki jo je izdati, se napiše v izvirniku in v odpravkih sklepa s številkami in besedami (pri parah zadošča označba s številkami). (2) Državni hipotekarni banki se lahko izda ne samo nalog, naj se vrednosti takoj izdajo, ampak tudi nalog enkrat za vselej, naj se izdajajo v določenih časovnih presledkih obresti in zneski glavnice. (3) S sklepi, ki upravičujejo stranko za dvige, ki se ponavljajo, je treba postopati, kakor z nalogi za izdajo; ustrezati morajo predpisom §§ 29. do 31. (4) Davčnim upravam se ne smejo dajati enkrat za vselej nalogi kakršnegakoli značaja Način izdaje. § 33. (*) Izdaja se vrši tako-le: 1. Glede gotovine: a) v poštnem čekovnem prometu; b) z vplačilom v gotovini po čekovni položnici upravičenca ali s poštno nakaznico v korist upravičenca; c) izjemoma, zlasti v izredno nujnih primerih, z osebnimi izdajami (dvigi); 2. Glede vrednostnih papirjev in dragocenosti: a) z vrednostnim pismom, paketom z označeno vrednostjo; b) z osebno izdajo (dvigom). (2) Osebna izdaja gotovine se lahko opravi samo na izrečni nalog sodišča; pri vrednostnih papirjih je dovoljena tudi takrat, kadar se zateče stranka v davčni upravi in če izpolni pogoje iz § 37. prej, nego so vrednostni papirji odpremljeni. (3) Če je treba izdati dragotine v vrednosti nad 2000 dinarjev (§ 36.), se lahko opravi izjemoma, v opravičenih primerih, osebna izdaja [§ 36., odstavek (2)] po drugi davčni upravi, in ne po tisti, ki hrani pologe za depozitno sodišče. V tem primeru pošlje depozitno sodišče nalog zaradi izdaje davčni upravi, ki hrani polog, da jo pošlje kot vrednostno pošiljko davčni upravi, v katere območju je prejemnik pologa. Depozitno takso odmeri in izterja davčna uprava, ki opravi izdajo, na osnovi * podatkov o hrambi, katere ji pošlje davčna uprava, ki je polog hranila, in jih knjiži kot dohodek v korist proračunske partije dohodkov. Izdajanje gotovine. § 34. (*) Naš denar pošlje Državna hipotekarna banka, če v sklepu izjemoma ni kaj drugega odrejeno, stranki, upravičeni za sprejem, takoj, ko prejme nalog za izdajo: pri izdajah, ki se ponavljajo, pa, ko nastopi dospelost, in sicer s poštno ali čekovno nakaznico, eventualno s položnico, izročeno po stranki. Ni treba, da pošlje stranka prejemno potrdilo (priznanico) vnaprej. (2) Stroški pošiljatve in depozitna taksa se odtegnejo od zneska, ki se naj izda, prav tako tudi stroški za kolke na prejemno potrdilo; ti podatki se označijo zaradi obvestitve stranke na nakaznici, odnosno na položnici. (3) Naslov na poštni nakaznici, na čekovni nakaznici ali na položnici, izročeni po stranki, se mora ujemati s podatki o pooblaščencu za sprejem, obseženimi v nalogu za izdajo. Na kuponu poštne nakaznice (uporabljeni čekovni položnici) se morajo navesti potrebni podatki c predmetu in o namenu pošiljke. (4) Ce odredi sodišče izjemoma osebno izdajo, je postopati po § 37. Izdajanje vrednostnih papirjev in tujega denarja. § 35. j1) Če je treba izdati vrednostne papirje, vložne knjižice, listine, ki se dajo vnovčiti ali namesto katerih se da dobiti denarna vrednost, ali pa tuji denar, opravi davčna uprava, če sodišče ne odredi česa drugega, takoj (ko prejme sodni nalog) odposlatev z vrednostnim pismom ali paketonj z označeno vrednostjo in ubere pri tem s povzetjem: 1. poštno takso, 2. depozitno takso, 3. znesek za kolke na prejemno potrdilo (priznanico) o izdanem predmetu. Poštno takso izplača davčna uprava začasno iz svoje blagajne, 'o čemer sestavi referat, ki ji služi do izplačila povzetja kot gotovina. Ko prejme davčna uprava povzetni znesek, vnese v popolnitev blagajne po referatu plačano poštnino, ostanek denarja (depozitno takso in takso na priznanico) pa vnese z drugim referatom v blagajno kct državni dohodek. (2) Če stranka paketa s pologom ne sprejme in ga davčni upravi vrne, postavi davčna uprava referat o plačani poštnini v breme sodnega depozita, referat s poročilom pa pošlje sodišču, da vknjiži to vsoto v breme računa o materialnih stroških, razen stroškov kazenskega postopanja, in jo od stranke izterja. (3) Če prebiva upravičenec za sprejem na sedežu davčne uprave, ta ne opravi, če sodišče ne določi kaj drugega, odposlatve 8 dni po prejemu sodnega naloga, da da stranki časa za osebni dvig. Na to je opozoriti stranko v nalogu za izdajo. (*) Če je odredilo sodišče osebni dvig ali če pride stranka osebno, preden je odposlatev '■opravljena, j© postopati po § 37. f1) Stranka, ki ne prebiva na sedežu davčne uprave, ki pa želi dvigniti vrednost osebno, mora predlagati, naj odredi sodišče osebno izdajo. Izdan je dragotin. § 36. C) Ce je treba izdati dragotine, je postopati po § 35., ako ne preseza vrednost poedinega kosa 2.000 dinarjev. Za en kos se šteje skupek stvari, ki se po običaju v prometu šteje za en kos, kakor n. pr. uhani, jedilni pribor itd. (J) Če preseza vrednost enega kosa znesek 2.000 dinarjev, se opravi lahko izdaja samo na način, omenjen v § 37. (osebna izdaja). Če je za en kos treba, da se dvigne osebno, se mora tudi glede ostalih kosov, ki jih je izdati, kakor tudi glede vrednosti papirjev, ki jih je tudi treba izdati, čakati na osebni dvig. (3) Dragotine večje vrednosti se ne smejo pošiljati, da se preprečijo spori o istovetnosti kosov. Izjemoma lahko sodišče odredi, naj pošlje davčna uprava takšen polog drugemu sodišču v kraju, kjer stranka prebiva, zaradi predaje stranki. Dotičuo sodišče pobere od stranke plačano poštno takso in jo pošlje davčni upravi v popolnitev blagajne. I Osebno izdajanje (dviganje). § 37. (*) Zaradi osebne izdaje [§§ 33., odstavek (3), 34., odstavek (4), 35., odstavek 0), 36., odstavek (-’)] mora priti pooblaščenec za sprejem k depozitnemu mestu, pokazati odpravek naloga za izdajo in predložiti predpisno taksirano prejemno potrdilo. V prejemnem potrdilu označi prejemnik vsoto gotovine, odnosno predmete, ki jih je prejel. Potrdilo se postavi tudi lahko na nalog, na katerega se mora prilepiti taksa in predpisno uničiti. Nepismena stranka postavi na prejemno potrdilo obarvani osebni odtisk palca. Temu prisostvujeta v davčni upravi dva uradnika, pri Državni hipotekarni banki pa uradnik, ki izdaja predmete, odnosno izplačuje gotovino. Prejemno potrdilo podpišeta dve priči, katerih ena zapiše tudi rodbinsko, očetovo in rojstno ime prejemnika. Če ta ne more pisati, se uporabi ustrezno predpis § 17., odstavka C), poslednjega stavka. (2) Izdati se sme šele, ko je •depozitna taksa plačana [izjema: § 51., odstavek (2)J in ko je ugotovljena istovetnost stranke, če uradniki depozitnega mesta stranke ne poznajo. Istovetnost pa se ugotavlja tako-le: 1. pri vrednosti do 10.000 dinarjev z uradnim legitimacijskim papirjem, ki je opremljen s fotografijo in podpisom upravičenca za sprejem in čigar doba veljavnosti še ni iztekla (potna listina, službena poverilnica, železniška izkaznica o znižani vožnji itd.); 2. pri vrednostih v vsaki višini z ustno potrditvijo istovetnosti po dveh zanesljivih pričah ali s potrditvijo po eni zanesljivi priči in legitimacijskim papirjem, omenjenim v št. 1.; priče morajo biti uradnikom, ki izdajajo polog, osebno znane, ali pa morajo dokazati svojo istovetnost z uradnim legitimacijskim papirjem, opremljenim s fotografijo in podpisom, na način, omenjen v št. 1. (3) Če se dokaže istovetnost s pričami, se podpišejo te na prejemno potrdilo in potrde razen tega izrečno, da poznajo stranko, kateri se naj polog izda. (4) Tudi uradni organ ali izvršilni organ, ki naj polog dvigne [§ 31., odstavka (2) in (*)], mora pokazati odlok o izdaji, predati prejemno potrdilo (prosto takse) in dokazati na spredaj omenjeni način, če ni uradnikom depozitnega mesta znan, svojo istovetnost. (’) Depozitno mesto postavi na prejemno potrdilo zaznamek o načinu, kako je oseba, ki je polog prejela, dokazala svojo istovetnost. Če so se udeležile priče, morajo pri podpisovanju čitno zapisati svoje rodbinsko, očetovo in rojstno ime in kraj svojega stanovališča. (6) Če se sklep o izdaji stranki vrne, je na njem zaznamiti, da se je izdaja opravila. (7) Če je stranka izgubila odpravek naloga za izdajo, mora zaprositi sodišče, naj ji izda duplikat. § 38. 