Ithaj» vsak djtn razen *obot' n^U
in praznftov.
Usued daily except Saturday«, Sundays and Holidays
PROSVETA
■ • I	'	""	"
* GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški in upravniškl prostori: 2657 South Lawndal« Ave.
Office of Publication: 26Ä7 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4004
TO-YEAR XXXVII
Cena lista je $6 00	^^^^^tur ^^»«J J)	CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 1. FEBRUARJA (FEB. 1). 194S SuUcriptton W OO Yearly
ÄTEV^-NUMBER 23
Acceptance for mailing at «pecial rate of postage provided for in lection 1103, Act of Oct. 3, 1817, authoriied on June 4, 1918.
(usi zasedli Landsberg v prodiranju proti Berlinu!
Prva ruska armada prodira naprej v Pomera-niji, druge sovjetske kolone pa »o invadirale provinco Brandenburg in zasedle Stolzenberg. Rusi drže 300 milj dolgo linijo v vzhodni Nemčiji. Sovjetske čete okupirale Zakopane in 60 naselbin v centralni Slovakiji.—Oddelki prve in tretje ameriške armade udrli na ozemlje ob Siegfriedovi trdnjavski liniji. Čete francoske armade prekoračile kanal v južni Alzaciji.— Nova ameriška sila se izkrcala na Luzonu
LONDON. 31. Jan,—Čete ru-armad» pod poveljstvom »rsala Gregorija Žukova «o dati okupirale Landsberg, želez-iko križišče na progi Berlin-lansk. 68 milj vzhodno od Hiške prestolnice. Radio Ber-poroca, da so Rusi prodrli do :ke. ki je oddaljena samo 42 1J od Berlina. Poleg Lands-rga so Rusi savsell Meeerltz. h wiebus in Zulllchau. trd-vska mesta. In prebili nem-d bolno črto. ki ščiti dostope Frankfurts ob reki Oder. nkfurt leži 39 milj od Berlina.
London. 31. jan,—Prva ruska nad a je prodrla 21 milj daleč Pomeranijo, dočim so druge ske sile invadirale provinco andenburg in okupirale Stol-ibeig, ki je oddaljen 73 milj Berlina. Sovjetske kolone Iv 300 milj dolgo in nepretr-no črto v vzhodni Nemčiji, rlin je v provinci Branden-rg. Poročila, ki pa še niso po-ena, pravijo, da so Rusi v L»m kraju prodrli do točke, ki oddaljena 50 milj od nemške ^stolnice.
iadio Moskva je danes nazna-, da so Rusi 50 milj od Stetti-pristaniščnega mesta ob Bal-krm morju. Stolzenberg leži milj južnovzhodno od Stetti-
'»11 jn poroča, da prodiranje kih kolon ograža Kustrin, že-mško križišče, 41 milj od inškcga glavnega mesta. Rusi i raji» proti Kustrinu z dveh '.i hi.
»■»vjrtska oklopne in pehotne one so prebile nemško boj-<ito ob reki Obri med Polj-> m Brandenburgom v več tajili in zasedle več naselbin, uge se vale proti Schweibusu, •rseritzu in Zullichauju, že-ni.škim centrom.
Ruske čete so v akciji na ml ju v bližini meje Šlezije Cchoslovakije, 24 milj od Moke Ostrave, češkega jeklar-« r. i središča in Moravske od-t j i m ■. kjer se odpira pot do Tr m Dunaja.
»■n ijska časniška agentura msocean poroča, da so kolo-armade maršala Gregorija ¿kova prodrle do črte na za-dm strani reke Obre. Uradni mimike, objavljen danes zju-n \ Moskvi, omenja obkroži-* Kocmgsberga, glavnega me-1 V/hodne Prusije. Rusi, ko "pirali Metgethen, tri milje ip-idno, in Heyde-Waldburg. ' unij jnžnozapadno od Koe-i« tga, in Marlenwerder pi i i" ieke Visle v bližini zapad-meje V/hodne Prusije. Nem-l""-igajo |x)slopja in uničujejo '»ve ter druge naprave v « nigsbergu.
Karpatskem gorovju v juž-1'oljski so Ruhi v ofenzivi, 'ili v» Zakopane m HO dru-1 i 'M v. v centralni Slovakiji
naselbin.
čal. Poročilo pravi, da je nemško poveljstvo potegnilo več divizij z zapadne fronte in jih poslalo na vzhodno, da ustavijo prodiranje ruskih armad proti Berlinu.
Fronta, kjer so v akciji ameriške čete, se vleče od južne strani Aachena do Welchenhau-sena ob reki Our. Američani so ustanovili nova mostišča ob tej reki. Dve diviziji tretje ameriške armade sta zasedli pozicije na južni strani Dieperta, dve milji znotraj Nemčije.
V drugem sektorju zapadne fronte je deveta divizija prve ameriške armade okupirala Roh-ren, tri milje južno od Mon-schauja. Šest divizij te armade je v akciji proti nemškim silam v tem sektorju.
Prva francoska armada, ki uključuje tudi ameriške čete, je prekoračila kanal v bližini Col-marja v južni Alzaciji. Ljute bitke so v teku pri Schwiru, dve milji od Colmarja.
Luzon. Filipini. 31. jan .—Druga araetšika siU je bila vržena
v akcijo proti Japoncem na tem otoku. General Douglas Mac-Arthur poroča, da se je ta sila izkrcala na ozemlju na severni strani zaliva Subica in prodrla enajst milj daleč v notranjost otoka.
Poveljnik te sile je general Ei-chelberger. Ozemlje, katero je ta sila okupirala, leži 60 milj severozapadno od Manile, glavnega mesta Filipinskih otokov. Izkrcanje ameriških čet je popolnoma presenetilo Japonce. Čete je pripeljalo 150 transportov pod poveljstvom podadmi-rala Arthurja Strubla.
Cehi bodo priznali poljsko vlado
Uradno naznanilo
bo kmalu objavljeno
i
London. 31. jan.—Člani čeho-slovaške ubežne vlade so se odločili za priznanje začasne poljske vlade v Lublinu. Predsednik dr. Edvard Beneš je nameraval odložiti priznanje do konference "velike trojice," toda tlrugi voditelji so za takojšnjo akcijo. Zavzeli so stališče, da bo režim v Lublinu vladal Poljsko.
Uradno naznanilo glede priznanja bo najbrže objavljeno ta teden. Čehoslovakija bo postala druga zavezniška država, ki bo priznala poljsko vlado v Lublinu. Prva je bila sovjetska Rusija.
Pričakuje se,'da bo priznanje brezpogojno. Poljska vlada se bo odpovedala Tešinju, distrik-tu, katerega so poljske čete okupirale po sklenitvi kupčije v Mo-nakovu 1. 1938. Takrat sta Cham-berlain in Daladier, predsednika vlad Velike Britanije in Francije, prodala in izdala Čehoslova-kijo Hitlerju.
Trdi se, da je Beneš že informiral Veliko Britanijo in Ameriko, da bo čehoslovaška vlada priznala poljski refcim v I/ublinu.
Belgijski socialisti v opoziciji
Kampanja za strmoglavi jenje vlade
Bruielj. Belgija. 31. jan —Socialisti vodijo opozicijo proti novi belgijski vladi, katere predsednik je spet Hubert Pierlot. Na svoji seji so se izrekli za str-moglavljenje te vlade.
Voditelji socialistične stranke se bodo ponovno sestali na svoji seji ta teden. Na tej bo padla odločitev glede vprašanj, katera bodo stavljena vladi pred zasedanjem državne zbornice, ki se piičnc 6. februarja.
Razvoj situacije zavisi od sta-j lišča vlade, katerega zavzame. Socialisti nameravajo izsiliti glasovanje " zaupnici Pierlotovi i vladi. Če bo zbornica glasovala proti zaupnici, bo vlada padla. V nasprotnem slučaju bodo so-ci.ilihti izstopih iz vlade in \*>-vzročili krizo. Socialisti č n a stranka -ma {m t članov v sedanjem kabinetu. Med temi je Menri Snaak zunanji minister
Kitajski komunisti za koalicijo
Predlagali so sklicanje konference
Čungking. Kltajaka. 31. jan.— Chow En-laj, načelnik delegacije kitajskih komunistov, je predlagal sklicanje konference, na kateri naj bi se vršila razprava o ustanovitvi koalicijske vlade. Ta naj bi nadomestila sedanjo narodno vlado Koumintanga, katere predsednik je general Kai-šek.
Prvi ugovor proti sklicanju konference je prišel s strani katoliškega lista Vi Shih Peo, čigar urednik je škof Paul Yu Pin. List je objavil uvodnik, v katerem sicer naglasa potrebo politične enotnosti med komunisti in vladno stranko, zaeno pa trdi, "da zdaj ni čas za politične eksperimente, ker je Kitajska u-deležena v vojni z Japonci."
Uvodnik dalje pravi, "da ne verjamemo v odkritosrčnost ljudi, ki priporočajo ustanovitev koalicijske vlade. Oni. ki najbolj kričijo o demokraciji, so najmanj demokratični v krajih, katere kontrolirajo."
' i zvezda, glasilo rusk«' ' I' pravi, da so sovjetske ofenzivi v v.v h krajih ' o<l Baltiškega morja na 'in Budimpešte na jugu
p«ri«. Jiin	Ht0 tisoč
prve in tretje ameriške " le udrlo v 40 milj dolg
Unija ntrojnikov
preklicala *tavho
Chicago, 31 jan M««dnarodna unija strojnikov, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, je preklicala stavko proti G<*s Prkiting Press Co Stavk» v k» >/« rnlja ob Siegfriedovi t,.n p. bilo zavojevanih < e/ ki liniji Pritisk na dHavcev. je nastala zadnji •b t« j liniji M' je pove- i t,tek.
600
STRAH INTEROR ZAJELA NACIJ-SKO NEMČIJO
Himmlerjeva okovana pest drzi prebivalce v pokorščini
KONFUZIM V BOM-
BNIH NAPADIH
t
Stockholm. Švedska. 31. jan.— Strah in teror prevladujeta med 80,000,000 prebivalci oblegane Nemčije, katere usoda je že zapečatena. Nemčija, jo kateri je Hitler trdil, da je nepremaglji-va trdnjava, je izpostavljena napadom zavezniških sil na zapa-du, vzhodu in jugu. JMad njo visi Damoklejev meč in nemška mesta se rušijo pod težo bomb, katere mečejo zavezniški letalci.
Kaj se godi znotrSj Nemčije, kaj mislijo Nemci Zdaj, ko se bliža dun obračuna,* jo vprašanje, ki vzbuja zanimanje. Drobci povesti o življenju v Nemčiji se izluščajo iz pripovedovanj nevtralnih potnikov, ubežnih jetnikov, dezerterjev, poročil dopisnikov švedskih listov in na-cijskega tiska samega.
Nemški civilisti, izmučeni od garanja v vojnih tovarnah, kopanja strelskih jarkov in neprestanih zaletov v zavetja pred bombami, so napol živi. Teror jih straši neprestano pred bombami in grožnjami nacijev, kakšna usoda jih bo doletela, čo zmagajo zavezniki. Himmler in njegovi gestapovci drže ljudi v pokorščini in drastično kaznujejo vsakega upornika.
Dr. Joseph Goebbel« vedno tuli v ušesa Nemcev, naj se nikdar ne podajo in prosijo milosti. Kloniti ne smejo svojega vratu, da bi nanj stopila peta ruskih boljševikov ali Židov. Nemcem se vrti v glavi in boli jih hrbet, ko se vlečejo od enega regi men taci jskega dela do drugega, toda vsaka želj ti po kapitulaciji izgine pred gestapovci in strelskimi oddelki. Bombni napadi povzročajo silne zmešnjave.
Nemci so zajeti v pasti, kalen» so zgradili naciji okrog njih v zadnjih letih. Oni vedo, da se ne morejo izmuzniti iz pasti, zato se obupno bore in pripravljeni so na vse žrtve, katere zahtevajo nuciji.
Amerika pritiska
v
na Švico
Ustavi naj barantanje z Nemčijo
NVaahingion. D. C.. 31. jan
Amerika je začela i/.vujati ekonomski pritisk na Švico, da prepreči sklepanje kupčij med njo in Nemčijo,
Državni deparlm» rit je razkril, da je Lauchlin Curne, Roosevel-tov svetovalec, odpotoval v Švico v svrho obnove pogajanj Currie bo skušal pregovoriti švi carsko vlado za ustavitev prevoza premoga in blag » iz Nerflčije v severno Italijo i>o švicarskih železnicah, dostavljanje kovin m drugega vojnega ma'eriala Nem
Čl JI
V Wa»hingtonu prevladuje
mnenje, da bo Currie dosegel uspehe. ftvi^a m* j« lahko pre-pričala o neizbe/nem porazu Nemčije, zaeno pa mora račun« ii /. zavezniško dominacijo vojne Kvrope To je faktor, ka ti-rega l>o morata uiKištevati
Industrijski Viri >vire ho velike vrednosti za Nemčijo zdaj. ko zavezniške armade prodirajo naprej na zapadli n so Kosi / » m *< j 11 del nemške ( le/l je indus tujske fx>kruiine
Švica je v oktohnj preteklega
Domače vesti
Pogrešan v volni
Pittsburgh, Pa.—Peter Troha je prejel poročilo od vojne oblasti, da je njegov sin Andy pogrešan na zapadni fronti v Evropi od 27. dec. Andy je član društva 118 SNPJ in star 21 let.
