Leto VIII. Štev. 92.
Poitnlna plafiana v gotovini.
V Krškem, v soboto 26. julija 1924.
Današnja štev. 1— Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Čekovni račun: št. 13.807 [začasno še tudi
Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yrač^|0.
Reklamacije za list so pOštn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Za konsolidacijsko točko.
[Dopis iz Zasipa pri Biedu.]
Popolnoma se strinjam z objavo članka v 78. štev. »Napreja*. ki nosi naslov „Vsem poštenim proletarcem na obeh straneh*. Priznati pa moram, da ne soglašam popolnoma ne samo s tem člankom, ki predlaga združitev vseh poštenih socialistov. ampak se ne strinjam popolnoma tudi z drugimi, ki jih je že toliko izšlo v ,.Napreju“. To pa ne zato, ker so predlagali združitev, pač pa zato, ker z besedami: »združimo se na ta ali oni pravilnik*, ne bo pridobljen noben socialist, ki stoji danes zunaj gibanja, Saj ne eni ne drugi ne poznamo svojega pravilnika, kako bi poznali potem nasprotnega !
Čvrsto sem prepričan, če bi poznali člani o-beh skupin popolnoma pravilnike obeh skupin, da ne bi soglašali v polnem obsegu žnjimi. To pa ne zato, ker so enega postavili delavci in njihovi zastopniki — za drugega ne vem, kdo ga je postavil, ker nisem član nobene skupine — ampak zato, ker sta si v nasprotju. Od tega, nasprotja črpajo seveda le kapitalistični agenti svoje uspehe ter po-večavajo kaos y delavskih vrstah in ga bodo tako dolgo, dokler jim delavci sami tega ne preprečijo. Delavci pa v sedanjem času kaosa ne znajo dobiti pravega cilja, ker so zelo nazadnjaškega duha.
Nazadnjaško pa je delavstvo zato, ker izhaja eno kakor drugo glasilo za izobrazbo v premajhnem obsegu in še tisti prostor morajo porabiti za boj delavca proti posameznikom, delavske zavednosti proti večji masi nezavednih ljudi. Pomislite pa, so-drugi, kako bi bilo, če bi bile združene vse socialistične skupine v Sloveniji, moralno in materialno! Zmožnih ljudi imamo tudi toliko, da se nam ni treba tepsti za kakega koruptnega vodjo, ki hoče biti najpametnejši. Ce mu pa kdo pove kakšno pametno besedo ali pa stavi na* za delavstvo koristen predlog, se mu zdi pod častjo, uvaževati ga namesto da bi bil hvaležen za naklonjenost tuje pomoči. In rajši izstopi iz organizacije, v kateri čuti, da ne bo mogel vse po svoje komandirati in gre rajši tja, kjer misli, da ga ne bodo delavci učili socialistično živeti. Takšne ljudi, ki niso nikoli živeli niti v smislu začetnega socializma, bo tudi težko česa naučiti. U ver jen sem. da je veliko težje naučiti jih živeti, kakor določa socialistični program, nega pa delavca, ki še spi spaaja pravičnega, Nič za to, če kažejo takšni voditelji precejšno stopnjo morale, verjeti je treba le v dejanja. Zato, sodrugi in sodružice, združimo se sami, ker takšni nas mislijo razdražiti prej ali slej, če ne bomo po njihovi volji.
Da pa ne bo to brez koristi, dovolite mi, da stavim formalni predlog. Prišel sem po dolgem premišljevaniu da zaključka, da če se bomo združe-
vali tako, kakor da bi šele uvajali soc. idejo, bomo še dolgo, dolgo brez uspehov. Orpanizacije imamo, ki pravijo, da so socialistične, zato je treba, da se združimo korporativno na eno močno koncentracijsko točko, da se bo v resnici lahko imenoval rdeči veletok, ko bomo vsi enotni po duhu.