0) Če se postopa pri izdajanju po prednjih predpisih, ne odgovarjajo za škodo, ki bi nastala iz tega uradnega dejanja, ne uradniki depozitnega mesta ne država. (2) Če se pojavi dvom o istovetnosti stranke kljub potrdilu istovetnosti po dveh pričah in kljub predložitvi legitimacijskih papirjev, lahko zahteva depozitno mesto, da se istovetnost dokaži na drug način. Poročila depozitnega mesta. § 39. Depozitno mesto mora obvestiti sodišče o opravljeni izdaji in označiti v poročilu izdajne knjižne podatke. (-) Če je depozitnemu sodišču zaradi izdaje odločbe treba, da pozna stanje kakšnega sklada, a tega po spisih ne more ugotoviti, zahteva od davčne uprave potrebne podatke, od Državne hipotekarne banke pa tudi poročilo o celotnem stanju pologa. (3) Za izpiske iz depozitnega dnevnika in iz depozitnega partiijalnika [§ 48., odstavek (-')], ki ga zahteva stranka, veljajo predpisi § 171. sp. Zadržki izdaje. § 40. f1) Če se pokaže, da kakšna naredba po svoji vsebini ali obliki ne ustreza predpisom te uredbe ali da obseza navedbo, ki ni v skladu s stanjem mase, ali da obtežuje kakšen polog zaznamba, ki v nalogu za izdajo ni upoštevana (§ 25.), odloži depozitno mesto izvršitev in obvesti o tem takoj sodišče po kratki poti. (=) Nalogi, izdani od drugega, ne pa depozitnega sodišča, se ne izvrže, marveč se to sporoči depozitnemu sodišču. (3) Če se nalog za osebno izdajo v treh mesecih po prejemu ne more izvršiti, je treba depozitno sodišče obvestiti. Po izteku leta dni se smejo izvršiti nalogi za izdajo šele, ko jih sodišče potrdi. Pošiljanje pologov po pošti. § 41. (') Če se pošlje polog po pošti, ga je treba zaviti in zapečatiti vpričo uradnika, ki upravlja blagajno, odnosno uradnika, ki hrani pologe. Pri tem je upoštevati tudi predpise § 205., odstavka (*), sp. (2) Če odredi sodišče odposlatev drugemu sodišču, pri katerem je treba pošiljko vpisati v denarno knjigo, v račun o materialnih stroških, razen stroškov kazenskega postopanja, ali pa v račun o stroških kazenskega postopanja, je treba v nalogu za izdajo izrečno navesti, da je opremiti pošiljko z označbo: »Za denarno knjigo«, >V kazenskem predmetu , ali pa: »Ni določeno za hrambo kot polog«. (3) Če pošlje kakšno depozitno mesto polog drugemu v nadaljnjo hrambo, se pošlje temu drugemu depozitnemu mestu izpisek iz obstoječih vpisov v depozitnem dnevniku in partijalniku z vsemi zaznambami vred, ki se nanašajo na ta polog (§ 25.). Izpisek mora obsezati tudi podatke, ki so potrebni, da se o svojem času odmeri depozitna taksa. Določanje vrednosti. § 42. Kolikor zavisi po §§ 36. in 37. način izdaje, dokaz istovetnosti in plačilo depozitne takse od višine vrednosti, se šteje za vrednost pologa: 1. pri vrednostnih papirjih, ki se kotirajo na borzi, borzna vrednost na dan naloga za izdajo, če je večja od imenske vrednosti, drugače Da imenska vrednost; 2. pri vrednostnih papirjih, ki imajo pri nas znane borzne vrednosti, imenska vrednost; 3. pri zavarovalnih policah za življenje vrednost odkupnine; 4. pri potrdilih zastavljalnic o prejemu zastave premične stvari, vrednost po cenitvi, ki je označena v potrdilu, po odbitku zneska danega posojila; 5. pri vložnih knjižicah stanje, ki se razvidi iz vložne knjižice na dan naloga za izdajo; 6. pri dragotinah in pri denarju iz tečaja vrednost, določena ob položbi pologa (§ 20.). V. Oskrbovanje pologov. Oskrbni posli. § 43. C1) Depozitno sodišče mora opravljati glede pologov nastopne posle: Mora 1. nalagati denar, pobirati obresti, izterjevati denar in opravljati s tem združene odpovedi, vinkulacije dn devinkulaoije vložnih knjižic in vrednostnih papirjev; 2. kupovati in prodajati, izplačevati in zamenjavati vrednostne papirje, devize in valute; 3. vnovčevati kupone, pobirati obresti in dividende; 4. obnavljati kuponske pole (talone); 5. vplačevati za vrednostne papirje, M niso še vplačani; 6. izvrševati opcijsko pravico, združeno z dotičnim vrednostnim papirjem; 7. predlagati (pokazovati) vrednostne papirje zaradi taksiranja. (2) Vnovčevanje kuponov, nabavo novih kuponskih pol in ubiranje obresti opravlja depozitno sodišče po službeni dolžnosti tudi, če stranka za to ne zaprosi. (3) Od vrednostnih papirjev, ki se hranijo pri davčni upravi, odrezuje kupone depozitno sodišče in jih vnov-čuje, dviga amortizirane obveznice in obveznice, ki so zadele dobitek, in jih realizira. Knjiženje. § 44. ’ (‘) Posle oskrbovanja pologov vpisuje depozitno sodišče v knjige, predpisane v § 48. (2) Predmet, ki je izdan zaradi oprave oskrbnega posla, se vknjiži v depozitnem dnevniku kot izdatek; v znak pa, da se namesto njega pričakuje vrednost, ki naj ga nadomesti, se začrta okrog predmeta v stolpcu izdaje, kjer je vpisana njegova izdaja, krog z rdečim črt-nikont. Ko prispe vrednost, ki naj ga nadomesti, se ta krog prečrta in se zapiše zaporedna številka, pod katero je postavljena vrednost med prejemke. Te izpremembe je treba vpisati tudi v partijalniku. (3) Oskrbne posle, ki se ponavljajo, zaznami depozitno sodišče po predpisu § 25. (’) Sodni nalogi, ki se nanašajo na oskrbne posle, a se ne dajo izvršiti istega dne, se hranijo posebej, dokler se ta posel ne opravi. Opravljanje oskrbnih poslov. § 45. 0) Če je treba odvzeti pri davčni upravi zaradi oprave kakšnega oskrbnega posla določen predmet po- loga, izda depozitno sodišče davčni upravi nalog za izdajo z naročilom, naj pošlje ta predmet sodišču ali pa naj ga izda proti prejemnemu potrdilu sodnemu uradniku, ki ga označi sodišče v nalogu po rodbinskem, očetovem in rojstnem imenu in ki prinese davčni upravi nalog za izdajo. (-’) Za večje vrednosti (nad 5000 dinarjev), ki jih izda davčna uprava temu uradniku, je uradnik dolžan pripeljati s seboj kot spremstvo sodnega služitelja; prav tako pa tudi za manjše vrednosti, če ima to za primerno zbog varnostnih razmer kraja ali časa, zbog oddaljenosti ali zbog drugih okolnosti. (3) Če nameščenci denarnega zavoda (menjalnice), pri katerem se naj opravi oskrbni posel, tega posla ne morejo opraviti v prostorih sodišča, izbere starešina sodišča za prenos dotičnega predmeta v denarni zavod in za prinos vrednosti, ki naj ga nadomesti, v sodišče, uradnika sodišča in ga označi denarnemu zavodu po rodbinskem, očetovem in rojstnem imenu. Večje vrednosti (nad 5000 dinarjev) nese uradnik v spremstvu služitelja; takšen način prenosa pa odredi lahko starešina sodišča tudi glede manjših vrednosti, če se mu vidi to primerno zbog varnostnih razmer kraja ali časa, zbog oddaljenosti ali zbog drugih okolnosti. (*) Starešina sodišča je odgovoren za izbor in za nadzor uporabljenih uslužbencev. § 46. O Če je izdala davčna uprava predmet sodnemu uradniku, mora ta dotični oskrbni posel kar najhitreje opraviti, položiti vrednost, ki nadomešča predmet, še istega dne, ko je predmet od davčne uprave prejel, pri voditelju denarne knjige sodišča proti prejemnemu potrdilu in obvestiti obenem sodišče o izvršitvi oskrbnega posla ter priložiti poročilu račune in druge dokaze, ki se nanašajo na uporabo njemu predanega predmeta. Na to poročilo, zapiše voditelj denarne knjige knjižne podatke iz denarne knjige. Sodišče preizkusi račune in dokaze. (2) Če se oskrbni posel ne more v enem dnevu popolnoma opraviti, t. j. se ne more opraviti popolnoma istega dne, ko je sodni uradnik predmet od davčne uprave prejel, preda uradnik voditelju denarne knjige zaradi hrambe v blagajni predmet, odnosno potrdilo, prejeto od denarnega zavoda o njemu predanem predmetu. (3) Če je vročila davčna uprava predmet sodišču, se položi predmet pri voditelju denarne knjige, dokler ne izda sodišče naloga, naj se opravi oskrbni posel. (4) Če naj pošlje depozitno sodišče predmet drugemu sodišču zaradi oprave oskrbnega posla, je postaviti odposlani predmet v depozitnem dnevniku med izdatke in se izdatek dokaže s poštno prejemnico. Voditelj denarne knjige nadzira, kdaj prispe vrednost, ki naj nadomesti odposlani predmet. (5) Starešina sodišča mora ob lastni odgovornosti nadzirati, da se opravljajo oskrbni posli natančno in ob času. (8) Ko je oskrbni posel opravljen, izda sodišče takoj dotičnemu depozitnemu mestu pismeni nalog za sprejem (hrambo) vrednosti, ki nadomešča predmet, odvzet pri davčni upravi. Sodni nalogi za opravo oskrbnih poslov. § 47. 