Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. 242.
\ LJUBLJANI, sreda, dne 27. oktobra 1926.
Pi ii tirzihi te vilka Din 1.-
UilTO III.
NARODNI
tl/NK
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Meseer*a naročnina: y Ljubljani in po pošti: Dln 20~, inozemstvo Din 30'-.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA L LICA ST EV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552.
UPU A V NIŠT V O: KONGRESNI TRG STE V. 3.
Rtlkopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.638.
Proračunsko šfedenje.
Sedanji finančni minister se je lotil hvalevrednega posla, da zniža naš držav -
• £,r-aT ^ za dxe inilijar(li- Samo n i 1 Je’ ri njegova prizadevanja po-pclucma uspela, ker je tudi že 11 mili-'at* Ul PK,Ia.™n tako visok, da ga naša i.r.-'aVa, aj sredi najtežje gospodarske |ze komaj premore.
čn r-aVIla P°treba je zato, da s-e prora-j n, cj!v‘ najbolj zniža, a državna potreba y. 11 ^ da se redukcija proračuna izvr-. l>ravUno. žalibo g pa prihajajo vesti, da n i	ič	krenil	ua napačno pot in da
misli najbolj reducirati izdatke onih m;-flistrstev, ki so ravno za gospodarstvo ^jvažnejša. Tako se pereča, da hoče znižati proračun poljedelskega ministrstva za celih 75 odstotkov in da je vsled tega. minister Pucelj že zagiozil z demisijo. Silno hoče finančni minister reducirati tudi izdatke trgovinskega ministrstva in še železniškega ter ministrstva za Hime in rude. Vsa ta ministrstva pa sc za ase. gospodarstvo najvažnejša in ravno '^ aj v času krize bi morala ta ministr-,'a razviti največjo aktivnost. To tem k ker so vsa ta ministrstva ne samo v'’ed slabega vodstv^ temveč tudi vsled Pieslabe dotacije itak premalo storila 'in l>i morala sedaj nadomestiti vse to, kar sc zamudila v prejšnjih letih.
Zlasti pa je obsojati tako velike redukcije pri poljedelskem ministrstvu. Pcijmteijjivp je hrbtenica vsega našega »podarstva, trgovina pa vsega našega denarstva. Če pade poljedelstvo, potem pade vse naše gospodarstvo, s tem pa tudi davčna moč države. Prekomerno šte-denje pri poljedelskem ministrstvu ni zato nobeno štedenje, temveč naravnost zapravljanje. Še enkrat manj se pridela v Piodni Vojvodini, kakor ua slabi zemlji v Nemčiji. Zato je prvi državni interes, • <Ul Predelsko produkcijo dvignemo to P« more storiti le dobro dotirano poljedelsko ministrstvo. Zadnje povodnji pa so dokazale .tudi to,'da zapravljamo letno milijone m milnone če 110 i« rike. In ,„a|‘
petenco ministrstva 1 '“ ‘V',"
V0(|e	d za poljedelstvo m
A tudi naša trgovina doživlja težko kri-. vi se ni na svojem višku, ker se še ne kažejo posledice polomov nekaterih denarnih zavodov, ki so se izvršili v zadnjem času. Največji del teh polomov pa bc- zadel trgovstvo. Zato. bi nioraM trgovinsko ministrstvo ravno sedaj razviti aajvečjo živahnost. Finančni minister pa n,u jemlje denar, brez katerega ni nobe-ne muzike.
Pa tudi metoda reduciranja, kakor si Vol6 ^ral finančni minister, je napačna, s nacm državnega gospodarstva je tre-preurediti, pa bo hitro tu zadosti denarja. Da daje državi ogromno veleposestvo v Belju samo deficit, da ni nič ^ ugacen uspeli dela v državnih tovar-n,in Je.naj.bo,j kričeče dejstvo in tu treba J ',ej Pečeti s sanacijo. In nato treba SS da, sf uehaJ0 vse nepravilnosti
peten, reducirati t„„, kjer
/godi samo v škodo vsemu našemu go • k spodarstvu.
Angleži so najprej s pomočjo civilnih gospodarskih strokovnjakov reformirali upravo in šele ko je bil sistem te reforme izdelan in so njemu prilagodili redukcijo po ministrstvih. Tako bi bilo treba tudi prt nas delati.
\ prasanje pa je seveda, če je to mogoče, ker je pač naša vlada kljub svoje velike večine tako brez avtoritete, da ne more rešiti niti eno vprašanje, če je z ! njim zadet interes le ene porodice.vS tem : smo pa v bistvu stvari. Postranske za- j
Danes imajo pričeti oficielna pogajanja med Koršičem
in Srksičetn
IZJAVA DR. KOROŠCA.
| Beograd, 27. oktobra. Včerajšnje po-! poldne je poteklo brez kakih novih do-| godkov. Najvažnejši moment včerajšnje-i ga dne jo bila izjava, ki jo je dal dr. Ko-; rošec novinarjem in o kateri so bili še včeraj obveščeni vsi politični krogi v Beogradu. Na to izjavo so se delale razne nove kombinacije o politični situaciji. Koroščeva izjava se glasi:
Giede na vsakdanje pisanje enega dela časopisja o stopu SLS v vlado, sem že v več izjavah, ki sem jih dal »Slovencu«;, naglasil, da se o našem vstopu v vlado ni še nič konkretno razgovarjalo. Kolikor je bilo dezdaj v tem pravcu razgovorov. so bili vsi neobvezni. Formalnih pogajanj in tudi ponudb ni bilo nobenih. Na to, kar pišejo nekateri listi, da bi bilo potrebno, da damo mi nekako izjavo v korist vidovdanske ustave, lahko izjavim, da smo vedno priznavali vidovdansko ustavo de iure in de faeto in da smo to dokazali s tem, da smo leta 1924. bili v vladi narodnega sporazuma. %»iatram za nepotrebno, da se laka vprašanja načenjajo, Če se hoče kaj stvarnega storiti.«
Sedi se, da je dr. Korošec s to izjavo dal odgovor na predvčerajšnjo izjavo g. Uzunoviča, ki jo je pri izhodu iz svojega kabineta dal novinarjem.
Po tej' izjavi dr. Korošca ne obstoji, k n- I kor mislijo, nobena zapreka več, ki bi megla zavreti normalen raz vitek situa-cije v pravcu razširjenja vladne koalicije na SLS. Ne preostaja zdaj drugega, ko da se začno in izvedejo konkretna pogajanja med predsednikom vlade in SLS. Ta pogajanja se imajo vršiti po mnenju radikalov in po mnenju skupine dr. Korošca samo med predsednikom vlade in med zastopnikom SLS dr. Korošcem. Uzunovič mora sedaj napraviti formalen korak do SLS, ker je kot predsednik vlade poklican, da odloča o svojem kabinetu in da stori vse, kar je potrebno za razširjenje kabineta.
Važno je, da so po včerajšnji izjavi dr. Korošca vsi politični krogi mnenja, da | je razširjenje vlade na SLS smatrati kot najkrepkejšo oporo za vlado narodnega sporazuma in da bi to razširjenje pomenilo ojačenj« i« konsolidacijo vlade narodnega sporazuma.
p 'Sef1 iazgevorih, ki so se dozdaj vodih med dr. Korošcem in dr. Srskicem so se v glavnem proučila vsa vprašanja.
I o tem, kat ^e je moglo z dobro poučene strani dognati, gre za dva najvažnejša momenta, ki jih mora SLS sprejeti, pred-no vstopi v vlado, in sicer: prvič julijski sporazum, ki je bil sklenjen med radikali in med HSS in drugič samoupravo.
V tem pogledu sta se dr. Korošec in dr. Srskic dogovorila, da se besedi »samouprava« da lahko široko tolmačenje, na • primer se za kake. špecijelne potrebe lahko združijo dve ali tri oblasti.
Ker je bilo v teh vprašanjih doseženo i soglasje, in ker je včeraj dr. Korošec izjavil, da je SLS že preje de iure* in de priznala vidovdansko ustavo, se °‘ n° smatl'a, da je napravljen velik
korak naprej v pravcu politike narodnega sporazuma. Sporazum med radikali in HSS je bil samo del tega sponazu ua. Sedaj ipa, ko se ta razširi na SLS, imamo popolen narodni sporazum, ker se smatra, da je SLS najlegalnejša zastopnica Slovencev.
Sedaj pričakujejo samo še sestanka med dr. Srskicem in dr. Korošcem. Sodi se, da bo po tem sestanku Uzunovič formalno povabil zastopnike SLS k sebi in z njimi določil vse dno, kar je .bilo do-zdaj na neobvezen način domenjeno med dr. Srskicem in. dr. Korošcem. Dr. Srski-ča pa do sinoči se ni bilo v Beograd. Po spoi oči lih, lij jih imajo v radikalnem klubu, bi se imel. dr. Srskic danes dopoldne vrniti v Beograd. Tako bi bilo lahko še dane«s razčiščeno to vprašanje.
V vrstah HSS uiso drugih misli kakor radikali. Samo Štefan Radič je za časa svojega bivanja v Beogradu izrazil v nekih ozirih svoje posebno mnenje. Ker je torej znano tudi razpoloženje HSS v tem pravcu, se smatra, da je vprašanje razširjenja vlade urejeno in da s& čakajo samo še zadnje formalnosti, potem pa
ENOUREN RAZGOVOR DR. KOROŠCA
Z DR. JANJIČEM.
Beograd, 27. okt. Sinoči sta se od 6. pa s oro do 7. v biblioteki narodne skupščine lazgovarjala dr. Korošec in dr. Voja Janjič. Ta razgovor se smatra, da ima oči-to političen značaj. Niti eden niti drugi sicer ni hotel o vsebini tega razgovora nič povedati, navzlic temu pa se ta razgovor spravlja v zvezo z vprašanjem vstopa SLS v vlado.
UZUNOVIČ SE NOČE IZJAVITI.
Beograd, 27. oktobra. Uzunoviča so pri odhodu u vlade v velikem številu obkoli novinarji, ik so ga clbvestili o izjavi, vI jo je dal dr. Korošec. Uzunovič je na-
0 ejal. »Mmam Vam na to prav nič povedati.«
k°.je neki novinar vprašal, kaj je z vestni1 o nameravanih pogajanjih za vstop Demokratske zajednice v vlado, je Uzunovič odgovoril: »Mi se preveč bavi-ino s temi političnimi vprašanji in z razgovori in pogovori. Mislim, da je mnogo
pametnejše, da delamo, kakor n. pr. nocoj.«	1
»luzke po odice, ne pa izdatke najbolj za
gospodarstvo pomembnih ministrstev ie
Ireba reducirati, pa bo imela država takoj dovolj denarja, gospodarstvo pa dovolj razmaha za napredek.
Mora se proračun zmanjšati, a mora se zmanjšati pravilno, da bo zmanjšanje našemu gospodarstvu v prid, ne pa v skedo. Sedanji način pa more le škodovati in zato proč z njim!
VAŠA JOVANOVIČ POROČA PAŠIČU.
