PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim,- razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 189 (13.420)
Trst, nedelja, 13. avgusta 1989
Moskva vse bolj aktivna pri posredovanju za izpustitev talcev
Bejrut že tretji dan v primežu hudega topniškega obstreljevanja
Avgustovski zamudniki hitijo proti morju
Ob velikem šmarnu promet mirnejši kot prejšnja leta
Največ letoviščarjev seje letos odločilo za Versilio - V Firencah pravi naval kulture željnih turistov - Največ gneče tudi tokrat na meji
RIM — Dolgi velikošmarni most in lepo vreme sta kot nalašč za začetek ali miren zaključek poletnega dopusta. Tradicionalni velikošmarni promet se po vsej Italiji odvija tekoče in brez Velikih zastojev. Kot običajno pa je bilo tudi včeraj nekaj izjem, predvsem na mejah z Jugoslavijo in to v obeh smereh (o tem pišemo v tržaški kroniki) ter Avstrijo, tokrat pa je bila nekoliko večja gneča tudi na meji s Francijo. Na avtocesti za Versilio je promet potekal počasneje zaradi številnih manjših nesreč, ki pa niso povzročile žrtev in tudi ne večje škode.
Slika ni taka, kakršnih smo bili vajeni prejšnja leta, promet pa tudi ni dosegel rekordov, ki so jih zabeležili prejšnji konec tedna. V prihodnjih dveh dneh bo na cestah kakih 6 milijonov vozil, prometna policija pa predvideva, da bo jutri nekoliko mirneje. V mestih, ki so v tem času običajno prazna, je še precej ljudi, pravi naval turistov pa so včeraj doživeli v Firencah, potem ko so upravitelji napovedali, da bodo muzeji odprti tudi za veliki šmaren. Vodiči so sicer zagrozili s stavko, muzejska uprava pa obljublja, da težav ne bo. Tudi obljube so tradicija...
Sodnik Di Piša je vedno glavni osumljenec
Rezultati analiz prstnih odtisov so še skrivnost
PALERMO — Rezultati analiz prstnih odtisov na grozilnih pismih, ki so krožila po palermski sodni palači, so ostali skrivnost. Sveženj papirjev, v njem je več kot 70 listov, grafikonov in fotokopij lazer-skih posnetkov, ki jih je naredil specialni oddelek karabinjerjev iz Rima, je včeraj dobil v roke namestnik državnega pravdnika iz Calta-nissette Salvatore Celesti. Takoj nato se je zaprl v popoln molk, ki ga je opravičil s preiskovalno tajnostjo.
Kljub previdnosti sodstva in preiskovalcev, pa je v javnost le prišlo nekaj podatkov. Kaže namreč, da so nekateri prstni odtisi na pismih izredno sorodni prstnim odtisom, ki jih je prostovoljno naredil glavni osumljenec, tako imenovani palermski krokar, sodnik Di Piša. V teh primerih zahtevajo pravila Višjega sodnega sveta najmanj 17 skupnih točk dveh prstnih odtisov, da se lahko že zanesljivo obtoži osumljenca. V primeru Di Piše pa kaže, da so na enem listu našli prstni odtis, ki ima kar 25 skupnih
točk s sodnikovim prstnim odtisom. Kako se bodo sedaj stvari razpletle, je še tajnost, o zagonetnosti položaja pa priča tudi dejstvo, da ni nihče, niti novinarji, začel z ugibanji. V primeru, da bi sodnika Di Piso res priznali za krivega, bi ga lahko le premestili v kako manjše sodno okrožje daleč od Sicilije. Neizpodbitno pa je, da je njegova kariera še sedaj hudo zaznamovana. Tudi dejstvo, da je prostovoljno oddal svoje prstne odtise takoj potem, ko je nanj padel sum, da ribari v kalnih vodah, ga ne more rešiti. Svojo odločitev, da se sam ponudi za »grešnega kozla«, je Di Piša pred časom pojasnil rekoč, da vsak dan premakne na desetine listov papirja in kuvert in da prav tako vsak dan uporablja pisalni stroj, ki ni nujno njegov.
Namestnik državnega pravdnika Celesti je medtem napovedal, da bo s preiskavami nadaljeval septembra. Pred tem pa je pozval novinarje, naj se ne spuščajo v nepotrebne in kvarne senzacije, ki jih zaenkrat še ni.'
BEJRUT — Po nekajurnem nočnem premirju je včeraj zjutraj sirsko topništvo ponovno začelo obstreljevati položaje krščanskih enot generala Aouna. Obstreljevanje se je iz ure v uro stopnjevalo, krvavi davek pa je spet plačalo civilno prebivalstvo, ki iz mesta beži v gorate predele Libanona. Obračun dvodnevnega obstreljevanja je tragičen. Mrtvih je vsaj 54, ranjenih pa preko tristo. Počasi postaja jasno, da se najbrž približujejo odločilni boji za prevlado v Bejrutu in s tem v Libanonu, saj muslimanske enote s sirsko pomočjo skušajo na vse načine streti odpor krščanskih sil.
Za rešitev napetega položaja prihajajo pozivi z vseh strani. Tako je Francija pozvala Sirijo, da se zavzame za prenehanje spopada med muslimanskimi in krščanskimi enotami v Bejrutu. Podoben poziv je včeraj Damasku naslovila tudi Sovjetska zveza.
V prizadevanja za rešitev zadeve zahodnih talcev se vse bolj aktivno vključuje tudi Sovjetska zveza. Tako je zunanji minister Ševardnadze pozval Iran, da s svojim vplivom pri Hezbolahu doseže izpustitev talcev.
Tudi verski voditelj Hezbolaha šejk Muhamed Husein Fadlalah (na sliki AP) se je v intervjuju za muslimanski radio v Libanonu zavzel za »realistično« rešitev problema. Pri tem je opozoril ZDA, da bi morebitna vojaška akcija močno poslabšala položaj zahodnih talcev in spravila v nevarnost celo njihova življenja. Fadlalah pa je tudi potrdil zahteve šiitskih ugrabiteljev, ki kot pogoj za izpustitev talcev zahtevajo izpustitev Šejka Obeida in 450 Arabcev.

..f
Na cestah je promet gost, a tekoč, velika mesta pa so ob najtoplejših urah dneva prazna in tiha	(Telefoto AP)
Prvi ukrepi ministra Ruffola za rešitev Jadranskega morja
RIM — Minister za okolje Giorgio Ruffolo je teden dni po sprejemu us-treznega zakona za boj proti evtrofiza-ciji alg v Jadranu včeraj izrekel prve tri izredne ukrepe za rešitev problema alg, ki že drugo leto zaporedoma pestijo obale Jadranskega morja tako na italijanski kot na jugoslovanski strani. V ta namen je skupno odobril za 46 milijard lir sredstev.
Prvi ukrep predvideva neposredne ukrepe za sanacijo Jadranskega morja v najbolj ogroženih predelih. Za ta namen je bilo skupno odobrenih 36 milijard, od katerih jih bo 14 prejela Emi-lija-Romagna, 7,9 milijarde bo šlo v Marke, Veneto bo prejel 6,4 milijarde, Abrucom so namenjene 3,2 milijarde, Furlanija-Julijska krajina bo dobila 2,1 milijarde lir, medtem ko bosta Molise in Apulija iz te vsote za sanacijo morja dobili vsaka po 1,2 milijarde lir.
Za boj proti nadležnemu sluzu, ki je letos najbolj prizadel srednji in sever-
ni Jadran in odgnal številne tuje pa tudi domače turiste, je minister Ruffolo namenil 5 milijard lir. Da bi ta sred-stava ustrezno porabili, je minister za okolje imenoval tudi posebnega komisarja. Tako bo za koordinacijo uporabe teh sredstev zadolžen admiral Ser-gio D Agostino.
Zadnji ukrep predvideva uporabo naslednjih petih milijard lir za posebne poskuse, ki naj bi prispevali k preprečevanju in ublažitvi negativnih posledic zaradi sluza, ki se formira iz odmrlih alg. S temi poskusi naj bi tudi odkrili najbolj učinkovite sisteme za boj proti tem pojavom, če se bodo alge in sluz pojavili tudi v naslednjih letih. Tudi za koordiniranje teh poskusov je minister za okolje Giorgio Ruffolo imenoval posebnega komisarja. To nalogo bo opravljal Paolo Arata iz osrednjega inštituta za znanstveno in tehnološko raziskovanje na področju ribištva.
Danes VN Madžarske v formuli ena
Patrese obdržal prvo mesto
Razočaranje pri Ferrariju
□ □ □
Na uvodnem slalomu svetovnega pokala
Bittner pred Furusethom Tomba padel že v prvi vožnji
D D D
Na plavalnem evropskem prvenstvu v Bonnu
Danes prvi boji med 1500 udeleženci iz 28 držav
NA 14. STRANI
Moskva opozarja Varšavo pred nevarnostjo destabilizacije odnosov
Kiszczak vztraja pri vladi brez Solidarnosti, stavka pa se širi
Glasilo PZDP
opravičuje invazijo ČSSR pred 21 leti
VARŠAVA — Moskovsko opozorilo Poljski, naj ne zlorablja vladne krize v korist destabilizacije odnosov med Varšavo in Moskvo, je ministrskemu predsedniku Kiszczaku dala novega duška. Tudi včeraj je namreč ponovil, da namerava sestaviti vlado, s Solidarnostjo ali brez nje, a ki jo bodo nepreklicno vodili komunisti.
Ministrski predsednik vztraja pri svojih načelih, vendar ostaja vse bolj osamljen. Tudi v vrstah PZDP namreč veje občuten pesimizem glede možnosti, da bi Kiszczaku uspelo čimprej sestaviti novo vlado, nekateri pa* že razmišljajo o tem, da bi Solidarnosti hočeš nočeš odstopili vodstvo. Poljska tiskovna agencija Pap je včeraj objavila intervju, v katerem Kiszczak trmoglavo ponavlja svoja stališča, in sicer, da je še vedno pripravljen sprejeti veliko koalicijo. Če pa bi naletel na odločni »ne« Solidarnosti, meni Kiszczak, bo pred koncem meseca v parlamentu predstavil kabinet, ki ga bo sestavljala nekakšna mala koalicija. Očitno je torej, da ministrski predsednik izgublja
zaupanje dela partije in hkrati zamuja čas in priložnosti, saj je javno priznal, da sploh nima imen ministrskih kandidatov bodoče vlade.
Sovjetski veleposlanik v Varšavi pa se je medtem tudi zganil. Pap poroča, da se je že sestal s predstavniki kmečke in demokratske stranke. Vsebina pogovorov ni znana, Kiszczak pa jih je kljub temu ostro obsodil, češ da ne spoštujejo dogovorov, in nemara snujejo alternativno koalicijo, ki bi bila zanj in morda celo PZDP pogubna.
VValesa pa je začasno stopil na drugo prizorišče, ki mu je nemara bolj domače od političnega odra: v Gdansku vodi stavkovni val delavcev. Kot je bilo pričakovati, so se stavke kot oljni madež razširile po vsej državi. Delavci zahtevajo boljše življenjske pogoje in ostro obsojajo draginjo. Kljub temu da so živila neverjetno podražela, pa so police v trgovinah prazne, vrste pred njimi pa vsak dan daljše.
Na sliki (telefoto AP): VValesa z delavci pred ladjedelnico v Gdansku
VARŠAVA — Potem ko je poljski senat (na 100 sedežev jih 99 pripada Solidarnosti) v petek s soglasno resolucijo obsodil vdor sovjetskih čet na Češkoslovaško pred 21. leti, je včeraj glasilo PZDP Tribuna ludu objavilo uvodnik, ki vdor opravičuje.
Partijsko glasilo opravičuje odločitev Varšavskega pakta in tedanjega li-derja PZDP Gomulke o sovjetski invaziji, »ki so jo narekovale razmere, čeprav zaradi tistih dogodkov nosijo Poljaki še danes težak trn v srcih«. Do odločitve je prišlo v dobri veri, še piše v uvodniku, in vojaški poseg je narekovala potreba po omejitvi nevarnosti, ki je prihajala z zahoda v okviru hladne vojne. »Češkoslovaška je bila na tem, da izstopi iz Varšavskega pakta in je zato postala nevarna za ves zahodni blok, predvsem pa za Poljsko.«
Uvodnik v Tribuni ludu se zaključuje z ugotovitvijo, da »imajo vse pomembne odločitve grenak priokus, vendar se po njih vselej vprašamo, ali je bila možna kaka druga rešitev. Če pa je že bila, je bila tudi diametralno nasprotna prvi«.
Pravosodni minister SZ se je zavzel za rusko prebivalstvo Estonije
MOSKVA — V Estoniji.se še ni polegla napetost zaradi sprejema novega republiškega volilnega zakona, ki je še poglobil nasprotja med Rusi in Estonci v tej sovjetski republiki. Zakon namreč predvideva, da lahko volijo le tisti prebivalci Estonije, ki najmanj dve leti tam stalno živijo, pravico do izvolitve v organe krajevne vlade pa pridobijo šele po petih letih stalnega bivanja.
Zaradi tega zakona je začelo stavkati približno 20 tisoč ruskih delavcev (le v Talinu jih je 16 tisoč), ki so smatrali tak volilni zakon za diskriminacijskega do nees-tonskega prebivalstva in še posebej do Rusov, ki jih je v tej baltiški republiki, ki ima milijon in pol prebivalcev, približno 30 odstotkov.
Stavke se v Estoniji še nadaljujejo in v zapleten položaj je včeraj posegel sovjetski pravosodni minister Jakov-ljev, ki je izjavil, da je nedavno sprejeti estonski volilni zakon v nasprotju s sovjetsko ustavo in je zato zahteval od vrhovnega sovjeta estonske republike, da zakon ponovno prouči in ga uskladi z vsedržavnim zakonom. Ja-kovljev je še izjavil, da sovjetska ustava zagotavlja volilno pravico vsem državljanom ne glede na spol in raso oziroma na nacionalno, jezikovno ali versko pripadnost. Poseg sovjetskega pravosodnega ministra si najbrž ni mogoče razlagati drugače kot vzpodbudo stavkajočim ruskim delavcem, da s svojo protestno akcijo proti estonskemu vodstvu nadaljujejo.
Pri Čeljabinsku zaprli vojaški jedrski reaktor
ČELJABINSK — Sovjetska zveza je včeraj na področju Čeljabinska zaprla reaktor za proizvodnjo plutonija za vojaške potrebe. Vest je posredovala tiskovna agencija Tass, ki je obenem tudi sporočila, da je to že tretji tak_ reaktor, ki so ga v zadnjem obdobju zaprli na področju Čeljabinska. Sovjetska tiskovna agencija še navaja, da sodi včerajšnje zaprtje jedrskega reaktorja v sklop sovjetskih mirovnih pobud. Pri zaprtju so bili prisotni nekateri ukrajinski funkcionarji in tudi nekateri sovjetski ter ameriški znanstveniki in novinarji. Tass je tudi napovedala, da naj bi prihodnje leto zaprli še dva plutonijeva reaktorja.
Poulične manifestacije in bombni atentati ob 20-letnici prisotnosti britanske vojske
LONDON -- Kot je bilo pričakovati se je položaj na Severnem Irskem v zadnjih urah še zaostril. Pred dnevi je policija ubila 15-letnega Seamusa Duffyja, mladega katoličana, ki se je udeleževal protibritanske demonstracije. IRA je v odgovor na njegovo smrt in kot opozorilo na 20. obletnico prihoda britanskih sil v Severno Irsko razstrelila močan peklenski stroj v neki zapuščeni hiši, prav ob poti, po kateri bi moral iti sprevod protestantov, ki te dni praznujejo 300-letnico neke bitke, v kateri so protestantske sile osvobodile mesto. Peklenski stroj je bil sestavljen iz dokajšnje količine češkoslovaškega eksploziva semtex, ki se ga IRA dokaj pogosto poslužuje.
Policija se boji, da bo dejstvo, da obe obletnici padeta približno v isto časovno razdobje, povzročilo še dodatno dejavnost irske republikanske armade in druge nerede in spopade.
Do hudih neredov pa je prišlo v Belfastu, kjer so katoličani organizirali v Old Parku protestno demonstracijo zaradi smrta mladega Duffyja. Policija je spet zelo trdo nastopila in streljala proti demonstrantom z gumijastimi naboji. Zaradi tega sta dve osebi v bolnišnici. Policijsko vodstvo se opravičuje, češ da so jih demonstranti napadli z molotovkami in da so se morali braniti. Eksplodiralo je baje kakih sto molotovk.
Predstavniki katoliške skupnosti v Belfastu so bili glede policijskega nastopa zelo ostri: po njihovem mnenju je demonstracija potekala v miru in se ne bi nič zgodilo, če policija ne bi posegla, kvečjemu bi zgorel kak avto, tako pa se sedaj še ena oseba bori s smrtjo v bolnišnici. Izjava katoliških predstavnikov daje slutiti, da policija ni imela lahkega dela, po drugi strani pa ne more niti dopustiti, da množica zažiga avte po ulicah.
Vse varnostne sile v Severni Irski so v stanju največje pripravljenosti, saj obstaja utemeljena skrb, da bi IRA »proslavila« omenjeni obletnici s še bolj eklatantnim atentatom.
Včeraj je bila tudi v britanski prestolnici Londonu množična manifestacija, na kateri je 20 tisoč ljudi zahtevalo umik britanskih oboroženih sil iz Severne Irske. Dvajsetletna britanska okupacija je terjala velik krvni davek, tako med vojaki kot med irskimi prebivalci. Pred dvajsetimi leti najbrž nihče ni mislil, da se bo Severna Irska spremenila v britanski Vietnam,, čeprav so se vsi zavedali, da naloga britanske vojske ne bo lahka.
Na sliki (telefoto AP): britanski vojaki so v stanju največje pripravljenosti, posledice vsakdanjega nasilja pa niso okrnile volje do igre tamkajšnjih otrok.
Na krovu jahte presenetili šest kamoristov
GAETA (LATINA) — Na neki motorni jahti v pristanišču v Gaeti so včeraj v bliskoviti akciji aretirali šest domnevnih kamoristov. Med šesterico aretiranih sta bila dva že nekaj časa na begu pred pravico. Gre za 32-letnega Angela Moccia in njegovega 25-letnega brata Antonia, ki so ju iskali zaradi združevanja v kriminalne namene kamorističnega kova, ropov in drugih zločinov. Šesterico so presenetili na krovu motorne jahte Engi-usi II, ki je prispela v pristanišče v Gaeti že pred nekaj dnevi.
Policijsko akcijo je vodil leteči oddelek kvesture iz Latine, sodelovali pa so tudi agenti Criminalpola iz Neaplja in Rima ter iz komisariata iz Formie. Akcijo so iz zraka nadzorovali s helikopterjem, z morja pa s patrolnim čolnom, da bi tako preprečili vsak morebiten poskus bega.
Oba zelo znana kamorista sta sinova Anne Mazza, ki je bolj znana pod imenom »kamoristična vdova«. Poleg obeh bratov so včeraj aretirali še trojico njunih telesnih stražarjev in nekega Egipčana. Gre za 21-letnega Mattio Cristiana, 24-letnega Luigija Mormileja, 36-letnega Domenica Silvestra (vsi trije so doma iz Afragole) in 40-letnega Mustafo Badra.
Ameriški New York Times o vlogi Miloševiča
v sedanji Srbiji in bodoči Jugoslaviji
NEW YORK Slobodan Miloševič in srbska novovalovska politika burita take in drugačne duhove doma in v svetu. Medtem ko so mu eni do tal naklonjeni, so drugi do tega fenomena spet do skrajnosti nezaupljivi. Tokrat se je o Miloševiču in njegovih političnih potezah razpisal New York Times. Pod naslovom »Vzpon Srba - Jugoslovani na nogah« podrobno opisuje moralno podporo komunističnemu voditelju, celo iz vrst protikomunističnih disidentov, in na drugi strani hudo zaskrbljenost »vseh ostalih« v državi.
Newyorški časnik piše, da je ta čas najbolj vroča tema političnih razgovorov v Jugoslaviji zanesljivo Slobodan Miloševič, in to za vse tisto, kar je doslej storil, in še posebej za vse ostalo, kar še lahko naredi. Sedeminštiridesetletni predsednik Srbije je sprožil takšno upanje na eni in strah na drugi strani, da je postal odločilna osebnost - pravijo sami Jugoslovani - kot nihče po Titu.
Zaradi tega, ker se voditelji šestih republik menjavajo na položaju predsednika kolektivnega nacionalnega vodstva, je zdaj Miloševiču potrebna sprememba ustave. Tako bi postal predsednik naroda za daljše obdobje. Nekateri njegovi bližnji sodelavci zatrjujejo, da bo Miloševič prav kmalu zahteval tudi take spremembe.
Mnogi Jugoslovani in tuji diplomati so prepričani, piše newyorški Times, da ima srbski vodja nacional-
ne ambicije. Člani njegovega političnega tima sicer zavračajo trditve »nasprotnikov«, da se ima za »novega Tita«, se ne strinjajo, da bo še naprej koval svojo nacionalno moč. Politolog, ki se giblje v Milo-ševičevih krogih in ki hoče ostati anonimen, pravi: »Miloševičeve ambicije so še neznane. Prehitro je še govoriti o njegovem odhodu iz Srbije, dokler za to v Jugoslaviji še ni pogojev. Ne izplača se mu zdaj prevzeti kakšne pomembne vloge v federaciji, dokler na tem mestu nima moči. Dvomim, da bo odšel iz Srbije, dokler ne spremenimo ustavnega sistema in ne ukinemo kolektivnega vodstva države.«
Vzpon srbskega voditelja, nadaljuje ameriški časnik, čigar narod je v Jugoslaviji najštevilčnejši, je povzročil strah med drugimi narodi, na Hrvaškem, v Sloveniji, Črni gori, BiH in Makedoniji, pa tudi v dveh avtonomnih pokrajinah Kosovu in Vojvodini.
V članku nastopajo nekateri Miloševičevi zvesti pristaši iz vrst srbskih intelektualcev. Profesor Kosta Mihajlovič, denimo, spomni bralce, da obstaja v državi protisrbska koalicija, in da je Srbija bila desetletja vazal. S prihodom vodje Miloševiča se je to krepko spremenilo. »Miloševič ima polno podporo v Srbiji, vse od kmetov do akademije znanosti,« poudarja Budimir Kostič, predsednik srbske Invest banke. »Na svobodnih volitvah bi zanesljivo dobil 90 odstotkov glasov.« Avtor zapisa v Timesu je med drugim prepričan, da bo Miloševič pravzaprav zahte-
val uvedbo federalnega predsednika z močno izvršno oblastjo, ker seveda vidi sebe na tem stolčku.
Kritikov Miloševičeve politike seveda ne manjka, na to v časniku tudi opozarjajo. Prav ti menijo, da Miloševič ni pristaš novbvladne liberalizacije in ni pripravljen podpreti opozicijskih zvez in strank. Tisti, ki ga v tem članku kritizirajo, tudi opozarjajo, da je srbski voditelj silno maščevalen do nasprotnikov, zato želijo ostati anonimni.
Kaže, ugotavljajo Američani, da je ena od Miloše-vičevih žrtev tudi njihov veleposlanik Waren Zim-merman. On in še nekateri so, kot kaže, razjezili srbskega vodjo, ko so javno kritizirali početje nad Albanci na Kosovu. Rezultat tega je, da Zimmerman že od marca ni bil na »avdienci« pri Miloševiču. Druga tarča je jugoslovanski veleposlanik v ZDA Živorad Kovačevič, ki so ga po dveh letih uspešnega službovanja nenadoma odpoklicali. Menda, kot piše v Timesu, mu je Srbija zamerila, da kongresu ni preprečil, da bi ta sprejel dve resoluciji proti kršenju človekovih pravic Albancev na Kosovu.
Kakorkoli že, lahko preberemo v tem vplivnem ameriškemu časniku, po mnenju tujih diplomatov v Jugoslaviji je postal Miloševič osrednja politična osebnost. »To je povsem jasno,« pravi prepričljivo direktor beograjske RTV Dušan Mitevič, Miloševičev zvesti pristaš. »Danes Jugoslavije ni mogoče graditi brez Slobodana Miloševiča«. (N. M.)
Manifestacija za Jadran v Riminiju
»Nočemo morja v škatli!«
Navzoči tudi jugoslovanski ekologisti
RIMINI — "Za ekološko preusmeritev industrije, kmetijstva, turizma in mest, ki so krivi propadanja morskega okolja' in "Ne maramo morja v škatli!": pod tema gesloma, zapisanima na velikih transparentih, je bila včeraj na obrežju v Riminiju množična manifestacija, s katero je krajevna zveza Zelenih list podkrepila zahtevo po zaščiti Jadrana pred nadaljnjim onesnaževanjem. K pobudi so pristopili Svetovni sklad za varstvo narave (WWF), Lega ambiente, Italia nostra, Arniči della Terra, gibanja zelenih iz Furlani-je-Julijske krajine in Mark ter - prvič - delegacija jugoslovanskih ekologistov. Ti so hoteli na ta način poudariti, da je Jadran skupen in da se je zanj treba tudi skupno boriti. Naravovarstveniki so želeli v prvi vrsti pritegniti pozornost tisočih letoviščarjev različnih narodnosti in jih senzibilizirati za problem. To jim je tudi uspelo, saj so se številni turisti pridružili pisani povorki, ki se je vila po nabrežju ob zvokih godbe na pihala in nad katero so poletavali raznobarvni leteči zmaji. Navzoča je bila tudi predstavnica Zelenih v poslanski zbornici Anna Donati, ki je javnosti obrazložila program ekologistov pa tudi to, zakaj se parlamentarna opozicija protivi "1.300 milijardam lažnih rešitev, iluziji plavalnih bazenov in ce-mentiranju morskih obal".
Dežela preurejuje socialno skrbstvo v prid prizadetih
TRST — Deželna odbornica za socialno skrbstvo Paolina Lambe-reti Mattioli je včeraj povedala, da se je praktično zaključila prva faza izvajanja socialnoskrbstvene-ga načrta, ki so ga izdelali deželni upravitelji v smislu zakona št. 33 iz leta 1988. Načrt predvideva uresničitev temeljne skrbstvene službe, bivališča za ostarele, centre in bivanjski prostor za hudo telesno in duševno prizadete in centre za združevanje mladih. Prvi dve postavki je deželni odbor odobril 24. julija, drugi dve pa bo proučil na prihodnji seji. Ureditev temeljne skrbstvene službe zahteva korenit preustroj na tem področju, zlasti pa skladno delo med občinskimi in pokrajinskimi upravami ter med njimi in zdravstveno službo, pri čemer je treba paziti na smotrne naložbe, da bodo koristniki imeli na voljo čim boljše storitve.
V Ilirski Bistrici se pripravljajo na odstranitev učinkov onesnaževanja
ILIRSKA BISTRICA - V Ilirski Bistrici so že v začetku letošnjega leta pripravili idejni načrt za gradnjo centralne čistilne naprave, ki naj bi bila v treh delih dokončno usposobljena najkasneje do leta 1992. Pred kratkim so izdelali še investicijski načrt za prvi, mehanski del te naprave, ki naj bi odpadne vode očistil približno do polovice, po predračunu iz začetka junija pa naj bi zanj porabili skoraj 48 milijard dinarjev. Potrebni denar bodo združili slovensko in primorsko vodno gospodarstvo (30 odstotkov), bistriško komunalno gradbeno podjetje s prispevki
prebivalcev in skisa (17,3 %) ter večji onesnaževalci, ki bodo po ustreznih deležih zbrali ostalih 52,7_odstotka potrebnega zneska.
Čistilno napravo naj bi začeli graditi še letos, poskusno pa jo nameravajo pognati leta 1991. Ker sta voda in okolje na Bistriškem bolj onesnažena tudi zaradi nekdanjih razvojnih zablod, bodo Bistričani za financiranje tega načrta poskušali pridobiti tudi nekaj denarja, namenjenega za nerazvite, svoj delež pa naj bi prispevala še JLA, ki nedvomno sodi med večje onesnaževalce okolja v tem predelu.	j q
V gobah preveč cezija: 6 oseb v bolnišnico
TRENTO, BOČEN — Na Južnem Tirolskem je te dni ogromno turistov od vsepovsod. Čez dan se jih večina sprehaja po gozdovih, kjer pa ne lovijo le čistega zraku, ampak nabirajo tudi gobe; prepogostokrat kljub temu, da jih ne poznajo, kar ima lahko tudi hude posledice. Pa ne samo zaradi tega, ker ne ločijo užitnih od strupenih, marveč tudi zato, ker jih berejo kljub prepovedi. Bocenski pokrajinski odbornik za zdravstvo je namreč v četrtek s posebnim odlokom izrecno prepovedal nabiranje gobe rozites caperatus, to pa zato, ker je prekomerno radioaktivna.
Z laboratorijsko analizo so v vzorcih te gobe zabeležili mnogo preveč cezija 37 in 34: medtem ko zakon dovoljuje radioaktivno stopnjo kvečjemu 600 bekerelov, pa jih ima rozites caperatus kar 1.800, se pravi natanko trikrat več. Ta gobja vrsta je v južnotirolskih gozdovih zelo razširjena, je pa tudi najmanj odporna proti radioaktivnosti.
No, prav ta goba je včeraj bila usodna šestim letoviščarjem iz Brescie. Santino Fregosi (45 let, iz Nuvo-lere) z ženo in sinovoma ter Paolo Soldi (38 let, iz Botticina) prav tako z ženo in hčerko, so nabrali košarico mešanih gob in jih zvečer lepo pojedli. Kaj kmalu je šlo vsem, razen Fregosiju, na bruhanje pa še hude želodčne bolečine so jih dajale, tako da so jih nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer so jih izprali in obdržali nekaj časa na opazovanju. Jedli so pač tudi gori omenjeno gobo pa še sorto cljtocibe infundibo-liphormis, ki je prav tako bila preveč radioaktivna. Kaže, da niso juž-notirolske zdravstvene oblasti sprejele zaradi tega nobenega dodatnega ukrepa.
Koprski Cimos odločno utrjuje svoj položaj
KOPER Koprski Cimos zadnje čase tako intenzivno vlaga in širi svoje zmogljivosti, kot si to lahko privoščijo le najbolj trdno stoječa podjetja. Vlaganja presegajo 50 milijonov dolarjev. Naložbe naj bi Cimosu pomagale, da bi samo s francoskim partnerjem podvojil obseg menjave in bi namesto letošnjih 50 milijonov dolarjev leta 1991 izvozil za 100 milijonov dolarjev svojih proizvodov Citroenu. To pa seveda ni edini podatek o tem, kako skuša Cimos utrjevati svoj položaj. Cimos je na celi črti odprl naložbeno fronto. Največji delež izvoza naj bi nosil koprski tozd, ki izvaža zlasti specialna vozila (za Kubo, Libijo in Alžir) in za Citroen izdeluje ločene dele agregatov. V Kopru so v zadnjem času zrasle tri ali štiri nove proizvodne hale, pravkar so dogradili novo, sodobno opremljeno orodjarno. Za poenostavljen postopek izvoza pa je izrednega pomena montažna linija v proizvodni hali (1.200 kv. m), ki so jo postavili v luški prostocarinski coni.
Cimosov tozd v Kopru si je zadnje čase nakopičil toliko dela (toliko različnih programov), da so se odločili za selitev nekaterih Proizvodnih programov iz delovne organizacije. Kmetijski program (vrtavkasto brano) tako zdaj selijo v sežanski Krasmetal (gre za 2 milijona dolarjev zagotovljenega klasične-
ga izvoza), žični program (žice v avtu) pa so odstopili KIO Šmarje. Kljub temu bi v koprskem tozdu potrebovali vsaj 50 novih delavcev, če bi hoteli obvladati vse na novo zasnovane programe.
V	senožeškem tozdu so aprila začeli proizvajati 1.000 vztrajnikov in 500 kolektorjev dnevno. Vztrajnik delajo za Citroenov motor izključno v Senožečah, pa tudi določen del delov za AX in novonastajajočega XM.
Najzahtevnejši zalogaj bo zagon livarne in obdelovalnice odlitkov v Buzetu. V buzetski livarni naj bi že 14. avgusta začeli montirati najsodobnejšo opremo. Če dodamo še opremo za obdelovanje odlitkov, bodo v novi proizvodni hali z 2.300 kvadratnimi metri površine vložili za kakih 20 milijonov dolarjev nove opreme.
