Caisa 1"50 din Urednlilvs fn uprava: Maribor, Kopallika uL « • Tal. 7S-67 . Ithala vtako »ebolo Velja 'etno 16 din, polletno 18 din, Četrtletno 9 din, za inozemstvo leino 50 din Kokoplti te ne vraiajo - Poit. čok. raž. 11.717 Mariborske titkarne ed niti srbski, še manj pa hrvatski na-rnj novi položaj odvzel marsikaj, temu oobro službico, onemu poslanski mandat, ?°pet drugemu bleščeči naslov in »legl-I.^acijo«. Ti ljudje bi radi staro suknio, ** že davno spada na smetišče, še zakrni in zl:kali, češ saj ie še vedno dobra, *Lai ni treba da bi hodil človek z njo k J^aŠi. Toda ljudstvo hoče novo suknjo: n°ee, da se zgradi nov red na popolnem ^edseboinem zaupanju, brez vsakršnih: saj tako vemo, kdo zastopa koga«; kajti Razmere so se v desetih letih diktature ta-0 zamotale, da ne vemo ničesar o pra-ljudskem razpoloženju. Saj to je pro-"'etstvo vseh samovlad,- da nikoli ne ve-a°- kij nrav za prav misli ljudstvo. Do rešitve hrvatskega vprašanja in vseh vprašanj, ki se tičejo sožitja jugoslovanskih narodov, lahko pride samo ta-Krat, ko bomo slišali iz časopisov in par-amenta nepotvorjeno in neizsiljeno vo-J° vsega ljudstva, vseh Srbov, Hrvatov ^ Slovencev. J&cL Sodobni EVIIdas v ^ralj Midas ie obupal radi daru. da se »e se Ccpar se je dotaknil, izpremenllo v zla o. anes živi Midas, ki jzoremeni vse. kar pri-na v buno (umetni kavčuk) in beton, vso arorlno premoženje, ne le maslo, vsa svoia .®voJevania. Ničesar nima od njih. Čigavo bo le(0 »939? (»Weltwoclie«, 3. III. 1939.) Delež Slovenije na dohodkih državne blagajne po proračunu za leto 1939.1940______________________ Pravkar razpravljajo v naši narodni skupšičini o proračunu za državno gospodarsko leto 1939./1940. Prejemki državne blagajne so izenačeni z izdatki in znašajo 12 milijard 941 milijonov ali — tudi v skrajšani pisavi — 12'941 milijonov dinarjev. Deleža Slovenije na proračunanih dohodkih državne blagajne za enkrat ne moremo do pare točno ugotoviti, mislimo pa, da ne napravimo omembe vredne po- greške, ako vzamemo po A. Bercieriju v »Sloveniji« od 3. t. m. za osnovo odstotne prispevke Slovenije k dohodkom državnega proraiiuna iz prejšnjega leta, to je iz državnega gospodarskega leta 1938./1939., ki baš s tem mesecem končuje. Potem dobimo sledečo številčno sliko o državnih dohodkih po proračunu za leto 1939./1940.: din din din din din din din Dohodki državne blagajne Neposredni davki . . . Užitnina (trošarina) . . Pristojbine (takse) . . Carine Monopoli (samoprodaje) Državno gospodarstvo Razni dohodki .... Skupaj............................din 12.941 Državno gospodarstvo (glej predzadnjo postavko!) tvorijo železnice, pošte, gozdi, rudniki in državna podjetja vobče. število prebivalstva Jugoslavije je nekako 15 milijonov (— 100%), število prebivalstva Slovenije pa nekako 1.2 milijona (=r 8%). Na enega državljana pride povprečno nekai nad 860 din, na enega Slovenca pa nekaj nad 1.700 din proračunanih dohodkov državne blagajne, to je pri- 3.025 milijonov 1.010 milijonov 1.260 milijonov 1.034 milijonov 2.215 milijonov 4.253 milijonov 144 milijonov Delež Slovenije na dohodkih državne blagajne - din din din din din din 423 milijonov 151 milijonov 164 milijonov 203 milijonov 266 milijonov 850 milijonov ati 14% ali 15% ali 13% ali 20% ali 12% ali 20% milijonov din 2.057 milijonov ali 16% bližno dvakratnik povprečnega prispevka enega državljana. Ne smemo pa misliti, da prihaja denar, ki se zbira v državni blagajni in ga dopri-naša Slovenija razmeroma največ, v enakem razmerju k nam nazaj, od koder je. Slovenija dobiva od tega, kar bi ji šlo — upoštevajoč skupne državne potrebe — samo majhen del nazaj, o čemer bomo morda kmalu še govorili. To . a I-*- traja že mnogo let — da, vseh 20 let — in se je samo čuditi, da Slovenija ni gospodarski že popolnoma izkrvavela. Banovinski proračun Slovenije za leto 1939./40., ki je prav za prav že sprejet, znaša 193 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov, to je manj ko 10% deleža Slovenije rra dohodkih državne blagajne I939./1940. Kdo bi mogel hitro povedati, koliko je občinskih davkov itd.! Država je prenesla precej svojih poslov na banovine, celo na okraje in na občine, ni pa tudi prenesla,, odnosno ni obenem odstopila ustreznih svojih dohodkov do-tičn?m ustanovam. . Kam vse to vodi, je jasno. Tega se posebno dobro zavedajo bratje Hrvatje, ki se jim menda nič boljše ne godi ko n&m. Toda oni vedo, kako je in kaj hočejo. Mi jih dolgo nismo razumeli. Danes jih že boljše razumemo. Eden izmed glavnih vzrokov nezadovoljstva pri nas je krivična nesorazmernost plačevanja v državno blaga ino, nepravilna razdelitev bremen, ki jih nalagajo — bi mislili — enakovrednim in enakopravnim jugoslovanskim narodom. Ko bo to poplavljeno, bo dosežen nam vsem tako potrebni bratski sporazum. Andrej Žmavc. Socialna struktura severne meje in naloge narodno-ohrambnega dela Med socialno strukturo bivših dežel Kranjske in štajerske, zlasti tu ob meji, obstajajo pomembne razlike. V bivši Kranjski je 1. 1848. s kmečko odvezo in tej sledečo, sicer res dokaj počasno industrializacijo, mnogo bolj korenito pomedlo z vsemi preostanki fevdalizma, čeprav tudi tam ne popolnoma, zlasti ne v posestnih odnosih, kakor na štajerskem, kjer je preostankov polfevdalnih odnosov ostalo še precej. Vzroki za te razlike so bili: večji obseg veleposesti na Štajerskem, ki je v glavnem ostala v rokah fevdalne gosposke, dalje specifični značaj nekaterih kultur, ki se goje na štajerskem, n. pr. vinogradi, katerih največji in najboljši kompleksi so istotako ostali v rokah gospode. Industrializacija na štajerskem menda tudi pred vojno ni zaostajala za industrializacijo Kranjske, vendar je v slednji ta vsled bližine tako velikega industrijskega in pomorskega središča, kakor je bil predvojni Trst, mnogo bolj globoko posegla v podeželje in raztrgala njegove družbene odnose, kakor pa na štajerskem, kjer je večja razširjenost veleposesti in speeifiziranosti kullur zadrževalo vplive industrializacije na podeželje, priklepalo kmetsko prebivalstvo še dalje na zemljo in zaslužek od dela na zemlji in tako obvarovala marsikateri ostanek starih polfevdalnih, odnosov na deželi s tipično priklenjenostjo na zemljo, kakor naletimo na njo pri ofrih viničarjih, huberjih in majerjih. Dočim je na bivšem Kranjskem mezdni sistem dela prodrl popolnoma tudi na deželi, so na štajerskem ostali vsled gori navedenih či-niteljev še zadnji ostanki fevdalnih odnosov v odmenah poljskemu delavcu z de-putatno zemljo, stanovanjem in dajatvami v naturalijah, kar ga mnogo bolj tesno privezuje na zemljiškega lastnika, ki mu daje za delo stanovanje in še kos zemlje, nekaj pa tudi v denarju, kakor pa delavca, ki prejema vse v denarju. Na Kranjskem najdemo po večini le takega poljskega delavca z izjemo dninarjev pri manjših kmetih, ki denarne mezde ne zmorejo več in jim delajo zlasti ženske delovne sile za razne dajatve v naturalijah. Ofri, viničarji so tam neznani kljub vinogradom na Dolenjskem, enako hu-berji in majerji, kljub velikim gozdnim kompleksom v teh predelih Slovenije. Spodnja štajerska je zlasti tu ob meji nasprotno vsa preprežena s takimi pol-fevdalnimi službenimi odnosi. V vinorodnih predelih imamo viničarje v vseh obmejnih okrajih; zapadno od Maribora na obeh bregovih Drave, po Pohorju in Kozjaku so raztreseni viničarjem zelo podobni delavci gozdne stroke, majerji in huberji. Spodnja štajerska je dalje vsa prenaseljena z ofri, poljskimi delavci za vsa poljska dela proti stanovanju, hrani in malenkostni dnevni mezdi v denarju. Večina teh vrst delavcev se udinja tujcem in potujčencem. Vinogradi in gozdovi so večinoma v njihovih rokah. Le ofri se udinjajo po večini našemu kmetu. Ta moment je prevažen za smer narodnoobrambnega dela v obmejnih okrajih, kjer so taki delavci. V Jeruz. goricah poseduje n. pr. 83°/o gospodarstev z vinogradi, ki so v rokah domačinov le 49° o viničarij, dočim ima 4.5°/o gospodarstev z vinogra-di nad 4 ha obsegajočimi 31.64°/o vseh viničarij, v rokah vse gospode (17°/o gospodarstev) pa je 51 °/o viničarij. Tudi pri majerjih in huberjih, ki morajo za stanovanja, polja, pašnike in živino, ki jo dobe v užitek, opravljati razna gozdna dela — n. pr. spraviti večje količine lesa na leto do žage — bo razmerje podobno, namreč da jih služi večina tujcem, na njihovih gozdnih veleposestih. Narodno-obrambno delo tu ob meji mimo teh številnih delovnih slojev ne bi smelo iti, če naj bo konkretno in uspešno. S pomočjo tem slojem se jača slovenski element in slabi nam nasprotni element, ki naj nosi tudi bremena te pomoči. .Pomoč in to takojšnja je n. pr možna s socialnim zavarovanjem teh slojev, s katerim bi jim bilo že precej po-magano in izkazana s strani slovenske in državne skupnosti takorekoč vsakodnevna pomoč v bolezni, nezgodah in starosti, Bremena bi nosili za to v največji meri tujci. Dalje z določitvijo minimalnih mezd, znatno višjih od sedanjih, ki so daleko pod eksistenčnim minimom in spe cificiranih na veleposest in druge. Nemčija zahteva od Češko slovaške sestav vda/e Londonske vesti od 3. t. m. velijo o nemško-češko-slovaških odnošajih, da so prišli Čehi popolnoma pod nemški vpliv. Kajti Nemci zahtevajo od češko-Slovaške med drugim tudi že to-le: 1. ostavko ministra Syrovega, ki da Nemcem ni naklonjen, potem ostavko ministrov, ki niso čisti Arijci ali so svobodni zidarji; 2. ukinitev sestava dveh strank v korist eni češko-slovaški vladni stranki; 3. zmanjšanje češko-slovaške vojske na 30.000 mož; . 4. odkup čeških kron, ki so ostale na sudetskem področju, za zlato Nemčiji; 5. organizacijo posebnih sodišč za češko-slovaške Nemce. Diplomatski sotrudnik londonskega »Manchester Guardiana«, ki je o tem Drvi poročal, dodaie svojemu poročilu, da bi izpo’nitev nemških zahtev pomenila uvedbo sestava vdaje ali kapitulacije, ki so ga pravkar odpravili v Egiptu in na Turškem. Sotlski. S takimi akcijami bi dobilo narodnoobrambno delo ob meji masovno podlago, ki mu je nujno potrebna. Ne ostalo bi omejeno na ozek krog intelektualcev, zavednih meščanov, Ciril-Metodarjev in sličnih krogov, marveč bi zajelo večino prebivalstva ob meji ter ga priklenilo na slovensko narodno in jugoslovansko državno skupnost. To so pota, na katera nujno mora narodno-obrambno delo v teh krajih kreniti, če naj postane uspešnejše. Vito Kraigher. IZ VSEBINE Inteligenčni naraščaj. Goztlno gospodarstvo. Politična vzgoja naroda. Izkušnje konjerejca. »Dolina Senfflorijanska.« Kmetijska in industrijska proizvodnja. dni domačih vettf * Pri ekspozeju prosvetnega ministra je bilo, kakor je povedal poslanec Jovan Radulovič, navzočih le 36 poslancev. Zanimiva sta bila govora poslancev Stoja-dina Pavloviča in Jovana Raduloviča. Hrvi je zahteval, da bi bili učbeniki za vso Jugoslavijo enaki, drugi pa je zahteval, da bi bili napisani v jugoslovenskem duhu. Izmed slovenskih poslancev na ta dva govora še nobeden ni odgovoril. Morda jih ni bilo na seji skupščine, ali pa so se z izjavami obeh poslancev istovetili. * Primijera štandekerjeve »Prevare«, ki so jo prvikrat dajali v Mariboru, je v soboto, dne 4. t. m. v Ljubljani lepo uspela. .. . , * Za rednega profesorja medicinske fakultete v Zagrebu je bil imenovan bivši generalni inšpektor za higieno d r. A n-drijaštampar. Novi profesor je znan predavatelj in je še pred kratkim predaval v Mariboru v Ljudski univerzi o svojih potovanjih po Kitajski in Ameriki, kjer se je mudil več let v znanstvene svrhe. * v Zagrebu je pravkar izšla 1—2 št. nove hrv. revije »Pečat«, ki bo obravnavala umetnost, znanost in vse kulturne probleme. Odgovorni urednik je inž. arh. Drago Ibler, v uredništvu pa so Slavko Batušič, Drago Galič, Krsto Hegedušič, Miroslav Krleža, Mijo Mirkovič in Marko Ristič. * Grško-katoltški škof dr. Dionizije Njaradi iz Križevcev na Hrvatskem je že pred tremi meseci odpotoval v Podkar-patsko Rusijo, kjer ga je Sveta stolica imenovala za apostolskega administrator ja. Grško-katoliški duhovniki v Podkar patski Rusiji so preje spadali pod škofijo v Munkaču. Ker je pa to mesto pripadlo Madžarski, je dobil dr. Njaradi nalog, da organizira novo grško-katoliško škofijo v Hustu. * Proti dr. Stojadinoviču je — kakor poročajo časopisi — dr. Dimitrije Ljotič takoj, ko je prišel iz zapora, vložil tožbo * Obvezna telesna vzgoja se je že začela izvajati v Ljubljani, ostali kraji pa pridejo tudi kmalu na vrsto, v prvi vrsti mesta. Za enkrat prihajajo v poštev učenci strokovnih šol, torej vajenci, ki telovadijo po enkrat na teden. Poučujejo jih strokovni učitelji, večinoma rezervni čast-niki. Namen pouka je predvojaška fizična in vojaška vzgoja mladeničev od 14. do 20. leta, v kolikor ne posečajo telovadbe v srednjih šolah ali podobnih zavodih. Ko končajo obiskovalci tečajev 20. leto in postanejo vojaški obvezniki, dobe spričevalo, na podlagi katerega bodo imeli go tove olajšave glede kadrskega r°ka- * Novi trgovski sporazum med Združenimi državami Sev. Amerike in Jugoslavijo bo kmalu zaključen. Od tega sporazuma pričakujejo povečanje trgovskega prometa med obema državama. Nasi izvozniki upajo, da bodo na ameriških tržiščih dobro prodali blago, a razen tega bo s sporazumom rešeno tudi vprašanje plačevanja, tako da bodo tudi ameriški proizvodi lažje prišli na naša tržišča. * V naši državi je bilo lanskega leta 616 denarnih zavodov, od tega 563 bank in 53 hranilnic javnopravnih teles. * V Primorski banovini je samo 20% obdelane zemlje. Če bi se pa izvedle potrebne melioracije, bi letni primanjkljaj v ljudski prehrani, ki znaša okrog 700.000 centov, izginil. * »Jugoslovanski kurir« poroča, da sc namerava znani češki industrijec Jan Bata za stalno naseliti v naši državi, zato mislijo, da - bo tukaj sedaj še povečal svoje obrate. * Nov osebni vlak bo z novim voznim redom vozil med Ljutomerom in Mursko Soboto. Vlak bo imel dobre zveze tudi za dijake ,tako da ga bodo lahko s pridom uporabljali. * Nove veleblagovnice se v Jugoslaviji nikakor ne smejo ustanavljati. Z novim letom je potekla uredba o izjemnem dovoljenju za ustanavljanje takih podjetij, ki zelo škodujejo naši trgovini, sedaj oa je ministrski svet sklenil novo naredbo, ki 'naravnost prepoveduje ustanavljanje veleblagovnic. S tem je dano zadoščenje našemu trgovstvu. _ i •• * Zahteve naših Nemcev. Deputacija politične organizacije Nemcev v Jugoslaviji je te dni obiskala ministrskega predsednika Cvetkoviča in mu predložila svoje zahteve. Nemci zahtevajo, naj se ukine določba, po kateri moraio vsako prodajo nepremičnin v pasu 50 kilometrov ob vsej jugqslovenski meji odobriti posebne komisije na sedežih okrajnih sodišč. V banovinskih svetih moraio biti primerno zastonani tudi Nemci, ki bodo v stalnih stikih z oblastvi. Nadalje se mora ustanoviti gotovo število Srednjih šol za Nemct* in Izpopolniti nemški po'ik v osnovnih šolah. Madrid bo pal brez boja? Ni še