Predlog.
a] Združenje naj se izvrši v najkrajšem času oz. pred predstoječimi volitvami, ki se obetajo po nekih bogovih zaradi politične krize, da bo proletariat z združenimi močmi nastopil za svoje ideje.
b] Zedinjenje naj izvršijo organizacije obeh skupin, ne pa voditelji.
c] Ker je zapreka združitve le preslabo poznanje pravilnika na obeh straneh, kljub temu, da je mnogo natisnjenih, naj pošlje vsaka organizacija »Naprejeve* skupine po en pravilnik v najbližje področje krajevni organizaciji .Socialistove" skupine, Če pa pravilnikov primanjkuje, naj poskrbi za to uprava lista. Isto naj izvrši .Socialistova* skupina takoj, ko .Socialist* objavi svoje organizacije, da se bo »Naprejeva* skupina vedela po tem ravnati.
d] Pravilnik naj se predebatira na članskih sestankih krajevnih organizacij.
e] Ko bodo krajevne organizacije podrobno preštudirate pravilnike, naj se uspehi objavijo v tisku.
f] Potem pa naj se skliče skupni kongres na sledečih točkah, če bo to zahtevala ena tretjina krajevnih organizacij oz. članov paritetno.
g] Kongres naj skličeta dve najmočnejši krajevni organizaciji, ena »Socialistova", ena »Napre-jeva". Predsednik kongresa naj se izvoli iz najmočnejše organizacije, enako naj se izvoli verifikacijski odbor.
h] Na kongres pa naj pošlje vsaka organizacija do 30 članov po enega delegata, za vsakih nadaljnjih 30 članov tudi po enega.
i] Vsak delegat pa naj ima toliko glasov, kolikor članov zastopa. Zastopane naj bodo tiste organizacije, katere so obračunale za zadnja dva meseca, stroške naj trpijo organizacije same.
Ta predlog je nekoliko pomanjkljiv, ker sem se opiral sam na svojo moč. Zato prosim vse so-druge, v kolikor ne soglašajo žnjim, naj izrazijo svoje želje.
Kdor je za zedinjenje ga bo podprl z vsemi močmi.	V. Bregant,
[Ur.: Tako je. To bi bil enkrat predlog, ki dopušča možnost diskusije, zato ker ne nasprotuje kakor n. pr. Krušičev predlog absolutno nedotalji-vim načelom kakor načelu javnosti in tudi temu ne nasprotuje da bi se zedinjevalna akcija najprvo obravnavala na bližnjim kongresu naše stranke. Delavci naj le pridno debatirajo in pišejo o tem predlogu. Sodrugu Bregantu, ki po vsem videzu precej premišljuje, pa odgovarjamo z naše strani podobno
kakor smo odgovorili s. Kamniku iz Zagorja na članek, ki ga s. B. omenja čisto v začetku svojega dopisa. Prosimo ga, naj še te besede dobro premisli :
Vsako zedinjenje med proletariatom, ki ni organiziran, je prazen napor, zato pa tudi on tako dobro zahteva, naj tisti pri »Socialistu* z javno objavo dokažejo, da obstajajo in da so organizirani, Ker tega do zdaj niso delali, smo trdili, da tam organizacij ni. da so sami voditelji z neorganizirano čredo za seboj in smo se seveda zedinjenja žnjimi odločno branili. Naša stranka je pa svojo organizirano moč — in naj je bila še tako majhna vedno objavljala, s tem je dajala dokaz, da v resnici živi, ker če hočeš črno na belem pred vsemi očmi s številkami slepariti, bo prišlo sleparstvo kmalu na dan. Toda do danes se niti Koruuovci niso upali podvomiti o pravilnosti naših številk, o resničnosti naše eksistence, oni so nas torej kot organizacijo morali priznavati, čeprav jih mi nismo, To je pa videlo delavstvo tudi, zato je neprenehoma — četudi počasi — vstopato v našo organizacijo, zato