V	celoti gre pri Cimosu za 40 milijonov dolarjev nove opreme, od česar bodo četrtino zagotovili sami, četrtino s posojili tujih bank, dve četrtini opreme (po vrednosti) pa bo v najemu (lizing). To seveda ni vse. Cimos (kljub naložbi v buzetsko livarno) sovlaga tudi v mariborsko livarno, rekonstruira galvanizacijo v Buzetu, da bi dosegli enako zaščito avtomobilskih delov kot pri BMW in Mercedesu, gradi nov servis in salon pri Zagrebu
itd. Pred kratkim so z Alžirom sklenili posel, v okviru katerega bodo v sedmih mesecih tja izvozili 727 specialnih vozil. Posel je vreden 15 milijonov dolarjev. Tudi prodaja specialnih vozil za Kubo in Libijo poteka normalno.
Kaj pa na domačem trgu? Pri Cimosu dobijo večino svojega izvoza plačanega s Citro-enovimi vozili, ki jih morajo doma prodati. Šele tako pridejo do plačila za večino svojih proizvodov. Če bodo več izvažali, bodo morali doma prodati tudi več Citroenovih vozil. Za zdaj trg še zmore količine, ki jih ponujajo, čeprav so cene vse višje. Direktor Cimosa Boris Bernetič meni, da je na avtomobilskem trgu prišlo do določene meje. Veliko več vozil ne bo mogoče zlahka prodati. Razen na račun drugih. To pa bo mogoče doseči z večjo kakovostjo, z boljšim odnosom do kupcev, tudi s konkurenčnimi cenami. Pri Cimosu menijo, da cene ne bodo smele več tako divjati, kot so. Že zdaj je Cimos počasneje dražil svoja vozila kot drugi na jugoslovanskem trgu. Bistveno povečan obseg proizvodnje (s skoraj enakim številom zaposlenih in manjšim številom zaposlenih v režiji) - večja produktivnost, torej, pa jim bo omogočala tudi lažje oblikovanje konkurenčnejših cen.
BORIS ŠULIGOJ
Vroč scenarij zaradi čekov
Trgovci bijejo plat zvona. Vlada jih je pritisnila ob zid, ko je prepovedala prodajo za čeke na obroke in zahtevala, naj trgovci, če že hočejo prodajati na up, dajejo kupcem posojila po približno enakih pogojih kot banke. Zaradi tega se bo prodaja v trgovinah močno zmanjšala in zaloge se bodo začele še bolj kopičiti, napovedujejo trgovci, ki trdijo, da vladni ukrep ne bo prizadel samo trgovine, ampak zlasti tovarne. Pretok blaga se bo upočasnil. Ker bo prodaja manjša, bo tudi manj zaslužka,- manj dela in manj zaslužka bo pehalo gospodarstvo v izgube, delavce pa na ulice.
Ta, najbolj "vroč" scenarij je torej nastal zaradi preprostega sklepa o ukinitvi obročne prodaje na čeke. Takšno prodajo so pred kakšnima dvema letoma izumili trgovci. Banke so namreč takrat podražile kredite, ki so jih v gospodarstvu najemali za financiranje zalog. Trgovci so se zaradi tega precej zalog otresli preprosto tako, da so večino blaga prepustili proizvajalcem, ker pa zgolj posredniška prodaja ni prinašala dovolj zaslužka - in ker je nekatere izdelke, na primer oblačila, na ta način težko prodajati -so začeli blago ponujati na čeke. Kupec, ki je kupil blago na tak način, je preprosto izpolnil tri, štiri ali pet čekov, čeprav v banki ni imel kritja. Te čeke pa so trgovci vnovčevali sproti vsak mesec. Trgovci pri tem niso prav nič tvegali. Za vnovčitev čeka namreč garantira kupčeva banka in če kupec na računu ni imel gotovine, je morala banka ček vseeno poravnati, nato pa se začeti "ukvarjati" s svojim dolžnikom.
Kaj vse se je dogajalo med banko in dolžnikom, je že druga zgodba, za nas je pomembna ugotovitev, da se je zaradi tovrstne prodaje na ugodne obroke pretok blaga povečal. Ker pa bi imele zaradi inflacije pri takšnem načinu prodaje tudi trgovine nekaj izgube, so se pred njo dokaj elegantno zavarovale. Tistim izdelkom, ki so jih prodajale na ta način, so namreč precej dvignile ceno - na približno tolikšno raven, kot bi jo cene dosegle tistega dne, ko bo vnovčen zadnji ček. Preprosto povedano: v ceno so vračunale tudi predvideno (navadno trimesečno) inflacijo. Prodaja inflacijsko podraženega blaga je kljub temu, da so kupci hitro zaznali takšne podražitve, lepo tekla zaradi velikih lukenj v jugoslovanskih denarnicah - za marsikoga je bil nakup za denar, ki ga bo šele zaslužil, celo edina priložnost za nabavo najnujnejšega.
Seveda pa je tak način prodaje spodbujal inflacijo. Že Mikulič je hotel tako prodajo odpraviti, pa se je ustrašil posledic, ki jih prinaša zmanjšana kupna moč. Markovič, ki ga zaradi tega ponekod grajajo, drugje pa hvalijo, pa je izbral trenutek, ko se je začela vrednost jugoslovanskih plač realno vendarle nekoliko povečevati. Večje plače naj bi ublažile padec prometa v trgovinah, do katerega bo zanesljivo prišlo (če seveda ne bodo trgovci našli kakšno drugo zvito možnost), toda padec bo vseeno boleč tako za kupce kot za trgovce. Kupcem namreč realno povečanje plač ne prinaša olajšanja, saj so se prav najnujnejše življenjske potrebščine najbolj podražile (v enem letu se je na primer sladkor podražil za 17-krat, olje in kruh za 10-krat, elektrika in bencin podobno...). Trgovci pa bodo morali poiskati druge vzvode za prodajo. In kot je bilo slišati na zadnjem sestanku trgovcev, bo moral biti tak vzvod tudi -pocenitev posameznih izdelkov.
Če bo do tega prišlo, potem je. vlada dosegla svoj namen. Dovolj budno bo morala paziti le, da se ne bodo odprli drugi podobni prodajni kanali. Hkrati pa mora spodbujati večjo ponudbo na trgu, do katere sicer prihaja že povsem spontano zaradi večje domače proizvodnje in zaradi precej sproščenih možnosti za uvoz potrošniškega blaga. Vlada zagotavlja, da ima takih pravih finančnih potez pripravljenih še več, nekatere že sprejete (kot npr. odprava menice) pa bodo začele učinkovati na jesen. Če bo torej še kaj priložnosti za napovedovanje takšnih vročih "scenarijev", kot smo ga opisali na začetku, toliko
bol,e'	JOŽE PETROVČIČ
Srnama miša na Ravanci
V Reziji je te dni vse praznično in živahno. Šmarna miša je poleg pusta najvažnejši in najbolj občuten praznik v Reziji, ki ga marsikdo izkoristi za obisk doma ali za krajši dopust v rojstni dolini. Rezijani so Pač raztreseni po vsem svetu kot "zgodovinski izseljenci" in sezonski delavci. Za tiste, ki delajo v Venetu ali drugje v Italiji, je srečanje ob šmarni miši že tih dogovor. Letošnja praznovanja so se začela v če-trtek s koncertom klasične glasbe v cerkvi, ki ga je Ponudila tržaška skupina Fabbro Armonioso. V petek so se na Ravanci zvrstile otroške gledališke skupine. Včeraj je bilo prijateljsko nogometno srečanje med reprezentancama folklorne skupine in zbora Monte canin. Danes popoldne bo na Ravanci zavladala igrivost, saj so domačini organizirali igre in srečanja vseh vrst in za vse stopnje spretnosti. Jutrišnje po-Poldne bo spet izrazito športno, saj se lepo število atletov pripravlja na tek čez drn in strn. Vsak večer >e na trgu tudi ples z raznimi ansambli, praznično vzdušje pa ustvarjajo še stojnice in kioski.
Višek bo praznovanje seveda doseglo na dan ve-tkega šmarna. Ob 11. uri bo v ravenški cerkvi sveča-na maša, ob 20. uri bo vsakoletna procesija, ob 21. Un bo na trgu nastopila rezijanska folklorna skupina, Po nastopu pa bo ples ob glasbi rezijanskih godcev, 1 bo še najbolj razveselil starejše Rezijane: še en-rat bodo prav radi zaplesali ob "svoji" glasbi. Vses-ozi bo srečolov, opolnoči pa ognjemet. Velikošmar-0 slavje je priredila vaška skupnost skupaj z župni-om, zadruga Partecipazione e sviluppo in kulturno fu^fv° Rozajanski dum pa sta v Rozajanski kultur-1 hiši uredila nadvse zanimivo razstavo z zgovor-Irn naslovom Okno v prihodnost. To je že drugi Poskus domačih društev, da bi obiskovalcu nudila Popolnejši pregled gospodarske in kulturne varnosti v Reziji. Zlasti zanimiva je razstava obr-niskih izdelkov, ki jo bodo odprli nocoj ob osmih in 0 na ogled do prihodnje nedelje.
Tl	• j 1	1
VIDEM — Letošnje »romanje treh narodov«, se pravi vernikov iz Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije bo v sredo, 16. avgusta. Lansko leto so se romarji podali v Gurk na avstrijskih tleh, kamor je za to priložnost dospel sam papež Janez Pavel II., tokrat pa pojdejo v Marijino svetišče na Brezjah nedaleč od Ljubljane.
Kakor je znano, se romanje, ki pomeni srečanje v skupni molitvi slovenskih, furlanskih in nemških vernikov, ponavlja vsako poletje že od leta 1981, ko so dali pobudo zanj ljubljanski, celovški in videmski škof - msgr. Alojz Šuštar, Egon Kapellari in Alfrede Battisti. Kot je tradicija, se bodo vsi verski obredi odvijali v štirih jezikih, ki jih pač govorijo v treh sosednjih deželah, to je v slovenščini, nemščini, italijanščini in furlanščini. Letošnjo liturgijo bo kot gostitelj vodil msgr. Šuštar.
Na Brezjah bodo romarji z molitvijo še povzdignili visoki vrednoti prijateljskega sožitja in spoštovanja manjšinskih skupnosti.
Trgovina Elan se širi
BEGUNJE — Elanovo prodajalno športne opreme, ki je tik ob tovarni, sa krepko povečali: prej je merila 537, zdaj pa meri kar 812 kvadratnih metrov. S tem so pridobili nova dva prodajna oddelka, predvsem pa pomnožili in popestrili ponudbo, tako še posebno konfekcijsko. To naj bi omogočilo v perspektivi podvojitev letnega poslovnega prometa, sicer pa že sedaj računajo na porast do kakšnih 5 milijonov zahodnonemških mark proti dosedanjim 3,2 milijona.
Bralce bo ob tem še prav posebej zanimalo, da imajo vse do 17. avgusta pravico do 10-odstotnega popusta na ceni katerega koli artikla, kar velja seveda tako za domače kakor tudi za inozemske kupce, katerih je vsako leto več. Ne samo, potegovali se bodo lahko tudi za bogate dobitke v okviru nagradne igre - prva nagrada je čoln T 401 L.
ENEL
ENTE NAZIONALE PER LENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Via G. B. Martini 3-00198 Roma
OBVESTILO
LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in poviška kapitala v izplačilu sledeči:
Posojila	Kuponi	Poviški kapitala	
	Izplačljivi 1. 3. 90	polletje 1. 9. 89 28. 2. 90	skupna vrednost 1. 3. 90
1985-1995 ovrednoteno I. emisija (G. B. Beccarla)	5,25%	0.525%	5,465%
1988-1994 ovrednoteno 1. emisija (Newmann)	6.10%’	0,549%’	2.0655%’
‘ bruto brez davčnega odtrgljaja 12,50%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu.
Na mejnih prehodih so imeli več opravka z vračajočimi turisti
Prehodni promet se je znatno umiril »most« pa je spravil Italijane na pot
Letošnji dolgi velikošmarni most, ki se bo zaključil šele v torek, je spravil pol Italije — in torej tudi mnoge Tržačane — na pot. Italijanske ceste je včeraj preplavilo kar šest milijonov vozil, v glavnem italijanskih počitnikarjev, ki so po kislem vremenu minulega tedna in ob ugodnih vremenskih napovedih želeli izkoristiti proste dni. Dober del velikošmarnega prometa se je, kot običajno, vsul na našo pokrajino, skozi katero se je včeraj ponovno vila dolga vrsta vozil, namenjenih v turistične kraje jugoslovanske obale, kjer imajo letos veliko manj preglavic z algami kot v Italiji. Včerajšnji promet pa je bil v primerjavi s tistim prejšnjega vikenda skoraj umirjen. Na nekaterih mejnih prehodih so res zabeležili kilometrske vrste, prav tako se je pred openskim križiščem ponovno nabrala petkilometrska kolona, vendar je bil včerajšnji promet skoraj za polovico manjši kot prejšnji teden.
Med avtomobili, ki so včeraj preplavili tržaško pokrajino, je bilo še vedno veliko takih s tujo registracijo (zlasti nemških, avstrijskih in nizozemskih), vendar večina je imela italijansko registracijo, kar kaže na dejstvo, da se je našim evropskim sodržavljanom čas počitnic že iztekel. To potrjuje še en podatek, in sicer, da so bile na nekaterih mejnih prehodih daljše vrste za vstop v Italijo, kot tiste v obratno smer. Pri Rabujezu so včeraj dopoldne morali namreč okrepiti število policistov, finančnih stražnikov in karabinjerjev, ki so pregledovali vračajoče se turiste, medtem ko so s pregledovanjem odhajajočih turistov imeli veliko manj dela. Vrsta iz Jugoslavije v Italijo je bila dolga kar osem kilometrov, v obratno smer pa je bila za polovico krajša, in je dosegla štiri kilometre.
Zelo vroče je bilo v dopoldanskih urah tudi na mejnem prehodu na Pesku, kjer je okrog 11. ure čakala petkilometrska vrsta, ki se je vila vse do križišča med pokrajinsko in Trbiško cesto (do tako imenovanega križišča H). Tu se je promet umiril šele v zgodnjih popoldanskih urah, ko je vrsta dosegla samo poldrugi kilometer.
Na ostalih mejnih prehodih je bil promet veliko bolj umirjen in je bil skoraj ves dan enaiko gost, tako da ni bilo hujših prometnih konic. Na Fernetičih in v Bazovici so včeraj nekoliko zadihali, saj je bil priliv turistov veliko manjši kot prejšnji teden, še vedno veliko dela pa so imeli pri Lazaretu, kjer je okrog 14. ure čakala dvokilometrska vrsta.
V	skladu z vsesplošnim manjšim prilivom turistov je bila tudi situacija na novi hitri cesti veliko boljša kot prejšnji teden, ko so avtomobilisti čakali v vrsti od openskega križišča vse do Moščenic. Včeraj se je vrsta vila namreč "samo" do predora pri Proseku, tako da je bila čakalna doba znatno manjša. Prav tako pa ni bilo vrst niti pri izstopu z avtoceste, na kateri je bil promet ves dan tekoč.
V	dopolnilo k tej sliki velikošmarnega prometa naj še dodamo, da se je Trst včeraj skoraj izpraznil. Medtem ko so bile državne in pokrajinske ceste vroče od razbeljene pločevine, se je v Trstu grel samo asfalt...
Na zgornji sliki vrste avtomobilov na mejnem prehodu pri Pesku, kjer so dopoldne imeli opravka s petkilometrsko kolono vozil. Spodaj pa prizor, ki se je nudil Bazovcem: vrsta se je od mejnega prehoda vila vse do vaškega kala	(Foto Magajna)
Veliko kulturnih prireditev Težave bodo z urniki trgovin
Kdor je letos ob velikem šmarnu ostal doma, ima več možnosti razvedrila kot prejšnja leta. Poleg praznika komunističnega tiska v Nabrežini, športnih praznikov na Proseku in v Bazovici, bo v samem Trstu nekaj nadvse zanimivih prireditev, za katere so poskrbela različna kulturna združenja. Danes ob 20. uri bo na Trgu Puecher v priredbi Centra za umsko zdravje in kulturnega združenja Basaglia nastopila znana slovenska skupina Greentown Jazz Band, ki se je pravkar vrnila s turneje po ZDA. Prav tako danes, vendar ob 21. uri, bo na Trgu Tor Cucherna v priredbi Krožka Maritain koncert dua kitar Monteduro-Stolfa in lutkovna predstava II teatro di Cristina: II tabacco fa male. Nekaj ur prej, in sicer ob 17. uri, bo v Sesljan prispel Zeleni škuner — sprejem prirejata jadralna kluba Čupa in Pietas Julia — ki bo tudi v prihodnjih dneh botroval številnim prireditvam v Miljah. Jutri pa se bo v Barkovljah začel Barkovljanski veliki šmaren. Ob 18. uri je na sporedu "letalska" točka, uro pozneje tekmovanje padalcev, ob 20. uri koncert godbe na pihala, ob 21. uri pa bodo ob koncertu godbe gledališča Verdi v Miramarskem parku vžgali umetne ognje, medtem ko se bodo ob obali zvrstili razsvetljeni čolni (prireditelji vabijo občinstvo, naj se odpove zasebnemu avtomobilu in naj na kraj prireditev pride z avtobusom).
Veliko več preglavic pa bomo imeli s trgovinami: v ponedeljek bodo pekarne in mlekarne lahko odprte ves dan, jestvine pa samo dopoldne. V sredo bodo vse tri vrste trgovin lahko odprte ves dan (treba se je prepričati, da najbližnje trgovine ne bodo zaprte zaradi dopusta). Kdor bi si ob prazniku privoščil kosilo v gostilni, pa bo imel največ težav, saj bo vsaj polovica gostincev na dopustu.
Po sporni pobudi KPI
ANPPIA, ANPI in ANED kritično o vencih na fojbo
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
V petek zvečer je bil skupni sestanek tržaškega Pokrajinskega odbora VZPI-ANPI s predstavniki ANPPIA in ANED. Razpravljali so o nedavni pobudi - o kateri so zvedeli preko tiska - vsedržavnega tajnika ZKMI, ki sta ga spremljala tajnik tržaške federacije KPI in sen. Stojan Spetič.
Tri združenja, ki so v tej pokrajini enoten izraz italijanskih in slovenskih borcev proti fašizmu in za svobodo narodov, brez ločevanj glede na politično ali versko prepričanje, sicer razumejo željo omenjene delegacije po miru in po potrditvi obveze, da bi se podobne tragedije ne ponovile, vendar v svoji avtonomiji morajo izjaviti, da se ne strinjajo z eno od izbir. Prav tako izražajo globoko zaskrbljenost, da ne bi ta izbira bila povod za strumentalno enačenje bazovske fojbe z uničevalnima taboriščema na Rabu in v Rižarni pri Sv. Soboti, saj je bila fojba že štirideset let na nesprejemljiv način izkoriščena proti partizanskemu in antifašističnemu gibanju, ki so mu s sramotnim izkrivljanjem zgodovine skušali naprtiti krivde z namenom, da bi ohranili stalno napetost na tem trpinčenem ozemlju.
Italijanski in slovenski antifašistični borci za svobodo, ki so skupaj z vsemi drugimi tlačenimi narodi Evrope okusili grozote fašizma, nacizma in vojne, ki sta jo povzročila, so prepričani, da mora kultura miru, nenasilja, novih odnosov med državami in občani, prevladati nad strategijo napetosti in oboroženih konfliktov, ki žal še danes okrvavljajo tolikšen del sveta.
Ni dvoma, da je antiteza fašizem-antifašizem, ki je prisotna v italijanski stvarnosti, v naših krajih prišla do izraza z večjo silovitostjo že za časa fašistične diktature, je pa še vedno živater jo označujeta nacionalna nestrpnost, včasih celo rasističnega kova, ter neizpolnitev republiške ustave, posebno pa člena 6. glede slovenske manjšine, na katero je ANPI opozorila v vseh demokratičnih in institucionalnih forumih, da bi rešili veliko zgodovinsko in nacionalno vprašanje.
ANPPIA, ANPI in ANED izjavljajo, da je samo z enotnostjo vseh državljanov, Italijanov in Slovencev, in s spoštovanjem pravic vsakogar mogoče zgraditi novo in boljšo prihodnost ter začeti ustvarjati novo Evropo narodov.
Vsako dejanje mora zato težiti k temu cilju ter se zoperstavljati vsakršnemu poskusu ločevanja, zoperstavljanja ali lažnih in strumentalnih tolmačenj. Zato tri antifašistična združenja ponovno pozivajo republiške institucije, da bi bili dogodki, ki so prizadeli življenje v tem delu države, in med njimi fojbe, predmet stroge raziskave, ki naj bi jih ob mednarodnem znanstvenem sodelovanju pojasnili in na ta način osvobodili zgodovino logike ločevanja skupnosti.
%?°OuiRevc^ 00 Katinare
□	prenovljeni prostori
□	domača
priprava sladoledov
□	senčnat vrt
□	prostorno parkirišče
Odprto danes, 13., jutri, 14., in v torek, 15.
Prireja jo SDGZ
V okviru Kraške ohceti razstava umetne obrti
ip®i?ysiri]
tousto
do avgusta
vmpotla
515323713!)
TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741
Že tretjič zapored organizira Slovensko deželno gospodarsko združenje razstavo izdelkov umetne obrti ob priložnosti Kraške ohceti. Pred štirimi leti je bila razstava le v pokrajinskem muzeju, pred dvema pa v galeriji, saj je bil muzej zaseden, letos pa je končno Združenju uspelo pridobiti oba prostora in tako je bila naposled izpolnjena želja skupine obrtnikov-razstav-ljavcev.
Že dobro znanim ustvarjalcem sta se letos pridružila še dva nova, ki dejansko že spadata med umetnike, a vendar izdelujeta predmete, ki so povezani z našo tradicionalno preteklostjo (ampak tudi z našo sedanjostjo). Tako si bodo obiskovalci lahko ogledali originalne kamnite in lesene izdelke, keramične in usnjene, sicer okrasne, a vedno uporabne predmete ter izdelke iz kovanega železa. Prav tako bo prisoten tudi prikaz zlatarske umetnosti. Res je sicer, da niso zlato in dragulji izraz domačega Krasa, a vendar so neveste vedno dobile kak okrasni predmet in danes si ne moremo predstavljati poroke brez tovrstnega trajnega spomina.
Slovensko deželno gospodarsko združenje je poskrbelo za pripravo in tisk zgibanke, nekakšnega kataloga, kar predstavlja novost v primerjavi s prejšnjimi leti. Na tak način je bila izpolnjena vrzel, saj je bilo povpraševanje po naslovih obrtnikov vedno veliko.
Možnost uporabe obeh prostorov je tokrat omogočila domiselne rešitve za razstavo, ki tako ne bo več utesnjena. Kdor je sledil razvoju delovanja obrtnikov razstavljalcev, je lahko že v prejšnjih letih ugotovil, da vidno kažejo neko rast. Menimo, da bo tudi letos tako. (mž)
Naj bralce še opozorimo, da posvečamo danes skorajšnji Kraški ohceti vso 12. stran.
V	Prosvetnem domu na Opčinah
Spored Tabora 89
V	okviru Tabora 89, ki ga prireja SKD Tabor z Opčin in ki privablja vsak večer veliko ljudi v openski Prosvetni dom, bo danes ob 18. uri na sporedu koncert Godbe na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi dirigent Ennio Krizanovsky, ob 20. uri pa bo sledil ples z ansamblom Taims.
Jutri bo od 20. ure dalje ples z ansamblom Happy day, v torek, 15. t. m., pa bodo ob 18. uri nastopili kotalkarji ŠD Polet, ob 20. uri spet ples z ansamblom Happy day. Seveda so odprte tudi razstave umetne obrti, izdelkov članic krožka z naslovom "Ob pletenju še kaj..." ter novih in rabljenih knjig.
Treba je zaščititi enotnost, ki je združila Italijane in Slovence v dvajsetletnem trdem boju proti fašizmu, ki se je utrdila med osvobodilno vojno in ki je bila vso povojno dobo vodilo delovanja ANPPIA, ANPI in ANED.
ANPPIA, ANPI in ANED toplo pozivajo vse tržaške - italijanske in slovenske - partizane, antifašistične politične preganjance in deportirance, naj se še bolj strnejo okrog svojih organizacij za zaščito vrednot antifašizma in osvobodilne vojne, za dosego novih ciljev demokracije, sožitja, enakopravnosti in bratstva med narodi, za mir, potrjujejo pa, da bodo še naprej, kot v preteklosti, častile spomin tistih, ki so, ne glede na narodnost, žrtvovali svoje življenje za svobodo narodov.
Predsedniki
ANPPIA, ANPI in ANED
Se nekaj besed o spornem vencu
Vsakomur od nas je že prejšnjo soboto, ob napovedi, da bo delegacija KPI in ZKMI položila venec tudi na bazovski fojbi, poleg tistih v Rižarni in v nekdanjem taborišču na Rabu, bilo jasno, da bo ta do tedaj nepričakovana poteza vzbudila val takih ali drugačnih komentarjev, Temu smo tudi priča v teh dneh na straneh tukajšnjih časopisov, pa čeprav je najbrž v teh dneh v Trstu le malo tistih, ki bi se o tem radi oglasili.
Že v torek je podpisani ponovil tolikokrat v našem listu izraženo zahtevo, da se zadeva okrog bazovske fojbe in drugih podobnih primerov popolnoma razjasni s točno raziskavo in objavo tozadevnih dokumentov. Seveda je treba raziskavo izvesti na obeh straneh meje. Samo na tak način bi bilo konec štiridesetletnih špekulacij, ki so, hočeš nočeš, prizadele protifašistično in partizansko gibanje tukaj živečih Slovencev in Italijanov, v prvi vrsti pa seveda tiste Slovence, ki so se aktivno borili v narodnoosvobodilnem gibanju.
Uporabil sem besedo »narodnoosvobodilno gibanje«. Sveta resnica je, da so se v bojih proti fašizmu v naših krajih že v letih pred vojno skupno udejstvovali Slovenci, Hrvati in Italijani. V skupnih borbah protifa-šistov se je utrjevalo nikdar izgubljeno sodelovanje in bratstvo tukaj živečih ljudi raznih narodnosti, ki jih je fašizem zaman skušal razdvojiti. Sveta resnica pa je tudi, da je fašizem v času svojega vladanja najbolj prizadel Slovence in Hrvate in da je zaradi tega boj naših ljudi bil »narodnoosvobodilni«, ne pa samo osvobodilni. Prav zaradi tega se je oboroženi boj naših ljudi pričel že takoj po začetku vojne in napada na Jugoslavijo, pred 8. septembrom 1943, takrat, ko je še bil mir drugod v državi.
To trditi ni obujanje nacionalizma, trditi to je ugotavljanje zgodovinske resnice. Da spoznamo »vso« resnico, ne pa samo ene, moramo prebrati nekaj več kot nekaj ideološko enostransko napisanih knjig ali pa tiste, napisane v enem samem jeziku, ne-glede, kateri ta je. Vsaka študija je za nas dragocena. Zaradi tega bodo morali mladi ljudje nekaj svojega časa posvetiti tudi preučevanju tukajšnje zgodovine, če bodo hoteli dajati današnje sodbe o preteklem dogajanju.
Po mnenju nekaterih je bil podpisani pisec torkovega članka preoster, po mnenju drugih pa preblag-Nekateri se hudujejo, da sem omenil tudi nekatere osebnosti ali dogodke iz drugih držav, iz drugačnih okolij-Temu se najbrž najbolj čudim, saj sem si vedno predstavljal, da ljudje, ki so zrasli v velikem in v svet odprtem mestu, kdaj pa kdaj pogledajo tudi čez plot obzidja tega mesta in da razgledani ljudje niso tako omejeni kot tisti, ki ob vsaki priložnosti dvigajo oguljeno zastavo tržaškego municipalizma. Saj smo se, konec koncev, toliko let oplajali ob francoski, oktobrski, vietnamski revolucij1' ob velikih mislecih in državnikih preteklosti in sedanjosti, pa čeprav se je pozneje pokazalo, da so ti bil1 veliki kriminalci. Zakaj bi se ob razmišljanju o tragičnih dogodkih Pre' teklosti pri nas zapirali za mestnim obzidjem? Ali nam to nudi dovolj-Podpisanemu nikakor ne!
Tudi v bodoče bo podpisani, tak kot vsi tukaj dobromisleči in pošte Slovenci, častil v boju proti fašizm padle slovenske, italijanske in lanske junake.	u
MARKO VVALTRITSCM
Tržaški raziskovalec Honsell potrjuje dvome Zveze za okolje
Je morska voda kljub izrednemu cvetenju alg primerna za kopanje?
V sredo svečanosti ob obletnici požiga Cerovelj, Mavhinj Vižovelj in Medje vasi
Ni res, da izredno morsko cvetenje ne more predstavljati nikake nevarnosti za kopalce, ki bi prišli z njim v stik. V nasprotju z zagotovili ministrstva za zdravje, po katerem so doslej vsi rezultati analiz bili v skladu s predpisi o primernosti voda za kopanje, je vsedržavno vodstvo Zveze za okolje v teh dneh opozorilo javnost, da so v masah alg oziroma v sluzi, ki jo alge izločajo, lahko patogene klice, kakršnih predpisi sploh ne jemljejo v poštev. Do podobnih ugotovitev pa so že pred časom prišli na samostojen način nekateri raziskovalci Laboratorija za morsko biologijo v Trstu, med njimi tudi dr. Giorgio Honsell z Oddelka za biologijo Univerze v Trstu.
»Dejansko so naše raziskave pokazale,« nam je dejal, »da morska sluz, o kateri je v zadnjih časih toliko besed, ni nekaj statičnega, mrtvega, ampak da je to ambient, v katerem živi cela vrsta bioloških vrst. Med njimi so seveda lahko tudi takšne, ki so človeku škodljive.«
Mladi tržaški biolog nam je pojasnil, da je morska sluz sestavljena iz sladkorjev, ki jih izločajo enocelične kremenčaste alge, ko se ne morejo redno razmnoževati. Navadno se to zgodi, ko v morju ni ravnovesja med raznimi hranilnimi snovmi, kot so fosfati in dušikove spojine, toda na pojav očitno vplivajo tudi razmere, ki sicer pospešujejo prekomerno razmnoževanje samih alg. Kot rečeno, pa prav ta sluz, ki je po eni strani rezultat življenju nenaklonjenih razmer, po drugi strani tvori okolje, v katerem se življenje bohotno razvija.
vanjem fitoplanktona in mikrozoofi-toplanktona. Prav zato je lani spomladi lahko med prvimi opazila pojav izrednega morskega cvetenja, ki smo mu letos že drugič priča.
Dejstvo, da se pojav ponavlja, in to povrh v vse večjih razsežnostih, po mnenju dr. Honsella onemogoča, da bi ga kratkomalo vzporejali z velikimi morskimi cvetenji, ki so jih v Jadranu zabeležili že v prejšnjem stoletju ali še prej. Po njegovem je namreč pojav prav gotovo odvisen tudi od industrijskega onesnaževanja morskih voda oziroma od povečanih količin hranilnih snovi, ki jih ljudje zdaj izločamo v morje. S tem pa ni rečeno, da na izredno morsko cvetenje ne vplivajo na bistven način tudi mirovanje oziroma majhno tokovanje voda, zvišanje njihove povprečne temperature in drugi podobni dejavniki, ki jih posebno poudarja znani tržaški morski biolog prof. Giuliano Orel. Dr. Honsell je mnenja, da je treba resno jemati v poštev tudi podmeno, ki jo je iznesel zlasti ravnatelj Laboratorija za morsko biologijo prof. Guido Bressan, po kateri naj bi izredno morsko cvetenje bilo odvisno tudi od efekta tople grede, ki smo mu priča na planetarni ravni. »Jadransko morje bi zaradi svoje plitvosti in drugih značilnosti prav gotovo med prvimi občutilo posledice, ki bi jih imela vsesplošna otoplitev naše atmosfere,« je dejal, (mb)
Olajšave podjetjem ki jih je prizadelo morsko cvetenje
Uradni list številka 183 z dne 7. avgusta 1989 objavlja zakonski odlok številka 279 z dne 5. avgusta 1989, ki določa vrsto olajšav in drugih ukrepov v korist turističnih, gostinskih, trgovinskih in ribiških podjetij, ki v Furlaniji-Julijski krajini delujejo v pasu do 10 kilometrov od morja in ki jih je izredno morsko cvetenje posredno ali neposredno prizadelo.