0) V sodnih nalogih za opravo oskrbnih poslov, za katere tudi veljajo predpisi glede nalogov za izdajo (§ 29.), mora sodišče določno označiti oskrbne posle, ki se naj opravijo, in morebitne posebne posle za njih izvršitev in natančno navesti dotične .vrednostne predmete. (2) Če se znesek nasprotne vrednosti v sodnem nalogu ne da označiti s številkami, zadošča, da se po opravljeni oskrbi priloži račun dotičnega denarnega zavoda, pri katerem se je oskrba opravila. VI. Predpisi, da se zavaruje pravilno ravnanje s pologi. Depozitni dnevnik in depozitni partijalnik. § 48. (') Sodišča morajo voditi za vse pologe depozitni dnevnik po obrazcu št. 1 in depozitni partijalnik po obrazcu št. 2. V depozitni dnevnik, ki se mora voditi za vsako depozitno mesto, se vpišejo vsi pologi, kjerkoli so položeni, po vrsti, kakor prispevajo. Za vsak sklad (vse, kar je položeno za istega uživalca ali za ista namen) se otvori partija v depozitnem partijalniku. Iz depozitnega dnevnika se prenesejo prejeti in izdani zneski v ustrezne partije depozitnega partijalnika. (2) Depozitni dnevnik in depozitni partijalnik vodi voditelj denarne knjige, kateremu je treba zaradi knjiženja dati na vpogled izvirnike (§ 63. sp.) vseh nalogov za sprejem (hrambo) in za izdajo ter nalogov za opravo oskrbnih poslov, kakor tudi poročila depozitnih mest [§§ 23., odstavek (2), in 29., odstavek (*)]; glede pologov, položenih pri denarni knjigi, pa sme zaradi knjiženja v depozitni dnevnik in partijalnik vzeti podatke tudi iz denarne knjige. (3) Voditelj denarne knjige zaznami na izvirniku naloga zaporedno številko denarne knjige, odnosno zaporedno številko depozitnega dnevnika, ter list in zaporedno številko partijalnika, pod katero je vpisan prejem, odnosno izdaja pologa, na katerega se nalog nanaša. (4) Konec koledarskega leta se depozitni dnevniki sklenejo in se prenese saldo za naslednje leto med prejemke na naslednji list istega dnevnika. Ko se dnevnik izpolni, se otvori nova knjiga. Zaradi razlikovanja vsake knjige depozitnega dnevnika kakšnega depozitnega mesta se označa zunaj na platnicah pod nazivom depozitnega mesta, kateremu knjiga služi, tudi še: »Prva knjiga«, »Druga knjiga« itd. (5) Za vsak sklad je treba otvoriti v depozitnem partijalniku posebno partijo, in to tako, da se pusti za vsako partijo toliko prostora, kolikor ga bo verjetno treba za vsa knjiženja istega sklada, ker se mora voditi partija neprekinjena, dokler dotični sklad traja. Za ’ naslov partije se zapiše rodbinsko, očetovo in rojstno ime uživalca, odnosno namen pologa. (6) Depozitni dnevniki in depozitni partijalnik morajo biti vezani, sešiti s trobarvno vrvico ter po pristojnem finančnem oblastvu overovljeni in potrjeni. (7) Vsak prejem in vsaka izdaja se mora takoj, ko se vpiše prejem ali izdaja v denarno knjigo, odnosno ko je izdan nalog za sprejem (hrambo) ali za izdajo, po vrsti, kakor nastane, vknjižiti v depozitni dnevnik in v ustrezno partijo partijalnika. Ko dospe poročilo od depozitnega mesta o sprejemu (hrambi) ali o izdaji, se knjižijo podatki poročila v stolpcu 2, odnosno v stolpcu 28 depozitnega dnevnika; hkratu se po potrebi dopolnijo stolpci 9 do 25, odnosno 35 do 51 depozitnega dnevnika. Ob tej priliki je treba označiti v stolpcu 3, odnosno v stolpcu 20 depozitnega dnevnika list in številko depozitnega partijalnika, v stolpcu 3, odnosno 25 depozitnega partijalnika pa zaporedno številko dnevnika, pod katero sta prejem ali izdaja vpisana. Ob knjiženju naloga ‘za izdajo je treba hkratu popolniti tudi stolpca 26 in 50 depozitnega dnevnika. (*) V stolpcih 1 in 27 depozitnega dnevnika ter 1 in 15 depozitnega partijalnika je vpisati zaporedne številke; vsako leto je začeti s številko 1. (“) Stolpci 5, 6, 31 in 32 depozitnega dnevnika in stolpci 5, 6, 27 in 28 depozitnega partijalnika se izpolnijo tudi, ko prispe k sodišču poročilo depozitnega mesta [§§ 23., odstavek (2), 29., odstavek -(•)]. V teh stolpcih je treba označiti razen podatkov o knjiženju depozitnega mesta ob kratkem, toda jasno naziv dotičnega depozitnega mesta. (10) Iz vpisov v stolpcih 8 in 34 depozitnega dnevnika ter 8 in 30 depozitnega partijalnika mora biti razviden naslov ustrezne partije partijalnika [odstavek (')]. (u) V stolpcih 15, 17, 41 in 43 depozitnega dnevnika je treba navesti samo skupno denarno vrednost poedinih vrst papirjev; vrsta papirjev in koliko jih je od poedine vrste, kakor tudi podatki talona in kuponov pa se vpišejo v stolpec 7 (predmet pologa). (*•) V stolpcih 24 in 50 depozitnega dnevnika se vpiše samo denarna vrednost; poedine vrste dragotin, denarja iz tečaja itd. in skupno število kosov poedine vrste pa se vpišejo v stolpec 7 (predmet pologa). (13) Pogreški, storjeni ob knjiženju, se popravijo tako, da »e prvotni vpis prečrta z vodoravno črto, toda tako, da ostane čiten, nato se napiše nad njim prava vsota ali pravo besedilo. Radiranje je strogo prepovedano. 0 vsakem storjenem pogrešku je treba obvestiti starešino sodišča. (14) Če opravi sodišče položbo ali dvig neposredno pri depozitnem mestu, uporabi za to izključno »predajno knjigo za denar in vrednostne pošiljke« [§ 200., odstavek (4), sp.], odnosno »prevzemno knjigo za denar in vrednostne pošiljke« [§ 199., odstavek (“), sp.]. (15) Glede knjiženja in oskrbovanja sodnih pologov veljajo za davčne uprave dotični predpisi pravilnika za poslovanje računovodstvenih odsekov finančnih direkcij in za računovodstveno-blagajniško poslovanje davčnih uprav z dne 23. decembra 1930. (»Službene novine« št. 301/CVI/.4 Državna hipotekarna banka vodi partijalnik. (1#) Konec vsakega meseca ugotovi starešina sodišča, ko ustanovi, da se vpisi v sodnih depozitnih dnevnikih in v sodnem depozitnem partijalniku med seboj ujemajo, po teh vpisih s posebnim referatom, sestavljenim po priloženem obrazcu (obrazec št. 3) za vsako depozitno mesto, za katero se vodijo posebne partije v partijalniku, katere stvari morajo biti, odnosno koliko skupnega denarja mora biti konec meseca pri depozitnem mestu. Ta referat pošlje starešina sodišča depozitnemu mestu, ki ga primerja s stanjem, ki ga izkazuje pri njem dotična partija partijalnika (pri davčni upravi, odnosno Državni hipotekami banki). Ta stanja se morajo popolnoma ujemati. Če je kakšna razlika, se mora najti pogrešek in popraviti. Ko potrdi depozitno mesto točnost v referatu, ga vme starešini sodišča (§ 370. sp.). (“) Če se primerjava na spredaj navedeni način ne vrši redno konec vsakega meseca, pa se pojavi zato primer materialne škode, mora odgovorni organ to škodo nadomestiti; razen tega odgovarja tudi disciplinsko in eventualno kazensko (člen 58., odstavek (8), spredaj omenjenega pravilnika4). (18) Sodnik, v čigar oddelek prispe polog, mora nadzirati, da se vpiše v depozitni dnevnik in da se otvori ustrezna partija v depozitnem partijalniku. Ta sodnik je dolžan, voditi tudi še dalje nadzor nad knjiženjem vsakega prejema in vsake izdaje kakor tudi nad oskrbovanjem tega pologa. e Pregled oskrbovanja pologov. § 49. (*) Starešina sodišča, odnosno njegov namestnik mora najmanj dvakrat na leto iznenadno pregledati pri sodišču oskrbo pologov in primerjati med seboj depozitni dnevnik in depozitni partijalnik. (2) Starešina preizkusi po dotičnih sodnih spieih vse pologe, vknjižene v depozitnem dnevniku, in ugotovi pravo stanje poedinih skladov, njih vpis v partijalnik in njih predpisno hrambo; nato pregleda zapiske o oskrbnih poslih in ugotovi, ali se izvršujejo nalogi glede oskrbnih poslov, ki se ponavljajo, in glede izdaj, ki se ponavljajo. • (’) Starešina sodišča odredi po potrebi poprave in dopolnitve knjiženj in podpiše, ko ugotovi točnost in medsebojno skladnost depozitnega dnevnika in partijalnika, oba in doda datum pregleda. (‘) Če ugotovi nepravilnost, ukrene starešina sodišča takoj, česar je po dotičnem primeru treba, ter obvesti takoj predsedništvo zbornega sodišča, ki je do-tičnemu sodišču nadrejeno. VII. Posebni predpisi, če je ena davčna uprava depozitno mesto za več sodišč. § 50. (*) Če mora voditi ena davčna uprava posle sodnih pologov za več sodišč, vodi za vsako sodišče po eno partijo v partijalniku (člen 57. pravilnika, omenjenega v § 48.