je število naših organizacij vsak mesec raslo, zato smo dosegli v zadnjem mesecu približno 40 organizacij s 1048 rednih članov, ko smo imeli pred kakim letom po Korenovem puču samo kakih 20 organizacij s približno 700 člani. To se pravi, da se delavstvo praktično zedinjuje in da ga je vedno več, ki spoznava, da je edino ta način zedinjevanja pravilen, To se pravi, da bo delavstvo, ki je že zedinjeno, z odločnostjo zavrnilo vsako zedinjenje, pri katerem naj bi odločevali neorganizirani delavci, pri katerem naj bi dosedaj neorganizirani in zato napol če ne popolnoma nezavedni delavci pobasali v svojo malho in v svoji nezavednosti uničili še tisto malo, kar so si zavedni skupaj spravili. Iz tega sledi, da mora biti vsak, kdor hoče k zedinjenju pomagati, najprvo še sam javno organiziran. Sodr. Bregant, sam praviš, da še nisi pri nobeni politični skupini organiziran. Izvajaj iz naših besed konsekvence in vstopi v organizacijo. Če je v tvojem kraju ni, ti je na razpolago naša organizacija »Centrala*: če je v tvojem kraju še kaj drugih delavcev brez organizacije, ki se pa hočejo zediniti — in o tem ne dvomimo — potem se žnjimi pomeni in ustanovi javno organizacijo SSJ. Tako bo potem stranka po tvoji zaslugi prihodnji mesec lahko izkazala ne samo 1048. temveč morda že 1100 rednih članov in ker bodo drugi čakavci v drugih krajih sledili tvojemu vzgledu — le vzgledi vlečejo! — bo mogoče štela že 1200, mogoče 1500 članov, Nato pojde od meseca do meseca vedno bolj naprej, morda bomo imeli ob koncu leta že 3000 članov prihodnje leto že 10.000 — če pojde tako hitro bomo v kratkih letih že imeli vlado v svojih rokah — brez korumpiranih voditeljev, delavci sami bodo odločevali potom svojih organizacij. tako kakor danes v stranki organizacije od-
UPTON SINCLAIR.
113. nadalj.
France Kremen.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Moleka.)
Da, dva ameriška vojaka sta bila v jami, France jih je videl že toliko tisočev, da ni najmanj dvomil o tem. Američani so bili v primeri z blatom ometanimi, izčrpanimi in zaraščenimi Francozi kakor iz škatljice vzeti vojaki: gladko obriti, drobni kolki in tisoč drugih podrobnosti je pričalo, da dom je dom — in France se je naenkrat počutil kakor doma! In tista krasna podjetniška preciznost teh vojakov iz škatlice! Niti besedice niso zinili, nikamor niso pogledali, enostavno so se vrgli na rob luknje. nastavili puške in pričeli z delom. France ni videl — toda na obrazih Američanov je lahko čitai. da ne streljata zastonj; nekaj sta zadevala!
Kmalu sta skočila k njima še dva ameriška vojaka. Ne da bi se zmenila za koga, sta se naslonila in pričela streljati. Ko je četvorici zmanjkalo nabojev, je eden vstal in zavpiL Pritekel je mož z veliko torbo in jih založil z naboji
Nekaj minut pozneje so prišli še trije Američani a puškami. Vsekakor ni bilo več dosti Nemcev v bližini, kajti fantje so se pričelj pogovarjati.
»Rekli so nam, da naj držimo črto tam zadaj, pa kdo bi ae vzdržal, da ne bi šel dalje.*
.Pred nami je še dosti Nemcev. Dajmo jih.*
.Boljše zdaj kakor pozneje.*
.Ti ostani tu in si obveži prst,* je rekel prvi svojemu sosedu, ampak ta je odgovoril norčevaje, da naj oni rajši obvežejo svoje prste.
Nato je eden izmed njih pogledal okoli sebe in opazil Franceta.