Kot v sporočilu za tisk opozarja tržaško ravnateljstvo vsedržavnega zavoda za socialno skrbstvo INPS, omenjeni zakonski odlok navedenim podjetjem omogoča, da ne plačujejo socialnih prispevkov za julij, avgust, september in oktober 1989. Te prispevke bodo dotična podjetja lahko poravnala od januarja 1990 dalje v največ štirih enakih dvomesečnih obrokih, a to z zaračunavanjem 5-odstotnih letnih obresti. Kar zadeva izpolnitev obrazcev DM 10/M-1/89 in DM 10/M-2/89, pa so dotična podjetja vabljena, da se obrnejo na pristojne urade INPS, kjer nudijo vse potrebne informacije.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava bo v sredo, 16. avgusta, pripravila krajšo spominsko svečanost ob 45-letnici nacifašističnega požiga Cerovelj, Mavhinj, Vižovelj in Medje vasi. Sklep je sprejel občinski antifašistični odbor, ki se je sestal v torek pod vodstvom župana Bojana Brezigarja. Na sestanku je bilo tudi sklenjeno, da bo komemoracija tokrat v glavnem predvidevala le polaganje vencev pred spominska obeležja v štirih vaseh de-vinsko-nabrežinske občine in pa krajšo spominsko svečanost, na kateri bodo spregovorili župan Brezigar in predstavniki krajevne sekcije Vsedržavne zveze partizanov Ita-lije-ANPI. Svečanost se bo začela ob 18. uri, ko bodo predstavniki de-vinsko-nabrežinske občine in predstavniki VZPI krenili proti Vižov-ljam, Mavhinjam in Cerovljam, kjer bodo položili vence, osrednja proslava pa bo v Medji vasi ob 19. uri.
Spominske svečanosti ob obletnici teh tragičnih dogodkov potekajo vsakih pet let, izmenoma v eni izmed štirih požganih vasi. Pred petimi leti je bila spominska svečanost v Cerovljah, letos pa bo v Medji vasi. Na sestanku občinskega antifašističnega odbora je bilo tudi sklenjeno, da se čez pet let, ko bo potekala 50-letnica požiga slovenskih vasi, pripravi večja svečanost, ki bo po vsej verjetnosti v Mavhi-njah.
Mož jo je napadel z železnim navorom, ne pa s stolom
Silvana Zobec je v petek ponoči podlegla za posledicami poškodb
»V resnici smo že lansko leto v tej sluzi našli več kot 30 vrst mikroskopskih alg,« nadaljuje naš sobesednik. »Med drugim je zanimivo, da smo v njej sredi poletja, točneje avgusta, odkrili razne vrste v stanju, v kakršnem se sicer nahajajo spomladi. Toda poleg alg smo našli tudi razne vrste morskih bakterij v nenavadno velikih koncentracijah, približno tisočkrat večjih od običajnih. In med temi bakterijami so seveda tudi takšne, ki lahko povzročijo kožne infekcije in podobno. Prav zato so se tu pa tam že pojavili nasveti, naj npr. ne hodi v morje, kdor ima odprto rano.«
Zveza za okolje je v svojem tiskovnem sporočilu med patogenimi klicami, ki se lahko nahajajo v morski sluzi, posebej omenila vrste vibrio vulni-ficus, pseudomonas in aeromonas hidrophila. Le-teh naj bi med drugim ne upošteval odlok predsednika republike 470 iz leta 1982, ki določa pogoje, pod katerimi je voda primerna za kopanje. Dr. Honsell se sam ni hotel spuščati v razglabljanje tega aspekta, ki očitno presega pristojnosti biologa, poudaril pa je, da gre vsekakor za vprašanja, ki bi jih bilo vredno in potrebno znanstveno poglobiti.
Dr. Honsell je do navedenih odkritij Prišel skupno z drugimi raziskovalci v okviru biološke monitoraže Tržaškega zaliva, ki jo vodi Laboratorij za morsko biologijo od leta 1986 dalje. V ta namen deluje stalna postaja v mira-hiarskem morskem parku. Skupina dr. kfonsella se posebej ukvarja s preuče-
Kljub prizadevanjem zdravnikov ka-tinarske bolnišnice in zahtevni operaciji, kateri so jo podvrgli že v petek popoldne, je 46-letna Silvana Zobec včeraj ponoči izgubila svojo bitko s smrtjo in podlegla hudim poškodbam, ki ji jih je prizadejal njen 48-letni mož Guerrino Bencich. Silvana je umrla nekaj pred 1. uro in z njeno smrtjo se je zaokrožila tragedija ljubezni in ljubosumja, ki je v petek globoko odjeknila v Boljuncu in v vsem Bregu.
Dolinski karabinjerji so pod vodstvom brigadirja Grendeneja včeraj nadaljevali svoje preiskave in zaslišali številne znance in sorodnike tragično preminulih zakoncev, da bi na ta način ugotovili točno dinamiko dogodkov, vendar je zadeva vsaj s sodnega vidika zaključena, saj sta tako napadalec kot napadenka umrla, in pravica ne more storiti drugega, kot ugotoviti potek dogodkov. Iz tega razloga sodni zdravnik Costantinides, ki je včeraj vsekakor pregledal Bencichevo truplo, ne bo opravil obdukcije na Silvani-nem truplu.
Od karabinjerjev včeraj ni bilo mogoče izvedeti veliko. Tisku so posredovali en sam popravek, in sicer, da je Bencich napadel ženo s težkim železnim navorjem, kakršnega uporabljajo zidarji, ne pa s stolom, kot so včeraj
poročala vsa sredstva množičnega obveščanja. Za to napako so bili sicer odgovorni prav karabinjerji, ki so bili v petek zelo skopi z informacijami.
Okrvavljeno železno palico naj bi med hišno preiskavo našli namreč že v petek popoldne. Ležala je na vrtu ob zidu, ki meji na sosedov vrt. Glede na to je mogoče vsaj delno rekonstruirati potek dogodkov.
Med petkovim divjim prepirom, ki ga je povzročilo Bencichevo veliko ljubosumje in kateremu je približno do 10.30 prisostvovala tudi Silvanina mati, se je Bencich znesel nad ženo z navorjem. Žena se je zaman skušala obvarovati s stolom, saj je Bencich v svoji divji ihti začel udrihati po njem in ga zlomil. Šele ko je Silvana omahnila pod udarci, se je njen mož zavedel, kaj je storil in ji skušal rešiti življenje. Iz kuhinje, kjer se je odigrala tragedija, jo je nesel v spalnico in jo položil na posteljo. Tu je z brisačo, katero so karabinjerji našli vso prepoje-
no s krvjo, skušal zaustaviti krvavitev. Ko se je prepričal, da njegovi ženi ni več mogoče pomagati, je začel razmišljati o tem, kako naj si vzame življenje. Še ni znano, kako je palico odnesel na vrt. Verjetno jo je vzel s sabo, ko se je odpravil v klet, iz katere je potegnil puško in vrv za prižiganje motorja na kosilnici, s katerima je potem naredil "dvojni" samomor.
Na sliki (foto Magajna) brigadir Grendene in njegov namestnik Valentini postavljata pred fotografov objektiv železni navor, s katerim je Bencich umoril svojo ženo.
ZAHVALA
Svojci pokojne
Justine Zeriali
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z nami sočustovali.
Botač, 10. avgusta 1989 (Pogrebno podjetje Zimolo)
12. 8. 1985	12. 8. 1989
Ob 4. obletnici smrti
fiigie Žerjav - Bogateč
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Viktor in svojci Križ, 13. avgusta 1989
V	torek žrebanje loterije kriške KPI
Na festivalu komunističnega tiska v Nabrežini bo v torek, na veliki šmaren, °krog 21. ure žrebanje loterije, ki jo je priredila kriška sekcija KPI Josip Vergi-?eUa. Kot smo že poročali, je prva nagrada potovanje za dve osebi v Pariz, lzkupiček loterije pa bo služil za prenovo Ljudskega doma v Križu.
V	nočnem trčenju jo je skupil motorist
., Preteklo noč sta v križišču med ulicama sv. Frančiška in Rismondo trčila ,‘•'letni motorist VVilliam Bizzarro in prav toliko star avtomobilist Alfredo Bat-'a9bn. V nesreči se je poškodoval samo motorist, ki se bo zaradi močnega udarca hrbet moral na nevrokiruškem oddelu katinarske bolnišnice zdraviti 40 dni.
Sporočilo deželnega tajništva
Dežela: KPI predlaga alternativno večino
Deželno tajništvo KPI je v tiskovnem sporočilu zavzelo Up10 kritično stališče do poteka krize, ki je zajela deželno 2an V°' Po mnenju komunistov v središču razprav, ki zdaj p Posirrjejo šestero strank razpuščene upravne večine, niso .arann, ampak je dozaža teže, ki naj bi jo posamezne sile Vai a v bodoči večini in ki jo te sile določajo tudi upošte-■ pC bodočo porazdelitev stolčkov v krajevnih upravah. ta^ 0 mnenju KPI takšno zadržanje lahko še poglobi že iped Zaskrbljujoč razkorak med inštitucijami in državljani, pre tem ko bi kriza lahko nudila priložnost za to, da bi He(1s®9b politični okvir, ki se je tudi v naši deželi izkazal za njjjj . eznega. KPI ponovno predlaga socialistom ter laič-ptQ ln ambientalističnim silam, da bi osnovali alternativno ho ^tainsko večino. Po drugi strani pa deželno komunistič-loOdstvo zavrača očitke, ki so bili izrečeni na račun sode-Pep.^a KPI v tako imenovanih »anomalnih« upravah, in dani rtuJe, da bi resnična anomalija bilo ohranjevanje dose-e deželne upravne večine.
V tem času preurejajo tudi konjušnico
Nova razsvetljava za Miramarski grad
V Miramarskem gradu bo jutri slovesnost ob postavitvi nove razsvetljave. Imela bo jakost 1.500 W in jo bodo postopoma dokončali v prihodnjih mesecih. Napeljavo razsvetljave sta omogočila Nadzomištvo za spomeniško varstvo in Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova iz Trsta.
Medtem potekajo tudi zadnja preureditvena dela v bivši grajski konjušnici. Dela potekajo v stranskih prostorih poslopja, ko pa bodo zaključena, bodo v njih namestili umetnine iz zbirke Garzolini in iz galerije za antično umetnost. Preureditvena dela finansira ministrstvo za kulturne dobrine. Poslopje je v prejšnjem stoletju dal zgraditi Maksimilijan Habsburški in se nahaja v bližini glavnega vhoda v Miramarski park. V osrednjem delu zgradbe (ki je že nekaj let preurejen) so svoj čas bili konjski hlevi, v stranskih delih pa je bilo nastanjeno osebje. Zraven je bil še paviljon, v katerem so shranjevali kočije. Od leta 1955, torej od takrat, ko so odprli grad za javnost, je bivša konjušnica služila kot skladišče.
Tragično sta preminila naša draga
Silvana Zobec por. Bencich
in
Guerrino Bencich
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Prosimo tihega sožalja.
Žalostno vest sporočajo mami Er-minija in Anna, hči Marina z možem Claudiom in vnukom Stefanom, sin Denis, brata in sestra z družinami ter ostalo sorodstvo.
Boljunec, 13. avgusta 1989
Ob tragični izgubi staršev Guerri-na in Silvane izreka iskreno sožalje Marini, Denisu in svojcem
KD France Prešeren iz Boljunca
Ob tragični smrti tov. Guerrina Bencicha in soproge Silvane izrekata hčerki Marini, sinu Denisu in svojcem globoko sožalje sekcija KPI in krožek ZKMI občine Dolina.
Ob tragični smrti staršev Guerrina in Silvane izreka občuteno sožalje članu Denisu, Marini in svojcem fantovska Boljunec.
Ob bridki smrti Silvane in Guerrina žalujeta družini Švara in Žerjal ter izrekata glokobo sožalje Marini, Denisu in svojcem.
Ob izgubi dragih staršev Silvane in Guerrina izrekamo občuteno sožalje Marini, Denisu in svojcem
učiteljice COŠ F. Venturini - Boljunec
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca izreka globoko sožalje Marini, Denisu in svojcem ob tragični izgubi Guerrina in Silvane.
Zapustila nas je naša draga mama, nona in sestra
Emilija Škerlavaj vd. Milič
Pogreb bo jutri, 14. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v župno cerkev na Opčinah.
Žalujoči hči Norka in sin Vinko z družinama, sestra Tončka ter ostalo sorodstvo.
Opčine, VVinnipeg, 13. avgusta 1989
Ob težki izgubi predrage mame in none Mile izreka občuteno in iskreno sožalje Vinku in Edi Milič ter sorodnikom MePZ Sv. Jernej z Opčin.
Ob izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje dr. Vinku Miliču kolegi in sodelavci iz ambulante.
Ob boleči izgubi drage mame Mile izreka Vinku Miliču in vsemu sorodstvu iskreno sožalje
Tržaški oktet
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega
Frančkota Tenceja
SVOJCI
Križ, 13. avgusta 1989
FC PRIMORJE
priredi v dneh 13., 14. in 15. avgusta
v prostorih kulturnega doma Prosek-Kontovel
športni praznik
Program:
danes, 13. t. m.: ob 10.00 odprtje
kioskov;
ob 16.00 tradicionalna nog. tekma "stari-mladi";
ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD;
jutri, 14. t. m.:	ob 16.00 nog. tur-
nir "4 proti 4"; ob 18.00 odprtje kioskov; ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD;
v torek, 15. t. m.:	ob 10.00 odpr-
tje kioskov;
ob 16.00 nog. turnir "4 proti 4"; ob 20.30 ples z ansamblom EVERGREEN.
Vabljeni!
gledališča
MIRAMARSKI PARK -
LUČI IN ZVOKI
V	torek, 15. t. m., ob 21.00 predstava v angleščini in ob 22.15 predstava v italijanščini.
MILJE - TRG MARCONI
Nocoj ob 21.00 bo na sporedu glasbena predstava Edde Vidiz z naslovom IN MEŽO A STE DISGRAZIE... EL TUO RI-CORDO. Režiser Francesco Macedonio. Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave. V primeru slabega vremena bo predstava v gledališču Verdi v Miljah. Ponovitev jutri.
GRAD SV. JUSTA
V	petek, 25. t. m., bo nastopal na Gradu sv. Justa MANHATTAN BALLET iz New Yorka. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti.
TRG TOR CUCHERNA
Nocoj ob 21.00 bo na sporedu koncert za kitaro dua Monteduro-Stolfa in monolog A. Čehova IL TABACCO FA MALE, v izvedbi gledališča Teatro di Cristina.
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
V palači Costanzi je na ogled 22. deželna razstava grafik.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 26. t. m. na ogled skupinska razstava MATERIA E LUČE NELLA BAIA. Sodelujejo umetniki: Silvano Cla-vora, Bogomila Doljak, Claudia Raza, Graziano Romio, Adriana Scarizza in Fulvio Sisto. Urnik: 9.00-12.00, 16.00-18.00, ob nedeljah zaprto.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Miljah bo do 26. t. m. na ogled razstava slikarja Giovannija DUIZA. Urnik: 9.00-13.00, 16.00-19.00. Zaprto ob praznikih.
Kam po bencin
Danes, 13. avgusta, bodo v Trstu odprte naslednje bencinske črpalke:
AGIP:
-	Ul. Revoltella (na vogalu z Ul. d -Angeli)
-	Nabrežje Ottaviano Augusto
-	Istrska ulica (pri pokopališču)
-	Ul. Molino a Vento 158
-	Ul. A. Valerio 1 (pri univerzi)
MONTESHELL:
-	Ul. Giulia 2
-	Drevored Čampi Elisi 1/1
-	Drevored DAnnunzio 73
-	Miramarski drevored 37
-	Nabrežje T. Gulli 8
Q8:
-	Drž. cesta 202 Sesljan (km 27,000)
ESSO:
-	Trg Liberta 6
-	Ul. Battisti 5 (Milje)
IP:
-	Ul. F. Severo 2/8
-	Drevored D Annunzio 38/c
-	Ul. Baiamonti 2
-	Miramarski drevored 213
ERG:
-	Nabrežje N. Sauro 14
SEKCIJA KPI E. BERLINGUER
iz Nabrežine prireja 13., 14. in 15. t. m. na igrišču Sokola v Nabrežini
praznik
komunističnega
tiska
Program:
danes, 13. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19.30 KONCERT GODBE NA PIHALA NABREŽINA, ob 21. uri ples z ansamblom FURLAN;
jutri, 14. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 21. uri ples z ansamblom AGROPOP,
v torek, 15. t. m., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri politični govor in ob 21. uri ples z ansamblom FURLAN.
ŠD ZARJA
priredi
12., 13., 14. in 15. t. m.
na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici
ŠPORTNI
PRAZNIK
Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo pa bosta poskrbela BIG BOLER(5 BAND in ansambel KRT iz Kamnika.
Danes, 13. t. m., se bo odvijal mednarodni balinarski turnir v četvorkah.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU
razpisuje
NATEČAJ
ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA
Prošnje sprejema tajnik društva: MARINO ALBI, Prosek št. 102.
razna obvestila
KD Kraški dom priredi poletni center od 17. avgusta do 1. septembra (izključene sobote) za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo. Center bo potekal od 9. do 13. ure v občinski telovadnici v Repnu. Vpisnina 20.000 lir. Vpisuje Vesna Guštin, tel. 327124.
Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo urad v Trstu zaprt od jutri, 14., do sobote, 19. t. m. Od ponedeljka, 21. t. m., bo urad odprt po poletnem urniku (od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30) in bo spet odgovarjal na telefonsko številko 767303.
Zveza vojnih invalidov NOV obvešča, da bo pisarna zaprta od jutri, 14., do 20. t. m.
Kmečka zveza in Patronat INAC obveščata svoje člane, da bodo uradi jutri, 14. t. m., zaprti.
kino
ARISTON - 21.00 Rain Man, r. Barry Le-vinson, i. Dustin Hoffman, Tom Cruise. ENCELSIOR - Zaprto.
EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.00 L'orso, pust., Fr. 1988, r. Jean Jacgues Annaud, i. Theky Kanjo, Jack VVallace. Jutri: Home Boy. NAZIONALE I - 16.30 Nightmare Be-ach, la spiaggia del terrore, D NAZIONALE II - 16.30, 22.15 L australi-ano, fant, i. B. Lawrence.
NAZIONALE III - 16.15, 22.10 Mia zia proibita, porn., □□
NAZIONALE IV - 17.30, 22.10 Schiavi di New York, r. James Ivory. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Piccoli eguivocl, r. R. T ognazzi, i. L. Sas tri, S. Castellito.
MIGNON - 17.00 Masguerade, i. Rob
Lovve, Meg Tilly.
EDEN - 16.00, 22.00 II vizio preferito di mia moglie, i. Lilli Čarati, porn., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Compagni di scuola, r. Carlo Verdone.
LUMIERE FICE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Taboo n. 3 - La matrigna vogliosa, porn., □ □ Jutri: La dolce bocca di Liza.
API:
- Ul. F. Severo 2/5
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
OD 16. DO 31. AVGUSTA
Velika izredna sezonska razprodaja
s popusti od 50 %> do 70%)
doba det ftam&ina
OPČINE - Narodna ul. 134
obv. občini 31.7.89
UL sv. Frančiška 20
vabi
cenjene odjemalce na ogled
skupinske razstave jugoslovanskih in tržaških grafikov
Razstavljena dela ponujamo s
POPUSTOM OD 10 DO 20 %
SKLAD MITJA ČUK
obvešča, da se v sredo, 16. t. m., prične
poletno središče
v Prosvetnem domu na Opčinah. Prihod ob 8.30.
koncerti
SV. JAKOB - Trg Puecher Nocoj ob 20.00 bo na sporedu koncert ljubljanske skupine GREENTOVVN JAZZ BAND. Večer sta organizirala Center za mentalno zdravstvo iz Ul. della Guardia in Kulturno združenje Franco Basaglia.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča vzgojiteljice in učitelje, ki so uspešno opravili natečaj oz. habilitacijo za poučevanje in ki so v zadnjem sedemletju poučevali najmanj 360 dni v državnih vrtcih in osnovnih šolah, da je razpisan natečaj na podlagi teh naslovov za prosta mesta. Rok za prošnje zapade 21. t. m. V tednu od 13. do 20. avgusta bo urad SSŠ zaprt.
izleti
SK Devin, planinski odsek ŠZ Sloga in SPDT Trst prirejajo v nedeljo, 27. t. m„ avtobusni izlet na Gorenjsko z udeležbo na proslavi ob odkritju spomenika Jakobu Aljažu na Dovjem pri Mojstrani. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 767304, in pri predstavnikih društev. Pohitite z vpisom!
Konzorcij kmetijskih zadrug "Grmada" organizira v sredo, 23. t. m., na dan zadružnika izlet na Kmetijski sejem v Gornjo Radgono v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami (s svojimi članicami): Kmetijsko zadrugo v Trstu, Cvetličarsko-vrtnarsko zadrugo s Proseka, Vinogradniško zadrugo Kriški breg, Živinorejsko zadrugo Dolga krona, Zadružnim kraš-kim hlevom iz Praprota, Zadružno kraš-ko mlekarno, Gozdno zadrugo iz Padrič, Zadrugo Naš Kras in Vinogradniško zadrugo Brda iz Števerjana. Člani omenjenih zadrug, ki se želijo udeležiti izleta, naj to sporočijo uradu Kmečke zveze, tel. 362941. Prevoz z avtobusom in vstopnina na razstavišče sta brezplačna.
Danes praznujeta v Trebčah 50 let poroke
SLAVA in EMILIO CARLI
Še na mnoga skupna leta v zdravju in zadovoljstvu jima želita hčeri Olga in Avrelija z družino.
Danes slavita zlato poroko
ADELA in FRANC KARIŽ
iz Merč pri Sežani
Ob tem visokem jubileju iima želijo še mnogo skupnih srečnih let sinova Marko in Viko z družinama
razne prireditve
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom TABOR 89. Danes ob 18. uri koncert Godbe na pihala iz Ricmanj, dirigent En-nio Krizanovsky, ob 20. uri ples z ansamblom Taims, jutri ob 20. uri ples z ansamblom Happy day, v torek, 15. t. m., ob 18. uri nastop kotalkarjev ŠD Polet, ob 20. uri ples z ansamblom Happy day. Razstava izdelkov krožka 'Ob pletenju še kaj..." Sejem novih in rabljenih knjig.
__________mali oglasi________________
IŠČEM gospo za prenočitev pri starejši gospe. Tel. 212436
IŠČEM gospo za oskrbo starejše gospe in nekaj dela v stanovanju. Tel. 212436.
IŠČEM knjige za 4. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 53420 v večernih urah.
AMERICAN Straffortfhire Terrier - inteligentni psi, navezani na ljudi, primerni za stanovanje. Taritvena kombinacija dveh najboljših linij v Evropi Hage-le in Sindacamp, starši mladičev direktni potomci svetovnih prvakov. Ugodna cena in mogoča brezplačna dostava. Tel. (003861) 453001 od 15. do 19. ure.
OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mavhi-njah št. 42. Toči belo in črno vino.
OSMICA ob priliki velikega šmarna je odprta na dvorišču pred cerkvijo na Repentabru. Nudimo belo vino, teran, kuhane štruklje in druge dobrote.
PRODAM več letnikov tednika Panorama. Tel. 54026.
PRODAM motor mercury 4.5 KM, v dobrem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 815824.
PRODAM motor honda CX 500 v odličnem stanju. Tel. na št. 281376 ob uri obedov.
PRODAM motor aprilia tuareg 50, letnik 1987, 10.000 km. Tel. 229470.
PRODAM raco z račkami. Tel. na št. 299335.
PRODAMO trgovino z delikatesami v središču mesta, v primernem kraju tudi za druge dejavnosti. Tel. v dopoldanskih urah na št. 731226.
PRODAM knjige za 1., 2. in 3. razred vzgojiteljske šole in za 3. razred učiteljišča. Tel. ob uri kosila na št. 71761.
PRODAM fiat 127, letnik 1980, za 500.000 lir. Tel. 271944.
PRODAM tri vrstno diatonično harmoniko GCF. Tel. (040) 200377.
PRODAM knjige za učiteljišče 1. in 2. razred ter za DTTZ Žiga Zois: Fiziko za srednje šole - I. del mehanike, Svetovna književnost, Priročnik za kovinarje in Tehnično risanje. Tel. 412543.
PRODAM bele škornje za motocross, skoraj nove, po ugodni ceni. Tel. 212730.
CVETLIČARNA ANGELA - Boljunec -obvešča cenjene odjemalce, da bo pričela zopet delovati v ponedeljek, 21. t. m.
Dragemu bazovskemu župniku G. MARJANU ŽIVCU z zamudo, a zato tem topleje čestitajo in želijo še veliko let aktivnega narodnostno-kulturnega udejstvovanja
Merkujevi iz Etlangena
------tržno obvestilo----
KREM01Z9
Primeri kožnega raka
Bledi
toda
zdravi
Kaže, da ima največ odgovornosti sonce
MILAN - Je bolje biti bledi in zdravi, ali se sončiti in torej tvegati, da končamo v zdravniško ambulanto za kirurški poseg na koži? Težko je odgovoriti na to vprašanje, saj se mnoge osebe ne znajo odpovedati zagoreli polti, in to kljub temu, da raziskovalci že leta opozarjajo na nujnost previdnosti pri izpostavljanju sončnim žarkom.
Nasveti znanstvenikov temeljijo na rezultatih analiz o nevarnostih žarkov UV. Te analize so pokazale, da je sonce med glavnimi povzročitelji porasta števila primerov kožnega raka, ki je sicer v večini primerov benigne narave in ga je torej takrat, ko ga pravočasno odkrijemo, mogoče pozdraviti že z ambulantnim posegom.
Profesor Robin, eminentni dermatolog in predsednik Skin Cancer Foundation iz New Yor-ka, najbolj prestižne ustanove za prevencijo kožnega raka, že leta svetuje, naj se izogibamo pretiranemu izpostavljanju sončnim žarkom ali pa naj pri sončenju uporabljamo visoko zaščitna sredstva.
Neka multinacionalna družba, ki proizvaja kozmetična sredstva za lekarne in ima sedež v New Yorku, je nedavno prišla do zelo pomembne novosti na tem področju. V svojih laboratorijih je oblikovala izvirno serijo proizvodov za sončenje, ki s kombinacijo treh specialnih filtrov, sposobnih vpijanja najbolj nevarnih sončnih žarkov UV, zagotavlja zdravo zagorelost.
Te nove proizvode multinaci-onalne družbe Korff prodajajo v lekarnah v Ameriki in v Evropi. Tudi v Italiji so na prodaj v lekarnah in so dveh vrst: za otroke (ki so bolj izpostavljeni nevarnostim sončnega sevanja) in za odrasle.
SAMI IZDELAJTE POROČNE BOMBONIERE Ul. Manzoni 18 - TRST - Tel. 728096
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Danes, NEDELJA, 13. avgusta 1989
DAVOLA
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.14 - Luna vzide ob 18.14 in zatone ob 1.15.
Jutri, PONEDELJEK, 14. avgusta 1989
DOBRINA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.35 najnižja -45 cm, ob 9.46 najvišja 22 cm, ob 14.32 najnižja 1 cm, ob 19.55 najvišja 32 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.04 najnižja -53 cm, ob 9.56 najvišja 30 cm, ob 15.10 naj nižja -8 cm, ob 20.41 najvišja 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1012,3 mb narašča, veter 6 km na uro jugozahodnik, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Virginia Perosa, Alberto Lionetti, Eva Buffolini, Gian Lo-renzo Montina, Alessandra Carola.
UMRLI SO: 88-letna Elvira Tedeschi vd. Macor, 95-letna Maria Meula, 67-let-ni Francesco Urdih, 79-letna Emilia Ci-bic vd. Stocca, 67-letni Guido Fazzini, 80-letna Beatrice Bacci, 81-letna Emilia Scherlavai vd. Milic.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 13. avgusta 1989
včeraj - danes
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, MILJE, Lungomare Venezia 3.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3.
BAZOVICA (tel. 226210) - Odprta od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za nujne primere.
Torek, 15. avgusta 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 In od 16.00 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - Odprte od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za nujne primere.
Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. avgusta 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za nujne primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delTOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg'sv. Jakoba 1.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za nujne primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	38	66	33	40	89
CAGLIARI	12	42	88	1	61
FIRENCE	5	74	33	28	17
GENOVA	10	85	51	28	65
MILAN	18	61	79	78	44 5
NEAPELJ	41	47	81	18	
PALERMO	15	27	82	53	78
RIM	51	3	88	73	50
TURIN	3	70	59	68	52
BENETKE	19	80	85	59	57
	ENALOTTO				1
XII	1	1 X	1 X	1	1 X	
KVOTE:
12	38.931.000 —
11	1.513.000.—
10	140.000,—
l||iillilliil||p|lj|!i!i|pi Ulil
___
H	lllplllllll	Hill!	lili
			

nedeljski televizijski in radijski sporedi

i
lili!