eno leto, ko so še skoro vsi angleški in francoski listi pisali o Francu, da je upornik proti zakoniti vladi, že se je mnenje merodajnih Angležev in Francozov izpremenilo. Spoznali so, da ni Franco upornik, ampak da je prav za prav upornik španska vlada in da je prav za prav Franco edini zakoniti gospodar Španije. Ta miselni preokret se je izvršil kaj hitro. Treba je bilo samo. da se je vojna sreča nasmehnila Francu in že je postal v očeh teh ljudi zakonit. O tem, kdo je upornik in kdo je zakonita vlada, torej ne odloča nič drugega kakor uspeh. Seveda pa velja ta dobri nauk samo za dežele, ki so izven Anglije in Francije, kajti, če bi se n. pr. v Velki Britaniji ali Franciji nekdo našel, ki bi rekel: »Odslej naprej sem jaz edini zastopnik in gospodar te zemlje«, bi pač najbrž ne šlo tako gladko, posebno, če bi se tak mož pojavil recimo v Indiji ali francoskem Tunisu. Tedaj bi šlo z priznanjem menda mani trdo kakor sedaj. Sicer pa bog ve — včasih človek dvomi, ali bi se ti dve državi sploh še pred kom branili. Tako gladko s tem priznanjem vendarle ni šlo. Dokler je obstojala v republikanski Španiji še vlada, sta_ se morali britanska in francoska vlada še vedno bati očitkov, da podpirata upornike. Stvar se je morala naglo por J'ati. In Monako-vo je nudilo tako sijajen vzgled za tak postopek. Na vsak način je morala pasti Negrinova vlada. In gleite srečo: čisto slučajno je prav nekaj dni po priznanju Franca po obeh demokracii izbruhnila v Madridu upor polkovnika Cassada, ki ie odstavil Negrinovo vlado in se z generalom Miajo polastil oblasti. Odslej so bili ti »vlada« — upor jim je uspel in so imeli torej popolno pravico na priznanje. Le žal, da je to priznanje že imel general Franco in tako Cassado in Miaja nista mogla postati popolnoma «zakonita«. Nenavadni slučaj, da se je izvršil,upor tik po priznanju Franca, da slutiti, da so v Londonu in Parizu že naprej vedeli, kaj se pripravlja, menda tudi, kako se bo vse to končalo. Franco in Miaja nista bila edina, ki sta hotela veljati kot zakonita predstavnika Španije. Noč po Cassado-Miajovem uporu se je uprla v Madridu še ljudska fronia, ki je tudi hotela biti zakoniti predstavnik Španije. Toda tem se je zadeva ponesrečila — kajti manjkalo jim je glavno etično izpričevalo za to, da bi jih kedaj še priznali kot zakonite: namreč zadostno število strojme, letal in toiov. Ostali so nezakoniti uporniki. Miaja-Cassadova vlada jih je premagala in v kali zatrla ter s tem spravila v molk še zadnje, ki so hotela braniti republiko, staro zakonitost, ustavo in druge take nepotrebne stvari. Cassado se je lahko kar naravnost podal k Francu, da se zmeni z njim za časten mir. Toda.tudi tu je majhna zapreka. Franco namreč razume pod besedo ^»časten mir« samo popolno predajo. Vprašanje ie, ali je tudi Cassado tega mnenja, če morda še ni, se bo moral sedaj brez svojih naj-odločnejših sobojevnikov temu Francovemu mnenju priključiti. S tem se po dveh in pol letih zaključuje španska vojna. Madrid torej ni padel v vojni, ampak bo padel brez boja. In skoro se zdi, da je španski narod ves ta čas krvavel zaman. Evropa se lahko torej iz španskega primera marsikaj nauči. Kadar se v kaki deželi oglasi nekdo, ki hoče govoriti v imenu te dežele in vreči izvoljeno vlado, je najbolie, da mu to vlado kar v začetku dado, da si prihranijo dolgoletna krvoprelitja in neprijetne probleme okoli priznanja . . . jad. 7 dni no svetu Propadanje naših cest Mariborska sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije je imela v nedeljo dopoldne pri »Orlu« svoj letni občni zbor, na katerem je dolgoletni predsednik g. Ferdo Pinter podal obširno poročilo o delovanju kluba, ziasti pa n največji boli vseh avtomobilistov: o skrajno slabih cestah, ki so postale že pregovor. Predsednik je med drugim omenjal, da so ostali vsi napori za zboljšanje cest brezuspešni. Ceste propadajo od leta do leta in ovirajo s tem tudi razmah domačega avtomobilizma in tujskega prometa. Dočim se povsod okrog nas grade sodoD-nemu avtomobilskemu prometu odgovarjajoče avtomobilske ceste, smo mi danes še vedno tam, kjer smo bili nekdaj. Tuji avtomobilisti se izogibajo naših cest, domači avtomobilisti pa potujejo v inozemstvo, ako žele potovati kot avtomobilisti, škoda za narodno gospodarstva je dvojna in neprecenljiva. že na lanskem kongresu za ceste v Ljubljani je zastopala mariborska sekcija težnio, da se mora naiorej urediti cesta jz Maribora proti Ljubljani in Zagrebu m potem šele proti notranjosti države. Ministrstvo je izdelalo načrt o bodoči gradnji državnih cest, ki ga je odobril tudi ministrski svet. Po tem načrtu se bodo gradile državne ceste v etapah v dolžim 4Ur> kilometrov s stroški 4'^ milijarde dinarjev. V Sloveniji ie predvidena gradba naslednjih zvez: Maribor—Št. Ili (izdatki 4 milijone dinarjev), Maribor—Slov. Bistr-ca (30 mil.), Ljubljana—Jesenice (30 mil.), Ljubliana—Celje—Sl. Bistrica (3 mil) Ljubliana—Novo mesto (20 mu.), Ljubljana—Sušak (50 mil.) in Ljubliana-ital. meja (10 mil.), skupaj torej 174 milijonov dinarjev. Kdaj se pa bo začelo delati, o tem še nihče ne ve. Vse je odvisno od potrebnih sredstev. Poleg cest so se obravnavale na onc-nem zboru še drufra za avtomobiliste vazna vprašanja: znižanje cen bencinu "i davčna bremena. Mesto odstooivšega g. Pinterja je bil izvoljen za predsednika g ravnatelj Anton Krejči. —n®* * Zunania trgovina Jugoslavije je bila v mesecu januarju t. 1. Pasivna t miliionov dinarjev. Izvoz je znašal J ih.ji (lani v tem mesecu 356.7), uvoz na 578-3 (570.8) milijonov dinariev. Iz teh številk vidimo, da se ie zmanišnl izvoz v enem letu za dobrih 20%. dočim je ostal uvoz približno na isti višini. * Sloveče delavsko zdravilišče za zdravljenie pliučne tuberkuloze v Brc-stovcu slavi letos tridesetletnico ustanovitve. V začetku ie imelo vdmvi1i^fte_’p Ay nosteli. danes i!h ima 160, od ten-a četrtino za že""'"' 9^ hol^itrnv se zdnvl m oiT7n. r^siej je bilo v zdravilišču 12.448 bolnikov. Novi romunski ministrski predsednik CaUnescu * Maribor dobi nemško konzularno zastopstvo. Konzularni zastopnik bo, kakor pravijo, nemški diplomat, ki si je prido bil že bogate izkušnje v Sudetih. * V Francijo bo Jugoslavija po novi trgovinski pogodbi, ki je bila v kratkem sklenjena, odslej izvažala mnogo več blaga kot doslej. Francija nam je dovolila kontingente, ki bodo, ako se bodo vsi izkoristili, naš dosedanji izvoz v to deželo početverili. Uvoz iz Francije je določen na 60% izvoza. Z razliko 40%, kolikor Do izvoz večji, bo plačevala naša država v Franciji vojne in predvojne dolgove. * Zavod za pospeš. obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi strokovni tečaj za marmorinanje in imitaciio lesa za pleskarske in ličarske pomočnike. Tečaj prične dne 13. t. m. □ Angleški minister Belisha in letalski minister Wood sta podala v parlamentu izjave o angleški oborožitvi. Po teh izjavah bo mogla Anglija vreči na kopno številne angleške divizije in bo imela v najkrajšem času največjo in najbolje opremljeno letalsko vojsko na kontinentu. Ta poročila so vzbudila med Nemci in Ita lijani veliko nevoljo. Nemški listi pri tem noudarjajo boljševiški vpliv in zamerjajo, da se je bil Chamberlain pred nedavnim odzval povabilu londonskega ruskega poslanika Najskega ter pri njem večerjal, kar se je baje zgodilo prvič v povojni angleški diplomatski zgQdovini. □ V angleški lordski zbonrci ie bila debata o angleški španski politiki. Na interpelacijo o Francovi blokadi, ie odgovoril zunanji minister Halifax, da Anglija fe bo dovolila, da bi Fnn^ove podmornice napadale angleške ladje: Umrli patriarh In romanski mhi!s;rski predsednik Miron Christea □ Svetovna razstava v Newyorku je bila otvorjena preteklo nedeljo in se zatvon šele v septembru, odprta bo torej pol leta. Vse države so zastopane na tej svetovni razstavi, tudi Jugoslavija, žal pa nam sredstva niso dopustila, da bi postavni lasten paviljon, kakor so skoraj vse večje države. V tej razstavi pokaže Jugoslavija vse svoje znamenitosti. Na predvečer v kratkovalovnem beograjskem rad ii za Ameriko govoril vnedeljo zvečer tudi regent knez Pavle, za njim pa ministrski predsednik Cvetkovič in trgovinski minister Tomič, ki so izrazili željo po popoi-nem uspehu jugoslovenske razstave, kratkem priredi »Putnik« skupinsko potovanje na razstavo v Newyork. O Načrt novega velikega prekopa v Evropi je bil te dni predmet razgovorov mea romunskim zunanjim ministrom Gafencoi. in poljskim zunanjim ministrom Beckom v Varšavi, že delj časa obstaja načrt, ua bi se Visla spojila s kanalom z romunski-mimi rekami in da bi se na ta način ustvarila vodna pot med Vzhodnim morjem *!} Baltikom ter črnim morjem. Projekt nai bi se začel izvajati čim prej. □ Parlament in senat v Belgiji sta razpuščena, nove volitve bodo 2. aprila. □ Jose Felix Lequerlca, župan mesta Bilbao, bo postal poslanik Francove vlaoc v Parizu. Rojen je 1. 1890, po poklicu advokat 'n žurnalrst. Župan mesta B.lbao jc postal, ko je to mesto zavzel Franco. □ Sedem let je poteklo od smrti velikega francoskega diplomata in boriteljaza mir Aristida Brianda. Društvo prijatelj^ A. Brianda je sestavilo program za pr°' slavo obletnice smrti. v O L. 1940. bodo začeli graditi no most čez Donavo, ki bo spajal Jugoslavijo z Romunijo. Stroške bosta nosili od državi v enakih delih. Most mora bi dograjen najkasneje do 1. 1944. Meja nie obema državama bo na sredi mosta-Most bo zgrajen za enotirno zelezniSK« progo in cesto. □ V republikanski šoanljl se še vedno bijejo boji med narodnim obrambnim naborom in četami ljudske fronte, kj odklanjajo brezpogojno predajo Francu. □ Pri uvozu sudetsko-nemške^a blaga v češkoslovaško po novi uredbi še nadalje ni treba plačevati carine. Ta carins* prostost velja samo za uvoz v prejsnjei obsegu. , . . □ Prvič po 218 letih je zopet izb«" za papeža Rimljan. Zadnji Rimljan. je bil izvoljen za papeža, je bil Inocen XIII. 1. 1721. . O »Gazeta Polska« piše, da zahtev Poljska kolonije zato, da bi zadovolji potrebe svojega izseljevanja in da bi o . bila potrebno ozemlje s surovinami-teku 13 let se je namreč iz Poljske izS lilo okrog pol 'milj. prebivalstva. G Francoska vlada je, kakor smo -poročali, imenovala za svojega poslan' v Burgosu v Španiji 83-letnega c Petaina, ki je eden najslavnejših Fran • vojskovodij. General Franco je bil 1 e nov učenec na vojaški šoli v Parizu, M je maršal Petain poučeval taktiko. Ko J svoječasno izbruhnil upbr v Riffu, je ina' šal Petain organiziral skupno obranio Francozov in Špancev ter se je tu l,or tudi sedanii general Franco. □ Indijski narodni vod'teli MahatfU Gandi je s svojim postom izsilil od"® kega maharadže demokratske svobosci tuHi za nainižie liudstvo (parije. □ Predsednic francoske ren’tH:ke ^ brun in niegova soproga bode‘a 21. n1* ca obiskala London, že sedai se vr. velike priprave za slavnosten sprejem- Od km dl prihaša naivec inteligenčnega narašiaia? Podežalje daje na‘bo’]še sile med izobražence, ki pa ostajajo po kon-čanih študijah na cesti — brezposelni IZ ČASOP2SOV Skupni sovražnik Krivda za težki položaj, v katerem se nahajamo od zedinjenja pa do danes ie na vseli straneh. Tu je dobrohotna kr>vda. ki je prihajala ali iz naivnosti, ali Iz idealizma, aii pa iz nepoučenosti. S te strani ni pretila velika nevarnost. Toda — in to Je naša velika nesreča — tu je bila tudi zlohotna krivda, ki je prihajala iz hegemonlstičnih in celo iz nižjih pobud. Krivda je bila i v Beogradu i v Zagrebu, toda— če hočemo biti pošteni— moramo prizna i, da je bila večja krivda v Beogradu kakor v Zagrebu, kajti teh dvajset let se ni vladalo iz Zasreba ampak iz Beo-Srada. Zlo je takšno in toliko, da ne tišči zgolj Hrvatov, ampak prav tako kakor Hrvate tudi Srbe. Bo!go časa je trajalo; da so se ^odprle oči Hrvtom in Srbom. In to je najtežje obdobje našega skupnega življenja. Skupnemu nasproin.ku je uspelo, da ie naščuval Srbe na Hrvate in Hrvate na Srbe, in oboji so mu nasedli, verujoč, da prej Srbom nevarnost od Hrvatov in Hrvatom nevarnost od Srbov. V tej slepj bratomorni borbi se je pretilo s srbske štreni z amputacijo, od hrvatske pa z odcepitvijo. A naspro.nik je triumfiral. In kdo je bi! ta nasprotnik? To je bil duh vladanja, ali. kakor bi bolje rekli, sistem vladanja. Ta duh ie bil nede-mokratski. A samo v polni pravi in čisti demokraciji se je moglo spraviti v sklad skupno življenje Srbov, Hrvatov In Slovencev. Aii je treba za to dokazov? Prvih deset let ie stala demokracija na zelo negotovih nogah In vsak dan je klonila pred lažno demokracijo. Kako bi moglo priti drugače do diktatura 6. januarja 1929?! Če danes po pravici odrekamo Stojadinovjču večino, ker se ta ne sme naslanjati na glasove tujih narodnosti, ker mora sloneti tako notranja kakor zunanja po!itika samo na volji večine Srbov. Hrvatov in Slovencev, potemtakem se tudi ustava iz 1921 kot temelj skupne države, ni megla osnovati na volji, ki ni predstavljala vole večine Srbov, Hrvtaov in Slovencev. To zlo je rodilo drugo še hujše, tisto, ki traja zadnjih deset let. (Dr. Boža Markovič, Beograd, V Novi rljcči 2. III. 1939.) Legitimacija za sporazumno rešitev hrvaškega vprašanja Vprašanje je la še, v kakšni obliki naj se da pogajajočima se strankama legi imacija, da sl bosta medsebojno zaupali in da bss.a uživali' zaupanje tudi med državljani sploh? Ta legitimacija se mora dati le sporazumno. Nekaj časa so govorili o konstituanti. ki naj bi se bavila s temi vprašanji. Vendar bi« hil to težak aparat, ki bi zavlačeval rešitev J Zadostovali bi v splošnih in tajnih volitvah ijtvoljcni zastopniki, ki bi zastopali interese Pavijanov vseh kulturnih in političnih sme-(»Delavska poliJka«, 7. III. 1939.) Stara temeljna politična resnica Stalna, neminljiva je samo dinastija. Posa-pj^zne vlade in pa posamezni ministri pridejo in zopet gredo- Kakor delavci, kadar končajo svoje delo: oblečejo se, vzamejo klobu-*£e in gredo. Za one, ki so pametni le še mož no, da se vrnejo. Tisti, ki niso pametni, se ne vrnejo več. Prosim, da se dobro razumemo — mislim tu samo na delavce in ne na ministre. ^Or. Korošec na občnem zboru Kmečke zve-?e v Celju, cltir. po »Slovencu«, 7. III. 1939.) Hrvatje in slovenski poslanci ‘V parlamentu je med drugimi govoril tudi Slovenski- poslanec• Gabrovšek, ki se je za-V2;ma] za rešitev hrvatskega vprašanja, a je izrekel proti novim volitvam, češ pri Slovencih in Hrvatih ;ako vemo, kdo je upra-vi-en govorili v njih imenu. Zato lahko iz-V(5t’e ta sporazum tudi ta skupščina. Toda 2cii se, da se Hrvatje s toni ne strinjajo. *t)i;zor« piše: ' /Razumljivo je, da Gabrovšek ne želi no-v|h vohtev, ker je II. decembra pri voll.vah hjegova skupina dobila vse mandate v Stotniji. Nove volitve bi ji torej ne mogle prinesti nofcenega ojačanja, marveč bi mogoče 'Zgubila nekoi.ko mandatov. Toda ta mo-jn^-it, ki je dejansko samo lokalen — sloven-*'• ne sme biti zapreka, da bi se ne Izvršila svobodna konzultacija voiilcev, brez česar *' Po splošnem priznanju ni mogoče zamisli I ’'°nnaltzac'.io političnih razmer... Treba je fjfipomniti še to, da sedanje razmerje pasla-n‘sk*h mandatov v nobenem pogledu ne odgovarja številčni moči Hrvatov in Srbov, pa t tUc^ t0 en razlog več, da se v opozicijskih £rc«ifi začudeno vprašujejo, kako ie Gabrovšek mogel trditi, da ni treba razpisati novih w«;ov, istočasno pa so zavzemati za nujno 'n.Pravilno rešitev hrvatskega vprašanja. Z ?Zir 'm na ta dejstva je razumljivo, da prlča-.u ijo zagrebški opozicijski krogi, kakor ču-icmo tudi beograjska opozicija, z velikim za. '‘■n’'njeni napovedani govor predsednika v|ade...