Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. aprila 2018 - Leto XXVIII, št. 14 stran 2-3 KOLIKO ČASA ŠE KNJIGE ZA PORABJE? LETNO SREČANJE SOMBOTELSKIH SLAVISTOV stran 4 KONFERENCA O PRIHODNOSTI ... stran 5 ČE NIKA NE DELAŠ, TE SI FERTIK stran 8 2 Če nas ne vzemejo vpamet, smo si sami tö krivi KOLIKO ČASA ŠE KNJIGE ZA Dostafart se gorprosimo, ka da prej v Sloveniji gučijo o zamejski Slovencaj (határon túli szlovénekről), največkrat mislijo samo na Slovence v Avstriji pa na Talanjskom. Tak je tau, če poglednemo slovensko televizijo, tak je tau v centralni novinaj, dapa tak je tau med prausnimi lidami tö. Té zadnje cajte – Baugi hvala – vse bole pa vse več odijo v Porabje (povezano s Prekmurjem), pa dunk večkrat pitajo, gda so že pau dneva tü, če so zdaj že prejk granice. So takši tö med njimi, steri tak mislijo, ka so Mostovi/Hidak naše oddaje, madžarski poslanec v slovenskom parlamenti pa naš poslanec. Kak bi pa leko od navadni, prausni lidi pričakovali, ka znajo za nas, ka majo zavolé informacij o našom deli, če se pa večkrat zgodi, ka takšne institucije, stere se spravlajo z manjšinami (tö), tö pozabijo na nas. Vejmo, ka je za tau, ka sta v centralnoj slovenskoj zavesti (tudat) samo Italija pa Avstrija, če razmišla o Slovencaj v sausedni rosagaj, kriva zgodovina tö, vejpa Slovenci na Vogrskom (Madžarskom) smo živali gezero lejt laučeni od drugi Slovencaj pa trno dosta stikov smo nej meli s Slovencami na drugom brejgi Müre. (Zatok se leko zgodi, kak je pripovejdo znani pisatelj, Prekmurec, ka so v ednoj komisiji, gda so ga spitavali, ništrni mislili, ka je Lendava na Vogrskom.) Dapa za vse ne moremo kriviti zgodovino, ne moremo kriviti nekdenešnje granice, pa nej tau, ka je Ljubljana daleč, ka gnes več ranč nej istina. Pripoznajmo si, ka smo si za »relativno anonimnost« sami tö krivi. Kelkokrat nas zovéjo na kakšne programe, pogučavanja, konference ali simpozije (kak skupnost, kak organizacijo ali kak posameznike, privatne lidi)? Pa dostafart ne vzememo pozvanje. Ali zatok, ka nemamo časa ali se nam ne dá titi ali tak mislimo, ka smo nej ta valaun … Vzrokov (ok) bi leko najšli, kelko bi steli, samo lidi težko najdemo. Tau je tö istina, ka nas je malo, dapa tau tö, če koga za kaj prosimo, večkrat mamo čütenje, ka tak misli, ka nam osebno dela uslugo (tesz szívességet). Pa nej ka bi mislili, ka dja zdaj samo druge kritiziram, vse tau vela zamé tö. Ka smo si sami tö krivi, ka smo nej »enakovredni« s Slovencami v Italiji pa Avstriji, tau najbole kaže zadnja pelda. Tau, ka nas je najstarejša slovenska založba »pozabila« pozvati na posvet o slovenski literaturi zvün meja, smo nej mi vpamet vzeli, liki našiva prekmurskiva kolega. Zatok ne bojmo tak fejst užaloščeni, raj razmišlajmo o tom, kak bi bili bole aktivni, ka bi nas bole vpamet vzeli pa merkali. Vejte, samo telko leko pričaküvlemo od drugi, kelko pričaküvlemo sami od sébe tö. Marijana Sukič »Slovenska Matica kot najstarejša slovenska znanstvena in kulturna ustanova je nastala v letu 1864, v desetletju, ko je Avstrija omogočila ustanovitev podobnih društev tudi manjšim narodom,« so lahko od novoizvoljenega predsednika druge najstarejše slovenske založbe izr. prof. dr. Aleša Gabriča izvedeli gostje iz Porabja in Pomurja, ki so se na Generalnem konzulatu RS v Monoštru udeležili pogovora o pomenu slovenske knjige med Porabskimi Slovenci. Predsedstvo Slovenske matice (ob predsedniku Gabriču še podpredsednik Janez Stergar in v. d. tajnika Katja Kleindienst) se je na prvo uradno pot izven Ljubljane podalo prav v Porabje in za knjižni kotiček v Slovenskem domu pripeljalo večje število slovenskih knjig. Kakor je na kasnejšem pogovoru Aleš Gabrič izpostavil, je bila v začetnih časih Matica nadomestek za lastno akademijo in univerzo. kaže, da bo tudi njen status urejen. Knjižno bero preteklega leta s področij robotike, zgodovine, književnosti in filozofije je na kratko predstavila Katja Kleindienst in še nanizala dolgoletne zbirke Slovenske matice. Kakor je povedala, se pri založbi zavedajo storjene napake pri izdaji zbornika o slovenski književnosti v zamejstvu (predstavljeni so bili avtorji iz Avstrije in Italije, ne pa tudi z Madžarske) in obisk v Porabju označila kot izražanje opravičila. V nadaljevanju je prorektor Univerze v Mariboru, akademik in jezikoslovec prof. dr. Marko Jesenšek predstavil madžarske prevode del Ivana Cankarja izpod peresa prekmurskega polihistra Avgusta Pavla. Dogodek na monoštrskem Generalnem konzulatu so namreč posvetili tudi 100. obletnici smrti vélikega slovenskega pisatelja, udeležila pa se ga je tudi poznavalka porabskega slovenskega narečja, Prekmurci in Porabci med poslušalci Medtem ko se je Mohorjeva založba posvetila literaturi za čim širši krog, je Slovenska Matica merila na zahtevnejše bralstvo. V zgodovini založbe so sledili vzponi in padci, danes pa deluje ustanova kot društvo z volonterskimi člani. Matica ohranja živi stik med strokovnjaki najrazličneših (družboslovnih in naravoslovnih) strok, s sprejetjem zakona o Slovenski matici pa akademikinja prof. dr. Zinka Zorko. Profesor Jesenšek je izpostavil, da je bil Pavlov prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja« prva slovenska knjiga v madžarskem jeziku in obenem veličasten nastop slovenske književnosti, saj je sočasna madžarska kritika delo ocenila visoko. Avgust Pavel ni prevajal dobesedno, temveč je Cankarjev slog preoblikoval v slog madžarskega jezika. S Porabje, 5. aprila 2018 tem pa ni postavil spomenika samo Ivanu Cankarju in slovenski književnosti, temveč tudi sebi kot vrhunskemu poznavalcu obeh jezikov. Večer, namenjen književnosti, se je nadaljeval z razpravo o pomenu knjige med Porabskimi Slovenci. Na povabilo generalnega konzula RS dr. Bo- Del sodelujočih na omizju o knjigi v Porabju Francek Mukič, etnologinja Marija Kozar, pr Gabrič, v. d. tajnika Katja Kleindienst in pod Marijana Sukič, novinar in pisatelj Ernest risa Jesiha so se zbrali vidni pišoči in razmišljajoči ljudje iz Porabja in Pomurja. Direktor Radia Monošter Francek Mukič, avtor obeh dosedanjih porabskih romanov, se je spraševal, ali je vredno pisati za domače ljudi v porabskem narečju, ki je izrazno omejeno, ali pa je smotrno vzdigniti raven in tvegati, da knjige Porabci ne bodo brali. Obenem je pohvalil idejo knjižne zbirke »Med Muro in Rabo«, ki jo lahko že dvajset let prebirajo domači Slovenci v obeh jezikovnih kodih. Urednik omenjene zbirke Franci Just je podčrtal, da je serija nadomestek za porabsko literarno infrastrukturo (gledališče, literarna revija). Namen zbirke pa je bil vsekakor ponuditi porabskemu bralcu izvirno leposlovno berilo, primerno za njegov miselni horizont. Literarni zgodovinar Just je še poudaril, 3 Knjižna zbirka Med Muro in Rabo A PORABJE? da je narečna ustvarjalnost v zadnjih petnajstih letih izjemno narasla. Pobudo za knjižno zbirko »Med Muro in Rabo« je pred dvema desetletjema dal novinar in pisatelj Ernest Ružič. Kakor je poudaril, podobno knjižno serijo so že prej imeli Slovenci na Koroškem in v u: (z leve) pisatelj in urednik Radia Monošter redsednik Slovenske Matice izr. prof. dr. Aleš dpredsednik Janez Stergar, urednica Porabja t Ružič ter literarni zgodovinar Franci Just Italiji, njegovo pobudo pa sta takrat pozitivno sprejela predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in slovenski minister za kulturo Jožef Školč. Eden od avtorjev knjižne zbirke Štefan Kardoš je na pogovoru izpostavil, da vse rajši piše za skupni prostor med Muro in Rabo. Sam je v svojem najnovejšem romanu dvogovore zapisal v arhaičnem prekmurskem narečju, kar je dosti njegovih bralcev zavrnilo. Predlagal je tudi razpis nagrade za kratko prozo ali poezijo v Porabju, ki bi lahko prerasla v tradicijo. Etnologinja Marija Kozar je omenila, da so nekoč Porabci prebirali Mohorjeve koledarje v slovenskem knjižnem jeziku, saj so nekateri - za pred kratkim izdano zbirko porabskih pravljic in povedk - leta 1970 pripovedovali zgodbe, ki so jih prebrali v teh knjigah. Porabska znanstvenica je še pripovedovala, kako sta na nekem romanju s hčerjo Judito Pavel našli hišo v štajerskem Šoštanju, kjer je Avgust Pavel prevajal »Hlapca Jerneja«. Akademikinja Zinka Zorko je označila