*). (2) Če je v območju enega ali več depozitnih sodiSč več davčnih uprav, odredi minister za finance, katera davčna uprava naj je depozitno mesto za ta sodišča. (3) Vrednostne predmete [§ 4., odstavek (*), črki b) in č)] je treba najprej vpisati v denarno knjigo in jih najkesneje naslednji delavnik, ko se je z njimi postopalo kakor z vsebino vrednostnega paketa, prejetega po pošti [§ 11., odstavek (3)], odnosno po § 6., odstavku (s), poslati davčni upravi v hrambo [§ 41., odstavek (X)J* dotlej pa se hrani v sodni blagajni. VIII. P^nozitna taksa. § 51. (*) 0 depozitni taksi glede sodnega smislu [§§ 1., odstavek (3), in 2.] vel j; zakona o taksah. (*) Depozitna taksa se pobira pr sodišče v nalogu za izdajo po veljavnih predpisih (pripomba 5. k tar. post. 170), ob navedbi razloga; izrečno izjavilo, da takse ni pobrati. Če ni takega izreka, uporabi stranka, ki misli, da je v pravici, rekurz. Rekurzno pologa v ožjem , tar. post. 170. Prejem Depozitni dnevnik 1 m L ii 2 3:0 a M rt G •o © u O a • o rt .5« .e ® 2 M ■2 = I o ® 0 © <-a © cc >cc * © -, © C 5 >h C 5 D. • > 0Q , ^ 5 rt g © ao c* -O "" O a a. —I © o ts © « o o © Ih CA O s a H rt • ad o 12 5" s s © '©* Ih Cm o rt © „ S rt h£> O Sd- © o G a © £ c t: ns rt O O* © _ rt rt b£ © ~ C > .t5 2 g o. C8 C ® Jd 'S “ m — J§-2 I > • rt S* : rt ► .rt © » P* : 'ir ® r« s rt b£ rt © b£ C © ~ C N E ° N D. O © a*© Rodbinsko, očetovo in rojstno ime položnikovo in predmet pologa Za koga je položeno in v čem Dinaijev v > o M G Din| p 9 kovanem Dinl p 10 G U J} Din 11 Tuje valute Dinj p 12 Din| p 13 Din! p 14 1 Podatke o nalogu je treba pisati v prvo vrsto s črnilom, podatke o poročilu pa pod to z rdečilom. ’ Listine ie treba označiti drugo pod drugo. Vrednostni papirji v imenski vrednosti Vložne knjižice Poroštvena pisma Druge listine vobče2 Dragotine, denar iz tečaja in drugi predmeti Številka sodnega de- j pozitnega dnevnika o i izdaji ' f državni privatni tujih držav ♦ Številka Znesek, na katerega se glasi Številka Znesek, na katerega se glasi Kosov Vrednost po cenitvi Din | p Din 1 p valuta | znesek Din 1 p Din | p Din | p 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Zaporedna številka Dan, mesec in štev. naloga za izdajo. Dan, mesec, leto in številka poročila depozitnega mesta o izplačilu (izdaji) List in številka sodnega j depozit, partijalnika Zaporedna številka denarne knjige Številka depozit, dnev- j nika davčne uprave List in številka depozit- 1 nega partijalnika depo- j žitnega mesta Rodbinsko, očetovo in rojstno ime prejemnikovo in predmet pologa Za kaj je izdano bankovcih ) i n a r j e v kovs s 73 "n 7 tnem s Ih & © u m Din | p Din | p Din | p 27 28 29 30 31 32 13 34 35 36 37 Izdaja Tuje valute Vrednostni papirji v imenski vrednosti Vložne knjižice Poroštvena pisma Druge listine vobče Dragotine, denar iz tečaja in drugi predmeti Prejemna št. sodnega depozit, dnevnika 1 I Pripomba a držav- ni pri- vatni tujih držav Številka Znesek, na katerega se glasi Številka Znesek, na katerega se glasi kosov Vrednost po cenitvi Din | p Din | p 42 valuta znesek Din | p Din | p Din | p 38 39 40 41 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 63 Obrazec št. 1 (Depozitni dnevnik — § 48. spo.) Depozitni partijalnik (Naziv partije) Prejem Zaporedna štev. Dan, mesec, leto in številka naloga za sprejem, odnosno spisa o prejemu pologa List in številka sodnega depozitnega dnevnika' Zaporedna štev. denarne knjige i Zaporedna številka depozitnega dnevnika davčne uprave Zaporedna številka depozitnega parti-jalnika depozitnega mesta Ime, očetovo ime in priimek položnika pologa Za kaj je položil polog 1 2 3 4 5 6 7 8 1 1 Poleg označbe lista je zapisati tudi rimsko številko depozitnega dnevnika dotičnega depozitnega mesta. Denar in druge vrednosti Zaporedna štev. Izdan nalog za izdajo depozitnemu mestu Dan, mesec, leto in številka Kate- remu depozit- nemu mestu Denar in druge vrednosti 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 1 I . 1 I Izdaja Izplačano (izdano) Pripomba Dan, mesec, leto in štev. poročila depozitnega mesta o izdaji (izplačilu) List in številka sodnega depozit. dnevnika Zaporedna štev. denarne knjige Stev. depozitnega dnevnika depozitnega mesta List in številka depozitnega par-tijalnika depozitnega mesta Ime, očetovo ime in priimek prejemnika pologa Za kaj je izdano Denar in druge vrednosti 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 1 1 1 Obrazec št. 2 (Depozitni partijalnik — § 48. spo.) Mesečni referat o stanju pologa CJ © • © Dinarjev V Tuje valute Vrednostni papirji po imenski vrednosti Vložna knjižica Poroštv. pisma © Dragotine, denar iz te* a © kovanem držav- ni pri- vatni tujih držav O > čaja in drugi predmeti v vrednosti a o JB C po cenitvi © •■—■i a > O M d P p t-t rO o > © *E* 0a C o ’> > .2. *tT 08 fl © 3 Ko- Vred- nost cn .o M b-i 00 dinarjev valuta znesek •M 5 5 Q 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 19 I 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i 1 i 1 l Obrazec št. 3 (Mesečni referat o stanja pologa — g 48. spo.) sodišč© odloči dokončno po predpisih nespornega postopanja. 0 priliki rekurza sodišče prve stopnje svoj sklep (odločbo) lahko izpremeni ali prekliče (§ 11. np.). Ce depozitno mesto kljub sodnemu izreku, da takse ni pobrati, takso odmeri, odloči o rekurzu zoper tako rešitev finančno oblastvo po predpisih zakona o taksah. (3) Depozitno takso odmeri depozitno mesto, glede vrednosti, ki se prejemajo (hranijo) pri denarni knjigi, pa depozitno sodišča Sklepa o odmeri depozitne takse ni treba vročati. Zoper odmero je dopusten rekurz na sodišče, pristojno po predpisih nespornega postopanja, če je takso odmerilo depozitno sodišče, finančno oblastvo pa po predpisih zakona o taksah, če je takso odmerilo depozitno mesto. (*) Če se je sprejel (hranil) polog pri denarni knjigi, pa je nato prešel v hrambo pri depozitnem mestu, priobči voditelj denarne knjige depozitnemu mestu, ali je depozitna taksa plačana, in če ni, sporoči, koliko časa 6e je polog pri denarni knjigi hranil. IX. Predmeti, ki rabijo za dokaz. § 52. S predmeti, ki rabijo za dokaz v kazenskem postopanju, je postopati po predpisih uredbe o poslovnem redu za redna kazenska sodišča.’1 Te predpise je ustrezno uporabljati tudi na predmete, ki so bili prinešeni v civilnem postopanju k sodišču zaradi ogleda ali zaradi tega, da oddajo izvedenci o njih svoje mnenje (§§ 246., 247. cpp.). X. Prehodno in končne odredbe. § 53. (’) V šestih mesecih, ko zadobi ta uredba moč, morajo otvoriti sodišča za vsak sklad, za katerega so že pred uveljavitvijo te uredbe opravljeni pologi, posebno partijo v posebnem in nevezanem partijalniku (na posebnih polah) po obrazcu št. 2. Njih prepis mora vročiti davčnim upravam, kjer se hranijo poedini pologi, iz katerih sklad sestoji, da primerjajo dotične partije s partijami dotičnega sodišča v svojem partijalniku (§48.). Ta rok lahko minister pravde iz važnih razlogov glede poedinega sodišča podaljša, toda največ do šestih mesecev. Davčne uprave morajo opraviti to primerjavo v dveh mesecih od prejema teh prepisov partij. (2) V istem roku morajo izdati sodišča glede tistih depozitov, za katere do izdaje te uredbe niso vodila po-edinih partij, ampak so jih knjižila globalno, potrebne naloge Državni hipotekarni banki, da se izločijo ti depoziti iz občnega sodnega depozita in se ustanove zanje poeebne partije. (s) Ko se spravi stanje davčne uprave v posebnem partijalniku dotičnega sodišča popolnoma v sklad s stanjem partij depozitnega sedišča pri davčni upravi, ukrene fodišče prenos te partije v redni partijalnik. . § 54. Ustanove in blagajne, ki so doslej hranile sodne pologe, pa niso po predpisih te uredbe depozitna mesta, morajo predati pologe, ki so pri njih v hrambi, po isti poti, po kateri so jim bili predani v hrambo, pristojnemu sodišču, da jih preda pristojnemu depozitnemu 11 »Uradih liste št. 33/10 iz 1. 