»Lej ga, tukaj je Jonk [Američan] 1 Kaj pa delaš tu ? *
.Jaz sem motociklist; poslali so me z zemljevidi k neki bateriji, ki je najbrž že ujeta,* je odgovoril Kremen.
»Ti si ranjen,* je dejal drugi.
»Malo*, je pojasnil mali strojnik, kakor da se hoče opravičiti, .ampak to je že dolgo*.
.Pojdi nazaj. Mi smo tukaj — in vse bo dobro.*
Ni govoril bahato, marveč iz trdnega prepričanja, kakor da drugače ne more biti. Američani so prišli — in zdaj morajo Nemci bežati. France ga je pogledal. Bil je mlad fant, še skoraj deček rdečih lic, piščavega nosa in širokih, režečih se ust, toda njemu — Kremenu — se je zdel najlepši fant, kar jih je prišlo iz Združenih držav severnoameriških.
»Ali lahko hodiš?* je nadaljeval fant.
.Seveda,*
.Kaj pa tile Francoziči? Ali razumeš njihov jezik?*
Ko je France odkimal, se je vojak okrenil h kosmatincem. »Ne potrebujemo vas več. pojdite!* Možje so ga debelo gledali. .Parlez vous francais !* [Govorite francosko?]
»Oui! Oui! [Da!] so vzkliknili Francozje soglasno.
.Pojdite torej, idite domovi Naspite se! Počivajte! Mi natepemo Hune!*
Ker možje niso razumeli te vrste francoščine, se niso hoteti ganiti. Fant jih je cukal za cape, vlekel za noge, kazal z roko v ozadje in se režal s širokimi ustmi.
»Domov! Dobro ste naredili, fantje! Ni vaa treba več! Amerika, Amerika!*
Te besede so morale biti jasne. Amerika je tukaj in za Francijo jo vojna končana. Bradati razcapanci so pogledali iz jame in zagledali roje Američanov. ki so prodirali skozi gozd in streljali na sakramenske »boše*. Bradačem so se zjasnili obrazi; ozrli so se v rdečeličnega fanta in njih pogled je izražal hvaležnost psa. Pobrali so puške in druge stvari in počasi odkorakali ter pomagali Francetu, ki se je naenkrat počutil zelo slabega in prijel ga je hud glavobol.
* * *
[Dalje prih,]
ločujejo, ne pa posamezniki, ki so oodvrženi raznim vplivom in (udi neznačajnosti. Če bodo Breganti tako delali, namreč ta organizacijo vsak v svojem kraju, namesto da kličejo kot neorganizirani proletarci po zedinjenju med nami in skupino, o kateri mi pravimo, da je ni, in tudi sama pravi, da je ni, ker si ne upa javno se izkazovati, potem se bodo Breganti morda tudi naučili razumeti, da je vsaka nervoznost pred volitvami čisto brezplodna. Če se borno organizatorično zedinjevali vsi, potem bomo zmagali, Če bomo čakali s prekrižanimi rokami, potem bomo pač propadli, nobena sila na svetu ne bo mogla tega preprečiti. Zapomni si, s. Bregant: Tudi če bi brez organizacij dobili vse poslance, kar jih gre v skupščino, bi propadli. Zakaj? Na to naj ti kdo izmed naših organiziranih proletarcev v „Na-pr e ju “ odgovori!]
Kdo se je izpremenil?