« le p’©Eras Jn kaj {e narod Y Novem mesu je prišlo do zanimive ^ be proti dvema obtožencema, češ, da sta • aK tacijn za dr Mačka zakrivila prestopek .1 'ti čl. ž' t? zakona o zaščiti javne varnost: , reda v državi. Biia sta oproščena, s roške ^Zenskega postopanja ie morala trpeti dr-^“v|ta blaga.ma. V razlogih sodbe se nahaa ‘■"miivo mesto, ki ga navajamo po »Slove-n,JI« (24. II. 1939.) V naši državi je vedno več brezposelnih izobražencev in to kljub temu, da so naše kulturne razmere še dokaj nizke. Potreba po številnem inteligenčnem kadru sicer obstaja, toda splošen gospodarski in socialni položaj je takšen, da še ti izobraženci, kolikor jih je, ne morejo priti do kruha. To dejstvo je še bolj kričeče zato, ker število študirajoče mladine stalno narašča. Po podatkih Statističnega letopisa je bilo v razdobju 1927/28—1931/32 na vseh naših univerzah povprečno 13.682 slušateljev, v času 1932/33—1936/37 pa se je dvignilo to število na 15.454. To povečanje znaša torej 13,2%. Zanimivi pa so podatki o socialni pripadnosti akademikov, saj lahko razberemo iz njih, da se je v navedenih razdobjih najbolj povečalo število onih, katerih starši so kmetovalci. Tako je bilo v letih 1927/28—1931/32 s podeželja 2020 ali 14,7%> študentov, v 1. 1932/33—1936/37 pa 2903 ali 17,4%. Absolutni prirastek slušateljev, ki so doma v podeželju — na kmetijah, v viničarijah, med kočarji in v obrtniških hišah —, se je povečal v teh razdobjih za 50%. Kje je iskati vzrok tega pojava? Vsekakor v splošnem stanju podeželja, ki so ga leta krize posebno udarila. Male in srednje kmetije, ki svojih ljudi ne mo- Polifična vzgoja naroda Politični vzgoji se v večini držav, zlasti tam, kjer je uveden tkzv. totalitarni sistem (Nemčija, Italija), posveča velika pozornost. Zato pač ne bo odveč, če si jo ogledamo nekoliko bliže. Namen vsakikratnega političnega sistema kjer koli je v glavnem ta, da za svoje ideje pridobi ljustvo in to ne glede na vprašanje, ali bo način objektivno pravilen ali ne. Saj tudi prehodnim političnim sistemom ne gre za neke trajne vrednote, s katerimi bi mogli ali hoteli oploditi ljudstvo; tudi jim ne gre za resnično dviganje narodnega blagostanja, temveč mnogo bolj za trenutne koristi, ki jih bodo imeli trenutno vladajoči posamezniki. Njim je namen, ustvariti nerazpoloženje ljudstva napram drugačnim političnim smernicam, s čemer kajpada ne doprinesejo objektivnemu gledanju ljudskih plasti ničesar, temveč jih kvečjemu le za-slepljajo. četudi si postavljajo takšni mrtvorojeni politični sistemi še tako navidez idealne smernice, vendar vemo iz tisočih primerov, da so njihovi ideali le kulise, za katerimi se skrivajo koristolov-ski nameni poedinceV. Takšna »politična vzgoja« naroda pač ni nikomur v korist, temveč vprav nasprotno: če vpliva na ljudstvo, pušča neizmerno škodljive posledice in ovira pozitivni razvoj bodočnosti. — Izven tega pa stoji drugačni pojem politične vzgoje, ki je usmerjen brez ko-ristnostnih namenov na dobrobit naroda. Sloni na idejnih osnovah narodnosti in mu je cilj tako vzgojiti narod,’da se bo zavedel s„vojih državljanskih in narodnih pravic ter dolžnosti, da bo spoznal svoj pomen v rasti naroda in države ter da bo postal soodločujoč in sodelujoč čini-telj v gradnji naroda ter države. Pravilni politični vzgoji zato niso ideali samo sredstvo za doseganje osebnih koristi, temveč ji je v mislih narod;-v tem smislu zastopa in propoveduje smernice, ki niso zgolj trenutnega pomena ali vrednosti in s katerimi noče vzbujati škodljivih na-sprotstev, marveč imajo trajnejšo veljavo. Vprav pravilno uravnava politična vzgoja hoče odstraniti strankarske ter omiliti socialne napetosti; hoče doseči, da bo »Nekoliko nejasnosti je povzročil v ustavi omenjeni termlnus »plemenskega«. Po splošno veljajočih teorijah pomeni pleme v primeri s terminom narod ne1io v razvoju šo zaostalo skupino ljudi, ki io veže izključno krvna sorodstvena vez, in ki šo n! razvila osta'ih skupnih znakov, ki so potrebni za pojem naroda: »pleme« je šele celica, iz katere nastane po stapljanju več takih sorodnih plemen narod. V Evropi so danes zaradi u čnega kulturnega razvoja a!:a plemena že zelo redka, dasl eksistiralo in eksistiraj" tudi v naši državi, zlas‘l na jugu (Orna gora) taka plemena. Iti lili veže izključno patriarhalna vez krvnega sorodstva. Razvoj od plemena gre torej na narod- nikdar pa obratno, da bi iz naroda nastalo zopet pleme. Jasno jo torej, da ustava pod pojmom plene ni razumela Srbov, Hcvatov in SIom. cev, ki so se zaradi svo'ega političnega in kulturnega življenja že zdavnaj razvili v stop njo narodov. Iz člena 13. cit. ustave pa Jo lasno, da se rejo več preživljati, pošiljajo vedno več mladih ljudi v šole, hoteč jim tako omogočiti obstanek. Isto je s podeželskimi obrtniki, ki imajo košček zemlje in »peljejo« danes svojo obrt večinoma na črno, ker jim ta ne prinaša niti za najvažnejše življenjske potrebščine, a kamoli še za javne dajatve. Tudi viničarski, kočarski in delavski otroci hitijo s podeželja v mestne šole, da tam ob najbednejšem življenju pretolčejo študijska leta. Zanimivo pa je, da je v tem razdobju padlo število slušateljev iz uradniških rodbin od 18 na 17,8%. To kaže, da drž. uradniki in upokojenci vedno težje dajejo študirati svojo deco. Vzporedno s porastom števila slušateljev se je večalo tudi število onih, ki so skončali študije. Na pravni, filozofski, medicinski, tehnični, agronomski in veterinarski fakulteti je diplomiralo 1932/33. leta 1447, 1933/34. 1. 1440, 1934/35. 1. 1891, 1935/36. 1. 2050 in 1936/37. 1. pa 2326. Največ je med temi pravnikov; v poslednjih 5 letih se je njihovo število podvojilo, saj je skočilo od 640 v letu 1932/33 na 1176 v I. 1936/37. Sledi prirastek filozofov s 450—550 na leto. Na tretjem mestu so medicinei s 200—285, nato agronomci in tehniki s 175, nazadnje pa veterinarji s približno 50. Zgornje številke nam povedo sledeče: Mladi ljudje nimajo več možnosti, da bi mora pojem plemenski uporabljati na ražne historične, geografske, upravno ostanke preteklosti, ker uporablja besedilo Istega člena pojem Plemenski v is i vrsti s pojmom pokrajinski. Kakor smo tudi v Sloveni l imeli razne take geografske unravne poime (Šta-!erez. Kran'ec. Korošec, Primorec), ki so Jih tujerodni oblastvenlki skušali favorizirati, da s tem preprečijo ravno popolni razvoj slovenskega naroda, tako so ;udi na Jugu in ostalih delih na*e države eksistirali razni geografsko upravni pojmi, na primer Bosanec. Hercegovec, Dalmatinec, Vojvodinec, Budjevec. Ličan Itd., k| so pa bili le geografsko upravni pojmi, nikakor pa narodnosti, ker so vsi tl l!ud'e' prlnadall srbskemu, oziroma hrvaškemu narodu. Izmenjava časopisov in knfig med nami in Nemčijo Povodom konkretnega primera so pos av-lja sedaj zanimivo vprašanje našega plačll- vlekli študij celo vrsto let, kakor je bilo to v povojnih, konjunkturnih letih, ko so šli študirat po večini še oni boljše situirani. Danes gleda skoraj vsak slušatelj, da stisne izpite čimprej. Nadalje je zanimivo to, da je vedno več pravnikov. V tej profesiji imajo namreč ljudje z diplomami v žepu danes še največ možnosti, da pridejo kmalu do zaslužka. Veliko je tudi število filozofov, kajti državna služba še je pač najsigurnejša. Težje pridejo do kruha zdravniki, tehniki in veterinarji, zato je teh razmeroma silno malo, čeprav bi v naši držav takoj danes potrebovali n. pr. nekaj tisoč zdravnikov! Večina akademikov, ki skončajo študije, računa na državno službo. To pomeni, da bi se moral povečati uradniški kader letno za 2500 ljudi. Seveda pa država tako povečanih dajatev ne zmore in to iz že omenjenih razlogov. Radi tega lahko smatramo hiperprodukcijo inteligenčnega naraščaja za trajen pojav, ki bo izginil le z temeljitim izboljšanjem splošnih gospodarskih in socialnih razmer, tako da bodo nastala plodna tla za rast potrebe po izobražencih. Dokler pa tega ne bo, bodo še vedno prihajale s podeželja najboljše sile, da povečajo inteligenčni kader, obenem pa bodo te sile še dolgo vrsto let zapisane propadanju — brez eksistence. Er nega prometa z Nemčijo glede knjig ln tiskovin. Nedavno so namreč nemške flnačne oblasti odklonile devjzna dovoljenja za plačilo Mohorjevih kniig, ki imajo na Koroškem precej naročnikov še Iz časa, ko Js bil sedež Mohorjeve družbe v Celovcu. S tem je dosedanja udeležba koroških Slovencev na tedanjih Mohorjeve družbe onemogočena. Tudi za plačilo časooisov iz Jugoslavije se pojavljajo slične težave. Na drugi strani pa prihaja v Jugoslavijo ogromna množ'na nemških knjig in časopisov, za katere do danes ni bilo z naše strani nobenih plačilnih težkoč. Neobhodno bo, da se vprašanje medsebojnega plačilnega promefa med Jugoslavijo ln Netnčl’o v pog’edM kn'lg uredi ali po načelu Izenačenja v vrednosti, ali pa po n-’?^lu nol-ne reciprocitete. (»Jutro«. 7. III. 1939.) SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE pro-sJ„no. da pošljejo svoje prispevke naj* kasneje do vsake srede v tednu. H. vsak član te ali one socialne plasti spoznal svojo delovno funkcijo v službi naroda in države ter da se bo stanje po-edinih socialnih slojev medsebojno izravnalo tako daleč, kolikor to možnosti dopuščajo. Ideal prave politične vzgoje je zajednica, ki jo preveva demokratski duh, ki daje vsakemu človeku odgovarjajoče pravice in ki naglaša, da je vsak človek na svojem mestu enakovreden vsakemu ter da more le skupnost delovanja roditi plodovite uspehe. Tako vzgojena zajednica ne dovoljuje enostranosti, temveč skuša biti čimbolj vsestranska in poudarja svobodo duha, ki edini jamči za resnični napredek naroda. Temelj, bistvo in smoter pravilno usmerjene politične vzgoje je torej dosega takšne človeške oblike, ki bo sodelovala v celoti in se ne bo izživljala v malenkostnih strankarskih Ob novem proračunu: Stalnost uradn’St»a Začetek vsake diktature, pa najsi bo »ukoreninjena« v narodu ali pa stoji na lončenih nogah, kakršno gledamo ponef kod v Evropi in v svetu, je, da najprej upostavi izjemne odredbe za državno uradništvo, odnosno da uradništvo posta- vi v tak položaj, da je od tistega trenutka nemogoče govoriti o uradnikovi neodvisnosti ali nevtralnosti, ki bodi v urejenih razmerah prav za prav glavna čednost ali vrlina vsakega državnega uslužbenca tako v službi kakor izven nje. Uradnik ali javni organ, kakor je to ubogo paro z drugo besedo tudi mogoče imenovati, postane orodje trenutnega vedrega ali ne-vedrega neba, a ker je diktatura v resnica samovoljna samovlada peščice ljudi, ie tak javni organ tudi prepuščen diktatorjem, malim in velikim, na milost ali nemilost. To je problem — in ta problem sega s takšno nezaslišano surovostjo v našo dobo, da je treba z vso potrebno nujnostjo načeti tudi to stvar — kajti če hočemo zdravo ureditev države, je gledati fu prvi popoj, kako spraviti vsaj notranjo funkcijo državnega telesa v pravo kolesnico. Deistvo je, da vsak diktator stremi za tem, da si podredi z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi v . prvi vrsti upravni aparat države, ker le na ta način je mogoče držati zadovoljno ljudstvo (v vsaki diktaturi se čutijo ljudje »zadovolj- sporih, ki se bo zavedata svojega poslanstva in bo tudi izpolnjevala svoje naloge tako, da bodo v trajno korist narodu iti državi. V koliko poedine države dosegajo, oziroma si vobče stavijo te cilje, je drugo vprašanje. Dejstvo je le, da je način političnega vzgajanja, kakor ga opažamo skoraj povsod v Evropi in izven nje, na napačnih poteh in da ne bo doprinesel k takšni obliki, ki bi zagotavljala sožitje in uspešno rast niti med narodi, niti med državami, čim bolj padamo v ekstreme, čim manj se trudimo razumeti drug drugega, čim bolj skušamo umetno ustvarjati napetosti v narodih samih in med državami, tem globji je prepad med njimi. To pa ni v skladu s pravilno politično vzgojo, katero toliko naglašamo in ji pripisujemo velik pomen. d. ne«) dolgo, dolgo v oblasti, ne gledč na to, ali jemlje vse sldipaj, posebno pa vero državno pravičndost, vrag. Ako tudi pri 'nas pospravljamo z izrodki pretekle in polpretekle dobe in kujemo novo dobo, dobo vere v pravico !n resnico, tedaj je tudi prišel čas, da JA država svojemu uslužbenstvu to, kar mu pripada. Nestalnost uradništva je treba ukiniti. Ko se bo čutil uradnik na svojem mestu nepremakljivega in bo le za vse delikte, ki bi ga na mestu ogrožali, klican nred disciplinsko sodišče, tedaj bomo na prvi etapi notranje konsolidacije; kajti pomisliti je treba, da je celokupno državno nameščenstvo bilo, oziroma moralo biti na razpolago vsakokratnemu vlasto-držcu. Ako st je nova vlada iskreno začrtala not do iskrenega sporazuma Slovencev, Hrvatov in Srbov, v kar državljani še toplo verujejo, a pričakujejo v kratkem tudi korak na to novo pot, potem naj uredi vlada v prvi vrsti uradniško vnrašanje ter dS takoi vsemu svojemu nameščenst/u tudi dejansko stalnost, oslgurano z zakonitimi določili. Pri reševanju našega notranjega državnega problema je uresničenje teh zahtev bitne važnosti, dasi marsikdo na to do danes še ni mnogo mislil. Kobilarna na Pragerskem, pozdravljena! Iz spominov na kobilarno, žreb-čarno in žrebetišče na bivšem Koroškem lz časopisov sem izvedel, da namerava država ustanoviti na Pragerskem kobilarno. Ta vest me je zelo razveselila in mi vzbudila prijetne spomine izza časa, ko sem pred več ko 40 leti sodeloval v kobilarni v Osojah na Koroškem. Iz veselja do konj, zlasti pa iz zanimanja za konjerejo sploh sem bil ves vdan tej stroki. Poverjena dela sem z največjim veseljem do te rejske panoge kot nadzorni organ opravljal. V živem spominu mi je še danes vse tisto, kar sem v kobilarni doživel in se za svoj poznejši čas naučil. Odločil sem se, da o tej kobilarni nekaj sporočim zainteresiranim krogom, ker utegnejo neka izkustva novi ustanovi na Pragerskem dobro služiti. Kobilarna je bila združena z državno žrebčarno istotam in z žrebetiščem »Tauern« na gorski planoti »Tauben-BOchek (1076 m), ležeči med Osojskim in Vrbskim jezerom. Vse tri panoge so bile mi-litarizirane. V kobilarni so gojili izključno samo pincgavsko pasmo. Sedanji naziv »noričan« tedaj še ni bil v rabi. Stalež kobil