II


[~7| ra| 1____________________
9.00	Risanka: Ape Maia
10.00	Jutranji koncert: Katia Ricciarelli v moskovskem Bolšoju (Cherubini, Vivaldi, Handel, Rossini, Do-nizzetti, Puccini, Verdi)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Fortunissima
14.00	Film: II figlio di Lassie (kom., ZDA 1945, r. Sylvan Simon, i. Peter Lawford, Lassie)
15.40	Nan.: Sapore di gloria
16.40	Glasbena oddaja: Eurono-te
17.20	Glasbena oddaja: Canzo-nissima'
18.20	Nanizanka: Julien Fonta-nes magistralo
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: I figli del vento (1. del)
22.00	Variete: II giro del mondo in 80 torri
23.15	Športna nedelja: boks, EP v najlažji kat., La Rocca-Costa
0.20 Nočni dnevnik in vreme
0.30 Nadaljevanka: Jenny
CANALE5_________________
8.30	Nanizanki: Fantasilandia,
9.30	Aliče
10.00	Film: Musiča indiavolata (glas., ZDA 1940, r. B. Ber-kley, i. Mickey Rooney)
12.00	Nanizanka: Mac Gruder & Loud
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show
14.00	Nad.: Colorado
15.30	Film: Salvero il mio amore (dram., ZDA 1961, r. C. Wal-ters, i. Shirley MacLaine)
17.05	Film: Catturate Christie Love (ZDA 1974, r. VVilliam Graham, i. Theresa Gra-ves, Henry Guardino)
18.15	Nanizanka: Love Boat - L'-incidente
20.00	Kviz: Čari genitori
20.30	Film: Ouarto comanda-mento (dram., ZDA 1987, r. Paul Bogart, i. Lee Remick, Tate Donovan)
22.05	Nanizanki: Časa Vianello,
22.30	Ovidio
23.00	Film: L eroe di Sparta (zgod., ZDA 1962, r. Ru-dolph Mate, i. Richard Egan, Diane Baker)
0.55 Nanizanka: Mannix - Ris-catto per ieri
^ RAI 2__________________
9.00	Nanizanki: Lassie, 9.30 Oliver Maass
10.10	Srečanja včeraj in danes
10.40	Video week-end: Filmi na domu
11.10	Film: II circo insanguina-to (dram., ZDA 1941, r. Ray Enright, i. Humphrey Bogart)
12.30	Iz rubrike o zdravju
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.30	Nanizanka: Le strade di San Francisco
14.20	Avtomobilizem Fl: VN Madžarske (prenos iz Budimpešte)
16.30	Motociklizem: VN Švedske
16.50	Film: Lo scopone scienti-fico (kom., It. 1972, r. Luigi Comencini, i. A. Sordi)
18.40	Variete: Tirami su
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.30	Film: La spia che venne dal freddo (krim., VB 1965, r. M. Ritt, i. Richard Burton, Claire Bloom)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Dok. oddaja: Mixer
23.35	Rubrika o židovski kulturi
24.00	Glas. oddaja: Umbria Jazz
RETE 4__________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarec: Pianeta Big Bang
10.00	Nanizanke: Due onesti fuorilegge, 10.50 Bonanza,
11.45	Harry 'O, 12.40 Mis-sissippi, 13.35 Giovani av-vocati, 14.30 Arabesgue,
15.30	Longstreet
16.30	Film: II ritorno di Frank Cannon (krim., ZDA 1980, r. Corey Allen, i. William Conrad)
18.30	Nan.: Marcus Welby M. D.,
19.30	Baretta
20.30	Film: Faccia a faccia (vestern, It.-Šp. 1967, r. Sergio Sollima, i. Gian Maria Vo-lonte, Tomas Milian)
22.25	Film: Amore e mušica (kom., Fr. 1984, r. Elie Cho-uragui, i. C. Deneuve)
0.15 Nanizanki: Agente specia-le, l.lSIronside
ITALIA 1______________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.15	Nanizanke: Dimensione Alfa, 11.10 Chopper Sguad,
12.10	Master
^ RAI 3_________________
11.10	Tekmovanje v kanuju
11.25	Motociklizem: VN Švedske, 125 ccm (prenos iz Anderstorpa)
12.20	Dancemania 88
12.55	VN Švedske - 500 ccm
14.00	Deželne vesti
14.10	Opera: L'italiana in Algeri (Gioacchino Rossini, radijski orkester iz Stuttgarta dirigira Ralf VVeikert)
16.45	Dokumentarna oddaja: Drobci
16.55	Nogomet: turnir štirih ekip, Roma-FIuminense (iz Kieva)
18.45	Športna oddaja: Domenica gol - pregled nedeljskih tekeni in rezultatov
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Videobox
20.30	Film: I pompieri di Vig-giu (glas., It. 1949, r. Mario Mattoli, i. Toto, Isa Bar-zizza)
21.55	Komični drobci
22.30	Variete: Fronti a tutto
23.05	Nočni dnevnik
23.20	Tenis: Finale za Challen-ger Cup (iz Pescare)
13.00	Šport: Grand Prix
14.00	Film: La meravigliosa av-ventura di Sam e 1'orsetto lavatore (pust., It. 1969, r. James Clark, i. Teddy Ec-cles)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nan. in risanke
18.00	Nanizanka: II falco della strada
19.00	Risanke: Foofur superstar,
19.30	Gli amici cercafa-miglia, 20.001 Puffi
20.30	Film: Arrivano i gatti (kom., It. 1980, r. Carlo Van-zina, i. Jerry Cala, Umber-to Smaila)
22.15	Nogomet: Milan-National de Montevideo (prenos iz Livorna)
0.15 Film: Assalto alla Terra (fant., ZDA 1954, r. G. Douglas, i. James VVithmore)
OPEON__________________
13.00	Variete: Sugar
13.30	Film: Fra Manisco cerca guai (kom., It. 1961, r. A. W. Tamburella)
15.30	Film: Due donne speciali (dram., ZDA 1987, r. F. Cook, i. Tracy Pollan)
17.30	Nanizanke: Sanford and Son, 18.00 La mamma e
RTV Ljubljana 1
9.15	Video strani
9.25	Otroška matineja: Živ Žav, 10.15 nanizanka Nevarni zaliv
, 10.45 Nad.: Boljše življenje
11.30	Domači ansambli: Beneški fantje
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Glasbena oddaja: Pesem evrovizije '89 (1. del)
15.50	Nadaljevanka: Zapisani šoli (10. del)
17.00	Dnevnik
17.05	Poslovne informacije
17.10	Film: Casey in njegov
konj (dram., ZDA 1978, r. Martin Ritt, i. Walter Matthau, Alexis Smith, Robert VVebber)
19.05	Risanka
19.15	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.20	TV Okno
19.30	Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo (8. del)
21.15	DP v prostem plezanju
21.50	Zdravo, vmes dnevnik
23.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
sempre la mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo, 19.30 Misfits
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Nanizanka: Sul luogo del delitto
22.45	Variete: Telemeno
23.00	Film: Ninja - scontro finale (pust., Filip. 1987, r. Walla-ce Chan, i. Paul Torcha)
TMC_____________________
10.00	Risanke: Snack
11.25	Motociklizem: VN Švedske (125 ccm, prenos iz Anderstorpa)
12.30	Papežev blagoslov
12.55	Motociklizem: VN Švedske (500 ccm)
13.50	Avtomobilizem Fl: VN Madžarske (prenos iz Budimpešte)
16.45	Motociklizem: VN Švedske (250 ccm in sidecar)
18.00	Nanizanki: I predatori del-1’idolo d'oro, 19.00 I misteri di Nancy Drew
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: II buio (krim., ZDA 1979, r. John Crados, i. Wil-liam Devane)
22.15	Nogomet '89: finale pokala pokalnih prvakov Barcelo-na-Sampdoria
(jP) TV Koper_______________
11.00	Šport spektakel (pon.)
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box (pon.)
14.40	Tenis: finale Flushing Meadows 1987 (pon.)
19.00	Juke box (pon.)
19.30	Dok.: Čampo base (pon.)
20.00	Juke box (pon.)
20.30	Nogomet: Nacional Me-dellin-Olimpia Montevideo (pon.)
23.00	TVD Novice
23.10	Šport spektakel (povzetki)
RTV Ljubljana 2
10.00	Danes za jutri, nadaljevanka Odpisani
14.20	Avtomobilizem Fl: VN Madžarske
16.30	Balkanske atletske igre
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarec: Organizirani kriminal
20.55	Dok. oddaja: Dediščina
21.25	Mali koncert
21.45	TV Galerija
22.15	Reportaže z nogometnih tekem: CZ-Vardar, Buduč-nost-Partizan, Dinamo-Vojvodina
23.15	Športni pregled
24.00	Film: Cactus (dram., Av-stral. 1986, r. Paul Cox, i. Isabelle Huppert)
TELEFRIULI______________
10.30	Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja
11.30	Nanizanki: La guerra di Tom Grattan, 12.00 Nauf-raghi
13.00	Nanizanki: Le avventure di Charles Dickens, 14.00 Medusa
14.30	Film: Un vestito per un saggio (dram., It. 1979, r. Giuliana Berlinguer, i. Gastone Moschin)
16.30	Musič box
18.00	Nanizanka: Justice
19.00	Dnevnik - šport
19.30	Nanizanka: Medusa
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Film:	Gente d onore
(dram., It. 1967, r-i. Folco Lulli)
22.30	Nanizanka: Angoscia
23.00	Šport, 24.00 News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled tiska;
10.00	Nedeljska matineja: Glasbeni listi, 10.15 Mladinski oder: Prevzetna kraljična; 11.45 Vera in naš čas, 12.00 Antologija humorja kabaretistov Borisa Kobala in Sergeja Verča: Prežganka ali Brodo brus-tola; 12.40 Godbe na pihala; 13.20 Nedeljski popoldanski zbornik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Na počitnice, 15.30 Počitniški rendez-vous;
17.00	Radijska igra: Noč po jubileju (Joško Lukeš); 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela;
10.05	Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih;
17.05	Zbori; 17.30 Radijska igra; 18.20 Glasbena medigra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Napoved, Na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba;
8.00	Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.30 Nedeljsko jutro; 9.15 Mix time; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižna polica; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna;
15.00	Glasba, športni dogodki in komentarji; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 17.45 Summer song; 18.00 Nove plošče; 19.00 Superpass; 20.00 Radio Lj.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah;
20.00	Nočna glasba.
1111	lini					II			
									
RAI 1							C RAi 2		
9.00	Risanka: Ape Maia
9.25	Dok.: Giramondo
10.15	Film: Capitan Sinbad (pust., ZDA 1963, r. Byron Haskin, i. Guy VVilliams)
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nad.: Santa Barbara
12.30	Nanizanka: Robin Hood
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Srečno poletje!
14.10	Film: La figlia del capita-no (dram., It. 1947, r. Mario Camerini, i. Amedeo Nazzari)
15.50	Mladinska oddaja: Big
16.40	7. festival komikov
18.00	TV film: La pietra di luna (1. del)
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah, dnevnik
20.30	Film: II braccio violento della legge (krim., ZDA 1973, r. VVilliam Friedkin, i. Gene Hackman)
22.10	Dnevnik
22.20	Glasbena oddaja: Ciao amico
23.20	Aktualno: Effetto notte
24.00	Nočni dnevnik
P. 10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.30 Dirkališčno SP
9.00	Nanizanke: Lassie, 9.30 Oliver Maass, 10.10 Monopoli
11.00	Rubrika o protestantizmu
11.30	Odlomek iz DOC Cluba: Noč kitaristov
12.05	Nan.: Amore e ghiaccio
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nanizanka: Capitol
14.30	Iz DOC Cluba: David Crosby
14.45	Variete: Tutti frutti
15.25	Nan.: Lassie, nato risanke
16.15	Film: Lo strano amore di
Marta Ivers (dram., ZDA 1946, r. Lewis Milestone, i. Barbara Stanwyck)
18.00	Videocomic, nato Šport
18.45	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.35	Dnevnik - nocoj
21.45	Gledališče na RAI 2: Can-dida (i. J. Woodward)
23.35	Nočni dnevnik
23.45	Film: Maledetti vi amero (dram., It. 1980, r. M. T. Giordana, i. Flavio Bucci, Micaela Pignatelli)
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
f
u
^ RAI 3___________________
14.00	Deželne vesti
14.10	Videobox
14.35	Atletika (iz Miglianica)
15.05	Trial (iz Ceresola Realeja)
15.30	Kolesarstvo: Pokal Ber-nocchi (iz Legnana)
16.15	EP v skokih v vodo (evrovizijski prenos iz Bonna)
17.10	Film: La donna che voglio (kom., ZDA 1938, r. Frank Borzage, i. Spencer Tracy, Joan Crawford, Alan Cur-tis, Ralph Morgan)
18.45	Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
19.55	Nogomet: finale za 1. in 2. mesto (iz Kieva), vmes (20.45) dnevnik
21.45	Zabavna oddaja: Fronti a tutto
22.20	Šport: Tutto mondiali ieri & domani (vodi Aldo Biscardi)
23.50	Nočni dnevnik 0.05 Nočna glasba: Rocklied -odkrivanje klasičnega v rocku
0.20 Dok. oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
16.05	Video strani
16.15	Poletna noč (pon.): nad. Odlična hiša, 17.15 nanizanka Samo bedaki in konji
17.45	Mozaik. Zrcalo tedna
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Naš utrip
18.25	Video strani
18.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Jama, 18.45 lutke Zlatarjevo zlato (zadnji del)
19.05	Risanka
19.15	TV Okno
19.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Eksperiment profesorja Hinka Hinčiča (r. Vanča Kljakovič, i. Božidar Alič, Vitomira Lončar; Komedija TV Zg)
21.30	Nemški kratki film
21.45	Dnevnik in vreme
22.05	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.10	Poletna noč, vmes nadaljevanka Odlična hiša (J. Člavell, 2. del) in nanizanka Alo, Alo (11. del)
|~jjP) TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Dokumentarna oddaja: Čampo base
14.05	Nogomet: Milan-Nacional Montevideo (posnetki)
18.00	Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Peter-sona, pon.)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Juke box (pon.)
20.30	Mednarodni informativni tednik: Settegiorni
21.00	Nogomet: kvalifikacije za SP '90, Čile-Brazilija (posnetki)
22.45	TVD Novice
22.55	Šport spektakel - Najzanimivejši športni dogodki
P RTV Ljubljana 2
19.15	EP v skokih v vodo
19.30	Dnevnik
20.00	Inf. oddaja: Po sledeh napredka - Na pragu 21. stoletja (10. odd.)
20.30	Dokumentarna serija: Televizija
21.25	Dok.: Eno ime dve mesti ali eno mesto dve imeni
CT CANALES		RETE 4		ITALIA 1
8-30 Nanizanke: Fantasilandia,
9.15	Peyton Plače, 10.15 Una famiglia americana Fl5 Aktualno: Forum - Nel mezzo del camin di nostra i	vita
2.00	Mladinska oddaja: Doppio ,	slalom
2.30	Kviz: OK il prezzo e giusto 1 pO Variete: Rivediamoli '3° Nanizanka: Love Boat - Per
i,	amore o per denaro
■40 Film: Vento caldo (dram., ZDA 1961, r. Delmer Daves,
j,	i- Troy Donahue) Nanizanke: Hotel, 18.15 Mai dire si - Settimo non rubare, 19.05 Top Secret -
Ig. Acaval donato...
20 30 cTiZ: Cari 9enitori
mlm: Il ragazzo sul delfino
(Pust., ZDA 1957, r. Jean Negulesco, i. Alan Ladd,
22	2q Loren)
23	nn Kviz: Il gioco dei nove
Variete: Maurizio Co-0 2n ltanzo Show Estate
Film: Poliziotto d’assalto (Krim,, Fr., r. Jean-Pierre Desagna, i. Pierre Banda-ret)
8.20	Nanizanka: In časa Law-rence
9.10	Film: Testa fra le nuvole (kom., Šp. 1964, r. Antonio Mercero, i. Javier Cebrian)
10.45	Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao
13.45	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanka: California
15.20	Nadaljevanka: Una vita da
vivere
16.05	Nanizanka: Storie di vita
16.35	TV film: Il dovere di ucci-
dere (dram., ZDA 1980, r. Jud Taylor, i. Mickey Ro-urke)
18.30	Nanizanki: Marcus Welby,
19.30	Baretta - Una ragazza di mezzo milione di dollari
20.30	Film: Le avventure di Tom Sawyer (pust., ZDA 1938, r. Norman Taurog, i. Tommy Kelly, Jackie Moran)
22.05	Film: Il sorriso del grande tentatore (dram., It.-VB 1974, r. Damiano Damiani, i. Glenda Jackson)
0.15 Nan.: Agente speciale, 1.15 Ironside, 2.15 Adam 12 -Siamo tutti cittadini
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I Gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Super-man, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy,12.35 Stre-ga per amore, 13.00 Simon & Simon
14.00	Variete: Megasalvishovv
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph Super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nan. in risanka
18.00	Nadaljevanka: Alla con-guista del West
19.00	Nanizanka: Riptide
20.00	Risanka: Siamo fatti cosi
20.30	Nogomet: finale turnirja v Los Angelesu
22.30	Nan.: Starsky & Hutch
23.30	Dok. oddaja: Cingue anni di avventura
24.00	Nanizanke: Starman, 1.00 Brothers, 1.30 Taxi
OPEON_________________
13.00	Otroški variete: Sugar
15.30	Nad.: Anthe i ricchi pian-gono, 16.30 Colorina
17.30	Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la
mamma, 18.30 II supermercato piu pazzo del mondo
19.30	Risanke
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Film: Gli italiani e le donne (kom., It. 1962, r. Marino Girolami, i. VValter Chiari)
22.45	Variete: Telemeno
23.00	Nanizanka: T & T
23.30	TV film: Lyndon B. Johnson, I primi anni (biog., ZDA r. Peter Werner, 1. del)
TMC________________._____
11.00	Nanizanka: Ai confini del-1’Arizona
12.00	Nad.: Primo fra tutti
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dok. o naravi
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	Film: Le divorziate (dram., ZDA 1984, r. Jackie Cooper, i. Patricia Ellist)
18.00	Nanizanki:	Flamingo
Road, 19.00 Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Cenere sotto il sole (dram., ZDA 1958, r. Del-
mer Daves, i. Frank Sinatra, Tony Curtis)
22.30	Nanizanka
23.00	Vesti
23.15	Šport nocoj: Dirkališčno SP (iz Lyona)
24.00	Film: I due mondi di Kevin (fant., ZDA 1983, r. Skip Sherwood)
TELEFRIULI_____________
11.30	Nanizanka: Naufraghi
12.00	Dok. oddaja: Možje in narodi 20. stoletja
13.00	Vesti
13.30	Nanizanka: Justice
14.30	Glas. odd.: Musič box
18.30	Nadaljevanka: L’eredita della priora
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Film: Dove sei Baghira? (kom., SZ 1981, i. A. Kolba-sova)
22.00	Nanizanki: Angoscia, 22.30 Medusa
23.00	Dnevnik, 24.00 News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Mal položi dar,_ domu na oltar; 9.15 Otroški kotiček: Črnuh (1. del); 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Sonatina za glas in klavir (pon.); 12.40 Koroška poje: Pevci iz Št. Petra na Vaši-njah; 13.20 Glasbeni listi; 14.45 Beležka;
15.30	Utrinki; 16.00 In ti, kam pojdeš v soboto zvečer?; 17.10 Klasični album;
18.00	Kmetijski tednik (pon.), nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.35 Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Z ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes; 13.20 Glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Z glas. tekmovanj; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja;
21.05	Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vreme in promet;
6.30	Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.05	Almanah; 6.30 'Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.35 Mi in vi; 19.00 Mixage; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Poggvor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba.
Tudi vreme se je bistveno izboljšalo
Gorica se je včeraj izpraznila zaradi dopustov ob velikem šmarnu
V prihodnjih dneh bo večina trgovin zaprtih (Foto Čubej)
Kot naročeno je včeraj spet posijalo sonce ter nas obdarilo z lepim, jasnim in ne pretireno vročim poletnim dnevom. Po deževju zadnjih dni in nasploh v letošnjem mokrem in hladnem poletju je sončni dan osrečil dopustnike, izletnike in turistične delavce v naši pokrajini. Vsi upajo, da bo vreme zdržalo vsaj tja do torka in omogočilo nemoteno odvijanje vseh laično-počit-niških obredov velikega šmarna. Če pa bo vreme lepo še dlje, toliko boljše za vse, ki bodo v prihodnjem tednu na dopustu, in seveda za lastnike turističnih objektov, ki si nadejajo, da bodo pred koncem sezone nekoliko izboljšali letošnji nepričakovano slab izkupiček.
V prihodnjih dneh se bo predvidoma Gorica nekoliko bolj izpraznila kot doslej. V prvi polovici avgusta je namreč letos v mestu bilo precej bolj živo kot prejšnja leta. Zdi se, da Se je vse več ljudi letos odločilo za krajši dopust. V mnogih trgovinah in uradih, ki so v prejšnjih letih bili zaprti po dva ali več tednov, so se tako odločili samo za enotedensko zaporo, ki se v veliki večini primerov začenja danes. Kdor bo v tem času ostal v mestu, bo pač moral potrpeti. Trgovci, ki niso na dopustu, bodojutri smeli odpreti trgovine (vendar ne obvezno), peki pa bodo pripravili kruha za dva dni. V torek bodo trgovine zaprte, v sredo pa bodo lahko odprte ves dan jestvinske trgovine, ki so ta dan navadno zaprte. Isto velja v torek za gostilne in restavracije, ki bodo na veliki šmaren lahko odprte, tudi če imej o ob torkih navadno dan počitka.
Promet na cestah je bil včeraj dokaj gost vendar ne toliko, kot so pričakovali. Po velikem navalu tujih in italijanskih gostov, ki je konec prejšnjega tedna povzročil zastoje na izstopni postaji avtoceste ter dlje proti jugoslovanski meji, je včeraj na cestah v goriški pokrajini šlo skoraj brez vsakršnega zastoja. Tudi na mejnih prehodih na Goriškem je bil promet včeraj tekoč, brez prezamudnega čakanja. Danes pričakujejo nekaj več prometa z izletniki, ki se bodo odločili za eno ali večdnevni izlet. V primeru lepega vremena utegne priti do zastojev zlasti na cestah proti Gradežu. Karabinjerji in prometna policija so vsekakor okrepili svoje službe, tako da bi omogočili varnost na cestah in primerno nadzorstvo nad prometom.
Za večje nadzorstvo v pol praznem mestu pa bodo skrbeli agenti kvesture in karabinjerji. Letos poleti v Gorici ni bilo’ veliko tatvin, toda dnevi ob velikem šmarnu so navadno najbolj mikavni za stanovanjske miši, ki po znanem reku ' plešejo, ko mačke-gos-podarja ni doma". Po mestu bo zato krožilo več obhodnic. Vsem, ki odhajajo na dopust svetujejo, naj skrbno zaklenejo stanovanja in morebiti skušajo prelisičiti tatove tako, da dajo videz, da je kdo doma: dovolj je prižgana luč za polkni, redno praznjenje poštnega nabiralnika (za to naj skrbi prijatelj ali sosed) in podobno. Kdor pa ostane doma - priporoča policija - naj nas obvesti o vsakem sumljivem premiku ali nočnem ropotu: agenti bodo raje posegli po nepotrebnem, kot pa po tatvini, ko je že prepozno.
Na ogled je vsak dan na gradu
Na razstavi Marieschija 15 tisoč obiskovalcev
Letošnje poletje je doslej bilo malo naklonjeno ljubiteljem sonca in morja, je pa bilo v Gorici zanimivejše za ljubitelje umetnosti. Zlasti v dneh slabega vremena je namreč bilo opaziti pravcate navale obiskovalcev razstav na gradu, kamor prihaja vse več turistov, ki dopustujejo ob obali, ko se morajo pač odpovedati plaži. Ob razstavi slikarja Micheleja Marieschija si lahko v palači Dornberg-Tasso na gradu z isto vstopnico ogledajo tudi zbirko zlatnine 18. stoletja, ki jo predstavljajo Pokrajinski muzeji, in razstavo antične kartografije "Theatrum Adriae".
Najbolj odmevna pa je najbrž prav razstava Marieschija, za katero se je v zadnjih tednih močno povečalo zanimanje. Doslej so tako našteli približno 15 tisoč gostov, tako ljubiteljev umetnosti iz naših krajev kot turistov in uglednih gostov iz oddaljenih krajev.
Razstava je prva nasploh, ki so jo kdaj posvetili temu morda manj znanemu beneškemu slikarju, in je zato privabila v Gorico številne specialiste in zgodovinarje umetnosti. Med temi je v zadnjih dneh bil prof. Bernard Aikema z univerze v Nimegi na Nizozemskem, ki je pohvalil zamisel goriških organizatorjev o večletnem programu razstav, na katerih vsako poletje predstavljajo v Gorici beneške umetnike 18. stoletja.
Med temi je Marieschi manj znan, tudi ker je umrl že v 32. letu starosti in so nekatere njegove slike pripisali drugim slikarjem, zlasti Canalettu in Guardiju. Prav goriška razstava zato postavlja v pravo luč Marieschijevo mesto v zgodovini umetnosti, kjer stoji - kot je rečeno v samem naslovu razstave - med drugima dvema velikima vedutis-toma, kakršna sta prav Antonio Canal (Canaletto) in Fran-cesco Guardi. Na razstavi je na ogled petdeset njegovih slik in trideset grafik, ki so jih dali na posodo muzeji številnih pomembnih evropskih mest (Leningrad, Berlin, Varšava, Praga, Budimpešta, Munchen, London).
Obiskovalci razstave so pokazali tudi veliko zanimanje za katalog, ki ga je pripravil urejevalec razstave Dario Succi z doprinosi Annalie Delneri in Maurizia Zecchinija. Obiskovalcem razstave je tudi na voljo "videotape", ki v približno dvajsetih minutah s sliko in spremno razlago predstavi gostom razstavo in najpomembnejše značilnosti slikarja Micheleja Marieschija.
Priziv nasprotnikov lova
proti sklepu
Ptičarji se pripravljajo na ptičji sejem, ki se bo odvijal v torek od prvih jutranjih ur dalje v parku na glavnem trgu v Gradišču, nasprotniki lova na ptice pa so prav te dni šli v protinapad. Pet pokrajinskih svetovalcev Zelene liste, KPI in MSI je namreč vložilo deželnemu nadzornemu odboru zahtevo po razveljavitvi sklepa goriške pokrajinske uprave, ki je pred nekaj tedni določila koliko primerkov ptic je dovoljeno ujeti letos v goriški pokrajini.
Nasprotniki lova so priziv utemeljili z raznimi ugotovitvami. Bolj formalnega značaja je zamuda pri odobritvi sklepa, ki določa število ptic za ulov. Pokrajinski odbor ga je odobril 1. avgusta, medtem ko bi ga moral najkasneje do 14. junija. Drugi ugovor gre na račun števila samega. To število namreč določi Pokrajina, potem ko Dežela predvidi naj višje možno število za posamezne pokrajine. Dežela je za Goriško letos določila možnost ulova približno 40 tisoč ptic, pokrajinska uprava pa je to šteivlo zmanjšala samo za 16 odstotkov na 34 tisoč. V tem premajhnem zmanjašanju vidijo nasprotniki lova protislovje ž utemeljitvijo sklepa, ki se sklicuje na potrebo po omejevanju te dejavnosti.
Nadalje podpisniki priziva navajajo tudi obsodbo evropske zveze EU-RING, ki lovi in nadzoruje s pomočjo
o ulovu ptic
rink ptice selivke. Zveza obsoja krute metode lova, ki jih uporabljajo ptičarji v naših krajih in trdi, da mnoge primerke lovijo pod pretvezo znanstvenega opazovanja, v resnici pa jih nato zadržijo dosti več časa, kot bi morali. To zato, da jih uporabijo kot vabe za ulov drugih ptic, ki jih nato prodajajo na ptičjih sejmih.
Tudi ko se skriva za krinko amaterske ali celo znanstvene dejavnosti, zaključujejo podpisniki priziva zoper sklep o možnem ulovu ptic, je ptičar -st v o predvsem škandalozna špekulativna dejavnost. Zato zahtevajo od deželnega nadzornega odbora naj razveljavi sklep Goriške pokrajine o ulovu ptic.
Pritrkovalci v Podturnu
V okviru šagre v Podturnu bo danes popoldan od 16.30 dalje na zvoniku rajonske cerkve tradicionalno letos že 14. tekmovanje v pritrkovanju. Svojo prisotnost so najavili številni pritrkovalci z obeh strani meje. Prireditelji bodo podelili pokale absolurno najboljši skupini ter najboljšima skupinama iz Italije in Jugoslavije.
Zvečer se bo na prireditvenem prostoru nadaljeval poletni praznik s plesom z orkestrom "Harmony".
Gostje iz Metlike in Wagne na obisku v pobratenih Ronkah
Dvajsetletnico pobratenja Občine Ronke z občinama Metlika in VVagna na Avstrijskem so včeraj slavnostno proslavili s podpisom listine o prijateljstvu in sodelovanju. Ob tej priložnosti se je na prireditvenem prostoru, kjer se v teh dneh zaključujejo kulturne in športne prireditve z nazivom »Agosto Ronchese«, zbralo veliko ljudi ter predstavnikov krajevnih oblasti.
Spored včerajšnje slovesnosti se je pričel že v jutranjih urah, ko je župan iz Ronk Novelli, pred županstvom z domačo godbo na pihala na čelu, sprejel goste iz Metlike in Wagne. V popoldanskih urah pa so si gostje ogledali zanimivosti kraja, danes pa bodo v Gorici obiskali razstavo Marieschija.
Na sliki sprejem gostov iz Metlike pred županstvom v Ronkah. (Foto Pavšič)
Jutri v Gradežu izbira najlepše v naši deželi
Jutri zvečer bo v Gradežu v Parku vrtnic tradicionalno tekmovanje za deželni naslov najlepšega dekleta, ki se bo nato potegovalo za naslov Miss Italia. Člane komisije bo skušalo očarati 40 deklet, ki so si na predhodnih izborih prislužile pravico nastopa na odločilnem večeru v Gradežu. Program bosta napovedovala Luciano Minghetti in miss Italia 88 Nadia Ben-gala, večer pa bodo popestrili kabare-tist Carlo Pistarino, skupina "I super 4" in pevka Donatella Rettore.
razna obvestila
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 17. septembra 1989, ob 15. uri tradicionalni piknik bivših borcev in družinskih članov pri osnovni šoli v Dolu. Vpisujeta Marjo Semolič (tel. 45241) in Ettore Moro (tel. 78182). Interesenti naj se čimprej javijo zaradi nabave hrane.
Uradi Kmečke zveze, SKGZ, ZSKD in ZSŠDI bodo zaradi dopusta zaprti od 14. do 18. avgusta.
Uradi SDGZ v Gorici bodo zaprti zaradi dopusta od 14. do 18. avgusta.
kino
Gorica
Na vrtu none skrivaj gojil indijsko konopljo
V petek zjutraj, vest pa so nam policijski organi posredovali šele včeraj, so policisti tržiškega komisariata aretirali 22-letnega Paola Fabrisa iz Šta-rancana, Ul. Nazario Sauro 1, zaradi gojenja indijske konoplje. Mladenič je že nekaj mesecev živel na domu none, v Tržiču v Ulici Vecelio 32. Tu je nadebudni Fabris sklenil vsaditi kar 68 sadik indijske konoplje iz katerih se običajno pridobivata lažji mamili hašiš in marihuana.
Policijski agenti so prišli mladeniču na sled in so med hišno preiskavo ugotovili nedovoljeno gojenje rastlin na vrtu. Fabrisa so odpeljali najprej na tržiški komisariat, kjer so ga več časa zasliševali, nato so ga prepeljali v goriški zapor v Ulici Barzellini. Tu je prebil noč, nakar so ga včeraj izpustili.
Ustanova za socialano skrbstvo državnih uslužbencev ENPAS je razpisala natečaj, ki je namenjen sirotam državnih uslužbevncev, za dodelitev 68 štipendij za bivanje v dijaškem domu v Spoletu za šolsko leto 1989/90. Dom razpolaga s specializiranim osebjem in najmodernejšimi storitvami. Vse potrebne dodatne informacije nudijo v uradih ENPAS. Prošnje morajo interesenti poslati na pokrajinske sedeže ustanove ali na glavni sedež v Rimu še jutri.
Po izsledkih karabinjerjev NAS
V Gradežu nepravilnosti samo v dveh kampingih
Kot smo poročali, so v preteklih dneh karabinjerji posebnih oddelkov NAS v okviru vsedržavne akcije, ki jo je odredil minister za zdravstvo De Lorenzo, za ugotavljanje prekrškov zoper varnost in čistočo, obiskali štiri kampinge pri Gradežu. Karabinjerji so prijavili dve osebi, in sicer Fiorenza Doviera, ki upravlja manjšo prodajalno jestvin in bar v kampingu "Al bos-co" in Liliano Callini, ki vodi okrepčevalnico v kampingu "Punta spin".
Karabinjerji so ugotovili nekatere nepravilnosti pri shranjevanju in prodaji živil. Obtožena upravitelja naj bi namreč prodajala gosotm in obiskovalcem kampinga kot svežo hrano, ki so jo v resnici hranili v zmrzovalniku. Kar zadeva upraviteljico okrepčevalnice v kampingu "Punta spin" so karabinjerji ugotovili, da je prodajala strankam "sveže" sicer nepokvarjene piščance, vendar predhodno zamrznjene. Dovieru, upravitelju prodajalne jestvin v kampingu "Al bosco", pa naj bi karabinjerji ugotovili, da je prodajal več nepravilno konserviranega blaga. Prijave so karabinjerji predali tr-žiškemu pretorju.
Karabinjerji posebnih oddelkov NAS so skupno obiskali kar 343 kam-pingov po celi Italiji. V Gradežu so poleg omenjenih pregledali še kampinga "Primero" in "Isola dei Gabbia-
ni". Dejstvo, da so ugotovili samo dva navedena manjša prekrška je vsekakor zadovoljivo. Kar zadeva še posebej drugod vprašljivo stanje sanitarij in higijene, so kampingi pri Gradežu brezhibni. V naši deželi so karabinjerji imeli pod drobnogledom 14 kampin-gov, le v štirih so ugotovili prekrške.
Pri Štivanu trčili štirje avtomobili
Včeraj okrog 9. ure se je pri Štivanu pripetila slikovita prometna nesreča. Trčili so namreč med seboj kar štirje avtomobili. Najhuje sta se poškodovala zakonca iz ZDA, sicer po rodu iz teh krajev. Na ortopedskem oddelku tržiške splošne bolnišnice se bosta štirideset dni zdravila Alfredo Juracic in njegova 59-letna žena Anna Lufcich. Mož si je v prometni nesreči zlomil levo koleno, žena pa si je poleg močnega udarca v obraz zlomila desno nogo. V nesreči se je nekoliko lažje ranil še 27-letni Tržačan Alfred Sega-riol, Ul. Romanin 7. Udaril se je v koleno in dobil številne odrgnine. Okreval bo v treh tednih.