S. Krušič je govoril na celjskem kongresu sledeče {po „Napreju“ št, 18 z dne 23, jan, 1923].
Naša stranka je stranka proletarcev, zato se hočemo zediniti s proletarci, ne pa s posameznimi osebami. [Čita resolucijo];
Trboveljska krajevna poltična organizacija predlaga zboru naslednjo resolucijo, ki jo bom pre-čital celo, čeprav deloma ne spada sem:
O organizaciji in taktiki, kakor tudi o pisavi strankinega glasila „Naprej" konštatiramo sledeče: 1. Načelstvo in pokrajinski odbor naprošamo, da še nadalje vztrajata, kakor dosedaj, na izvedbi šta-tuta, ne oziraje se na pisavo malomeščanskih listov »Zarje", »Enakosti" in „Volksstimme~, čeprav se cazivljejo socialistične, ber edino s Statutom, katerega je sprejela najvišja inštanca, strankin zbor je podano jamstvo, da ostane stranka od posameznikov neodvisna. 2, Pisava lista »Napreja* je v splošnem zadovoljiva, ker brez vsake zakulisne politike v vseh ozirih javno zastopa strankine interese, ne oziraje se na levo in desno, če je to posamezniku všeč ali ne, ker socialisti se borimo za družbo ne za posameznike. 3 Vendar pa želi krajevna politična organizacija v Trbovljah, da sa strenkino glasilo kar najbolj izpopolni in razširi ter postavi na čim višji nivo, in priporoča strankinemu vodstvu, da da iniciativo vsem kraj. pol, org. da vsaka v svojem okraju priredi diskusije oziroma članska zborovanja z dnevnim redom: važnost strankinega tiska.
To resolucijo je sklenila trboveljska organizacija soglasno. .Radi posameznikov se mi ne de-ramo prekljati. Če glavni odbor ne napravi nič. pa napravimo sami v Sloveniji. Kdor hoče biti socialist, naj vstopi v stranko, za nobenega ne poznamo izjem. Tudi v strokovnih organizacijah se ne pri znavajo stara pravice, če jih kdo zapravi. Po delu sodimo in bomo sodili. Če bomo pa iskali postransko pot, bomo kmalu zašli zopet drugam in se začeli zopet potapljati.
Razno.
Na novosadski žitni borzi se položaj čedalje slabša. Tuji agenti še vedno pokupujejo novo pšenico in jo izvažajo čez mejo. Zato je pričakovati, da pojde nje cena čez 400 Din na 420 Din. V razmerju s to ceno, bi poskočila cena moke na 600 Din, V Beograd ni »zaenkrat" — buržujski listi pravijo »zaenkrat" — odpotovala nobena delegacija, da o-pozori trgovinsko ministrstvo na nevarnosti naglega porasika žitnih cen in da bi zahtevala zabrano izvoza za novo žito in moko. Gospodje domači žiini špekulantje že dobro vedo. zakaj ne gredo v Beo grad. Dobičke delajo lahko doma tudi in brez vsake zabrane. — V zvezi z včerajšnjo notico moramo popraviti, da vlada ni odpravila izvozne carine za žito popolnoma, temveč jo je zaižala za 500/°. Kdor zna misliti, si seveda vseeno ne bo rekel, da je greh naših odgovornih pastirjev zavoljo tega za 50% manjši. — Ogrski ministrski svet je določil, da se na Ogrskem izvozne carine sploh ukinejo, 20, tm. pa je stopil v veljavo jugoslovonski-madjar-ski dogovor, de tranzitni [prehodni] promet med obema državama ne bo več pod carinskim nadzorstvom, To se pravi, da se vsi hudiči ..družijo zato, da nam bo življenje tem bolj grenko.
V Subotici je odkrila policija neko družbo, ki je ponarejala poštne znamke s sliko kralja Petra na bojišču, ki so bile tiskane še med vojno v Beogradu. Večje množine teh ponarejenih znamk so našli pri subotiških in samoborskih trgovcih. V tfero so zapletene različne odločujoče osebnosti, tako tudi predsednik subotiškega okrožnega sodišča Milan Megaraševič. Ugotovljeno je, da so se ponarejevalci posluževali originalnega klišeja. Kdo jim ga je pa dal? Tudi to rešiti bo zelo zanimivo.
O orjunaških izgredih so bila na beograjska »pristojna mesta" predložena dokumentirana poročile. In s tem je zadeva položena ad acta.