mater je bil 20 glav, ni pa bil skoro nikoli popoln. Naraščaj ie znašal 2—3 žrebičke. Odvečne so prodali, žrebčki pa so vsi ostali. Vsako leto je bilo zaskočenih do 16 kobil, ki so dajale največ 10 žrebet, ostale so bile jalove. Kobil niso rabili za vprego, tudi niso bile nikoli podkovane, ker so se pasle na skupnem pašniku in bi se sicer mogle poškodovati. Do večje nezgode je prišlo redkokdaj. Tudi primerov prerane kotitve ali »zame-tanja« ni bilo. Pri tem omenjam dva primera nezgode. Prvi primer: Na tekališču je bila breja kobila hudo ranjena od udarca druge kobile. Ni preostalo drugega, nego ranjeno kobilo vreči, da je živino-zdracnik mogel rano zašiti. Delo je bilo v redu opravljeno brez kakih slabih nasledkov. Drugi primer: Na poledici v tekališču je padla breja kobila tako hudo. da se je prekotnila in ni mogla vstati, dokler nismo potrosili slame okoli nje. Tudi tej se ni nič zgodilo. Potemtakem trditev mnogih kmetov, češ, »kobila mi je zmetala, ker jo je oje udarilo po trebuhu«, ne drži. Take napake največkrat povzročata prehlad in slaba krma. Kobile so bile redovane, odnosno ocenjene z zaporednimi številkami od 1 naprej. številka 1 je bila najlepša, najvišja štev. Ra najslabša žival. Razvrstitev je izvršil deželni konjerejski odbor, glavno besedo pa je imel dotični poveljnik častnik, ki je bil — mislim — zastopnik kmetij* skega ministrstva. Tako je bilo vsaj doumeti iz pogovorov. Pri ocenitvi so v prvi vrsti upoštevali kilograme, torej težo, manj pa zunanjosti poleg drugih dobrin sorazmernosti. Pri tem si člani odbora mnogokrat niso bili edini. Pozneje sq je izkazalo, da so imeli tisti prav, ki niso gledali samo na zastavnost telesa. Kobile z večjo številko so imele na sploh boljša žrebeta, nego one z nižjimi številkami ... žrebe je sesalo pr> kobili do pet mesecev. Po odstavitvi je prišlo v tekalni hlev za žrebeta, ne oziraje se na mater, ki je imela še mnogo mleka. Ta postopek ni bi! pravilen. Žrebe ni vzelo nikake hrane, je žalovalo po materi in mleku, v rasti pa je močno zastajalo. Taka žrebeta smo sicer ponoči, —»ko je bil zrak čist«, spustili h kobili, a to se redno ni moglo izvajati, da nisi bil kaznovan. Jaz sem ščitil žrebeta, živinozdravnik pa že zopet obre-jene kobile. Za matičnega žrebca je bil dolgo let določen »Georg«, vzrejen v kobilarni Mayerhofer v Sv. Andražu v La vantinski dolini. Na vratu in hrbtu je nosil žig koroške krone. Bil je lep rjavec, težek pincgavec, sicer pa lena žival, nezanesljiv v vpregi, občutljiv napram vremenu in nri delu, ker je imel pokvarljiva in tesna kopita. Po več letih pa so prišli odločilni činitelji do ugotovitve, da »Georg« ni polnovreden plemenjak. Izključili so ga in na pjegovo mesto je prišel »Evviger Jud'«, pozneje prekrščen v »Ossiach«. Odstopila ga je bila žrebčarna »Stadl-Lambach«. Ta Žrebec pa je služil svojemu namenu le eno plemenilno dobo. Deželni zbor ie namreč sklenil opustitev kobilarne, kobile pa so razdelili med kmete konjerejce In sicer leta 1900. — Za vzrok opustitve kobilarne nismo izvedeli, le šušliali so, da je bila vzgoja predraga, naraščaj pa nedovoljen. Po odstavitvi so žrebeta krmili takole: zjutraj mešanica iz ovsenega in koruznega zdroba, ječmenove in fižolove moke, pšeničnih otrobov, ječmenovih (sladnih! cim, senenih zdrobi in narezane slame, vse pa nonieš-no z nekoliko osobene vode; zvečer ista mešanica, oooldne na ovseni zdrob, sena pa v izobilju. Takšno Gospodarstvo Gozdno gospodarstvo in lesna trgovina Naše gozdno gospodarstvo je udeleženo pri izvozu z 20%, kar je približno ena petina celotnega našega izvoza. To dejstvo nam narekuje, da posvetimo gozdnemu gospodarstvu vso pažnjo in, da smo predvsem o njem poučeni. Gozdovi zavzemajo v Jugoslaviji 9.300.000 hektarjev ali 33% celotne površine. Najbolj gozdnate pokrajine so Bosna, Slovenija, Hrvatska, Slavonija in Južna Srbija. Skoraj 80% je listavcev, ali trdega lesa, od česar je največ bukovine in hrastovine, manjše količine pa imamo jesenovega, gabrovega, brezovega, brestovega, javorjevega in drugega listnatega drevja. 20% je iglavcev; med njimi je največ jelk, smrek in borov. Skoraj 59% celotne gozdne površine pokrivajo visoki gozdovi, 6% srednji, 24% nizki in 11% pritlikavi. Pri lastništvu je najbolj udeležena država, ki ima 48% celotne gozdne površine. Ta odstotek bo pa padel, čim bodo v Južni Srbiji gozdove razdelili in, ko bodo v Bosni ter Hercegovini izločili občinske gozdove. Okoli 10% je občinskih gozdov, predvsem v Hrvatski in Slavoniji, 33% pa je privatnih in to največ v Sloveniji. Naše gozdno bogastvo se izkorišča prav nesmotrno. Privatni in državni gozdovi se brezusmiljeno izpreminjajo v goličave. kajti razliko med cenami iz let gospodarskega uspevanja in iz poslednjih let krize hočejo nadomestiti eni kot drugi s čim večjo količino posekanega lesa. Sečnja je neurejena in še bolj seveda pogozdovanje goličav. Predvsem se vedno bolj krčijo iglasti gozdovi in preti velika nevarnost, da bo mehkega lesa v bodočnosti pošteno primanjkovalo. čeprav zavzema izvoz lesa pri naši zunanji trgovini najvažnejše mesto, smo vendar imeli pri izvozu obdelanega lesnega materiala stalne težkoče in to v prvih ftie tiie vzroki vaške krize? Gospodarska kriza, ki je zajela v zadnjem desetletju ves svet, je po mnenju mnogih edini vzrok splošne krize, ki jo preživlja vas. Vendar temu ni tako. Kajti nemogoče je, da bi gospodarska kriza bila danes edini vzrok vsem ostalim tež-kočam, ki jih preživlja vas. Razni sociološki pisatelji so v svojih delih, ki so jih izdali v zadnjem času, opisali vas in njeno krizo tako, kot je v resnici. Pri tem so odkrili javnosti do tedaj popolnoma nepoznano dejstvo, ki igra v krizi vasi veliko vlogo. Predaleč bi me zavedlo, ako bi skušal podati te vzroke v celi podrobnosti, kot bi brez dvoma bilo prav. Omejiti se morem le na najvažnejša dejstva, ki so tudi najpomembnejša, vendar na nje le malokdo pomisli. Mogoče bo marsikdo odkimal z glavo, toda vsak, ki bo začel razmišljati, bo prišel do zakliučkov, ki jih v naslednjem navajam. Marsikaj bi sicer bilo opisati obširneje, vendar naj za danes to zadostuje. Uvodoma sem omenil, da ni gospodarska kriza edini vzrok splošne krize vasi. Res je, da je v zadnjih desetih letih gospodarska kriza vas skoro popolnoma uničila in da se danes vije vas v obupnih krčih. Vprašanje, ki nastane sedaj samo ob sebi, je: kje so še drugi vzroki krize, ki jo preživlja vas. Potreba je ugotovitev, da je gospodarska kriza ves proces krize vasi pospešila, nikakor pa ni bila edini činitelj. Kriza slovenske vasi ima bolj globoke korenine, kot si morda čestokrat mislimo. Svetovna vojna in njena naslednica, gospodarska kriza je proces krize slovenske vasi le poživela, da je nastopila v vsej svoji ostrini hitreje kot bi sicer. To dejstvo najbolj-podpira prav današnje stanje vasi. Res smo opazili, da je kriza v poslednjem času nekoliko prenehala in to v onih ozirih, ki so z vasjo odnosno kmetskim prebivalstvom prav tesno povezana. Znfanišanje brezposelnosti, izvršitev nekaterih javnih del itd. ni na vas niti naj- letih gospodarske krize, za časa sankcij proti Italiji, radi vojne v Španiji, zavoljo Priprave za ustanovitev Zveze kmatiiskih zborn cvBeogradu Naše kmetijske zbornice, ki so se zanje toliko in tako dolgo pehali, so še mlade priključitve Avstrije in Sudetskih pokra- obvezne gospodarsko-stanovske ustano-iin Nemčiji, najbolj pa radi deviznih tež-koč, kontingentov in drugih različnih za-orek. Letos bo na prmer Madžarska vzela pri nas precei gradbenega lesa. dočin bo šel obdelani les tia le v mantših količinah. Tisto, kaf bi lahko zaslužili z obdelavo okroglega lesa mi, bodo zasluži!’ nač madžarski nodietniki. Vsekakor zanimiv primer naše trgovinske noliflke. Kako nestalen je naš izvoz lesa in kako nesmotrna je naša zunania trgovina, nam bodo naileoše orikazale šfevfke prodale. Leta 1921. je dal izvoz lesa 320 milijonov dinarjev, leta 1929. pa 2060. rnhij. dinarjev. V letih krize ie izvoz strahotno padel in se ie popravil šele 1934., ko je dosegel 1003 milijonov din. Toda že leta 1936. je radi sankcii zopet padel in sicer na 628 milj. din. Vojno razpoloženje je 1. 1937. povečalo povoraševanie po lesu, ki smo ga takrat prodali za 1178 milijon, dinarjev. Pač pa ie izvoz lansko leto ponovno padel na 753 milijonov dinarjev. Ta nestalnost v naši lesni trgovini ima seveda stalne slabe posledice v celotnem gospodarstvu. Kriva pa je temu samo neorganiziranost našega izvoza. Največ izvažamo gradbenega lesa in sicer okrog 85% celotnega izvoza: sledijo lesni izdelki s 7%, žel. pragi s 5%, osta- ve. Vsaka banovina ima svojo kmetijsko zbornico, Slovenija, svojo seveda v Ljubljani. V načrtu za organizacijo dela kmetijskih zbornic je med drugim niih združitev v nekakšno »Zvezo« v Beogradu. Priprave za to so se ves čas vršile in naposled je prišlo do posebnega zborovanja ali konference predstavnikov kmetijskih zbornic za ustanovitev Zveze kmetijskih zbornic v Beogradu. Zagrebški »Hrvatski dnevnik« od 1. marca t. 1. poroča — vest je od 28. H. — o tem sledeče: Beograjska »Politika« javlja, da so imeli včeraj na poziv kmetijske zbornice za Moravsko banovino zborovanje predstavnikov vseh kmetijskih zbornic v državi, in sicer pri Srbskem kmetijskem društvu v Beogradu. Konferenci je predsedoval Sima Radojkovič, predsednik Moravske kmetijske zbornice. Na njej so razpravljali o ustanovitvi skupnega predstavništva vseh kmetijskih zbornic, bolj točno povedano: o ustanovitvi Zveze kmetijskih zbornic v Beogradu. Včeraj so načelno sklenili ustanovitev te zveze. Zbornice naj bi najprej osnovale skuoni izvršni odbor, ki bi ga skliceval predsednik kmetijske zbornice Dunavske banovine najmanj vsake tri mesece. Razpravljali so tudi o financiranju kmetijskih zbornic in so ugotovili, da imajo neke zbornice prav velike 3X° Pa dohodke, dasi so davčni odstotki za nje Največ F5 j?1™ala e:MV " 7 rrazmeroma majhni, medtem ko imajo i je padel v casu sankcij na 7, • vhnmicp nav7ltc visokim davčnim odstotek na dočim sedaj ponovno raste. Važnejši odjemalci lesa so še Anglija. Nemčija. Južna Amerika, Severna Afrika. Holandila. Grčiia, Francija, Španija, Belgija in če-ško-Slovaška. Naš izvoz lesa bi gotovo lahko zvečali, ko bi se naša zunania trgovina uredila bolj načrtno, kot je bila doslej. inanj vplivala v smislu oiniljenja krize. V nekaterih pogledih se je celo še poostrila. Krivda današnjega stanja vasi je globoka in sega daleč nazaj. Kdor je le malo opazoval ono gospodarsko politiko, ki se je vodila na vasi vse od 1848. leta, ko je postala vas svobodna na papirju. Resnično je, da je bila vas tedaj pahnjena v ž¥e!o kapitalizma, ki je sicer postavil načelo osebne svobode, je pa po drugi strani vas gospodarsko zasužnjil in spravil v svojo oblast, katere se ni mogla osvoboditi. Država se za to ni mnogo menila. Zanjo je bilo dovolj, da je prebivalstvo na papirju bilo svobodno. Kako oa živi, ni zadeva nje in zakonov, ki jih je izdajala. Približno tako se je razvijala'Slovenska vas v bivši Avstriji vse do svetovne vojne. S svetovno vojno je sicer propadla Avstrija, ostalo pa je vse ono, kar je oviralo vas v njenem razvoju. Razne politične stranke so obljubljale kmetskemu prebivalstvu vse mogoče in nemogoče. Izpolnile pa niso nikoli ničesar, če bi prešteh vse one obljube, ki so jih dale razne politične stranke kmetom in delavcem, ki ž!-vljo na vasi, bi dobili številko, ki se je niti ne predstavljamo. Tako so ostale le obljube in nikomur ni prišlo na misel, da bo prišel čas, ko vas radi svoje izžetosti ne bo kos nalogam in bremenom, ki so jih nalagali. S poiavom gospodarske krize ie vas morala pokazati svoje bolno lice. Razvoj vasi tekom te krize ie znan vsem. Žalostno ie le, da so skušali tisti, ki so imeli odločilno moč, zvaliti vso krivdo na nio in da so skrbno in hote poskusili zakriti prave vzroke. Ljudie, ki so bili poklicani, zdraviti vas, niso nikoli bili kos svoii nalogi. Kazne polovičarske rešitve so čestokrat stanje vasi le poslabšale, mesto, da bi prinellale pot k zboljšanju. Tako se je položaj slabšal iz dneva v dan, do tega stanja, v katerem se vas trenutno nahaja. Vsi vemo, da si ie slovenska vas ustvarila v borbi proti izkoriščevalskemu kapitalizmu zadružništvo, ki ie bilo nien go-gospodarski steber. Ta steber je bil tako krmo so vpeljali 1. 1899. Mešanica se je Izkazala kot izborna hrana. K žrebčkom iz kobilarne so dokupili od kmetov ko-njerejcev še kakih 20 žrebčkov, ki so ostale do tople spomladi v Osojah, potem pa so bili predani žrebetišču »Tauern«. Nekaj let po opustitvi kobilarne je sledila tudi opustitev žrebetišča »Tauern«. Rekli so, da nudi razstava žrebcev v Judenburgu in Ennsu mnogo boljši material za polovično ceno enega žrebca iz žrebetišča. Sem mnenia, da taki izgovori ne držijo in je vzroke za neuspehe iskati drugje. Z ukinitvijo kobilarne pa Koroška ni prišla v zadrego. Vpeliala ie izvldne sejme povsod, koder ie bil nasoliš! koniskl material, in sicer v okolici Feldkirchen in v Ziljski dolini. Na takih zbirališčih so izbrali najlepše žrebčke, ki so ostali do tretjega leta nri lastniku konjerejcu, ki ga je deželna vlada podpirala z ustrezno denarno podporo. Da je bil ta ukrep pravilen in učinkovit, je pokazala vsakoletna razstava žrebcev plemeniakov v Feld-kirchenu, ki je z boljšim materialom vsekdar nadkrilila razstavo v ludenburgu. Od naše prve kobilarne v Sloveniji pri-čakuiem kar naiboljšega konjerejskega naraščaja. Saj je že skrajni čas, da se za naše kmete konjereice tudi neki stori. Sc orav mnogo bi se dalo napisati o konfe-reji v preteklih 40 letih, a nai te vrstice za daneš zadostn?eio. A^o-da novemo kaj več o tem ob drugi priložnosti. Ivan Kreft. druge zbornice navzlic visokim davčnim odstotkom male dohodke. To je očitno zato, ker poedini kraji plačujejo manis' osnovni davek, pa je radi tega tudi pri* spevek za zbornico maihen, tudi tedaj* ako odmeriio visok davčni odstotek za njo. Vest »Politike« ni točna, ker temu posvetu niso prisostvovali predstavniki vseh kmetijskih zbornic. Predstavniki kmetijskih zbornic iz Savske in Primorske banovine niso bili zastonani na beograj-skem zborovaniu. niti nimajo z njim nikakršnih zvez. Niih se zadevni zakllučki ne tičejo in oni jih ne smatrajo zase za obvezne. Iz navedenega zagrebškega poročila je -azvidno, da ustanovitev Zveze kmetiisk'h zbornic v Beogradu Hrvatom ni važna. Taka osrednja ali središčna ustanova zahtev« kajpak novih sredstev in so pričakovani usoehi tako povezanega dela Še negotovi. Tudi mi mislimo, da zdravo svobodno tekmovanie v neodvisnem delovanju posameznih kmetijskih zbornic — druga poleg druge — za domače področ-ie kakor za skupnost za enkrat še naivec obeta. A. 2. močan, da bi bil sposoben za največje naloge. Toda ni mu bilo dano, da pomaga pri zdravljenju vasi, kajti vsi vemo, da so bili zadružništvu prav v najhujši krizi zadani največji udarci, katerim ni moglo biti kos. Mesto pomoči je prišel udarec, podprt od vseh nasprotnikov vasi. Klic, ki se je sedaj naenkrat pojavil, da je treba ozdraviti vas v njenem jedru, !e rešitve tako nujen, kot nobeno drugo vprašanje. Govorimo, da je 80% Jugoslavije kmetske. Toda teh 80 odstotkov nima zakona, ki bi res odgovarjal svojemu namenu. Zaradi tega je vas prisiljena, da bo morala sama iskati načinov in pota za svojo ozdravitev. Zgoraj sem omenil zadružništvo in njegovo nekdanjo moč. Gotovo je, da bo zadružništvo moralo dati svoje moči vasi-Mislim ono, ki deluje v območju vasi m sem prepričan, da se tega ne bo branilo, saj so njegovi poborniki predvsem kmetic sami, ki so že v znatnem številu prišli do spoznanja. Klic po preureditvi Kmetske zbornice je nuien; nuien boli, ko si mislimo. Spoznavati načine, kako ozdrav.b vas sedanje krize, je nujno. Zato ie potreba, da se vsi oni, ki smo prišli do tega spoznanja, strnemo, da z vsemi svoi:mi silami delamo za dvig vasi iz tega obupnega staia, v katerem se vas danes nahaja. Potreba ie. da se preide od govorienia k delu in deianiem in to ie želja vasi same in vseh njenih prijateljev. Jos. Udovič- Odgovornost in dolžnosti Bistvo pravega reda In z nilm združ®**® socialne hierarhije ni v tem. da višji nižjim samovoljno ukazujejo, il na Uh morajo slepo ubogati. Nasorotno: Cim viš'e so J kdo v držbl povzpel, tem mani sme samovo'1 no ravnati in tem manj ukazovati. Vis položajem odgovarjajo nač večjo dolžnosti m strožja odgovornost, večje pravioe na izv'r?r jo šele Iz dobrega In vestnega izpolnjevani* prevze Ih na'og. Kdor na visokem položaju mnogn ukazu O' se mnogo na svojo oblast In avtoriteto skl -cule, razkriva s tem ralvečkrat le svo'o *aS*T uo slabost in dokazuje, da ul prav dera*®1 svaiU nlogl. (Dejanje št 2-1 Odnosi med kmetijsko 1» industrijsko proizvodnjo »Le vkup, le vkup, uboga gmajna!