Novice 1« Detroits
Detroit.—Tukaj je umrl Jakob Kaučič, bivši Calumetčan in doma od Novega mesta. Star je bil 88 let in zapušča več odraslih otrok. Pred petimi leti mu je umrla žena.—Julia Menton je prejela vest, da je v New-arku, N. J., umrl njen oče Joe Skerbe, star 06 let in doma iz Tuzemberga, Jugoslavija. Zapušča tri sinove in tri hčere. V Ameriki se, je nahajal 40 let.— Vojak Joe Sonc, ki služi pri "Seabees" na Havajih, je prišel domov na 21-dnevni d^list.
I« Clevelanda
Cleveland.—Po dolgi bolezni je umrla Alojzija Smolič, stara 75 let in doma iz vasi Male Lašče pri Žužemberku, odkoder je prišla v Cleveland pred 53 leti. Tukaj zapušča dva sinova, šest hčera, 17 vnukov in devet pra-vnukov, v starem kraju pa moža.—Družini Frank Likovič Je umrl sinček William, star 20 dni.—Pri družini Mike Kolar so se oglasile rojenice in pustile hčerko.—Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Margareta Ma-rolt.—Fiances Koželj iz West Parka je bila obveščena, da je bil 28. dec. ubit na otoku Mo-rotai njen sin Sgt. Edward Koželj. Poleg matere zapušča ženo in sina, dva brata (enega pri mornarici) in tri sestre. Pri vojakih je bil od oktobra 1942 In preko morju 18 mesecev.

Nesreče zahtevale veliko število žrtev v Ameriki
Washington, D C, 31 J»n Narodni varnostni »VH j«- naznanil. da je bilo v nesrečah v preteklem letu M.iHMi ljudi ubi-1 di in tt.750 'KKI ranjenih in |>o nkodovanib Nem*če so se pri|M-1,!,. v tovarnah, stanovanjih m n;i cestah
Sentnajnt otroh zgorelo v požaru
Auburn Me. 31 jan Šestnajst otrok iri cn.i /črnk* j<- /ro relo v požar o, ki je unu d "tro-
ski dorti katerega je upravljala	leta	pritiskon zaveznikov
Eva I.eCosM <>M-m otr -fc m- )*	ustavila fx»šiljanje oryžja in str«*
rešilo i/ goM-č« H» jx»slopja Plf *	h\« v Nemčijo ftvieft potrelaije
ve v. bi!< o1r'M i mate» ki d<-la	nern^ki premog in to je v/r<-k
vojnih tovarnah	da m- sklepa ko|*> i/< / iim-iji
Italijanke dobile volilno pravico
Člani vlade objavili dekret
Rim. 31. jw».—Člani italijanskega kabineta, čigar predsednik je Bonominl, so objavili dekret, ki daje ženskam volilno pravico. Te se bodo poslužile, kadar se bodo vršile volitve.
Dekret ne ustreza vsem zahtevam italijanskih žensk, ki so se borile za volilno pravico, a je kljub temu velike važnosti. Ženske so prvič dobile volilno pravico v zgodovini Italije.
Volitve v mestih v osvobojenih pokrajinah se bodo najbrže vršile v marcu tega leta. Žensko bodo lahko volile pri teh volitvah. Dekret določa separatne volitve za moške in ženske.
Ženske zdaj vodijo kampanjo za izenačenje mtzd v industrijah in imenovanje žensk v urade. Pravkar objavljeni dekret ne omenja tega. Kampanja, da ženske dobe volilno pravico, se je začela že leta 1<M13. Prve uspehe je dosegla 1. 1910 in 1910. Ko je fašizem prišel na krmilo, ju bila kampanja ustavljena.
Hitler pretrgal dolg molk
Nemčija se bo borila do konca, je dejal
London. 31. jan.—Diktator Hitler se Je po dolgem času oglasil in naznanil, da Nemčija ne bo kapitulirala, temveč vztrajala v .borbi do konca. On je govoril nemškemu ljudstvu |x> radiju ob dvanajstletnici nacijske-ga režima.
Diktator je govoril dvajset minut. Priznal je.kritično situacijo na vzhodni fronti.
"Strašna usoda se razvija na vzhodu za «totlsoče ljudi," je dejal "Tem preti uničenje, vendar upam, da borno postali go-spodar položaja. Nemško ljudstvo gre skozi težke preizkušnje Od slehernega Nemca pričakujem, da bo storil svojo dolžnost Vsak naj zastavi svoje življenje v tej borbi. Celo liolni in slsri naj napnejo vse svoje sile Pričakujem, da bodo ženske in dekleta podpirale to vojno v bo dočnosti z isto energijo kot do-1 slej. Zanašamo se na pomoč in milost Boga v tej kritični uri "
Hitler Je dalje rekel, da bo Nemčija prestala vsi- preizkuŠ- ' nje m trpljenje, |w»tem pa je /a-pretil omahljlvcem, "Kdor nas bo zabodel v hrbet, bo sramotno umrl," Je dejal
Diktator je dejal, da so zave/ niAki državniki odprto oin.ah n vodo nemškega ljudstva "K«»t brezobzirni narodni sekialist m ' bojevnik mojega ljudstva lahko povem tem državnikom enkrat /» vselej, «la me ne morejo prestrašili," ie lekel "Kar koli bodo nafti sovražniki iznašli, kakšno trpljenje bodo povzročili ljudstvu v mestih iti na deželi, se ne more primerjati strahotam in mi/enjl, ki bi sledile zmagi pili ; toki a tov in boljševikov, ki so skovali zaroto proti nam
Novi a meri ¿Iti poslanik v H razi li ji
Itio <U J.oic'ro Ura/ h la iil ' jan Adolf A Bei le |e ptedJožil
po\er*lrneo biazilski vladi kot ■
lioM ameriški i >» »s I a 111 k ko Je prišel «' t<< n,«-hto < »n je bil pred imenovanjem /a |x»s!aiiikii po-rnožrii johti« m tajruk
Grški regent revidiral pogoje
Reprezentanti levičarjev na konferenci
Atene. QrfcU* 31. Jan.—Grška vlada j« zavzel« bolj prtuneslji.
vo stališče napram levif«rjefrt;
ki so se izrekli /a mirovna poga janja. Zadnji teden je nadškof Damaskinos, grški regent, v/.tra-jalp ri zahtevi, da mor« biti delegacija levičarjev omejena na tri člane, ki pu morajo biti odgovorni voditelji.
Pozneje je Damaskinos revidiral svoje stališče. Listi «o zdaj objavili vsebino pisem, izmenjanih med njim In levičarji. Regent je pristal na predlog, da dlegacijo tvorita dva komunista, tretji delegat pa naj bo izbran iz nekomunističnih vrst. Dalje je priporočil, naj se konference udeleži general Stephanos Sa« ralis, poveljnik levičarskih sil, kot vojaški vefčak. On lahko prlpelja tudi dva |>om<»čnika na konferenco.
Zdaj je bil objavljen dogovor med delegacijo brltskih strokovnih unij, katere načelnik je Wal-tei Citrine, in voditelji Grške delavske zveze. Reprezentanti levičaijev so se' sicer udeležili razgovorov, ki so lezultlrsli V sklenitvi dogovora, niso-ga pa hoteli podpisati. Izjavili so, da bi ga podpisali le, čo bi v«eboval provizijo, da ImmIo t i «oči delavcev, kateri so bili aretirani v času civilne vojne, osvobojeni In s« lahko udeležili volitev, kadar bodo i a/pisane.
Dogovor določa med diuglm svobodne volitve članov delavskih oiganlzaclj na podlagi zakonov, ki so bili v veljavi v letih, preden )e John Metasas prevzel oblast v (Ji čl ji kot diktator. Citilne |e i/i azil obžalovanje, Uei niso hoteli v«xlltelji levičarskega krilu delavskega gibanja v Grčiji |x»<!pisati dogovora.
PRIPRAVE ZA KONFERENCO 'VELIKE TROJICE'
Odsotnost Churchilla in Edena povzroča ugibanja
HOPKINS OBISKAL PAPE2A
London. 31. jan.-r-Odsotnost promierja Churchilla in suna-njega ministrs Edena ter drugih uradnikov zunanjega ministrstva se smatra za evidenco, da se bo konferenca "velike trojice" kmalu pričela. Mnenje prevladuje, da so že zapustili London in odpotovali v kraj, kjer ae bodo sestali s predsednikom Rooseveltom in maršalom Stalinom,
Nemška in švicarska radijska poročila trdijo, da se je konferenca že pričela v Rusiji ali v bližini ruske meje, dočim drugi viri omenjajo možnost, d« se bodo Churchill, Rooaevelt in Stalin sestali v Italiji. Oni, ki vedo, kje se bodo voditelji treh velesil sestali, molče.
Britska delegacija, se doina-vs, ima načrte glede reševanja perečih problemov. Eden ismed teh določa formiranje zavesni-ške komisije, ki naj bi prevzela kontrolo Porurja in Porenja, središču nemških industrij. Ta naj bi nrlšla pod skupno kontrolo Velike Britanije, Francije, Rusije in Amorike.
Poljski problem bo predmet diskusij na konferenci "velika .< trojice», Churchill In RdiJiavtlt
priznavata ruske interese na
Poljskem In morda bost« skušala pridobiti Stalina za reorganizirale poljskega režima v Lublinu, da postanejo Člani taga režima bivši premier Mikolajczyk In drugI Poljaki, ki «o sa vsestransko kooperacijo s sovjetl.
Rim, 31. jan,—Harry Hopkins, svetovulec in zaupnik predsednika Rooseveltu, Je zapustil Rim po obisku papežu Plja, On Je Imel prej razgovore z zavezniškimi in italijanskimi vojaškimi ter političnimi prljutelji.
Hopkins je dospel v Rim iz Parizu, kjer je konferlrai s gene-rurlom Charlesom de Gaullom, predsednikom začasne francoske vlade. Nu sestanku s časnikarji je dejal, du morda pojde v Moskvo.
Francija za neodvisnost Sirije
Kampanja za združitev Arabcev
Mehika obljubila podporo španskim republikancem
Bejrut. Sirila. 31. Jan.—Paul Beynet, poslanik Francije na
Srednjem vzhodu, je dsjti« da se bo Frunciju odpovedala mandatu nud Sirijo in Lebanonom, da dobita obe deželi neodvisnost. To izjavo je podul na sestanku s casnikai ji.
B«ynet je rekel, du je Francija proti vsakemu jMiskusu s strani druge sile, du bi dotyl* kontrolo nud Sinjo in I^bunonom. V mislili je imel Veliko Britanijo Gcnerul Edward L. Spears, bivši britski poslanik v Levsntu, je j nedavno obdolžil Fiancijo, da Je ona edina ovira konsolidaciji bnttkega stnhšča na Srednjem vzhodu "Francija ne zahteva j Izkljur mh pruvic zase v Siriji in ('asa* Lebanonu, zaeno pa je proti temu, da bi kateru druga sila do-
Mexlco Citv, 31 jan Alernan, pomožrn notianjl minister, j.......... da vh.du podpira	i/ključne pravice," je rekel
nu|xire španskih republikancev, ! B«'ynet.
ki so dobili /uvetje v Mehiki. Ti vixlijo kampanjo /a rcstuvrire-nje španske republike. Alernan je govoril na sh«xiu piistašev dr. Juana Ncgrina, /arlnjega predsednika španske republike, ki se nahaja v Parizu.
Kairo. Eqipt. 31. jan.~-Vlada je naznanila, da «e je egiptskl kt.a.1)..m», t al s kraljem Saudi-Ara-bije v Yer»bu, pnstaniščnem mestu ob Rdečem moiju. Sestanek )r važen korak v kampanji za združitev arabskih dežel.
PROSTETA
±:
I. P1ÉWJAJUA
PROSVETA
THE ZNL1GKTEMMEM7
glasilo m lajtwijia slove
JEDNOTE
C*9MI «( Md fo»üalu»d
Zarutfu <\xzm trn «a tate. S&SS u pol lota. JI ¿d sa co«t late: n C Coofc Ca. S>JS sa ob loto. S3.7 i s» poi tete: ao
SofeacrvptiAd rat«« tar tum Ue-.tmä Um Canada HM par yoar. C'oicago sod Cook (orrt;* eountdos	9** ?••*
Cooo a®teao«r 90 dogov-r«-—B jjmpm ItobpM
ta 30
sovi iz ' naselbin
to J»*
kra-
dramo.