Beograd, 27. oktobra. Pri Pašiču je bil včeraj popoldne prometni minister Vaša Jovanovič. Sestanek med.Pašičem in Jovanovičem je trajal eno uro. Jovanovič je u po znal Pašiča z vsemi novostmi, ki p J0 llveciel v prometnem ministrstvu. Prav tako je Pašiču razlagal razne pred-age’. 1 jih ln>šli ministrstvo za promet staviti, da se urede naša prometna vpra-
S8nj3,
KONDILIS pred padcem. London, 27. oktobra. Iz Aten javljajo.
' Je K°ndilisov položaj postal nevzdr-ztn. si sodniki so se izjavili solidarne s svojimi preganjanimi tovariši. Hkrati se V. ,'n0]sl<' in mornarici opaža nezadovolj-s. .Kondilisom zaradi svojevoljne suspenzije sodnikov. Kondilisovi nasprotni-'* v Množicah agitirajo s trditvijo, da namerava Kondilis vzpostaviti diktaturo in iiKmiti parlament. S službenega mesta pa eil’entirajo vse vesti o uvedbi diktature in kategorično.zatrjujejo, da bodo volitve kmalu izvedene in da bodo popolnoma svobodne.
Beograd, 27. okt. Včeraj popoldne je i imel ministrski svet sejo, na kateri je ; razpravljal c vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Posebej se je govorilo o delu skupščine in o že urejenem gradivu : za krajše delovanje parlamenta. Dotlej : da bo to gradivo izčrpano, bo vlada za i skupščino pripravila še druge stvari, ta-: ko da bi se skupščina z njimi dalje časa | bavila.
I Najvažnejše vprašanje, c katerem se je včeraj razpravljalo, je predložitev nettun-skih konvencij narodni skupščini. Prav tako se mora predložiti skupščini zakon o agrarni reforifii v Dalmaciji. Kar se tiče teh dveh važnih vprašanj, ni še dosežen končen sporazum, ker obstoje v vladi različna naziranja, zlasti v pogledu nettun-skih konvencij, vendar pa ni večjih tež-koč in se sodi, da pridejo konvencije na dnevni red skupščine brez posebnih težav. To stvar posebne forsira. dr. Ninčič.
Ko je bila seja končana, je prvi odšel Miša Trifunovič, ki je izjavil novinarjem: »Ncccj sme razpravljali o vseh tekočih vprašanjih, posebno o delovnem programu za skupščino. Dalje smo govorili o zakonu o neposrednih davkih, o nettim-skih konvencijah in o agraru.
^ Na pripombo novinarjev, da so glavna ftvar nettunske konvencije, vse drugo pa j da je le izgovor, Trifunovič ni reagiral, j Pač pa je rekel, da bo on s svoje strani | predložil ministrskemu svetu zakon o vseučiliščih ter zakone o srednjih in osnovnih šolah. Vlada je razpravljala tudi c oblastnih volitvah, za katere bo treba razpisati rok. Ko je neki novinar pripomnil, da je to zahteva dr. Korošca, Trifunovič tudi na to ni reagiral.
NETTUNSKE KONVENCIJE PRIDEJO V KRATKEM PRED SKUPŠČINO. Beograd, 27. okt. Zunanji minister dr. Ninčič je bil pri izhodu s seje ministrskega s\ eta opozorjen od novinarjev, da so obveščeni, da pridejo nettunske konvencije v kratkem pred narodno skupščino.
Na to je minister kategorično izjavil: >Da. Konvencije bodo kmalu pred skupščino.«
SPOMLADI OBLASTNE VOLITVE.
Di ugi člani vlade so izjavili novinarjem, da je vlada odobrila kredit 24 milijonov Din za zgradbo predora Vučko-vac na železniški progi Beograd—Kraljevo. Notranji minister je na sinočnji seji i eferiral o zakonskem načrtu za oblastne volitve. Ta načrt se v sedanji stilizaciji ptedloži parlamentu. Vlada pa se je zedinila na to, da se bodo eventuelni po-Pruvki izvršili o priliki debate v skupščini. V tem načrtu je predvideno, da se morajo oblastne volitve izvršiti v vsej državi isti dan. Datum za te volitve še ni določen. Misli se, da bi se utegnile izvršiti v januarju. Govorilo pa se bo o tem še v vladi ter se bo o stvari odločilo tedaj, kadar bgdo vse podrobnosti proučene ter bodo konzultirani tudi prvaki vladnih strank. Boži Maksimoviču se je prepustilo, da predloži načrt narodni skupščini. Končno se je razpravljalo o vlogi samostojnih demokratov, ki so zahtevali, da se dovoli za proučevanje davčnega zakona samo petdneven rok. Vlada je to zahtevo odklonila z motivacijo, da je *a temeljito delo davčnega odbora treba več časa.
IIUDE NEVIHTE V TOSKANI.
Bini, 27. okt. V vsej Toskani je besnela u a nevihta, ki je napravila ogromno škodo. Hude nevihte so bile dalje v beneški provinci in, kakor javljajo iz Livorna' tudi na Tirenskem morju, kjer so morale tri ladje pometati ves tovor v morje.
Siran 2.
NARODNI DNEVNIK, dne 27. oktobra 1926.
Štev. 242.
Druga rusko-japonsfca vojna
Pravo ozadje kitajskih dogodkov.
Francoski .senator in 'bivši visoki komisar v Siriji de Jouvemel je objavil pod gornjim naslovom članek, ki morda ni vseskozi utemeljen, ki pa je tako interesanten po svoji zamisli, da smatramo za potrebno, če z njim seznanimo tudi svoje čitatelje. De Jouvenel piše:
»Devet let so boljševiki v Rusiji na vladi. In rezultat? 'Pripravili so državo do tega, kakor da bi v letih 1924 do 1926 izgubila novo vojno proti Japonski. Posledica prve rusko-
da še dobi zmago, pa čeprav sc sama ne bi borila.
Je .sicer res, da zveze na Kitajskem ne drže dolgo. Čangeolhi ni bil dolgo zaveznik Vupejfu-a in Čangkajšek bi jse mogel zadovoljiti z absolutno močjo nad neodvisno južno kitajsko državo. Toda pustimo prorokova-
jetno, da se bo komunistična stranka vedno bolj poburžujila, kakor stopa sploh kapitalizem, oziroma osebna lastnina v Rusiji ved-no bolj v ospredje.
= Nova zastava sovjetske vlade je zeleno-rdeča in z zlatim robom. Sredi zastave se nahaja sovjetski znak srpa in kladiva. Rdečo zastavo so sovjeti kasirali, iker je bila pre-strankarska, Rusija pa rabi svojo zastavo. A moglo bi se tudi reči, da se sovjeti deboljše-vizirajo.
= Preki sod f .šangaju. Prodiranje kanton-
nja in zadovoljimo se s konstatacijo trenu. ,	--------»— .	»«**•■>»«-
j nega stanja nove rusko-japonske vojne, fei se ske armade proti Šangaju je opogumilo šan-j odigrava za steno kitajske državljanske vojne. . gajske komuniste, ki so poskusili izvesti vista-Evropa se za vse te dogodke ne zanima ; jo. Navalili so nenadoma na municijska skla-
» VJAAV [ * ^	J	IV	4*	A	U.UUU11U	p	*	* V 1 UOIVW I	J—d ' 1 V/LL OV U-.ll *Wv	^	j	1 • y V	%	#	#	»'
japonske vojne je bila izguba Port Arturja, i dosti. In vendar gre v tem konfliktu tudi is. j tnsca, pa je policija pravočasno zasledila njih
polovice otoka Sahalina in železnice (ter vpliva) v južni Mandžuriji. Druga vojna, ki jo sicer Rusija ni sama vodila, pa je omogočila Japonski, da se je polastila vsega 8n h Mlinskega otoka (gospodarsko), vise Mandžurije in vse vzhodno-kitajske železnice (zgrajene z ruskim denarjem in ruskimi ljudmi Op. ur.) Na ta način je Japonska prodrla skoraj do Bajkalskega jezera in prišla, v hrbet ruski poziciji ob Tihem oceanu.
Nad vse točno opisuje ruski list »Poslednjo vesti«, ki izhaja v Estoniji, novi rusko-japonski konflikt, ki je izbruhnil dvajset let po prvem. Oblika boja se je sicer silno spremenila. Ne stoje si sicer več nasproti ruska i i japonska brodovja ter armade, temveč sam o kitajski generali. Cangsolin je ugrabil Rusom vzhodno-kitajsko železnico, ekladišt-i, ruske šole in pristanišče v Harbinu (ki je naravnost velikansko in nad vse moderno urejeno. Qp. ured.) Na jamborih sovjetske (man-džurske in nmurske) mornarice pa vise danes kitajiske zastave. A Čangsolin je, kakor sovjetski listi sami pišejo, samo najemnik Japonske.
»Krščanski general Fungjuhsiang pa je celo leto v ruskih tovarnah navidezno samo zato, da dobi svojo proletarsko diplomo. Če pa se sedaj nakrat pojavi v Mongoliji in prične tu zbirati čete, da postane šef eksekutive komunistične narodne vlade v vzhodnih provincah, potem za Čangsolina pač ni nobenega dvoma, da je prišel njegov premagan rival, da se maščuje in da izvede v Moskvi sklen jen načrt.
Dve kitajski koaliciji se borita v strahoviti državljanski vojni Na eni strani Č&ngso-ltn, dosedanji zmagovalec na severu, Vupej-lu, ki je bil pri iHankovu premagan od kan-tonslčih čet ter Sunčuanfang, diktator Šanga-ja, ki se je ravno obranil pohoda kanion-skih čet na Šangaj — na drugi strani zm"poviti zapovednik kantonskih čet Čangkajšek, h kateremu pošiljajo sovjeti odposlanca /a odposlancem, da se združi z generalom Feng-juhsiangom in ostalimi generali, ki so prisegli krvavo maščevanje Vupujfu-u. Če se posreči ta načrt, potem bodo ustvariti nacionalisti skrajnega severa in skrajnega ju<ja skupen blok proti vsem, ki so še prijatelji Japonske in Anglije. Na ta način upa Rusija,
velike evropske interese. Kitajska državljansko vojna je dejansko glavna ifaza boja^ ki ga vodijo sovjeti proti evropskemu družab
načrt in liaipad na skladišča je bil krvavo odbit. Nato je policija izvršila obsežne preiskave v kitajskem delu mesta in zaplenila nmo-
Avgusta meseca v 'Nagasaki zborujoča konferenca aziatskih plemen ni prinesla pan-aziatiski misli nobenega uspeha. Ta od Ja-j ponske povzročena konferenca je naletela pri ■: drugih aziatskih narodih ma nezaupanje, pa j čeprav je ostala Japonska z enim samim ude-; le že n c eni previdno v ozadju. Toda debate so ' jasno pokazale antagonizem med Kitajsko in Japonsko, dočim so delegati Indije, Perzije, Turčije in Afganistana pokazali simpatije za Japonsko. Kljub sklepu, da se ustanovi Azijska zveza, je bilo vendar opaziti dve Ariji, od katerih je ena za Evropo, druga pa proti-evropeka. Japonska spada k prvi skupini, Rusija pa k drugi.