« Vsi gospodarski strokovnjaki danes že priznavajo, da je posebno pri nas kmetijska proizvodnja v stalni krizi, ki se kaže v občutnih Škarjah cen med kmetijskimi in industrijskimi izdelki, škarje cen se sestajajo v tem: cene kmetijskih pridelkov se manjšajo, medtem ko se cene industrijskih izdelkov na umeten način vzdržujejo na precejšnji višini. Ker dobijo tako kmetje malo za svoje pridelke, tudi njihova kupovna moč ne more biti velika. Vsi se danes zavedamo, da so škarje cen, t. j. neskladnost cen kmetijskih in industrijskih produktov, krive težkega stanja kmečkega življa. Naš kmet pa je še premalo zaveden, da bi iskal vzroke takega stanja in si skušal izboljšati svoj položaj. Toda čas je že, da tudi kmet spozna zakone in sile, ki odločajo v narodnem gospodarstvu; kajti le tako bi mogel pravilno usmeriti svoje delo za 'zboljšanje svojega položaja. Najprej je treba odgovoriti, kako je mogoče, da se cene industrijskih izdelkov umetno vzdržujejo na taki višini, in to ponavadi iznad njihove resnične vrednosti. Odgovor je za tistega, ki pozna strukturo industrijske proizvodnje, kaj lahek, industrijska proizvodnja je imela vse prednosti, ki omogočajo trdno organizacijo: visoko stopnjo izobrazbe predstavnikov industrije in malo število proizvodnih edinic. Ti činitelji so omogočili, da so se vse industrijske edinice, ki proizvajajo iste ali slične izdelke, združile v trdne in mogočne organizacije, v tkzv. kartele. Ti karteli sedaj odločajo končno-veljavno ceno proizvodom kartelirane industrije. Te cene so ponavadi večje od prave vrednosti dotičnega izdelka, kar je omogočeno z izključitvijo svobodne tekme (konkurence). Pred zunanjim tekmecem (konkurentom) je kartel zavarovan r. visoko zaščitno carino. Notranjega konkurenta pa uniči z začasno prodajo izdelkov Izpod proizvodnih stroškov. Vidimo torej, da se ima industrijska proizvodnja za ves svoj uspeh pri prodaji izdelkov zahvaliti železni organizaciji. Kakšen pa je v tem oziru položaj v kmetijski proizvodnji? Kmetje so se sicer organizirali tudi na gospodarskem polju, toda ta organizacija ni bila popolna in sposobna, da bi imela odločilen vpliv pri vnovčevanju kmetijskih pridelkov. Glavni vzrok temu je nizka izobrazba kmetskih Producentov in pa dejstvo, da so se tudi ?ospodarske organizacije našega kmeta delile po strankarskih opredelitvah in se naslanjale na meščanske stranke. Kmet *e ni 'doslej na gospodarskem področju sam organiziral, temveč je vedno vse, dobro in slabo, pričakoval le od zgoraj, t. j. od meščanstva. Ker pa je bilo slovensko meščanstvo politično že od vsega začetka razdeljeno na dva tabora, je ta razdor preneslo tudi med našega kmeta, čeprav slednji ni vedno doumel bistva svetovnonazorskih razlik obeh političnih taborov. Ta razdvojenost mu je najbolj škodovala baš na gospodarskem polju. Kljub temu, da so gospodarske ustanove našega kmeta na precejšnji višini, niso nikoli igrale odločujoče vloge v njegovem •gospodarstvu ter mu .niso mnogo koristile v borbi z novo nastalo industrijo in to baš radi pomanjkanja enotne organizacije, v kateri bi bile včlanjene vse. ali vsaj ogromna večina kmečkih proizvodnih edimc. Kakor so razne industrijske panoge osnovale kartele, tako« bi morali tudi kmetje osnovati svojo organizacijo, ki bi določevala cene kmetskim proizvodom. Le tako organizirani bi mogli tudi kmetje dobiti za svoje delo ono plačilo, ki jim Po vsej pravici pripada, in preprečiti ali vsaj omiliti škarje cen. Potrebno je torej, da se tudi med kmeti razširi zavest, da jim delitev na dva ali več taborov nič ne koristi in da si bodo svoj položaj lahko izboljšali samo takrat, kadar bodo prenehali pričakovati izboljšanja od zgoraj, t. j. kadar bodo vzeli svojo usodo v lastne roke. Saj se tudi in-dustrijci, ki so se organizirali v kartele, niso izpraševali, kakšnega svetovnega nazora je eden in drugi. Vsi do zadnjega se združili in tako postali gospodarji na blagovnem tržišču. Skupni interesi naravnost ženejo slovenskega kmeta v enotno gospodarsko °rganizaeijo. Zato bi bilo želeti, da bi po naši domovini zopet zadonel mogočen klic: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna«. geslo ni namreč danes prav nič manj Pomembno kot je bilo pred štiri sto leti. v toliko smo na boljšem, da se^ kmetu •Jj treba več boriti za izboljšanje svojega življenja na bojnem polju, temveč le na gospodarskem. Toda zavedati se morajo, da je tudi ta borba težka. Ne zahteva samo srčnosti, ampak tudi precejšnjo mero razuma in znania ter močno organizacijo. Ra. Krivi računi Ker živina nima prave cene. Jejo meso sami Kakor smo že poročali, obnavljajo hrvatski seljaki svoj znani sejmski pokret. O tem so se posvetovali poverjeniki »Gospodarske sloge« za enkrat iz gornje Hr-vatske v četrtek, dne 23. februarja v Zagrebu. Iz zadevnega poročila posnemamo: Andrej Jambrec iz Novega Marofa pripoveduje, da je bil nedavno neki seljak prisiljen, prodati tele na sejmu v Križevcih. Ker so mu trgovci ponujali za tele samo 150 dinarjev, ga je kupil pripovednik sam, ki je to videl in slišal, in sicer za 180 dinarjev. Jambrec je tele zaklal. Za kožo je dobil 50 din, za 37 kg čistega mesa po 10 din pa 370 dinarjev, skupaj 420 dinarjev. Zaslužek: 420 din—180—240 dinarjev. Recimo, da je seljak napajal to tele z mlekom 30 din povprečno po 6 litrov, ga je samo ta prehrana — liter mleka računan po 1 din — stala 180 din,^kolikor je slučajno dobil za tele od boljšega kupca. Kaiti prekupci so mu ponujali samo 150 din. Neki drugi govornik želi, da bi se naj narod boljše hranil, namesto da nosi na tržišče svoje naiboljše pridelke, ki si jih od ust pritrga. Neka vas v koprivniškem okraju že kolje živino sama in vsi domačini jedo meso po mali ceni. Tako naj bi stvar organizirali tudi drugod. Kaiti prevelika ponudba na živinskem sejmu vedno kvari ceno živini. Pockov. Izkoriščanje poljedelskega delavstva Ce pogledamo na borne plače današnjega poljedelskega delavca, smo takoj na jasnem, čemu hoče tohko ljudi živeti na ‘nepošten način. Vzemimo delavca v Halozah. Sedaj je prišel čas. ko sc rigola v vinogradih. Delal bo od ranega jutra do poznega večera in bo pri težkem celodnevnem delu zaslužil 5 dinarjev in hra' no. Ali se mora potem ubogi delavec pošteno preživljati? Celi teden bo delal ;n v soboto bo dobil bornih 30 dinarjev. Ali se naj s temi potem preživlja njegova družina, ki je po navadi številna? Pa četudi bo hodil domov na hrano, ali če bo za kosilo pojedel le košček kruha, tnis,',r da bo prihranil več, ker bo imel brez nra-ne 8 dinarjev dnevnega zaslužka, bo ostai prav tako siromak — večen trpin na slovenski zemlji. Ali vsega tega siromaštva ni kriv sam. Lahko pa je sram onega posestnika, ki nudi delavcu tako-borno plačo, da se z njo ne more preživljati niti ne sam, tem mani lahko preživlja svojo družino — ki mora biti lačna. Najhuje je pa to, da bo posestnik, ki ima obilo letnih dohodkov, in poleg svojega posestva sam svoj stalni zaslužek, slabše plačal najete dfclavce, kot pa posestnik, ki je mnogo siromašnejši od njega. In ravno to bi se moralo preprečiti. To izkoriščanje ubogega delavca bi se moralo čim preje izbrisati iz današnjega življenja. Kajti vsaki delavec bi moral zaslužiti, toliko, da bi se lahko pošteno živel. NAŠE TRŽIŠČE IN CENE Goveja živina: voli 3.50—5.50 din: biki 3.50—4.25, krave plemenske 3.50—5.50 dim krave za klobasarje 2—4 din. telice in miadi junčki 450—« diu. teleta 5—7 -din. Svinje: plemenske 6—7.75 din, debele svinje 7.50—11 din. pršutarji 7—9.50 din. Meso: goveje 8—13, svinjsko 10—16, slanina lo—20 din. Vino: saro mešano 5, staro sortirano 10, novo mešano 4.25, novo sortirano 8 din liter. Žito in krma: Na slavonskih in vojvodinskih nakladalnih postajah se je plačevalo žito v vagonskem. nakupu po sledečih cenah: pšenica 1.58—1.62 din kg. rž 1.45—1.47 din, ječmen 1.55—1.57 din, oves 1.70—1.72 din. koruza 0.90—1 din, ajda (štajerska) 1.25—1.30 din, fižol ribničan 2.40—2.70 din kg, prcpeli-čar 2.70—3.50 din. krompir oneidovec 0.75— 0.80 din, rožnik (pozni) 0.85—0.90 din. rožnik (rani) 1.05—1.10 din. kresnik 0.80—0.85 din kilogram. Sladko seno v balah 0.65—0.85 din k«, polsladko seno v balah 0.65—0.75 din, kislo seno v balah 0.55—0.65 din. — Pšenična slama v balah 0.55—0.60 din kg. Perutnina: Kokoš 20—28 diu, par piščancev 25—60 din — na mariborskem trgu. Mlečni Izdelki: Mleko je v Mariboru po 1.50—2 din liter, v Slovenjgradcu 1.75 din, v Ptuju 1.50 din. Sme'ana je po 7.50—10 din lier. surovo maslo po 24 din. čajno 28—30 din kg. Domači sir le po 8—10 din. Jajca so bila na mariborskem trgu 0.40—0.70 din komad. Zelenjava: čebula 3—4 din. česen 6—10 din. glava zelja 0.50—8 din, kg kislega zelja 3 din. kisle repe 2 din. hrena 8—10 din: komad glavnate solate 1—2 din. endivija 0.50 do 2 din. šopek peteršilja 0.50—1 din. kup solate berivke, regrata. mo‘ovilca. radiča-špinače in vrtnega korenja 1 din, komad pora 0 25—1 din. koleraba 0.25—1 din, redkev 0.25 do 1 din. šopek mesečne redkvice 1—8 diri, šopek majarona 0.50—1 din. Kulšuma ohzorm Ljubljanski zvon (1-2, 1959) Prva in druga številka letošnjega letnika prinaša v novi obleki obilo beletristič-nega in publicističnega gradiva. Na prvem mestu je uvodnik »Mrličem ploskamo«, v katerem nam urednik Juš Kozak na njemu svojski, morda nekoliko grenak a borben način komentira politične dogodke, ki so marsikomu vzeli vero v humaniteto in v ideje o svobodi. — Sledijo tri pesmi Jerna Ledine (»Pred večnimi vrati«, »Melodija« in »Brez sonca«). Vse tri označuje neka tiha, nekoliko melanholična ubranost. — Dr. Rudolfa Marna »Spomini na Ivana Cankarja« nam razgrinjajo poglavje iz življenja naše moderne. Ob koncu je še nekaj neobjavljenih stavkov, ki jih je napisal Cankar avtorjevi soprogi v spominsko knjigo. Zanimivo je, da je bilo to razpoloženje Cankarju sploh blizu, saj smo ga že enkrat srečali v podobnem sonetu. — Nekaj bohemsko nemirnega, neuravnovešenega a močno doživetega je v »Jesenskih pesmih« Jožeta Šeliga. — Anton Ingolič nam v svoji črtici »Prvi sneg« z drajnatično napetostjo klasično opisuje znamenite štajerske koline jn nam podaja novo variacijo na motiv strastne vdove, ki obremeni nedolžnega s krivdo. Vsa črtica je drobna, dovršena mojstrovina. — Oton Berkopec se v pesmi »Na Petrinu« spominja oktober-skih dni v Pragi. Štefan Tros (»Pesmi«) in Vipotnik Cene (»Terme o smrti«) sta novinca v »tropu, ki se poti in trudi«. Oba ljubita gladko obliko, prvi je še nekoliko mračen in žalosten, drugi pa ima mnogo življenjske sile in svetlobe. — T o n e š i f r e r, ki smo ga do lani poznali samo kot kritika in literarnega historika, sc nam tu predstavlja s tekstom, ki bo videti precej obširen. Že ta del, ki je doslej objavljen kaže na neke odlike, ki jih ima šifrer: živahno, zanimivo in lahkotno pripovedovanje. — France Bezlaj, ki je prevedel dve pesmi Cirila Hristova (»Jutro na morju« in eno pesem iz »Trenutkov, in večnosti« ter črtico »Ničvrednež«) nam v kratkijn-formativni študiji predstavlja delo in življenje bolgarskega lirika in romanopisca Kirila Hristova. — Marijan Lipovšek objavlja tri Članke: »Ob šestdesetletnici skladatelja Antona Lajovica«, »Ob dvajsetletnici slovenske glasbe« in »Kaj so dali Čehi glasbenemu svetu«. — Božidar Borko se v toplem nekrologu spominja Karla čapka, Olga Grahorje v a pa poroča o znameniti Adamičevi knjigi »Moja Amerika«. — F. Seršen razpravlja o Društvu narodov in o možnostih njegove reforme. — Vito Kraigher nas seznanja s sodobno Francijo, predvsem, kakor pravi »z usodo in vlogo delavstva v sodobni Franciji«. — Pod za-glavjem »Iz slikarstva in kiparstva ocenjuje K. D o b i d a razstave bratov Vidmarjev, Borisa Kalana G. A. Kosa, Ma-leša in Go^šeta ter razstavo spomeniških osnutkov. A. Budal in Tone šifrer ocenjujeta knjige Goriške Matice, K. B. Albina Prepeluha »Pripombe k naši prevratni dobi«, Nagode Gosarjevo »Gospodarstvo po načrtu«, Sv. Ilešič Mo-derdorferjevo »Slovensko vas na Dolenjskem«, K. D o b i d a »Naš Jadran«, B u-dal Kranjčeve »Južne vetrove«, Lipovšek »Lajovčevo čitanko« itd. jad. PREJELI SMO Tehnika in gospodarstvo' št. 1—2. S to dvojno številko stopa revija, ki jo izdaja Socialno-ekonomski institut v Ljubljani, že v peto leto. Dr. Vinko Vrhunec, predsednik društva za ceste, je prispeval za to številko obširen članek »Slovenija v šestletki cestnih del«, kjer je prikazal, koliko pažnje posvečajo cestam v drugih državah, dalje cestno-prometne potrebe Slovenije, šestletni državni cestni program, šestletni cestni program v Sloveniji in sedanje stanje cestnih del v Sloveniji. Prof. A. Kral je. dal »Prispevke k tehnologiji betona na ljublj. stavbiščih. Dr. Adolf Vogelnik piše o stanovanjskem vprašanju Ljubljane s številnimi statistikami. Avtostrade opisuje dr. inž. Črtomir Nagode, dr. Vlado Schmidt pa v članku »Gospodarski pomen ljublj. poklicne svetovalnice in posredovalnice« riše pomen tega važnega zavoda, ki je začel delovati v začetku 1. 