Dinamika nesreče ni še povsem jasna. Vzroke trčenja preiskuje goriška prometna policija.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 6. 8. do 12. 8. 1989
RODILI SO SE: Betrice Lovat, Ivan Culot, Federica Zollia, Anna Bognolo, Nina Žvab, Giacomo Rosso, Carole Vet-tese, Antonio Palladino, Karin Flaiban, Claudia Gratton.
UMRLI SO: 58-letni policist Nicola Schioppa, 49-letna nuna Loreta Pisch, 67-letni upokojenec Edoardo Terenzio, 87-letna upokojenka Giulia Sguarcia, 66-let-ni upokojenec Oreste Torel, 75-letni upokojenec Alfredo Devit, 78-letna upokojenka Teresa Medeot por. Bregant, 73-letni upokojenec Antonio Tavian, 69-let-ni upokojenec Ilario Consolari, 66-letni upokojenec Marino Tortul.
OKLICI: gasilec Giovanni Monello in uslužbenka Lucia Codermaz, delavec Marco Antonelli in gospodinja Antonella Loretelli, delavec Alfredo Stanta in gospodinja Laura Covacci, uslužbenec Luca Ottaviani in bolničarka Marina Loren-zon, vulkanizer Vincenzino Mastroianni in bolničarka Rosanna Zotti, gasilec Alessandro Medeot in uslužbenka Paola Zema, tehnik Mario Sturi Godeas in učiteljica Marta Bocciero, nepremičninski agent Maurizio Polverini in trgovka Eli-sabetta Pečar, policist Giulio Nobili in kuharica Cinzia Lavrenčič, uslužbenec Francesco Russo in dijakinja Gabriella Petrillo, šofer Guido Gaier in tajnica Emanuela Pavisi, policist Moreno De Toffol in policistka Barbara Križnic, bolničar Ranieri Zuttion in gospodinja Maria Grazia Lualdi.
POROČILI SO SE: delavec Mariano Skolaris in uslužbenka Roberta Bregant, uslužbenec Sandro Venturini in dijakinja Stefania Bordon, oficir Giampaolo Gian-nini in uslužbenka Regina Revelant.
CORSO 16.00-22.00 »Talk radio«.
VERDI Zaprto do 19. avgusta.
VITTORIA Zaprto do 17. avgusta.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Nadina«.
SVOBODA (Šempeter) 18.30 »Arizona ju-nior«. 20.30 »Zvezda porno filma«.
DESKLE 19.30 »Milagro«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo - Ul. I Maggio 94 - tel. 790338.
_________pogrebi____________
Jutri v Gorici: ob 10.40 Ilario Consolari iz splošne bolnišnice na pokopališče v Devinu.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage mame in none
Alme Maurič vd. Petejan
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki na katerikoli način počastili njen sp min. Posebna zahvala dr. Marijanu ^ janu, g. župniku in vsem, ki so jo im radi.	, .
Svojci
Sovodnje, 13. avgusta 1989
V letošnji selekciji osem filmov oz* scenarijev
Na gradu teden filmov za natečaj Amidei
Poletni vozni red vlakov
Spored filmov
NEDELJA, 13. AVGUSTA -»Mery per sempre«
PONEDELJEK, 14. AVGUSTA - »Mississippi burning«
TOREK, 15. AVGUSTA -»Marrakech express«
SREDA, 16. AVGUSTA - »Don-ne sulVorlo di una crisi di ner-vi«
ČETRTEK, 17. AVGUSTA -»Madame Sousatzka«
PETEK, 18. AVGUSTA - »Mig-non e partita«
SOBOTA, 19. AVGUSTA -»Nuovo cinema Paradiso«
NEDELJA, 20. AVGUSTA -»Un pešce chiamato Wanda«
• Vsi filmi se pričnejo točno ob 21. uri.
Na prireditvenem prostoru pod šotorom na goriškem grajskem dvorišču se nocoj začne letošnji pregled filmov za nagrado Sergio Amidei. Kot znano podeljujejo nagrado vsaki dve leti filmu, ki ga je v zadnjih sezonah po mnenju žirije odlikoval najboljši scenarij. Žirijo sestavljajo znani italijanski scenaristi, režiserji in filmski delavci. Predseduje, tako kot že v prejšnjih letih, scenarist Age, eden od najbolj znanih italijanskih "piscev filmov". Ob njem so Sušo Cecchi d'Amico, Franco Cristaldi, Mario Monicelli, Giovanna Ralli, Ettore Scola in Antonello Trombadori. Lani so prav člani žirije predlagali, naj bi natečaj v počastitev scenarista Ser-gia Amideia postal vsakoleten. Toda kaže, da goriška občinska uprava nima dovolj sredstev za to kulturno manifestacijo, ki bo zaenkrat ostala še v stari obliki: letos bodo predvajali osem filmov, ki jih je žirija izbrala med letošnjo italijansko in mednarodno ponudbo, prihodnje leto pa bo prišlo na vrsto preostalih osem (produkcija iz sezone 1989-90) in nagrajevanje najboljšega ali najboljših scenarijev.
Prvi bo nocoj ob 21. uri na vrsti film »Mery per sempre« scenaristov Sandra Petraglie in Stefana Rullija (po romanu Aurelia Grimaldija), v režiji Marca Risija. Film pripoveduje o konfliktih med idealističnim učiteljem in mladimi prestopniki v zaporu za mladoletne. Kljub skromnim sredstvom in majhni reklami je film imel ob nedavnem izidu precejšen uspeh. Jutri se bo pregled Amidei nadaljeval s filmom »Mississippi burning« (ZDA, 1988), režiser Alan Parker, scenarist Chris Gerolmo. V njem je govor o umoru treh predstavnikov gibanja za civilne pravice, do katerega je resnično prišlo pred 25 leti." Dva agenta FBI z neobičajnimi metodami iščeta krivce med rasisti in člani zloglasnega Ku Klux Klana.
V Tržiču prirejajo »Kino pod zvezdami«
Poletno filmsko sezono na odprtem prirejajo v prihodnjih tednih tudi v Tržiču. Tržiško občinsko odbor-ništvo za kulturo bo namreč v sodelovanju s tamkajšnjim Centrom za boj proti zasvojenosti od mamil priredilo v drugi polovici meseca poletni filmski spored, ki so ga poimenovali "Kino pod zvezdami".
Filme bodo predvajali v coni za pešce v Ul. Sant'-Ambrogio. Ciklus bo obsegal šest filmov. Prvi bo na vrsti Bertoluccijev "Lultimo imperatore", ki ga bodo predvajali jutri, v ponedeljek, 14. avgusta. Sledili bodo: 18. avgusta "L'orso", rež. Jean Jacques Annaud, 21. avgusta "Bagdad cafe", rež. Percy Adlon, 24. avgusta "Chi ha incastrato Roger Rabbit", rež. Robert Zamec-kis, 25. avgusta "Good morning Vietnam", rež. Barry Levinson, in 28. avgusta "Arrivederci ragazzi", rež. Louis Malle.
Poleg tega načrtujejo v Tržiču pred koncem poletja tudi vrsto gledaliških nastopov amaterskih skupin iz naše dežele. Dokončnega programa še niso oblikovali, napovedujejo pa, da se bodo predstavile razne amaterske skupine, ki delujejo v goriški in videmski pokrajini. Predstave bodo v občinskem gledališču v Tržiču.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA
V	GORICI
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.28 (L/b), 5.35 (L/a), 6.12 (L), 7.08 (D/a), 7.45 (D), 8.42 (L/a),
10.03	(D), 13.39 (D/a), 14.11 (L), 14.59 (D),
16.03	(D), 17.12 (L), 18.11 (L), 18.58 (D), 20.16 (L), 21.26 (D), 23.11 (L).
PROTI VIDMU: 6.44 (D), 7.00 (L/a), 7.49 (D/a), 8.55 (D), 10.05 (D), 11.25 (L), 13.01 (D), 14.05 (L), 14.51 (D), 15.30 (L), 17.17 (D/a), 18.08 (L), 18.55 (D), 20.08 (D), 22.03 (D),
V NOVO GORICO: 8.22, 17.05.
PRIHODI VLAKOV NA GORIŠKO POSTAJO:
IZ VIDMA: 0.26 (L/b), 6.10 (L), 7.07 (D/a), 7.44 (D), 8.41 (L/a), 10.02 (D), 13.38 (D/a), 14.10 (L), 14.58 (D), 16.02 (D), 17.11 (L), 18.10 (L), 18.57 (D), 20.15 (L), 21.25 (D), 23.10 (L).
IZ TRSTA: 0.07 (L), 6.43 (D), 7.48 (D/a), 8.54 (D), 10.04 (D), 11.24 (L), 13.00 (D),
14.04	(L), 14.50 (D), 15.29 (L), 17.16 (D/a), 18.07 (L), 18.54 (D), 20.07 (D), 22.02 (D).
IZ NOVE GORICE: 9.57, 19.07.
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) vozi samo ob delavnikih, b) vozi samo ob praznikih.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA
V	TRŽIČU
Prostovoljci AIPA upravljajo zavetišče za pse brez gospodarja
Žival ni predmet, ki ga lahko odvržemo
Predvsem v poletnem času se domačim živali ne godi prav dobro: gospodarji odhajajo na počitnice, med prijatelji pa se ne javi nihče, ki bi poskrbel za psa ali muco. Največji ljubitelji peljejo svojo žival kar s sabo, žal pa so taki primeri zelo redki. Tako se marsikdaj dogaja, da so živali prepuščene kar same sebi, tudi zaradi pomanjkanja struktur, ki bi v odsotnosti družin poskrbele zanje. Ne glede na to pa je veliko več primerov, ko se ljudje dobesedno naveličajo svoje živali in bi se je radi znebili: po ulicah je večkrat opaziti kakega psa, ki ga je gospodar zapustil in ne ve kam. Večkrat se žival tudi izgubi in že se ljudem zdi zapuščena in nevarna ter zato pokličejo pristojne, da jo odpeljejo.
Kam z vsemi temi živalmi? Člani Goriškega združenja za zaščito živali (AIPA), s katerimi smo se pogovorili, se že vrsto let ukvarjajo s tem problemom. V Ul. Brigata Sassari so uredili majhno zavetišče, kjer skrbijo za zapuščene pse, dokler jim ne dobijo prejšnjega ali pa novega gospodarja. Prostor je zelo majhen in zdaleč ne zadošča potrebam. Zemljišče je last Občine Gorica, vendar ga je ta dala na posodo nekemu zasebniku, ki je tam uredil pravi zoološki vrt domačih živali. Zasebnik je prostovoljcem združenja AIPA dovolil, da so postavili majhno zavetišče, ki trenutno razpolaga s štirimi kletkami namesto z večjim ograjenim prostorom, kakor bi želeli. V teh kletkah je sedaj enajst psov: od junija do danes so jih sprejeli trinajst, od katerih je šest že dobilo svoj dom. Lani so v istem času vzeli v oskrbo deset psov, devet pa je bilo izročenih
m $
Na novega gospodarja čaka v zavetišču enajst psov. Kaj ni mali kuža na levi srčkan?
| - - * 1
-	* • m
%
(Foto Čubej)
raznim družinam. Lani je bilo torej več zanimanja: to potrjuje tudi podatek, da so bili v prvi polovici lanskega avgusta posvojeni že trije psi, v istem obdobju letos pa se nobeden. Od začetka tega leta je bilo v zavetišču skupno trideset psov, devet pa jih je bivalo že od prejšnjega leta. Dvajset je bilo posvojenih, pet se je vrnilo k prejšnjemu gospodarju, eden pa je poginil. Ker ni materialnega prostora za vseh enajst psov, so prisiljeni privezati
■FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.r.l. Tel. (040) 365424
Tx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
^■liala v Gorici: U|- Trieste 160 Tel- (0481) 20769
enega na verigo, čemur pa člani združenja odločno nasprotujejo. Pes, ki je več časa vklenjen v verigo, postane kmalu značajno hud in napadalen. Če že mora biti pes zaprt, naj vsaj ima z mrežo ograjen prostor, kjer se lahko malo sprehaja. Zato so psi na razpolago le ljudem, ki zagotovijo, da bodo z njimi lepo ravnali.
Problemi s prostorom so privedli člane združenja do želje, da bi jim pristojni organi dodelili upravo občinskega pesjaka. Največje težave naj bi bile v pogojih, ki jih postavlja Občina. V Pordenonu je podobno združenje tak cilj že doseglo, ampak jim finančno podporo in plačanega uslužbenca nudijo tri tamkajšnje krajevne zdravstvene enote. Osnova mora biti plačano odvisno delo, saj sami_ prostovoljci ne zmorejo vsega dela. Če pa ne bi bilo mogoče upravljati občinskega pesjaka, bi Goriško združenje za zaščito živali potrebovalo vsaj večji prostor, kjer bi ne bilo kletk in bi se psi lahko svobodno gibali. Predvsem pa bi na ta način lahko sprejeli več psov in s tem omejili število usmrtitev v pesjakih, ki jih predvideva zakon.
Glede zapuščenih in izgubljenih psov je v pripravi deželni zakonski osnutek, ki naj bi dal take pse v varstvo izključno združenjem prostovoljcev, ampak pod okriljem in s podporo KZE ter po možnosti tudi s pomočjo
drugih javnih ustanov. Pod takimi pogoji bi bila zagotovljena resna in kompetentna dejavnost na tem področju, predvsem kar zadeva sterilizacijo, ki je edina možnost omejevanja števila psov. V zakonskem osnutku je predvidena tudi ustanovitev nekakega anag-rafskega seznama. S posebnim nebolečim postopkom bi namestili v podkožje psa mikročipe, ki so vidni samo na ustreznih aparaturah. Te naj bi upravljale KZE: v primeru, da se pes izgubi, lahko iz teh mikročipov identificirajo psa in obenem tudi gospodarja. Stroške za to naj bi krili s sredstvi KZE in z globami, ki bodo prisojene tistim, ki so psa namerno zapustili. Ljudje se morajo zavedati, da živali niso kot stvari, ki se jih lahko mirno rešimo.
Kar zadeva mačke je problem manjši. Na razliko od psov so mačke samostojnejše in ne povzročajo hujših skrbi. Kdor pa si ne želi naraščaja, lahko uredi vso stvar s sterilizacijo. Goriško združenje pomaga tudi finančno tistim, ki se odločijo za to. Nekateri se obotavljajo, češ da potem živalce nimajo nič več mačjega. To se mogoče zgodi, ko sterilizirajo tako, da popolnoma uničijo nagon: obstaja pa še drug način, ki učinkuje samo na spolovila, ne pa na nagon. Nezaželene mucke so v oskrbi družin, dokler jim združenje ne dobi novega gospodarja. Trenutno je za posvojitev na razpolago kar trideset mladičev, (af)
ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 0.19 (D), 0.54 (L/b/c),
I.	32 (D), 5.59 (L/a/b), 6.20 (L/b), 6.38 (L/b), 6.52 (D/b), 7.18 (D/a/b), 7.28 (D/a), 7.43 (E), 8.09 (L/b), 8.25 (E), 8.54 (L/b), 9.11 (L/a), 9.43 (E), 10.25 (D/b), 10.41 (D), 12.37 (D), 13.55 (D), 14.00 (D/a), 14.28 (L/a/d), 14.36 (L/b), 15.01 (D), 15.19 (D/b), 15.51 (D),16.24 (D), 17.28 (L), 17.37 (L/b), 18.31 (L/b), 18.39 (D), 19.06 (I), 19.18 (D), 20.04 (L/b)), 20.41 (I), 20.46 (L/b), 21.29 (D), 21.46 (D), 22.51 (L/b), 23.01 (I), 23.32 (E/e), 23.37 (L/b).
PROTI BENETKAM:‘4.43 (L), 5.34 (L), 6.08 (I), 6.15 (D), 6.47 (L/d), 7.48 (E), 8.48 (D), 9.15 (E), 10.29 (L), 11.09 (I), 12.48 (D), 14.16 (L), 14.43 (D), 15.48 (D), 16.48 (D), 17.31 (D), 17.48 (I), 18.02 (L), 18.40 (E), 19.56 (L), 20.19 (E), 20.50 (D), 22.08 (D), 23.29 (E). PROTI VIDMU: 6.21 (D/f), 7.27 (D/a),
8.35	(D), 9.45 (D), 10.59 (L), 12.43 (D/f),
13.39	(L), 14.29 (D), 15.05 (L), 16.54 (L/a), 17.42 (L), 18.29 (D), 19.42 (D), 21.38 (D), 23.41 (L).
PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.42 (D), 5.33 (L), 6.07 (I), 6.14 (D), 6.20 (D), 6.46 (L), 7.26 (D/a), 7.47 (E), 8.34 (D), 8.47 (D), 9.14 (E), 9.42 (D), 10.28 (L), 10.58 (L), 11.08 (I), 12.42 (D), 12.47 (D), 13.38 (L), 14.15 (L), 14.28 (D), 14.42 (D), 15.03 (L), 15.47 (D), 16.47 (D), 16.53 (D/a), 17.30 (D), 17.41 (L), 17.47 (I), 18.01 (L), 18.28
(D)	, 18.39 (E), 19.41 (D), 19.55 (L), 20.18 (E), 20.49 (D), 21.37 (D), 22.06 (D), 23.27 (E),
23.40	(L).
IZ BENETK: 0.18 (E), 1.31 (D), 6.19 (L), 6.50 (D/g), 7.17 (D), 7.41 (E), 8.24 (E), 8.53 (L), 9.40 (E), 10.39 (D), 12.36 (D), 13.54 (D/h), 14.27 (L/a), 15.00 (D), 15.50 (D), 17.26 (L), 18.37 (D), 19.05 (I), 20.03 (L), 20.40 (I), 21.28 (D), 22.50 (L), 23.00 (I), 23.30 (E/e).
IZ VIDMA: 00.53 (L/c), 5.58 (L/a), 6.37 (L), 7.27 (D), 8.08 (D), 9.10 (L/a), 10.24 (D), 13.59 (D/a), 14.35 (L), 15.18 (D), 16.23 (D),
17.35	(L), 18.30 (L), 19.17 (D), 20.44 (L), 21.45 (D), 23.36 (L).
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni,
(E)	- express, (I) - intercity; a) vozi samo ob delavnikih, b) ustavi se v Sesljanu; c) vozi samo ob praznikih, d) vozi do 7. junija in od 18. septembra, e) vozi do 22. septembra, f) se ustavi v S. Giovanni al Natisone ob delavnikih, g) vozi samo ob sobotah in nedeljah, h) vozi samo ob delavnikih razen sobote.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V NOVI GORICI
ODHODI Z NOVOGORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE PROTI JESENICAM: 3.35, 5.46, 7.00,
II.	20, 15.35, 19.40.
PROTI SEŽANI: 4.21, 6.51, 12.47, 15.18, 18.45.
PROTI AJDOVŠČINI: 5.02f), 13.05(‘). PROTI GORICI: 9.40, 18.50.
PRIHODI VLAKOV NA NOVOGORIŠKO POSTAJO:
Z JESENIC: 8.18, 12.41, 16.15, 18.36, 20.18, 0.12
IZ SEŽANE: 6.30, 9.16, 15.10, 18.40, 23.15.
IZ AJDOVŠČINE: 6.420, 14.59.(*).
IZ GORICE: 8.22, 17.05.
Legenda: f) ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih.
UVOZ-IZVOZ PREDSTAVNIŠTVA

r
D.D.
POOBLAŠČENI IZVOZNIK
llRELLI comiiro
■VEGO BB^ja LANCIA
34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. 040/68802 - telex 460231 ADEXI - Fax (040) 68227 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. 0481 /33576
Ugledni protifašistični in partizanski borec, nosilec partizanske Spomenice 1941 ter družbenopolitični delavec Srečko Colja, je bil med letošnjimi prejemniki priznanja Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije. Zaslužil si ga je z več kot šestdesetletnim delom in bojem za stvar socialne pravičnosti in svobode slovenskega primorskega ljudstva, za sožitje na teh tleh in za zmago naprednih idej pri nas in v svetu. V kratkem bo tovariš Srečko praznoval osemdesetletnico svojega življenja in zato naj bo ta sprehod skozi njegovo življenje utemeljitev visokega priznanja in zapis ob življenjskem jubileju, obenem pa tudi izraz spoštovanja in priznanja za vse, kar je naredil dobrega in poštenega za našo slovensko in tudi širšo skupnost.
Srečkove korenine so pognale v Voljčjem gradu 24. septembra 1909 v delavski družini^ klesarja Alojzija in matere Rozalije Žerjal. Oče je aktivno deloval v delavskem gibanju že pred prvo svetovno vojno kot član socialdemokratske delavske stranke, po priključitvi Primorske Italiji kot član in odbornik Italijanske socialistične stranke v Nabrežini, od leta 1921 dalje pa kot sekretar nabrežinske sekcije Komunistične partije Italije. V takem okolju je Srečko živel otroška in mladinska leta ter prevzemal očetove nazore, ki so z nastankom in razmahom fašizma in njegovim nasiljem nad Slovenci dobili še nove - narodnostne dimenzije.
Ko je dopolnil štirinajsto leto starosti se je Srečko šel učit za klesarja v Nabrežino, učenje pa je nadaljeval na industrijski šoli. Na delu in v šoli se je družil z delavsko mladino in pomagal širiti slovensko glasilo KPI "Delo". Po končani vajeniški šoli se je za kratek čas zaposlil v Grožnjanu, se leta 1927 vrnil v domači kraj in delal pri domačih kamnoseških podjetjih. Družil se je z antifašistično mladino in se v letu 1928 spomladi in v jeseni udeležil dveh mladinskih konferenc KPI, ki sta bili v neki kraški dolini pri Križu.
Ob koncu leta 1928 je prišel Srečko v odkrit spopad s fašistično oblastjo, ko je iz protesta zaradi sicer prisilnega vstopa nabrežinske godbe na pihala v fašistično organizacijo Dopolavo-ro, izstopil iz nje. Posledice tega njegovega dejanja so bile takojšnje: ostal je brez zaposlitve in zateči se je moral v Istro, najprej v Izolo in potem v Piran, kjer je delal pri raznih obrtnikih. Ker pa je bilo doma veliko povpraševanje po klesarjih-kamnosekih se je po enem letu vrnil in dobil delo v kamnolomu »Cava Romana« in se tu povezal z enim vodilnih organizatorjev protifašističnega gibanja Antonom Bo-neto iz Sežane.
Da so fašisti imeli Srečka na spisku nevarnih dokazuje med drugim dejstvo, da so ga nadzorovali tudi v času služenja vojaškega roka v Caserti, ko so mu leta 1930 med pripravljanjem »bazoviškega procesa« izvršili preiskavo, mu zaplenili roman Gorkega Mati in prebrskali vso korespondenco. Tudi po povratku od vojakov precej časa ni mogel dobiti rednega dela in se je preživljal s težaškim delom. Prav v tem času so se v Nabrežino vrnili nekateri starejši protifašistični delavci in med njimi tudi Josip Burger, ki je bil za dobro leto poslan v Milan. Srečko se je ponovno povezal z njim, prejemal od njega protifašistično literaturo (L'Avanguardia, Bandiera rossa, Unita, Delo), ki se je tiskala v inozemstvu in jo kot partijski kurir prinašal iz Tržiča v Nabrežino, drugi pa dalje v Križ in na Opčine.
Leto 1932 je bilo za Srečka Coljo posebej pomembno. Sprejet je bil v KPI, za katero je opravljal predvsem kurirsko delo z organiziranjem širjenja "Dela", ki so ga takrat ilegalno tiskali
Več v p borcev;	kot 60 rvih vrste za demo!	let ih tratijo
		Jože Koren
lia. K sreči mu ni bilo treba prestajati vse kazni. Ob amnestiji marca 1937 so ga izpustili in se je vrnil domov. Ker so mu lokalne fašistične oblasti onemogočile zaposlitev pri delodajalcu, je delal na svojem, obenem pa je spet navezal stike z bivšimi partijskimi sodelavci v Nabrežini, Križu in okoliških vaseh. Decembra tega leta je pri organizaciji komunistične mladine na Krasu prišel preko aktivista Alojza Budina iz Koludrovice prvič v stik s Pinom Tomažičem,* stalno pa je bil tudi v stiku zlasti z znanim komunističnim aktivistom Alojzijem Budinom. Udeležil se je tudi dveh konferenc, ki ju je vodil Pino Tomažič in na katerih so bili tudi zastopniki iz Pivke, Vipavske doline, Brkinov, Postojne in Trsta.
Leta 1938 se je Srečko Colja civilno poročil in se preselil v Križ, kjer se je partijska organizacija znatno okrepila zlasti med mladimi. Uspeh njenega delovanja so bile tudi tri stavke delavcev v narežinskih kamnolomih. Toda policija je bila Srečku tudi v Križu za petami, ga nadzorovala in večkrat za krajšo dobo tudi aretirala in priprla za 8 do 12 dni. To se je dogalajo zlasti ob posebnih dogodkih, ob obisku ministra Ciana v Jugoslaviji, ob obisku Mussolinija v Trstu itd.
Medtem se je politični položaj na Tržaškem močno zaostril v predvidevanju fašističnega napada na Jugoslavijo. Zadnjega dne maja 1940 so se za-
junak, a njegova žrtev živi z njegovimi poslovilnimi pismi zaročenki, staršem in zadnjim pozdravom tovarišem. Ta pozdrav je Pinko imel - kot se ga spominja Srečko - Pino v pričakovanju smrtne obsodbe že pripravljen in ga je dan pred izrekom razsodbe tudi izročil Srečku, on pa ga je hranil ves čas zapora v Castelfrancu Emilii in v San Geminianu ter ga po prihodu iz zapora na Tržaško izročil okrožnemu komiteju za Kras v roke pokojnemu Francu Štoki in je zdaj hranjen v muzeju revolucije v Ljubljani.
Zaradi možnosti, da bi mu ta pozdrav lahko našli pri pogostih preiskavah v zaporu, se je Srečko njegove vsebine naučil na pamet, da bi jo lahko v skrajnem primeru ohranil za zgodovino. Pa še to: v pismu staršem je Pino tudi razdelil svoje zares skromno imetje: knjige in drugo literaturo Vidu Vremcu, obleke in nekaj lire Srečku Colji.
V zaporu v Castelfrancu Emilii je Srečko našel tavariše in sodelavce iz leta 1937 in se z njimi povezal v tako imenovani sekciji komunistov. Toda od njih, kot se dobro spominja ni bilo nobene ne moralne ne materialne pomoči v obliki knjig in drugih pripomočkov za učenje, ker je zanje Srečko veljal bolj za defetista kot za slovenskega protifašista. Po enem mesecu samice so njega in druge dodelili v tako imenovano »razbijaško sekcijo«.
Tudi v tej sekciji je prevladoval oportunizem glede načina boja proti fašizmu in Srečko se je med njimi slabo počutil. Po padcu fašizma ga je jetniš-ka uprava premestila k Slovencem in z njimi je tudi dočakal kapitulacijo Italije. Od padca fašizma do kapitulacije je bila večina italijanskih zapornikov izpuščena in v zaporu so ostali le Slovenci in nekaj hrvaških antifašistov, predvsem španskih borcev pod obtožbo, da ne gre za prave politične jetnike merveč za špijone, teroriste in krivce drugih zločinov. Tako je tudi Srečko ostal v zaporu do marca 1944.
Nekaj dni pred izpustom iz zapora -se spominja Srečko - je prišla neka delegacija hrvaških ustašev pregledat zapore oziroma iskat v njem zaprte Hrvate, da bi jih mobilizirala v ustaš-ko vojsko za boj proti partizanom. Ker pa je bilo Hrvatov le malo so prevzeli še Slovence in vse skupaj vključili v transport za Trst. Jasno je bilo, kaj bi jih čakalo, če se ne bi že med transportom proti Trstu večina dogovorila za pobeg še pred tržaško postajo. Večini, nekaj čez sto, med njimi 8 Hrvatov z Učke, se je to posrečilo v Tržiču, delno tudi zato, ker je bil transport le slabo zastražen. Večji del ubežnikov in med njimi tudi Srečko, se je takoj usmeril preko Doberdoba na Kras. Bolan in izčrpan zaradi pljučnice in podhranjenosti je prišel nazadnje v Križ in se tu prijavil organizaciji Osvobo-
v gozdu pri Dornberku. Istega leta je postal član komiteja za nabrežinski sektor, nato pa še član federacije, v kateri je zastopal kraški predel, v komiteju pa je bil odgovoren za sindikalno delovanje. Obenem je vzdrževal stike z aktivistom Alojzijem Nardinom iz Vrtojbe na Goriškem, s Karlom Krajgerjem iz Komna in z Jožetom Pahorjem iz Svetega.
Leta 1934 so policijske oblasti izvedle prve aretacije na Miljskem, ki so kmalu zajele tudi celotno mladinsko federacijo KPI. Policija je zaradi delovanja izdajalskih vrinjencev v federacijo začela zasledovati tudi Srečka, kar mu je začasno onemogočilo politično delovanje in se je zato sporazumno s federacijo umaknil v Zmin pri Pazinu. To pa ni pomagalo. 8. junija 1934 ga je policija aretirala in odpeljala v tržaške zapore. Na procesu avgusta 1935 je bil pred posebnim sodiščem v Rimu obsojen na 6 let ječe in odposlan v zapor v Castelfranco Emi-
čele prve aretacije komunističnih in drugih protifašističnih elementov. Med prvimi sta bila aretirana vodilna slovenska komunista Pino Tomažič in Alojz Budin, 10. junija je prišel na vrsto tudi Srečko. Vmes je bilo spet iz-dajalstvo v samih vrstah KPI. Po šestih dneh samice so ga premestili v Koper in po enem letu v zloglasne rimske zapore Regina Coeli. Novembra 1941 so ga končno pripeljali nazaj v Trst pred posebno sodišče v okviru drugega tržaškega procesa, na katerem je bil z razsodbo 14. decembra obsojen na 16 let ječe. Kako se je proces končal za druge obtožence je znano.
Na zadnje ure pred izvršitvijo justi-fikacije Pina Tomažiča in drugih štirih sotrpinov ima Srečko Colja neizbrisne spomine in vtise, predvsem kar zadeva Pina Tomažiča. Kakšno je bilo njegovo zadržanje je znano, bilo je zadržanje prepričanega komunista in Slovenca. Vedel je, da se ne bo rešil in da ga čaka smrtna obsodba. Padel je kot
Po letu 1942 so v zapor pripeljali prvo skupino ujetih partizanov v znani bitki na Nanosu, nekaj mesecev pozneje pa so iz ljubljanskih zaporov pripeljali v Castelfranco večje število tovarišev iz Ljubljane oz. Slovenije in med njimi tudi enega vodilnih slovenskih komunistov Miho Marinka. Ta je ostale slovenske in italijanske zapornike seznanil z ustanovitvijo in razvojem Osvobodilne fronte in partizanskega boja v Sloveniji in Jugoslaviji. Srečko se spominja tudi, kako je Marinko prišel v spor z nekaterimi italijanskimi komunisti, ki so boj proti fašizmu in boj primorskega ljudstva za osvoboditev postavljali na oportunis- *• tični osnovi. Se težje je bilo v »razbi-jaški sekciji«, kjer je prišlo do izdaje, tako da so pri Srečku odkrili Marinkov material. Po dveh mesecih izolacije, poleti 1942 so Srečka kazensko premestili v kaznilnico v San Giminianu in ga dodelili v sekcijo komunistov.
dilne fronte, s tem pa se je začela tudi zadnja faza njegove pred in medvojne kalvarije.