1029./1930. mestu v nadaljnjo hrambo po tej uredbi. Za to se določa rok šestih mesecev. Ta rok lahko minister za finance po svoji izprevidnosti podaljša. § 55. Dokler se ne izda enoten zakon o nedvignjenih (zapadlih) sodnih pologih, veljajo glede takih pologov predpisi, ki veljajo o tem danes v poedinih pravnih območjih. § 56. Kolikor se sklicuje ta uredba na predpise zakona o izvršbi in zavarovanju in zakona o sodnem postopanju v nespornih stvareh, ki, še nista v veljavi, in dokler ne zadobita obvezne moči, se morajo umeti s temi predpisi ustrezni predpisi veljavnih zakonov. Ce takih predpisov ni, se morajo, dokler ne zadobita omenjena zakona obvezne moči, vzeti, kakor da se ta uredba nanju ne sklicuje jn da odredbe te uredbe, ki se opirajo na takšne predpise, ne veljajo. § 57. (’) Ta uredba stopi v veljavo, ko še razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi tri mesece po razglasitvi. (2) Ko dobi ta uredba obvezno moč, prestanejo veljati vsi prejšnji predpisi, ki urejajo predmete te uredbe, a ji nasprotujejo. V Beogradu, dne 17. maja 1933.; br. 49.901 U. 165. Minister pravde B. Maksimovič s. r. 558. Razpis o uvoznih ekspedicijah blaga iz št. 172. carinske tarife, čigar ocarinjanje je vezano na opravljanje carinskih obličnosti. — Dopolnitev razpisa št. 170/1926.* -p.- ■ -.--j j- - . V interesu trgovine in prometa in na osnovi pooblastitve iz točke II. razpisa gospoda ministra za finance C br. 56.383 z dne 31. decembra 1926. je odločil oddelek za carine, da je odredbe iz tega razpisa razširiti tudi na uvozne ekspedicije blaga iz št. 172. carinske tarife. Prednja odločba se priobčuje carinarnicam, upravičenim za opravljanje uvoznih ekspedicij tega blaga, in se jim naroča, naj po njem postopajo. Vsem carinarnicam pa se priporoča, naj dopolnijo s prednjim razpis C br. 56.383/1926 (»Finansijska služba« za 1. 1926., stran 455). Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine, dne 29. septembra 1933.; št. 26.135/1V. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 5. oktobra 1933., št. 227/LXVIII/073. 559. Odločba o izvozu svežih postrvi brez potrdila o zavarovanju valute.* Gospod minister za finance je izdal pod št. 119.444 z dne 23. septembra 1933. nastopno odločbo. Sme se vršiti izvoz svežih postrvi brez potrdila o zavarovanju valute. Iz ministrstva za finance, oddelka za državno računovodstvo, dne 29. septembra 1933.; št. 119.444. (Ta odločba je objavljena v št. 226 z dne 4. oktobra 1933. in je od tega dne v veljavi.) — • m- 560. Seznamek strojev in strojnih delov, izdelanih v državi.1 Ministrstvo za trgovino in industrijo, postopajoč po točki 4. občnih opazk k XV. delu v predlogu zakona o občni carinski tarifi, dopolnjuje s tem seznamkom seznamek predmetov iz zgoraj navedene točke 4., ki se proizvajajo v kraljevini Jugoslaviji, pod I br. 1826 z dne 19. avgusta 1926., razglašen v »Službenih novinah« št. 196 z dne 1. septembra 1926.,s pod V št. 5661 z dne 29. avgusta 1928., razglašen v »Službenih novinah« št. 200 z dne 30. avgusta 1928.,’ pod V št. 6484 z dne 9. oktobra 1928., razglašen v »Službenih novinah« št. 235 z dne 10. oktobra 1928.,* pod III br. 11.185 z dne 22. marca 1933., razglašen v »Službenih novinah« št. 71 z dne 29. marca 1933.,5 pod III br. 32.951 z dne 4. septembra 1933., razglašen v »Službenih novinah« št. 202/LX z dne 6. septembra 1933.,* tako-le: »Iz tar. št. 654. Stroji, s katerimi se obdeluje les: Iz 1.: Les in rezbarske snovi, izvzemši stroje za izdelovanje sodčkov za pivo in posebne stroje za obdelavo predmetov iz celuloida. Iz tar. št. 664. Transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji in elektrode: Iz 1. Transformatorji do vštetih 500 kilowatt-ampe-rov sile ali 10.000 voltov napetosti, izvzemši stroje za električno varjenje s transformatorjem.« Iz ministrstva za trgovino in industrijo; III br. 34.732. (Ta seznamek je objavljen v št. 213 z dne 19. septembra 1933. in je od tega dne v veljavi.) * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. oktobra 1933., št. 227/LXVIII/675. 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. septembra 1933., št. 213/LXIV/648. * »Uradni list« št. 374/92 iz 1. 1926. * »Uradni list« št. 303/86 iz 1. 1928. * »Uradni list« št. 346/101 iz 1. 1928. * »Službeni list« št. 240/36 iz I. 1933. * »Službeni list« št. 514/79 iz L 1933. Banove uredbe. 56L Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No. 17369/1. Občina Dol pri Hrastniku, v srezu Laškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od 100 1 piva Din 50*—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—, d) od goveda nad 1 letom Din 50-—, e) od goveda pod 1 letom Din 25-—, f) od prašičev Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. oktobra 1933. II. No. 8558/1. Občina Kotredež, v srezu litijskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—, c) od 100 1 piva Din 25'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. oktobra 1933. 562. Razne objave iz »Službenih novin“. Številka 198 z dne 1. septembra 1933. Z odlokom ministra za finance z dne 25. avg. 1933., št. 23040/IV. so bili premeščeni: v carinarnico I. r. v Heroegnovem za carinika VIII. pol. skupine z 2. periodskim poviškom Šrems Edmund, carinik iste položajne skupine in poviška glavne carinarnice v Mariboru, po potrebi službe; v carinarnico I. reda v Kotoru za carinika VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom Lazarevič Jagoš, carinik iste položajne skupine in poviška glavne carinarnice v Mariboru, na prošnjo; v carinarnico I. reda v Bitolju za carinika VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom L a g i n j a Josip, carinik iste položajne skupine in poviška glavne carinarnice v Mariboru, po potrebi službe; v carinarnico I. reda v Debru za pomožnega carinika IX. položajne skupine s I. periodskim poviškom Miki- jeli S a n k o, pomožni carinik iste položajne skupine in poviška glavne carinarnice v Mariboru, po potrebi službe, in v carinarnico I. reda na Rakeku za pomožnega carinika IX. položajne skupine V i t e z i c a Marijan, pomožni carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Ljubljani, po potrebi službe. . številka 199 z dne 2. septembra 1933. Z odlokom ministra za promet z dne 23. avgusta 1933. sta bila premeščena po potrebi službe v postajo Maribor, glavni kolodvor, Durjava Avguštin in Urankar Jožef, vlakovna revizorja VIII. položajne skupine prometnega-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, s sedežem v Mariboru. Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje [Kisle je prepovedalo z odlokom z dne 24. avgusta 1933., I. štev. 29448, uvažati v našo državo in v njej razširjati časopis »Šport im Bild«, ki izhaja v Berlinu. Številka 200 z dne 4. septembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. avgusta 1933., III. štev. 31886, je bil postavljen po potrebi službe za policijskega inšpektorja V. položajne skupine kraljevske banske uprave Drinske banovine Batagelj Anton, policijski inšpektor iste položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine. Številka 203 z dne 7. septembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. julija 1933. so naj) red o vali v VI. položajno skupino: Mušič Rozalija, učiteljica v Šmihelu, srez novomeški, Pečnik Gustav, učitelj v Bizeljskem, Petri ček Elizabeta, učiteljica v Žalcu. Rupnik Antonija, učiteljica pri Sv. Emi, Bregant Marija, učiteljica v Dramljah, Šorli Marija, učiteljica v Mariboru, H a z 1 Ana, učiteljica v Ptuju, Gradišnik Hermina, učiteljica v Celju, H-afner Angela, učiteljica pri Sv. Lenartu, srez laški, Fridl Franc, učitelj v šent Jerneju, srez konjiški, Fridl Helena, učiteljica istotam, Križaj Karolina, učiteljica v Dcbrepoljah. Kladnik Vilma, učiteljica v Sevnici, in Kordon Ivanka, učiteljica v Gornjem Logatcu, dosedaj vse učitelji(ce) in uradniki VII. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. avgusta 1933., štev. 81917, so napredovali: v IV. položajno skupino 2. stopuje Kvas Ferdinand, sodnik sreskega sodišča v Logatcu v V. položajni skupini; v V. položajno skupino: Levstek Andrej, sodnik sreskega sodišča v Geniji Radgoni, Černe Josip, sodnik sreskega sodišča v Mokronogu, in dr. Lučovnik Hinko, namestnik državnega tožilca v Ljubljani, vsi v VI. položajni skupini. Številka 204 z dne 8. septembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja so na p redova li pri dravski direkciji pošte in-telegrafa v Ljubljani za višje svetnike IV. položajne skupine I. stopnje: dr. Lebar Josip, Matjašič Miroslav, dr.Va-gaja Anton, dr. Janžekovič Franc in Lamut Ivan, svetniki IV. položajne skupine 2. stopnje. Z odlokom ministra za promet z dne 21. avgusta 1933. je bil premeščen po potrebi službe Bern-hard Jovan, pomožni strojevodja X. položajne skupine kurilnice Novi Sad, v kurilnično izpostavo Novo mesto. številka 203 z dne 9. septembra 1933. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 23. avgusta 1933., štev. 31027, je bil premeščen po potrebi službe Dvoršak Rado, katastrski pomožni geometer IX. položajne skupine katastrske uprave v Mariboru, v katastrsko upravo Cemomelj. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 23. avgusta 1933., štev. 31027, je bil premeščen na prošnjo Prelovec Hinko, katastrski geometer VIII. položajne skupine katastrske uprave v Črnomlju, v katastrsko upravo v Slovenjgradcu. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 31. julija 1933., štev. 67128/1IL, je bil premeščen po potrebi službe za starešino glavnega oddelka finančne kontrole na Jesenicah Bajič Stanko, višji poverjenik finančne kontrole VITI. položajne skupine pri glavnem oddelku v Zametu; za starešino glavnega oddelka finančne kontrole na Pagu na prošnjo Rajičkovič Spasoje, poverjenik Finančne kontrole IX. položajne skupine iz glavnega oddelka na Jesenicah; z istim odlokom je napredoval za poverjenika finančne kontrole IX. položajne skupine Uranič Rudolf, podpover-jenik finančne kontrole X. položajne skupine glavnega oddelka v Šmarju pri Jelšah. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 10. avgusta 1933., štev. 70201/111, je bil premeščen po potrebi službe za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Šoštanju Savič B 1 a ž a n , podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine pri oddelku v Stari Pazovi. Številka 207 z dne 12. septembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. avgusta 1933., O. štev. 17672, je bil postavljen za zdravstvenega višjega pristava v VII. položajni skupini pri zdravstvenem domu v Mariboru dr. V a r 1 ‘V a -1 e n t i n , pristav VIII. položajne skupine pri istem zdravstvenem domu. Številka 208 z dne 13. septembra 1933. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 8. septembra 1933., štev. Kns 2146/33, razširjanje in prodajanje knjige Industrijski protekcionizam u svetlu rad-ničko-trgovačkih prilika u Jugoslaviji«, ki jo je natisnila tiskarna »Grafika . v Zagrebu. številka 209 z dne 14. septembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. avgusta 1933. je bil postavl jen na I. realni gimnaziji v Ljubljani za direktorja ITT. položajne skupine 1. stopnje Mazi Josip, načelnik presvetnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani v isti položajni skupini. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. avgusta 1933. je bil premeščen po potrebi službe v III. realno gimnazijo v Ljubljani za direktorja III. položajne skupine 1. stopnje Hočevar Kun, direktor I. realne gimnazije v Ljubljani v isti položajni skupini. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. avgusta 1933., štev. 81916, sta napredovala v TIL položajno skupino 1. stopnje dr. Kranjc Milko in dr. Štuhec Anton, sodnika apelaeijskega sodišča v Ljubijaui v Ill. položajni skupini 2. stopnje. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pobar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d, d. * Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 87. kosu IV. letnika z dne 28. oktobra 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2364/49. 2632 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. okt. do 7. okt. 1933. Po naredbi ministrstva tu narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez Ostali No novo oboleli bzdraveli "C S u 4, i IS O M I « <" O » Skupina tiluzui Brežice h b 1 »lez 2 ni. 3 Celie (mesto) . . • , . 3 — — — 3 Dolnja Lendava . . » , . o 1 — — 3 Gorniigrad . . 1 — — — 1 3 — — — 3 2 — — —■ 2 K rško *••••«••«• 7 2 — — 9 Litija .....( • i . . 1 — 1 — — Logatec 1 — — — 1 Ljubljana (srez) .... 6 1 — — 7 Ljubljana (mesto) . . . 5 — 2 — 3 Ljutomer 1 — — — 1 Maribor aesni breg . . 1 i — — 2 Maribor levi breg . . . 2 — — — 2 Maribor (mesto) .... 1 — — — 1 Mur=ka Sobota l' — — — 1 — i — — 1 Slovenjeradec ...... 3 — 1 — 2 Šmarje pri Jelšah .... 4 — 1 — 3 Vsega 45 8 5 — 48 Griža. — Dys Celje ..«.«.» entt >ria 2 2 Celje (mesto) ...... 1 - — — 1 Dolnja Lendava — 1 — — 1 3 2 — — 5 Kočevje ......... — 4 — 1 3 Laško — 4 — — 4 Ljutomer . ....... 4 1 — — 5 Murska Sobota...... — 1 — — 1 Novo mesto ....... 8 1 3 — 6 Radovljica 2 — — — 2 Vsega . . 18 16 3 1 30 Skrlatinka. — £ car 6 atii l ia. 7 3 — — — 3 1 — — 1 1 6 — — 7 Laško ........... 3 — — — 3 Ljubljana (srez) .... 8 2 2 — 8 Ljubljana (mesto) . . . 6 5 5 — 6 Ljutomer ... 1 — 1 — — Maribor desni breg • . 2 1 — — 3 Maribor levi breg . . . 3 O — — 5 Maribor (mesto) .... 2 — — 2 Murska Sobota ..... 6 i — — 6 1 — — 1 Prevalje 1 — — — 1 Ptui 2 — — 2 Šmarje pri JelSah . . . 1 — — — 1 Vsega . . . 47 17 8 - 56 Srez Ostali h Ozdraveli I H ■S • O* Ošpice. — Morbilli. Krani 50 50 Konjice — 8 — .— 8 Vsega 50 — — 58 Davica. — Diphteria et Croup. Brežice 3 , . 3 Celje . 2 2 1 1 2 Dolnja Lendava ..... 3 1 2 2 Gornjigrad 2 9 1 1 2 Krani . ......... 5 3 1 — 7 Kočevje . . 2 1 — 1 2 Konjice 4 5 2 7 Krsko . 2 2 — 4 3 — 1 2 Litija 4 1 9 — 3 Logatec 3 — — 3 Ljubljana (srez) .... 12 7 3 16 Ljubljana (mesto) . . . 16 5 10 11 Ljutomer 3 4 1 2 4 Vlaribor desni breg . . 1 2 1 — 2 Maribor levi breg . . . 9 4 — 1 12 Maribor (mesto) .... 4 4 3 — 5 Murska Sobota...... 2 4 — 1 5 1 — — — 1 Prevalje 2 1 2 — 1 Ptuj ............ 1 3 1 2 1 Slovenjgradec ...... 2 — — — 2 Šmarje pri Jelšab .... 5 1 2 — 4 Vsega • Sen. — Erys 911 52 ipeiaa. 33 9 101 Celje — 1 — 1 Črnomelj 1 — — 1 Kamnik 1 — — 1 Kranj . .......... 2 — — — 2 Kočevje 1 — — — 1 Krško 1 1 2 2 Litija . — 1 — 1 Ljubljana (mesto) . . . 3 1 3 — 1 Maribor desni breg . . 1 — — 1 Maribor (mesto) .... 9 2 1 3 Metlika ••••.«..». 1 — — 1 Murska Sobota...... 1 2 — — 3 2 _ 1 — 1 Ptuj — 1 — — 1 Vsega . . 16 9 5 — 20 Krčevita odrevenelost - - Tetanus. Radovljica - 1 — — 1 Vsega . . . - l — — 1 Vranični prisad. - - Anthrax. Ptuj ... 1 — 1 — Vsega 1 — ll — Otrpnjenje tilnika. — acuta. Polyomyelitis Litija 1 -1 — -I 1 Vsega ■ • 1 - -1 1 Otročična vročica. — puerperalis. Sepsls Ptuj - l - -1 1 Vsega . , . - 1 — -J 1 O — Srez S GO O o« G © S« > ti n s Umrl II OstaneJ || v oskrb Norice. — Varicellae. -1 8|- — 2 Vsega . .. -i 2 | — — 2 Konjice Ljubljana, dne 10. oktobra 1933. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. •j; VIII. No. 5837/1. . 2608-2-2 Razglas. Kranjske deželne elektrarne nameravajo zgraditi na Gornji Savi pri Kranju transformatorsko postajo 20 KVA, od transformatorske postaje v centralo tovarne Jugočeške pa položiti približno 920 m kabla visoke napetosti 10.000 V. Podrobnosti so označene v predloženih načrtih. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., § 84., odst. 2., § 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73., i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na petek, 3. novembra 1933, s sestankom komisije ob 17. uri pri tovarni Jugočeške. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pr.i podpisanem uradu na vpogled in se pozivlje-jo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. oktobra 1933. * 2593 3-3 K ad V-No. 5168/17. Razglas o II. pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo mostu preko potoka Brestovca v Rajhenburgu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje II. javno pismmo ponudbeno licitacijo na dan 7. novembra 1933. ob 11. uri v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave, odsek za ceste in mostove. Ljubljana, Gajeva ulica 5/II., soba št. 215. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih odseka za ceste in mostove, Gajeva ulica 5/II., soba št. 218, odnosno je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 501— pri tem uradu. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša Din 84.621-20. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom po tarifni post. 25. (§ 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. marca 1932., št. 70/XXIX/196), in vsaka priloga s kolkom za 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za gradnjo mostu preko potoka Brestovca v Rajhenburgu« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Kavcija znaša Din 9.000-— za naše in Din 17.000-— za tuje državljane ter se mora na predpisani način položiti naj-kesneje na dan licitacije do 10. ure. O položeni kavciji prejme ponudnik biagajnično položnico. To položnico in ostale predpisane dokumente za pripust k licitacijam je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. oktobra 1933. * VITI. No. 5553/2. 2633 2—1 Razglas. Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doktor in drug v Mariboru je projektirala prizidek k obstoječemu pred.ilniškemu poslopju. Podrobnosti so razvidne v predloženih načrtih. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., § 84., odstavka 2., § 89., odstavka 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava na četrtek, dne 9. novembra t. 1. s sestankom komisije ob 10. uri pri tovarni. Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, in se poživljajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. oktobra 1933. $ II. No. 22.635/1. 2623 Razglas. Uprava Jugoslovanskih državnih železnic namerava zgraditi ob Savi v Kranju lastno napravo za črpanje vode za napajanje strojev na železniški postaji v Kranju ter predlaga, da se v ta namen razlasti del parcele štev. 1244, vi. štev. 934, kat. obč. Kranj, ki je last Schindlerja Karta, trgovca v Brnu, Češka ul. štev. 13. Na podstavi zadevnih predpisov zakona od 18. februarja 1878., drž. zak. štev 30, ministrske naredbe od 15. julija 1879, drž. zak. štev. 19, ter zakona od 15. maja 1872, dež. zal«, kranjskega štev. 16, se o tem razpisuje na petek, dne 10, novembra 1933. razlastitvena razprava v zvezi s političnim obhodom in vodnopravno razpravo. Komisija se sestane imenovanega dne ob 9. uri na gori označeni parceli. Predmetni razlastitveni pripomočki in načrti so od dne 27. oktobra 1933. do dneva razprave med uradnimi urami razgrnjeni vsakomur v vpogled pri občinski upravi v Kranju. K tej razpravi se vabijo vsi deležniki s pristavkom, da morejo svoje morebitne ustne ali pismene ugovore zoper predmetni načrt in predlagano razlastitev do dne 7. novembra 1933. prijaviti pri sreskein načelstvu v Kranju, naj-kesneje pa vodji komisije pri razpravi sami, ker bi zanje sicer nastopile posledice iz § 75., odst. 1., zakona o občnem upravnem postopku. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. oktobra 1933. * VI/2 No. 22010/1. 2642 Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Dr. Žitnik Jože, zdravnik-volonter v Ljubljani, je bil vpisan v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. oktobra 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev IV 0 249/33—7. 2636—3—1 Sklep. Rebernak Jakob, posestnik v Vojniku št. 104, je umrl istotam dne 7. junija 1933. brez oporoke. K njegovi zapuščini se je priglasila za dedinjo zap. vdova Rebernak Uršula. Ker sodišču ni znano, če in katerim zap. sorodnikom pristoja do te zapuščine scdedinska pravica, se pozivljejo leti in vsi tisti, ki nameravajo uveljavljati kake zahtevke do te zapuščine, da v roku 1 leta od dneva tega sklepa prijavijo pri tem sedišču svojo dedno pravico in oddajo z izkazom svoje dedne pravice svojo dedno prijavo. V nasprotnem primeru se bo o zapuščini razpravljalo le s tistimi, ki se bodo priglasili za dediče in izkazali svojo dedno pravico ter se bo zapuščina prisodila le njim. Za skrbnico zapuščine se postavlja zapustnikova vdova Premrl Marija. Sresko sodišče v Celju, odd. IV., dne 20. oktobra 1933. H* II R 1/33—2. 2645 Oklic. V zadevi Dclnjelendavske hranilnice za mestno okolico, d. d. v Dolnji Lendavi v likvidaciji, proti vdovi Zaturecki Sigmundi iz Nagy Kaniže, Lukač Magdi in Nagy Aleksandru iz Kutfeja, Nemes Arthurju iz Reke, Horvat Rozi iz Zala-bakse, Tubolu Janezu iz Gor. Lakoša, Mcricu Francu iz Zalakalocfa, Plos Amaliji, nekje v Italiji, Sabo Rozaliji, neznanega bivališča, Hujsu Vendelu iz Rfediča, HarangcZu Josipu v Ameriki, Suajcku Ludviku nekje na Madjarskem, Biaerju Štefanu v Vel. Kaniži, Molnarju Štefanu v Rediču, Totu Pavlu in Časar Rozaliji v Rediču, Palu Emeriku nekje na Madjarskem in Pal Julijano v Ker-kaszentmiklos na Madjarskem, je vročiti sklep z dne 5. oktobra 1933., opr. štev. II R 1/33—2, s katerim se sprejme v sedni polog znesek 5.25455 Din. Ker je bivališče nasprotnikov predlagateljice neznano, se postavlja za skrbnika na čin g. Neubauer Josip, prokurist in posestnik v Dolnji Lendavi, ki jih bo zastopal, dokler se sami ne zgla-se ali ne imenujejo pooblaščenca. Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 5. oktobra 1933. •j. J 397/33—10. 2627 Dražbeni oklic. D ne 20. novembra 1933. dopoldne cb devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Blatnik, polovica vi. št. 13, 14, 236. Cenilna vrednost: Din 18.776'—. < Vrednost pritikline: Din 6.550'—. Najmanjši ponudek: Din 12.517'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V- ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, dne 5. oktobra 1933. •S I 285/33—8. 2625 Dražbeni oklic. Dne 20. novembra 1933. dopoldne ob desetih bo na mestu samem v Loribanju dražba nepremičnin: I. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št. 127, 203, II. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št. 216, III. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št. 203, IV. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št. 203, V. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št. 127, VI. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št 127, VII. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št. 127, 203, VIII. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št. 127, IX. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št. 127, X. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št. 127, XI. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št. 127, XII. skupina zemljiška knjiga Zamar-kova, vi. št. 127. Cenilna vrednost: I. skupina Diin 16.228-20, II. skupina Din 342'—, III. skupina Din 542-90, IV. skupina Diin 1.529-60, V. skupina Din 510'—, VI. skupina Din 322-40, VII. skupina Din 1.250-40, VIII. skupina Din 260-10, IX. skupina Din 1.392-—, X- skupina Din 1.506-—, XI skupina Din 1.212-—, XII. skupina Din 7.360-— Najmanjši p on u d ek : I. skupina Din 10.819-—, II. skupina Din 228'—, III. skupina Din 362-—, IV. skupina Din 1.020-—, V. skupina Din 341-—, VT. skupina Din 216-—, VII. skupina Din 824-—, VIII. skupina Din 173-50, IX. skupina Din 928-—, X. skupina Din 1.004-—, XI. skupina Din 808'—, XII. skupina Din 4.907-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart, dne 18. oktobra 1933. * 956/33—10. 2652 Dražbeni oklic. Dne 2 3. novembra 193 3. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Lancova vas, vi. št. 57, 121, 37. Cenilna vrednost: Din 222.828’—, s pritiklinami vred. Vrednost pritikline: Din 10.000-—. Najmanjši ponudek: Din 148.600"—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 10. oktobra 1933. E 1/33. 