Mnenja sem, da bodo sovjeti, katerih spretnost je v mednarodnih pogajanjih, ali da j točnejše izrazim, v mednarodnih zarotah, ne-' sporna, izigrali sedaj vse svoje diplomatske adute. Pri tem je samo dvoje mogoče: Ali se jim posreči zbrati okoli sebe krog držav in s tem se trdno usidrati v Aziji in z grožnjo novih bojnih zapetljajev postaviti Zvezi narodov nasproti novo državno kombinacijo, ali pa se ponesrečijo vsi njih poizkusi in potem jim ne preostane drugo, ko da se par let kasneje sprijaznijo z Japonsko in kakor Nemčija izaprosijo za vstaj) v Zvezo narodov..
Svoj članek zaključuje de Jouvenel s pobožno željo: »Upajmo, da se bo druga rusko-japonska vojna tako končala.
Naše upanje pa je seveda drugo in samo želeli bi, da bi ise druga rusko-japonska vojna končala z zmago Rusije, pa čeprav bi trpeli vsled tega evropskr interesi v Aziji-Toda ti interesi niso naši. temveč so samo interesi velikega kapitala. In da se hoče Kitajska te nadvlade rešiti, je le naravno, kakor je"razumljivo, da uživa pocestni ropar Čangsolin vso podporo zaveznikov v boju proti sovjetom. Pa to podporo bi užival ravno tako, če bi bil v 'boju s carsko Rusijo, ker na Daljnem Vzhodu ne gre za komunizem, temveč za imperializem velesil.
Politične vesti.
r= Seja skupščine. Včerajšnji seji skupšči- I Ija to pa kot protiusluge za druga nemška ne je predsedoval II. podpredsednik dr. Ba- jamstva. — Berlinski >\ onvarts« piše,^ da
sariček. Ko so bile končane formalnosti je odgovarjal minister Simonovič na interpelacijo dr. Grisogona in tovarišev glede načina rešitve zadnje parlamentarne krize. Minister Simonovič je trdil, da ni skupščina kompetentna za presojo reševanja krize. Skupščina glasuje le o zaupnici ali nezaupnici vlade, ne pa o načinu sestave vladne koalicije. Z odgovorom ministra se interpelant ni zadovoljil in skušal dokazati kompetentnost skupščine. Za poslancem Grisogonom so iv wtem smislu govorili tudi drugi poslanci SI«’, toda ekuipščina je zavrgla njih tezo. Naio j fojni minister dokazoval potrebo svojega zakona o selitvenih stroških oficirjem. I-1' ja! je edino zemljoradniški poslanec \ ujic. Nato je bila seja skupščine zaključena. _
= lla/ki 1 v radičevsUih organizacijah '
Dalmaciji. Deloma vsled nettunskih konvencij, deloma pa iz lokalnih vzrokov je pnslo do težkih nesoglasij v radičevsk'h or«" " 'a-ciiah v Dalmaciji, zlasti pa v Splitu in Šibeniku. Glavni vzrok pa je v nezadovoljstvu Dalmatincev s sedanjimi Radič,evskimi poslanci iz Dalmacije, ki da niso nič storili za Dalmacijo. Zato se je vedno bolj propagiralo mnenje, da se teh poslancev ne sme več izvoliti in da mor.ajo priti na njih mesta sedanji voditelji radičevskih dalmatinskih organizacij. Vodstvo HSS pa se je zavzelo za sedanje poslance in ker organizacije niso hotele ubogati, je izključilo šibeniškeTi župana dr. Kožulo, dalje Dona Gjirliča in Drez-
pripravljajo nemška, francoski in belgijska socialna demokracija skupno akcijo, da pospešijo politiko zbliževanja, ki se je pričela v Ženevi in v Thciryu. Zastopniki obeh strank se v kratkem sestanejo k skupnemu posvetovanju, da se dogovore o sredstvih pospeševanja, pri čemer bo brez dvoma glavno vprašanje o udeležbi socialno - demokratičnih strank, zlasti nemške in belgijske, pri vladi.
— Tekom glavnega zborovanja levičarskih republikancev v okrožju Hazebrouck, je izjavil poslanec Loucheur, z ozirom na zunanje politične probleme, da so vsa sporna vproSnnj« našla prijateljsko rešitev. V tem trenutku se vršijo' velika pogajanja z Nemčijo, Francija hote napeti vse sile, zato da bo na svetu zopet vladal resničen mir.
— Domiiiioui zahtevajo neodvisnost. Kakor poročajo iz Londona, pridejo še tekom tedna na dnevni red sedanje državne konference vprašanja o odnoSajih dominionov do matične države in različna vprašanja o mednarodni politiki. S tem nastopi kritična faza za državno konferenco. Za razširjenje neodvisnosti dominionov nastopi kot prvi general (lertzog, ki bo zahteval za Južno Afriko pravico, da sme v drugih državah osnovati lastne konzulate in izpostaviti diplomatske odnošaje. Kar se tiče mednarodne politike Velike liritani-je, bo In locarnski pakt središče diskusije.
Zastopniki dominionov se bodo ob tej priliki branili priznati klavzule, ki jamčijo meje Francije in Belgije.
ir Stalin obračunal z opozicijo v stranki.
Na plenarni seji Osrednjega izvršilnega od- _ bora komunistične stranke je bila po daljši j s|aževal pri debati sklenjena resolucija, s katero se ob- j ,r Govekarj soja delovanje voditeljev opozicije Trockega, • ' pri včern Zinovjeva, Kamen jeva, Pjatakova, Evdokimo- * va, Sokclnikova in Nikolajeve ter se konsta- ! tira, da so imenovani kršili strankino disciplino. Vsled tega se predlaga izključitev Zi-nevjeva iz komuniKtične stranke in iz tretje internacionale, ker je izgubit Zinovjev s svojim delovanjem popolnoma zaupanje komunistov v Franciji, Angliji, Ameriki in Nem-
go iz stranke. Iz splitsko organizacije p.ija hotelo vodstvo HSS izključiti dr. Sokola, čemur pa 'se je uprl poslanec Matijevič in predlagal dr. Sokolu zaupnico proti oni seljački gospodi, ki da je. sedaj v vodstvu HSS. Vodstvo HSS bi moralo sedaj izključili tudi poslanca Matijeviča, kar se pa najbrže ne bo zgodilo. V Splitu je izbruhnil spor med ra-dičevci tudi zaradi občinskega svetovalca dr.
Benkoviča. Na občnem zboru splitske organizacije HSS, ki bo dne 31. t. m. pade o vseh teh vprašanjih odločitev. Zbor bo skoraj gotovo zelo buren. — Tudi med zagrebškimi
radioevci je prišlo do nesoglasij in je bil me- i	.	-	. ,	.....	»	.	.
sto 'sedanjega predsednika organizacije dr. j ciji. Nadalje je sklenil osrednji lzvrsevalni
,	iv	y	» * /	•	1K r\ »*	/I .. firt /V/IOT VQ tl 11Q	I I'	t	lil	IVO	ni	O	Tl	l£k	\7
Torbar e izvoljen inž. Kosu tič.
= Thoiryski sporazum. Diplomatski kore s-pondent »\Vestminster Gazette« poroča, da jo propadel samo oni predlog thoiryske'ga načrta, po katerem bi morala Nemčija Francijo financijelno podpreti s tem, da bi demobilizirala železniške obligacije iz Davvesovega natrla, za kar bi napravila Francija politične in vojaške koncesije na Reni. Niti londonski, niti nevvvorški trg nista pripravljena sprejeti itr.mobližirrnih deležev, čeprav bi se francoski (lele?i lahko kapitalizirali v svrho stabilizacije franka. Meslo lega je francoska vlada orforavila načrt medsebojnih francosko - nem-šk h koncesij s katerimi se bo Francija laja-
X jSS&rt* -la tolM-jgg- -SK
vi Nemčiji razne usluge v vpinSanju okupacije in bodoče uprave saaiskegi
Komunisti so nadalje skušali pretrgati tele-tonske in telegrafske vezi. Policija je zaenči-la devet komunistov na <lelu in so bili vsi na meslu usmrcenj. Takoj .po napadu komunistov na skladišča je bil proglašen preki sod in obsedno stanje. — Kot odgovor na poraz. kantonskih čel so pričeli kitajski nacionalisti in komunisti z zopetno propaganio bojkotiranja angleškega blaga in je ta propaganda vseskozi uspešna.
= Angleški rudarji ne odnehajo. V londonski poslanski zbornici je podal bivši minister dela Clynes splošno poročilo o položaju v rudarski industriji. Obžaloval je, da ne obstoji nobena vladna izjava, ki bi omogočila olnjša-šanje položaja. V različnih krogih so se pojavili znaki volje do približanja, toda rudarji se ne nameravajo udati. Dolga doba izjemnega stanja mora biti vzrok sprave in ne izčrpanja, ki bi bilo le začetek kakega drugega konflikta v novi obliki.
Prosveta.
V proslavo čehoslovaškega narodnega praznika se vrši na njega predvečer v našem Opernem gledališču prvi operni intimni večer, na katerem se bo scenično izvajal Leoš .Janačkov ciklus pesmi: Zapisnik izginolega. Ta zapisnik, ki je pač edini svoje vrste v vsej glasbeni literaturi se izvaja navadno popolnoma koncertno. Pri prvi njegovi izvedbi v Ljubljani j>« bo podan scenično in sicer bo izpremenjen oder v moravsko pokrajino in oba glavna predstavljalca: mladenič in ciganka Zofka nastopata v kostumih.-Zapisnik izginolega je ciklus 22 pesmi, katere je napi- j sal priprost kmečki mladenič, pesmi v katerih i nam razodeva svojo neizmerno ljubezen do j ciganke. Pesmi se večinoma pojejo nepretr- j goma, le po 0., 11., 18. in 21. pesmi je prav j kratek oddih. Cela skladba je zgrajena na mo- j tivih slovaških narodnih pesmi ter se odliku- j je po prekrasnih motivih, ki so umetniško < <lovrženo izpeljani. Prvih sedem pesmi poje J mladenič som, (g. Zdenko Kntttl) v osmi pa \ ■nnfrtopi	Zefka	(pa Vilma Th.ierry - j
Kavčnikova), kateri se v deveti in deseti pesmi pridružijo v ozadju trije ženski glasovi (ga. Poličeva, gna. PotuČkova in gna. Žalu-dova). Enajsta pesem je dialog med mladeničem in ciganko, ki takoj nato tudi izgine. Trinajsta pesem je krasen klavirski intermez-zc, ki nam v najkrasnejših barvah slika 1 ju- j bezensko noč. Ostale pesmi so nadaljevanje ' povesti mladeniča samega. Pred ciklusom za- i poje gna Žaludova nekaj drugih samospevov iz prelepe in bogate češke glasbene literature. Vstopnina za ta prvi intimni operni večer je izredno znižana in stanejo posamezne vstopnice le polovico navadnih opernih cen. Kakor žc omenjeno se vrši ta večer v proslavo če-hcslovaškega narodnega praznika, zato vabimo vse prijatelje bratskega naroda, kakor tudi vse ljubljanske brate Čehoslovake k temu večeru. Vstopnice so že v predprodaji v dnevni blagajni v operi.