narečja kot dragocenost in prosila učitelje, naj dijakom dovolijo pisati kratka sporočila v dialektu, kajti »narečja nas bodo ohranila«. Novinar Dušan Mukič je opozoril na odstopanje porabske mentalitete od tiste v matični domovini in na kratko predstavil svoje poglede na potrebo po pisanju poezije v porabskem narečju. Vodja gostujoče delegacije Aleš Gabrič je še poudaril, da je lahko majhnost tudi prednost, saj lahko »imamo samo mi, česar drugi nimajo«. Ob pomislekih o številu porabskih bralcev je navedel primer Franceta Prešerna, ki sam ni vedel, za koga piše. Podpredsednik Slovenske matice Janez Stergar je še izpostavil, da ima ustanova poseben občutek za zamejsko slovenstvo, kajti večina osrednjeslovenskih založb ne podpira izdaje mlajših in zamejskih avtorjev. »Že dejstvo, da dobijo porabski bralci ob vsakem božiču knjižni dar, nas mora navdajati z optimizmom. Seveda je treba najti poti, kako knjigo približati mladim, kako knjigo približati čim več ljudem. Ampak to ni vprašanje, s katerim se ukvarjajo samo manjšine. Tudi v Sloveniji se sprašujemo, kdo bere, zakaj bere in koliko bere,« je svoje misli strnil gostitelj Boris Jesih in dodal, da »čeprav brez knjig ni bralcev, tudi brez bralcev ni knjig«. Povezovalka večera, glavna urednica našega tednika Marijana Sukič, je za konec svareče poudarila: »Če nemo šteli, te nas vrag vzeme«. -dmfoto: K. Holec POKLONILI SMO SE SPOMINU NA NAŠEGA PRIJATELJA MILANA VINCETIČA Društvo za humanistična vprašanja Argo, ki po prenehanju delovanja Založbe Franc-Franc stnem zgledu med Slovenci na avstrijskem Koroškem in med slovensko manjšino v Italiji. Urednik Franci Just in predsednica Društva za humanistična vprašanja Argo ob predstavitvi knjižne zbirke Med Muro in Rabo nadaljuje z izdajanjem knjižne zbirke Med Muro in Rabo je pripravilo v murskosoboški Pokrajinski in študijski knjižnici literarni večer, na katerem s(m)o brali iz svojih knjig, ki so v minulih dvajsetih letih izšle v tej knjižni zbirki, dr. Klaudija Sedar je pripravila priložnostno razstavo, Simona Cizar in Franci Just pa sta predstavila jubilejno 20. knjigo Luna na mesecu/Luna na mejseci, ki jo je v zbirko prispeval pokojni Porabska avtorja Karel Holec in Francek Mukič Nekaj avtorjev zbirke Med Muro in Rabo: (z desne) Ernest Ružič, Štefan Kardoš, Milivoj Roš in Francek Mukič Milan Vincetič, in je tudi njegova zadnja knjiga. O nastanku knjižne zbirke Med Muro in Rabo, v kateri v sozaložništvu z Zvezo Slovencev na Madžarskem izhajajo literarna dela za porabsnki knjižni dar, je govoril urednik Franci Just in povedal, da je pobudo za knjižni dar dal Ernest Ružič po tovr- Marijana Sukič je predstavila porabski delež pri nastajanju knjižne zbirke, njenem pomenu za Slovence na Madžarskem in drugih razsežnostih doslej uveljavljenega projekta Slovencev na Madžarskem, ki nastaja v sodelovanju s Slovenijo. Urednika sta posebej izpostavila pomen, ki ga v zbirko prinašajo porabski avtorji, do zdaj sta to le Francek Mukič z romanoma Garaboncijaš/Črnošolec in Vtrgnjene korenje ter Karel Holec z Andovskimi zgodbami/Andovskimi prpovejstmi. Preden je prebral odlomek iz romana Garaboncijaš, je Francek Mukič nekoliko Prva knjiga, roman ERD, je bila pobudnikova, v dvajsetih letih pa so izšla dela Milana Vincetiča, Ferija Lainščka, Milivoja Roša, Karla Holeca, Karoline Kolmanič, Franceka Mukiča, Miška Kranjca, Dušana Šarotarja, Štefana Kardoša, Bee Baboš Logar, Ferda Godine in Branka Šömna. Odgovorna urednica Porabja Porabje, 5. aprila 2018 podrobneje predstavil svojo literarno pot, ki se je pravzaprav začela leta l982, ko je v Sloveniji objavil povest Poteptani češnjevi cvetovi (v knjigi je bila še predstavitev Porabja oziroma Porabskih Slovencev, ki jo je pripravila Marija Kozar Mukič) in nadaljeval z Garaboncijašem, ki je nato izšel v slovenskem knjižnem jeziku in samostojno tudi v madžarščini. Na duhovit način je svojo zbirko Andovskih zgodb predstavil tudi Karel Holec. Sicer pa s(m)o brali Ernest Ružič, Milivoj Miki Roš, Štefan Kardoš, Karolina Kolmanič in Bea Baboš Logar, medtem ko se Feriju Lainščku, Dušanu Šarotarju in Branku Šömnu zaradi obveznosti ni uspelo udeležiti literarnega branja. So pa organizatorji lahko zadovoljni z odličnim obiskom. Ernest Ružič Foto: Karel Holec 4 PREKMURJE Generalni konzulat Po tistom ka je v Lendavi duga leta delovala konzularna pisana, stera je bila en tau veleposlaništva v Ljubljani, so v tom varaši 5. septembra 2016 slavnostno odprli Generalni konzulat Republike Madžarske. Po leti in pau se je generalni konzul dr. Gyula Földes s sodelavci preselo iz zidine, v steroj ma sedež Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, v lepou obnovleni ram nekdešnje Hranilnice na lendavsko Glavno vilico 28. Po rečaj Gyule Földesa tau, ka v Lendavi gé vogrski generalni konzulat, kaže, ka so za matični narod Vougri, steri živejo v Pomurji, fontoški, pauleg toga pa je za njih fontoška tüdi Slovenija. Na otvoritvi, na stero je prišlo dosta eričnih lidi, sta zbrane pozdravila ške domanji župan Anton Balažek in Ferenc Horváth, predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, pa tüdi vogrski poslanec László Vigh. Matej Andolšek, steri na slovenskom zvünešnjom ministrstvi vodi sektor za sausedne rosage, je pravo, ka majo generalni konzulati – nej je pozabo omeniti slovenskoga v Monoštri fontoško vlogo pri uveljavljanji narodnostnih pravic. Levente Magyar, državni sekretar za gospodarsko diplomacijo na vogrskom zvünešnjom ministrstvi, pa je prva pravo, ka je lendavski že 23. konzulat, stere je v preminauči štiri lejtaj vse od Latinske Amerike do Azije gor odpro vogrski rosag. »Najbole fontoški so tisti, steri so v Karpatskom bazeni, in med njimi je tüdi té lendavski,« je cujdau Magyar in ške izpostavo več kak 1,2 milijarde forintov pomoči, stere je vogrski rosag v zadnji pou leta dau podjetnikon in pavrom madžarske narodnosti v Pomurji. Silva Eöry LETNO SREČANJE SOMBOTELSKIH SLAVISTOV Kot vsako leto so tudi letos, 23. marca, na sombotelskem univerzitetnem središču ELTE SEK priredili strokovni večer treh sla- noslovenski inačici prebral študent Katedre za slovenski jezik in književnost Norbert Gerencsér. Prisotni so lahko spoznali nekaj v ruščini. (Študente je pripravila jezikovna lektorica dr. Elena Savelieva). Sledil je kviz, ki so ga lahko pravilno rešili le dobri poznavalci ruske zgodovine. Predstojnik slavističnega oddelka dr. István Pozsgai je nanizal slavne bitke iz nam je pomagal svetniški sij okoli glave, Mihaila Kutuzova, velikega nasprotnika Napoleona, pa smo prepoznali po poškodovanem očesu.) Strokovni večer se je končal z degustacijo »slovanske jedače in pijače« (ajdove torte, tuninega Slovenist Dušan Mukič je predstavil najnovejšo zbirko porabskih pravljic in povedk vističnih kateder (za slovenski, hrvaški in ruski jezik). Glavni organizator dogodka je bil univerzitetni profesor ruščine, vodja Slavističnega oddelka Savaria dr. István Pozsgai, ob sedanjih študentih in predavateljih pa so se ga udeležili tudi nekdanji predsednik-prorektor visokošolskega zavoda, slavist prof. dr. Karel zanimivosti o nastanku knjige in njenem pomenu za etnološko in jezikoslovno stroko. V hrvaškem delu programa je predavatelj dr. Tamás Krékity izvedel kviz z zanimivimi vprašanji o hrvaški zgodovini, književnosti, zemljepisu, športu in kulturnih stikih z Madžarsko. Prisotni so lahko marsikaj sli- V predavalnici slavističnega oddelka so se zbrali predstavniki vseh treh kateder ruske preteklosti, navzoči pa so lahko ustreznega izbrali izmed štirih znamenitih vojskovodij. Nato je predavatelj projeciral podobe slik in kipov slovitih ruskih knezov in vojščakov, ki jih je moralo občinstvo prepoznati. (Pri knezu Aleksandru Nevskem namaza in kvasa), ki jo je z glasbeno spremljavo popestril hrvaško-slovenski duet. (Na prvi strani: Študentje ruskega jezika so navzoče nasmejali s šaljivimi iskricami, lektorica Elena Savelieva prva z leve) -dm- Zasedanje medresorske gospodarske komisije Predavatelj Tamás Krékity je nanizal številne zanimivosti o Hrvaški Gadányi, nekdanja predstojnica Inštituta za slovanske jezike, rusistka dr. Mária Jankovics, in predsednica Sombotelske slovenske samuprave Marija Kozar Mukič. Strokovni