2654 Dražbeni oklic. Dne 2 4. novembra 193 3. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rakek, vi. št. 467. Cenilna vrednost: Din 72,000-—. Najmanjši ponudek: D.in 36.000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 19. oktobra 1933. I 355/33—9. 2644 Dražbeni oklic. Dne 2 7. novembra 193 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Žižki, vi. št. 132 B 3, 80 B 216, 125 B 221 in 137 B 202. Cenilna vrednost: Din 11.100'—. Vrednost pritikline: Din 1.750-—. Najmanjši ponudek: Din 7.400-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri Veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dol. Lendavi, dne 19. oktobra 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev Agrarni primer: Zgoš-kopiša. Štev. R U 698/32—39 2640 Razglas o razgrnitvi načrta o generalni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Begunj, Zgoše, Vrbenj in Tacna. Načrt o generalni delitvi parcele št. 1272 v katastrski občini Begunje, sodni okraj Radovljica, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. X. 1887, dež. zak. št. 2/1888, cd dne 30. oktobra do vštetega dne 12. novembra 1933. v občinskem uradu Begunje (Gor.) razgrnjen na vpogled vsem deležnikom. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 30. oktobra 1933. v času od 14. do 15. ure v Gasilskem domu v Begunjah. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, to je od dne 30. oktobra do dne 28. novembra 1933. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 24. oktobra 1933. Komisar za agrarne operacije: I Pokorn s. r. * Štev. 13.460/2379—1933. 2574—3—3 Razglas o II. pismeni ponudbeni licitaciji za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih ob Einspielerjevi ulici v Mariboru. Mestno načelstvo mariborsko razpisuje na podlagi rešitve kraljevske banske upiave Dravske banovine V. No. 3043/10 z dne 22. avgusta 1933. ter na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca' 1910. ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev, za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. oktobra 1933. ob 11. uri v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8/1, soba št. 5. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami isto-tam, soba št. 3, odnosno je istotam dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 10'—. Ponudbe je vložiti v obliki enotnega popisa v odstotkih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša za popravilo lesenih ramp Din 48.574-53. Zapečatene ponudbe, kolkovane po zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, § 9., z dne 25. marca 1932., »Službene novinec br. 70/XXIX z dne 26. marca 1932., vsako prilogo pa s kolkom za Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci neposredno predsedniku licitacijske komisije na dan licitacije med 10. in 11. uro. Ponudbe morajo biti označene na kuverti z napisom »Ponudba za popravilo lesenih ramp pri carinskih skladiščih v Mariboru«. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejemajo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejema. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora po- laziti kavcijo, ki znaša za naše državljane Din 5000-—, odnosne za tuje državljane Din 10.000-—. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri mestni blagajni v Mariboru, Slomškov trg št. 11, v vrednostnih papirjih, oz. garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. 0 položeni kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo poleg tega predložiti pooblastilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni od dneva licitacije. Mestno načelstvo mariborsko v Mariboru, dne 16. oktobra 1933. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. •g; Eks. štev. 630/1. 2618 3—2 Prodaja žrebcev banovinske žrebčarne na Selu pri Ljubljani. V sredo, dne 29. novembra 1938. ob 9. uri dopoldne bo v žrebčarni na Selu pri Ljubljani prodanih na javni dražbi 7 žrebcev. Natančni pogoji dražbe se poizvedo pri upravi žrebčarne na Selu pri Ljubljani. Uprava banovinske žrebčarne, Selo pri Ljubljani, dne 23. oktobra 1933. * St. 1628/33. 2577 3—3 Razglas o licitaciji. Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni razpisuje za dobavo 36 vagonov cementa 11. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. novembra 1933. ob enajstih v prostorih Murske sekcije v Gornji Radgoni. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo med uradnimi urami pri Murski sekciji v Gornji Radgoni. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 235.800 dinarjev. Podrobnosti razpisa so -razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni, dne 18. oktobra 1933. * Št 1629/33. 2586 3—3 Razglas o licitaciji. Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni razpisuje za dobavo 30597 komadov fašinskih butar za regulacijska dela na obmejni Muri II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. novembra 1933. ob 11. uri dop. v prostorih Murske sekcije v Gornji Radgoni. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri Murski sekciji v G. Radgoni. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 137.686-50. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Murska terenska tehnična sekcija v Gornji Radgoni, dne 19. oktobra 1933. Štev. 11.789/11. 2638 Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 15. novembra t. 1. nabavo 400ma jamskega lesa. Pogoji p-ri podpisani. Direkcija dri. rudnika Velenje, dne 23. oktobra 1933. Razne objave 2634 Vabilo na izredni občni zbor Splošnega vzajemnega podpornega in kreditnega društva r. z. z o. z. v Mariboru, Tattenbachova ul. 1/1., ki se bo vršil v sredo, dne 8. novembra 1933. ob 11. uri v prostorih male dvorane v Narodnem domu v Mariboru. Dnevni red : 1. Poročilo. 2. Sprememba pravil. 3. Slučajnosti. Iz § 24. pravdi: Ako ob določenem času na občnem zboru ne bi bili zastopani najmanj dve tretjini članov, bo na istem mestu ob isti uri in z istim dnevnim redom čez 8 dni drugi občni zbor, ki sme sklepati s tričetrtinsko večino n oglede na število zastopanih članov. Načelstvo. 2628 »Greinitz« industrija železa d. d. železarna Muta v Mariboru. Vabilo na XI. redno glavno skupščino, ki se bo vršila dne 13. novembra 1933. ob 11. uri v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Mariboru z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta čez poslovno leto 1932./33. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Sklepanje o bilanci z dne 30. junija 1933. 4. Podelitev razrešnice upravnemu svetu in nadzorstvenemu svetu. 5. Volitev upravnega sveta. 6. Volitev nadzorstvenega sveta. 7. Slučajnosti. Delničarji;, ki se želijo udeležiti te glavne skupščine, morajo po določilih § 53. pravil položiti najkesneje 6 dni pred glavno skupščino svoje delnice pri Hranilnem in posojilnem društvu v Celju. Bilanca dne 30. junija 1933. Aktiva: Blagajna: Din 14.788-96; Poštna hranilnica: Din 113.194-—; dolžniki: Din 796.545-17; blago: Din 1,695.528’24; nepremičnine: Din 1,410.883-52; oprava: Din 3,878.570-66: izguba iz leta 1931./32.: Din 214.103-09; izguba za leto 1932./33.: Din 202.073-37, skupaj Din 8,325.687-01. Pasiva: Delniška glavnica: Din 3,500.000-—; upniki: Din 1,897.944-67; odpisi Din 2,867.564-07; transitor. postavke: Din 28.080-—; dubieze: Din 32.118-27; skupaj Din 8,325.687-01. Upravni svet. To bilanco smo primerjali z glavno knjigo in pomožnimi knjigami in smo ugotovili, da je v redu in pravilna ,TI da se ujema v vsakem oziru z dejanskim stanjem. Nadiorstveni »vet. * 2637 Razid društva. Društvo »Naš stan« državnih železničarjev v Novii vasi pri Mariboru se jo prostovoljno razšlo. Maribor, “N), oktobra 1983. Kodela Ivan s. r. Ropret Jakob s. r. Lužovec Franjo s. r. Objava. Podpisani Urbas Franc, rojen leta 1883. v Blaznici na Koroškem, pristojen v Maribor, strojnik, sem izgubil iz* pričevalo o položenem strojniškem iz' pitu in ga s tem proglašam za neveljavno. Maribor, dne 23. oktobra 1933. Urbas Franc s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.