V okolici Skoplja so se pojavile kobilice v irredno velikem -Itevilu in povzročajo ogromno škodo. Na lice mesta se je podal zastopnik poljedelskega ministrstva, da oceni škodo in odredi, kar je potrebno za pobijanje neprijetnih požeruhov. — Če pošljejo naši ministri svoje zastopnike nad ko« bilice, potem jo morajo kobilice pač kar najhitreje odkuriti. Ali pa gladu crkniti.
Enega izmed Matteottljevih morilcev so prl-jeli v južnoameriški republiki Urugvaju. Poročajo,
da je nastal v preiskavi zaradi tega umora nov preobrat, da so začeli obtoženci odkrito izpovedovati način, kako je bil Matteotti umorjen. Tudi poročajo v zadnjih dneh, da so izsledili kraj, kjer je bil pokopan. Njegovega trupla sicer še niso našli, pač pa vedo, da je nekje med Rimom in njegovim pristaniščem Ostio. Po drugi strani pa poročajo, da je preiskava že toliko .dozorela" da je sodišče kriv-do zaradi umora zvračati na — boljševiško čeko. Eden izmed morilcev, Viola, ie bil namreč baje plačan tudi z ruskim denarjem. Čudnega bi to ne bilo nič. saj nacionalizem marsikatere reči naenkrat prenese. Samo fašizem ne bo za to nič bolj pošten izgledal.
V kupoli cerkve sv. Petra v Krnu so se pojavile, kakor poročajo ameriški listi, do 10 metrov dolge in zelo široke razpoke. Te razpoke so nastale .že prej, j>a so bile površno zamazane, Zdaj grozi nevarnost, da se kupola sesuje. Vatikanski krogi te vesti zavračajo, pa je razumljivo, da jih morajo zavračati. Kupola sv. Petra je katoliški cerkvi namreč simbol tiste svetopisemske skale, na kateri je zgrajena „Jezusoya“ cerkev. Če gre ta skala v franže, gre seveda cerkev za njo, Nam seveda ni do simbolov. Mi vemo, da pojde cerkev v franže, pa če bo skala šla žnjo ali ne.
Ameriški državni tajnik Hughes je prispel v Evropo, da pripravi tla za novo razorožitveno konferenco.
Kupujte čevlje samo z znamko .Peko".
Alojzij Leskošek:
K strokovnemu kongresu v Sloveniji.
n.
Spojitev malih društev v velike industrijske organizacije je tudi s strogo marksističnega stališča potrebna, da se odpravi poklicni egoizem in se uvede gledanje na splošni interes delavskega gibanja. To je napredek, ne samo številčni na članih, temveč je že ugotovljeno po Marksu in Engelsu, da postajajo strokovne organizacije tako zrele, ker niso samo postale večje, ampak so tudi moralno kos svojim velikim nalogam.
Nič ni bolj jasnega kakor koncentracija kapitala, ekonomski razvoj kapitalističnega družabnega reda. Ta vodi k ustanavljanju velikih industrijskih podjetij, pa tudi zaposleno delavstvo v različnih poklicnih društvih (Berufsorganisationen) k spojitvi do večjih skupnih organizacij v enem podjetju, s čimer se odpravljajo posamezni stanovski interesi, na njih mesto nastopa skupen interes vsega delavstva.
Kocentraciji kapitala mora logično slediti koncentracija delavne moči, morajo se ji spojene moči strokovnih organizaciji v brambo postaviti.
Organizacije proletariata niso v svoji obliki ali načinu nikakor neizpremenljive, temveč morajo svoj način in taktiko vedno spreminjati napram menjajočim se razmeram v raziednem boju. Koncentracija strokovnih organizacij ni nič drugega kakor prilagodenje novemu ekonomskemu razvoju kapitalistične družbe.