del programa se je pričel s predstavitvijo slovenske knjižne izdaje »Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju«, ki je izšla decembra 2017 in je o njej spregovoril eden od urednikov slovenist Dušan Mukič. Prevajalec pripovedi je najprej zavrtel originalni posnetek z glasom pripovedovalca Ferenca Labritza z Gornjega Senika iz leta 1970, živalsko pravljico pa je nato v knjiž- šali o preteklosti Dubrovnika in Reke, povezanosti pisateljev Miroslava Krleže in Ivana Mažuraniča z madžarskimi mesti ter različnih narodnih parkih na Hrvaškem - s tem pa obogatili svoje znanje o južni sosedi naše države. Iz vrst rusistov so se najprej predstavili slušatelji t. i. »minor« smeri, ki so v ruskem jeziku najprej odigrali kratek zabaven skeč s šolsko vsebino, nato pa prebrali šaljive stavke, oziroma »zlate izreke« šolarjev v ruskem in madžarskem jeziku. Ogledali smo si lahko tudi risanko s humorno spremenjenim besedilom V petek, 23. marca, je v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v Monoštru potekalo srečanje medresorske gospodarske komisije v organizaciji Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Komisiji, ki jo sestavljajo predstavniki slovenskih ministrstev in gospodarskih organizacij ter institucij iz Slovenije in zamejstva, se je tokrat kot častni gost pridružil tudi generalni konzul RS v Monoštru, dr. Boris Jesih. Delovna skupina je bila oblikovana z namenom, da spremlja izvajanje strategije sodelovanja med RS in avtohtonimi slovenskimi narodnimi skupnostmi v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020. Porabje zastopa v komisiji Razvojna agencija Slovenska krajina. Ob aktualnih projektih so se člani komisije tokrat seznanili tudi z možnostmi, ki jih ponuja Monošter z okolico za bodoče investitorje. A.K. Porabje, 5. aprila 2018 5 KONFERENCA O PRIHODNOSTI SLOVANSKIH JEZIKOV NA MADŽARSKEM Filološki inštitut za slovanske in baltske jezike na Filozofski fakulteti Univerze Eötvös Loránd v Budimpešti je 23. in 24. marca organiziral znanstveno konferenco o prihodnosti poučevanja slovanskih jezikov in narodnostnega šol- Delavnica v Slovenski vesi Za edno leto se prejkdajo prenočišča za delavce stnim skupnostim zagotavlja pravico, da organizirajo narodnostni pouk v raznih oblikah v okviru javnega šolstva (pouk v maternem jeziku, dvojezični pouk, pouk narodnostne materinščine kot predmeta), obenem pa zagotavlja Julianna Gerencsér s svojim vnukom Attilo Zoltánom Matiszem, ki obiskuje slovensko skupino v monoštrskem vrtcu; ob njiju vzgojiteljica Iluška Bartakovič V organizaciji Mestne knjižnice Ferenca Móre in Slovenske samouprave Monošter-Slovenska ves so v Slovenski vesi pripravili velikonočno delavnico, ki se je je udeležilo kakih trideset otrok. Otroci so pod vodstvom knjižničarke Beatrix Bedi pripravljali velikonočne namizne okrase in tudi vence za vhodna vrata. L.R.H. Nekaj predavateljev in gostov konference, med njimi tudi slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss (četrta z desne), ob njej Agi Kállay, vodja narodnostnega oddelka na Uradu za šolstvo; prvi z leve pedsednik DSS Martin Ropoš, tretja z leve dr. Marija Bajzek Lukač stva ter kulture na Madžarskem. Na konferenci je nastopila tudi slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, ki je obenem predsednica pododbora za šolstvo in kulturo pri odboru narodnostnih zagovornikov v madžarskem parlamen- Posvečali so mačice možnost, da skupnosti prevzamejo upravljanje lastnih šol. Govorila je o napredku pri finansiranju narodnostnih šol, kjer se namesto vsakoletnih pogodb z Ministrstvom za človeške vire (EMMI) podpisujejo srednjeročne pogodbe, ki zagotav- Ministrantka Adél Kovács, stera ojdi v tretji klas šaule, s posvečanimi mačicami Pri slovenski meši v Monoštri je na cvetno nedelo ljutomerski kaplan gospod Zoran Car posvečo mačice, s tejm so se vörnicke spominali na Jezušov prihod v Jeružalem. Poslüšali so evangelijum o Jezušovom trplenji. L.R.H. Priprave na praznike s pomočjo glasbe Udeleženci konference o slovanskih jezikih tu. Svoje predavanje je naslovila Razvojne možnosti slovanskih skupnosti na Madžarskem v zrcalu pouka narodnostnih jezikov. Slovenska zagovornica je po kratki predstavitvi lastne, slovenske skupnosti izpostavila, da so danes zelo dobre možnosti, da se manjšinske skupnosti ohranijo. Na kratko je nanizala zakonsko podlago, od leta 1993 sprejetega narodnostnega zakona do novega Osnovnega zakona (Ustave), ki je bil sprejet leta 2011. Posebej je obravnavala šolski zakon (2011), ki narodno- ljajo stabilnejše delovanje teh šol. Naštela je tudi nekaj problemov, kot je velika razlika med narečji, ki jih slovanske skupnosti govorijo na Madžarskem, in knjižnimi jeziki, ki jih poučujejo na narodnostnih šolah. To in dejstvo, da družine (skoraj) ne prenašajo več maternega jezika na mlajše rodove, je problem ne le med Slovenci na Madžarskem, temveč tudi med drugimi slovanskimi manjšinami (Slovaki, Hrvati). M.S. Foto: Ferenc Sütő ŽELEZNA ŽUPANIJA Koncert se je začel s petjem tria Nade Kisilak Vouri, Franca Vourija in Anite Fartek. Na povabilo Zveze Slovencev na Madžarskem je pred velikonočnimi prazniki v Sakalovcih gostoval cerkveni zbor binkoštne cerkve z Nuskove MARANATA, ki ga vodi Nada Kisilak Vouri. Njihov program so poslušalci nagradili z dolgim aplavzom. L.R.H. Porabje, 5. aprila 2018 Kak po cejloj Železnoj županiji tak v Monoštri je problem za delavce stanovanje (prenočišče) najdti. S tejm se najbola vekše firme mantrajo, stere dosta delavcov majo, takše delavce, steri ne živejo v bližini ali iz drügi držav pridejo. Edni med tejmi so tisti redni delavci, steri so iz Vogrskoga, samo daleč kraj so doma. Drügi so tisti, steri iz drüge države pridejo sé delat. Ali samo par mejsecov so tü, dočas ka mašine nutpostavijo ali če kaj servisirati trbej. Vseedno kak so tü, problema je etak ali tak. Tau si edna firma ne more dopistiti pa delavci tö nej, ka bi več mejsecov v hoteli spali. Tau je tö baja, ka je malo privatni stanovanj (lakás), stere vödavajo. Dosta firm je v Varaši že tau delalo, ka je stanovanje pa rame küpilo za svoje delavce, zato ka še etak je bola falejšo bilau, kak če bi tej delavci v hoteli spali več lejt. Zavolo tauga, ka so tak fejst iskali arende pa stanovanja, so se cejne fejst zdignile. Tau se najbola te vidi, če poglednemo cejne stanovanj pa ramov v županiji Zala, de so ena tretjina ali še menje kak pri nas. V Monoštri zdaj vejn malo baukše baude, zato ka za edno leto se prejkdajo prenočišča za delavce, stere se v nekdenešnji vojašnici (laktanji) vönapravijo. V taujoj stavbi za dvejstau delavcov baude mesto. K taumi država 400 milijaunov forintov dá vcuj, cejla investicija pa de 673 miliaunov forintov koštala. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Referendum o drugem tiru Državna volilna komisija (DVK) je prejela sodbo Vrhovnega sodišča RS v zvezi z razveljavitvijo glasovanja na referendumu o drugem tiru. V predlaganem sklepu o določitvi datuma DVK navaja 13. maj. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper (ZIUGDT), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 8. maja 2017?