1938. Slede poročila o knjigah: Dr. V. Murko »Vrednostni papirji«, dr. J. ščetinac: Korporativizam i demokracija ter J. Kerenčič »Zemljiški od-nošaji v Jeruzalemskih goricah«. Roditeljski list št. 7. V listu razpravlja uvodoma Anica černej o rftroku, A. N. govori o »Stremljenju k samostojnosti«, G. šilih nadaljuje z opisovanjem otroških napak, kjer prikazuje, kako je razne napake mogoče odpraviti. V tej številki opisuje ponočno mokrenje. M. š. Ostrovška v sestavku »Naš otrok hoče Igračo« pove mnogo zanimivega o igračah in kako so deci potrebne, L. Meglič opisuje, kako se otrok vede v tuji hiši, Ciril Drekonja je prispeval krajšo črtico »Prostor«, dr. Anton Dolar »Strah pred izpiti«, sledi »Mati o učenju tujih jezikov«, dr. Vlado Schmidt: »Katere zmožnosti so potrebne za kovinske poklice?« List zaključujejo poročila v raznih rubrikah. Mlekarski list št. 3 prinaša članke »Akcija za podražitev mleka v Ljubljani«, T. B. »Mlekarice«, Leskovec France »Mlekarstvo v Bački«, v rubriki »Zadružništvo« »Takih nam manjkal«, v rubriki Zvezine objave o razstavi v Ztirichu in o smrti Franca Kalana itd. Scctebnesf (št. 1, 2, 3, 1939) Prve tri številke letnika označuje večja množina publicističnih prispevkov, ki jim odgovarja le sorazmerno malo beletristike. Zdi se, da je tudi to eden izmed znakov našega, časa, v katerem se vedno boij grmadijo najtežji problemi, ki zahtevajo tudi od nas, ali morda predvsem od nas, ker živimo na tako »vetrovnem« kraju, določnih in jasnih rešitev. Ni torej čuda, da stopa beletrija v naših revijah vedno bolj v ozadje. V vseh 3 zvezkih sta samo 2 pesmi Iga Grudna »Ljubim te« (St. 1). V njih se zrcali ubrano uravnovešeno erotično razpoloženje. nek mir in zrelost, ki nas naravnost preseneča. Za prozo so skrbeli Miško Kranjec: »Pot med blažene« (St. 1, 2, 3), M. S.: »Stanovanje v pritličju (št. 1), Ferdo Kozak: »Angelska nedelja« (št. 2) in Prežihov V o-r a n c: »Pot na klop« (št. 3). — H kritiki bi mogli šteti Filipa Kalana »lz dnevnika«, o Gradnikovih »Večnih studencih« (št. 1) in o Bartolovem »Alamu-tu« (št. 3). Nadalje ocenjujejo A. Slodnjak Kranjčev roman - »Prostor na soncu« (št. 1), S. K. Mencejevo »Slovensko šolo« (št. 1), L. Legi še de Tuonijeve italijanske sonete o Krasu (št. 1), Drago šega Novšakove »Dečke« (št. 2), Z. Pirnat Vodctove »Spol in usodo« (št. 2), in I. Bratko Moderndorferjevo »Slovenska vas na Dolenjskem« (št. 3). O slovenskih problemih piše predvsem Sp e ra n s »Leto 1848 in Slovenci« (št. 1) in »Politika in naloge intelektualcev« (|t. 3), dalje A. Poljanec »Od plemena do naroda« (št. 2), J. Flere »Ob naši industrializaciji« (št. 1), 1. Bratko »šent Danijel« (nekak gospodarski in kulturni prerez; št. 1) in Pavla Kosmina »Z naše severne meje« (št. 3). — V svetovno politiko posega članek R. Kyovskega »Dvajset let Srednje Evrope« (z vsemi načrti tja do Monakovega; št. 1, 2, 3). Albert Kos »Človek sredi sveta« in V i. (št. 2). »Primer povojne avtarkije« (v Italiji; št. 2). Cene Logar pa obravnava filozofsko temo »Vrednostno spoznanje in etika» (št. 2, 3). O likovni umetnosti poročajo Bogo Pregelj in France Mesesnel (št. 1, 2, 3). Ob koncu vsakega zvezka je nekaj strani^polemike. Vsakemu zvezku je priložena umetniška priloga: Stane Kregar: »Romar« (št. 1), Niko Pirnat: »Kralj Matjaž« (Št. 2) in 'Karel Putrih: »Akt« (št. 3). — Revija stane letno 120 din (za dijake 90 din) in se naroča v -upravi, Ljubljana, Breg št. 10/11. Gruda štev. 2. V uvodniku se list spominja 90-!etnice smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna in prinaša odlomek iz uvoda v »Krst pri Savici«. V članku »Za žrtvami naj pride spoznanje« zahteva pisec umik starega rodu, mladini, ki je polna volje za delo. Josip Udovič razpravlja o delu Socialnoekonomskega instituta in položaju našega podeželja. Albin Podjavoršek se v prispevku »V dolini Sotle« spominja kmetskih uporov in iniičeniške smrti Matija Gubca. Zenski dal prinaša med drugim članek »Dekleta več poguma in samozavesti«, v katerem vzpodbuja Marija kmetska dekleta. V članku »Ko stopa dekle v zakon «se_ opozarja na pravna dejstva, ki nastajajo ob možitvi. Nauk o vzgoji otrok, praktični nasveti in razgovori zaključujejo to poglavje. List se spominja smrti papeža Pija XI. in seznanja čitatelje z republiko Cirile, Ivan Nemec opisuje pokrajino med Dravo in Donavo in njene lepote, ki so nam nepoznane. S to številko je pričel list objavljati roman »Puszta« od češkega ruralističnega pisatelja Jožefa Knapa, v prevodu Francčta Gerželja. Jože Glonar nadaljuje prevod Reymontove novele »Delo«. Pesmi so prispevali: Jože Danev »Mučeniku Gubcu«, Jakob Struja »Čakajoči puntarji« in »Fantovske pesmi« Franjo Mastnaka. Razna poročila in zanimo-vosti zaključujejo to številko. Kdor zasleduje razvoj »Grude«, bo moral priznati njen napredek. Brez dvoma je najboljša revija, ki je namenjena podeželju tako po vsebini kakor opremi in je njen napredek, zlasti že v letošnjem letu, toplo pozdraviti. u. »Zvonček« št. 3, list s podobami za mladino, je zanimivo čtivo za mlade ljudi. Za to številko je Vinko Bitenc dal »Pesem zvončkov«, Ina Slokanova »Pravljica je umrla«, Manica Komanova »Zvesti C rt«, »Kako so se knjige maščevale leorju«, pesem, opremljena s slikami, .arabska pravljica »Crni kamenček«, indijanska pripovedka »Junaška mati«, Franjo Ciček »Prigode palčka Bobka«, note L. M. Škerjanca »Marec«, Vinko Bitenc »še ena iz Dragočajne«, Nikolaj, Rajnov »Ljubezen«, kitajska pravljica »Deset prinčevih služabnikov«, Ivan Razpotnik »Skrivnost zelene jame« (čudoviti doživljaji dveh dečkov), pesem »Mihcu se sanja o psičkih«, Jos. Spilka »Bobenček« (pod-karpatska pravljica), uganke in novice. Za ženo Vrtna dela v mesecu marcu Že nekaj dni hodijo, pridne gospodinje v vrt ter preizkušajo zemljo, če je dovolj suha, da bi pričele z delom. Pa saj je tudi že čas, da se pričnemo brigati za vrt, kajti le zgodnja zelenjava človeka razveseljuje in ima tudi svojo ceno. Predvsem je tu čas za vzgajanje sadik. Ce bo vreme količkaj ugodno, in če je tudi lega vrta ugodna, potem lahko sedaj sejemo že kar na planem. Zemljo moramo seveda pognojiti s prvovrstnim konjskim gnojem, ker le takšen gnoj hitro deluje. Sicer pa tudi ovčji, kozji in kurji gnoj za to stvar ni slab. Kdor pa hlevskega gnoja nima, pa naj uporablja umetna gnojila. Z umetnimi gnojili gnojimo dvakrat: prvič ob prekopavanju, drugič pred setvijo. Na sto kvadratnih mefrov raztrosi do dva kilograma amonijaka, kalija in superfosfata. Ko je seme posejano, je treba setev tudi škropiti, a ne preveč in le z mlačno vodo. Tudi za sajenje sadnega drevja, iepotič-nega grmovja in drugih dreves je sedaj čas. Rastline pa, ki smo jih sadili v jeseni, moramo sedaj zalivati z mlačno vodo. Napočila je tudi doba cepljenja. Košči-často sadje bi lahkd* cepili že v februarju, torej je sedaj zadnji čas. Cepljenje ostalega sadnega drevja lahko preložimo na mesec april. Jagode, beluše in druge trajnice plitvo prekoplji, korenine pa pokrij s starim, suhi mhlevskim gnojem. Cvetice-trajnice, ki rasto že več let na istem mestu, pa presadi, a ne pozabi grmičev razmnožiti. Zelo važno je, da poberemo sedaj s sadnega drevja vso preostalo listje ter ga sežgemo. V zvitih listih tiči metulja zalega, iz katere se bodo pozneje razvile gosenice. Krompir — naša glavna hrana Nekoč krompirja nismo poznali, in vendar je svet stal. Dandanes si življenja brez krompirja niti zamišljati ne moremo. V premnogih hišah je krompir vsakdanji kruh družine, saj predstavlja našo najcenejšo hrano. Razen tega, kateri kmet bi si danes upal rediti svinje, če bi ne imel krompirja? Poleg drugih snovi vsebuje tudi škrob, ki je našemu telesu zelo koristen in potreben. Skrben kmet pridela mnogo in to dobrega krompirja. Med krompirjem in krompirjem je razlika. Od slabih vrst krompirja nima človek niti užitka, niti koristi. Krompirja ni pri hiši nikoli odveč. Kdor sam ne potrebuje celo količino pridelka, ga lahko proda. Vendar je pri tem potrebna previdnost, kajti lahko je v jeseni krompir za nizko ceno prodati, a težko ga pomladi za drag denar kupovati. Sedaj prihaja glede krompirja najbolj neroden čas. Lanske zaloge gredo h kraju, a novega še ni in ga še tudi ne bo tako kmalu. Od tega, kar še imamo, moramo brezpogojno rezervirati potrebno količino za seme. Zato lahko v mnogih kmečkih hišah opazimo, da so pričeli s krompirjem štediti. Krompir, ki ga še sedaj imamo, moramo vsak dan pregledovati in prebirati, da ga za čim daljšo dobo ohranimo. Biti mora na primerni toploti, da ne zmrzne, a da tudi ne prične kaliti. Klice je treba sproti odstranjevati. Kdor je bil lansko leto nezadovoljen s krompirjevo letino, naj letos ne sadi iste vrste; morda je do-tična vrsta krompirja slaba ali pa neprimerna za njegovo zemljo. Obdelovati mora slabo kakor dobro vrsto, čemu bi torej obdeloval slabo? Kdor se peča s pridelovanjem ranega krompirja, naj se posebno požuri, ker prvi krompir meščani najraje kupijo in ga tudi najdražje plavajo. , Zanemarjenost naiega perutninarstva človek bi skoraj ne verjel, da je mogoče, da se pri nas posveča perutninarstvu tako malo pozornosti, čeprav so zlasti za kokošjerejo dani pri nas vsi pogoji in bi lahko dajalo našemu ljudstvu stalen vir dohodkov. Vsa čast nekaterim našim kokošjerejcem, toda na žalost je njih število tako majhno, da se popolnoma izgubijo med onimi, ki bi se lahko bavili s smotrno kurjerejo oz. sploh perutninarstvom, a ga kratkomalo prezro kot dober vir dohodkov. Ce stopiš pri nas v večjo trgovino z zaklano perutnino in se malo pogovoriš s trgovcem, spoznaš kmalu, da so tam kokoši in pure iz vseh mogočih vetrov, le iz najbližje okolice, ki bi lahko nudilo obilo takega blaga, ne najdeš skoraj ničesar. S tem nočem trditi, da naši ljudje ne rede kokoši. Obratno, čim stopiš malo izven mesta, že vidiš skoraj okoli vsake hiše postopati par kokoši, toda kokoši, ki komaj zaslužijo to ime. Vsaka ie druge pasme, kakor da jih je lastnik zbral na vseh kontinentih, ena je bolj mršava kakor druga, vsem se pa vidi, da nimajo niti pravilne hrane, niti nege, kaj šele primerno kurnico ali kokošnjak. Imajo kokoši pri hiši zato, ker je pač takšna navada, da jih ima nekoliko, kdor ima okoli hiše nekaj svoje zemlje. Naš kmet redi perutnino največ samo za lastno uporabo in mu ni skoraj nič do tega, da bi jo prodajal. Res je, da mu številni prekupčevalci jemljejo možnost primernega zaslužka, toda vprašajmo se, kdo pa je kriv, da se je to prekupčeval-stvo tako razvilo? Kmet sam. Ce bi redil mnogo kokoši, a čim manj pasem, in če bi dal kokošim primerno oskrbo, da bi se razvile res v prvovrstne živali, da bi tako lahko vrgel na trg istočasno večje število dobre perutnine, bi bil lahko s kupcem v direktni zvezi in bi ne rabil prekupčevalca. Pametna kurjereja rodi obilo uspeha, toda treba se ji je posvetiti z vso vnemo, kakor vsaki drugi stroki gospodarstva, če hočemo imeti od nje dobiček. Kmečka žena št. 3. Revija se v začetku spominja umrlega papeža Pija XI., dalje objavlja Iks: »Praznik sv. Jožefa — praznik naših družinskih očetov«, Franjo Tanj-šek: »V naših domovih pa lučke gorijo...«, pesem Marije Brenčič »Tebi, slovenska matil«, zopet Iks: »Odmev praznika naših očetov«, nadaljevanje romana Jana Plestenjaka »Govejkarji«, Grivški »Prazne zibelke«, Nežka Koc: »Materi«, dalje opis naših krajev (Sv. Peter pod Sv. Gorami in Podčetrtek), pesem Marije Brenčič »Ob jezeru« itd. itd. KUHINJA Korenjeva Juha. Zreži par korenov na rezance in jih pari na presnem maslu. Pozneje zarumeni na njih nekoliko moke, zalij s krom pirjersko in kuhaj tričetrt ure. Začini z zelenim peteršiljem, limonovim sokom in po okusu tudi s sladkorjem. Kdor ne Hubi ostre; ga korenjevega okusa, vzame mani korenja, a pridene namesto tega nekoliko olupljenega, na rezance zrezanega krompirja. Benečanska jed (zelo tečno). Zarumeni na masti ali presnem maslu nastrgano čebulo, primešaj 2 korena in 2 korenini peteršilja, oboje zrezano na listke ter 2 na rezance zrezani zeleni. Zalij s četrt litra vode. osoli in prideni polno žlico opranega riža. Ko je na pol mehko prideni paradižnikove mezge in na prav majhne kosce nalomljenih drobnih makaron. Preden neseš na mizo. razmešaj v tej šari še 2 rumenjaka. 4 žlice kisle smetane in sesekljanega zelenega drobnjaka. Jed je prikladna za brezmesne dni, ker je jako tečna, zlasti, ako daš poleg še nastrganega sira. Telečja jetra v papriki. Pol kg telečjih jeter zreži na lepe, velike toda tanke rezine, osoli jih in opopraj. povaljaj v moki in Jih na masti na obeh straneh hitro opeci, vzemi jetra iz masti in zarumeni na njej srednje-veliko seskljano čebulo, dodaj kavno žličko sladke paprike, žlico paradižnikove mezge, prav malo stlačenega česna, prepraži, dodal Pičlo žlico moke. zarumeni bledo, zalij z J tiho ali vodo, razmešaj v gladko omako m prevri. Nato dodaj jetrne rezine, že prej spra žene. in jih- pari še 10—12 minut. Naposled primešaj še pol skodelice kisle smetane in ponovno prevari. Preden neseš jetra na mizo, precedi omako nanje. Ako je pregosta, m razrdeči z juho. Šunka z jajci. Opeci nalahno na presnem maslu tanke rezine kuhane gnjai na obeh straneh in sicer po možnosti v plitki, ogn.a-varni prsteni ali porcelanas i posodi. Ubij nato nekaj jajc, osoli in postavi v pečico, da se beljak počasi strdi. Seve lahko napraviš jed tudi na štedilniku. Daj jo s solato na tnizo. Slanina z jajci. Nareži malo prekajene slanine na lepe rezme. ki jih potolci kakor zrezke in opeci v lastni maščobi na cbeh s ra-neh. Ubij nato nekaj jajc nanje, osoli izpostavi v pečicu, da se beljak strdi, rumenjaki pa ostanejo še redki. Jajčna jed v školjkah. Raztepi 6 Celih jejc, in skodelico sladke smetane, osoli in opoprai Vlij to na vroče presno maslo ali na mast ter mešaj z vilicami, da se zgosti. S tem pod-metom napolni školjke (modelčke) ter potresi po vrhu s prekajeno, na drobne koščke zrezano svinjino; lahko pa tudi samo z drobnjakom. Kosilo za srčno bolne Oni, ki trpe radi motenj srca in nerednega krvnega obtoka, naj se drže diete. Tako ne bodo prišle v kri one snovi, ki delujejo kakor struji na kri in srce bolnega človeka. In ta strup so beljakovine, ki sicer zdravemu člo-ve le koristijo. Predvsem ne smejo takšni bolniki uživati juhe. Dobrodošlo pa je vsakovrstno sočivje v obliki solate. Važno pa je. kako io pripravimo. Nikoli ne smemo kuhati sočivja z mesom, ker preidejo sokovi in soli mesa v sočivje. Sočivje kuhajte v malo vode. dušite ga v lastnem soku in zabelite z maslom. Zelje, fižol in grah naj uživa bolnik le tedaj, če mu to ne obtežuje želodca. Krompirja pa lahko je kolikor hoče, ker krompir veže kisline. Najbolji je v oblicah. Oni bolniki, ki imajo lažje motnie lahko uživajo meso, a najbolje je ribje, ki pa ne sme biti preveč slano. Najbolje ie, če uporabljamo titrovo sol, citronin ali kaj podobnega. Vendar ne