■
Izpred sodišča.
Govekar contra Vidmar.
i	Včeraj sta se vršili pred tukajšnjim tiskov-
i	senatom dve tiskovni razpravi proti last-
niku in uredniku revije »Kritike« g. Vid-: inarju.
i Prva razprava je bila nadaljevanje razprave i o tožbi g. Frana Govekarja proti Vidmarju radi njegovega članka v »Kritiku, kjer je Vidmar trdil, da »pozna Govekarja po njegovem slabem literarnem slovesu vsak slov. izobraženec in da »Govekar instinktivno mrzi vsako višjo obliko in resnico v literatu i. Ker je Vidmar ponudil pri prvi razpravi dokaz resnice in zahteval, da se zaslišijo lite-rrrni izvedenci,je tiskovni,senat tedaj razprave odgodil. O poteku prve razprave smo tedaj izčrpno poročali in se je našega poročila po-
odbor, da se odstranita Trocki in Kamenjev iz političnega odbora. •*- Nato je dosedanji izvršilni odbor določil dnevni red kongresa. Poleg gospodarskih in političnih točk je na dnevnem redu tudi pobijanje opozicije in bo podal Stalin o vsem obširen ekispoze. Nobenega dvoma ni, da bo kongres v celoti odobril vse sklepe osrednjega izvršilnega odbora. S tem je poraz opozicije zapečaten. S tem pa se najbrže tudi prične navzdolžna pot ruske komunistične stranke, ker je več ko dvomljivo, da bi mogla komunistična stranka prenesti brez Škode izločitev tako odličnih svojih voditeljev. Zlasti še, ker je tu ne samo osebna, temveč globoko načelna razlika, ko se komunistična stranka pretvarja polagoma iz stranke fabričnega ■delavstva v stranko kmetskega prebivalstva. Zato je ver-
vČerajšnji razpravi tudi zastopn k Govekarja dr. Knatlič.
včerajšnji razpravi je bil predsednik v. s. s. Mladič, obtoženčev branitelj pa dr. Krivic.
Predsednik je prečital po izvršenih formalnostih najprej
izjavo literarnih izvedencev, ki so jo podpisali univ. profesorja dr. Prijatelj in dr. Kidrič, pesnik Oton Župančič in kritika dr. Glonar in dr. Vidic.
V izjavi navajajo izvedenci, da je Govekar vedno uravnaval svoje umetniške nazore zahtevam svojih gospodarjev ter razmeram. Inkriminirani Vidmarjev članek je polemičnega značaja, ker je bil Vidmar primoran rabi.i polemičen ton radi načina, s katerim je 0_ kar v »Jutru« ocenil uprizoritev drame ^ n id a Andrejeva »Profesor St onem* ozna. marjevem prevodu. Dramo je ', Ton
čil kot umetniško garnirano avi ostrejši,
polemike mora biti že v svou . edencev se kot pa v kritiki. 1,'omnenjU « ? ^ gtra_ Vidmar bavi v •svoj®« ,, .,,, ,d He ,]a meriti njo Govekarjev©?’	o	Govekarju	in
le. z umetniškem sloyesu v literaturi pa so 'izjavili, da je tako splošno znan, daV(sta ga ’>a primer tako subtilna pisatelja,
kakor Cankar in Kraigher, upodobila kot tip literata^ na slabem slovesu in sicer Cankar v osebi Siratke v komediji Za narodni blagor : in Kreigher v osebi Antrige v >• Umetniški trilogiji.«
Dr. Knallič je skušal v svojih izvajanjih najprej moralno ovreči Cankarjeve trditve o Govekarju s tem, da je obširno razvit ves histonjat Cankarjevih odnošajev do Govekarja ter je v ta namen prečita! tudi velik del tozadevnega Govekarjevega elaborata. Govekar trdi da je bilo vse njegovo delo ? i .slovensko gledališče, ki se mu je toliko očitalo, temu koristno. Da ni tako pogosto prihajal na' repertoar Cankar, so krivi vzroki, zlasti to da ni mogel in da ni smel preveč Cankarja’ uprizarjati. Cankarjeve drame se niso mogle uprizoriti nikdar več, kot trikrat v sezoni in je moral Govekar največkrat napolniti parter z brezplačnimi vstopnicami, dočim so lože še danes prazne kadar je Cankar na programu. Komedije »Za narodov blagor pa sploh ni smel uprizoriti, ker je v njej karikirana naša tedanja družba, med drugim tudi dr. Tavčar, ga. Jenkova in urednik Malovrh itd. Lepa Vida« ni uspela radi svoje nedramatične simbolike, »Hlapce ; je pa prepovedal policijski ravnatelj Skubl, dočim je »Jakob Ruda propadel celo v Zagrebu. Govekarjevo odklonitev farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« pa je potrdil tudi češki literarni zgodovinar■ \Vol-lman. »Pohujšanje je imelo pri občinstvu uspeh le radi svojih lascivnih scen. — Jacin-ta nastopa navadno napol gola. — Tudi sedaj odklanja naša najmlajša generacija okrog Mladine take uprizoritve tega dela.
Nikjer, ne v Mariboru, ne v Zagrebu, Beogradu ali v Pragi niso imele Cankarjeve drame uspeha in še danes naše gledališče ne uprizarja radio Cankarja.
Satira »Govekar in Govekarji r pa ne velja toliko nosilcu tega tipa Govekarju, nego vsein, ki spadajo v to družbo, zlasti tedanjim javnim krogom.
Cankar je napadel Govekarja v »Naših Zapiskih' le radi tega, ker ni nekoč od njega, kot urednika »Slovana« dobil , zahtevanega predujma.
Dr. Krivic je mnenja, da se vse to ne tiče razprave, kjer je glavno vprašanje, ali je Vidmar osebno razžalil Govekarja ali pa i° hotel samo primerno oceniti njegove literBrne lastnosti.	.	,
Dr. Knaflič izvaja nato, da Vidm»r za del svojih trditev sploh niti ni poizkusit dopnne-s»i dokaza resnice ter zavrača na.o mnenje izvedencev, ker da prejudicirajo, cesar ne sme-io Navaja nato 30.Cankarjev ih pisem kot dokaz, da je ostal Cankar z Govekarjem tudi potem prijatelj, ko sta se umetniško že ločila. Pisma so pisana od 1. 1893. do 1. 1908.
Skrajni čas je, da se ovrže »brezdušno kleveto* dejanj, ki jih Govekar ni zakrivil. Nasproti Cankarjevi in Kraigherjevi satiri na Govekarja, zatrjuje, da se mu je izrazilo mno-oo uglednih slov. literatov zelo nepovoljno o Cankarjevi osebi. Cankar je pisal v v*o inn-«o8e liate, v liberalne, katoliške in socialistične.
Ako se integriteta kritike izrablja, da se napada osebna čast nasprotnika, je to prestopek tiskovnega zakona in pouienja uvredo ali kleveto.
Kar pišeta dr. Izidor Cankar in Ivan Cankar, da je Govekar pisal v tržaški Edinosti za in proti sebi in da je v to harangiral tudi svoje prijatelje, je od konca do kraja izmišljeno. Enako je tudi izmišljeno, da je Govekar nalašč 1. 1900 izročil oceno »Vinjetr Cankarjevemu neprijatelju Levcu, mesto Zupančiču, samo, da poskrbi za neugodno oceno te knjige.
Res pa je, da sta se Cankar in Zupančič pozneje pobotala in da je Cankar vse preklical, kar je Govekarju očital.
Kar pa je napisal Vidmtir, je golo literarno banditstvo.	-	-pi
Dr. Krivic izvaja nato, da je Vidmar prejeza svoje »literarno banditstvo francosko potovalno štipendijo. Izvajanja dr. Knafliča m Govekarja so sama najboljši dokaz, da gre tu edino le za golo literarno zadevo in ne morda za častikrajo. V istem smislu so izpovedali tudi literarni izvedenci. Ker je bil Govekar v kritiki drame Profesor Stori«in že sam. zelo oster, je moral biti Vidmar v svoji polemiki' še ostrejši. Tu ne gre za kleveto ali za uvredo, gre za popolnoma literarno zadevo in za kritično mnenje. Zato dr. Krivic predlaga, da se obdolženec oprosti vsake krivde.
Sodni senat zavrne nato vse dokazilne predloge ter spozna Josipa Vidmarja krivim pre-atonka čl 52. zakona o tisku radi klevete.
yZl j, lil e1*™”
Vi V ?Sh ?e°?,»edri —
dva odstavka inkriminiranega besed. 11 Ue\& to (obdolžitev), eden pa uvredo (ia^titev Vidmar je tudi Govekarja presplošno o/na -da bi se moglo inkriminirano besedilo liana šati le kot literarno zadevo.
Razprava je trajala skoro In ure.
EPIGRAM NA DR- ROBIDO-
,! so ie moral g.
Pri naslednji razpra 1 ‘:eCrn epigrama v Vidmar zagovarjriti^rad^-^ >Krili]{(1 v rub.
prvi številki drugega rilci »Oslovska čeljust
Epigram je naperjen
Bo*-ob p»'u' dr. Robido, ki se na avtorja i(07-
glaSiJongavil Iz plesnivega papirja	0“
si'Rože v potu ~ svojega obraza,'
.sedaj jim ^'ko gnojnico prilivaj, pognale ti ne bodo - mojster skazal • o. dr. Robida pa je bil užaljen radi naslova >mo;ste>' sknza< in je naperil zoper Vidmarja !o?ho radi razžaljenja. Razprava »c je vršila pred istim senatom kot prva in Je tudi dr. Robido zastopal dr, Knaflič. Vidmarja pa ravnotoko dr. Krivic.
Dr. Krivic je v svojem plaidoyerju dokazal, da je bil Vidmar v ta epigram izzvan P° slogu polemike dr. Robide v Jutru«, kjer letijo na Vidmarja hudi naslovi kot ponirek-domišljav labod in lastnik oslovske čelnis i.«
Senat je to upošteval ter se pridružil nju branitelja in Vidmarja nato opros i .
vesli,
kaj je z zašcto vlagateljev.
Sitno mnogo se je govorilo še pred kratkim <> nujni potrebi zaščite vlagateljev in da tre-a zalo ne samo preprečiti konkurz, temveč M vsa^° debato o Slaven-ski banki.
Med tem pa mine teden za tednom in. vsa stvar stoji ter se imetje banke vsak dan manjša.
Ali naj bo ta zastoj vsega ona lako silno •napovedana zaščita vlagateljev?
Kaj se je pravzaprav storilo v zaščito vlagateljev?
In koliko so dali oni, ki so krivi vse ne-sreče?
• — »Kralj na Strossmaverjevi proslavi. Kot
poročafjo iz Beograda, se bo udeležil odkritja Strossmayerjevega spomenika v Zagrebu dne 7. novembra t. 1. tudi kralj.