Prvega maja 1944 je bil imenovan za predsednika volilne komisije za kraš-ko okrožje, že julija pa za sekretarja okrožnega komiteja KP Slovenije za Srednjeprimorsko okrožje, za tajnika OF v istem okrožju in za člana okrožnega narodnoosvobodilnega odbora. Oktobra je bil vseh teh funkcij razrešen in poslan na 14-dnevni tečaj za obveščevalce v Trebuši, po tečaju pa premeščen v postojnski okraj in po osvoboditvi julija 1945 v isti funkciji v koprski okraj. Od oktobra 1944 do julija 1945 je bil pooblaščenec divizije KNOJ-a za postojnski in do oktobra istega leta za koprski okraj, po demobilizaciji pa je postal personalni referent pri PNOO, nato organizacijski sekretar KPS za vipavski okraj. Spomladi 1947 je prevzel dolžnost okrajnega referenta za delo pri sežanskem okraju
Na sliki tu zgoraj 20. 6. 1970 v Novi Gorici Milo Vižintin izroča Srečku Colji Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Nad naslovom spominska plošča španskim borcem v Kopru, ki jo je naredil Srečko Colja. Na spodnjih slikah Srečko Colja kot podžupan v Postojni takoj po osvoboditvi ter leta 1972 kot občinski svetovalec v Nabrežini.
in člana okrajnega komiteja KPS. Julija istega leta je bil imenovan za direktorja socialnega zavarovanja podružnice v Ajdovščini, z začetkom septembra 1948 pa je bil premeščen na ministrstvo za delo v Ljubljano in še istega leta dodeljen v Koper na dolžnost referenta za delo pri občinskem odboru. Bil je še predsednik nadzorne komisije in član okrožnega biroja KPS, kar je ostal do februarja 1951, ko se je končno vrnil v Nabrežino ter se posvetil organiziranju KP in Osvobodilne fronte za nabrežinski okraj. Skoraj istočasno pa je vstopil tudi v politično-up-ravno dejavnost v nabrežinski občini. Leta 1952 je bil prvič izvoljen za na-brežinskega občinskega svetovalca na skupni listi kot predstavnik OF in ponovno izvoljen leta 1956. Po razpustu Osvobodilne fronte je prešel v Neodvisno socialistično zvezo in bil njen zastopnik v občinskem svetu, po njenem razpustu pa je vstopil v Socialistično stranko Italije in bil poslej na vseh volitvah izvoljen za občinskega svetovalca, kar je ostal do leta 1985, pri čemer je bil vmes nekaj časa tudi podžupan in celo izvoljen za župana, a je za to mesto takoj podal ostavko. Skupno je bil tako 28 let nabrežinski občinski svetovalec, za kar mu je junija lani občinska uprava ob predstavitvi občinskega grba in razvitju prapora tudi podelila posebno priznanje .
V letih svojih svetovalskih in tudi odborniških zadolžitev je Srečko Colja ves čas ostal dosledna, pokončna osebnost, človek, ki se ni uklanjal pritiskom ne drugih ne svoje stranke, se vedno zavzemal za trdno večinsko koalicijsko upravljanje občine na osnovi naprednih in slovenskih sil. Na teh stališčih je bil vedno pripravljen na vse morebitne posledice svojega kritičnega odnosa do zanj nesprejemljivih stališč lastne stranke, kar je prišlo do izraza tako v njegovi znani glasovalni izjavi leta 1980 v občinskem svetu in v njegovem izstopu iz odbora federacije PSI leto kasneje zaradi nezadovoljstva do nekaterih stališč stranke in še pred nedavnim v zvezi z odnosom PSI do rabe slovenskega jezika v javnih upravah.
Ob delovanju v nabrežinski občini in pri Konzorciju Kraškega vodovoda, kjer je od leta 1964 predsednik upravnega odbora, je Srečko Colja že neka] let predsednik Združenja bivših pob' tičnih, preganjencev ANPPIA in od lani tudi predsednik Združenja akti' vistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem.
Kot star kamnoseški mojster i® zvest svoji borbeni poti je v povojne111 času še kdaj prijel za Mesarsko dleto a ne za preživljanje, pač pa kot del pri obeleževanju revolucionarnih d janj in ljudi svojega časa. Tako je nj govo delo grb in plošča španskim °° cem v Kopru, temeljni blok za SP°?E_ nik revolucionarju Francu Štoki v t li in še kaj.
Ob tem, da je nosilec Spomenice je od leta 1976 tudi nosilec Reda br ^ stva in enotnosti z zlatim vencem od letos imetnik priznanja Zveze z°j ženj borcev NOV Jugoslavije, m^Q posebna žlahtna priznanja pa si šteje spoštovanje, ki ga uživa med venci v zamejstvu zaradi svoje
S svojimi odkritji je šokiral takratno javnost
Pred pol stoletja je umrl oče psihoanalize S. Freud
Leta 1939 je v Londonu umrl dunajski psihoanalitik Sigmund Freud, ki se je v Anglijo zatekel pred nemško zasedbo Avstrije.
Ko je pred petdesetimi leti Freud umrl (23. septembra 1939), že hudo načet od rakastega obolenja, je psihoanaliza ostala brez svojega očeta. Pred mlado vedo je bila kopica težav, med najpomembnejšimi pa je bilo vprašanje, kako bo z njeno prihodnostjo. O tem je že Freud veliko razmišljal, bil je tudi pogosto zaskrbljen, saj so psihoanalizo že od vsega začetka spremljali hudi odpori, zlasti s strani javnosti. Kako tudi ne: eno poglavitnih odkritij, ki jih je prinesla mlada veda, je bilo človekovo nezavedno (precej različno od dotedanjega pojmovanja podzavesti), njegova vsebina pa za marsikoga neprijetna in šokantna. Freud jo je s spretnimi koraki literarnega pisca in dušnega arheologa vztrajno odkrival in prihajal do vedno hujših odkritij. Kaj vse se skriva v nezavednem, bodisi v obliki potlačenih spominov, travm, fantazij: spolna narava nezavednih misli, sadistične, hudobne želje, ojdipov kompleks, biseksualnost, narcisis-tična narava Jaza! Pravzaprav ni nič presenetljivega; javnost je v trenutku, ko je nekdo začel prodirati v njeno intimno, potlačeno sfero, reagirala z odporom. Freud je za ta odpor kmalu našel ustrezno razlago in zdel se mu je upravičen. »Prav to,« je dejal, »da se pri človeku pojavi odpor, je znak, da smo dregnili v zrno resnice!« Hočeš nočeš je psihoanaliza v kratkem času postala znana po svetu, čeprav je še naprej ostala dokaj nejasno definirana. Freud se je skušal približevati znanosti, vendar je vedel, da tega pri psihoanalizi ni mogoče doseči v celoti. Poleg tega se je analiza odvijala kot metoda zdravljenja, pretežno psihičnih obolenj, izšla je iz medicinskih študij, saj je bila takšna tudi Freudova primarna izobrazba. Toda zelo kmalu se je Freud začel odmikati od klasične nevrologije in si postavil takrat dokaj radikalno vprašanje: »Kaj, če ženski, ki ima omrtvičene noge in jo boli križ, temu botruje psihičen vzrok!?«
Vse se je zares začelo s prvo večjo Freudovo knjigo, »Razlago sanj« iz leta 1900. Tu je podrobno in še za današnje kriterije izredno konsistentno opisal tvorbo in način delovanja sanj, ter ponudil možno razlago. Zanimivo je, da si je Freud pri prvih odkritjih veliko pomagal z lastno samoanalizo. Toda knjiga je šla mimo brez večjega hrupa. Izšla je v šeststo izvodih, ki še zdaleč niso bili razprodani. Pravi škandal pa je nastal pet let pozneje, ob izdaji »Treh razprav o seksualnosti«. Freud je tu slikovito ovrgel mišljenje o »čistosti« otrok in pokazal,
Sigmund Freud
kako so že v najzgodnejših letih otroške misli polne perverzij. Jasno — javnost je bila zgrožena!
Vendar je prav s tema dvema knjigama nakazana smer, oziroma dve različni si smeri, ki sta nadalje začrtali razvoj Freudove psihoanalize. Na eni strani, z »Razlago sanj«, je v ospredje stopila sestava nezavednega, različnih simptomov, ki je odločilno povezana z vlogo jezika in simbolnim sistemom. Ta razsežnost psihoanalize je zlasti v zadnjem času, tudi po zaslugi teoretskega »prečiščevanja« Jacquesa Lacana, vplivala na razvoj moderne filozofske misli, na lingvistiko in druge humanistične vede. Čeprav Freud tega ni izrecno tako imenoval, pa iz njegovega dela izhaja, da je nezavedno sestavljeno, strukturirano kot govorica.
Linija, ki jo nakazujejo »Tri razprave o seksualnosti«, pa je po svoje bolj problematična. Težišče teh razprav je libidinalna narava nagona, ki je v človeku, in se upira »racionalni« podreditvi njegovi osebnosti. Freud je ostal zvest obema tokovoma svojega nauka, navzlic temu, da so se mnogi njegovi sodelavci in učenci upirali in izmikali radikalnim variantam. Tako se je komaj nastali in po svojem statusu precej čudni vedi pridružila nova nevarnost: poleg odpora javnosti še
notranji heretiki. Leta 1911 je od Združenja odstopil Adler, dve leti pozneje se je od Freuda oddaljil še njegov najpomembnejši sodelavec, Karl Gustav Jung.
Razvoj po drugi svetovni vojni je šel v več smeri. Težko je danes podati kakšno določnejšo oceno, saj so različna družbena okolja razvila vsaka svojo varianto psihoanalize. Britanci so se dolgo omejevali na biografske podvzetke, težišče pa je postala otroška problematika, povezana s psihologijo in vzgojo (pač, dobri stari moralični Britanci!). V Italiji se je dolgo ohranil Jungov vpliv, najbrž zaradi njegove mistične naravnanosti in poudarjenega katolicizma. V Franciji, kjer sprva o psihoanalizi ni bilo nobenega sledu, so pozneje razvili teoretično prodorno podvzetje, ki se je močno povezalo s tokovi strukturalizma in vplivalo na vsesplošno intelektualno srenjo. Vendar je tudi francoska varianta tipična, saj je v njej veliko značilnega »francoskega« univerzalizma. Medtem so v Freudovi rojstni deželi na psihoanalizo skoraj pozabili, svoj največji razmah pa je doživela v Ameriki. V Združenih državah ^o se najprej odločili, da je treba psihoanalizo udomačiti, ji odvzeti pretirano evropsko strogost in jo skratka — amerikanizirati. To je Američanom tudi uspelo. Danes tam mrgoli terapevtskih, svetovalnih, socialnih in še kopica drugih centrov, v katerih skušajo pomagati ljudem s pomočjo freudovske teorije. Kaj bi si Freud danes mislil o tem, je težko reči, najbrž pa ne bomo daleč od resnice, če v vsestranskem posploševanju vidimo tistega, ki je psihoanalizi odvzel največ njene ostrine. Iz omenjenega lahko tudi zaključimo, da je prihodnost analitične izkušnje najbrž v vzhodnih deželah (realsocializma).
Razmah psihoanalize se je danes razširil na področja številnih ved, od umetnosti do pedagogike. Kljub nevarnosti, ki jo prinaša (in ki je med drugim pokopala marksizem), da lahko z njo vse razložimo, ni mogoče zanikati pomembnega deleža, ki ga je prispevala k razvoju humanističnih ved. Številne dileme ostajajo odprte, denimo, ali naj bo analiza pripomoček za zdravljenje, ali naj bo to zgolj veda, teorija, ki jo poučujejo na univerzah. Mnenja so si o tem hudo deljena. Nedvomno pa drži, da je dunajski mojster, zdaj kritizirani, zdaj spet hvaljeni Sigmund Freud ostal zapisan kot izredna osebnost, učenjak posebnega kova, kakršnih človeška zgodovina ne pozna veliko. Žal Freud ni prinašal dobrih novic. Najbrž je tudi zaradi tega vreden, da se ga spominjamo, ko pa mu realnost vse prevečkrat daje prav.
IGOR ŠKAMPERLE
Bogata sezona slovenske pevske skupine
Slovenski oktet gostuje v Italiji in Dubrovniku
Jutri, 14. avgusta, bo Slovenski oktet nastopil v Italiji v mestu Soviore v okviru glasbenega festivala XVI Sagra Musicale Soviorese. V spored so uvrščena dela Gallusa, pesmi slovenske pravoslavne liturgije, skladbe J. S. Bhcha, Mozarta, Foersterja in Gounoda ter črnske duhovne pesmi. Gostovanje v Italiji bo omogočila Metalka.
Nekaj dni kasneje bo oktet zapel v Črni na Koroškem v okviru tamkajšnjih poletnih prireditev.
Dne 22. avgusta pa bo z Nicolaiem Geddo gostoval v Dubrovniku. V programu so dela Gallusa, Haendla, Haydna, Abta, Schumanna, Čajkovskega, Gounoda, Griega, Kreka, Venturinija, Berdoviča in priredbe ruskih narodnih pesmi.
Naslednja dneva bodo pevci okteta nastopili na Korčuli (Korčula, Lumbarda) in 25. avgusta ob zaključku Dubrovniških poletnih prireditev kot solisti pri izvedbi Beethovnove Fantazije za klavir, soliste, zbor in orkester. Zadnji koncert okteta v avgustu bo v cerkvi na otoku na Blejskem jezeru.
V Franciji izide letno 7000 knjig Med temi je okrog tisoč romanov
Francoski založniki si zadnja leta manejo roke. Vsako leto izide v Franciji skoraj 7000 naslovov, od tega okrog tisoč romanov, bodisi francoskih bodisi prevedenih. V novi knjižni sezoni bo prišlo na francoski trg 54 prvič objavljenih francoskih romanov (po predvidevanjih bi jih morali v enem letu izdati vsega kar 220). Med temi so med drugimi Akacija Nobelovega nagrajenca za literaturo 1985 Paula Simona, Ne ljubi še Nathalie Sarraute, zbornik tekstov Jeana Paulha-na (iz leta 1904 in poznejših let), nedokončani proman Georgesa Pereča, ki ga je avtor pisal marca 1982. leta, to je nekaj mesecev pred smrtjo. Ob teh znanih imenih bo seveda tudi nekaj debitantov.
Kar zadeva prevodno literaturo se bodo francoski založniki letos odločali za bolj ali manj preverjena pisateljska imena. Med ameriškimi avtorji bo izšel Faulkner (scenarij iz leta 1942 za dokumentarni film o De Gaullu), Updike (Trust me) in Kerouac (On the Road); med angleškimi so na vrsti Beckford, Wangh in drugi. Italijanov, Špancev in Portugalcev bo tudi kar precej, nemška literatura pa bo zastopana z manj znanimi imeni.
Med »slovanskimi literaturami« se je znašla tudi Knjiga o Milutinu Danka Popoviča, kontroverzen roman, sicer pa bestseller.
Na festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu je ansambel iz zamejstva osvojil prvo mesto
Petek je bil za skupino Happv dav res srečen dan!
Portorož je v petek v prepolnem z rdečimi vrtnicami okrašenem amfiteatru Avditorija proslavil letošnji glasbeni festival Melodije morja in sonca. Festival je potekal v pravcatem poletnem vzdušju, z razvedrilno glasbo, s Prijetnimi prizorčki na odru, z lahkotnimi ritmi, tako da so organizatorji tudi tokrat dosegli zastavljeni cilj: občinstvu na tribunah in gledalcem pred malim ekranom (celotno prireditev je neposredno prenašala RTV Ljubljana) so nudili prisrčen večer, ki je kot nalašč za ta poletni čas.
Melodije morja in sonca so tekmovalnega značaja, zato je treba poročilo
0	festivalu začeti nujno s konca, z Zmagovalci, in pri tem takoj povedati, ?a je polovica prve nagrade strokovne žirije priplula v zamejstvo. Prislužila ^ jo je skupina Happy day s skladbo S-°co Swing, ki so jo člani žirije oceni-:! kot najboljšo, skupno s skladbo Alla me della strada, ki jo je zapela za-Stebška pevka Ksenija Erker.
Uspeh skupine Happy day je po-Sem zaslužen, saj se je skladba, ki je sao sodelovanja pevke Giulie Crocini tržaškim glasbenikom Bontempom, F° ritmu, glasovni plati in tempera-
1	eritni glasbeni spremljavi razlikova-i . °d drugih tipično limonadasto-po-' nih pesmi. Člani skupine so jo ka . tavili dokaj razgibano in efektno, j0 jj_ma na takih prireditvah tudi svo-
srp-^0c^ie morja m sonca prinašajo je n° Slastmmkom iz zamejstva, saj se gapred tremi leti ansambel TOP, ki so sestavljali ustanovni člani sedanje (j0v.Plne Happy day, na festivalu tudi je r° odrezal. S skladbo Naši prasci n0preiel posebno nagrado za »najbolj nastop«, za kar pa se je moral naj-
Člani skupine Happy day se z nasmehom na ustih veselijo prve nagrade na portoroškem festivalu
več »zahvaliti« pujsku, ki je »spremljal« njegovo izvajanje na odru.
V petek je nagrado občinstva prejel pevski par Helena Blagne - Nace Junkar. S skladbo Vrniva se na najino obalo je potrkal na srca občinstva, ki se je dobrovoljno odzvalo tolikšni ljubezni.
Nagrado za najboljše besedilo je prejel Aleš Klinar za tekst pesmi Dek-
leta iz 8. b, ki jo je zapela portoroška skupina Pink Panther. Dekleta iz 8. b so tista, »ki z ritko migajo in te ne vidijo...«. Tudi mladi člani skupine Pink Panther so se v petek, po razglasitvi nagrad, obilno migali na odru, bili pa so tako simpatični, da so osvojili občinstvo.
Na Festivalu so podelili tudi nagrado najboljšemu debitantu. Prejela jo je pevka Damjana za skladbo Rojstvo.
Toliko o sklepnem najbolj pričakovanem delu petkovega večera v portoroškem Avditoriju. V uvodnem delu 12. festivala Melodije morja in sonca so udeleženci zapeli svoje pesmi. Na odru se je zvrstilo skupno 15 pevcev in skupin, ki sta jih predstavila povezovalca Miša Molk in Claudio Geissa. Potem ko so prisotne »ogreli« zvoki ansamblov Ne joči Peter, Zebra imago
in Karamela, sta Helena Blagne in Nace Junkar takoj »prevzela« občinstvo z že omenjeno skladbo Vrniva se na najino obalo. Ob koncu festivala sta se res vrnila, a ne na obalo, pač pa na oder... po nagrado!
Po slovenski zemlji svetovno znana skupina Agropop je s svojo vseobsegajočo pevko Šerbi zapela, da jo »tam na morju ljubca čaka«. Rosana in Vili sta se predala »željam«. Skupina Top ex-press je za njima posvetila pesem Me-lani. Damjana je pela o rojstvu, in pesem ji je prinesla srečo, saj so jo izbrali za najboljšo debitantko. Se je mar z njo rodila nova zvezda v slovenski zabavnoglasbeni galaksiji?
Skupino Caffe je očaral »sijaj noči«, portoroške Pink pantherje pa »dekleta iz 8. b«. Fantje so bili pri tem kar se da konkretni, saj so odnesli nagrado.
Skupina Big ben se je predstavila s pesmijo Lady Blue. Za njo se je skupina Romeo »poslovila« s skladbo Adio. Z naslovom skladbe prvonagrajenke Ksenije Erker se da lahko tudi pesniško »poigrati«: Alla fine della strada, jo je čakala ... nagrada (!?). Elegantni člani skupine Casino so v svoji skladbi zaprosili dekle, naj jih poljubi »još je-dan put«. Člani skupine Don Juan imenu navkljub niso bili tako ljubeznivi: predstavili so se kot »gusarji z morja«. Zvone Kumar in Laura Budal sta si, vsaj po naslovu skladbe sodeč, razdajala »poletne nežnosti«, skupina Pop design pa je opozorila, da bo »nekoč zbrala pogum«.
Tekmovalni del je zaključil nastop skupine Happy day s pesmijo Coco Swing. Zanjo je v tem primeru očitno veljal svetopisemski rek »zadnji bodo prvi«. »Happydaysi« so bili v petek zvečer res prvi!
MARJAN KEMPERLE
Poroka je bila priložnost za praznično oblačenje
Čar ljudske noše včeraj in danes
Ohcet je od nekdaj ena izmed najpriljubljenejših priložnosti, na kateri so se morali glavni udeleženci nasploh izkazati. Takšno nepisano, vendar dovolj strogo ter predvsem upoštevano pravilo je seveda veljalo tudi za oblačila. Ženin in nevesta sta morala vselej biti lepo odpravljena, posebno tam, kjer so veliko dali na domače tradicije.
In prav zahvaljujoč se zakoreninjenim starim običajem se je tudi pri nas ohranila slovenska ljudska noša predvsem v pražnji obliki, ki je bila večinoma kar poročna. Nekdaj namreč niso imeli veliko možnosti, da bi si šivali ali celo iz sezone v sezono kupovali obleke, zato so zlasti na dragocenejše dele oblačil zelo pazili. Posebno so čuvali drobno in umetelno vezene rute ali rokavce, ki so šli iz roda v rod.
Precej, čeprav žal veliko premalo, svilenih karponov, ovratnih rut ali peč iz tankega bombaža in bombažnih bluzic se je ohranilo do današnjih dni. Starejše ali mlajše lastnice jih v kombinaciji z drugimi deli rade oblečejo ob raznih primernih priložnostih, kot je prav Kraška ohcet.
Kot rečeno, je vzgib prav gotovo hvalevreden, ker med drugim odraža navezanost na lastno ljudsko izročilo. Vendar pa ta ljubezen, kot vse ostale, zahteva spoštovanje in primeren odnos. To pa pomeni, da bi se morali v slovensko tržaško ljudsko nošo, vendar pa opomba velja za vse ljudske noše tega sveta, obleči upoštevaje nekaj osnovnih pravil. Predvsem se je treba v nošo obleči v celoti, ne pa na primer nadeti samo par kosov; in drugič je treba izbrani noši prilagoditi celotni zunanji izgled. Nepojmljivo je namreč, da oblečemo nošo iz druge polovice prejšnjega stoletja in jo »okrasimo« z očarljivo pričesko po zadnji modi.
Prav gotovo je res, da se morebitni srečni lastnik tržaške ljudske noše znajde v zagati, kajti podedovana noša je redkokdaj popolna. Večkrat manjkajo dodatki, ki morda niso tako bistveni, velikokrat pa na primer ni čevljev. V takšnih slučajih, ki so še kar pogosti, je seveda treba najti primerno nadomestilo, ki pa bi moralo biti veliko bolj podobno originalu, kot pa sodobni inačici pražnjih čevljev.
Poleg teh lažje rešljivih težav pa se ljubitelji, predvsem pa ljubiteljice tržaške ljudske noše, znajdejo v precepu, ko si želijo izdelati povsem novo nošo ali pa dodati dobljenim originalnim kosom manjkajoče dele. V teh primerih je najbolje, če si priskrbijo kakšno popolno ter seveda originalno nošo ter jo skušajo čimvestneje kopirati. Če odmislimo težave, ki jih na primer predstavljajo vezeni deli tržaške ženske ljudske noše, jih še vedno ostane precej.
Začnimo kar pri začetku, pri izbiri materiala: kvaliteta blaga se je predvsem v zadnjih desetletjih bistveno spremenila, tako da je zelo težko in tudi drago nabaviti natančno isti tip blaga, ki so ga na primer uporabljali konec prejšnjega in v začetku tega stoletja. Če pa se vam nasmehne sreča, da v kakšni trgovini na primer zasledite bogat tip svile, ki so mu ponekod pravili murje in ki so ga uporabljali predvsem za trakove na ženski mander-jerski noši, še ni rečeno, da najdete zaželjeno barvo. Glede usklajevanja barv na nošah še drobna pripomba: današnji ter nekdanji okus nista vselej v sozvočju, vsekakor pa imajo prednost kombinacije, ki jih lahko zasledimo na kakšnem originalnem kosu ljudske noše.
Vodilo pri razreševanju razno raznih dvomov mora zatorej biti čimvečje prilagajanje originalnim primerkom, kar velja tako za po-
samezne kose kot za skupni izgled. Dekle v noši je primerno oblečeno, če je nadelo vse zahtevane dele noše, vključno s pečo, če jo tip oblečene noše zahteva, popustljivejši smo lahko edino pri spodnjem perilu. O obuvalih, ki skoraj nikoli niso originalna, smo mimogrede že nekaj povedali, zato pa je skoraj nujna še pripomba o tem, kako se oblečemo. Ni namreč dovolj, če si nadenemo vse zahtevane dele noš, zelo pomemben je tudi kao si jih nadenemo oziroma zavežemo. Po vezavi ovratnih rut ali pa peč lahko namreč razpoznavamo noše iz različnih vasi ali celo predelov. To je en razpoznavni ključ, ki je navadno dostopen boljšim poznavalcem ljudskih noš; drugi, ki mu lahko rečemo kar malomarnost, pa je zaznaven vsakomur. O vratne rute, ki vseskozi padajo z ramen, trakovi, ki se vlečejo za obleke in podobno težko pripišemo nepoznavanju, temveč prej brezbrižnosti posameznikov. Kdor pa za Kraško ohcet ali pa ob kakšni drugi priložnosti obleče slovensko tržaško ljudsko nošo, bi moral vedeti, da so se naši predniki, ne glede na okus, zelo pazljivo oblačili ob praznikih in da je bila nemarnost, posebno za ženske, že skorajda greh.
Naj bo torej noša takšna ali drugačna, bolj ali manj po našem okusu, zavedati se je treba, da je nekaj drugega od nekoliko neobičajne obleke. Obširneje o raznih oblikah slovenske ljudske noše na Tržaškem se tokrat ne bi razpisala. O tem je namreč že precej zbranega ter objavljenega gradiva, na primer knjiga Deklica, podaj roko, veliko gradiva pa je na primer na razpolago pri Odseku za zgodovino pri NŠK, lepe primerke originalov ali dobro izdelanih kopij pa hranijo pri TFS Stu ledi. Priložnost, da si lahko ogledate nekaj dovolj »pravovernih« tržaških ljudskih noš, pa bo kot vsakič nudila Kraška ohcet.
Tržaška ljudska noša (Bogdan Grom, 1949)
Slovenski ljudski noši na Tržaškem pa bo na tokratni Kraški ohceti namenjen poseben večer, na katerem bodo strokovnjaki na najpreprostejši način skušali prikazati razne oblike ženske ter moške noše. Pobuda, ki sodi med novosti letošnje prireditve, bo na sporedu v sredo 23.8. ob 20. uri in sicer v repenski Kraški hiši, prireditelja pa sta tržaška folklorna skupina Stu ledi in Odsek za zgodovino pri NŠK. V okvir pobud, ki naj bi pripomogle k drugačnemu pristopu do ljudske noše, sodi tudi nedeljsko nagrajevanje najlepših noš, ki se bodo udeležile letošnje Kraške ohceti. Posebna žirija bo namreč med udeleženci izbrala najlepšo originalno nošo, najboljšo »ponaredbo« in najstarejšo udeleženko v ljudski noši.
(bip)
Razstava fotografij o nekdanjih porokah
Poroka v Barko vi j ah v letu 1912 (Foto Anton Jerkič)
Med pobudami, ki bodo spremljale letošnjo Kraško ohcet, spada tudi fotografska razstava. Tokrat ne gre za delo priznanega in poznanega fotografskega mojstra (čeprav so bili nekateri izmed avtorjev pravi umetniki fotografije), temveč za predstavitev starejših fotografij na temo poroke. Približujemo se torej vzroku, ki je privedel Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, da se je odločil za tako postavitev. Kraška ohcet se kot obred zgleduje po porokah, ki so bile v naših krajih razširjene nekje do polovice prejšnjega stoletja. Po vzorih meščanske mode so se že tedaj strogi običaji vezani na to priliko začeli spreminjati oziroma zamirati. Nekateri navdušeni zapisovalci so že v tistih časih kolovratili po vaseh in si jemali zapiske o teh zanimivih navadah. Precej podatkov se je ohranilo v ustnem izročilu, ki je bilo zapisano veliko pozneje. Dokumentov kot so fotografije, pa iz tega časa, iz jasnih razlogov še nimamo. Ideja je torej bila, da se poišče in predstavi čim starejši fotografski material na to temo. Nekaj je bilo tega na Odseku že zbranega, večino pa so prispevali navdušenci in zbiralci iz svojih arhivov. Fotografije so v glavnem iz konca 19. ter iz prvih desetletij našega stoletja, značilna zanje pa je, kljub tipični statičnosti, velika izraznost, ob kateri komentar skorajda ni potreben. To so slike na katerih ne iščemo umetniške vrednosti, čeprav nekatere izmed njih že po svoji oblikovnosti k temu težijo. Gledamo jih kot dokument časa, v katerem je bilo že slikanje prava investicija, katere gotovo ni zmogla vsaka družina. Fotografskega mojstra so v hišo povabili le ob največjih življenjskih praznikih in ob taki priliki so se pred magični aparat postavili prav vsi: družinski člani, sorodniki, prijatelji in radovedneži. Smrtno resni so kar precej dolgo zadrževali dih, dokler jih pok iz aparata ni odrešil, trenutek pa je že bil ujet v večnost. Izmed otrok se je navadno kdo premaknil in razjezil mojstra, ker mu slika ni uspela. Premožnejši so se seveda ob tako svečanih priložnostih podali kar v fotografski atelje, da so že po slikah vsi razumeli koliko dotični velja. Z obrazov, oblek in še iz tisoč majhnih detajlov pa lahko skoraj v celoti razberemo življenjski stil in socialno ozadje ovekovečenih trenutkov. Nenazadnje je iz vseh teh fotografij razvidno spreminjanje načina oblačenja domačih parov, ki so po zgledu mestne mode polagoma opuščali svoje noše, ter se hoteli vsaj za tak dan obleči gosposko.
Do takih in zanimivejših spoznanj bodo torej lahko prišli obiskovalci, ki si bodo ogledali fotografsko razstavo, katere otvoritev bo 24. avgusta v prostorih Kraške hiše.
MARTINA REPNIC
Dunja in Davorin letošnja nevesta in ženin
Še dva tedna nas ločita od 14. Kraške ohceti. V Repnu je vse bolj živo, sestanek sledi sestanku, domača dekleta pa se že zbirajo v Kraški hiši, kjer pripravljajo papirnate rože, da bodo okrasile slavoloke. Čez nekaj dni se bodo fantje odpravili po brin, ki jim bo služil za postavitev slavolokov, »balarji« pa se nadvse resno pomenkujejo o prevozu bale ter ugibajo, če bodo organizatorji pripeljali vola, ki mora biti po tradiciji vprežen v voz.
Nestrpna in polnih rok dela pa sta predvsem nevesta in ženin, ki si bosta v nedeljo, 27. avgusta obljubila večno zvestobo. Nevesta dokončuje ročno vezenje »karpona«, ženinova noša pa je že pripravljena, manjkajo le še srebrni gumbi, ki jih bo seveda prisil krojač in ne ženin.
Ženin in nevesta pa pripravljata konfete, ki jih bo treba razdeliti ohce-tarjem. Če naj verjamemo govoricam -tedaj jih bo kar veliko, kakih sto po številu in če k temu dodamo še vse ljudske noše, ki bodo sodelovale v svatovski povorki, tedaj lahko rečemo, da bo to res velika ohcet.
Naj predstavimo glavna akterja letošnje Kraške ohceti: nevesta je 22 let stara Dunja Sosič z Opčin, ženin pa 30 let stari Davorin Smotlak iz Mačkolj. Spoznala sta se v Mladinski skupini P.Tomažič, kjer od nekdaj sodelujeta, druži pa ju tudi petje, kajti Dunja poje v zboru Primorec-Tabor, Davorin pa v zboru V.Vodnik iz Doline. Dunja Sosič je učiteljica in je zaposlena kot vzgojiteljica pri Vz_gojno zaposlitvenem središču Mitja Cuk na Opčinah, Davorin pa je po poklicu delavec, žal trenutno brez zaposlitve (kdo ve, če bi mu kdo med čitatelji za poročno darilo priskrbel delo!?). Ne glede na to, pa sta oba še kar optimista in sta prepričana, da se bo tudi vprašanje dela prej ali slej uredilo.
Če se povrnemo k letošnji Kraški ohceti, tedaj je treba povedati, da bo uvod v prireditev že v sredo, 23. avgusta, ko bosta zvečer zasedena tako Kraški muzej kot Kraška hiša. V muzeju bo domača dramska skupina ob 21. uri predstavila lepljenko »Vaški vrtiljak«, ki obuja vesele spomine na stare čase, še prej, in sicer ob 20. uri pa bo v Kraški hiši predstavitev naše ljudske noše. Strokovnjaki bodo »obdelali« vsak posamezni kos oblačila in odgovarjali na vprašanja poslušalcev.