sme pojesti tedensko bolnik vež kakor 30 dkg mesa in to v treh obrokih. — Svinjina, race, gosi in klobase niso za srčno-bolne. Le ribce, teletina in kure ina, pa še te vrste so bolje kuhane, nego pečene. Lč juhe nikar! Jajca, ki imajo isto sestavo beljakovin kakor ineso, so škodljiva. Le oni bolniki, ki so se mesu odpovedali, lahko jedh jajca opoldne (nikakor zjutraj), a ne v preveliki meri. Najbolje pa je, če se bolnik izogiba vsake hrane, ki vsebuje beljakovine-. Dopi$i »Ed Dolina Šentflorjanska Prazna siama. Tako se godi leto za letom, da mlatijo ljudje prazno slamo. Naj bo »proračun* ali »preračun«, povsod se najdejo isti tipi ali individuji, ki govore samo zato, da govorijo. Lani so govorili drugi, predlani zopet drugi, vsi pa so ugibali, ali smo trije ali eden. Visokodoneči govori niso nikogar uspavali, »proračun« ali »preračun« pa se zato tudi niti za 1 paro ni zmanjšal. Naš narod je bister in je star kakor kralj Matjaž, je nekdo zapisal. Med naizanimivej-šitni narodnimi pregvovri ie pregovor, o mnogem govorenju. Kdor mnogo govori, ma- lo stori! Respica je to! Ta resnica se že tudi ponavlja skozi dvajset let po našem svetu in v tem ogromno dolgem času se je že tudi namlatilo toliko te prazne slame, da ni videti okrog nas ničesar drugega kot ravno to bedasto prazno slamo. Medtem, ko so mlatili, se je zgodilo, da je redko zrnje letelo v širokem loku preko meje na drugo stran tako, da .ie postala prazna slama zares popolna, v pomenu besede, mi pa te prazne slame vzgiedni latsniki. Namesto zrnja smo požirali sline, a če smo hoteli jesti nekoliko močnika, je bilo treba uvažati moko iz inozemstva. Ni čudo, da si je jel narod pripovedovati pravljice, bajke in legende o pasu, ki ga je mogoče po luknjicah zadrgovati okrog pasu. Se manj pa se je čuditi, da je ljubi in mili narod, o katerem se ne ve, ali so trije ali eden, že začel pas pridno uporabljati in da si še pridneje zadrgujc trebuh. Trebuh ni prijetna beseda. Ni salonska. Pod to besedo si »inteleganca« vedno predstavlja nekaj drastičnega, kar ne spada v boljšo družbo. Pesnik bi dejal, da ie to nekaj prozaističnega. Nekaj primernejšega je že vamp. Zato ker nosijo trebuh preprosti ljudje. vamp pa je lastnina boljših in višjih slojev. Imeti trebuh pa je sploh nesramnost. Ce je že beseda sama tako neprimerna, da ni za nikamor, ali kakor že pravijo boljši krogi, da ni »cimerrajn«, kaj šele je treba reči o lastnini takšnega stvora. Narod naj bi sploh ne imel trebuha, če bi hotel nekoliko bolje živeti kot živi zadnje čase. Nezadovoljstvu je kriv vsekakor trebuh in započeti bo treba akcijo, da se ta. nesnaga s teles kmetov, delavcev, uradnikov in ubogih otrok čimprei odstrani. AZOT (akcija za odpravo trebuha) bi po- stala vsenarodna in nadstrankarska orgni-zacija, ki naj bi spajala vse sloje vseh prepričanj in ver in ki naj bi zajela tudi tiste narodne brate nemškutarje, ki jih ljudie ne nia-, rajo več podpirati, ker kupujejo rajši pri zavednih narodnjakih in drugilt zavednjakih. Krona »Azota« pa bi bila v tem, da bi zedinil razcepljene narodne sile k pomembnemu domačemu sporazumu, da bi imeli tudi doma en hlev in enega pastirja. Močnik, s.eber kranjsko dežele, bi postal odveč in zares nepotreben. Koliko nepotrebnega jadikovanja je povzročil, koliko prepirov in maščevanja je rodil, ker se ie vsakdo silil k skledi in so požrešni individuii odrivali drug drugega. Le lepo po redu. kakor se spodobi! In je bilo tako, da so se basali najprej eni, potem drugi, potem zopet prvi, nato , drugi, zopet prvi, drugi, prvi, drugi.,. i{d; (izgovarjaj in čitaj vedno hi,reje!...) skozi dvajset let. Basali so se, kakor se spodobi, potem pa so mlatili prazno slamo, ko je narod vsak dan bolj in bolj zadrgoval pas. Nuja je rodila potrebo, potreba pa akcijo! Takole bo treba! Vsem, ki mlatijo prazno slamo, bo treba malo podkuri.i! Pa ne z vžigalicami, Bog pomagaj! Pač pa jim bo treba vzeti močnik, dobri steber kranjske dežele, postaviti pa jih pred jasli, v katere bo naphati prazne slame. In če je ne bodo hoteli jesti, naj jih narod šopa. kakor zna šopa i PU' rana ali gos, ki bo postala slaščica za razvajeni vampek. Vampek in vampkl so pretresuioče Ptice narodovega blagostanja, tako rekoč sitosti« ali kakor se že temu one pravi. Iz časov izvirajo, ko se je orala ledina narodnemu napredku in ko so nekateri drveli s tako naglico naprej, da so pos ali pravcati naprednjaki, ali kakor se že temu one pravi, dočim so drugi pozabili gledati naprej ter začeli hoditi na rakovo nogo ter postali nazadnjaki, kakor se temu on<5 pravi, Tu in tam je rastla ogromen šop zmlatene slame v ponos in čast s-ih puranov in našopanih gosi. O glasna priča narodnega blagostanja, kako te ljudstvo« sito prazne slame, blagoslavlja! Spomenik slami. V slučaju, da bo ostalo po akciji za »Azot« še kaj prida časa. bo P?" trebno ukreniti takojšnjo akcijo za nodizanje spomenika prazni slami (AZPSPS). Stvar iz-gleda na zunai eksotična, prav zares. Društvo bi gotovo nabralo čedno vsotico, kot Pa bi gotovo še kakšen našli, kjer bi povzdigni ogromen op smlatene slame v ponos in čaS m, ■ vesele in žalostne doline. Za priliko bi zainteresirali lahko tudi prekomejs.vo in bi mo-renbiti še kak naš prijatelj spregovori! lepo besedico. Le tega se bojimo, da ne bi slama mej — zgorela... Rogaška Slatina Šahovska simultanka. Preteklo soboto, dne 4. marca tl., se je všila v Rog. Slatini dobro obiskana šahovska prireditev, ki jo je priredil tukajšnji šahovski klub. Simul anko ie vodil zagrbeški šahovski prvak in jugoslovanski šahovski mojster g. Ivan Lešnik, Proti kateremu je igralo 22 domačih šahistov. 4 Šmarčani in 4 Rogatčani. Domačim tride-seterim ta večer sreča ni bila posebno mila: 27 je partijo izgubilo, 3 so remizirali. »Borba« ie trajala skoraj 5 ur. Zanimanje za šahovsko igro je zelo veliko in namerava šahovski klub organizirati za sezono še kakšno slično prireditev. Šmarje pri Jelšah Sresko učiteljsko društvo JUU Šmarje pri Jeišah bo zborovalo v soboto, dne 11. marca t L v Št. Vidu pri Grobelnem. Poleg običajnih točk je na sporedu nadaljevanje predavanja g. sreskega kmetijskega referenta Bračka o gospodarskih problemih sreza in Poročilo g. Pogačnika o učiteljskih gospodar skih ustanvah. Radi važnosti obeli predavanj Pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Pragersko Kulturno delo mladega Pragerčana. Komaj 17 letni Kovačič Stanko iz Pragerskega ie nedavno spisal novo odrsko delo »Za kruhom«. ki je za podeželske diletantske odre zelo primerna. Snov igre je vzeta iz današnjega življenja, v kateri mladi av.or opisuje težkoče živlienja, vze'e iz slik današnjega delavstva. Krstna predstava te igre je bila nedavno na Spodnji Polskavi ter so jo igrali domači skavti. Glavno vlogo je pa igral avtor sam. Prireditev je lepo uspela, gledalci so bi- li zadovoljni in so navdušeno ploskali mlademu avtorju, kj je svojo vlogo dobro izpeljal. Njegovo prvo delo »Ječa je moj dom«, je bilo že na mnogih podeželskih odrih in imelo Povsod uspehe. Tudi ta igra je vze*a iz današnjega življenja in v njej najdemo prizore, kako daleč zapelje brezdelje človeka, posebno mladega fan a. ki si končno izbere svoj dom v ieči. Mlad. avtorju moramo priznati hvalo, kajti malo je v Sloveniji pisateljev, ki bi se že v tako mladih letih poglobili v vse težkoče današnjega življenja. Radeče Odbor za postavitev padlim junakom. Pred kratkim se je vršil v Radečah sestanek naših mož, ki so sodelovali v svetovni vojni. Sestavili so odbor za postavitev spomenika Padlim junakom v svetovni vojni. Prcdsed-ntk tega odbora je predsednik mestne obči-■n.e g. Rozman Josip, tajnik je g. Vodenav, blagajnik g. Robert Pretnerstein. V odbor pa so bili izvoljeni gg. tBanovinski zdravnik dr. Karel Matko, notar dr. Peter Jereb, župnik Lovšin. Ravnikar, vsi iz Radeč. Martinšek iz Vrhovega in Kovačič iz Brunške gore. Odbor v kratkem pričel s pobiranjem prostovoljnih prispekov. Občinstvo se naproša, da sa podpre po svojih močeh. Proračunska seja bo v ponedeljek. Kakor Poznavamo bo v ponedeljek proračunska seja tukajšnje rnes ne občine. Ostalo bo glede da-iatev vse pri starem zato ne bo nobenih bistvenih sprememb. Pri proračunu bodo postavili postavko za gradnjo nove občinske hiše. Dosedanja, ki ima v celem samo eno sobo. v kateri je nameščena občinska pisarna- nikakor ne odgovarja sedanjim potrebam. Grahovo pri Cerknici Predpustni čas je tudi v naši vasi minul v rajanju, in opaziti ie bilo »našemi,ene« obraze. Prilik za rajanje je v naši vasi dovolj. saj pride na 16 hišnih številk kar ena kostilna. Predmet javnosti pa so razne »senzacije« nasprotujočih si elementov, pa gradnja »Prosvetnega doma«, ki našo vas ustvar tajo za Bog ve kam. »Društvo kmetskih iantov iu deklet Grahovo* je s to prireditvijo zaključilo pet let tihega, a polnega kutlurno-prosvetnega dela v našem obmejnem kraju. Ta organizacija ie °b udeležbi 57 članov imela 5. trn. v hiši st. 14 V. redni občni zbor. Prisotni so bil: Predstavniki javnega življenja tukaišnje oko-«.ce. ki so z zanimanjem sledili poročilu dru-s venih funkcionarjev. Sprejeti so bili važni sklepi, najzanim.vejša pa je resolucija: »Društvo kine‘skih iantov in deklet« v Grahovem na svojem V. rednem občnem zboru. dne 5. marca 1939, kar najodločneje zavrača in obsoja vse očitke in obrekovanja tičočih se naše organizacije, ki jih zadnje čase trosijo nam nasprotni elementi, kojih na-man je, prikazati našo organizacijo kot brezversko; ali celo pro iversko ter tako škodljive kme‘skemu življu sploh. Poudarjamo pa: Naša organizacija je kul-,'urno-prosvetna. njena naloga ie vzgojiti ktnetsko-dclavskega človeka, do skrajne ^topnje duševnega razvoja, da bo znal ukro-nh svojo usodo sam. brez pomoči duhovske ,n Prosvetne gosposke. Vero rimsko-katohško spoštujemo kot tako, obsojamo P® nekatere njene predstavnike in njihovo klcčeplazmke, 1 z lažmi blatijo našo organizacijo.« »Kme.iiska podružnica« ie 26. lebruarja zborovala v tukajšnji šoli. Navzoči so bilii vsi vlani, ki so sprejeli sklepe, da uporabljajo stroji izkjjučno le člani, poživiti stike s centralno zadrugo, da bo vidna korist podružnice, ki obs oja že 48 let. Svojo novo trgovino z mešanim blagom je ftvoril s L februarjem v prostorih g. Krajca 5- Baroga. rojak iz Loške violine. V jeseni lanskega leta pa novo gostilno g, Ivan Levar; in novo trgovino z meš. blagom tukajšnji g. Jakob Ogrinc. Znana »Oblakova« gostilna pa je prešla v last trgovca g. Viktorja Modica, rojaka iz tukajšnje vasi Lipseni. Tako poseduje vas 6 gostiln, 4 trgovine in 12 obrtnikov. Murska Sobota Dne 1. tm. se je vršil v dvorani Sokolskega doma pevski koncert šolarjev iz obmejne vasi Kobilja. Pričakovati je bilo zato, če že ne precejšnjega, pa vsaj častnega odziva Sobočanov na to prireditev, ki ie bila gotovo zasnovana v najboljše namene. Na žalost pa je bilo drugače. Kobiljski šolski zbor je moral peti publiki. ki niti prav do polovice ni napolnila sok. dvorane. In če »v par-erju« še ne bi bilo dijakov, bi uboga deca morala peti prav za prav samo nekaternikom — morda dvajsetim ali tridese im soboškim izobražencem. Res je, petje je bilo v marsičem pomanjkljivo, ali dve, tri pesmi, zapete z nenarejenim otroškim zanosom in občutjem so odteh ale precej; sicer pa prej omenjeni po-manjkljaj že zdaleka ni prav nikak upravičen razlog za tako abstinenco na prireditvi, kajti vsakdo, ki se .ie odločil za obisk, si je moral biti v svesti. da ob tej priliki ne bo slišal takih virtuoznih stvari; pe-je kobiljskih šolarjev pač, slovensko pesem iz ust otrok, ki sami in s svojimi starši vred trdo živijo in delajo, na grudi ob meji. — Zadržanje Sobočanov je ob tem malone kričeče! Sokolska knjižnica, ki je prav za Prav naj-večja soboška knjižnica sploh, ie imela v pre teklem poslovnem letu 100 izposojevalcev-članov. In sicer je bila knjižnica odprta vsako nedeljo od 11. do 12 ure. — V tekočem letu bi bilo želeti, da bi se knjižnica močno spopolnila — primanjkuje ji precej novih aktualnih knjižnih izdaj — kajti samo tako bo lahko dvignila število izposojevalcev. Sv, Križ na Koziaku To pot mi je posebno pri srcu nekaj, kar mora zanimati tudi tiste, ki se zaradi praznovanja 50 letnice našega »Bralnega društva« izgovarjajo na pomanjkanje časa zaradi prevelikega zaposlenja pri svojem gospodarstvu. Naše »Bralno društvo« vendar ni bilo ustanovljeno samo zaradi zabave in tudi ne samo zaradi izobrazbe, ampak se ie zlasti v prvih početkih zelo bavilo tudi s poukom v našem gospodars-vu. Prvi vodilni možje so šli celo tako daleč, da so namen društva razširili tudi na sadjerejo. — Pa da se ne bom že danes pri tem za nas vse dovoli prak ič-nem vpraanju preveč zamudil, pridem kar k stvari. Namreč, res je, da nam vsem, ki se borimo z gospodarstvom, zelo primanjkuje časa, to se pravi, nam ga bo odslej pa do pozne jeseni primanjkovalo. In zakaj še posebno letos? Zato ker je letos še manj ko lani in prejšnja le,a mogoče dobiti delavcev za pomoč pri delu zlasti zdaj v vinogradih in deloma tudi že na polju. Srečen je. kdor ima dovolj svojih ljudi, članov svoje rodbine, seveda takih, ki so že sposobni za kmetsko de- lo in sicer sposobni za to tudi s svojim veseljem in zavestjo, da če delajo, delajo tudi zase. Gorje mu pa, kdor ima sicer svojo družino, toda ne tudi sposobno za trdo delo! Tudi le.os prihajajo od vseh strani do nas razni »b rezposelni«. Toda samo prosjačijo za pijačo in dobro hrano, še rajši bi imeli denar; ampak če jim ponudiš delo. pa magari tudi lažje delo, ki ga lahko vsakdo opravlja, tedaj ti z raznimi izgovorli — izginejo. Kaj ko bi naše »Bralno društvo« priredilo ob nedeljah* (najboljše kar po dopold. službi božji) predavanje? Seveda ne v obliki učenih razlagani, ampak čisto navadnega razgovora o edinem vprašanju: Kako z združeno samopomočjo edpcmočl pomanjkanju delavcev. Co v najslabšem slučaju nič drugega, bi tak razgovor gotovo imel vsaj ta uspeh, da bi se napravil sklep, da bi vse to potepuš.vo, ki nas samo izkorišča in s tem škoduje naše pomoči res potrebnim našim domačim ubogim. ne dobilo v nobeni hiši več katere koli zaslombe. Pa bi se ob tej priliki dalo tudi še marsikaj pametnega ukreniti. Opozorilo bt se na to vprašanje kmetijsko zbornico in razne oblas i, ki se pečajo z vprašanjem brez poselnosti in naše notranje kolonizacije. In čisto go*ovo je, da bi taka priprosta predavanja tudi ostalemu namenu našega »Bralnega društva« več koristila, kakor pa modrovanja in zabavljanja po gostilnah ali pa doma. Gospod predsednik, kar pričnete! iaiUK piI ........................ manevrih Zanimivo SIRITE ..ED Kako potujejo kronane glave in visoki državniki Potovanje kraljev in cesarjev so že od nekdaj povzročala varnostnim organom velike neprijetnosti in mnogo dela. Danes, v dobi moderne tehnike, je na eni strani narastla možnost boljšega zavarovanja potujočega vladarja, na drugi strani pa je dana možnost, da se z večje razdalje iij s sigurnimi sredstvi ogroža varnost te osebe. Izmed potovanj, ki so jih prirejali vla-1. 