« O zakonu o drugem tiru bodo volivci ponovno glasovali manj kot leto po prvem referendumu, ki je bil izpeljan 24. septembra lani. Takrat se ga je udeležilo 20,55 odstotka volilnih upravičencev. Zakon o drugem tiru je podprlo 53,47 odstotka udeležencev, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka. Referendum ni uspel tako zaradi prenizke udeležbe kot tudi zaradi izida. Že dan po glasovanju se je Vili Kovačič, ki je bil med predlagatelji referenduma, pritožil na Vrhovno sodišče, saj je menil da referendumska kampanja (zaradi spornega sodelovanja vlade) ni potekala pošteno, kar je tudi vplivalo na izid. Vrhovno sodišče je Kovačiču ugodilo in izid referenduma o zakonu o drugem tiru razveljavilo in DVK-ju naložilo razpis novega. Za projekt drugega tira, ki ga je vlada v odstopu načrtovala skozi ves mandat, so že bila odobrena evropska sredstva. Prejšnji teden naj bi že stekla pripravljalna dela, Evropska komisija pa je malo pred tem potrdila vse potrebno v povezavi s 44 milijoni evrov za pripravljalna dela, medtem ko je preostalih 109 milijonov evrov sredstev EU zamrznjenih do izida novega referenduma. »Tak me je v srcé vdarilo, ka tau nekak vej, ka dja živem« Lejpo tradicionalno navado má Skupščina Železne županije s tejm, ka v spomin na revolucijo na Vogrskom leta 1848/1849 že doudji lejt drži svetek, gda dosta fele odlikovanj, priznanj da tistim narodnostnim lidam v cejloj županiji, steri doudji lejt dosta vse večinijo za svoj narod. Te lidi narodnostne organizacije leko predlagajo. Na letošnjom svetki je med Slovenci iz Porabja za svojo delo na kulturnom tali leko prejkvzela Spominsko plaketo pa medaljo Avgusta Pavla Majči Lang iz Slovenske vesi. Hvala Baugi, ka je nekakomi döjn na pamet prišla! - Majči, kak ste zvedli pa kak vas je dosegnilo, ka vašo delo bole na velko priznajo? »Ništje mi nika nej pravo, samo gda je pismo prišlo, té sam na velko gledala, ka je tau za pisma, ka je Majtényi László podpisan, ka pa štjé z menov. Gda sam go tapréštejla, té sam si mogla dola vsesti, tak me je v srcé vdarilo, ka tau nekak vej, ka dja živém, ka tau mena dajo. Té sam zatok že vejdla, s čim tau vse odi, ka dobim nika. Ali sto je namé predlago aj dja tau dobim, tau sam nika nej vejdla.« - Zdaj že vejte? »Dja mislim, ka tau Slovenska narodnostna samouprava, ka té, gda je Erika Köleš tü djilejš mejla, té sam njim pravla, ka sam pismo doubila, pá té z rokami vtjüp vdarila, prej té smo pa nej zaman delali. Na, té sam že znala, ka tüj njena rauka nutra bila pa Iluške Bartakovič ranč tak, ona je spravila vcuj vse, ka je trbelo, ka so taum vse dola prajli, ka sam delala, tak, ka sam té že vejdla, dej sam doma.« - Kak ste se pa prpravlali, kakoli, ka ste vi vcuj navčeni k tomi, ka vöstanete pred lidi, depa tau je zdaj pa drügo bilau? »Vej pa tak dosta sam se nej pripravlala. Mi smo z varaškim cerkvenim zborom v pon- dejlek večer meli vajo, ka mo pašio spejvali, pa té Feco Sütő tö prišo na vaje, pa té z rokami vtjüp vdari pa kama te tak zranja šli, ka nejmate frizure. Dja sam ma prajla, ti se s tejm ne brigaj, vej že nika bau. Pa sam té domau prišla, gda je dejvala, tau že čletji vse na pameti odlo. Te mi Erika Köleš pravi, ka je tau tipična ženska navada, ka té nejga gvanta, če kama trbej titi. Dva omara vse puno gvanta mam. Moja čer je prišla, sva vse naprej znosile. Té sam pa naslejdnje skonča- Majči neni potistim, ka so prejkvzeli Pavlovo plaketo s hčerko pa slovensko zagovornico bila frtau devet pa sam té nota cingala našoj maloj, té sem ji pravla, ka mene frizuro trbej. Moja vnukinja mena sir gora la, sam pravla, vejš ka, nika se več nemo tü könto z drudjim, dja si bejli bluz nasé dejem pa čaren proslejk. Tau je djé tašo Pri slovenski meši v Varaši pomagajo popejvati (prvi z lejve) zasuče vlasé, če dja kama moram titi, ka če si sama süčem, tisto nej lepau, tisto vse indar ta stodji, ona mi pa lepau naredi. Té zdaj prej, ka mo nasé elegantno, svetešnjo vsikdar. Té tau mena ništja nej pravo, ka do me pelali. Té sam pitala svojo čer, če de me ta pelala. Ja, vö si prej vzéme dén pa de Porabje, 5. aprila 2018 me pelala. Zdaj té tak daleč bilau, gnauk samo Marton Ropoš telefonira, ka v enoj vöri aj čakam, ka do té šli. Na, čer tö mejla mesto, ka tau zatok ti dobro spadne, če je stoj domanji taum. Pa domau so naja tö pripelali, namé vcejlak do daumi, ka sam puno rauž mejla. Tau mi je tö trno dobro spadnilo. Marička Kozar je nas taum že čakala, naprej v prvom redej sam mogla sejdeti, ka vsikšoga menja vö bilau djano.« - Kak je üšo dola svetek, kak so vas svetili? »Tisto sploj lepau bilau! Najprvim smo himno popejvali, potistim so tri dejkle bilé z gimnazije Nagy Lajos, ena je trno lepau popejvala, drüdje dvej so pa verše gunčale. Té pa Majtényi emo svetešnji gunč, vse je tapravo, ka se je godilo pred 170. lejti, gda je foradalom (revolucija) vövdaro. Na tau so se začnila té priznanja vö talati. Dudji sto jer bijo pa tisto vse puno bilau, ka smo iz cejle Železne županije bili, od Celldömölka, Kőszega, Sárvára ptd.« - Ka pa, gda ste vi na red prišli? »Dja sam brž na red prišla, zatok sam pred tistim malo tremo mejla, samo aj me najprvim ne zovejo, aj vidim, ka stoj dela. Vejn sam bila peta ali šesta. Gda so me zvali, te sam že nišo tremo nej mejla, ne vejm, kak tau bilau. Trdjé so prejk davali, na srejdi je bijo Majtényi, on je prejk davo plaketo Avgusta Pavla, drudji gospaud medaljo, rauže pa notaroš. Tau so té vsakšomi vse ta prajli, sto ka je delo. Vse taši völtji lidgé so bili, med njimi sam srečo mejla spoznati, ka vodi laboratorij v Somboteli, ka sir na papiri podpisani té Hadarič. Zatok mi je sploj dobro spadnilo, ka nekak namé brodi. De sam pa nej brodila, ka me telko lüstva rado ma.« (tadale v naslejdnji novinaj) Klara Fodor Foto: F.Sütő 7 Vüzemska delavnica v Budimpešti VELIKONOČNI ZAJČEK V PORABSKIH VRTCIH Čas hitro tadé, zdaj sta bila božič pa nauvo leto in je že tü vüzem. Prven smo se doma v Porabji tüdi splo pripravlali na vüzem, ranč tak kak na zimske svetke. Vert je kaulek rama red napravo, vertinja pa v hiši. Bejlili so, čistili in se postili. Prven so šče z žiraum nej küjali v posti, samo z goščicovim oljem. Ponve, če so kaj pekli, so tüdi z oljem namazali. Za vüzem so šonko sküjali, vrgenjike spekli, djajca sküjali pa farbali, gren so v graci skopali, ga zribali, dali so šče vcuj sau. Vse tau so notra djali v lejpi V pričakovanju velike noči smo se v porabskih vrtcih seznanili s temo o velikonočnem zajčku. korbau, pokrili z lejpim prčacom in tak nesli svečat na vüzem. Slovensko društvo v Budimpešti je v soboto 24. marciuša pripravilo vüzemsko delavnico. Tau pomejni, ka smo se pripravlali na vüzem. Z lükovim lupinjom smo djajca farbali kak prven doma, gda je šče za jajca farba nej bila. Gda se je djajcina farba dobila, smo tüdi s tejn farbali. Na djajca smo s svejčinim lojom napisali tulipane, piščance, zajčke, rauže. Po farbanji smo loj dola postrügali pa so nastale lejpe pisance. Na Vogrskom je prven pa tüdi zdaj velka šega bila, ka so na vüzemski ponedeljek pojge odli šprickat (húsvéti locsolás). Tau je v Porabji nej bila šega. Vertje so na vüzemski ponedeljek najprven šli na njivo gledat, kakšno je sildje (žito, pšenica), ka so jeseni posejali. Nesli so na njive na cvetno nedelo posvečene mačice. Te mačice so notro bodnili v zemlo, aj prej posvečene mačice varujejo pauv pred lagvim dežjem pa točo. Mi, Porabski Slovenci, člani društva smo šče vejnce pleli, je okrasili s papirnatimi djajci, piščanci, zavci, raužami. Počütili smo se dobro, si pripovejdali od starih časov, kak je bilau na takšen velik svetek doma, kak je vüzem. Vejmo, ka je vsakša ves mejla druge šege. Na konci smo malo spejvali, geli, nazdravili in želeli lejpe, blajžene vüzemske svetke. Irena Pavlič Ogledali smo si sliko zajca in ga opisali s slovenskimi besedami. S pomočjo slikovnih kartic smo ugot avljali, kaj dela zajček. Ugotovili smo, da zajček sedi, skače, rad jé korenček, se skriva in barva jajca. Tudi mi smo zajčku pomagali barvati jajca. Uporabili smo različne barve in jih poimenovali v slovenskem jeziku. Zajček se je ob barvanju popackal, zato smo mu z deklamacijo Zajček Rjavček se umiva pomagali, da se je umil. Naučili smo se novo pesmico o zajčku, rajali in veliko ustvarjali. V petek 23. marca popoldne pa smo se z otroki iz vrtca Dolnji Senik udeležili velikonočne delavnice, ki je potekala v kulturnem domu na Dolnjem Seniku. Delavnico je organizirala Slovenska manjšinska samouprava, vodila jo je gospa Bea. Delavnica je bila namenjena tudi otrokom iz vasi, pridružili pa so se nam tudi starši. Z otroki smo izdelovali različno velikonočno dekoracijo, ki so jo otroci odnesli domov in okrasili svoje domo- ve. Po ustvarjalno preživetem popoldnevu smo se posladkali še s pogačo. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela Porabje, 5. aprila 2018 ... DO MADŽARSKE Javnomnenjske raziskave negotove Po mnenju agencij za merjenje javnega mnenja je zelo težko napovedati rezultate parlamentarnih volitev, ki bodo 8. aprila. Več agencij meni, da zmaga sedanje vladne koalicije (FIDESZ-Krščanski demokrati) ni vprašljiva, njihova lista naj bi dobila več kot 40 odstotkov glasov vseh volivcev. Po sedanjih raziskavah menijo, da vladna koalicija več ne bo imela dvetretjinske večine, razen nje pridejo v parlament naslednje stranke: desničarski Jobbik, Socialisti, Demokratična koalicija in zelena stranka LMP. Glede na število glasov na strankarske liste bo verjetno druga najmočnejša stranka v parlamentu desničarski Jobbik, kljub temu da bodo dobili socialisti več individualnih mandatov. Zelo negotov je tudi odstotek udeležbe, čeprav se vse agencije strinjajo s tem, da bo precej višja kot na zadnjih volitvah, in sicer med 60 in 70 odstotki. Če bi bila udeležba nad 74 odstotki, potem bi bilo vprašljivo, ali bi dve manjši stranki – Demokratična koalicija in zelena stranka – dosegli parlamentarni prag. V tem primeru bi mandate, ki jih ti dve stranki ne bi dobili, lahko dobil FIDESZ in bi si s tem zagotovil dvetretjinko večino. Za globe dijakov se je zbralo dovolj denarja Pred nekaj tedni so študentje in dijaki (Neodvisni dijaški parlament) organizirali protestni shod zaradi šolske politike vlade in za modernizacijo šolstva. Demonstracij se je udeležila velika množica, nekateri dijaki se tudi po uradnem koncu demonstracij niso umaknili, zato jih je policija po hitrem postopku kaznovala zaradi prekrškov ali neupoštevanja prometnih predpisov. Večina je dobila kazen v višini 50 tisoč forintov. Čeprav so dijake kaznovali po uradnem koncu demonstracij, so organizatorji odprli račun, na katerem zbirajo denar za poravnanje glob kaznovanih dijakov. V kratkem času se je na računu zbrala lepa vsota, dva milijona forintov. 8 ČE NIKA NE DELAŠ, TE SI FERTIK V Sakalovci pod brgaum pa gauškov na ednom najlepšom mesti živejo Joži Čuk z družinov. Če bi nej znau, ka so oni tam doma, bi mislo, ka niši djagar ali logar (erdész) žive v tistom rami, zato ka kauli rama, kak je meja, so velki djeličke posajeni. V dvauri z edne vretine teče voda, nejdaleč kraj od rama pa v ednom djarki, tak ka baukšo mesto bi si vejn ranč nej mogli vöodbrati. Že zdaj je fejst lejpo tam pri njij, kak lejpo je pa te sprtolejt pa v leti, gda je vse barvnato, da vse cvete. - Joži, kak se vi po iži zovete? »Mi po iži nejmamo ime, vejn zato, ka smo mi tau ižo leta 1967 tjüpili, gde sem se dja naraudo, tisti ram so že dolavtrgnili. Tü je dobro pa lejpo, samo če človek red štje držati, te zato malo trbej delati. Zdaj tauma oreji, steri je že tresti lejt star, edno vejko štjem dolazožagati, zato ka edno nauvo üto štjem delati za drva. Moram, če štjem ali nej, zato ka tista stara se je že tak nagnila kak eden pijanec, drügo pa tau, ka lepšo štjem naprajti, vejpa kak penzionist čas mam. Dja cejlo leto vsikši den nika delam, tak tri štiri vöre na den.« - Zaka mate tisti djarek tü nejdaleč kraj od rama? »Gda je krepki dež, te dosta vode teče dola z brga kak je ta borova gauška, zato cejlak do gauštje mam šanc vöskopano, ovak bi tista voda vse pod ram stekla. Gda je dvej leta nazaj tista velka voda bila, sausedje so v vodej bili, dja se na süjom bijo, v šanci je voda vse tastekla. Pa nej mala voda bila, kak Raba tak je tekla. Človek mora red meti, če nejmaš reda, te je vse gotovo, sploj pa če je že stari ram kak naš.« - Dosta ste delali, dosta dela bilau na tau rami? »Sedemdesetoga leta smo ga redli, skur petdeset lejt je že tauma, tak ka zdaj bi že pa trbelo. Te smo ga cejlak vse obnauvili, do sedemdesettretjoga leta smo ga že vönaprajli pa te tak sem se oženo, te sem še leko tašo delo, zato ka te so še bili zidarge, zdaj že negajo. Nej tak mali ram, kak se sprvoga vidi, zar je še edna iža, v steroj je štirdesetštiri lejt star sin. On se je še nej oženo, kak pravi, tak je baukše. Tau leko, dapa samo dočas, ka sta oča pa mati še živa.« - Kelko mlajšov mate? »Dva sina mam, kak sem pravo, eden je še doma, drügi se je že oženo, dapa on ranč tak v Sakalovci žive, nejdaleč kraj od cerkvi je doma.« - Te velke djeliče, ka so na meji, ste vi posadili? »Tej djeliči so tresti lejt stari, te sta še dva pojba v šaulo odla, gda sem je posado. Zato se je tak na red posado, ka tau je meja, gde stojijo. Tü podauknom, tau so tö djeliči, samo te sem nej gorapüsto, s tauga sem sečo napravo. Istina, tü pri nas vse zaman, če sečo ali ograjo maš, tü pri nas zavolo divjačine nika ne moremo pauvati. Deset lejt je tauma, ka smo tašo lejpo šalato meli, sedemdeset glav, prišli so pa edno nauč so vse podjeli, paradajs te vse nanikoj dejejo. Gda sem djagarom glaso, aj nika delajo, te so mi tau prajli, aj notra zagradim. Zaman sem pravo, ka je zagrajeno, samo nika ne vela, v dvanajstoj vöri je srna nutraprišla v nedelo, gda sem Joži Čuk domauprišo od meše. Mejter pa dvajsti je bijo draut, tau je srna z mesta prejkskaučila, ka pa te škemo zagraditi proti djelenom. Pri nas tü taši djeleni djestejo kak konji. Zdaj nejdavnik, gda sem domau üšo, tü pri sojej so stali. Gda sem se zdrau, Na kejpi mlada držina s taščov pa tastom so pa vse dolapoklačili. Nejdaleč kraj smo meli njivo pa itak smo go nej mogli obraniti, zaman smo meli kaulak ograjo. Te sem dja pravo ženi, ka dja več se nemo mantrau, človek zaman dela pa se vüpa, ka de lejpi pauv emo, naslejdnje pa tak so prašili tü po dolej, kak če bi je stoj naganjo, vse so steli gorazobrnauti.« - Pri vas gvüšno ka dosta fela živali leko sreča kauli rama, zato ka ste paulek pri gauštji. »Tü vsefele živali odijo, gnauk, če dobro vejm, tak sedem, osem lejt nazaj sem edno velko kačo vido, bila je mejtrska gvüšno, če nej vekša. Tisti, steri se od tašoga boji, tisti aj v tašom mejsti ne žive. Dja ali tazacmarim, če kaj tašo pride ali pa bujem. Meli smo kokauši nutrazagrajene, gnauk ali dvakrat smo je vöpistili, pa gda so šle nazaj, gledamo, ka gnauk dvej, gnauk tri falijo. Kak vragi je pa tau? Zmišlavamo pa iščemo kokauši, samo tiste smo že leko iskali, lisica nji je odnesla. Če smo je za ograjov meli, tam nji je pa djastrik bujo, tak sem te ženi pravo, ka nam djajc trbej, tau si tjüpimo, nemo se s kokauši spravlali. Zavce sem tö emo, dapa več nika nej, zaman se človek mantra pa dela, gda bi kakšni hasek emo, te ma vse nanikoj dejejo.« - Če kauli po dvaura gledam, taši red mate, ka tašo človek rejdko vidi, še drva so tak vküpsklajena, kak če bi je vözmerili. »Zato ka red mora biti, zdaj, ka sem staro üto dolaftrno, zdaj nejmam taši red, dočas ka nauva nede kreda, zato ka vse, ka je v üti bilau, je vanej na dvauri.« - Od koga ste tau erbali, ka ste taši precizni? »Oča je nej z nami bijo, zato ka gda sem dja vö iz šaule prišo, te je on nas tü njau. Vejn od matere sem tau erbo, dapa najbola sam od sebe sem taši grato.« - Vi ste se dosta vozili z biciklinom, gda ste še delat odli, kak je tau gnesden? »Zdaj se tö dosta vozim z biciklinom v Varaš, v Jennersdorf, Füsrstenfeld, pa nej gnauk pa dvakrat. Dja nejmam avta, če kama trbej titi, te se dja z biciklinom pelam. Prejk sedem lejt sem delo v Opela pa vsigdar sem se z biciklinom pelo, samo trikrat sem išo na bus, te Porabje, 5. aprila 2018 gda je velki snejg spadno, ovak nej. Pa te je ranč nej prišo bus, dvej vöre sem zaman tam vanej čako, te sem pravo, ka več nikdar ne sedem na bus, če de ranč mejter velki snejg.« - Dober biciklin mate, če se telko vozite? »Nej enga, tri bicikline mam, če je eden nej dober, te se z drudjim pelam, dapa največkrat je vsikši dober. Bilau je gnauk tak, gda sem se v Jennersdorf pelo po edno električno motorno žago, ka je sfalila, pa sem nej sto brezi njé domau, tak sem se te v Güssing pelo, pa tam sem go tjüpo. Gda sem domau prišo pa sem pogledno na vöri, te sem vido, ka sem se devetdesetšest kilomejtrov pelo z biciklinom.« - Z busom se vi sploj ne vozite? »V leti nej, zato ka z biciklinom te stanem pa tam, gde dja štjem, če tejlo požalej kakšni špricer.« - Vi ste drva domauzvozili, zato ka aprila se več ne smej. »Dja drva mam tak za tri lejta že doma pri rami, zato ka dvej lejta nazaj sem vöspuco, gde je sejkalo gozdno gospodarstvo. Dapa zdaj že tašo nega, ka nauvoga logara mamo. Tak ka dja letos nika nejmam za domau voziti, nega ka bi leko vöpuco.« - Kak te zdaj baude, če drva sfalijo? »Po tri lejtaj, če drügo nede, te kauli rama mo djeliče vöseko, par lejt de tau vödržalo, potistim pa že nika baude, če mo še živeli.