Ud.) M Traoi« poadiote*»» * o slučaju, te ia
I tu c h aa èfons
ca tmm
«vtielos will mot k pter». poama. oie.. 37 »ril *ddr*Mo4
Naslov iu rt«, kar tan
PROSVETA
2*57 S3 So. Lswrutete Ava. Chfarago 23. Illiaoie
* .- : - _
MEM scr OF THE federated press
BESEDE OB PSA VEM ČASU 1 o« podetai vac pameti in
Billing»— Wank—Čudi» se, da sa nekateri Slovenci tako mlačni ia skopi do onih. ki so žrtvovali vse, da ohranijo svoji» east ia čast vseh Slovanov, kjerkoli se ie nahajajo.
Vsemu svetel je znano. da je Nemec poizkusil vse, da bt us*-v 1; Slovana. Nmcu ai nsČ sve-u> kar ai unuiU * topovi in po», žari, je pa oropal in odpeljal s seboj. Kl jub temu pa se obotavljamo z nasi m 1 kvadri , , . Žalbstnol Večkrat se vprašujem, c Bog, ali smo res tako nizko padli? Ah smo res nevredna, ponižna bitja, da služimo le drugim, bstja brez vesti in ponosa? .
Ne, nismo, vsaj gre prav za to, da pomagamo onim, ki so nam
sodnik m ko se rodi	ka, s katero bt počasi ¿¿drgnili pošlje z njim tudi kos	vratove delavcem. Pb gorr Z Tedaj pa Jaaae» m sin	načrtu bt Mite one deio pilo, U katar kap^a v warje Mi jpa m zabruai župniku v obraa:	časno izvršeno z današnjizr. te morali seznanili aaanilr «te dejali, m resnica, je	dermmi stroji, produkti vlado a položaja» e ing^iviji vefiks te«! Resnica pa je, da	htli sproti pofcupijeni. kajti deter ji povedati, naj posije Ame- Bog nam revnim ljudem pošilja	lavci in vojaki, lu bi bili na . rika pomoč Jugoslovanom ia ne otroke, a k vam v farovž kruh."	dihu, bt imeti denar .inlijfni Jugoslavija j* btU ob tej prvWn naj omenim, da ^^^^^^^ ve» čas na zaverniain
----— —- — mm je bil letos ~ Miklavž" zeJo v tem nAiem
^ « naklonjen. Moram se zahvahti	J~LvaT^n
avezruki	1 vso pesmic.' ^ jvam skerbetz za lepo Sam ^ ■ "T.* .T1»
_; Imam še eno sugestijo: svete- ¿^¿k Hvaia tudl ^ ^^ ^	p
V POMOČ STARJ DOMOVINI ga očeta bt morali poslati t Ju- ^^ Kržišruk iz Detrotta. ker Salam, Ct—Tudi pri nas smo goslavijo, kjer naj bt pomagal .te poslala božieao daeiLo tnojd zbrali nttej denarja v pomoč nositi malto pri gradnji pouk-1	Urala tudi stricu F Ter-
žanu iz Wiaconatna za darilo in številnim prijateljicam za po-božičnc kartice.
družabnega
Vlada v zagati
0	-
Odtok zveznega datriktne^a vznika Sullivana v Chacagu v za-	. . mh
deri Montgomery War i Co je potted vlado v veliko zagato. Kot '	Z
zMo. jemdmk or	cedsednik Roeeevelt ni imel nofcme » » «eno priznanj* vseh na-
zakonita pravice ali moči, /asec- lastnino te družbe, ker ignorira vse odredbe viadreg* vojnega delavskega odbora. Po mnenju ■odn.'ka ima predsednik to mo* U na polju produkcije, nc pa ru
polju rfistrfbucije
Sr^dnik pravi, da je bil pruiljen napraviti črto med sredstvi pro-.¡kaje—tovarnami rudniki itd. ker >e to «tvj napravil tudi kon-pu, ►er v zakonu ni nosnega «dvor», da ima predsednik pfavxo	. ' ^^^ aUre
zsSli ^ il^ribucijska podj*<* ^^jo vojna pnz^eva- JZT^rT^^ nje. Dalje prevtrjdiok. da more pr«teedmku dat to pejeteo^te	vedct,Pre^i- ka,
ki«gycs,*ne pa sodišče. Priznava, da je zakon, kolikor daleč gre. ^ J	r
.staven	*
S itriktno zakonitega	je bolj težko pobijati ta sodnikov
cdkit. ki se drži strogo v mejah ozkega legahzma. Vse argumente imiiin*** deoartmenta. ki je b.ani! predsednikov ukrep v zasegi ieetnajst trgovin in skladišč te družbe, je potisnil na stran.
In juaticni depertment je argumentiral (1), da družbe krši oblast vojnega delavskega odbora, oziroma sploh ne pfiznava te oblasti in (2K da s svojim arogantnim potepanjem nt netenjem delavskih nemirov ograža vojno prizadevanje vlade »n dežele. , T« iTgumente je sodnik Suii^van ignoriral m pedprl vodatvo te dtiožbe lAveryja et al )r ki vztraja od vsega začetka, da vojni delavski odbrir nima nobene zakonite oblasti, oziroma da so njegovi odloki te svetovalnega značaja.-ne p» mSndatorični To se pravi, k^er se hoče po njih ravnati. )e prav, kdor se neče, ga tudi nihče ne more prisiliti—ako )e dovolj močan, ako razpolaga z dovolj mi Njeni dolarjev, da lahko najame najdražje odvetnike in se bode z bikom .
To nas privede v realnost Zakon, po katerem je vlada zasegla ftardovo kompanijo. je lahko pomanjkljiv; toda tudi to je sporno vpraSenje. liejstvo j« , da v očeh justičnega deportments ni pomanjkljiv. Kako bo razsodilo vrhovno sodišče, bo pokazala bodočnost kajti vlada namerava vzeti priziv. Vnaprej lahko rečemo le to, da bo tudi vrhovno vxiiiče razdvojeno na večino »n manjšino
Chugo in bolj važno dejstvo je pa to, da za delavstvo odloki vodnega delavskega <xibfjra niso le—"svetovalni/ marveč mandato-Hčni na vsej črti. Če jih ignorira kakina unija ali skupina detav-cev. se kaj hitro znajde pod kapom Plasti in tudi v pesteh kovačev javnega mnenja, ki ščuvajo vso deželo proti takim—Sietojal-nežem," "izvrikom," "k/>munistom.M etc., etc.
Ta cd lok je potisnil vlado v kočljiv položaj. Ako gre pred kon-f^in z zahtevo, da amendfra zakon tn podeli vojnemu delavskemu odfcoru polnomcxno oblast, je dvomljivo, d» bo to doaefl». Pr»v tako j* tudi dvomljivo, da bo kongres dal predsedniku ie več mo-el. «te lahko žaaežz kaki^iokoh podjetje tudi na polju distribucije.
Z^dtva je zelo komplicirana ne samo za vlado, marveč za vso deželo. Ako kongres tega ne stori, nastane nevarnost, da se zruši v«* vladna struktura za prisilno izravnavanje delavskih sporov. V^jni delavski odbor bo ob vso avtoriteto, kakor |e omenil njegov piedsednik. Ako njegovi odlok» ne bodo veljavni za velike kor-jx racijr, /akaj naj bi htli za delavstvo?
Trxla ce kf/ngrrs prKleli Ae vec m*<t vladi, to pomeni, da bo dežela storita nm korak v totalitarstvo. To vsej na gospodarskem polju, ki je najvarnejše, »ploh najbolj fundamentaino. Tako tudi prlitu na demokracija v bistvu ;xmtane le senca . . . ljudstvo brez N*eri#\ čeprav forma o*tane
V'.< to kazi. v katero srirwrr drvi kapitalizem, ki pred našim no-1 * tn postaja bril j u. bolj totaliteraki. Če zmagajo kapitalisti a la Awry M' delavstvo /najde v privatnem toUlitarstvu, brez vseh piavtc pri delu; če zmaga vlada, a« ¡m znajdemo na jy>ti v totali-'sr«ki dr>avr<i kapitalizem. .	mt
Multimilijonarji na delu
1'bogt milijonarji in multimilijonarji! & srajco ikki'i izgubiti
tale«a »n f»ostaii navadni berač». Vse to rad» viaikega dohodnin-.i'.ga <l.tvka. po katerem od btneca milijona dolarjev letnih rio-iir.dk" <«tane revnemu milijonarju ali multimilijonarju Mle" okiog u^tve^a is ti t milijon« dolarjev. To je. če pošteno izdela davčno poročilo, ampak pri tako velikih dohodkih m* najdejo tudi velike luknje v davčnem zakonu, da se pridrži dovolj »e za vso •lužir.čad in povrhu še za kakšn« limozino. ...
In ker ameriškim bogataftehi v vrhnji plaati grozi propast in I i/fivervillska levščina. a> pričeli t veliko kampanjo, da »e omeji w/m dohSHninski davek na 25'. čistih letnih dohodkov V ta r imen deluje njih lobija v Wanhingtonu. kjer je bil v knntfreau .> predložen Uktavnl dodatek k« bi omejil ta davek na omenjeni odstotek. Ti krogi irna/o lobije tudi po vseh državnih legislatu-iaK. kje i tud pritiskajo za sprejetje t« um amendmenta Po najno-vejiih vrtteh »c jc že okrog IA legislatur izreklo za tak amendment k z vez r . i ustav*
Na čelu te propagande je tako zveni Committee (or Constitutional Government, katerega je organiziral časnikarski magna! Fiank Gamutt K< t oiav« s^rator Paltman iz Trxa.\a, temu od-boiu r.t rnanika denarja kajt« milijrmarji so zelo radodarni s svojimi pt »»pevki.
Ker \tsoki davki danes t«pejo vse sloje, najbolj seveda najrevnejše sloje, »e jt bati, da bo tei multimilijonarski propagandi marsikdo nasedel Toda če or Ide kdaj do take omejitve dohodninskega davka, je gotovo to, da bodo morali potem delavski in srednji sloji plačevati še veliko višji davek, ako ne direktno, pa indirektno. Kolikor ipani bodo plačali bogatini, toliko, večje davčno breme
bodo nosili nižji in srednji sloji	lm#BU ' altgaior -kot ga vidite na sllkL
rodov. In kdo so oni, ki so žrtvovala? Ali mso jugoslovanski gerikrj, Srbi, Hrvatje Ln Slovenci, Dahmatizici, Črnogorci m Ma-cedonci?
V Pronveti sem cital dopts Slovenke, ki se pritožuje nad
dajo, kdo bo dobil . , . Priporočal bt nebtralcem. da take ljudi puste kar pri miru un si prihranijo čas in jezo, kajti človeka prime jieza ob takem govorjenju. Taki ljudje nia nič boljši od onih, ki bt bih pripravljeni za denar storiti v*e, ker jim m nič sveto—ljudje brez vesti! Vendar, hvala napredku, so ti v veliki manjšini. To se razvidi tz Proevete, kajti mnogi darujejo v pomoč domovini res lepe vsote.
Darujejo pa ne samo Slovenci, ampak tudi drugi Jugoslovani, zato j* neumestno in tudi žaljivo zahtevati, da naj dobe pomoč samo Slovencf Da, žaljivo za Hrvate, Srbe, Črnogorce Boaanee tn druge gerilce, ki žrtvujejo svoja življenja za isto stvar Ont ne vodijo vojne samo proti Nemcem in poprej proti Lahom, temveč tudi proti tast mm ljudem, proti izdajalcem. -
Po vsem svetu je znano, kako Hitler nahujska narod proti narodu In ker niso naroda uničili nacijski roparji, se narod uniču je sem Vsi, ki ste čitali Adami čevo knjigo "My Native Land" in oni, ki jim je znano razmerje med Hrvati in Srbi še iz preji-njih Č»sov, dobro ve<Jo, da ni bilo Hitlerju teiko zanetiti dejansko ubijanje med temi narodi. V imenu kralja je tudi Draža Mi hajtovič napadal partizane, prav tako tudi slovenski klerikalci Toda partizani so zmagali kljub veem težavam. In če ne bi bili tako edini in disciplinirani, ne bi izvojevali tako sijajnih zmag. To mora biti vsakomur jasno Jasno je tudi, da niso drug drugega vpraševali, kdo je kdo. kdo je Slfxvenec in kdo Hrvat, Srb ali Dal matinée, Črnogorec ali Maeerlonec, temveč so se združili v eno neločljivo telo—v vo avotaxino Jugoslavijo'
Taka je slika partizanov, novih Jugoslovanov, mi pa se stre-eemo za »tar suknjič ali dolar-ček in skrbimo, kdo bo dobil našo pom<& O Bog. zakaj jim
stari domovini. Dur ovali «o sla- ptj, ki jo jih podrli Italijani deči: društvo Slog» st 47« SNPJ $10, John Križaj m žena $15. Jožef Celin Itn žena $15, pet oseb IZ HEBMIinEJA pa je darovalo manjše vsote, j Hrrmuiin. T»*—Zimo rnt^m^ Skupaj smo zbrali meseca de- precej m veliko snega, ta-: cembra $46.50 Denar smood-.io ^ imamo tudi sitnosti s poslali v Cleveland. ^	tranaportacijio. Poledenele ceste
-Va j-nuarski seji pa so daro- m m*zm zameti nteo nobena ša-1 vali sledeii: druima Mihevc $15, jj^ Sedaj že četrti teden kar na-krožek st. "10 SNPJ nabral jpro- p,.ej $0*21 po tej **** lepi Penzu. ito voljnih prispevkov $7^0, kro- Letoenja zima me spominja na I zek št. I® daroval iz blagajne, ipio-11, ko sem bil v dr-
|5; nadalje so darovali po $5: Stana Stonar m Frank KOTdan. Dve osebi pa sta darovali manjše vsote. Skupaj $42.50. Denar smo poslali meseca januarja v Cleveland.