1918., so bila kot najbolj znana vsakoletna potovanja ruskega carja v poletno rezidenco na Krim. Tisoči kilometrov, ki jih je bilo treba prevoziti od Moskve pa do Krima, so nutiili dovolj prilike, da se podminirajo tračnice, ali da se poruši most. Zato je bila ustanovljena posebna policija, ki je imela kot edino nalogo zavarovanje železniške proge za časa potovanj carjeve družine. Ob stojala sta dva posebna vlaka, ka sta po svoji tehnični konstrukciji in po udobnosti pomenila višek tedanje tehnike. Enajst vagonov, ki so tvorili ta dva vlaka, je stalo okrog 6 milijonov rubljev. Kadar je šla carjeva rodbina na pot, je šlo vedno dvoje dvornih vlakov eden za drugim v razdobju pol ure. Nikoli se ni vedelo, v katerem se nahaja car. Ob vsej progi je stala dvojna vrsta vojakov, s hrbtom obrnjenih proti tračnicam in to že 23 ur preje. Razen tega je bila dolžnost prebivalstva ob progi, da so pomagali posebni policiji, da je očistila ves prostor sumljivih ljudi. Par dni pred prihodom vlaka je železniška policija preiskala vsa železniška poslopja in skladišča, nakar jih je zapečatila. Tovorni promet je bil za ta dan popolnoma ustavljen. Vse postaje so na novo prebelili in okrasili, vendar je bil dosfoo na kolodvor razen uradnikom in policiji vsakomur najstrožje .prepovedan. Lokomotive, ki so vozile vlak, so kurili z drvmi, in to samo iz razloga, ker so se bali, da bi vrgel kdo med premog kako eksplozivno sredstvo. Razžagan les so v zapečatenih vrečah nalagali med potjo na stroj. Da je bila taka vožnja draga stvar, jč rapvidno že iz tega, da so bile takrat ruske železnice po večini v privatnih rokah in te družbe so temeljito zaračunale take ^posebne vožnje in nastalo škodo radi zadržanega ostalega prometa. Tako se je vozil ruski car na svoj odmor na Krim. In danes? ■ -L" ' .Tirsz. Ko se je .vozil Mussolini na obisk k Hitlerju, je bila proga najmanj tako dobro zastražena kot pri vožnjah ruskega carja. Vsa okna na progo so morala biti zaprta, vse hiše preiskane. SA in SS možje so zastražili prav celo progo. Vagon, v katerem se je vozil Mussolini, je izdelan iz specielnega jekla, stekla na oknih so nezdrobljiva in jih navadna puškina krogla ne more prebiti. Vlak je vozil z izredno brzino, samo da bi zmanjšali možnost napada na vlak. — Danes uporabljajo nekateri državniki letala kot prometno sredstvo, vendar je tudi tu tisti večni strah, da je vendarle eden od ljudi, ki pripravljajo letalo za pot, nesiguren in dovolj je malenkost, da zadene letalo katastrofa. Kadar je potovanje z vlakom Ie prene-sigurno, tedaj vozi sicer dvorni vlak. ampak prazen, visoka oseba pa se pripelje v zaprti limuzini popolnoma neopaženo na kraj namembe. — Ko bi moral lansko leto angleški kralj na obisk v Irsko in so mu tedaj svetovali, da uporabi za vožnjo od postaje do magistrata v Dublinu blindiran avtomobil, je raje opustil potovanje na Irsko, kakor da pokaže strah pred atentatom. Potovanje vladarjev in visokih državnikov so Bila in menda bodo vedno kočljiva zadeva, ki stanejo mnogo truda in še več denarja. Angleži se pripravljajo na vojno Angleški kralj pri ogledovanju protiplinskih zaklonov Zidovski problemi (Nadaljevanje.) Kljub temu je narodnost ogromna sila, ki je zlasti v zadnjem stoletju preobrazila obličje zemlje. Razrušila je mogočne stare države in zgradila nove narodne, ustvarila je novo kulturo in dala znanosti in umetnosti nova pota in cilje. Tako se začne z narodnim prebujenjem nova doba v zgodovini človeštva. Vse to je bilo mogoče le, ker obstoji narodnost — prav tako kakor veroizpoved — v prepričanju t. j. v duševnosti. (Zato govorimo o narodih samo pri ljudeh, o rasah pa tudi pri živalih). To narodno prepričanje je posledica narodne vzgoje, doma, v šoli, v cerkvi in drugod kakor tudi vpliv okolice. Opira pa se na gotove — že omenjene — znake, ki so pri raznih narodih različni, n. pr. pri enem predvsem skupni jezik, nri drugem predvsem skupna preteklost itd. Za to naziranje o narodnosti nam nu- dijo klasičen primer Židje. Omenil sem že, da so Židje pestra mešanica najrazličnejših ljudskih Skupin. Zato ne moremo govoriti o kakem skupnem židovskem poreklu. — Prav tako rii pri Zidih znak narodnosti jezik. Prvotno so imeli sicer isto govorico (hebrejščino). Toda že v Kristo-vem času je prevladovala v Palestina ara-mejščina. Ko na so se razkropili Židje po vsem svetu, so prevzeli tudi najrazličnejše jezike.. Zlasti važni sta bili nemščina in španščina. Iz nemščine se je tekom srednjega veka razvij »jiddisch«, ki ga govorč Aškenazi ali Židje nemškega obreda (Aškenaz hebr.—severna dežela ali Nemčija). Ta jezik je . čudna mešanica nemščine. hebrejščine (zlasti za kultne izraze) in slovanskih jezikov, predvsem poljščine. Danes govori »jiddisch« okoli 15 milijonov ljudi, španski Židje ali Sefardi (Sefard hebr. — šnaniia), pa se poslužujejo starega kastiliianskega narečja. Med obema skupinama Židov obstoje sicer še nekatere druge — predvsem liturgične — razlike, ki pa izginjajo v novejšem času bolj, tako da Židje sami često ne vedo, kateri skupini pripadajo. Hebrejščina, ki je bila — kakor latinščina — dolga stoletja le jezik bogoslovcev in učenjakov, se ie začela znova uveljavljati šele v novejšem času pod vplivom cionizma. — Splošno znano je, da nimajo Židje skupne domovine. V Palestini, kjer je židovski (izraelski) narod nekoč živel, biva danes kbmaj en odstotek židovskega prebivalstva na zemlji, — Omenil sem tudi že, da tudi o kakšnem splošnem židovskem »narodnem« značaju ne moremo govoritL Kljub temu pa moramo smatrati Žide kot poseben narod in ne zgolj kot posebno skupino (kasto) ljudi oziroma versko zajednico, kar so bili v srednjem veku. Kajti tudi pri Židih živi narodna zavest, ki je posledica 'njihove vzgoje in okolice in ki se opira na skupno tradicijo in skupno veroizpoved. Narodno zavest pa je pospeševal ;n pospešuje v prvi vrsti cionizem. MARIBORSKA TISKARNA o. d. VODILNO TISKARSKO PODJETJE SEVERNE SLOVENIJE POSTREŽEMO HITRO. DOBRO IN PO NIZKIH CENAH TELEFON 25-67. 25-6«. 25-69 MARIBOR KOPALIŠKA ULICA 6 FCllt PA STA Ji Kvalitetno llstllo Zaistevaite in ipabljalie samo FOHrema lOoid se v vsaki noljSi irgovini Kvalitetno Ustilo z« levile in usnle Im naitlneiših voskov in originalnega francoskega balzam terpentina radekupujejo svilo zb obp@lce« perilo i. t. a. L TRPIK-U Maribor, i(e*rin!$l?a ulica 15 Priprave za zračne napade F--.": Anglež} se pripravljalo na zračne napade In gradijo zaklone Praktični nasveti Razpokano in hrapavo kožo dobimo na rokah, če delamo v mokroti in mrazu. Da si ohranimo lepo kožo, si nateremo roka pred d^lom s sledečo mažo: stepemo 1 beljak, pri-denemo sok ene limone, malo soli in eno žlico špirita. Hranimo v zaprti posodi. Kdor že- li dišečo mažo, naj pridene mesto špirita dve žlici kolonjske vode. Za odvajanje je priporočljivo prav mlado poljsko zelenje: prav mlade koprive in mlad regrat, oboje zmleto v stroju ali vsaj prav drobno sesekljano, začinjeno z oljem in limonovim sokom ali z majonezo. Pomarančni Ukor Razreži na proge 2 in pol dkg pomarančnih lupin in daj jih v pol litra vinskega cveta. Steklenico večkrat pretresi. Olupki naj bodo tako dolgo v vinskem cvetu, da izgubijo barvo. Potem opraži pol kg sladkorja brez vode, da zarumeni, daj ga nato v triče-trt litra vode in dodaj še 25 dkg sladkorja v koščkih. To naj vre 10 do 12 minut. Potem sirup odstavi, daj vanj noževo konico galuna. Ko se vse ohladi, daj vse skupaj v steklenico z lupinami in vinskim cvetom, dobro premešaj in pusti 2—3 dni stati. Potem pretoči skozi lij. kjer je papir za filtriranje, vso tekočino v čisto steklenico, dobro zamaši in liker je narejen. »Hali oglasi beseda 0m5Sdin, dopisovanje po 1*50 din; inse-ratni davek do 40 besed 1*- din, nad 40 besed 2*- din. Za šifrirana pisma se plaia 10*— din. Za odgovor je priložiti 3 -dln v znamkah Kupujte ori tvrdkah ki oglašujejo v katran od premoga se dobi po din 1'- prt dostavi soda pri železarni A. Pogačnik, .luše----------------------------- Hmeiievke smrekove in jelove ima večjo množino naprodaj Uprava veleposestva Krumperk, pošta Dob pri Domžalah ms žeessb AUGUST GAIL1T: 28 Potepuhovi letni časi 2 avtorjevim dovoljenjem poslovenil MARIJAN FUCHS »Poglej, bratec, če je pri meni vse v -clul« kliče vznemirjeno, »če ni mogoče počila kakšna žila aii se zlomila kost. es život me boli in peče, ko da bi kdo -bije vanj zabijal. Toda hitroI Nimam ;:ogo časa!« Ranocelnik ga preiskuje tu In tam, a e najde nič resnejšega. Samo obraz je • isto moder in levi uhelj preklan. »Kako vam pa kaj gre in napreduje pretep?« je skrbno vprašal Madis Jarski. »Letijo po njih, ko da bi žito mlatil«, i-dgovori Jakob Aapsipdd. »Nobenega reditelja in nepristranskega gledalca ni več. Vsi so enaki pred očetom nebeškim.« In odhiti. Potem pride v kaščo stari Jaak Jarski. Dobil je močan udarec naravnost po obokih nad očmi. »Kaj? Tudi tebe so pretepli, oče?« zakliče Madis Jarski in kri mu plane v glavo. »Ah, sinko«, stoka stari Jaak. »In ne prizanašajo nikomur. To ni nič drugega kakor preizkušnja moči med možmi in golo pustošenje. Kogar zgrabijo v temi, mu pripeljejo eno po glavi. Na desno oko sem popolnoma slep.« „ »Ah, tako. Tako daleč je torej že stvar!« vzklikne Maadis Jarski. »Nobeno častno preizkušavanje moči več, tfynveč napad na vsakega, ki pride blizu? ""udi starega moža se lotijo in ga poha-k io? — Zaveži si sam oko, oče! Jaz nl-nm več časa. da bi tu še mečkal!« za-’ "če ranocelnik in odhiti kakor razjarjen 1 'k na nretenališče. Tepež se je vedno bolj razvijal In se razširjal že na vrt. Beganje, zasačevanje, preklinjanje. Zamolkli udarci naglih brc. Toomas rafvi išče svojo nevesto. Hipoma zakliče nekdo na vrtu veselo in zmagoslavno: »Ga že imamo! Ga že imamo! Končno si pa le v pasti, ti prokleti lažni cerkovnik! Zdaj šele se bo pričelo krščevanje in pridiga!« »Splazil se je pod grm kakor krti — Alo, mladci, na pomoč!« »To ni cerkovnik, to sem jaz — stražnik Joonas Simpson«, kriči nekdo v odgovor. »Stražnik Joonas?« vpraša nekdo razočarano. »Kaj pa si iskal pod grmom?!« Martin Meos je stal ko podivjan vol pa dvorišču in kričal: »Zenske, otroci, dekle, takoj na vozove! S temi peklenskimi smradljivci nimamo ničesar več opraviti! Prinesite ml semkaj vnučka, dajte mi vnučka Jonatana! O Juda Iškarijot in njegova obešenjaška vrv! Storite, da pridete čim prej na vozove! Vzemite s seboj otroke, svinje, pse, kruh, žolico, pečenke, kolače! Ne pozabite na sladoled, na pivo, žganje in pečeno divjačino. Vse, kar še najdete po kaščah, shrambah, kleteh In v kuhinji — na vozove! Rešite, kar se rešiti dd! In žrebe, kje je ostalo, to prokleto žrebe, ki so ga bili pripeljali mojemu vnučku v dar!« Ko je oddrda! Martin Meos s svoiimi ljudmi iz Terlkest, ga je spremljalo stokanje in ječanle ranjenih, prašičie kruljenje, otroško vreščanje In pasi! laiež. »O Juda, to je bil kraj!« vzklikalo možie. »Kraj?« rjove Martin Meos med ropotanjem koles in cviljenjem prašičev. »To ni noben kraj, to je peklenski kotel! O gospod Jezus Kristus, sin očeta božjega in njegova radost, drži me trdno na verigi, da ne pridem nikdar več sem. Tu bi človeka oropali do srajce, potem bi ga pa še namlatili!« Kadri Parvi si je že večkrat izjokala oči. Zdaj sedi na skednju poleg stokajočega TtJnisa Tikute. Pravkar se je nekoliko pomirila. Ravnodušno in tiho posluša kričanje in odhajanje nekaterih gostov. Norci, si misli žalostno. Hitijo proč, ko da je prišla kuga v hišo. Saj je bilo vendar tudi prej tako, da so se možje pri žganju vedno malo sprli in stepli. Saj je bil vendar v ta namen povabljen na slavje ranocelnik iz mesta. Kaj ne bi mogli počakati do jutri? Novi cerkovnik iz Paasorja bi vse to ponovno napravil. Imel bi pridigo m krstil bi otroka. Toda to staro kljuse mora takoj rezgetati, prevračati mize, začenjati pretepe in potem zbežati. Ali je postal s tem pametnejši? Odpeljal je s seboj zadnje vino in poslednja jedila? S čim bomo pa jutri slavili poroko? Ah, pri vseh peklenščkih, vsi naj zbežijo odtod, sam,, da bi Joona ostal tu. Kaadri ho e na vsak način poslušati njegovo petje še tretji, četrti dan — potem, ko bodo njegove glasilke pravilno uglašene in pride k svojim pravim pesmim. Mladec bi lahko dolgo dolgo bival tu, kajti njen sin Toomas se Erav te dni seli s svojo mlado ženo k eosu. Ona pa, Kadri, ostane sama na Terikestah. Cisto sama! Ah, Traavet Joona, ubogi pevec Taavet Joona, kje si ostal? Joona je vendar čisto nedolžen, sedel je in pel. Zakaj je moral on bežati? In Kadri Parvi boli srce. Vstane in vnovič išče pevca, ki da je tako vzljubila. Toomas Parvi, ki je iskal nevesto, pride k hlevu in pozorno prisluškujoč obstane. Ali ni bil to glas njegove neveste Maarje? S kom neki tamle govori? Kdo ji šepeta zaljubljene besede? O groza in pokvarje-nost in ženska nez\a»sfoba! Toomas Parvi se tiho plazi bliže, bliskovito vžge žvep-lenko in vidi: tam čepi njegova nevesta Maarja Melts in poleg nje . . . . Poleg nje vidi vidi ničvredneža, lopova, lažnega cerkovnika iz Paasorja, glavnega povzročilca vseh današnjih nezgod! Toomas Parvi vplamti od srda. »Tako torej!« zakliče, pokajoč od divjosti. «Semkaj sta se splazila, za kravja vimena sta se skrila! Iz najine poroke jutri ne bo nič, to ti povem! Kako naj stopim pred sveti oltar z nekom, ki skriva tega morilca in goljufa?« »Pomiri se malo«, opominja Maarja svojega ženina. »Ali nimaš že dovolj da-dašnjega kavsanja?« »O ne!« zakriči Toomas Parvi. »O, še dolgo ne!« Zdirja do vrat in vpije: »Alo, fantje, hitro sem! Cerkovnik je v hlevu!« * Ostal je pri vratih in stražil odprtino, da bi nihče ne utekel. V trenutku se drenja v hlevu kopica mož. Marsikatera ženska, marsikateri plašen mož si je bil bržkone prav tako poiskal v hlevu zatočišče. Kajti nenadoma so se oglasili prestrašeni klici in šumotanje iz vseh kotov in kupov gnoja. Prascl, jagnjeta in krave so jo zbegano ubrale na dvorišče. Možje stikajo od kupa do kupa gnoja. Temno je in v iskanju grabijo drug po drugem. »Au! Tik nikar me no ne tepi! Jaz nisem cerkovnik«, ječi nekdo. »Jaz sem stražnik Joonas Simpson!« »2e spet ta stražnik?« vpije iskalec jezno. »Kaj za vraga pa iščeš v hlevu?« »Strahopetec čaka jutra, da napravi za' pisnik!« se smejijo na dvorišču. »Tik kdo me zonet mlati? laz sem Toomas Parvi!« javka nesrečni ženim »Au, kako me je nekdo kresnil po glavi 1 Pokličite hitro zdravnika! Menda mi 'e glavo preklal napol!« »Pa beži stran, če se boliš taHh majhnih udarcev!« mu odirovori nekdo. V naiboii oddalienem kotu vrta najde Kadri med kamenjem Joono. (Dalje prihodnjič). ■da ja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovora! urednik Jaroslav Dolar, noviiar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Maribor