« - Ka zdaj delate, ka ste že v penziji? »Vanej malo kaj taštibram, nogomet gledam v televiziji, dapa nej vogrskoga, zato ka tisti je zanikoj valaun, bola nemškoga, taljanskoga, najbola pa španskoga, zato ka sem dja völtji Barcelona druker (navijač). Vnuki tö rastejo, tak ka veseldje mamo, samo aj še zdravdje mamo par lejt, človek drügo si ranč ne želej.« Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 9. Po krstitki pri Savici spitavanje o pesniškom deli V preminaučom tali naše serije ste leko spoznali žitek pa prve erične pesmi velkoga slovenskoga pesnika Franceta Prešerna, povödali smo tau tö, kak pa ka je napiso v svoji zrejli časaj. Zdaj poglednimo eške gnauk v püngrad njegve poezije. kejp slovenske zgodovine ranč tak: preminauči cajt je čas nekdešnje sreče, slobaudnosti ino čésti, štere v zdajšnom časi ne najdemo bodaučnost pa prej pripela, ka zdaj fali. Té dugi verš je Prešeren napiso leta 1833, edno leto ki- Na Prešernovom spomeniki srejdi Ljubljane vidimo očo dühovnika, čér Bogomilo pa sodaka Črtomira iz Krsta pri Savici Na začetki trideseti lejt se je France Prešeren eške spravlo z baladami pa romancami. Dvej njegvi baladi sta ostali v rokopisi, bole erični pa sta gratali romanci v španjolskom štiluši »Dohtar« ino »Turjaška Rozamunda«. Prva je postavlena v Prešernove čase kak pogučavanje med deklov pa mladim fiškališom. Dekla se hejca, ranč tak kak pri pesmaj mladoga pesnika, dobi pa že romantičen valas lübezni. Najbole tipična Prešernova romanca je »Turjaška Rozamunda«, štera je postavlena v viteški žitek, v törske bojne pa cajte trubadurov. Blüzi je ljudskim pesmim, motivi pa so romantični. Rozamunda je lübica, štera si zbéra pa tak go doleti kaštiga: mladoženec se mesto nje odlauči za lejpo Bosanko - kak pri Prešernovi starejši pesmaj. V etom časi je France Prešeren napiso svoja najvekša dela. V »Sonetnom venci« je zdrüžo tri glavne téme: idejo romantične lübezni, slovensko idejo pa idejo poezije. V njem najdemo snej pa so ga nadruknivali. Forma »sonetnoga venca« pride iz tradicije taljanske poezije iz 16. stoletja. Soneti so povezani prejk prvi pa zadnji verzov: zadnji réd vsikšoga soneta je prvi réd tistoga za njim. Té verzi na konci vküper dajo takzvani »magistrale«, 15. sonet, pri šterom se je Prešeren odlaučo za eške bole žmetno formo: prve litere magistrala vödajo reči »PRIMICOVI JULJI«. Prvi pet sonetov guči o lübezni do Julije, srejdnji štiri o domovini, slejdnji pet pa pá o lübezni. Vse tri tale je Prešeren povezo z idejov: tak kak Julija ne lübi pesnika, tak Slovenci ne lübijo svoje matere domovine. Na konci zaklüči: če de ga Julija rada mejla, de njegva poezija cvela, z njauv pa do Slovenci vzlübili svojo domovino. Leko povejmo, ka je Prešernovo glavno delo »Krst pri Savici«. Napiso ga je v leti 1835 kak »pripovejst vu verzaj«. V njej je zdrüžo svojo romantično mišlenje o svejti pa žitki, lübezen do domovine ino krščanjske ideje. Pesnitev (költemény) má Prešernove ideje o žitki ino szak), štere so raztalane dva tala, takzvani »Uvod« lübezni. simetrično. Prva pa slejdnja je od »Krsta« ovaški po mo- Erični slovenski poet se je mata dva verza, drüga pa tivaj, idejaj pa formi. Nut- dosta spravlo s pitanjom o predslejdnja tri, srejdnja pokaže, kak so Nemci doj- svojoj pozvanosti, pesniš- kitica pa štiri réde. Rime so obladali starce Slovencov kom deli, v svoji zrejli časaj postavlene v sigurnom repa kak so je napelali h kr- je napiso več pesmi na tau dej: »a-e-i-o-u«. Tem glasom ščanjskoj vöri. V prvom tali témo. V »Glosi« je postavo je Prešeren pripišüvo takšo »Uvoda« Prešeren pripravi poeta prauti bogatomi vara- vrejdnost, kakšo farbo po štorijo, v drügom čüjemo šanci, šteri se žené za pene- njegvom majo. guč prejdjna slobaudni Slo- ze. Pesnik pa je prej »estetski Po leti 1836 so lübezenske vencov Črtomira, v tretjom človek«, šteri se najbole čüti lirske pesmi v Prešernovoj pa vidimo, kak se protivniki v naturi, lépote štere ga na- poeziji vsikdar bole rejdke. strašno bijejo. Štiluš je sploj pravijo slobaudnoga pa se Med temi najdemo kratek monumentalen, leko povej- ma nej trbej spravlati z va- verš »Kam?«, šteroga je namo, ka je epski. rašanskim žitkom. piso včasik po lübezenskoj Dugši tau, »Krst« je ovaški, V pesmi »Pevcu« je té pogled nesreči z Julijov. Pesem v njem se pesnik več ne že malo ovaški: pesnik trpi nutpokaže, kak je pesnik spravla s slobaudnostjov pod žméčavo živlenjski nes- brezi méra, vejpa ne smej naroda, liki z žitkom pa reč, more pa vödržati, vej pred lübléno. Tau je kak liki prišeštnostjov sodačkoga bi se pa brezi trplenja nej eden vihérni oblak, šteri prejdnjoga Črtomira. Njeg- narodile njegve pesmi. Té kaže na obvüpanost poeta. vo romantično lübezen Pre- je idejno najbole važen verš Drüga pesem »Prosto srce« šeren nutpokaže vküper s Prešerna, napiso ga je leta piše že o kisnejši cajtaj: velproblemi živlenjske filozo- 1838. Žitek pesnika nutpo- ka romantična lübezen je fije - kak smo vidli že preminaula, tak sta prva v njegvi zrejli pespreminaula vüpanje maj. Črtomir je mladi pa straj ranč tak. Žitek človek, šteri, gda ga brezi méra se je končo, kristjani dojobladajo, prava sreča za pesnika zgübi vüpanje nad pa je donk nej prišla svojimi ideali ino se mesto sreče čüti prazšké vmoriti. Spomin no srcé, zatok želej nana čér poganjskoga zaj staro čütenje. dühovnika Bogomilo En malo pred 1840 pa ma znauvič pripela Prešeren s pesniškim vüpanje, štero pa se delom za en cajt sploj pokaže za foliško. Na gorenja. Tak se konkonci Črtomir dosečajo njegvi zrejli časi, gne resignacijo, nutvej je pa že vse povödo privauli v tau, ka je zao témaj, vse napiso v njga nalekla usoda. formaj, kak je planero. Drügi tau pesnitve, V tom cajti so bili v po»Krst« je nej samo epeziji Franceta Prešerna sko, liki lirsko pa dramideje ino motivi gnaki: Pesem »Pevcu« so nadruknili v prvoj izdaji sko delo tö, v slejdmed njimi najdemo Prešernovi »Poezij« tö - lepau se vidi njena simetrična struktura nom tali leko preštemišlenje o svejti pa mo celau pogučavanje žitki, romantično lümed Črtomirom, Bogomilo kaže žalostno pa tragično, bezen, pesniško pozvanost, pa očov dühovnikom. Nek- postavi ga pauleg Promete- znamenje naroda za žitek dešnjoga sodačkoga prejd- ja iz grčke mitologije, šte- človöka pa eške pomén pesnjoga poganjski Slovencov roma djastrik gétra klüje. nika za narod tö. na konci krstijo, zatok je Vsikdar ga sprevajajo ob- Tak se zaklüči zrejli čas bila Cerkev v Prešernovi vüpanje, obžalovanje, straj Prešernovoga pesniškoga časaj sploj zadovolna s tem pred prišeštnostjov - leko dela. Moremo pa ma eške delom. Tau se je pesniki nej znauvič preštemo ideje iz posvetiti eden tau serije, ka vidlo, od tistoga mau pa so »Sonetov nesreče«. Pesem bi vidli, ka je pesnik v svoji pesnitev na dosta féle forme je nika posabnoga zavolo slejdnji lejtaj eške itak stvautomačili. Gvüšno pa je, ka svoje forme ranč tak. Napi- ro velke dele. je »Krst pri Savici« vrejek sana je v pet kiticaj (vers-dm- Porabje, 5. aprila 2018 10 PAVLOVA PAUT SOMBOTELČANOV Avgust Pavel in njegvi kolejgar iz Budimpešte, Sándor Gönyei, sta 1936-oga leta od veukoga četrtka do veuke sobote ojdla po vesnicaj od Monoštra do Svetoga Petra (Őriszentpéter). Po pauti sta gledala pa dojdjemala, dojnamalala iže pa spitavala lüstvo. V Monoštri od panaufa do Farkašovec sta se pelala s foringašom, s kaulami. Tadale sta pa šla pejški. Kotrige slovenskoga in muzejskoga drüštva iz Sombotela že šesto leto odimo po potaj Avgusta Pavla. Organizatori programa so Sombotelska slovenska samouprava, Slovensko kultur- dni (h)ladila andovska palinka. Direktorica Piroska Molnár in muzejski pedagog Laci Gueth pa sta nas čakala z vrauči tejom (čajem). Po pozdravaj direktorice je v muzeji šegau mejla goršteti nika s toga, ka je oča stoletji je tau bila cerkev svetoga Gottharda, cerkev cistercijanski baratov. Sledik so go nücali za kaščo (magtár), zdaj je pa kulturni dom. Pred podnevom smo dosta vse dobili za düšo, po podnevi pa Kotrige slovenskoga in muzejskoga drüštva pred Muzejom Avgusta Pavla Pojbičke so divdje golaube domau nosili, pa v mali klonjaj doma meli. Mlade vrane so lovili s skopcom, pa spekli. Takšo dobro mesau majo prej kak piškenci. Pavri so v lesej/gaušči süjo listke vküpgarblali v geseni. S tem so nastilali kravam, zatok so toma pravli, ka je tau »nastalca«. Pri pavarskoj iži podgange pa müši tö lejčejo, pa