Frank Hrvaiia. tajnik.
to iv orno
AMbia. Tukaj imamo hudo zimo že zadnjih šest tednov. Meni se vidi. kakor da bt imeli Zimo že mesece. Temperatura j« večinoma pod nick». Najprvo smo dobili nekako deset palcev snega, od tistega časa pa je že večkrat snežilo.
Letiria je bila lansko leto pri-lično dobra, te ovsa smo bolj malo pridelali. Sena, detelje in drugega je bilo dosti. Tudi koruza ni bite slaba, Če vzamemo v postev, da smo imeli muhasto vreme. Spomladi je bilo veliko dežja, da smo večinoma v mokrem sejali in sadili, poleti pa je btla velika suša. Deževati je pričelo šele meseca avgusta in potem je večkrat namočilo. Jesen pa je bila jako lepa, tako da smo vse lepo v suhem vremenu omlatili ter pospravili detelja fižol in druge pridelke pod streho,.
Ob tej priliki se najlepše zahvaljujem za bodrična darila, ki .•mo jih prejeli od mojega sina Louisa in njegove žene Gusti iz Orengorja, Iowa, ter od Drobni-čevih. Doma smo še trije in smo bih dobro obdarovani. Meni so tifh poslali kožuhove čevlje, toda so mi bile premajhne, zato jem jih poslal nazaj z naročilom, če morejo dobiti večje. In res sem kmalu prejet drug paket in časopis.
Časopis sem prebral in videl, kaj vse so počenjale italijanske
iavi Mirhiganu m Minnesoti. ki sta sosednji državi Sneg je
kluba Slovenskega desna je bilo sklenjeno, da bo prirejen maskeradm ptes dne 16. februarja zvečer. Razdelili bodo tudi štiri nagrade. Igrala bo izvrstna godbo za stare tn mlade Vabljeni ste tsL Pridite?
Nekoč je Zofka Siapcuk pisala, da me je prišla obiskat v Slovenski dom, jpa me na žalost ni bilo tam. Pa pridi sedaj na ma-
zopet prebudila in dala rastlinam svojo moč.
Brstje je pognalo in rodilo sadove za človeški naraščaj, kateri se mora neprestano boriti za
ležal od zgodnje jeseni do pozne ^^ ^ ^ M ^ g«*^ pomladi, potem pa se je narava ^^ ^^ ^ ^ ^ ^
iarjev ne pošlje v Broughton, ker so prevec "fejst" fantje. Svetovala bi ji, na j si obdrži zase samo enega, ostale pa naj privošči nam vdovicam, ker smo
tem pa se vstanern ia pripre^ zajtrk. Gospodinja ki živi pod menoj, oziroma v prvem nadstropju, spi tod-« do die^tir poldne vsak dan.
; Njen moi je zaposlen pr: gra-ditvi mostu na pre jj Burlmgtoo
pride vsako soboto svečer na uglede, a v pondeljek se zopet povrne na dcio, izi acer že ob treh zjutraj.
Po zajtrku pa nekaj ur pišem. Potem pa vse skrbno prečitarn, odbije m gjrče z Itikainikorr. in vse lzlikam. da boi j čedno zgiec x... Grdo, hudičevo delo je to, 3 druge ooti ni, pravijo dvonožm ve-rine na vrhu. . . Kaj lep - pozdrav čitateljem Prosvete.
Frank KrolL
skorjo kruha, brez katerega tudi me -lusne" in ^ejst". Jim
more človek, živo bitje, živeti In kruh bo potreben toliko časa, dokler se ne rodijo na svetu taki izvedenci, ki bt nas naučili živeti od samega zraka. A kaj takega se ne bo še take\ kmalu zgodilo, namreč da bt lahko živeli od zraka. Zato pa se moramo preživljati z delom svojih rok in pri tem moramo cesto trpeti
Smrt tudi v naši okolici išče in najde žrtve. V Evenstownu pri Herminieju je dne 21. decembra I. L umrla Mary Srebernak. Zadela jo je kap. Njena hčer se je tisti dan napotila na delo, ko pa se je ob polnoči vrnila do-dom, je našlo mater mrtvo v kuhinji Pokopali smo jo 24. decembra na pokopališču Memorial Park v Greensburgu, kjer smo pokopali pred 18 meseci tudi njenega moža, ki je umrl za poškodbami, ki jih je dobil v premogovniku.
Pokojmca zapušča dva sinova, ki sta v služI» Strica Sama, in hčer, ki je sedaj sama doma.
Frank Fink.
•	n
GLAS S FARME
High Cliif. Win.—Obnavljam
naročnino za Prosveto, ker mi list zelo ugaja.
Tukaj je vse zaposleno, kakor po drugih krajih. Nekateri se vozijo na delo 12 do 15 milj daleč, drugi pa smo doma zaposle-
ne bo žal, ako nas obiščejo. Upar.i, da se nisem zamerila. Včasih je zdravo mak se pošaliti.
Aaa Grobi». Štajerka.
MALO ODGOVORA
Harriata. Mick*—Franku Peter lin u iz Chicaga odgovarjam na njegov dopis, ki je bil priob-čen v Prosveti z dne 1®. januarja. Da. še vedno vztrajam, da bi rmela rajši Hooverjeve čase kot pa vojno. Kriza se je že pričela, ko je Hoover nastopil mesto predsednika Zcdrnjefuh držav. Hoover ni kriv zadnje gospodarske krize, prav tako kot ni predsednik Roosevelt kriv vojne. ^ Vojne so krivi sami ljudje, zato ker podpirajo kapitalizem. Seve. ljudje so drveli za vladnimi službami in relifom, predsednik pa je bil toliko dober, da jim je dal jesti zastonj, medtem pa so kapitalisti pometali delavce iz tovarn in jih porinili farmarjem na rame. Radi tega smo farmarji prav tako občutili krizo v času Hooverjeve administracije kot mestni prebivalci. Naše pridelke smo prodajali za tako nizko ceno, da je ni omenjati. Boljše bi bilo za nas. da sploh ne bi ničesar pridelovali v tistih časih. Vendar pa farmar mora delat*, da samega sebe nasiti in da mu ni treba skrbeti,
VDOVA ROéLINKA
il
barabe po Loški dolini Ameri- ni in koljemo prašiče, živino, de-fkaj bo dal v lonec. Tudi drugi ški letalci so bili prisiljeni pri- lamo klobase, konserviramo me- bi si lahko tako pomagaii, toda stati na zemljo nekje v Sloveni- so, nekaj pa ga bomo posušili, mnogi so preveč gosposki in noji, jugoslovanski partizani pa so da nam ne bo treba zmeraj šte- čejo obdelovati zemlje, jih spravili na varno. Doti/ni le- (ti, koliko živilskih kuponov ima- i Tudi moj mož je trdo garal 15 talci, po številu osem, so bih de- mo še na rokah.	let pri American Steel & Wire
set dni v Iga vasi v Loški doli- Zadnjo jesen so vpoklicali v ni.	vojno zelo veliko število far-
V Loški dolini je bilo ubitih marskih mladeničev. Ne vem, 7.V) oseb; požganih je bilo pet kaj bomo počeli to pomlad, kdo tudi mnogi drugi.	zavistni vaščani To je le glavni
okrajev, in sicer Vrhnika, Polja- ; jih bo nadomestil? Stroji sami Peterlin piše. da ne bo nikdar obris igre, katero vprizori dram-ne. Babno polje in drugi kraji, ne delajo, starčki m šolarčki pa pozabil HooverjeVih časov. Saj ski zbor "Ivan Cankar" na pust-Iz Vrhnike sem jaz doma. Vas tudi niso za težko delo. Oh, da tadi naši vojaki ne bodo poza- no nedeljo. 11. februarja, in siccr je šteta 70 hišnih številk. V Vrh- bi bilo že konec tega strašnega bili, ker morajo spati v lisičjih. ob sedmih zvečer. To igro je niki imam več sorodnikov, ako človeškega klanja!	| luknjah. Svetovala bi bratu Pe-1 spisal sodobni dramaturg in pes-
nik Cvetko Golar. ki ne štedi s krepkimi ljudskimi dovtipi in
C o. v Rockdalu 111., a 1. 1919 je bila stavka '.n mi smo jo pobrali
na farmo. Tako bi lahko storili j da niso posegli v njene razmere
Cleveiand. Ohio.—V pretipat ni dobe se zaljubljenci dogovorijo kdaj si bodo obljubili "večno zvestobo" in izrekli jpred al-tarjem zazeljeni "da." Pustna nedelja je jpa zadnji čas, v katerem se običajno te ceremonije izvršijo.	„
Druge poroke v naši naselbini bodo deloma javne, deloma ta j-, ne. ampak snubitev in žerutev vdove Rošlinke in njene* hčere Manice bo pa javna zadeva, na katero so vabljeni vsi, ki hočejo zvedeti, kako jc prišlo 45-letni vdovi, ki pa je še brhka pa b*s hava babtuca. na um. da bi ¡* ženila s 24-Ietnim fantom, kateri ji je tako prirastel k srcu. da ga mora na vsak način dobiti za moža. Do skrajnosti je iznajdljiva in presneto ume razpeti svoje mreže in pokazati svoje čare, s katerirrvLnamerava m upa ujeti .ptička. Prav nihče ji ne more te namere preprečiti' Saj se ne boji nobene mlade frklje ne za delo. ne za ples ln ne za ljubezen. Dvajsetletna hči Ma-nka je za .možitev pač prene-urnna in otročja. Torej, Rozmanov Janez, ki je zal kot puieic, pristoja le njej, Rošlinki Zakonski mešetar Bala n tac. ki je upanje vseh starih devic in vdov. ji je sveto, obljubil, da ji bo pri-molil tega ženina, pa naj se Triglav prekucne.
Med tem časom se oglašajo ie drugi ženini pri vdovi, ki jo pa samo v nevoijo spravijo in kar zamalo se ji vidi, da se upajo taka hribovska mezgeta j)ovprašati za njeno roko. Te pijane muhe so gotovo od tam doma. kjer krave skozi okna gledajo.
In ta zgodba o Rošlinki bi bila imela morda zanjo vesel konec.
ao še živi.	Zaključujem in želim vse naj- \ terlinu, da bi malo bolj premislil.
Pred to vojno je moj brat boljše vsem čitateljem Proeve- p t eden spiše dopis. Jaz sama do* Frank Palčič pisal, da vsem sla-j te. listu pa veliko novih naroč- bro vem. da smo bili napadeni ba prede; še celo repo z njiv so nikov.	~	od sovražnika in nisem nikjer
jim kradli.	Milia Yortvaook. napisala, da je Amerika ali
Pravilno je. da tukajšnji Ju-;	--Roosevelt pričel z vojno. Do-
gostovsni zbirajo prispevke za RAZNO IZ BROUGHTONA volj za danes. Pozdrav vsem či-naše rojake v stari domovini, to-j Broughlon. Pa^-Z«pet nad le- tateljem Prosvete!
gujem urednika za malo prosto-, France« Duša. ra Ker nru je potekla naročni-!	-
na lista, jo obnavljam, kajti brez O POVOJNEM DELU
Prosvete ne morem biti.	Brookfield, Mo.—Kričanje v
V naši naselbini so pridno na časopisih o povojnem delu ni-delu z zbiranjem prispevkov za ma nobenega smisla. Zdaj ko je RDE(^ KRIZ POIZVEDUJE
stvari prav nič ne omili, temv« jo predoči na način kot se Lu dogaja v resničnem življenju.