Razredni boj je tako vsestranski kakor socialno življenje samo. On se mora voditi na političnem polju proti meščanski državni upravi oz. vladi, na gospodarskem polju pa proti trgovskemu, proti finančnemu kapitalu in proti zasebni lastnini v obče. Za verstvo tega boja potrebuje proletariat svoje or-ganizacije, stranko, strokovno in gospodarsko produktivno organizacijo, kakor tudi kulturno, to šele tvori praktično izpopolnitev teoretičnega znanstvenega socializma.
Sedaj nastane vprašanje ali je delala sedanja Strokovna komisija po teh smernicah. Ali je ustanovila kako gospodarsko produktivno zadrugo ? Ali je delala na to. da se mala društva spojijo ? Odgo-govor je kratek : nič tega ni ukrenila, nasprotno celo ovirala je spojitev strokovnih organizacij. Namesto tega se je spuščala po svojih voditeljih v strankarske spore. Radi oportunizma nekaterih ljudi, na ljubo par osebam zlasti v Mariboru so strokovni voditelji riskirali in podpirali s strokovnim aparatom celo razkol v stranki, ki je edina hrbtenica razrednega boja v državi, in dajali oportunistom potuho za razkol s tem, da so odstopili razkolnikom še prostore in delavne sile.
Za delegate, ki bodo kongres posetili, je velike važnosti, da bodo znali to delovanje oceniti in da bodo zahtevali od svojih voditeljev več stvarnega dela za emancipacijo proletariata, kakor sega je v preteklih letih izvršilo, zlasti pa naj delegati predlagajo in sklepajo, da se imajo združiti vsa mala društva. V to svrho predlagam:
1. Principialno se naj uvedeta za Slovenijo dva oblastna odbora GRSJ s sedežem v Ljubljani in Mariboru.
2. Vse delavstvo, ki je zaposleno bodisi v cementni tovarni, steklarni ali kaki drugi gradbeni stroki, ki je včlanjena pri O sred. društvu kem. del. v Mostah se naj odstopi Splošni del. Uniji v Celju.
3. Centralno tajništvo Osred. društva usnjarjev, katero se nahaja v Mariboru, se naj dodeli k centralnemu tajništvu bDU v Celju.
4. Osrednje društvo kem. delavcev se naj spoji s Splošno delavsko Unijo v Celju in naj pritegne
vse male stroke k sebi, kakor oblačilne, živilske itd. Sedež centrale se naj določi na kongresu sporazumno.
5.	Če spojitev Osred. dr. kem. delavcev s SDU ni zrela, tedaj naj Osred. društvo kem. del. spremeni svoje ime v .Zvezo obrtnih in industrijskih dejavcev" ali pa »Unija industrijskih delavcev v Ljubljani", katera naj pritegne vse male stroke v svoje podružnice.
6 Pravila in praviluik naj se sestavijo po vzoru SDU.
7. Prispevki se naj določijo, kakršni so pri SDU. istotako tudi podpore, da ne bo razlik med dolžnostmi in pravicami članstva.
8. Novo nastala Unija iz Osred. društva kem. del. naj postavi takoj produktivno zadrugo za raznovrstne izdelke, ali pa naj stori to delavska pekarna na najširšem temelju.
9. Kongres naj sklene, da mora Konsumno društvo* za Slovenijo kupovali vse predmete, izdelane od delavskih produktivnih zadrug, v kolikor podobne predmete konsumira.
10. Centrala Unije jslov. rudarjev naj preseli svoj sedež iz Zagorja v Ceije, ker je Celje sredina rudniške industrije.
Sodrugi delegati, na vas leži torej, da boste na kongresu sklepali za novo smer, ki bo koristnejša od sedanje. Razkol v politični organizaciji vas ne sme motiti, kajti razkol so povzročili tisti, ki niso prav delali, da bi imeli priliko skrivati se za razkol in klicati proletariat k zedinjenju. Zahtevajte strokovno zedinjenje po gorenjih smernicah in videli boste, kdo bo proti.
Dopisi.