kvar delajo. Podgane so z veukov ladov zgrabili. V Muzeji Avgusta Pavla geste edna mala škatüla s trejmi V gaušči smo ojdli po nastalci no drüštvo Avgust Pavel in Muzejsko drüštvo Železne županije. Prvo leto smo mi tö meli foringaša. Po tistom pa odimo pejški, ka nas je vsikder več (letos nas je bilau 50). Če daleč demo, te mesto foringaša bus gorvzememo. Samo 2006-oga leta smo šli do vesi Őriszentpéter. Od 2011-oga leta odimo samo v slovenske vesnice kauli Monoštra. Bili smo že v Slovenskoj vesi, Sakalauvci, Števanovci, Andovci pa na Dolenjom Siniki. Največkrat pa pri jezeri Hársas v vesi Máriaújfalu. Letos smo se tö s cugom pelali iz Sombotela do Monoštra. Eno vöro smo prve mogli titi kak ovak, ka ranč na te den – 25. marciuša – so cajt za eno vöro naprej postavili. Za toga volo je niške nej zamüdo. Ništerni so betežni gratali, zatok so nej prišli. Najprve smo se stavili v Muzeji Avgusta Pavla. Tam se je že par Zavce so ranč tak lovili. Lisice so prve en mejsec polagali. Čonte, zginjenoga mačka ali kokauš so pod pleve skrili. Gda je redno ojdla na tisto mesto, te so gi nalekli skopec, pa so go zgrabili. Lisicino kaužo so odavali. smo se za zdravo tejlo napautili do jezera Hársas. Ništerni smo se lepau pomalek šetali, ništerni so pa med nami bole brž šli. Par- pa nam šmejkale koškicove pogače/raji reteši, štere so za nas spekli strina Majči Lang. Madžari so takše eške ranč nej vidli, nej ka bi geli. V imeni vsej nas se lepau zavalimo za ta lejpi dar, ka smo dobili na Pavlovoj pauti od Porabske Slovenke, štera je letos dobila Pavlovo plaketo. Na kraci sta se pripelala muzikanta s Sombotela. Ženske so pa že cejli den z nami bile. Pri jezeri so Sombotelske spominčice tazospejvale pet veseli porabski slovenski pesmi. Naši madžarski padašom se je tö trnok vidlo. Sekretar muzejskoga drüštva Kálmán Tóth je gorprešto slovensko balado Smrt kralja Matjaža, v madžarskom prevodi Avgusta Pavla. Krau Matjaž je zatok mogo mrejti, ka je rad emo ženo enga gospauda v Spominčice so spejvale pri jezeri Hársas Slovencom in Madžarom se je vüdo program napiso, či Judita Pavel. Una je zdaj nej mogla z nami priti, tak je gorštejla Marija Kozar. Avgust Pavel je v slovenski in madžarski vesnicaj tau tö spitavo, ka je lüstvo lovilo pa vküppobiralo kauli rama pa v lesej. Srne so z drautom zgrabili. Mesau so zeli, kaužo so odali, iz pažlotov pa so klince naredli za nika obešavat (obešalnike). lüknjami pa drauti. S tem so leko tri müši nagnauk zaničali. Na cvejtno nedelo smo iz muzeja šli k meši in poslüšali, kak lepau so spejvali pasijon o Jezošovom trplenji. Po meši nam je v sausadnjoj zidini predsednica Društva Pannonkapu Andrea Károly nutpokazala ižo, v šteroj je gnes gledališka dvorana in dvorana za razstave. V 12. povejdali smo se tö, pa smo kisnau na pamet vzeli, ka že dugo odimo, pa smo eške itak nej taprišli, kam smo steli. Tak smo te mogli malo nazaj, pa nimo kapejle gospauda Brennera smo tadale šli po gaušči. No, zdaj smo vidli, ka je tau »nastalca«. Gnes več ne garblajo, v gaušči ostane, ka je za njau dobro. Za nas včásik tö dobro bilau, gda je paut blatna bila, smo po nastalci ojdli. Šli smo po »Marijinoj pauti«. Na drejvaj je bila namalana litera »M« s križem. Tak smo prišli do jezera, de pa nej s tisti kraj, gde so že eni nas čakali, liki na srejdi smo vöprišli. Malo trüdni, depa veseli smo se srečali s padaši, šteri so že flajsno geli špek. Nam je tö šmejkalo. Najbole so Porabje, 5. aprila 2018 Celji. Gospaud je zvödo, pa ga s sablov bodno. Gda so pri obödi sejdli gospaudge, so začnili mrtveci zvoniti. Žena gospauda se je tak prestrašila, ka gi je žlica z roké spadnila. Gospaud je pa od čemeraj naužič v njau smekno. Zdaj se pa un prestaršo, pa je sto vujti. Lapec ma tanačivo, ka zavolo nezvejste žene aj ne vujde z domi. Slovencom in Madžarom se je vüdo program na cvejtno nedelo. Vsikši je obečo, ka kleti tö pride na Pavlovo paut. S kulturnim programom smo den začnili pa končali. Od jezera do cuga smo že po kračišoj pauti šli pejški nazaj. Doma nas je nej trbölo aupati, sladko smo zaspali. Marija Kozar 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 06.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta (I.): Drugo materinstvo, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Zlata dekleta (II.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Juretov novi dinozaver, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.10 Mali veliki mož, ameriški film, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal PETEK, 06.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Savinja, dokumentarna nanizanka, 9.00 Bleščica, oddaja o modi, 9.50 Hišica v preriji (IX.): Mali Lou, ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.30 Dober dan, 15.35 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (IX.): Divji deček, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.05 Otroški program: Op! 20.05 Drugi sin, francoski film, 21.55 Zvezdana, 22.35 Zackovo čarovniško popotovanje, 23.05 Nocoj v Palladiumu, 0.10 Glasbeni spoti, 1.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SOBOTA, 07.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.20 Posebne zgodbe, dokumentarni film, 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 11.45 Intervju: Franci Pivec, 12.40 NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.40 Mame: Kriza srednjih let, slovenska nanizanka, 15.10 Ambienti, 15.45 Profil, 16.15 Cesarjev kuhar, japonska serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse: Ogenj, novozelandska dok, serija, 17.45 Popolna družina: Hujšanje, humoristična nanizanka, 18.00 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Miriam, risanka, 18.40 Pujsa Pepa, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Bučke, izmišljene novice, 21.45 Zapuščina (III.), danska nadaljevanka, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.20 Dobrodušni velikan, islandsko danski film, 1.00 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal, SOBOTA, 07.04.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.55 Na lepše, 10.35 10 domačih, 11.20 Hišica v preriji (IX.): Divji deček, ameriška nadaljevanka, 12.25 Čarokuhinja pri atu: Amerika, 12.55 Slovenski vodni krog: Soča, dokumentarna nanizanka, 13.35 Zackovo čarovniško popotovanje: Toronto, 14.15 Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča, 15.20 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 16.05 Glasbeni svet Andréja Rieuja: Britanci prihajajo, 16.50 Hišica v preriji (IX.): Divji deček, ameriška nadaljevanka, 17.50 Romanje k svetemu Jakobu, dokumentarna oddaja, 19.10 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.25 Posebne zgodbe, dokumentarni film, 20.00 Umori na podeželju (XIX.): Vas, ki je vstala od mrtvih, britanska nanizanka, 21.40 TV klub, 22.40 Pot na SP v nogometu, 23.15 Koncert ob svetovnem dnevu Romov: Imer Traja Brizani & Amala z gosti, 1.00 Glasbeni spoti, 2.00 Pot na SP v nogometu, 2.30 Zabavni kanal, 5.55 Glasbeni spoti NEDELJA, 08.04.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.05 Govoreči Tom in prijatelji: Neznosna vročina, risanka, 9.20 Nabriti detektivi, nemška otroška nanizanka, 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Postojna, 10.55 Prisluhnimo tišini, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 15.05 Garaža št. 27, belgijsko-francoski film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 In to je vse! risanka, 18.45 Dobrodošli pri Jonu, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Mame: Presenečenje, slovenska nanizanka, 20.30 Intervju, 21.20 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. oddaja, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Pričevalci: Boris Pahor - slovenska vest stoletja, dok. oddaja, 23.45 J. Massenet – V. Dedovič: Meditacija iz opere Thais, tv balet, 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.20 Info-kanal NEDELJA, 08.04.2018, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Slovenski vodni krog: Soča, dokumentarna nanizanka, 8.00 Festival Radovljica: Kvartet čembalov, 8.40 Koroška poje: France Cigan, 9.40 Hišica v preriji (IX.): Divji deček, ameriška nadaljevanka, 10.45 Slastna kuhinja: Fondi, 11.15 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse: Ogenj, novozelandska dokumentarna serija, 11.40 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta, 13.40 Svetovni popotnik: Najzanimivejše južnoameriške pustolovščine, 14.45 Zvezdana, 15.45 Glasbeni svet Andréja Rieuja: Na poti, 16.35 Hišica v preriji (IX.): Nelliejina vrnitev, ameriška nadaljevanka, 17.45 Meje svetlobe, avstrijska dokumentarna oddaja, 18.40 Z glasbo in s plesom - svetovni dan Romov: Imer Traja Brizani in Amala v SNG Drama v Ljubljani, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Zgodba o Bogu: Moč čudeža, ameriška dokumentarna serija, 20.55 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.25 Ambienti, 21.55 Avtomobilnost, 22.25 Bleščica, oddaja o modi, 23.00 Bučke, izmišljene novice, 23.