Torej kdor si želi prvovrstne zabave, naj poseti igro "Vdova Rošlinka" in smejal se ji bo ie tri tedne po pustni nedelji. Kdo bo »grat to vdovo in Janeza, zveste drugi teden.
Tončka Simčič. režiserka
naše uboge reveže v stari domo- delavstvo zgarano. pojejo, da bo
Chicago. I1L—Sorodniki iz Ev-
V tel volni so lsnaili votlko noro«« orošja s« čim klanlo stvarstva boèjeqa. Vae v volno saplofono voloollo o» « t
vini Dobro se ie spominjam,■ po vojni dela za vse Namesto	, ,. „ u kako je bilo Um v času prv e	da kriče o povojnem delu. bi b,- ropf bl .^'f^11 M ^ Ji svetovne vojne Država.je kme-	lo bolj pametno, aa bi izdelali	in Jaks,^a, \ tom pobrala živita, njim pa pu-	konstruktivni načrt za trime-stila samd za najnujnejše pre-	sečne počitnice za nekaj milijo-življanje Tudi zvonove so po-	nov delavcev m vsak naj bi prebrali. Najprej so jih blagoslav-	jemal plačo po $250 na mesec Ijali, nato pa vlivali iz njih to-	Ta skupina delavcev naj bi pove Prav tako se godi danes,	šteta pet milijonov delavcev in Nedolžne ljudi preganjajo kakor	pet milijonov delavk Vojaki bi živino, papež pa sedi pri mizi	morali istotako dobiti dopust, in blagoslavlja topove.
Naj povem eno za šalo. Nekoč
je na cesti srečal župnik male-	šala $¿50 na mesec
ga posestnika in ga vprašal, za-	Počitnikarje bi razdelili v
| kaj je tako žalosten Posestnik	skupine, tako da bi ena skupina
živela v Chicagu * Ako bi kdo vedel za prvega ali drugega, r^j sporoči Rdečemu križu. 616 S Michigan avc.. Chica^o. ali p« telefonira Harrison 5910
Rdeči kru
Ali ste naročeni na dnevnik
\JV/L/\4 0 S •
leda ne samo tri mesece, ampek	f Podpirajte rrej m
k»st. njih plača pa naj bi zna- ——————"
WH£AE THE FUEl GOlS
mu
Vsi drugi načrti glede povoj-pravi. naj ne skrbi, kajti Bog nega dela niso drugo kot zanj-
AN AIRPLANE ENGINE bor o» op its own weight i» gasotio< i» abovt 2 bonrs/
ČETRTE*, j FEBRUARJA
Bilanca dela Združenega odbora
Poroča tajnik Rev. Strabinja Maletič
Aktivnost Združenega odbora južnoslovanskih Američanov je v teku poldrugega leta svojega razvoja zavzela večji razmah kakor katerikoli dfugi pojav v zgodovini naših naseljencev. Prvi korak te aktivnosti je bil napravljen v letu 1943, baš v času najbolj kritičnih dni narodne osvobodilne borbe V Jugoslaviji; ta aktivnost se je hitro razširila ne samo med Američani južno-slovanskega porekla, ampak tudi ., svojim 4asQOJ5aČrtanim pro-^lamom v vprašanju Jugoslavije močno vplivala tako na ameriško javnost, kakor tudi na poklicne kroge Združenih držav in njenih zaveznikov.
Pozitivni rezultati dela Združenega odbora se danes lahko vidijo, četudi ni našemu povprečnemu človeku popolnoma jasno, kaj vse je bilo treba započeti in koliko moči in dela je bilo treba dati, predno se je dosegel tak uspeh. Zato hočemo s tem člankom poizkušati, da pojasnimo del aktivnosti tega, v pravem času organiziranega odbora, kateri je za pravično borbo naših narodov v Jugoslaviji brez dvoma igral veliko; zgodovinsko važno vlogo.
Od časa, ko je Jugoslavija kot taka v vojni kapitulirala, so predstavniki jugoslovanske reakcije v inozemstvu, a posebej še v Ameriki, uspeli, da s pomočjo svojega reakcionarnega diplomatičnega aparata začasno omamijo svetovno javnost o dogodkih na Balkanu in da kviz-linško prepojene, razne profaši-stične elemente pokažejo kot nekake borce proti okupatorjem v Jugoslaviji. Zato si je Združeni odbor takoj po svojem organiziranju postavil nalogo, da pred vsem seznani ameriško javnost z resničnimi dogodki v Jugoslaviji in da pojasni, kdo se v tej deželi resnično bori proti okupatorjem, kakšni so nameni te borbe in kaj so želje južnih Slovanov na Balkanu.
To nalogo je mogel Združeni odbor uspešno' izvršiti samo s pomočjo močne publicitete. Tiskanje raznega in številnega pu-blicijskega materiala je bilo neobhodno potrebno. Združeni odbor je moral radi tega prevzeti dosti velike stroške^ ki pa so bili z ozirom na dosežene rezultate popolnoma upravičeni in na svojem mestu.	, „
Od meseca septembra 1943 je Združeni odbor izdal sledečo publikacije:
1.	Buletin—tri izdaje v letu 1943 po 20,000 iztisov in deset izdaj v letu 1944 po 25,000 iztisov. kar znaša do zdaj'310,000 iztisov Buletina.
2.	Razne publikacije kot sledi: "Tito Leads Yugoslav Partisans to New Victories" (članek Louisa Adamiča, posnet iz "PM"); "Oporoka umirajočega partizana'1 (posneto iz knjige "My Native Land"); "The Battle for the Balkans" (Round Table Conference, posnelo iz magazina "Free World"); "1944—Crucial Year" (pamflet Louisa Adamiča); "In Y< toáosla via", posneto iz PM; "Problems of Yugoslavia" (pósito iz Congressional Recorda), "Marshal Tito and His Gallant Bands" (zbirka člankov iz N. Y. Timesa, magazinov Colliers, Life »n Yank); "Recreation of Yugo slavia" (brošura o preureditvi Jugoslavije); "The Struggle for Yugoslavia") Foreign Policy Reports); "The Yugoslav Struggle Through American Eyes" (zbir-
člankov iz ameriških listov); The Yugoslav People Fight to Live" (brošura maršala Tita, po-'« jz magazina "Free World"); , It.ilv and Yugoslavia" (brošura mejah Jugoslavije od dr. Josi-I Smodlake); "1941-1944 Yugo-v People Led by Tito" (plakat oiilikl triletne borbe v Jugo-■viji); ' Tito" (slika, izdelana od
» Gellerta). ^'iu! 310.000 Buletinov je o/eni odbor izdal še petnajst "nih publikacij po 25.000 izti-kai znaša 375.000 iztisov. i a s k upaj Je Združeni odbor od začetka svojega obstan-do dane?? 685 000 iztiaov politične literature, v ka-! ** j*» tolmačila In branila 'ba južnoslovanskih narodov \ "bodo in lepšo bodočnost. * '«ta »e je poslalo največ iz-izredno uglednim ameri-javnim in političnim pred-' »kom.
V času 15 mesecev je Združeni odbor izdal ok)li 120 člankov v angleškem jeziku na razne ameriške in kanadske novine, nadalje še 220 "releasov" s 500 večjimi in manjšimi članki o na šem narodnem jeziku, kar je bilo redno objavljeno v 19 napred nih jugoslovanskih novinah v Zedinjenih državah, Kanadi, Avstraliji in tažni Ameriki.
Vsi Buletini, pamfleti in druge, prej navedene publikacije, razen par tisoč slik maršala Tita in brošure "Yugoslav People Fight to Live", so bili poslani vsem popolnoma brezplačno, kakor tudi razne matrice in fotografije.
Finančno poročilo o izdatkih Združenega odbora, ki kaže vsoto $70,000, je bilo predloženo na javnem letnem zborovanju 22. septembra p. 1. v Pittsburghu, Pa., in od strani plenuma sprejeto soglasno brez ugovora. Administrativni in tehnični stroški so v razmerju z doseženimi rezultati skupnega dela Združenega odbora za vsakega objektivnega ocenjevalca popolnoma razumljivi in upravičeni.
Tehnično osebje Združenega odbora ni moglo imeti vsled preobilnega dela nikdar takozvane-ga osemurnega delovnega dne. Ogromno administrativno delo se ni moglo končati s petimi osebami v rednem uradnem času. Radi tega je bilo osebje odbora prisiljeno, da dela pozno v noč, in to ne samo ob delavnikih, ampak tudi. ob nedeljah. Prav je, da se spomnimo tudi pomoči takozvanih prostovoljcev, ki prihajajo vsak dan na delo v naš urad. Jugoslovanski pomorščaki kakor tudi prostovoljni delavci zaslužijo vso pohvalo; a poleg teh je mnogo Američank, ki jih je narodna borba Jugoslavije navdušila, da prihajajo dnevno v urad Združenega odbora in nudijo svojo pomoč.
Po inicijativi Združenega odbora so bili v teku poldrugega leta veliki shodi jpo vseh večjih naselbinah ameriških od Atlantika do Pacifika, od Mehiškega zaliva do Kanade. Predstavniki Združenega odbora, zlasti pa Ba-lokovič, Adamič, Sava Kosano-vič, Kuhel in rev. Maletič so prepotovali več kot deset tisoč milj, zedinjevali ameriške južne Slovane za vojno pomoč Ameriki ter organizirali za pomoč bo-rečim se narodom Jugoslavije.
Iz politične aktivnosti Združenega odbora se je pred par meseci porodila organizacija vojnega fonda južnoslovanskih Američanov za pomoč Jugoslaviji; ta je v devetih tednih tako uspela, da je blizu $300,000 in nad dve sfo ton raznega materiala za stradajoče narode v Jugoslaviji.
Za uspeh Združenega odbora so mnogo pripomogli odlični stiki* Zlatka Balokoviča in Louisa Adamiča s poznanimi javnimi delavci in prominentnimi političnimi faktorji v Ameriki; ti so potom novin, časopisja in radia dali močno moralno zaslombo narodnemu osvobodilnemu gibanju v Jugoslaviji. Potrebno je poudariti, da je bilo poglavitno del Združenega odbora obremenilo nekatere posameznike, ki niso v svojem prizadevanju nikdar iskali nagrad in priznanja, ker jih je vodila v vsem nesebična ljubezen napram narodu, iz katerega so izšli.
Bilanca dosedanjega dela Združenega odbora kaže celo vrsto uspehov. Impozantna veČina ameriških južnih Slovanov smatra Združeni odbor za svojega pravega predstavnika in zaupanja vrednega "branitelja vitalnih interesov naroda v Ameriki in Jugoslaviji. Ti intefesi zahtevajo. da ameriški južni Slovani se nadalje izkazujejo odboru izdatno moralno in materialno pomoč.
Ranjeni ameriški vojaki, ki so Junaško branili mesto Battogno
v Belgiji, dokler ni do njih prodrla Pationova tretja armada in jih rešila is nemških klešč. Slika kašo. ko nakladajo ranjence v voli-ka transportna letala, da Jih popeljejo s bojišča v Anglijo.
Odgovor na urednikove komentarje
Zborovanje mednarodne delavske organizacije
London, 31. jan.~Mednaiod-na delavska organizacija je na svojem z b o r o v a n j u sprejela predlog glede sklicanja splošne konference mornarjev, na kateri bo razprava o mezdah in delovnih pogojih. V London je do-»pela delegacija ruskih unij. ki ne bo udeležila konference mednarodnih strokovnih unij. Načelnik delegacije Je Vasi! Kuzne-cov.
AGITIRAJTE ZA PROSVETOl
I
Br. urednik Prosvete se v svojem komentarju z dne 19/t. m. ponovno peča z "dotikanjem in zlivanjem mojega ekstrema z nekimi nasprotnimi ekstremi" v zadevi današnje situacije v Jugoslaviji. Sicer ni točno, da me postavlja na neki ekstrem, do-čim je moje demokratično stališče dosledno na sredi med vsemi ekstremi, vendar to lahko prezrem. Kar človeka boli, je to, da se br. urednik slepo drži taktike onih demagogov in ignorantov, ki zbašejo v en lonec vse, ki ne ,tulijo z njimi, potem pa mešano smrdečo godljo. Namesto da bi se držal bistva spornih točk, se lovi naokoli in slastno kaže na neke elemente, ki citirajo moje besede in ponatiskuje-jo moje članke. So what?
Br. urednik je pozabil, da je to nož, ki reže na dve strani. Naj mu demonstriram in videli bonio, kako se bo on počutil Če je br. Garden v pravem glede partizanskega gibanja v Jugoslaviji, potem je v pravem tudi Daily Worker in so vsi komunistični listi na svetu, ki zelot-sko podpirajo partizane! Ako on misli, da se nrynam jaz slabo počutiti v "pajdišiji" z Ameriško Domovino, Srbobranom in drugimi listi, kako pa se on počuti v pajdašiji s komunisti? Kako se počuti v pajdašiji z Browderjem, ki je enako navdušen za Tituša? In prav nič ne dvomim, da br. Garden ne ob-rajta komunistov in njihovih mavričnih linij.