— Blagoslovlienje spomenika padlim borcem oh Bregalnici, ki je bilo napovedano za letošnjo jesen, je preloženo na poletje.
j 7 Uradne ure v državnih pisarnah. Med arzavnimi uradniki v Beogradu se je pričela
.v3aTaar„s
pred ministrski svet!	lznesli stvar
ga ministra'hn1*	I5udžet	prosvetne-
bodo takoi dn r ■ lzde,an- Ko se to zgodi, dijaške štin«3° Jeni 111 Mačani krediti za di e napram Kot iz2leda- bodo Sliper“
- W a,nskhl' Prav malo znižane banke P°družnice državne Hipotekarne stri L t , Ministrstvom trgovine m mdu-- J. ‘®r arzavno Hipotekarno banko se vr-
• živahni pregovori glede ustanovitve novih Podružnic banke predvsem bi prišla v poštev Ljubljana in Split.
Ukinitev osiješke opere. Ker je bila osi-oh to u gledališ?u letna subvencija znižana dalj®^11 na 7SO.OCO dinarjev, bo moralo gle-ya ^gteducirati personal. Uprava namenite ter v ^ predvsem člane opere in opere-vPrpšan£e|lJ,'^a* ,a'-:o da ostane samo drnma. da bi se 7n‘- S-e (^° rešiti na ki način, Prejemki , vsem uslužbencem gledališča Potrebna vo ,	P1*	čemur bi se prihranila
do tetra r. -v za opero in opereto, vendar pa
~ fn J rže ne Pride.
dimnp'*Va *ele^0,,s^a proga Beograd — Bu-se,.n a — Dunaj. Tekom prihodnjega mo-
 1 Se Otvori nova telefonska proga Beograd
~~ Budimpešta — Dunaj. s Sarajevski profesorji in nadure. Profe-nilT ir8«vske akademije v Sarajevu so skleni m' prenehajo s 1. novembrom z nadur-m poukom to pa zato, ker jim ministrstvo n,t°iTe.iT1 i"du^tri'ie še veduo ni izplačalo za-
Promi^n	-*a	ekskurzije.
niči" 0 ministrstvo je naročilo vsem žetiz-
uJSKim direkcijam, da naj izdajajo dijaškim lupinam, ki prirejajo pod vodstvom profe-3t'rjev izlete vozne listke po znižani ceni.
-7 Razširjenje kopališča Ilidže. Uprava ko-pališ&i Ilidže je dobila od Narodne banke pobito 3 milijone dinarjev. Posojilo se vpora-
bo nn*’az^1’jeTije kopališčuih naprav in zgrad-u_novega hoteia
n ja o™an!;i.',:dbori UJU’ V svrho izpopolnje-v Bosno in u Je poslalo UJU več delegatov Po vseh v^ne,;ceK°,vino’ da organizirajo tam ko je noshi inn Srfzke ?dbore- Prav ta-?ata vPCrno goro V	enega (lele'
,„r~ IH. kongres delavskih zbornic io k i -raj zaključen. Sprejeta je bila d ,ni '?6' cija v kateri se zahteva i ,ljha resolu-gojno upoštevanje 8-urnetri ! 'V8"1'; brezP°-cela vrsta mer -lede h ^l d,elavmka, cela
b ezpo.selnostj razg.
Mavcev —- * ’	■
ukinj«
ovih pj	_
^železničarjev v službo, rešitev
vPR>šanin iniinSv-	,ttičarjev v službo, rešitev
jencpv i milošcinarjev in predvojnih vpoko-v«;„ •' l£omercla,lz,ranje železnic, enotno iz-«Wuje zakona ff nedeljskem počitku in za-• >anju trgovin v vseh krajih države, enotni vso iesivni sistem zn neposredne davke za s"r'-iarsj|V0’ s°!'azmern,ost brdžela z nar. go-rtovoi Po
ILI S?i??to doJ' ure^zjutraj v ponde-
spol ’ suraz,Iiernc sta &. »ročjo, v pekovskem obrtu naj bo deljski r -ni san|:° dve naduri na teden, ne-
P°poIdiiA >.v ten' obrtu nai traia od 4- ur(' ljek, „oi:nv K,ob(>l° do 4- ure zjutraj v po naj se breziitfini 10' ave*er do 4. zjutraj vezno pokoSCJ,vep°Ve’ •zahteva se obl Privatnih Sn“^v«ni' vse kategorij
Nagrade babicam. Uprava hnlnisir«
□p stoometnegn m^;,^laYa ?olniskega
"Plače™
Sadu. Dosedanji pomočnik ministra za trgovino in industrijo Štefan Jankovič je upokojen.
— V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo sta vpisana zasebni zdravnik dr. Janko Hafner in sanitetni poročnik dr. Vinko Rupnik, oba iz v Ljubljani.
Za ravnatelja beograjskega muzeja je
ova ‘-----------1	 ”	r>~~
„ i E beograjs upokojen.
— Iz poštne službe. Poštni uradnik Jos'p Tomaž je premeščen iz Subotice k poštnemu uradu Ljubljana II.
— Svetovna konferenca polarnih raziskovalcev. Od dne 9. do 12. novembra se vrši v Berlinu prvo zborovanje mednarodne studijske družbe za raziskovanje arktičnih krajev z zrakoplovi. Zborovanje bo imelo značaj svetovne konference polarnih raziskovalcev. Ameriko bo zastopal.prof. Palazzo, Norveško
n in prof. Byerkuss"P»usijo prof.
Fritjof Nansen ,__________
Šostakovič, Nemčijo prof. Kohlschiitter.
— Silen vihar ob dalmatinski obali. Ob
dalmatinski obali je povzročil te dni silen vihar na več mestih precejšno škodo. Splitsko kopališče Polo je deloma porušeno. Parnik »Vis« je bil tako poškodovan, da je udrla voda v strojne prostore. Odprtino so sicer pokrili
'	.	«n/lollPV!)Tl	CITlln
i\ysieuiiji u#» — o- --	.	i— '
pravilo Vsled viharja so imeli vsi parobrodi znatne zamude nekateri po celili 24 ur.
_ železniška proga pri Zeleniki poškodovana. Iz Mostara poročajo: vsled velikega neurja, -ki je_ besnelo te dni na Jadranskem morju, je poškodovana železniška proga med Zeleniko in Herceg Novem. Vsled te^a se vrši promet neredno.
r Strahovit ciklon na Bermudskih otokih. l'e dni je divjal na Bermudskih otokih strahovit ciklon. Ob tej priliki se je potopila angleška vojna ladja »Valerian-. Od posadke se je rešilo samo par mož, 33 jih je utonilo. V luki in okolici je povzročil ciklon velikansko škodo. Od angleškega parnika »Eastmav« se je rešilo samo 12 oseb.
— Veliki snežni zameti na Moravskem in v šleziji. Na severnem Moravskem in v Šle-ziji so bili te dni veliki snežni zameti. Več brzovlakov je obtičalo v snegu, nekatere se je posrečilo rešiti šele čez več ur.
— Slab?« kupčija. Te dni se je pripetil v Zadru slučaj, ki je izzval v Splitu živahne komentarje. Marko Miletič iz Splita je prodal v Zadru nekemu italijanskemu polkovniku dva konja ped pogojem, da ju pripelje v Zader. Miletič in polkovnik sta se pogodila za -cen,o 3.500 lir. Miletič je plačal v Obrovcu carino ter privedel konja v Zader. Polkovnik mu denarja ni izplačal takoj, temveč mu je dejal, naj pride ponj drugi dan. Ko pa je prišel Miletič naslednji dan, mu je hotel izplačati polkovnik mesto 3.500 lir 3.500 Din. Miletič seveda na lo ni hotel pristati ter je zahteval konja nazaj, toda polkovnik mu jih ni hotel vrniti. f’ako je ostal Miletič konCno brez konj. Miletič je prosil naš konzulat v Zadru za intervencijo.
— Pri epileptičnem napadu živ zgorel. Seljak Krsta Pavletič v Opačicah (Hercegovina) je padel te dni ob priliki, ko ga je vrgla bož-jast na ognjišče. Ker ni bilo 11'kogar, da bi mu bi! pomagal je živ zgorel.
Zimske suknje
skupni vrednosti 20.000 dolarjev nakar so jo odkurili, ne da bi jih bila mogla policija doslej izslediti.
Popravek k članku »Nekoliko o gorski nomenklaturi«. Drugi odstavek na koncu: Osovnik v ribniškem okraju ima akcent na srednjem, ne na zadnjem zlogu, torej Osovnik.
— Samomor uglednega trgovca v Osijeku. Te dni je izvršil v Osijeku ugledni trgovec Jakob Stingar samomor. Samomorilec je zapustil kratko pismo, v katerem naznanja, da gre v prostovoljno smrt, ker nima sreče v življenju. Pokojnik je bil zelo imovit človek ter so njegove materijelne prilike povsem urejene. Samomor je izvršil na ta način, da si je prerezal v podstrešju žile, nato se pa še obesil.
— Zaradi »protizakonitega« poljuba aretirana. 29-letna Mary Jones v Ne\vyorku je bila obsojena te dni radi nespodobnega vedenja na 30 dni zapora. Zagrešila je sledeče: Ko je nastopil policaj Jack 0’Connor zjutraj službo, je prišla obdolženka hitrih korakov mimo njega. Nenadoma se je ustavila, mu po gledala presenečena v obraz ter mu padla okoli vratu. — Moj dragi, ljubim te! — je
•.vzkliknila ter jela čednega fanta vroče polju-bovati. — Gospodična, opozarjam vas, da sem poročen in... — je pričel napadenec. Toda lemperamentno dekle mu ni dalo priti do besede ter ga je hotelo neprestano objemati in Poljubovati. Tedaj se je poslužil policaj v svoji zadregi edinega sredstva, ki mu je bilo na razpolago ter je lepo oboževalko — aretiral.
jue piusiore.	7.	V’	;"<-Fuiago ler je lepo ODOzevalko — aretiral,
toda parnik ni mogel Iiad ^f,r '	N0Z"	' * l'oda tudi ta nehvaležni in trdosrčni čin ni
nje. Naslednji dan so ga « v i v v plit v po-	mogel izbrisati utiša, ki ga je napravila po-
.	viharia	>0	imeli	vsi	mrnhrndi	li«„;.. i	,	•	r	.	v	i-
in druga oblačila nudi v naj-vočji izbiri in najceneje tvrdka
1. MAČEK LJUBLJANA
Aleksandrova c. št. 12
aotnostj	babicam,	ki	nudijo v od-
Prvo nn^le*m.sk|h zdravnikov na železnicah
nvniolr! ......
Porodni..« n direkcijam, da angažiraio za
filma -Vrata vdov«, i„uni LetaSl ker involvira smeSenje naše <lrfci-C6(a ilin ’e bl1, kot znano Prepovedan tudi na
je
^slovaškem.
.^»ipisana zdravniška
lužha.
Prosila okrožnega zdravnika
azpisana
Laškem.