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 0.45 Glasbeni spoti, 1.50 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 09.04.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas, 12.25 Zlata dekleta (I.): Izobraževanje za odrasle, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet: Ljubezen in spoštovanje, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Z glasbo in s plesom: Operne arije: Sopranistka Milena Morača, 16.25 Zlata dekleta (II.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Osvežilna fronta: Volilna pravica, 17.55 Novice, 18.00 Young Village Folk, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Pošast izza Divjih skal, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Umetnost igre: Gledališča manjšin - Velikani z gore, 23.35 Glasbeni večer, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal PONEDELJEK, 09.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Prideš z nočjo, dokumentarni film, 9.40 Hišica v preriji (IX.): Nelliejina vrnitev, ameriška nadaljevanka, 10.40 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 14.10 Ljudje in zemlja, 15.15 Avtomobilnost, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (IX.): Mogočneži, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Čudogozd: Balet, igrane domišljijske zgodbe, 19.05 Animiranka: Dober nasvet, animirana pravljica, 19.10 Vetrnica: Bolna punčka, 19.20 Bukvožerček: Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, otroška oddaja o knjigah, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Oddaljeni otoki: Sveta Helena, 21.00 Oproščen, norveška nadaljevanka, 21.55 Broadchurch (III.), britanska nadaljevanka, 22.50 Sanje o prihodnosti: Spolnost prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 23.50 Glasbeni spoti, 0.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 10.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Cerkev in zlorabe, 12.25 Zlata dekleta (I.): Veliki očka, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.45 Kino Fokus, 15.00 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.30 Otroški program: Op! 15.55 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarna oddaja, 16.25 Zlata dekleta (III.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Nenavaden hodnik, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nemška nadaljevanka, 20.55 Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.10 Spomini: Zora Konjajev, dokumentarna oddaja, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal, TOREK, 10.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Slovenski vodni krog: Meža, dokumentarna nanizanka, 9.05 Village Folk - Ljudje podeželja: Vrtec na kmetiji, dokumentarna serija, 9.30 Slovenski magazin, Porabje, 5. aprila 2018 OD 06. aprila DO 12. aprila 10.10 Hišica v preriji (IX.): Mogočneži, ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 13.15 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 14.05 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 15.20 Čarokuhinja pri atu: Južna Afrika, 15.50 Nogomet (Ž) - kvalifikacije za SP, Slovenija : Nemčija, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Mami, strah me je, danska dokumentarna oddaja, 20.55 Prava ideja, 21.35 Akcent, 22.30 Mejniki zvoka: Priklop na elektriko, ameriška dokumentarna serija, 23.30 Ruska opozicija, nemška dokumentarna oddaja, 0.30 Glasbeni spoti, 1.30 Nogomet (Ž) - kvalifikacije za SP, Slovenija : Nemčija, 3.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 11.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Slastna kuhinja, 11.50 Umetnost igre: Gledališča manjšin - Velikani z gore, 12.25 Zlata dekleta (I.): Gripa, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.35 Duhovni utrip: Smisel trpljenja, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz, 16.25 Zlata dekleta (III.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Dobrodošli pri Jonu: Piknik, risanka, 18.10 Mimi in Liza: Ogledalo, risanka, 18.15 Dobrodošli pri Jonu: Zelenjavni napad, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Dobrodošli na Norveškem, norveški film, 21.35 Mario je gledal morje z zaljubljenimi očmi, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Panoptikum, 23.55 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SREDA, 11.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 9.30 10 domačih, 10.15 Svetovni popotnik: Oddaljeni otoki: Sveta Helena, 11.20 Dobro jutro, 14.00 Dober dan: Iz mariborskega studia, 14.40 Vikend paket, 16.00 Ambienti, 16.30 Halo TV, 17.10 Nogomet - pokal Slovenije: Celje : Olimpija, polfinale, povratna tekma, 19.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Glasba skozi čas: Barok, nemška glasbena dokumentarna serija, 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.50 Bleščica, oddaja o modi, 22.25 Prevara (I.), ameriška nadaljevanka, 23.30 Glasbeni spoti, 0.30 Nogomet - pokal Slovenije: Celje : Olimpija, polfinale, povratna tekma, 2.10 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 12.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Zlata dekleta (I.): Slepe ambicije, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent, 14.35 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja, 16.25 Zlata dekleta (III.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Hiša žive dediščine, 18.05 Mala kraljična: Nočem pomoči!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu, britanska dokumentarna serija, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal ČETRTEK, 12.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Blejsko jezero, dokumentarna nanizanka, 8.40 Na lepše, 9.05 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse: Ogenj, novozelandska dokumentarna serija, 9.45 Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dokumentarni film, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 15.00 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.35 TV klub, 16.30 Halo TV, 17.10 Nogomet - pokal Slovenije: Aluminij : Gorica, polfinale, povratna tekma, 19.10 Od popka do zobka: Možgani, zabavno-poučna oddaja za otroke, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Prvinska preizkušnja: Pri masajskih bojevnikih, britanska dokumentarna serija, 20.55 Avtomobilnost, 21.30 Bela ptica v metežu, ameriško francoski film, 23.05 Slovenska jazz scena, 0.10 Glasbeni spoti, 1.10 Nogomet - pokal Slovenije: Aluminij : Gorica, polfinale, povratna tekma, 2.55 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Velikonočna delavnica 23. marca popoldne ob 16. uri je Slovenska narodnostna samouprava v Števanovcih v kulturnem domu organizirala velikonočno delavnico. Ta program je že tradicionalen. Na začetku so učenci DOŠ Števanovci recitirali in zapeli pomladanske in velikonočne pesmi. Tudi cerkveni pevski zbor je zapel dve pesmi. Potem se je začela delavnica. Mateja Huber je iz volne delala zajčke. Tako starejši in mladi so z veseljem in aktivno sodelovali. Iluš Dončecz je naredila cvetlice iz krep papirja, Iluš Časar pa je okraševala jajca s servietami. Kata Čabai je prikazala, kako se rišejo velikonočni motivi na les in kako se lahko glazirajo(zapečejo). Bilo je zanimivo. Vsi, ki smo ta dan bili skupaj, smo aktivno in pridno delali. Zelo sem bila vesela, da se je dvorana napolnila. Več generacij se je skupno pripravljalo na veliko noč. Agica Holecz, predsednica WWW.SLOVENCI.HU TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB porabje.hu