Če je br. Garden v pravem, potem je tudi imperialist Churchill, ki podpira Tita na vsej črti—prav za prav ga je on zgradil in prodal Ameriki. In spet prav nič ne dvomim, da br. Garden nima rad imperialista Churchilla ter odločno odklanja njegove nedemokratične eskapade, kljub temu ležita skupaj v eni postelji v poveličevanju Tita . , .
Ko Amerika še ni bila v vojni, je br. Garden pisal proti vstopu Amerike v vojno; zastopal je pafifistifno stališče Normana Thomasa. Proti vojni so takrat grmeli tudi vsi ameriški fašisti in šovinisti, na primer Chicago Tribune, ki je večkrat citirala sebi v prid Thomasove govore. Ali je to pomenilo, da je bri Garden takrat podpiral ameriške fašiste in šoviniste a la Chicago Tribuni ? Niti malo ne!
Ko, je leta 1040 Stalin z orožjem napadel Fince, smo ie v Proavetl pričkali, če je bil Stalin "Veliki" takrat napadalec ali ne. Br. Vider je objavil v Pro* sveti dopis, v katerem je zagovarjal Stalina. Župnik Trunk je ponatisnil Vidrov dopis od prve do zadnje beaede v A menita ti« skem Slovencu? Zakaj Je Ti unk to storil? Zato, ker se je strinjal z br. Vidrom in na ta način je udaril mene. ki ae nisem strinjal. Merit pa ni zaradi tvga osivel niti en las in br. Vider tudi ni zaradi t««ga ničesar izgubil na teži, niti na dolžini.
Mar misli br un-dnik. d« se j i,,,fi <f	Zdmlaaefa odbora jugoelovanakih Američanov
ArneriAka Ddomovina in Ki bo-' * Wow Yorku kjer John J. O'Neill avtografira knjigo Prodigal i bran nikoli ne strinjata z njim? Conine." v kateri Je opteal šlvljenjo velikega Jugoelovanekoge j Stavim nekaj, da rta «e strinja- j električnega isnajditelja NlkoU Tesle. Polog avtorja atojlta Louie la zadnjič', ko V zapisal v Pro- j Adamič in Charlotte Mtisar, pomoina blagajnica Združenega od svfti, da je Stalin moderni Ma- bora.	* " .
chiavelli. Lahko bi nuštel še veliko primerov, kako se "nasprotna si ekstrema dotikata in se zlivata"—a vse to ne pomeni nič za resne ljudi, ki razlikujejo med razlogi slučajnega dotikanja. Kaj morem jaz zato, če drugi odobravajo moje stališče iz svojih—ne mojih!—razlogov? Ali naj zaradi tega vržem puško v koruzo in se grem <fbesit ali izvršit harakiri, kako mi je lani po moji resignaciji zelo inteligentno, bratsko in humanitarno .svetoval na odprli dopisnici neki star brat in sod rug, s katerim sva skupaj vlekla naš socialistični Voziček celih pet in dvajset let?—
New Leader ne potrebuje mojega zagovora. Na mojo konsta-tacijo, da ima New Leader pravilno stališče o Jugoslaviji, odgovarja br. Garden, da v tem slučaju imata tudi Srbobran in Ameriška Domovina pravilno stalile. Ne vem danes, kaj ta lista pišeta, ali če na pfimer vztrajata, da je Tito, glavni vodju partizanske Jugoslavije, komunist, tedaj imata prav, kajti to je resnica. Ali misliš, da resnica ni več resnica, ako jo pove naš nasprotnik? Kakšna logika bi tiila to? Vprašanje je, iz kakšnega razloga nasprotuje Titu New Leader in iz kakšnega razloga mu nasprotujeta omenjena lista. Za Srbobrana vem, da je stoprocentno za monarhijo, v New Leaderju pa vidim, du v Jugoslaviji zdaj ni monarhija glavno vprašanje, pač pa je totalitarizem ali demokracija. Nato dostavlja: "Ironično je to, da Peter danes predstavlja demokratično stran Jugoslavije." To je pretirano. Mladi Peter sploh ne ve, kaj je demokracija; če bi vedel, se ne bi bil |>obratil s Titom, temveč bi se odpovedal prestolu in apeliral bi na prave demokratične elementa v Jugoslaviji, naj se bojujejo proti vsaki diktaturi.
Demokratični ljudje v Jugo-slavij!, ki so enako proti monarhiji in komunistični diktaturi, nimajo v tem rnommtu nobenega odločnega predstavnika na vplivnih mestih. To Je danes največja nesreča za našo staro
domovino. Pravi demukratje, socialisti in drugi naprednjaki, molče in trpe—ker nimajo nikogar v inozemstvu, da bi se potegnil zanje in povedal zavezniški javnosti, da je v Jugoslaviji velika masa ljudi—večina v Sloveniji—ki ne mara Stalina in ne kralja, a sami si ne more pomagati.
New Leader se torej moti, če misli, da Peter predstavlja kakšno demokracijo, v ostalem—da glavno vprašanje v Jugoslaviji je danes demokracija ali tota-litarstvo in ne monarhija—je pa v pravem. New Leader je le lani izjavil, da nima najmanjših simpatij za kakšno monarhijo, tydtt vedno'razlikuje med večjim in majšim zlom. Ta dva zla vidi tudi na Grškem in ker so mu komunisti tudi tam večje zlo, podpira Churchilla. V tem oziru je New Leader dosleden —kakor je br. Garden, ki podpi^ ra komuniste v Grčiji kot v Jugoslaviji, Churchill pa pobija partizane na Grškem, v Jugoslaviji jim pa maže brado s špe-hum. Konfuzija zares, a kljub temu nI tako temno, da bi ne videli zajca v grmu . . .
Ironična nota izzveni iz urednikove pripombe o Stalinu Velikem. Ampak jaz ne delim njegovega mnenja, da bo bodoča zgodovina res tako naivna. Bodoči objektivni zgodovinarji bodo natančno vedeli, da Stalin ni noben vojskovodja, kakor nista Churchill in Roosevelt, čeprav ima naslov maršala. Na komuniste, ki danes kriče, da Rusija zato zmaguje, ker ima Stalina na ¿elu, se ne bo nihče oziral v bodočnosti; prav tako se ne bo nihče oziral na one, ki danes pravijo, da Rusija zato zmaguje, ker ima dobdt gospodarski sistem. Ameriške armade so tudi izvojevale celo^yrsto sijajnih zmag na Pacifiku in na Francoskem—baškar so zdrobile močno nemško ofenzivo—torej ima po tej logiki tudi Amerika dober gospodarski sistem. Rubbish!—(Se pride.)
Ivan Molek.
Opomba urodnikai Ko sem napisal zadnji komentar k Molko-vemu zaključnemu članku—vsaj izgledalo je, da je zaključen— sem smatral, da je "debata" končana. Potem je Prosveta prajula štiri nadaljnje članke od br. Molka, ki so odgovori na moj komentar. Lahko bi se poslužil uredniške pravico in jih enostavno dal v arhiv ali pa črtal, kakor je on to delal s članki, poročili in dopisi, ki so bili v prilog osvobodilnemu gibanju v starem kraju—tudi poročila Dolenjke iz Londona, ko se je začela navduševati za partizane— v naslednjem hipu pa Je z veliko gorečnostjo pisal o—demokraciji . . . Ker sedanji urednik Prosvete veruje v demokracijo ne samo v teoriji, marveč tudi v praksi, bo priobčil tudi te članke in jih ob koncu zaključil s svojim komentarjem, To bo deflnltlven "finis" te debate med nama.
Anton Garden.
Naši latinsko-ameriški sosedje
Vse latinske republike Južne Amerike južno od Rio Grande so prelomile dtplomatične odnošuje z ottiščniml žilami. Dvanajst od teh je stopilo odločno na stran zaveznikov z napovedjo vojne na-eijeni. Dežele kot so Brazilija, Mehika in Kuba imajo svoje vojake in mornarje v boju-na strani armade in mornarice Zedinjenih držav in Velike Britanije. A največji doprinos latinske Amerike za vernikom y te) vojni je v materialnem pogledu, kar ie velike važnoati za naše ekonomsko življenje in za naš obstanek sploh. Z ozirom na to naši južnoameriški sosedje niso le dobri sosedje, pač pa bistveno potrebni sosedje.
Iz pristanišč v Centralni in Južni Ameriki prihajajo ladje, naložene s surovinami, ki so potrebne v vojni produkciji združenih narodov. Sedaj, ko inui sovražnik v rokah ozemlje East Indles, je kavčuk is latinskih i ameriških detel velike važnosti, ker omogoča zadostno produkcijo avtnih obodov za armadna vozila. Brez zadostne količine kavčuka bi zavezniške armade v Franciji, Italiji, Sovjetski Rusiji, na Pacifiku, v Kini in Burmi trpele v zastoju in potežko-čah v prodiranju jn bojih proti sovražniku. Do nedavnega je bilo mogoče uporabljati sintetični kavčuk ali gurnij, ki ga proizvajajo zavezniške dežele, za Izdelavo tužkih avtnih obodov samo, ako je bilo temu primešanega 20'. pravega kavčuka. Kolike količine kavčuka dobivamo Ir. Brazilije, Venezuele, Mehike, Ilaitija in Paname vsak mesec, je vojaška tajnost.
Iz republike Ecuador dobivamo kot papir lahak les (balsa), iz katerega izdelujejo "mosqul-tova" letala in jadralna letala (gllders). Baker in nitrat (soll-ter) iz republike Chile se v ogromnih količinah uporablja v
novih dreves ravno pred padcem Corrogidorja. Ušel Je srečno v leteči trdnjavi in prinesel s seboj dva milijona semenskih jrn tega drevesa. Iz Zedinjenih držav je bilo poslano dragoceno seme v tcpplčne predele Južne Amerike, kjer se je gojitev ein-chonovih dreves naglo razširila, tako da je sedaj v Kolumbiji, Ekvadorju, Peru vi ju, Venezueli in v Braziliji na tisoče ljudi upo-slenlh s pridelovanjem kiriina za svetovno potrebo.
Porast te industrije pa je le en primer, ki kaše, kako dobro, nu<tsebojno sodelovanje' poma-ga industrijskemu tazvoju dežel Južne Amerike. Samo, v Braziliji je bilo v treh kratkih letih sosedskegu sodelovanja z Ameriko zgrajenih 700 novih elektrarn. Ogromnu Jeklarna, Volta Rcdonda, v Braziliji, k zgraditvi katere je pripomogel ume-rlški kapital, ameriški Inženirji ter drugi veščaki na polju jeklarske industrije, bo, ko bo docela dovršena, največja jeklarna v latinski Ameriki ter bo proizvajala 'milijon ton železa na leto.
Nekateri ekonomski veščaki so mnenja, da industrijski raz-
municijskih tovarnah združenih latinske Amerike lahko iko narodov. Chile pa poleg tega tu-,du^ m,A*mu t*?0™' «	Pu
di Zedinjene države zalaga z ba-	Anw-
krom Pločevina, tungsten, ba&f^V	i' mlliJ°ni pr®'
kslt m mika (slada ali rusko ste- *>lvaleev kaj lahko postane naj
Japonci internirali turškega poslanika
San Franclaco, Cal., 31. Jan.— Kadio Tokio j« naznanil Internacijo Muzaffera Goekerja, turškega poslanika, in članov njegovega štaba. Turčija je nedavno pretrgala diplomatične odno-šaje z Japonske In internirala njenega poslanika v Ankari.
kio) prihajajo iz Bolivije in vsa ka izmed teh rudnin ali kovin je važna primes—kositer še posebno. Tudi tungsten se rabi kot primes, ki trdi jeklo in iz njega tudi izdelujejo vlakna za električne žarnice. Iz bauksita se pridobiva aluminij. Iz mike se izdeluje na stotine različnih prudmetov za radioaparate in električne priprave? Nafta Iz Venezuele, Ekvadorja In Peruju goni naie ladje, letala In vojni ustroj sploh. Živež iz Ar gentine, Urugvaja, Paragvaja in iz drugih južnoameriških dežel dalje sladkor iz Kube, El Salva durja, Nikarugve in Domonlkau ske republike, kot tudi kava i/. Brazilije, Kostarikt* ter Gvatemale, iu sadje ler les Iz Hondu-rasa, vse to Igra izredno važno vlogo v vojnem prizadevanju in naporu demokratičnih dežel.