*■ ,,^e J6 vložiti do 15. novembra na velikega ana v Ljubljani
2l,Pan
dUa sp°?\ *®*.<!:t,,iški inženjerii. Tekom toga te-I« Pri	-candidati	za državne inženjer-
'i SuhriH6- V>a»dr.?avnil1	v	Sarajevu
Mektantnv !'iaVi ,se je za,,°stno število ki. ntov- k' bod,>' k0' «e zatrjuje, vsi spre-
;’ft,n,>''"ika mi',iMra	trgovino in in-
d(jCf,'f° Jc imenovan dr. Mirko Kosič bivši
^ej& r!1Vuridični fakulloti v Ljubljani i)0-
"* klvn?te»801:i,JU.rkl T fakul,e‘e v Subotici 11 tajnik trgovske zbornice v Novem
Rudin?pMeftansk!.kl'b-uf	i('n°	t,'S0Vt'a-
.i	'J** užba ima novo
cev ^e Enih Tl naJ“Sle<lnejših velet,v-■■	pobi,gnila z bivsini ruskim velikim
knezom Gavnlom Aleksejevičem Dama ie odnesla s seboj ves svoj i„ soprogov nakit razne vrednostne papirje in vso gotovino kar jo je našla v stanovanju.
— Admiral — tihotapec. V Berlinu je sedela te dni na zatožni klopi družba tihotapcev saharina, obstoječa po večini iz bivših ruskih oficirjev. Glavni obtoženec je bl sodnijski izvedenec, lekarnar llorst v. Hahn. Ta je izpovedal, da je dobival kokain v svrho, da bi ga prodajal drugim lekarnarjem, od berlin. drž. pravdništva, ki je bilo do prodaje praviako malo upravičeno kot obtoženci. Obtoženci so * obsojeni na zoporne kazni od 14 dni do enega meseca. Med njimi se nahaja bivši cn-kovniT ’u'nV’aI Mih«jlov, bivša caristična pol-
W je n?olSeV;C I"-Manteufel iM noUa (*ama, Rigi.	kokam zn družbo v Parizu in
"i-ii'sko‘'notriirlif 'll!in °V, v B,|dimpešti. Ma-
bo, ki prepoveduje v svrh^",^;,1^10 nared'
K tel »bhk javnih	"J"«*
tere je prištevat, dandanes, kot znano skoraj
vse kavarne madjarske prestolice. Dekleta IG do ‘20 let sinejo obiskovati take lokale s”-mo v spremstvu svojih sorodnikov. Ženskam starim nad 20 let je dovoljen obisk takih lokalov brez spremstva samo v slučaju, da imajo lastne dohodke
loun uitou; m g«	*	na
licajeva lepota na miss Mary. Ko so jo peljali iz preiskovalnega zapora v ječo, je skočila urno k 0'Connoru ter mu pritisnila zadnji poljub na ponosne ustni.
— Mussolini zoper govorniško manijo svojih pristašev. Končno so jeli presedati celo Mussoliniju samemu številni in bombastični govori njegovih pristašev, ki vporabljajo v svojih govoran-ali same superlative in širokoustne iraze. Vsled tega je poslal potoin generalnega tajništva fašistovske stranke vsem pokrajinskim in krajevnim organizacijam okrožnico, n kateri jih opozarja, da naj '»e pri javnih nastopih ne poslužujejo več. tako pompoznega besedišča, temveč naj se omejujejo na citiranje fakt in datuma. Na koncu svoje okrožni-ce KavV da je treba, da obstoji »bratovščina molcljivih tudi faktično, ne pa samo na papirju.
Postni vozovi s strojnicami. Oboroženi napadi na poštne vozove v Ameriki niso nobena redkost. Treba je že kaj prav posebne-i-;', da se javnost nad njimi razburja. To se je pripetilo te dui, ko so napadli pri Elizabetini banditi poštni vlak s strojnicami. Nato je re-" jirnl generalni poštni inšpektor Ne\v s tem, da je odredil, da se imajo vsi poštni vlaki nemudoma oborožiti s strojnicami najnovejšega sistema. Izjavil je, da hoče te bandite zatreti ni najsi bi bilo treba v ta namen mobilizirati vso vojsko.
— 17-leten fant pretepen do smrti. Bolgarski ligi poročajo o slučaju policijskega nasil-
KL-\7:KnhV gimnazijaJcem -komuni-
iSevi ob »rtuu? * T°teV je bil Pred par ■ iievi od priliki množestvene aretacije min
“	11 r® ^'r a n ter odv ed e n v
7. poi \ 1 levno. Ob priliki zaslišanja so mi
orožniki bestijalno pretepli. Prepeljan je bit \ mestno bolnico, kjer je.ualo v strašnih mukali umrl. Bolniški zdravnik dr. Kostov je iz-stavil na zahtevo mladeničevih sterišev zdrav-li isko spričevalo, v katerem navaja, da je umrl iulev na posledicah pretepanja. Sta-riši so^poslnli zdravniški izvid državnemu pravd-nistvu \ Plevni, ki pa ni hotelo ukreniti ničesar.
Ljubljana.
Mestna zastavljalnica v soboto 30. t. m. snažen ja prostora ne posluje.
in ,,emSki lefri. Kulturno-prosve n. odsek Delavske zbornice je priredil j3	,f;V.e 't' nameščence v Ljubljani poleg
?ram<nonT S° tefa-' za kl,jigovodstvo in korespondenco ter za nemščino (za začetnike).
r"6 b0slil V^i,a ™ Sred nji tehnični sol, (na Mirju), v sobi št. 5 - vhod iz tiorju-pove ulice 10, cez dvorišče. Knjigovodski tečaj se prične v sredo 3. novembra, nemški pa v petek a novembra, oba ob 7. uri zvečer. Vsi priglašena naj se zberejo že pred to uro. Naknadne prijave sprejema prosvetni odsek Delavske zbornice v Gradišču št. 2 še do 1. novembra.
— Večerni komercijalni tečaji Trgovske akademije. \ letošnjem zimskem semestru se otvonjo večerni komercijalni tečaji po-četkom meseca novembra. Predavanja se bodo vršila vsak dan od 6. do 8. ure zvečer. Predavajo profesorji trgovske akademije Te-čaj obsega nastopne premete: 1. Knjigovodstvo. 2. Irgovinstvo v praktično uporabljeni zvezi ® trgovskim, obrtnim, meničnim in stečajnim pravom. 3. Slovenska trgovska%ko-respondenea. 4. Slovenska ali nemška stenografija (po prosti izberi). 5. Nemški jezik (s posebnim ozirom na trgovsko strokovno terminologijo in frazeologijo ter tehniko sloga in korespondenca ali italijanski jezik (s posebnim ozirom na trgovsko strokovno ter-mmologijo m frazeologijo ter tehniko sloga) m kor p ndenca (po izberi). Vpisovanje se VT- "o/n12! r"0Vski akademiji (Aškerčeva
uradnih uralf^ V rav“»elievi l)isarni «>b
besed. Položil je v odborovem imenu na grob venec. G. stolni župnik dr. Moravec je zmolil nekaj molitvic in moški zbori so za slovo zapeli še Pavšičevo: »Narodna nagrobnica*.
m— O Panevropskem gibanju je predaval v pondeljek 25. t. m. v Ljudski univerzi g. F: Golob, urednik »Mbg. Zeitung . Navzoče interesente je seznanil podrobneje o panevroj>-skem pokretu in sicer po teh etapah: 1. O stremljenju za vzpostavitev evropske solidarnosti, 2. Panevropa kot zaključek kontinentalnega razvoja, 3. Panevropa in društvo narodov, 4. Idejne osnove in težnja gibanja, 5. Panevropa in Slovani. Za svoje enourno predava-Predavatelj žel polno priznanje. Želeti bi bilo le, da se slična predavanja pogosteje ponove. Predavanja se je udeležil tudf znani pKopagator panevropske ideje dr. Morocutti.
m X. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši dne 28. oktobra t. 1. ob 17. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red: 1. poročilo predsedstva, 2. predlogi in vprašanja, 3. poročila odsekov.
m— Sneg v Mariboru. Od sobote dalje tu stalno dežuje. Včeraj pa je zjutraj prvič zapadel sneg. Snežilo je celi dan. Zgodaj smo dobili sneg in zima obeta biti huda in dolga.
m— Koncert virtuoza Saša Popova v Mariboru je izborno uspel. Obisk je bil izredno dober; prav posebno dosti je bilo mladine. Izvajanje umetnika je očaralo navzoče in po vsaki točki je sledilo dolgotrajno odobravanje. Visokošolska mladina je poklonila mlademu virtuozu lep z narodnimi trakovi okrašen venec.
— Najboljše čevlje Karo dobite v Mariboru, Koroška cesta 19 in od 1. oktobra tudi na Aleksandrovi cesti 23 v trgovini Sl Černetiča.
MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE.
Repertoar.
Sreda, 27. oktobra ob 20. uri Plesni večer. 1 lesne skupine Valerije Kratine.
1 < eti tek, 28. oktobra ob 20. uri »Morala« — 1 Red C.
Gostovanje plesne skupine Valerije Kratine na mariborskem odru. V sredo, 27. oktobra bo v mariborskem gledališču umetniški užitek prve vrste. Gostovala bo znamenita plesna skupina Valerije Kratine, ki šteje osem clanov-umetnikov. že samo ime Kratina, ki .[e voditeljica danes že svetovno znane “plesne sole Hellerau-Laxenburg, nam jamči, da bo ta prireditev za nas nekaj čisto novega. Kjerkoli .ie dosedaj imenovana skupina gostovala (naštejemo samo nekaj večjih mest: Hamburg, Dunaj, Dresden, Berlin itd), je dosegla največje uspehe. Spored je zelo obširen in zelo originalen, kar je natančno razvidno na gledaliških lepakih. Zato ne moremo dovolj priporočati, naj nihče ne zamudi lepega večera
ollnfirb6 w že_lahko rezevrirajo pri dnevni’ gledališki blagajni (telefon 382)
KRATKE VESTI.
ndi
Maribor.
Sovjetski narodni komisar za notranje zadeve Bjeloborodov, ki je kot p red senik sovjeta \ I obokku dal ustreliti-carja Nikolaja in njegovo rodbino, je moral odstopiti. Za nie-
SovfeH •rrSH,-UkaJe imeu°vaii Sergijevaki. sovjeti se torej pridno poboljšujejo
,noA““	Je	izjavila’ da priznava sa-
dogovS-ja£	'n	“	’b° Za,° 8amo ž
,lpe^a| v vseil ovojih tovarnah in podjetjih samo petdnevno delo Delavec bo odslej delal samo pet dni na leden, prijemal pa isto plačo ko preje, ko je delal 48 ur nli sest dni. Tudi bo odpravil' Ford mfnimalno ? V iV'rini dpiarjev dnevno, ker je m»e-ja, da delavec, ki ne zasluži več ko minimalne plače, m vreden, da je nameščen.
Rtimn.n.sk0 kraljico je kralj Ferdinand brzojavno odpoklical iz Amerike, da ne bo ve? »kodovah! tigledti mmunake dinastije.
Dopisi.