Iz Črne. [Neznačajneži.j V Črni smo imeli in imamo tudi danes nakaj ljudi, ki ne morejo najti svojega mesta. Zdaj nekateri zopet govorijo, da pojdejo k Orjuni. Mi jim ne bomo kvarili^ apetita, ker jih poznamo, da ne spadajo nikamor. Če bi se ne poznali, bi morda še verjeli, da delajo po prepričanju, tako se pa barvajo ti tički z novimi barvami kar čez noč. pa tudi v te barve pametni ljudje ne verjamemo. Nekoč Sudmarsovec, Nemčur I. razreda, pod staro Avstrijo izdajalec vsakogar, kdor bi kaj zinil čez njeno korupcijo, po prevratu na jeziku najhujši socialist, potem Sokol in nazadnje, kar sem prej omenil — mislite, da vas bo Or-juna hotela ? Saj vas ne more rabiti, ker če ne bo vsak dan frskelina, pa boste svojo današnjo neumrljivost ponudili komunistom, če bodo bolje plačali. Lepa mešanica bi bila, če bi obstajala organizacija. ki ima sedem barv, kakor po domače pravimo : božji stol ali mavriča 1 Smešno bi bilo slišati, kako se nekdanji Heilschreier in današnji Ži-vio-kričač botata, Pač pritlikave duše; ki bodo tudi Orjuni samo v nadlego, ker bodo vedno tarnale za frakelc šnopsa! — Poznavalec razmer.
Dopis z Dunaja. V inostranskih delavskih listih sem čital, da je jugoslovanska vlada razpustila Neodvisno delavsko organizacijo. Kaj naj rečemo k temu terorju? Čeprav bi bila ta stranka pod komunističnim k Miom, bi morali ta teror obsojati. Če pogledamo malo po svetu, vidimo skoro povsod, da dopuščajo obstoj vsake stranke in ji dado tudi več ali manj svobode za gibanje. Samo ta ljuba jugoslovanska in madjarska vlada, ti dve sestri hočeta imeti izjemo v Evropi, jbe fašistovska Italija ni raz-pustila niti komunistične stranke! Ur.] Gospod Pa-šič in Horthy sta ponosna na svojo reakcionarnost in skušata na vso moč potisniti ljudstvo na tla, ljudstvo seveda, ne tiste gospode, ki so povzročili svetovno vojno, ki kradejo in sleparijo, pa bi še vedno radi podjarmili vse državljane tako kakor srednjeveške sužnje. Mi državljani, če pridemo kam v inostranstvo, se moramo sramovati, ker imamo takšne gospode na vladi, da delajo vsej državi sra-moto. Ce se izgovarjate na Neodvisno stranko kot na teroristično organizacijo — čeprav ni znan niti en slučaj kakega terorja s te strani — zakaj pa oe razpustite tudi jugoslovanski fašizem — Orjuno? Saj je že dovolj škandalov napravil. Pardon — saj res: gospodje fašisti izvršujejo atentate samo na delavstvo, ne na kakšno »višjo osebnost! —Pa tudi ta izgovor nič ne velja. Mi smo za svobodo vsega ljudstva v državi, vse ljudstvo naj se prosto giblje. Z idejami hočemo, da pojdete vi kakor ono v volilni boj. nikakor pa ne s terorjem in orožjem. Mi nočemo, da bi vlada ščitila oborožene nastope Or-june, pa čeprav sedijo v vladi možje, ki so stvarniki Orjune 1 Vi, državljani, pa glejte, kdaj boste pomedli s takimi metodami! Ves parlament je danes za teroristične metode, čeprav je gotovo malo manj nego vse ljudstvo absolutno proti njim! — P. 0.
Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27 — Lekarna Evg. V. Feller, Stublca Donja, Elzatrg St. 252. Hrvatska.
Lastnik: .Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
25 VII. Tiskarna bratov Rumpret v Krihem. uoo