Spričo velikih potreb vojno industrije zavezniških narodov so nastale v deželah Južne Amerike vsakojake nove industrije, Zanimiv primer je pridelovanju oz. gojenje cinehonovih dreves, katerih lubje vsebuje zdravilno snov, iz katere se izdeluje kiniu, lek proti mrzlici. Četudi je bilo to koristno drevo najprej odkrito na ameriškem kontinentu za časa španskega zavojevanja Južne Amerike, se Je pa v resnici gojilo predvsem «ni v največji množini na Filipinih ter v ho-landski Vzhodni Indiji. Te dežele so pridelovale 90'« kinina, ki ga je potreboval svet, a po japonski zasedbi tega otočja je ostal svet .takorekoč brez nadaljnjih zalog tako potrebnega leka proti mrzlici ali malariji,
UVidevajoč to veliko |>otrel>o, je umeriŠKi častnik, po imenu Arthur F. Fisher, tvegal svoje življenje, da je nabral na Filipi
boljša in največja odjetnalka naših Industrijskih produktov, ko bo zvišan šivljenskl standard njenega prebivalstva. To pa je mogoče samo potom razvoja in izkoriščanja njenih iiaravnih virov. Upoalenost velikega števila delavcev v važnih induatri-jah latinskih dežel bo pomnožila število konsumentov, ki bodo potrebovali blago iz našega trga ozlr. iz naših tovarn in delavnic. In ameriški Induatrialcl bodo tako dobili trg za svoje Izdelke.
Taki so torej izgledi za bodočnost, a trenutno pa naši latinski sosedje v Južni Ameriki pomagajo združenim narodom izvoje-vati, da se vzpostavi mir, ki bo omrtgočil nadaljevanje sedanjega sodelovanja in nadaljnega razvoja v to smer.— FLIS,
Ogorčenje v Jugoslaviji proti kralju
London, (ONA)— Belgrajska časniška agontura Tanjug poroča brzojavno Iz jugoslovanske piestolnlce, da ogorčeni protesti jugoslovanskega prebivalstva piot» stališču kralja Petra 11. glede legentstva še vedno naraščajo. Kegentstvo ju bilo ena ključnih točk sporazuma Tito-Šubašič.
Omenjena brzojavka poudarja, da ima narodno-svubodilna vojska v tem pogledu podporo predalov, v katerih prevladuje «rbsko-pravoslavna vera. Kot znano, se'proti vi kralj Peter regen tstvu, češ, da In bil to korak k uvedbi režima ene same poli-tirne stranke, in sicer komunistične.
V Proavoll so dnevno avatov AH J;H
ne In delavske voatl.
nih vsaj nekaj semena cincho- ¿Hat« vsak dan?
Naznanilo in zahvala
Z«lotfn*ya srca na'nanjam vsem sorodnikom, prijateljem in snaneem iutno vest. de je I. janusrja U4ft sa vedno preminul moj bret
JOSEPH GERM
Umrl je v Duluthu. Minn ob starosti •! let. Pripeljan je bil — Virfinljo. Minn , k|er se te vritl r*xireb iS. Jan. I. I. ob • url dopol dan po cerkvenem obredu, Polio)nl te bil dorne is vaai Za«orica pri Oobrempolju. tut» Vide» in no domete klican Jotmantek. V Ameriko Je prlAel sred J2 lati. Tu sapuUm brata John Oerme na McKinleyiu. Minn.. sestro Mary Godec na Ratichu. Minn. so-striino Anfeio Slepič v VirfiniJI Minn. in 4e eno eeetrttoo Jose-phine luiter v Coloredu. ler dve sestri v Jueoelavijl ako sta i* iivt. NajiepAa le sebvalimo mrs. Annie Purbel frences Mesotedec. Jo ■epbfne Udo vit h in mr» Cd na Cerlson ki »o nabral« sa evetiee in sa maie kekor vsem ki sle fe obiskali ob ifcrlvatkem odru in se udeletili pogrebe. &e ankrat prav lepa hvala mre» Mary Oedes. An«ell fttepk in Johnu Blepuu m», in mrs. frenk lehief Im mrs. Mertt» Zalar is Chtsholrna Minn.. ter vsem. ki sta nam kar koli dobre«« storili v url ftelostl. Tebi dra«t brat. lollmo. pottvaj v miru in lahka nat Ti bo ameriške «emlja—talujoti osfelit John Oer m. bral. io ostali eeredaikt. McKinley. Minn.
m—mm^mmm—mmmm—m—mmmmmmm
J
RDEČA KOKARDA
Roman iz velike Jrancoake revolucije STANLEY WfcYMAN
PROSVETA
AMERICANS WHO DIED IN THE BASTOGNE BATTLE
V	(Nadaljevanj«)
Kradoma sem se splazil po golih stopnicah, pobral svečnik in se vrnil z njim na vrh. Ko sem stopil k Denizi in sva se spogledala, se je razlila po njenem obrazu rdečica, prav kakor bi zagorela zarja na jutranjem nebu. Ta rdečica ni več izginila; jievojka je pobesila oči in se v vidni zadregi nekoliko odmaknila od mene. Zdi se mi, da je Deniza šele tistikrat prvič opazila nered svojih las in svoje obleke; spomnila se je, da je ženska in da sem jaz mož.
Trenutek je bil kaj nepripraven za take misli; vfcak hip so se utegnila odpreti vrata ob vznožju stopnic in tolpa razbojnikov, hlepečih po plenu in še po hujšem, bi nama pridrla nasproti. A ta izraz in ta kretnja moje spremljevalke sta mi ogrela srce in kri v mojih žilah je jela utripati kakor še nikoli ne. Nov pogum me je prešinil in podvojil mojo odločnost. Čutil sem se zmožnega, da branim stopnice zoper tisoč neprijateljev, dokler bo ona pri meni. In vrhu tega sem se čudil, kako sem jo mogel še minuto poprej nositi v naročju, stiskati jo k sebi in čutiti na ustnicah dotik njenih las ter ostati brezčuten. Vedel sem, da je odslej ne bom več vzel na roke, ne da bi mi srce vztre-petalo v prsih.
V tem, ko me je obhajala ta gotovost, sem zdajci prisluhnil, zakaj razuzdani hrup v kuhinji, skoti katero nama je bilo bežati, je naraščal; in obenem mi je udaril v nosnice vonj po smodečem se lesu—opozorilo, da se nama bliža požar. Za nama, nasproti stopnic, so bila vrata; ob hodniku, po katerem sva bila prišla, je bilo še nekaj vrat. Dal sem svečo Denizi, proseč jo, naj stopi in pogleda po sobah.
"Nekje morate vendar najti kak plašč ali kaj podobnega!" sem
de/al. "Tu se ne smeva ustaviti. Jaz bom med tem ..." ,
Ropot mi je prestrigel besedo: vrata pod stopnicami so odletela in iz kuhinje je planil moški, ki ae je s sklonjeno glavo zapodil po stopnicah navzgor. V levi roki je držal svečo, v desnici debel železen drog. Divja burja krikov in tuljegja je buhnila za njim skozi odprte duri.
Njegovo pojavljanje *je bilo tako nenadno, da se nisva utegnila umakniti. Videl sem, da Deniza vsa dreveni od groze. Vzel sem ji luč is rok, utrnil jo, izdrl svečo iz železnega pod-atavka in ga trdno zagrabil v pest; meč sem bil pustil v onem krilu, tako da sem bil brez orolja; a svečnik mi je utegnil na teh teanih stopnicah in pod tem nizkim, nagnjenim stropom še bolje služiti. Da jih le ne bi prihrumelo še več!
Dedec je bil prišel do dveh tretjin stopnic, dvigaje svečo visoko pred seboj. Se pet ali šest pragov ga je ločilo od naju. Tedajci pa se je spotaknil, zaklel in težko telebnil na nos. Luč, ki jo je držal v roki, je ugasnila in midva sva bila v temi!
Nehote sem prijel z levico Denizo za roko, v opomin, naj nikar ne vpije v svojem strahu; obetala sva kakor dva kipa, Še dihati se nisva upala. Možak, ki je bil tako blizu naju, a vendar ni slutil najine prisotnosti, je neprestano preklinjal. Po minuti strašne tesnobe, med katero je menda tipaje iskal svoje sveče, je spet odklobuštral po stopnicah navzdol. Spodaj so bili med tem zaprli vrata in neznanec ni mogel takoj najti kljuke. Naposled je vendar odprl. Odmaknil sem se ter porabil hrup, ki je tisti mah napolnil stopnice, da sem potegnil Denizo v sobo, ki je bila za nama. Zaprl sem vrata in obstal pri njih na preži. ».	y
Zdelo se mi je, da slišim njeno srce, kako utrlplje; a bržkone sem slišal le razbijanje svojega lastnega srca. V tej sobi sva bila za nekaj
5asa na varnem; toda kako naj brez luči poiščeva oblačilo za ubožico? Kesal sem se že, da sva bila pobegnila s stopnic. Zdaj sva stala v popolni temi in nisva ničesar videla v svojem zatohlem skrivališču. Duh po dimu'je postajal čedalje ostrejši in tuljenje velikega požara se je razločno približevalo; dobro sem čul oddaljeno prasketanje ognja. Srce mi je uplahnilo. "Gospodična," sem rekel tiho. Še vedno sem jo držal za roko. "Da, gospod," je zamrmrala s šibkim glasom. Zdelo se mi je, da se naslanja name. "Ali nima ta soba nobenega okna?" "Mislim, da so oknice zarpte." Okrenil sem se v tisto stran. Hotel sem izpustiti dekličino roko, da bi mogel tipati okoli sebe, toda v svoje presenečenje sem začutil, da se obeša name in me noče izpustiti. Nato sem v temi začul njen vzdih; obslonela mi je na prsih, kakor da pada v nezavest.
"Pogum, gpspodlčnaf Pogum!" sem dejal, z grozo misleč na to, kaj bo z nama, če jo zapustijo moči. \ 4
"Oh, "Oh, kako me je strah!" mi je zaječala na uho. "Bojim se, tako se bojim! Rešite me, gospod! Rešite me!"
Malo preje se je bila pokazala bolj hrabro, tako da sem zdaj kar ostrmel. Takrat mi še ni bilo znano, da ima tudi najbolj pogumna ženska svoja šibka trenutja. Toda zdaj nisem utegnil premišljevati. Težko mi je ležala v naročju in srce mi je brezumno utripalo, ko sem iskal okoli sebe pomoči ali vsaj dobre misli. A zaman sem gledal v temo. Zdaj nisem niti več vedel, kje so bila vrata. Bil sem sam z Denizo in brez zaščite; umik nama ie bil odrezan in plamen se je približeval. Čutil sem, kako, ji je padala glava nazaj; po tem sklepal, da se je bila onesvestila. Vse, kar sem mogel v tem položaju, je bilo to, da sem jo držal in prežal na vse, kar se je utegnilo zgoditi.
Zelo dolgo (vsaj meni ae je zdelo tako) se ni nič zgodilo. Nato se je pod stopnicami iz-nova vzdignil glasnejši hrup—znamenje, da so se vrata spet odprl«. Po golih stopnicah so zaropotale cokle. Baš tisti mah sem utipal vrata; naglo, a rahlo sem položil Denizo na tla, neko-liko v kraj od vrat, in sem se postavil na prag. Se vedno sem stiskal v roki svečnik, pripravljen na najhujše.
Slišal sem jih, kako so tekli mimo vrat; nato so se ustavili in jaz sem vnovič stisnil orožje. Tedajci pa je zadonel glas, ki mi je bil dobro znan, in zaklical neko povelje. Z radostnim vriskom sem odprl vrata in planil prednje; kasneje so mi pripovedovali, da Km bil podobe^ strahu, ki vstane iz grofa. Bili so štirje in vodil jih je abbe Benoit.
Vrli svečenik se mi je vrgel okoli vratu in me poljubil. "Ali ste ranj«ni?" je vzkliknil. "Ne," sem rekel z grobnim glasom. "Tedaj ste vendar prišli!"	>
"Da," je odvrnil, "baš še za časa, da vas rešim. Bog bodi zahvaljen! Pa gospodična? Kje je gospodična de Saint-Alais?" je nadaljeval živahno, gledaje me, kakor bi dvomil o moji zdravi pameti. "Ali ne veste o njej ničesar?"
Brez odgovora sem mu obrnil hrbet in sem se vrnil v sobo. Sledil mi je z lučjo v roki in za njim njegovi spremljevalci, med katerimi je bil tudi Buton. Čeprav so bili neotesani se-ljaki, so se vendar odmaknili in odkrili, ko so zagledali Denizo. Letala je t«m, kjer sem jo bil pustil, z glavo aredi razpuščenih las, in njen otroški obrazek z napol zaprtimi očmi je bil bled in slovesen kakor obraz mrliča.