, r ,Tfži® on Ka,kor vsako l6t0 t;d«> priredi tudi etos >9. oktobra deška in deliška me-scanska sola proslavo osvobojenja izpod av-sti ijskega jarma na ta način, da bo šohk-i mladina pobirala po svojem okolišu to je v sodnem okraju Tržič prostovoljne prispevke /.a nabavo knjig revnim učencem in darove zn solnrsko kuhinjo. Revnih dijakov je letos to iko da je sola izdala za njihove knjige čez stin tisoč dinarjev. Ta denar upa dobiti od soh naklonjenih občanov, ki nikdar ne odre-tiihr , 'v Posrka potreba. Nujno bi po-fi i i Se P“r velikih šolskih atlantov. Pa \	eden 200 Din. Zato prosi niladi-
ehkrat l«h£, ; ,)(,,"agajle j* 'se<laj> da bo ona ienia i ^ko vsem iKiinagala! - Dan osvobo-jenja naj je za 1 rzič in njegovo okolico vedno
mladino'ViU1Ja ” pr0svetne name»e njegove
Vas' X zadnjem dopisu iz Srednje nio •/ rečeno, da je odklonil g, župnik proš-jo za blagoslovitev nove zgradbe sirarskega doma < - Z ozirom na to n?s prosi naš dopisnik da ugotovimo sledeče: »Prošnjo za ^lovitev je odkkmn g. kaplan. Gosp. župnik je bil takrat 14 dni odsoten.«
M^ved(i>idvrineiS^0mcnika msSr- dr. Antonu
dolžila d i' Mpd! 1° 24' '• m' S° iavilost «d-teliu s tem Iu'.sv°jplni' <lragenui prija-n,»-morit	n,“ postavila spomenik iz
povo slil-ri l)0n,pnik predstvnlja v reliefu nje-£>ialc i :vi-iSp0[a-' Pa slovenskega kmeta kot bora U« it' — 'ie llnle*nl'; SiojC iz Mari-Drzen roparski napad na newvorški no- ■ na deževno* tri J*1' 0(,,','il'u Je bi,a z ossiroBi čni klub. Iz Newyorka poročajo: V neki nočni Slavnost se in „!■>' i n!'ravnost J!re'pJ'®. J,'a'
»»S šest ^TevSrii 'X “Jf T"'	?- ° r ^ PevSh^ništoTv Mariboru so
UstreHH so !'tmlf,JL?ll možakarjev,	intonirali: ,Vigred se povrnec Dr. Josip Tono«! so razni	oroPall.vse	8f8tf-	()(1-	mnlšek lo nato v imenu odbora za postavitev
■< lažnih dragocenosti m gotovine v spomenika spregovoril več lepih spominskih
Gospodarstvo.
GLAVNA SKUPŠČINA HRVATJE SE-LJACKE ZADRUGE
v Zagrebu in Zveza hrvašldli kmetskih zadrug sta zborovali le dni v .Zagrebu ter sprejeli štiri resolucije. Prva poziva zadruge k pospeševanju sistematske Sledljivosti m«l narodom s propagando štedenja v obče tivn dej0 «aj se domači hranilniki in tudi 'vfinli naj^e vzagaja narod k Sledljivosti.
zi kT^a ifnWJr"°',0,'1i. 0 gospodarski kri-I i’ v,iL‘ ih'.	'1° tutil kmetske zadruge,
J’ 3 obmtmli izgub he morejo zadati pomagati s ceneni m kreditom.
•narodna banica, Hipotekarna banka in postna hranilnica imajo za kmeta zaprta vra-Ja; poleg tega se novi zakon o kmetijsJcili kreditih prav nič ne ozira na zadruge, ki jih je ustvarila kmetska inicijativa.
KJZ3K2ZZ2ZS. 1WI T| —| |i
Tretja resolucija zahteva izenačenje direktnih davkov za celo državo ter zahteva glede zemljarine, da se računa v .zakonu kataster-ski čisti donos na temelju jzlate valute. _
Četrta resolucija se nanaša na znižanje carin za 'poljedelske produkte 'in živino, da se pospeši izvoz ter tako omili sedanja kriza kmečkega gospodarstva.
Umestne so te resolucije. Posebno pa moramo naglašati, da je zakon o kmetijskih kreditih zakon, ki ga je narekovala čisto strankarska votivna politika in ki zadrugarstvu ne -samo nič ne koristi, ampak mu je naravnost škodljiv. Radikalna stranka v Srbiji nima zadrug, temveč so te večinoma v rokah ljudi, ki se ne identificirajo z radikalnimi prvaki po občinah. Ta zakon se je ustvaril zato, da se ustvari inštrument, ki bi bil ob volitvah v rokah radikalne vlade. Za nič in kvaren je, ker je naperjen proti narodovi inicijativi glede aadrugarstva. Organizacija zadrug po tem zakonu še ni izvedena, zato upamo, da ise 'bo la 'pogreška popravila. ‘Zadruge .pod vladnim klobukom niso svobodne narodne institucije.
PROMETNI BOJ TRSTA.
Za časa Avstro-Ogrske je imel Trst veliko zaledje. Velik del Cešlce — Dunaj — Krakov in celo Lvov so več ali manj podpadali pod prometni radij Trsta.
Po vojni se je to spremenilo. Ako 'se more reči o sedanji Avstriji, da s svojim prometom več ali manj gravitira v Trst, je pravilno; ne more pa se to trditi o Čehoslovaški, katere promet gre mnogo na Hamburg in po Donavi. Galicija je za tržaški promet skoro docela izgubljena. Jugoslavija se glede uvoza korak za korakom odmika cd Trsta v kolikor je za promet sedaj ugodneji položaj Reke — Suša- j ka — Splita in Gruža. Ni dvoma, da bo odmi- ' kanje od Trsta od strani Jugoslavije vedno obširnejše in intenzivnejše.	.
Južna Nemčija je za časa Avstrije težila v _ Levanto preko Trsta ali sedaj znaša uvoz v Nemčijo preko Trsto komaj eno šestino uvoza Jugoslavije, pri izvozu pa tri četrtine jugosi. izvoza. Temu je deloma vzrok to, ker je v bližnjem orijeniu svojedobni nemški izvoz močno podkopan in zatrt od italijanske ter angleške konkurence.	1
Madžarska že preje ni težila v Trst ker je imela na Reki izhodišče, ki ga je podpirala z vsemi tarifaričnimi sredstvi.
Da je bodočnost Trsta, posebno pa še Reke
mnogo odvisna od gospodarske in tarifarične politike Jugoslavije, to ve Italija, zato skuša nas s političnimi in gospodarskimi vezmi kar mogoče nase privezati. Pa to je drugi kapitel.
Tržaški tovorni promet je v prvem polletju 1926 padel za 10 odstotkov nasproti isti peri-jodi lanskega leta.
Gospodarski krogi se tolažijo s tem. ia je tovorni promet iudi v nekaterih drugi« italijanskih lukah nazadoval.
Vendar pa smo mišljenja, da Trst nikdar več ne bo to, kar je bil in kar bi mogel biti. ake ne bi bil padel v italijanske šovinistične roke, temveč da bi bil, ako že ne naš, pa vsaj glavno mesto nevtralne vmesne državice.
V	zadnjem času je bil Trst- pdnosno Hamburg objekt vročega tarifaričnega boja. Sedaj je ta boj končan in so se določile meje, do katerih gre gospodarski radij Hamburga in Trsta.
Sedaj, ko je to končano, nastajajo za . rst nove skrbi glede tranzitnega prometa za Ogrsko. Madžari se, vsaj na videz, približujejo Jugoslaviji tev jim dr. Ninčip cbeia svobodno zono v Splitski luki.
Ta glas je vznemiril Italijo, zato skuša tudi Madžarsko gospodarsko nase privezati ter ji ponuja svobodno zono v Trstu in Reki.
Doslej se je Italiji vedno posrečilo, da nas je odrinila. Morebiti nas bo tudi sedaj glede svobodne zone v Splitski luki za Madžare.
Eno pa je gotovo, da se naravnih pogojev ne da z umetnimi sredstvi spraviti za vedno s sveta. Po naravi teži Madžarska na našo obalo in prej ali pozneje se bo usmeril madjarski tranzit na Sušak in Split. To je odvisno od naše gospodarske, odnosno železniške politike.
Trst pa vsled izpremenjenih političnih mej in otvoritve novih trgovskih potov izgublja svoj veliki prejšnji pomen v svetovni trgovini in svetovnem prometu. Napor, da bi se .ta naravni proces ustavil je brezuspešen.
LJUBLJANSKA BORZA,"
dne 20. oktobra, 1926.
Vredne te:	Ljubljanska kreditna banka,
Ljuibljana, den. 150, bi. 150, za.klj. 150. — Blag«: Smrekovi hlodi od 25 eni naprej, 1., II., monte fco nakl. postaja, -1 vag., den. 200, bi. 200, zaklj. 200.
Zagreb, dne 26. oktobra. Devize: Ne\vyork kabel 56.64—56.84, ček 56.46—56.66, Pariz izplačilo 176—178, Praga izplačilo 167.5—168.3, Milan izpl. 256.63—258.63, Berlin 1347.15— 1350.15, Dunaj izplačilo 797.5—800.5.
Curih, dne 26. oktobra. Beograd 9.145, Nevv-york 518.75, London 25.1425, Pariz 16.0125, Praga 15.35, Milan 23.40, Dunaj 72.075, Berlin 123.275, Bukarešta 2.89. Sofija 3.7375. Budimpešta 0.007250.
Šport«
Iligoulct vnovič premagal Alaina. V ponedeljek sta se v Marseillu'vnovič poskusila francoska težkoatleta Rigoiilot in Alzin in sicer topot v četveroboju; zmagal je zopet Ri-goulot. Potegnil je z desnico 105 kg, z levico 90 kg, obojeročno tezno je dvignil 95, sunil pa 170 kg, skupaj tedaj 460 kg, dočim je Alzin dosegel samo 402.5 kg (85, 75, 107.5, 135 kg). — Iz Marseilla se poda Rigoulot v lours, kjer se bo treniral v enoročnem potegu in ebojeročnem sunku za športno akademijo na Dunaju dne 30. in 31. i. ni.
Angleška sodb« o nemških atletih M.
Abraham, zmagovalec v teku na 100 m pri panski olimpijadi, je, napisal v »Sundav Times« zelo objektiven Članek o nemški lahkc-atletiki. Po njegovem mnenju bodo igrali Nemci veliko vlogo pri amsterdamski olim-^pijadi 1. lJ-o. icer je pridobitev olinipske časti odvisna od različnih slučajev in v nobeni disciplini se ne more 18 mesecev prei določiti zmagovalca, teda nemški atletski materija! je prvovrsten in se mora resno računali z njim. Dr. Peltzerja- označi Abrahame z:i najboljšega svetovnega tekača na srednje groge. Slednjič sestavi Abrahams sledečo tabelo, ki sicer ni popolnoma točna, ki pa vendar kaže izdatno premoč Nemcev napram Angležem. V sledečih disciplinah izkazuje Anglija 'tele -uspehe: v skoku v višino 1.H3 ni ('Nemčija 1.85 m), skok v daljavo 6.69 m (Nemčija 7.38 m), .skok ob palici 3.35 ni (Nemčija 3.60 m), met diska 43.38 m (Nem-čiia 44.20 m), sunek krogle 13.70 m (Nemčija 13.65 m), met kopja 45.72 m (Nemčija 58 m).
Lahek zaslužek pri športnih prireditvah.