Uradna otvoritev 14. Kraške ohceti pa bo naslednjega dne, in sicer v četrtek, 24. avgusta, ko bo tudi odprtje razstave umetne obrti, ki jo prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje, in razstave starih fotografij o porokah na Tržaškem, ki jo prireja Narodna in študijska knjižnica. Med-
Stran pripravila BREDA PAHOR
tem ko se bodo obiskovalci Repna vrteli na trgu ob zvokih narodno-zabav-nega ansambla, pa se bosta nevesta in ženin - vsak posebej seveda - poslavljala od »ledih stanu« in se nekaj pred polnočjo tudi onadva zavrtela skupaj s fanti in dekleti, ki bodo sodelovali na dekliščini oziroma fantovski. Naslednjega dne bo v trdni temi Davorin -skupaj s prijatelji - zapel podoknico Dunji, v soboto bo prevoz bale s Cola v Repen, v nedeljo pa ta prava ohcet v cerkvi na Tabru, od koder se bodo ohcetarji v ljudskih nošah podali najprej na »žvacet« k Furlanu, potem pa okrepčani nadaljevali pot v povorki do Kraške hiše v Repnu, kjer bo najprej predaja neveste, potem pa še poročno kosilo. Ohcet se bo končala ob 17. uri, ko bosta novopročenca odprla ples, ki se bo potem nadaljeval pozno v noč.
Kot vse kaže, bo v času Kraške ohceti odprtih šest osmič in velik kiosk na repenskem trgu, tako da bo zadoščeno vsem željam in okusom. Vsak večer bo seveda ples, odprte bodo razstave in seveda tudi Kraška hiša. O podrobnostih letošnje Kraške ohceti bomo seveda še poročali v naslednjih številkah našega dnevnika, omenimo naj le še, da bo 14. Kraška ohcet pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti.
POZIV LJUDSKIM NOŠAM
Zadruga Naš Kras vabi vse lastnice in lastnike ljudskih noš, da se v čim večjem številu udeležijo letošnje Kraške ohceti in na ta način slavnostno počastijo našo največjo etnografsko-folklorno prireditev. Zborno mesto vseh noš je ob 9.30 pred cerkvijo na Tabru, kjer bo ob 10. uri poroka.
Posebna žirija bo med pristnimi ljudskimi nošami nagradila tri, in sicer najlepšo originalno nošo, najboljšo no-voizdelano nošo in najstarejšo ude-ležnko v ljudski noši.
Za morebitne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 60261.
DARILA ZA NOVOPOROČENCA
Objavljamo prvi seznam daril novo-poročencema, ki se bosta poročila na letošnji 14. Kraški ohceti:
Ljudska noša za nevesto - prispevek repentaborske občinske uprave.
Ljudska noša za ženina - darilo Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
Zlata poročna prstana - darilo draguljarne in urarne Malalan.
Poročno potovanje na Palmo de Mallorca - darilo turistične agencije Aurora Viaggi/Atlas.
Obutev za nevesto in ženina - darilo trgovine čevljev Malalan.
Poročni šopek in nageljni - dar cvetličarne Švagelj.
10 kg konfetov - darilo trgovine jestvin Škabar.
Hranilna knjižica s 300.000 lirami darilo Tržaške kreditne banke.
Hranilna knjižica s 300.000 lirami darilo Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Usnjen album za poročne fotografij®
- darilo Foto Egon.
Enoletna naročnina na Primorsk dnevnik - darilo ZTT.
Knjižna zbirka - darilo Tržaške khj1 game.
Poročni kolač - darilo pekarne Co
Najavo morebitnih novih daril spr jema Primorski dnevnik (telet 7796600) ali pa potovalni urad Auro (telefon 60261).
Wild water rafting tudi pri nas
V deroči Soči tudi za turiste pustolovska vožnja s čolnom
Rekreativni športi so se v zadnjih letih uveljavili kot odlično dopolnilo klasičnega turizma. Precej takih športov, predvsem tisti pustolovskega značaja, so se najprej uveljavili v severni Ameriki, odtod pa so se razširili tudi na staro celino.
Med temi je tudi wild water rafting, oziroma spust z gumijastimi čolni po divjih in deročih vodah. Ta šport ima izreden uspeh in veliko privržencev predvsem na reki Colorado in na kanadskih rekah, pred nekaj leti pa so ljubitelji vodnih športov začeli z raf-tingom tudi na Tirolskem, na Bavarskem in v Savoji. Prav na Tirolskem, kjer so se mudili na enem takem tekmovanju, so nekateri člani kajakaškega kluba Soške elektrarne iz Solkana spoznali ta šport in se nanj hitro navdušili. Spomladi so v živo preverili možnost spusta po deročih vodah naše Soče, in ker so bili prvi rezultati spodbudni, se je skupina treh članov kajakaškega kluba udeležila strokovnih mednarodnih seminarjev za vaditelje raftinga na reki Inn v bližini Innsbrucka. Pri KK Soške elektrarne so takoj potem ustanovili sekcijo za rafting z namenom, da bi tudi pri nas vpeljali rafting in tako tudi popestrili turistično ponudbo Soške doline. S finačno pomočjo Kompasa, Soških elektrarn in Primexa so nabavili dva gumijasta čolna za sedem in devet oseb ter s prvim julijem začeli z rednimi vožnjami.
Sandi Brataševec, Peter Černe in Saša Marušič, sicer odlični kajakaši in izvrstni poznavalci Soče, so pripravili rafting z različnimi težavnostnimi stopnjami, tako da se tega zabavnega športa lahko udeležijo prav vsi. Spust poteka na devet kilometrov dolgem
delu Soče od slapa Boka do Trnovega ob Soči. V dobri uri in pol vožnje lahko sleherna oseba preizkusi lastno veslarsko sposobnost in občuduje Soško dolino z nenavadnega zornega kota, ki je bil do sedaj dosegljiv le kajakašem. Spust je zanimiv tudi zato, ker se odvija na predelu Soče, kjer je rezervna proga za svetovno kajakaško prvenstvo, ki bo v Soški dolini junija 1991.
Pred nekaj dnevi sem se tudi sam udeležil raftinga, tako da sem lahko od blizu sledil spustu po Soči. Dobili smo se v Bovcu v hotelu Alp, kjer je
zbirališče, odtod pa so nas s kombijem in lastnimi avtomobili peljali do štartne točke v Boki. Tu so nam voditelji spusta dodelili primerno opremo-oble-ko, čevlje, rešilni jopič, čelado in seveda veslo, ter na kratko obrazložili nekaj enostavnih načel, ki jih mora raf-ter poznati. Nato smo se spustili v sinjo vodo reke Soče in začeli z veslanjem v mirnih vodah. V poletnih mesecih, ko je v reki dotok vode manjši, je rafting na Soči dosegljih prav vsakomur. Nizka višina vode v reki in spretnost voditeljev omogočajo spust brez nobenih nevarnosti. Brez
večjih težav smo premostili nekaj brzic, tako da smo pri Srpenici lahko občudovali izjemen razgled z nenavadnega zornega kota. Nekaj sto metrov pred Trnovim smo se spustili v soteske Soče, kjer smo lahko prav uživali Sočo in se tudi malce zmočili. Pred Trnovim je cilj lažjega spusta, boljše posadke pa lahko nadaljujejo s spustom še za 800 metrov prav do vasi.
Do konca meseca se bomo lahko spuščali z gumijastimi čolni po Soči dvakrat dnevno in sicer ob 9.30 in ob 14. uri, septembra pa bodo spuste prirejali le ob koncih tedna. Do sedaj se je raftinga na Soči udeležilo preko 400 ljudi, v glavnem angleških in nemških turisti, ki so v Bovcu bili na dopustu. Vsi so bili zelo zadovoljni in tudi večjih težav sploh ni bilo.
Rafting na Soči daje možnost nada-ljnega razvoja turizma v teh krajih. Za prihodnjo sezono bodo organizatorji raftinga ponudbo spustov še povečali z nakupom drugih čolnov, ustrezno reklamo in ureditvijo okrepčevalne točke na progi. Cena vožnje z gumijastimi čolni je približno trideset tisoč lir, kar ni prav malo, vendar jih spust po nedotaknjeni naravi reke Soče velja v celoti. Za vse tiste, ki bi se radi udeležili te pustolovščine naj povemo da je zbirališče v hotelu Alp v Bovcu ob zgoraj navedenih urah. Možne so tudi rezervacije, tako za posameznike kakor za skupine ljudi in sicer po telefonu vsak dan od 20. do 21. ure na številko recepcije hotela Alp (003865) 86040.
Bistra hči planin nam tako od letos poleg drugega nudi tudi možnost zabavnega in športnega poldneva v njenih vodah.
ALEŠ VVALTRITSCH
Obilo prireditev v Abanu
V	mestecu Abano, nedaleč od Padove, so znane termalne kopeli. V tam kraju, znanem že v rimskih časih, imajo 105 izvirkov termalne vode, 78 termalnih kopališč, 8.000 sob v hotelih in prenočiščih, sto plavalnih bazenov na prostem in v hotelih.
Zelo skrbijo za vedno veliko število gostov, ki tja prihajajo v vsakem letnem času. Letos v avgustu bodo tam imeli več privlačnih prireditev. Sinoči je nastopil balet Tropicana de Cuba, kasneje bo nastopil Gino Bramieri. Konec meseca bodo imeli konjske tekme. Veliko avtobusov skrbi za prevoz potnikov na enodnevne izlete v ne preveč oddaljene Padovo, Benetke, Vicenzo in Verono. Na tak način gostje, ki so v termalnih kopelih tudi na zdravljenju, imajo priložnost ogledati si turistično bogate kraje v neposrednem sosedstvu.
Manj hotelov v Italiji
V	letu 1987 je iz spiska italijanskih hotelov izginilo 600 naslovov. To izhaja iz podatkov ISTAT. Gre v tem primeru za vrsto manjših hotelov naj nižje kategorije, ki so jih lastniki opustili. Gre pa tudi, še zlasti v počitniških krajih, za spremembo uporabnosti stavbe, v kateri je prej bil hotel. Lastniki so hotelsko stavbo spremenili v stanovanjsko in jo prodali.
V	Italiji je na začetku 1988 bilo 38.114 hotelov. Kljub zmanjšanju števila hotelov se je povečalo število sob. Teh je lani bilo 923.000, ležišč pa 1.665.000.
Na prvem mestu je dežela Emilija-Romagna, kjer je 264.000 ležišč, sledita ji Tridentinska-Južna Tirolska (239.000 ležišč) in Veneto (173.000 ležišč).
Nad 27 milijonov vozil doslej pod Mont Blancom
Pred 24 leti je bil zgrajen francosko-italijanski predor pod Mont Blancom. 19. julija 1965 je bil predor svečano odprt. V skoro četrt stoletja je v obeh smereh skozi predor šlo 27 milijonov vozil. 18.513.087 je bilo osebnih avtomobilov (povprečno 2.101 vsak dan), 446.612 je bilo avtobusov (povprečno 51 vsak dan), tovornjakov pa 8.216.713 (vsak dan povprečno 947). V prvem letu je promet znašal 591.481 vozil, v zadnjem letu pa 1.734.000. V letošnjih prvih sedmih mesecih so zabeležili promet 1.010.770 vozil.
Predor pod Mont Blancom je pomembna prometnica med Italijo in Francijo ne le za turiste marveč tudi in predvem za prevoz blaga.
Iz Doline Aoste je speljan še en predor in sicer tisti pod G ran San Ber-
nardom. Ta povezuje Italijo in Švico. V letošnjih prvih sedmih mesecih je tod šlo 348.009 vozil. Med temi je bilo 5.021 avtobusov in 36.769 tovornjakov.
Ta predor so otvorili 19. marca 1964. Od takrat je po tej poti šlo 12 milijo-, nov in pol vozil.
■ Nemški letalski prevoznik Lufthansa gradi v Pekingu svoj center. V njem bodo poslovni prostori in tudi 550 hotelskih sob. Center in poslovni prostori bodo namenjeni predvsem zahodnim poslovnežem, ki imajo vedno več opravkov na Kitajskem. V Pekingu pa ni na razpolago veliko sodobno urejenih hotelov, zahodnih turistov, ki pridejo na obisk v Kitajsko pa je vedno več.
Skandinavci veliko potujejo v svet
Muzej Blixenove na danski obali
Turistična ponudba v skandinavskih državah bo odslej v glavnem ponudba enega samega velikega tour operaterja. Doslej največje turistično podjetje Spies Resor je za 60 milijard lir kupilo svojega največjega konkurenta Tjaereborg.
Skandinavski turistični velikan bo po novem lahko letno poskrbel za 800.000 potovanj, svoje usluge bo prodal 1.300.000 turistom, v glavnem so ta potovanja v sredozemske dežele in v Afriko. Turistične prodajalne so odprte noč in dan, katalogi so precej zajetni, kar 200 strani imajo, opremljeni so z vabljivimi barvnimi slikami. Pred časom so skandinavski tour operaterji imeli opravka v glavnem le s čarterskimi letali, turistični paketi so bili zelo poceni. Dogajalo se je, da je enotedenski počitniški paket v najbolj poceni hotelu na Kanarskih otokih stal manj kot večerja za dve osebi v najbolj luksuzni restavraciji doma v Kobenhavnu. Šve-
di, Danci, Norvežani in Finci pa si sedaj želijo tudi bolj kvalitetno oskrbo. Zaradi tega jim njihovi tour operaterji priskrbijo bodisi zelo cenene počitnice kot tudi dopust v najbolj renomiranih hotelih. Zanimanje za take počitnice pa rase iz leta v leto.
Ob baltiški obali Danske so pred kratkim pričeli urejati muzej znane pisateljice Karen Blixen. Širša svetovna publika jo je spoznala z branjem njenih romanov o Afriki šele v zadnjem času, pa čeprav je Blixenova umrla že leta 1962. Z izkupičkom njenih romanov in filmov, ki so jih naredili po teh delih, je Karen Foundation sklenila urediti kmečko domačijo, kjer je pisateljica živela zadnja leta svojega življenja. V teh stavbah bodo uredili zbirke slik in spominkov, ki jih je Karen Blixen s seboj prinesla iz Afrike. Pobudniki so prepričani, da bo v muzeju vedno precej obiskovalcev.
Čez nekaj dni, dan po velikem šmarnu, bo že druga letošnja dirka
Palio v Sieni je svojevrstna prireditev
Siena je eden umetniških biserov Italije. Znana je po čudoviti stolnici, 86 m visokem stolpu Torre del Man-gia, palači Salimbeni, številnih izrednih dvoranah itd.
Njen najbolj živ izraz pa je nedvomno Palio, dirka konjev, ki se odvija dvakrat na leto. Priredijo ga 2. julija, ko je Posvečen čudežnemu prikazovanju Marije na oltarju cerkve v Provenza-hu, in 16. avgusta, dan po vnebovzetju.
Palio ima v Sieni izredno stare korenine. Ob koncu 12. stoletja je tedaj vladajoča družina razdelila mesto na jri dele: San Martino, Citta in Camol-lla. Vsako od teh mestnih predelov so nato razdelili še na contrade, katerih nmje in število so bili določeni leta 1/30. Ta razdelitev velja še danes. ^-°ntrad je sedemnajst: Civetta, Leo-Sprno, Nicchio, Torre, Aguila, Bruco, j nioccola, Drago, Giraffa, Istrice, /uPa, Oca, Onda, Pantera, Selva, Tar-Uca in Val di Montone.
Contrade in njihovi prebivalci so od pdno protagonisti dogajanj v mestu, Phov največji praznik pa je prav iz-edba posameznih paliov. Ob dveh °cno določenih izvedbah se včasih iz-®de lahko tudi tretji izredni palio. O c®1 ima glavno besedo župan, ki lah-j^Počasti izjemne dogodke z dodatek0 pravzaprav poteka palio?
0]pn=»	____:_______XX... i „„
^ .	— jJiuviujnuv Lcnu jjuuu y
Ca lena ima v svojem središču lep trg, rh ki Je precej podoben amfiteat-la, Nižje ležečo stran trga zapira Pa-
, 9 D11 K K11	Qmn a nVi l/atornm
stoji
Pubblico di Siena, ob katerem
del
P tudi vitka silhueta stolpa l]anp\Višji del trga je polkrožen in
Pnlačya
gojT^Sansedoni je ob njem najmo-sp^rpJša. Iz polkrožnega dela se trg tfgg Ca Proti mestni palači. Okoli tega Pripravijo progo za konje. Ker je
trg prekrit z opeko nasujejo po progi debel sloj peska. Start je pred občinsko palačo. Konji se morajo najprej povzpeti do nekaj metrov višje ležeče polkrožne promenade in po njej je ključna točka ovinek, ki vodi v ciljno ravnino. Ovinek je nevaren tudi zaradi tega, ker brzina zanaša konje proti stebrom kapele, ki je naslonjena na občinsko palačo.
Palio je vsekakor dirka konj, čeprav se začne z jezdeci na njih. V primeru padcev, ki so zaradi gneče na startu in na ovinkih zelo pogosti, se zmaga dodeli konju tudi če ta pride na cilj brez jezdeca.
Vsakega palia se udeleži le 10 con-trad. Najprej pride na vrsto sedmerica, ki se prejšnjega palia ni udeležila, tri prosta mesta pa izžrebajo med ostalimi desetimi. Konje prispevajo domači konjereje! skupnemu skladu in contra-dam so dodeljeni z žrebom. Contrada si mora nato najti jezdeca. Jaha se na neosedlanem konju in iz čistih amaterjev se je v teku desetletij razvila izbrana vrsta skoraj poklicnih jezdecev, ki za svoje usluge prejemajo tudi lepe honorarje. Tri dni pred izvedbo palia se začnejo poskusne dirke, ki tudi določijo razvrstitev na startu.
Pred startom so tako konji kot jezdeci na razpolago občinskim oblastem in ni več mogoč stik z voditelji con-trad. Od začetka poskusnih dirk do konca palia morajo nositi jezdeci uradna oblačila vsake contrade, primerno pa morajo biti okrašeni tudi konji.
Bobnanje privabi konje na start, ki se uradno imenuje »mossa«, starter pa je mossiere. Dolga napeta vrv (canapo)
preprečuje konjem začetek dirke. Ko starter smatra, da je položaj konj pravilen spusti vrv. Istočasno močno bobnanje pomeni znak za začetek divjega teka. Že na prvem ostrem ovinku vrh klanca je včasih jasno kdo bo zmagovalec, čeprav morajo konji preteči tri kroge. Ob »mossi« je namreč bistvene važnosti hiter skok, s katerim se lahko
pridobi ugodno mesto na progi in se prepreči prerivanje v hudi gneči glavnine. Naslednji oster ovinek, ki odkriva kratek spust do cilja je posebno nevaren če tečeta na čelu po dva ali več konjev. V takem primeru je skoraj neizbežno, da mora jezdec na zunanji strani konja zaustaviti, ker bi sicer zadel v stebre kapele. Izsiljevanje pred-
nosti in prehitevanje na tem delu proge privede večkrat do padcev jezdecev, sami konji pa nadaljuj o tek in večkrat tudi zmagajo brez vodnika.
V primeru padca se jezdec lahko povzpne ponovno na konja samo s svojimi močmi in seveda če se je ob padcu konj ustavil. Jezdec, katerega med dirko prehitijo za cel krog, se mora nemudoma ustaviti.
Pred izvedbo vsakega palia se v Sieni odvija tudi sprevod, ki obuja ureditev, običaje in noše srednjeveške si-enske republike.
Za ta sprevod mora vsaka contrada prispevati točno določene akterje. Sem sodijo bobnar, dva tekača (gioca-tori di bandiera), poveljnik (duce) z dvema orožnikoma (uomini d'arme), zastavonoša, dva paža z znakoma starih vojaških druščin, uradni jezdec contrade, ki pa tokrat jezdi paradnega konja (soprallasso) katerega za povodec vodi »palafreniere« in konj, ki bo za contrado tekel na paliu (barbero) katerega za povodec vodi »barbares-co«. Contrade, ki na paliu ne sodelujejo, se morajo tudi udeležiti sprevoda, vendar brez paradnega in dirkalnega konja.
Sam palio je umetniško, poslikana svilena zastava, ki je običajno delo domačih umetnikov. Občinska uprava za dirke 2. julija in 16. avgusta navadno ne predpiše motiva katerega mora palio vsebovati, v primeru izrednih dirk pa palio vsebuje tudi motiv, ki ponazarja razlog za izvedbo palia.
Tudi za letošnji palio, ki bo čez nekaj dni, se bo v Sieni zbralo veliko domačinov in tujcev. Sicer pa je Siena tudi drugače zanimiva, da jo obiščemo.
BRUNO KRIŽMAN
Na uvodnem slalomu sezone za svetovni pokal
Plavalno EP v Bonnu
Tomba brez uvrstitve
THREDBO (Avstralija) — »Škoda, dobro sem peljal in sem res mislil, da bom zmagal,« je po včerajšnjem slalomu, drugi tekmi letošnje sezone, dejal Italijan Alberto Tomba. Smučal pa je res izvrstno, pri merjenju vmesnega časa je imel 21 stotik sekunde manj od tedaj vodilnega Gstreina. Zatem pa so se smuči poškodovale in je zletel s proge. Kot zatrjujejo pri Rossignolu, so se smuči poškodovale, potem ko je zadel količek. Ostali Italijani pa niso bili slabi, a Grigis je v drugi vožnji celo dosegel drugi najboljši čas skupaj z Gstreinom.
Zmago si je z odlično prvo vožnjo zagotovil Bittner. Prvak v slalomu, Norvežan Furuseth, je v drugem spustu napadel vse ali nič in se s 7. mesta povzpel na drugo, kaj več pa ni zmogel. Vsekakor je Furuseth še utrdil vodilno mesto na skupni lestvici.
Tekme za svetovni moški pokal bodo spet na vrsti novembra v ZDA.
VRSTNI RED SLALOMA: 1. Bittner (ZRN) 2'01"93; 2. Furuseth (Nor.) 202'24; 3. Gstrein (Av.) 2’02"35; 4. Stangassinger (Av.) 2’02 "80; 5. Girar-delli (Luks.) 2'02"81; 6. Grigis (It.) 2'03"56; 7. Zurbriggen (Švi.) 2'03"77; 8. Mader (Av.) 2'03"86; 9. Accola (Švi.) 2'04"28; 10. Roth (ZRN) 2'04"63; 11. Ge-rosa (It.) 2'04"86; 12. Ormsby (ZDA) 2'04"99; 13. Okabe (Jap.) 2'05"24; 14. Pramotton (It.) 2'05"49; 15. Nierlich (Av.) 2'05"76; 19. Totsch (It.) 2'05"98: 20. Benedik (Jug.) 2'06"31; 23. Bergant (Jug.) 2'08"51.
LESTVICA ZA SP PO 2 TEKMAH:
1. Furuseth (Nor.) 40; 2. Bittner (ZRN) 32; 3. Eriksson (Šve.) 25; 4. Mader (Av.) in Girardelli (Luks.) 23; 6. Zurbriggen (Švi.) 19; 7. Gstrein (Av.) 15; 8. Stangassinger (Av.) 12; 9. Tomba (It.) in Roth (ZRN) 11; 11. Grigis (It.) 10; 12. Gaidet
(Fr.) 9; 13. Mayer (ZRN) 8; 14. Accola (Švi.) 7; 15. Stuffer (ZRN) 6; 16. Gerosa (It.) 5; 21. Pramotton (It.) 2.
Na sliki (AP): zmagovalec avstralskega slaloma, Bittner, in drugouvrščeni Furuseth.
Danes prvi boji
BONN — Z otvoritveno slovesnostjo, ki je trajala kar štiri ure, se je včeraj v Bonnu pričelo 19. evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu, skokih v vodo in umetnostnem plavanju. Prvenstva se bo udeležilo okrog 1500 tekmovalcev v zastopstvu 28 držav. Italija si kolajne pričakuje v vaterpolu, kjer pa je glavni favorit Jugoslavija. »Azzurri« Italija se bodo dane srečali z Grčijo, »modri« pa z Romunijo.
Italijani si odličje obeta tudi v skokih v vodo, za zlato pa naj bi se potegovala tudi Lamberti (200 m prosto) in Battistelli (200 m hrbtno). Jugoslovani si od plavalcev ne nadejajo kaj posebnega. Kot je povedal Tone Božič, ki vodi Jugoslovansko reprezentaco, naj bi dosegli nekaj uvrstitev v finale A in nekaj v finale B, kaj več pa naj bi pokazali v prihodnjih sezonah.
Danes Olimpija proti Željezničarju
V anticipiranem srečanju 3. kola v 1. jugoslovanski nogometni ligi je beograjski Rad včeraj z 1:0 (0:0) premagal Osijek. Ostale tekme bodo odigrali danes, spored pa je naslednji:
Olimpija - Željezničar, Borac - Ve-lež, Rijeka - Radnički, Budučnost -Partizan, Sarajevo - Hajduk, Crvena zvezda - Vardar, Dinamo - Vojvodina, Sparta - Sloboda.
Danes Triestina - Corvinul
TRST — Triestina bo drevi ob 20.30 odigrala prijateljsko tekmo proti ro-
munski ekipi Corvinul. Tekma bo na Grezarju.
Včeraj so tudi sporočili, da so vsi igralci podpisali sporazum z društvom. Zadnji je bil stoper Ersilio Cerone.
Udinese razočaral
VIDEM — V prijateljski nogometni tekmi je Udinese včeraj le s tesnim 1:0 (0:0) premagal reprezentanco F-JK. Edini zadetek je dosegel Orlando v 67. minuti.
Udinese pa je medtem od Real Madrida kupil veznega igralca Ricar-da Gallega Rodonda. Sporazum so sklenili predsinočnjim, torej le dan pred zapadlostjo kupoprodajne borze za tujce, ki se je zaprla sinoči.
Danes Čile - Brazilija
SANTIAGO DE CHILE — V dokaj »vroči atmosferi« (nekateri pravijo, da gre skorajda za »vojno stanje«) se bosta danes v okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo pomerila Čile in Brazilija. Srečanje zna biti ključnega pomena za uvrstitev ene ali druge ekipe, saj v tej skupini so že odpisali Venezuelo, ki je doma izgubila tako proti Braziliji kot proti Čilu.
Liverpool boljši od Arsenala
LONDON — V srečanju med zmagovalcem angleškega pokala in državnim prvakom je enajsterica Liverpoola z 1:0 (1:0) premagala Arsenal. Zadetek je pred 64 tisoč gledalci v 31. minuti dosegel Beradsley.
Motociklistična VN Švedske
Dež oviral poskusne vožnje
ANDERSTORP — Dež je oviral tudi zadnji dan poskusnih voženj za današnjo motociklistično dirko za veliko nagrado Švedske, tako da ni prišlo do bistvenih sprememb pri startnem vrstnem redu.
V	pollitrskem razredu je bil vsekakor najboljši Američan Rainey, ki se je na suhi progi edini spustil pod 1'33", na mokrem cestišču pa je nasprotnikom zadal skoraj tri sekunde zaostanka. Z zmago bi Rainey naredil morda odločilen korak do svetovnega naslova.
V	razredu do 250 ccm so opravili le nekaj krogov, še najbolj miren pa je seveda bil Sito Pons, ki ima naslov predčasno že v žepu.
V	razredu do 125 ccm je bil v dežju naj hitrejši Italijan Gianola, po seštevku časov iz vseh treh dni poskusnih voženj pa je zasedel 8. mesto. Njegov najresnejši tekmec, Španec Criville, je ubranil prvo mesto, vendar je včeraj imel precejšnje težave z motorjem.
Startni vrstni red:
500 ccm: 1. Rainey (ZDA) yamaha 1'32"49, poprečna hitrost 156,899 km/h; 2. Schwantz (ZDA) suzuki 1’33"39; 3. Law-son (ZDA) honda 1'33”44; 4. C. Sarron (Fr.) yamaha 1'33"93; 5. Magee (Avs.) ya-maha 1'34"08; 6. MacKenzie (Angl.) ya-maha 1'34"20; Chili (It.) honda 1'34"48.
250 ccm: 1. Cardus (Šp.) honda 1'36'74, poprečna hitrost 150,006 km/h; 2. Cada-lora (It.) yamaha 1'36"89; 3. Roth (ZRN) honda T37T6; 4. Pons (Šp.) honda T37"51; 5; Cornu (Švi.) honda 1'37"59; 6. Garriga (Šp.) yamaha 1'37"71.
125 ccm: 1. Criville (Šp.) JJ cobas 1'43"61, poprečna hitrost 140,059 km/h; 2. Spaan (Niz.) honda 1'44"34; 3. Unemoto (Jap.) honda 1’44"64; 4. Martinez (Šp.) derbi 1'44"65; 5. Scott (ZDA) honda 1'44"67; 8. Gianola (It.) honda 1'45"13.
Pred današnjo dirko v formuli ena za veliko nagrado Madžarske
Patrese vendarle prekinil monopol McLarnov
BUDIMPEŠTA — Pri McLarnu in Ferrariju so si zaman belili glave in poskušali razne variante z obesami, aerodinamiko, a vse je bilo zaman. Na koncu se je celo izkazalo, da so celo z gumami za kvalifikacije počasnejši kot s tistimi za dirko. Tako je Patrese, kljub vsemu prizadevanju zlasti Sen-ne, ohranil prvo startno mesto, ki ga je nepričakovano zasedel v petek, med prvimi poskusnimi vožnjami. Senna se je sicer s 6. prebil na 2. mesto, zato pa je drugi McLarnov pilot, Prost, s 3. zdrknil na 6. Kaj pomeni prvo mesto Patreseja, najbolj zgovorno kaže podatek, da je »pole position« na zadnjih 19 dirkah bila domena McLarnov, sam Patrese pa je v svoji dolgi karieri (za sabo ima 185 dirk) le dvakrat startal prvi, leta 1981 v Long Beachu in leta 1983 v Monzi. Včeraj se je le enkrat spravil na progo, vendar brez posebne motivacije, a je kljub temu dosegel drugi najboljši čas.
Mesto ob Patreseju pa je izgubil Alex Caffi, čeprav je bil hitrejši kot v petek. Kljub temu pa se nima kaj pritoževati, saj doslej team Italia ni še dosegel takega uspeha.
Veliko razočaranje je seveda vladalo pri Ferrariju, kjer so celo pravili, da jim je proga na Madžarskem odgovarja. Včeraj se je Bergerju in Mansellu godilo še slabše kot dan prej. Malenkostno sta sicer popravila svoj čas, vendar sta zdrknila še niže na startnem vrstnem redu (Berger je šele šesti, Masell pa celo 12.!). Tako eden kot drugi sta sicer optimistično izjavljala (podobno je pravil tudi Prost), da bo na dirki sami bolje, kar pa je le skromna tolažba.
Smolo so imeli pri Benettonu. Nan-nini je dvakrat zavozil s proge in seveda skvaril gume. Tudi njegov tovariš Pirro je končal izven proge, ko pa so komisarji njegov avtomobil potiskali, so mu uničili sprednji spojler.
1. vrsta: Patrese (It.) williams renault 1T9"726, poprečna hitrost 169,281 km/h; Senna (Braz.) mclaren honda T20"039; 2. vrsta: Caffi (It.) BMS dalla-ra ford 1'20"704; Boutsen (Bel.) vvilli-ams renault T21"001; 3. vrsta: Prost (Fr.) mclaren honda T2T076; Berger (Av.) ferrari T21"270; 4. vrsta: Nannini (It.) benetton ford 1'21"301; Modena (It.) brabham judd l'2r'472; 5. vrsta: Warwick (VB) arrows ford 1'21"617; Martini (It.) minardi ford 1'21"746; 6. vrsta: Aleši (Fr.) tyrrell ford 1'2T'799; Mansell (VB) ferrari 1'21"951; 7. vrsta: Gugelmin (Braz.) leyton house judd 1'22"083; Capelli (It.) leyton house judd 1'22"088; 8. vrsta: Brundle (VB) brabham judd 1'22"296; Cheever (ZDA) arrows ford 1'22"374; 9. vrsta: Piguet (Braz.) camel lotud judd 1'22"406; De Cesaris (It.) BMS dallara ford 1'22"410; 10. vrsta: Palmer (VB) tyrrell ford 1'22"578; Nakajima (Jap.) camel lotus judd 1'22"630; 11. vrsta: Gachot (Fr.) onyx ford 1'22"634; Ghinzani (It.) osel-la ford 1'22"763; 12. vrsta: Perez-Sala (Šp.) minardi ford 1'23"399; Johansson (Šve.) onyx ford 1'23"733; 13. vrsta: Pirro (It.) benetton ford 1'23"399; Albo-reto (It.) larousse lamborghini 1'23"733.