(Dalj« prihodnjič. X
GLJEVSKI PASTIR
(Nadaljevanje)
"Nisem izda)ica,M odvrne An-dro, "ncverntku ni treba imeti vere"
"Toda možu!" reče Musa in potegne samokres izza pasa. Kamen drsne ob jeklo, iskre se raz-krope, pok- in sivi dim zavije v«e prisotne, dočirn straže pašo trdno vklenejo.
Bledega lica, ali neprestrašen stoji Andro pred njim. Cvita se trdno oklene njegove roke.
"Ali živiš? Ali te ni Bog hotel kaznovati za tvoje Izdajstvo?" krikne pata.
"Ne srdi se, danes nisi mogočni paia, nego preprost suženj." odgovori mu Andro.
"Dovoli, ds 17 pregovori m nekoliko besed*" pravi zdaj paša v srbakem jeziku. 'Tebi, gljevskl paatir, je doneslo izdajstvo srečo, kakor v»d»m. Tudi meni Jo je donašalo, dokler srm veroval samo Turkom . . . Vedite, tudt mene je porodila srbska mati.
Zaradi dobička sem se poturčil, Vdajica prave vere, dospel som na vrhunec zemeljske mogočnosti. Zdaj me je zapustila sreča. Po gjauru, po uboinem pastirju, ki mc je preveril, sem moral pasti . . . Dobro tudi tako Zakaj sem piu veroval? Ako sem zapravil življenje, bodi! Ali <i<> volite ml, da se vrnem k stari veri, predno odpotujem na on* svet, Želim umreti kot kristjan!"
Radostni so kristjani, ko čuje* jo te besede; in Lepctun, k) se ne more upirati junaški hčeri in mnogim zaslugam 4 Andrljevim, mora pripravljati dovolj za dvojno svečanost: za /cnitev hčerke in Andrija in krst paše sarajev skega.
Seveda nI bilo Musovi smrti.
več govora t>
Mostarskega bega so oprostili s pogojem, da odpotuje šele po svečanosti.
Pri ženitvi "gljevskega pastirja" pa sta bila navzoča sarajevski paša in mostarski beg
TE2AVNA REŠITEV
"Oj, Bože, že *opet se začenja streljanje! Ubogi oče moj!"
Tako vzdiha vitka mladenka, ki je ranega jutna stopila na prostorno in ravno postrešje domače rupe, v kateri nabirajo deževnico, ker žive vc»dt ni dosti v okolici. Iz gorenjega nadstropja te hiše, stoječe na morskem bregu, drže vrata ntf oni hodnik, okrog katerega stoje v čašah raznovrstne cvetice. PUJ krasno se vidi odtod na zaliv morinjski in na one velikanske, peče vi te gore, ki se vzpenjajo naravnost od morja do sinjega neba: gore kri-vošijanske.
S severa ne čuje živahno streljanje, da se votli jek neprestano zaletava ob nairprotne pečine. Na onih vrhovih in po ru&evih dragah se bore že štiri tedne vstaši s cesarsko vojsko. Ali dan za dnevom se morajo umikati, dan za dnevom popuščati počasi nepredujočim vojakom one klance, katere so hoteli braniti s krvjo in življenjem. Cas»h se udeležujejo boja tudj bojne ladje, ki ponosno plujejo po zalivu Strašen polom se razlefa is velikanskih topov in opominja vstaše, naj se podajo; gnane krogle nosijo ono strogo ooročilo gori med viseče pečine, kjer se jim morajo umikati bori ki.
ČETRTEK, 1. FEBRUARJA
Razni mali oglati
DELO DOBE USNJAR]} "Leather Workers"
Na starost se ne ozira.
54 umi tednik. Čas in pol za nad urno delo. Izkušenost se ne zahteva.
CHICAGO BELTING COMPANY
113 No. Green Street, ali kličite Miss Reilly, Monroe 5010
POTREBUJEMQ ŽENSKO za k^fy! nje in druga dela. Sprejmemo tudi dve sestri ali mater in hčer. Dobra plača. Privatno stanovanje na Lake in Glencoe. Kličite Humboldt 44io in vprašajte za H. Loeff.
ONI Of THI MIST PHOTOS of the bitter fighting at Chaumont, Belgium, five miles south of Bastogne, shows three Americans lying dead in the snow. They died during the Nazi attack on the heron: defenders. A Jeep, one of the vehicles of the 4th Armored Division of Patton's Third Army, which relieved the trapped American garrison st Bastogne. races onward. Official U. S. Army Signal Corns Radiophoto.
Solznih oči gleda dekle proti večeru in zapazi od morinjske strani foln, ki se hitro bliža obrežju. Zdajci spozna veslarja in se vrne v sobo, da ga naznani materi.
Ko dospe čoln do brega, skoči iz njega mladenič v krasni obleki bogatih Risnjanov in hiti do bližnje hiše, kjer s kijcem krepko udari na vrata. Brzo mu odpro, in prišlec stopa v gorenj o sobo, kje ga strahoma pričakujeta mati fn hči; Bog ve, kaj jima sporoči z nemilih gora!
"Dobro jutro! — Skrijte me, neprijateljLso mi za petami ..."
"Ali za Boga, kako si došel k nam, in gori se bijejo?" vpraša ga prestrašena žena s pomilujo-čim glasom.
"Pozdrav od očeta; njemu je povsem dobro! Želel sem vas videti; saj je mir po brdih, ker neprijatelji ne morejo dalje . . . Ali orožniki so mi sledili in ute-kel sem jim stežka.—Danica, in ti mi še roke ne podaš? Oj, če bi znala, da sem vse te nevarnosti prebil zaradi tebe!"
"Zaradi mene, Bogdan?—Zaradi mene b* bil moral ostati pri mojem očetu in ne ostaviti svojega mesta, ko pride do boja!-— Ali čuješ strel iz pušk in topov? Do nas se širi jek, in mladi Bogdan obiskuje svoje znance!"
Z grkim glasom ga je odvrnila deklica in šla na rupo, ne da bi ga pogledala.
Prestrašen zre Bogdan za njo, osupla mati pa ga prime za roko, rekoč: "Pusti jo, Bogdan; skoro bo mislila drugače. Pojdi, da se skriješ, dokler ni prepozno!"
Brez odgovora gre za njo v spodnje prostore, kjer se skrije za drvi in sodi.
Kmalu potem pridejo orožniki.
"Ali nisi videla tukaj ubežnika?" vpraša vodnik Danico.
"Videla. Tekel je ravno do naše hiše, ali kje je sedaj, ne vem."
Orožniki stopijo v hišo. "Mati, povej, ali ni ubežnik z gora pri tebi?"
"Kakor vidiš, ni ga. Bil je pri meni, ali odšel je."
"Tudi vaš oče je pri vstaših," reče neki orožnik.
"Res, da je. Kaj moremo mi zato?" odgovori žena. "In vi ste ž njim v zvezi in
mu javljate vsakojake novosti? Pošiljate mu poročila?" izprašu-je vodnik dalje.
"Tega ne moremo, sam dobro veš, ker ste zasedli vsa pota. In sedaj ne želite ničesar več?"
"Saj nam ne poveš resnice; vpraševal bi zaman." •
"Kar vem, govorim!"
"Dobro. Razkaži nam hišo."
Preiščejo torej, kar se da na-gloma preiskati; toda kmalu odidejo, da ne izgube sledu za ubežnikom.
*
V tem je stala Danica na hodniku in zrla proti krivošijanskim bregovom. Po morju se je ziba ribiški čoln.
"Hvala Bogu!" vzlikne dekle na tihem. "Grgur prihaja. Po moči mora!"
In ko vesla tja pod hišo, reče Danica ribiču: "Opoldne me čakaj pri samostanu, govoriti mo ram s tabo!"
Z roko migne Grgur in skoči pri bližnjem zidu iz ladje.
Sedaj stopi mati k hčerki, resna, vitka žena blagega obličja in milosrčnega pogleda.
"Zakaj si žalila Bogdana?" vpraša jo milo. "Tvoj zaročenec je in bodoči gospodar, ka kor želi naš oče."
Razni mali oglati
POMIVALKE POSODE
Stalno delo. Ob nedeljah in prazni kih se ne dela. Oglasite se v Employment Office, 3rd floor. ••>
MARSHALL FIELD & CO. State—Washington
"HEADERMEN"
Mašinistem maSine operatorje, moS-ke in ženske. Težake, čistilce ijif splošna dela.	<
BOSS BOLT &'NUT CO.
3403 W. 47th Street
NA PRODAJ JE
dobro idoča čistilnica obleke in po-pravtjntntcn čevljev. Najemnina samo $50.00 mesečno. Proda se po zmerni ceni.
PARIŠ CLEANERS
4835 N. Damen Ave.
Phone Longbeach 8786
HIŠNIK "JAN1TOR" More biti izkušen za hotelsko delo. Stalna služba—$80.00 na 4707 Malden Avenue.
Slika kaše trt ameriška vojaške bolničarke. Iti dalajo v bolnlsn» d bllsu Nettune. Italija. Kakor le razvidno. si morajo tudi same vodo donašati. Od lev« na daeno aor Lt. Sue !Wock ls Shulls burga. Wla.. Lt. Jeasia Paddock Is Minnaapollsa. Min».. In Lt. Elal aor Hulburt ls Los Angeleaa. Celil.
"Kakor Bog hoče. Ali ljubiti ga ne morem, najmanj danes"— odgovori dekle nemudoma.
Mati vzdihne: "Sveti Triiun ti pomozi, trdosrčno dete!—Ali
zdaj pojdiva na delo!" * *
Toplo sije solnce na puhtečo luko. Skaloviti vrhovi visokih gora se bleste v beli snežni diki. Pri morju pa vlada pomladanska sapa, in v zrcalu sinjih valov odseva zeleno obrežje.
Pri kalugjerskem stanu svetega Save pohaja pod zelenim in cvetočim drevjem mladenič krepke rasti in jasnih oči. Pogledi mu poletavajo sedaj proti Risnju, sedaj proti Perastu, pričakujoč kakega poročnika.
(Dalje prihodnjič.)
$50.00 ZASTONJ
Ako mi poveste nekoga, ki ima dobro karo na prodaj. Ali pa jaz kupim vašo karo in vam dam $50.00 v go-tovini.
PHONE SEEley 0607 Po 6. uri P. M. pa JUNiper 7810.
WS*fi0»1DTU£
BUTCMGK WITH OUR USBP FATS...
DELO DOBE
hišnice
yy
"jan1tresses
Ženske za čiščenje
Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nujna industrija.
Rabimo tudi pomočnice v Jedilnici
VPRAŠAJTE pri:
illinois bell telephone company
"EMPLOYMENT OFFICE-ZA ŽENSKE
Street Floor 309 W. Washington Street
TISKARNA S.N.P.J.
-sprejema vsa
v tiskarsko obrt »padajoča dela
e
Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, upljsko delo prve vrste
Pišite po informacije na naalov:
SNPJ P R1N T E R Y
2657-59 S. Lewndale Avenue
Chicago 23. Illlnol*
TEL. ROCKWELL 4t0«
naroČite si dnevnik prosveto
Po sklepu lt. redne konvencije se lahke naroči na list Prosveto la prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov ls eae drašine k eni naročnini. List Prosveta stane s« vse enako, sa člane ali nečlane M OO ss eno letno naročnino. Km «a člani še plačajo pel asesmentu $1 JO ss tednik, sa Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vzroka. rečL da Je Ust predrag sa Člana SNPJ. List Prosveta Ja vaša lastnina in gotovo Ja v vsaki drušlnl nekdo, ki bi rad čilal list vsak dan.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biU član SNPJ, ali ča se preseli proč od druiine In bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisU član iz dotlčne druiine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznanlU upravništvu lista, in obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora vpravniitvo mila ti datum za to vsoto naročniku.
Za Chicago In okolico Je.......J7 50
1 tednik in.________1.30
I tednika In___5.10
I tednika In._______3.30
- 4 tednika In..;__2.70
f tednikov in.______1.50
Cena listu Prosveta Jat
Za Zoruš. driave in Kanade liN
1	tednik In
2	tednika ln
3	tednika kn .
4	tednika in...
5	tednikov ln
Za Evropo Je.
Ispolnye spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarjs sli
Money Order v pismu in si naročite Prosveto. list ki Ja vaša lastnlns.
1 — — —
PROSVETA. SNPJ. 2457 So. Lawndale Ar«. Chicago 23. m.
Prilotene poiUJam naročamo sa list Prosveto vsoto t ■ —

¿1. društva št.
t. Imo ...
Naslov __ _________________
Ustsvtte tednik in gs pripišite k moji naročnini od sledečih tlsnov noja druiine:
** -.....;-----t----------------------ČL društva št_____
3.	---------------------------- ČL društva «t_____
4.	---------------------------CL druitvs It , —
L--------------------ČL društva št__
............................ Dsšasn._____-