V	Parizu je aretirala policija 4 uslužbence pariških dirkališč, ki so goljufali pri totaliza-torju. Stavili so namreč šele tedaj na različne konje, ko je 'bila dirka že končana. Na la način so lahko stavili brez rizika za svoje žepe in bili stgurni, da bodo vselej odnesli lep dobiček. Uprava dirke pa je bila obveščena o .tej idili ter je tožila, nakar, je d ila policija vse štiri »športne- igralce pod kiju?.
To in ono.
PARADOKSNA STVAR.
^ Emanuele Bresse, bivši državni podsekretar v Franciji, je brzojavil predsedniku francoske republike, da naj zahteva ob priliki pregovorov ,s Španijo glede Tangerja, da se odstopi Franciji španska vas Livia, ki leži na francoskem teritoriju. Gre torej za para- j dobcsen slučaj. Vas, o kateri je govor, meri l-_ k\axh. kilometrov ter leži csredi franco-“Kega srez?. I raves v pirenejskem okrožju.
wm,: -:l °ki,0'ja se izaa časa Ludvika XVI. Mah spanski teritorij sredi .francoskega okrožja je obdržal popolnoma španski značaj ter ima iudi svojo špansko vojsko, »fisto-j<*Bo iz — 1 orožnikov, oblečenih v španako uniformo. Prehod prbivalcev -vasi preko francoskega teritorija je urejen sposobnimi konvencijami, tako da je cesta, ki vodi skozi špansko vas do španske meje internacionalizirana. Spričo tega dejstva se je pripetil nedavno	smešen	slučaj: dva	francoska orožnika, ki	razmer	nista prav	dobro poznala,	:
sta imela gnati	skozi špansko vas nekega
zločinca.	Orožnika sta jahala	na konjih, zlo-	.
činec pa je moral korakati peš, ko je prišla eskorta do prve hiše, je prosil zločinec orožnika, da mu dovolita izpiti čašo "vode. Orožnika sta pristala tor sla pazila z :budni<ui -očesom nanj. Aretovanec je potrkal na 'hiSna vrata ter prosil vode. Dobrodušni domačin je odšel po Vodo ter pustil vrata odprta. Lopov je pkočil v hišo. Orožnika sta čakala dolgo casa, na'kar sla se jela vznemirjati ter hotela stopiti za njim v hišo. Tedaj pa se je po ja-vila izz^. vogala livijska vojaka, to je 4 Špan-ski orožniki, ki so izjavili francoskima orožnikoma, da stoji hiša na španskem teritoriju ter ne smeta slepiti vanjo oborožena. Orožnika sta opazila, da se jima lopov škodoželjno iz vsega srca reži. Namerila sta nanj puški, , toda v istem trenutku so sneli iudi španski orožniki svoje puške ter izdavili, da -bodo Streljali na francoske žandarje, če bodo streljali ii v hišo, v kateri se nahaja begunec, kajti to bi pomenilo kršenje španske terito-rijalne suverenosti. Edini način, da dobe francoske oblasti zločinca zopet v past, je ia* da prosijo potom zunanjega ministrstva njegovo izročitev.
: Kitajski banditi. Kct poročajo
ja jo n:-padlo inesto Konan kak11’ „	"
skih banditov. Banditi so mesto teme.jito iz-r< 'Hi lev ustrelili okrog 80 oseb.
Rudyard Kipling:	77
Knjiga o džungli.
»Naš Bhagat je; je zavpila kovačeva žena. Med svojfftii živalmi stgji. Vzemi malčeke in pokliči druge ljudi!«
Klic je šel cd hiše do hiše, živali pa, natlačene v ozki poti, so se vzpenjale in gnetle okoli Bhagata in So-na je nepotrpežljivo puhal.
Ljudje so hiteli na ulico — vseh skupaj ni bilo več kot sedemdeset duš — in pri svitu bakelj so videli svojega Bhagata, ki je zadržaval prestrašenega barasingha, med tem ko so ga opice bedno vlekle za oblačilo, Sona pa je sedel na zadnjih nogah in rjovel.
Na drugi stran doline in po drugem hribu vkreber!« je klical Puran Bhagat. Nikogar ne pustite zadaj! Mi gremo za vami!«
Ljudje so tekli kakor.znajo samo planinci teci; vedeli so namreč, da morajo, če se vsad udere, na drugi strani doline zlesti kolikor mogoče visoko. Bežali so, štrbunknili preko male reke v f0110'1^' hali po pobočju na drugi strani navkreber Bhagat^ njegovi bratje so jim sledili Lezli so vedno vis e p nasproti ležeči gori, klicali drug drugega, da se ml do ni izirubil tik za njihovimi petami pa se- je mučil \ etiki EaSgh, ki m ii težila pojemala moč Purun Bh,-
gata. Naposled se je jelen ustavil v senci gostega smrekovega gozda, kakih petsto čevljev visoko nad dolTlio. Njegov naravni nagib, ki ga je upozoril na bližnji usad, mu je- tudi oznanjal, da bo varen na tem kraju.
Omedlujoč se je Purun Bhagat zgrudil poleg njega; hladni dež in naporna pot vkreber ga je prevzela. Zaklical je še raztresenim bakljam spredaj: >Vstavile se in preštejte, če ste vsi! < Ko je videl, da se luči stri-
njajo v gruče, je po&epnii jelenu: »Ostani pri meni, brat. Ostani — dokler'i-— ne — odidem! n
V zraku je zaječalo; ječanje se je izpremenilo v šumenje, šumenje v bobnenje in gromenje, da ni bilo slišati nič drugega. Hrib, na katerem so stali vaščani, je bil v temi, zadet od usada in se je stresel, 'ledajci se je zaslišal nek glas, nepretrgan, votel, globok, da so se smreke v koreninah tresle ob njemu; trajal je kakih pet minut, utihnil in namesto glasu dežja, padajočega po prostranih trdih tleh po gozdu in travi, se je slišalo udušeno pluskanje vode po mehki zemlji. Ta glas je razodeval, kaj se je bilo zgodilo.
Noben vaščan, niti svečenik, si ni upal ogovoriti Bhagata, ki jim je bil rešil življenje. Čepeli so pod smrečjem in čakali dneva. Ko je napočil, so se ozrli onstran doline. Vse tisto, kar je prej bilo gozd, polje no pobočju in pašniki, po katerih so se. vile stezice je bilo sedaj ena voda, gručasta, rdeča, maroga v obliKi pahljače, samo tupatam je P°
oga
rebri ležalo nekoliko
dreves z vrhovi nizdol. Tista rdeča maroga je segala preko doline in visoko ob hribu navzgor, na katerega so se. zatekli, in je zajezila malo reko, ki se je jela širiti v rdečkasto jezero. O vasi, o cesti do kapelice, o kapelici sami in gozdu za njo ni bilo ne duha ne sluha. Pobočje gore -se je razklalo in se usedlo v širini ene milje in višini ce.lih dvatisoč čevljev.
Drug za drugim so se vaščani splaziti iz g ./.da,
da 1 > 1 molili pred svojim B-hagatom. V idoli so ivara-
1 s in ih a. ki je stal nad njim, je zbežal, ko so se p ribli-
■ žali, in so slišali langurje, ki so cvilili po vejah, in' j Sono. ki je stokal po hribu vkreber. Toda njihov Blia-t gat je bil mrtev; sedel je s prekrižanimi nogami, na-j slonje« s hrbtom ob drevo, palico pod pazduho, obraz obrnjen proti severo-vzhodu.
Svečenik je rekel: -Glejte, čudo nad čudo! V,tej legi namreč mora biti pokopan vsak Sunyasi. Na mestu, kjer počiva sveti mož sedaj, mu hočemo sezidati tempelj.«
Predno je bilo leto pri kraju, je bil sezidan tempelj, majhna kapelica iz kamna in prsti. Hrib, kamor so se rešili, so imenovali Bhagatov hrib in tamkaj molijo še dandanes. Ni pa jim znano, da je bil njihov svetnik nekoč .prvi minister napredne in prosvit jene države Moniluvale, eden najbolj slavnih in slavljeni mož doma in na 'tujem.
(Dalje, prih.)
NojbolJSo. najcenejša kolesa m 8Ivalnl stroj
no edino
Petelinčevi
znamke
Gritzner, Adler, Phonix
ni,	.	za	dom,	obrt	In	industrijo.	Pouk brez-
Blizu Prešernovega 1#c odni niač%l RojgoJ| • Tudi
spomenika za vodo. K n# obrokc . $caetna garancija.
|]osip Peteline, Ljubljana
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj , DUBIED'
„6R0M“
CAUNSKO POSREDNIŠKI IN SPBM-
CIJSKI BUREAU	g
LJUBLJANA, Kolodvorska nlica 41. |
Niulov bnojavkam J ,OHOM".	Telefon	tnt.	g
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. |
as
ObaviJ« vsa v io atroko »padajoča posla najhltreja In pod ku- g lantnimi pogoji.
i	5
Zastopniki družbe spalnih vose S. O. N. ca | ekspresne pofiUJke.	C'	|
itifiJ!Sf?ja!ifHif»tR!!iinnii«wiimmi!i*iiimiiii!iiimii!i!ii!iiui!!n!/!!inHi!n!»niininimninfnm!mninifB
** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najfinejši In najokusnejši na-mfssni kis iz vinskega kisa.
3T ZAHTEVAJTE PONUDBO I	<9*1
Tehnično In hlgijenično najmoder« neje urejena kisarna v Jugosl&vijl-
pltarnn: Ljubljana, Dunajska cesla Sl. la, II. nadstropje.
Gospodična
ikče mefieSao *obo i separatni m vhodo m. P onudb* na uprav-o lista pod: Soba-
Kontoristinja
z večletno pi«arnižko prakso išče -inesta ipri kakem večjem podjetju. Gr« tu-dl nekaj mesecev brraplafcno Ponudbe prosi na upr»™ lista pod: >Marl;'va<
drva-Čebin
Volfom 1/«. - Talat. M
3C
Uprava »NARODNEGA O SEVNIKA"'
prodofa
MAKULATURNI PAP
kq Din 4 50
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku"!
mali oglasi
Vsak« besedn
50 para, debelo Hakano Din !•-.
daljšo prakso in lepimi izpričevali se sprejme ta 1. november 1926. Osebne ponudbe na upravo hotela >Union<, Ljubljana,
500 Din
nagrade
dam tistemu, ki mi P** skrbi elužbo kot slu«*-,7
Naslov ]M>ve upn»va
Gostilno
prometno prev2*aine»i * decembru v uajeui al1 , račun. — Ponudbe P >Goetilna< na uprav. 1»«-
Stekleno
»treSuo opelko imajo #Uil* no v zalogi Združene ope-karne d. <L v Ljubljani
Izdajatelj: Aleksander Železnikar, — Urejuje: Vladimir Svetek.
SpS5l“ei.“ Prod* se ceno
dva S0*!™ Naslov pov* j mal železen Štedilnik.
Naslov pove uprava liita
Za 'tiskarno »Merkur« odgovarja: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.
Odda se
lepa, zračna moblovana »o-ba gospodu ali gospod it-i Naslov pove uprava