Niso se uvrstili: Arnoux (Fr.) ligier; Grouillard (Fr.) ligier; Danner (ZRN) rial ford; VVeidler (ZRN) rial ford.
Na sliki AP: Pirru so sicer gume ohladili, kar pa mu očitno ni veliko pomagalo, saj je kmalu končal v travi.
Z velikim veseljem bi pisal pozitivno o novi generaciji, toda čeprav se zelo trudim, ostaja v meni nekaj grenkega, kar neizprosno kvari hvalnice tistim alpinistom, ki si prav gotovo ne zaslužijo tega imena. Sem morda starokopiten? Ali celo nevoščljiv zaradi izredne zmogljivosti teh mišičastih mladeničev? Nič takega, dobro vem, da, če bi preživljal ure in ure svojega časa po plezalnih vrtcih in trmasto skušal premagati mesto osme stopnje, bi mi to po nekaj mesecih tudi uspelo. Nič nimam proti tistim, ki to počenjajo, samo želel bi si, da razumejo pravi pomen alpinizma in se mu ustrezno približajo. Želel bi si, da razumejo, da je sedma stopnja nekaj, kar je nastalo iz truda tisoč in tisoč ljudi od osvojitve Mont Blanca do danes, ne pa zgolj nekaj, kar si lahko privoščiš samo z modernimi čevlji in oblačili.
Sedma stopnja pomeni veliko prelomnico v zgodovini gorništva. Dokazuje, da človek lahko napreduje v svoji zmogljivosti tudi brez mehanizacije. Res bi bilo škoda, ko bi mladi plezalci prevzemali le negativno izročilo novega mišljenja in bi ne iskali tiste poti, tiste humane poti, ki bi jih privedla v kraljestvo narave. Cilji, rekordi in zmage so nekaj kratkotrajnega; ko dosežeš enega, si zaželiš drugega. In tako naprej, v nedogled, ne da bi pri tem kaj pridobil. Ideja pa je večna.
Ta kratek pregled svetovnega alpinizma bi rad zaključil s stavkom, ki ga je napisal vrhunski alpinist, žal preminuli Nejc Zaplotnik: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.«
KONEC
Na tekmi za SP v kajaku in kanuju
Čižman (Jug.) odličen
MEZZANA (Trento) — Na predzadnjem tekmovanju za svetovni pokal v kajaku in kanuju je Jugoslovan Albin Čižman dosegel nov odmeven uspeh. V obeh vožnjah je bil v kajaku najboljši (163,48 točke) in je prehitel Če-hoslovaka Hilgerta (164,14) in Italijana Ferrazzija (164,19). Anglež Richard Fox je pristal na 6. mestu, 13. je bil Čižmanov rojak Abramič, 27. Štrukelj, 53. pa Skok.
Med kanuisti je prvo mesto zasedel Američan Lughbill, drugi je bil Hearn, prav tako ZDA, tretji pa Francoz Hu-meau. Italijan Demonti je bil 6., Jugoslovani pa so_ se tako uvrstili: 7. je bil Vidmar, 10. Žitnik in 15. Javornik.
V skupnem seštevku svetovnega pokala med kajakaši še naprej vodi trikratni svetovni prvak Fox, drugi je Čižman in tretji Abramič. Finale bo prihodnjo nedeljo na tacenski progi v Ljubljani.
Porto in Fiorentina v finalu Winner’s Cupa
VIAREGGIO (Lucca) — V finalu mednarodnega nogometnega turnirja Winn-r's Cup bosta igrala Fiorentina in Porto. Potem ko je Porto predsinočnjim po streljanju enajstmetrovk s 5:4 premagal In-ter, je Fiorentina sinoči z 2:1 (0:0) odpra-
vila Goteborg. Strelca za Fiorentino sta bila Baggio v 51. min. in Kubik v 67. min., za Goteborg pa A. Ravelli v 52. min.
Nasploh pa se te dni nogometaši intenzivno pripravljajo na bližnji začetek prvenstva in so tudi včeraj odigrali vrsto prijateljskih srečanj. Nekaj izidov:
Bari - Salernitana 2:0 (2:0); Genoa - Ri-ver Plate 1:0 (1:0); Atalanta - Cesena 2:0 (0:0); Reggiana - Rimini 2:0 (2:0); Cosenza - Kroton 2:0 (1:0).
Yates v vodstvu
VVERCHTER — Na 4. etapi kolesarske dirke po Belgiji je zmagal domačin Bo-mans, ki je v sprintu prehitel Italijana Gelfija, tretji je bil Abbeele (Bel.), po 17 sekundah pa je prispel Gelfijev rojak Fondriest.
Skupna lestvica: 1. Vates (VB) 22.29'28"; 2. Maaseen (Bel.) po 01"; 3. Paiper (Avs.) 26"; 4. Musseeuvv (Bel.) 35"; 5. Bruyneel (Bel.) 41".
McEnroe in Edberg v polfinalu
INDIANAPOLIS — V finalu teniškega turnirja, veljavnega za Grand prix, sta se uvrstila Američan John McEnroe in Šved Stefan Edberg. McEnroe je s 6:1, 6:0 odpravil rojaka Witskena, Edberg pa s 4:6, 6:4, 7:5 Američana Matuszewskega.
Jutri v Trstu
Prihod udeležencev tekmovanja okrog Italije
TRST — Jutri bodo v Trst prijadrali udeleženci 1. izvedbe »Jadralnega tekmovanja okrog Italije«. Jadrnice (skupno 15) se bodo zatem dan kasneje pomerile na zadnji regati, ki bo v Tržaškem zalivu. Start te regate bo okrog 11. ure.
Danes La Rocca - Šoto
SAN MANGO D'AQUINO (Grosse-to) — Italijanski boksar Nino La R°c" ca bo danes branil evropski naslov v velter kategoriji. La Rocca se bo p°" meril s španskim prvakom, 26-letm® Alfredom Costasem Sotom. Odkar nastopa med profesionalci, je Šoto dose gel osem zmag in doživel tri poraze.
Dirka tris
FOLLONICA (Grosseto) — Zmag0' vita kombinacija dirke tris je ta tede 22-19-4. Dobitnikov je bilo 787, prej®, pa bodo po 1.214.000 lir. Nagrad' fond je znašal 1.405.064.000 lir.
Radio Opčine.
Na Radiu Opčine bo jutri zaradi P čitnic odpadla oddaja Tedenski SP a tni komentar. Oddaja bo spet redn sporedu naslednji teden.
ZSSDI in včlanjena društva
Z društvenim tekmovanjem konec sezone pri Shinkai karate clubu
Karate se pri nas vse bolj uveljavlja
Na rednih občnih zborih, skupščinah ter v pogovoru s predstavniki posameznih društev je bil mnogokrat govor o vlogi telesne kulture, o nalogah, ki jih mora rešiti krovna organizacija ali pa so v pristojnosti posameznih društev in podobno. Nekateri so mnenja, da bi moralo biti Združenje usmerjevalec, da bi moralo postaviti določene teze ali hipoteze razvoja našega telesnokulturnega delovanja,-drugi so zopet mnenja, da bi moralo Združenje skrbeti za uresničevanje hotenj in želja posameznih društev, kar pomeni, da bi morale priti razvojne pobude od neposredno prizadetih delavcev v društvih. Med tema stališčema ugotovimo mnogo različic, saj se vsaka diskusija o tej problematiki spremeni, v skladu z naravo slehernega Slovenca, v (ne)plodni debatni večer.
Po drugi strani le premalo govorimo oziroma nismo polagali pozornosti na meddruštvene odnose in na odnose društva-Združenje. Združenje je bilo za mnoge le tisti forum, do katerega naj bi se zatekli z določenimi zahtevami in sicer tedaj, ko so bile že vse ostale poti izčrpane; Združenje naj bi reševalo kritična stanja, o katerih ni bilo ne obveščeno in tudi ni moglo slutiti, da je »nevihta« ali celo »poplava« na obzorju. Društva so v svojih zadevah mnogokrat tajinstve-na in prikrivajo svoje delovanje. Smatrajo, da je najbolje, če sama delujejo po lastni presoji, ne oziraje se na skupno organizacijo, kakor tudi ne na problematiko sosednjih društev ali sekcij, ki gojijo isto panogo. Tako delovanje je mnogokrat vzrok za prerekanje, medsebojno obtoževanje in podobno, kar krade odbornikom mnogo časa, ki bi ga lahko koristneje uporabljali. A to še ni vse: spori se mnogokrat prenašajo na osebne spore in tako se nejevolja še poglablja in za-dobi neprijeten prizvok.
Ravno tako ima prizadeti opazovalec občutek, da društva ne čutijo nikakršne odgovornosti do Združenja, da mora biti sodelovanje le enosmerno, to pomeni, da ima pravico nekaj zahtevati, a ničesar dati.
Dobro vemo, da tako gledanje ne more biti plodno in da naše telesne kulture ne bo moglo spraviti na zeleno vejo. Skrajni čas je, da si vsi skupaj pogledamo v oči in začnemo dejansko skupno delovati. Zato smat-ram, da nam je predvsem potreben neke vrste »moralni kodeks« medsebojnega obnašanja. Govori o sodelovanju ali dogovarjanja o sestavi občasnih skupnih moštev bodo le jalove besede, če se ne bomo tudi zavedeli,
da obstaja medsebojna odgovornost. Kaj naj bi bil ta »moralni kodeks« (morda bi lahko dobili kak primernejši izraz, a trenutno naj to zadostuje)? Predvsem bi morali določiti, kako naj se ognemo sporom. Društva (dve ali več) se morajo dogovarjati le na ravni odborov ali sekcije. Nepojmljivo je, da se razgovori pričnejo pri igralcih ali pri starših igralcev. To je vsekakor nelojalni pristop k medsebojnim odnosom. Skupne ekipe imajo za cilj le, da v eni ali v dveh sezonah dosežejo boljše tekmovalne uspehe, lahko istočasno prispevajo k kakovostnemu dvigu, predvsem mlajših perspektivnih tekmovalcev, ki morda dobijo v družbi boljših atletov nove spodbude in željo po uspehu.
Mislim, da je to ključna točka medsebojnih odnosov, ki so sedaj mnogokrat skrhani. Neposredno obvezova-nje - kakor že rečeno - s tekmovalci, ki so že vključeni v naša društva, je skorajda nedopustno.
Klicati Združenje za razsodnika sporov izzveni kot zvonjenje po toči. Lahko le ugotovimo škodo; ugotovimo, da so bili odnosi pokvarjeni za vrsto let, kar še ne pomeni, da bo nova generacija odbornikov pozabila na stare spore. Lahko bi navedel kopico primerov, ki so se dogodili in ki se dogajajo še danes. Če ne bomo skupaj ukrepali, bo stanje v naslednjih letih še mnogo slabše. Z lastnimi rokami rušimo človeške odnose, ki so nam še kako potrebni. Zavedati se moramo, da je tako delovanje škodljivo, ne samo na telesnokulturnem področju, ampak da bodo posledice občutene tudi na drugih področjih našega delovanja. Vsi se prav dobro poznamo med seboj in se mnogokrat srečujemo ob raznih priložnostih in tudi po službeni poti. Naše življenjske poti se prepletajo in prav zaradi tega morajo biti naši medsebojni odnosi toliko bolj čisti in pošteni.
Če bomo to dojeli in sprejeli tak princip, bodo tudi odnosi do Združenja postavljeni na trdnejšo podlago; organi Združenja bodo imeli pravico in dolžnost, da zahtevajo spoštovanje medsebojnih pravil. Podčrtam, da tu ne gre za izkazovanje oblasti ali nadvlade, ampak za ustvarjanje pravilnih odnosov. Vsaka skupnost - in to je tudi Združenje - mora ob določenem trenutku svojega delovanja in razvoja začrtati cilje in določiti odnose. Menim, da je napočil ta trenutek. Preboleli smo mladostne muhe in težave,-zavedati se moramo, da smo zrelejši in da se moramo zaradi tega dosledno in konkretno obnašati.
ODO KALAN
O zaključku sezone 88/89 zamejskih karateistov nismo še pisali, tudi zato ne, ker se bodo treningi končali šele konec avgusta. Čas za povzetek dogodkov, ki so se vrstili v prejšnjih mesecih, pa je vendarle dozorel.
V poznem pomladnem času so se člani Shinkai Karate Cluba odzvali vabilu "Sekcije karateja društva Obir" ter se udeležili turnirja v katah v Železni Kapli v Avstriji. Slovensko koroško karate društvo je naše karateiste toplo sprejelo; tamkajšnji vaditelji so poudarili pomen navezovanja stikov z našim društvom, hkrati pa so se obvezali, da bodo te stike še utrdili. Turnirja so se udeležila razna slovenska ter avstrijska društva. Prisotni so bili naslednji klubi: VVolfsberg, KK Škofja Loka, KK Črnuče, Ravne, KK Kranj, Ferlach, Shinkai KC, KK Kokra, Kla-genfurt, Feldkirchen ter sekcija za karate Obir. Naš klub so zastopali Elena Cossuta, Barbara Furlan, Romana Mai-ano, Katja Pirc, Željko Pogačnik in David Potočnik. Željko Pogačnik se je izkazal v izvajanju kat ter osvojil pokal, oziroma 1. mesto v svoji kategoriji. V skupinskem izvajanju kat pa je trio Maiano, Pirc, Pogačnik zasedel končno peto mesto. Ob zaključku so voditelji kluba Obir povabili predstavnike Shinkaia na mednarodni "letni tabor", ki bo v Celovcu od 21. do 26. avgusta. Treninge bosta vodila Terry Daily in Igor Prašnikar.
Konec junija se je naše društvo obogatilo z drugim črnim pasom. Na vrsti so namreč bili izpiti za napredovanje v dan. Znanje v izvajanju tehnik, kat ter kumiteja sta preverjala učitelj, karate mojster Maurizio Marangoni ter
državni tehnični direktor za karate, Luigi Aschedamini. Željko Pogačnik se je potrudil ter uspešno opravil izpit in sedaj nosi črn pas L dan. Vodstvo društva mu seveda čestita za uspeh.
Tudi ostali člani kluba so opravili izpite, čeprav za napredovanje v KYU. Kot velik uspeh lahko štejemo, da so vsi pozitivno prestali izpite.
Odvijalo se je tudi društveno tekmovanje. Člani so bili razdeljeni v tri skupine.
V	skupini najmlajših so na zmagovalni oder stopili: 1. Ksenja Zotti, 2. Anna Coslovi in 3. Alessio Stoka.
V	skupini odraslih začetnikov ter rumenih pasov je bil prvi David Po-
točnik, 2. Claudia Coslovi in 3. Barbara Starc.
Vrstni red višjih pasov pa je bil naslednji: 1. Pogačnik, 2. Maiano in 3. Suzi Čappelli.
Z društvenim tekmovanjem se je pri Shinkai Karate Clubu tudi zaključila tekmovalna sezona. V tem poletnem mesecu pa lahko člani izbirajo še med naslednjima karate akcijama. Ponudbe treningov so naslednje:
1.	Vsedržavna federacija FITAK organizira ter vabi na "poletni stage FITAK 89" v Gradežu. Treningi bodo od 21. do 26. avgusta, 28. avgusta pa bo še državni poletni turnir v posameznem izvajanju kat ter kumiteja. Vodja treningov bo profesor P. Aschieri (6. DAN).
2.	KK Črnuče (Ljubljana) vabi na karate seminar "Bohinj 89", ki bo od 24. do 27. avgusta v Bohinjski Bistrici. Poleg že napovedanih trenerjev, Bo-laffio, Štoka, Ančnik in VVrama, bo prišel v Bohinjsko Bistrico karate mojster Maurizio Marangoni.
Posebno vabilo, da se udeležijo zadnjega seminarja, gre vsem članom kluba. Učitelja Marangonija vsi karateisti že poznajo in zato ne bomo o njem dosti govorili. Naj rečemo le, da je nadvse važno, da se izrabi priložnost za koristne treninge. Zato je nujno, da se zamudniki javijo pri klubu (327-342) čimprej, da se lahko pravočasno rezervirajo morebitna manjkajoča mesta za prenočišče.
Na isti telefonski številki lahko dobijo interesenti informacije še o ostalih seminarjih, (r. m.)
Na sliki: prizor s turnirja v Železni Kapli.
V Pulju košarkarski tečaj ZSSDI
Kar 36 naših mladih košarkarjev (letniki 1977/76/75) bo v sredo, 16. t. m., odpotovalo v Pulj, kjer se bodo udeležili enotedenskega tečaja v organizaciji ZSSDI.
Tečajniki so iz vseh naših društev (Bor, Breg, Dom, Polet in Sokol), ki gojijo košarko, razen Konto vela, ki je za priprave svojih mladih igralcev izbral Idrijo. Naši mladi košarkarji bodo v Pulju trenirali pod vodstvom ljubljanskega strokovnjaka Braneta Dežmana, ki je zelo priljubljen trener in pedagog tudi pri nas, ter Petra Brumna, do letos trenerja Jadranove članske ekipe. Na razpolago pa bo tudi ameriški trener, kar bo za naše košarkarje še posebno zanimiva izkušnja, saj bo skoraj za vse prvič, da jih bo košarko učil predstavnik iz "domovine basketa".
Skupno s tečajniki pa bodo v Pulj odpotovali tudi trije naši trenerji, Brežana David Čok in Leo Koren, ter borovec Adriano Kovačič.
Enotedensko bivanje v Pulju pa bo gotovo, poleg dvakrat dnevne košarkarske vadbe, tudi edinstvena priložnost, da se naši mladinci med seboj spoznajo, spoprijateljijo in da navežejo prijateljske stike tudi z drugimi tečajniki (Izraelci, Italijani, Nemci itd.), ki bodo v Pulju na tečaju IBA (International Basket Acade-my).
Naši košarkarji bodo v Pulju do 23. t. m., nakar bo na vrsti druga izmena. V Pulj bodo tedaj odpotovali košarkarji letnikov 1973/74. (jan)
Mladi Brega, Kontovela in Sloge
V Kočevju se imajo odbojkarji lepo
Avgust je mesec, ko se marsikdo šele odpravlja na počitnice, za veliko večino športnikov pa pomeni začetek Priprav na novo tekmovalno sezono. Prvi so se podali na pot mladi odbojkarji in odbojkarice treh naših društev, in sicer Brega, Kontovela in Sloje, ki se ta teden mudijo na skupnih Pripravah v Kočevju. Ta društva tudi že dalj časa sodelujejo med seboj. Sloja in Kontovel že dve leti z zamenja-v° igralk nastopata v mladinskih prvenstvih, v lanski sezoni je prišlo do dogovora med Bregom in Slogo na [Peškem mladinskem sektorju, zato je “da odločitev odborov, da peljejo svoj [Pladi odbojkarski rod na skupne pri-k ve, 1® posledica dalj časa trajajočih kupnih tehničnih naporov.
Fantje in dekleta trenirajo dva- do rtkrat dnevno v naravnost idealnih P°Jojih, saj nudi Kočevje vse, kar si ^sak športnik lahko le želi: od odlično rejenih športnih objektov, do sveže-gozdnega zraku in ne nazadnje do s s izredne prijaznosti domačinov, ki našim športnikom vedno pripravlje-1 Priti na roko.
^Odbojkarjev in odbojkaric je v Ko-SvViu preko 50 in vadijo pod vod-°rn Marija Čača, Marka Kralja, Ta-v£Rupert in Branka Saina, tehnični tv Rli priprav pa sta Boris Žerjal in Peterlin. Vsi se dobro počutijo in jgRujejo v prijetnem dijaškem domu. $o . vsem zahtevnim sredstvom pa kQnašli čas tudi za sprehode v okolico jan',6vja in ogled partizanske posto-bfa . Baze 20. Čas pa jim krajša tudi recin6 Primorskega dnevnika, ki ga 0 dobivajo v dijaški dom. (Inka)
V Novi Gorici Jugoslavija - ZRN
Qor: P.etrtek, 24. t. m., se bosta v Novi ki 0?v prijateljski tekmi srečali mošeje j^oikarski reprezentanci Jugosla-v obs j RN- Ekipi bosta v tistem času ®vto °škem središču na pripravah za TeKSk0 prvenstvo.
s prj^P/1 bo v športni hali šole Kozara etkom ob 20. uri. (ik)
Naši košarkarji končali prvi teden treningov v Repnu
Jadranovci že v torek v Kranjsko goro
»Fantje so me kar presenetili. Nisem pričakoval, da se bodo tako zavzeli, da bodo tako požrtvovalno in pridno trenirali. Če sem z intenzivnostjo dela lahko povsem zadovoljen, pa ne morem biti zadovoljen z udeležbo. Moštvo še ni popolno, čeprav že v torek odpotujemo na skupne priprave v Kranjsko goro.«
Tako nam je povedal novopečeni Jadranov trener Valter Vatovec, ki se je zagnano in navdušeno lotil še kako zahtevnega dela pri naši združeni ekipi. Sicer pa so nekateri člani zaposleni z delom, drugi spet ravno končujejo dopust. Skratka, polnega števila na treningu še ni, tisti pa, ki so ta teden vadili, so zares vredni pohvale. Sosič, Čuk, Battini, Oberdan, Pregare, Pertot in tudi ostali mladinci šo dejansko garali vsak dan. Le s takim odnosom do dela se lahko dosežejo dobri rezultati.
Jadranovci bodo torej v torek odpotovali v Gozd Martuljek pri Kranjski gori, kjer so naši košarkarji bivali že lani. Tam bodo trenirali dvakrat dnevno, nekateri tudi trikrat. Odigrali bodo tudi dve - tri prijateljske tekme (tako člani kot mladinci), tako da je pričakovati, da bodo jadranovci kar
največ odnesli s teh skupnih priprav.
Jadranovci se bodo vrnili 22. t. m., že naslednji dan pa bodo nadaljevali s treningi, in to vsak dan. Prvo prijateljsko srečanje (verjetno neuradno) doma
bodo odigrali 30. t. m. proti San Dona-ju. (jan)
Na sliki (foto M. Magajna) trenutek z vsakodnevnega treninga v repen-ski telovadnici.
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo urad v Trstu zaprt do torka, 15. t. m.
ZSŠDI
obvešča udeležence košarkarskega tabora v Pulju, da se morajo za prevoz obrniti na svoje matično društvo. Zbor vseh udeležencev za 1. izmeno bo 16. t. m., med 10. in 12. uro v Zlatnih Stjenah (Pulj).
ŠD SOKOL
sporoča, da je zbor Sokolovih tečajnikov 1. izmene (od 16. do 23. t. m.) za Pulj v sredo, 16. t. m., ob 7.30 na trgu v Nabrežini, od koder bo dohod v Pulj.
KOŠARKARSKI KLUB BOR IN ŠD BREG
obveščata, da se priprave za skupno ekipo (letnika '73 in '74) pričnejo 16. t. m. ob 18. uri v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Priprave za člansko in mladinsko ekipo Bor Radenska pa se pričnejo 21. t. m. ob 17. uri, prav tako v BŠC.
ŠK KRAS
- NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča vse takmovalce/ke, da bosta sestanek in prvi trening v sredo, 16. t. m., ob 18. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
ŠZJADRAN
sporoča, da bo v sredo, 16. t. m., urad zaprt.
	CASA02/1
f	EKSKLUZIVNI PREDSTAVNIK
	PINARELLO MOTOBECANE
ČASA del CICLO Capponi Marino	•	dirkalna kolesa •	mountain bike za turizem in otroke •	oprema in oblačila Bianchi Atala
TRST — Ul.	Valdirivo 21 - Tel. 68009
smmr SPor.
Narodna ul. 160 OPČI N E Tel. 213193
Sezonski popusti
obv. občini
mn,,,,	in za tuje znamke avtomobilov	,,,	....	„„
UPRAVA:	Ul. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4	TRST - Tel. 768667 - 772002
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din. naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun *za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/M. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
13. avgusta 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
t$!l
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Spori zaradi karmeličanskega samostana v Auschwitzu
Poljska cerkev ne spoštuje pogodbe o gradnji novega ekumenskega centra
VARŠAVA — Kočljivi primer karmeličanskih sester, ki so našle začasno bivališče v nekem poslopju v notranjosti nacističnega koncentracijskega taborišča v Auschwitzu, je vrgel temno senco na poljsko cerkev in na sam Vatikan. Problem se vleče že nekaj mesecev, porodil pa se je celo pred kakim letom, ko sta delegaciji katoliške cerkve in Zidov v Ženevi leta 1987 podpisali pogodbo, po kateri bi morala poljska cerkev zgraditi nov ekumenski center, v katerem bi imele svoje prostrore tudi Karmeličanke. Vse, kar je bilo na podlagi tega dogovora narejeno, je sedem metrov visok križ zunaj bodeče žice Auschwitza. Karmeličanke so si med tem kolikor toliko uredile samostan, poljska židovska skupnost pa se čuti užaljena, ker meni, da obstoj samostana krni spomin na milijone Židov, ki so jih nacisti uničili v taborišču. Prišlo je tudi do neredov, med katerimi so nekateri poljski delavci izkričali ves svoj proti-židovski gnev z nacističnimi gesli.
Papež Janez Pavel II. je z nekaterimi svojimi izjavami nevarno načel že itak težaven dialog med katoliško cerkvijo in Židi. Reakcije na njegove izjave, med drugim je po nepotrebnem odprl staro rano o nepokornosti Židov pred
bogom, so prišle od vsepovsod in ne samo s strani Židov. Spodrsljaj pa je Radio Vatikan skušal popraviti s pojasnilom, da pač problem poljskih Karmeličank ne spada v izrecno pristojnost Vatikana, temveč v pristojnost poljske cerkve. Na svojevrsten način pa je skušal problem rešiti tudi krakovski kardinal Franciszek Macharski. Dejal je, da novega ekumenskega središča ne bodo gradili in da bodo Karmeličanke ostale tam, kjer so. Tolikšni odločnosti pa naj bi botrovali že omenjeni neredi. Kardinal pa je hkrati preklical mednarodno pogodbo, katere podpisnik je tudi sam in s tem ponovno izzval še nove reakcije. Nadškof iz Liona Decourtray, ki je obsodil nerede in protižidovske izgrede nekaterih Poljakov, je zagotovil, da bo katoliška cerkev naredila vse potrebno, da bodo poljske Karmeličanke dobile zase primerne prostore_zunaj meja Auschwitza in da bo dialog med katoličani in Židi, ki so ga prijateljsko začeli v Ženevi, nadaljeval. »Naša dolžnost je,« je dejal Decourtray, »ohraniti spomin na Auschwitz in njegove žrtve, ki niso. bile samo židovske vere.« Ta poziv so podprle židovske skupnosti z vsega sveta.
Usoden polet nad Alpe
Razbitine francoske cessne 205, ki je strmoglavila v Alpah Iz še nepojasnjenih vzrokov: umrli so pilot in štirje padalci	(Telefoto AP)
Neznane žrtve mehiške nesreče počivajo v skupnih grobovih

Zaradi 16 umorov v Kaliforniji obsodili na smrt Randyja Krafta
SANTA ANA (KALIFORNIJA) — Genialni kalifornijski računalnikar, 44-letni Randy Števen Kraft je bil spoznan za krivega umora najmanj 16 mladih ljudi in zato obsojen na smrt v plinski celici.
Toda to še ni vse. Sumijo ga namreč še za približno štirideset drugih umorov. V njegovi aktovki so namreč odkrili na desetine fotografij s slikami žrtev. Na podlagi teh fotografij sklepajo, da naj bi Kraft umoril 45 oseb, toda če upoštevajo spisek z imeni, ki so ga prav tako našli v njegovi aktovki, pa je teh žrtev najmanj 60.
Randy Števen Kraft, dr. Jekyll in mr. Hyde osemdesetih let, je podnevi sedel pred računalnikom, ponoči pa se je podal na »lov« na mlade avtostoparje, ki jih je nato na okruten način umoril. Njegovi zagovorniki so na klop za priče pripeljali več kot petdeset oseb, ki niso skoparile s hvalami na račun genialnega računalnikarja.
Za Kraftove sosede, delovne tovariše, sorodnike in prijatelje je bil pravi šok, ko so zvedeli, da naj bi bil njihov dobri, ljubljeni in genialni Randy v resnici spolni iztirjenec in večkratni morilec.
Neokusna »zabava« mladih objestnežev
SAN SEBASTIAN — V San Se-bastianu v Španiji je policija v petek aretirala osem fantov v starosti 16 in 17 let, ki so na krajevnem pokopališču igrali nogomet. Pri tem so namesto nogometne žoge uporabljali pet človeških lobanj. Pri svoji mračnjaški in skrajno neokusni »zabavi« so mladeniči povzročili na pokopališču tudi precejšnjo škodo.
Svoje mlade žrtve je Kraft iskal izključno ponoči. Povabil jih je nako-zarček, jih drogiral, ko pa se mu niso mogli več upirati, se je nad njimi spolno izživljal, jih davil in mučil z ognjem. Njihova iznakažena trupla je nato odvrgel na nekaterih odvozih z avtoceste oziroma na najrazličnejših odročnih krajih. »Dobri« Randy ves ta čas ni vzbujal niti najmanjšega suma, toda■ zadeva je prišla nepričakovano na dan ponoči 14. maja 1983, ko je Krafta ustavila policijska patrulja zaradi prometnega prekrška. V njegovem avtu so takrat odkrili iznakaženo truplo 25-letnega mornarja.
V zvezi s smrtno obsodbo so Kraito-vi zagovorniki že napovedali pritožbo. Pravosodni strokovnjaki pa trdijo, da tudi če bo obsodba potrjena, bo minilo vsaj deset let, preden se bodo za večkratnim morilcem zaprla vrata plinske celice v državnem zaporu San Ouentin.
Pri mehiškem mestu Los Michos hitijo s popravljanjem proge, na mestu, kjer se je zaradi podrtega mostu iztiril potniški vlak in zgrmel v naraslo reko. Po podatkih mednarodnega Rdečega križa so doslej našli 116 trupel, vendar bo mrtvih najbrž še več, saj še vedno pogrešajo približno sedemdeset oseb. Žrtve nesreče, katerih imen niso mogli ugotoviti, so pokopali v skupne grobove	(Telefoto AP)
Konfrontacija med Noriego in ZDA dobiva zaskrbljujoče razsežnosti
CIUDAD PANAMA Ob šesti obletnici imenovanja generala Noriege za šefa panamskih obrambnih sil je prišlo do ponovnih neredov med ameriškimi marinci in panamskimi četami. Napetost v tej srednjeameriški državi raste, saj ZDA skušajo z vsemi silami ohraniti nadzorstvo nad Panamskim prekopom, ki je zanje življenjske važnosti in imajo torej ves interes, da ohranijo Panamo kot svojo kolonijo, medtem ko je Noriega, nekdanji agent ameriške CIA, odločen zagovornik najširše suverenosti svoje države. Tu ne gre za plemenita patriotska čustva, temveč za preprosto igro interesov, saj je Panama pomembno oporišče za prekupčevalce z mamili, še zlasti s kokainom, ki prihaja iz bližnje Bolivije.
Ni naključje, da je Noriega dal zapleniti imetje nekdanjega predsednika Delvalleja, ki se je lani zatekel v ZDA, potem ko ga je Noriega strmoglavil. Njegovo imetje cenijo na približno 3 milijone dolarjev, medtem ko si je Noriega, odkar je šef panamskih obrambnih sil in pokrovitelj velikih trgovcev z orožjem, nabral približno 480 milijonov dolarjev, tako da se mu res ni treba bati prihodnosti.
Noriega je na proslavi povedal, da njegov predhodnik general Torrijos ni umrl v trku letala v hrib Marta, temveč da so ga sestrelila ameriška letala. Kar ni povedal je, da je on takrat bil glavni panamski agent na plačilnem seznamu CIA.