142. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. junija. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan zvečer iziuiši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po ieden mesec 1 tdd 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za J 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvoje v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t.j. vse administrativne Btvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, proBimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I » 'On Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8„ — „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravništvo ,f8lov. Naroda*'. Kdo je kriv, da justičnega ministra ukazi glede rabe slovenskega jezika pri sod-nijah nemajo veljave? (Izv. dop. iz spodnjega Štajerskega) Nikdo drugi, nego justično ministerstvo samo! Treba le pogledati, kako v zadnjem času justično ministerstvo pri imenovanji sodnikov in njih namestnikov na spodnjem Štajerskem ravna. Ne glede" na čisto slovenske okraje nastavlja ljudi, kateri so slovenskega jezika skoraj čisto nezmožni. S tem greši proti svojim naredbam samim, kajti naročeno je bilo, in pretilo se je, da mora se vsak čiste slovenščine tudi za pismeno rabo naučiti, Bicer se nanj ne bo oziralo pri prošnjah. Poglejmo si pa naše novoimenovane sodnij-ske gospode. G. Fladung c. kr. okrajni sodnik v Šmarji, Nemec, njegov adjunkt g. Wagner ravno tako; Slovenski Bistriški adjunkt g. F ras s, Nemec, gosp. Liebisck v Ptuji, Nemec, g. Nedvved v Ormoži, Nemec itd. v najnovejšem času g. Bauvier v Gornjem gradu, Nemee. Kakor čujemo nameravajo sedaj tudi v sredino čisto slovenskega ljudstva, v Ljutomer nastaviti na g. Piriugerjevo mesto kot c. kr. okrajnega soduika, Nemca — Celjana. Pismenega slovenskega ne znajo nič; večina jih za silo znano sodnijsko meSauico lomi, da se človeku milo stori, če Čuje, kako se naša mila slovenščina kakor v Prokrustovi postelji tlači. Potem pa dobivamo na slovenske uloge nemške odloke. Za vsak slovenski odlok se mora Človek boriti, pritožbe na ministerstvo itd. ulagati, katero sicer da preiskavuti, ali res kdo zahteva slovenske odloke, in ko to vsi zaslišani občinski predstojniki itd. jednoglasno potrdijo, kakor se je to v Ormoži zgodilo, vendar nema toliko oblasti, da bi n. pr. je-dinega Ormožkega g. Kmetica prisililo, da spoštuje njegove ukaze, ter na slovenske uloge dava slovenske odloke! Drugi ti sodniki upirajo se na drug način zoper slovenščino. Pustili bi take slov. uloge ležati, sam Bog ve kako dolgo. Človek mora hoditi poganjat in poganjat, pred ko se mu posreči omečiti trdo srce sodnikovo, da se vendar usmili slovenske uloge ter jo reši (v resnici „reši"). Znan mije slučaj, da je tožnik rešitev tožbe zarad motenja posesti na katerej tožbi je bilo, kakor to postava veleva zapisano in debelo podčrtano: „nujno zarad motenja posesti1' in katero je uložila 10. maja, še le 20. junija dobil! Rešitev tach tožeb dobiva človek navadno, če je Bodnija — počasna vsaj v 8—10 dneh! Kaj nam pomagajo naredbe visokega justičnega ministerstva, če justično ministerstvo take ljudi nastavlja, kateri sposobni niso. da bi so po njih ravnali, ali pa, kar je navadno, za to dobre volje nemajo. To je rana, katero mora justično ministerstvo zaceliti, ako ima v istini voljo slovenskemu jeziku pomoči do ravnopravnosti in — svojim naredbam do spoštovanja. Iz deželnih zborov. Deželni »bor istrski* Poreč, 20. junija. (V. Beja.) Predseduje dr. Vidulič. Vladni zastopnik Gummer. Manjkajo 4 poslanci i biskupa. Pričetek ob 7* na 12. uro. Prečita se zapisnik zadnje seje. Laginja zahteva, da se v ta zapisnik vsprejme opazka, da je on govoril v zadevi Kastavske občine tudi v italijanskem jeziku. — Ne ugovarja se. Dr. Canciani utemeljuje svoj predlog, naložiti deželnemu odboru, naj pri vladi izposluje omejenje lovskih dovolenj, da se na ta način vsaj nekoliko varujejo interesi poljedelstva. Govornik utemeljeval je prav dobro svoj predlog, kateri je bil tudi soglasno vsprejet. Za šolski odbor poroča dr. Scampichio o šolskem proračunu, koji se brez debato odobri. Dr. Costantini poroča v imenu istega odbora o letnem poročilu deželnega šolskega sveta in predlaga 2 resoluciji v smislu, da se v krajih, kjer je prebivalstvo mešano italijanske in slovanske narodnosti, (brez ozira na manjšino), ustanovijo po 2 šoli, vsaka s svojim jezikom, in da se prepušča starišem svoboda, upisovati otroke, kamor jim drago. S tem, da se odobre nazori deželnega odbora, katere jo poudarjal v raznih dopisih v tej zadevi. Spinčie" v daljšem hrvatskem govoru temeljito zavrača nazore šolskega in deželnega odbora. A posluša ga samo deželni glavar in manjšina. Gospodje od večine prično že pri prvih njegovih besedah glasno razgovarjati se mej seboj in sprehajati se po dvorani. A to demonstrativno preziranje govornika nikakor ue moti, nego on nadaljuje, kakor da bi ga vse pazljivo poslu-alo. Naposled predlaga v obeh jezicib sledečo resolucijo : „ Odobravaj uč nazore izražene po visokom C. kr. zemaljskom školskom vit ni odnosno njegovom predsjediku (Pretisu) u nekih odgovorih slavnomu pokrajinskomu odboru glede poučavanja u pučkih školah, ozirom na govor djece in na temeljno didaktičko pravilo, da se djeca poučavaju u jeziku, kojega govore in ne pristajuć na dotične prosvjede slavnoga pokrajinskoga odbora, odlučuje se: 1. Po svih školah u pokrajini ima se provesti temeljno didaktičko pravilo, da se podučaje u s v li školskih godinah materinskim jezikom djece, koj se ima savjestno utvrditi, jer samo tako može se doseći svrha, koju ima pučka škola i mogu prestati borbe — opravdane — izmedju obijuh narodnosti pokrajine. 2. Za manjinu djece obzirom na materinsl i LISTEK. Spomini na Ljubljano. Tako se zove spis priobčen v „Izvestijah St. Petersburskago blagotvoriteljnago obščeštva" (št. 4, april, 1884), kder K. G. pripoveduje o tem, kak utis je napravila nanj Ljubljana in njeno narodno življenje. V rani vspomladi 1. 1883, pravi, vozil Bem se po železni cesti iz Zagreba, tega oživelega in prijaznega hrvatskega središča v neznano mi še slovensko Ljubljano . . . Mislil sem o tem globokem spanji, v katerem je nekdaj nahajal se slovenski narod, o njegovi bridki usodi in duševni nesvobodi in v spomin mi je prišlo vso, kar Bem čital in slišal o pričetku in razmerah narodnega prerojenja Slovencev . . . Oni se na vzhodu in jugu primikajo k bratom Hrvatom, z drugih stranij pa so odvsod okro-ženi od tujih, sovražnih jim narodnosti. To tudi določuje njihovo zgodovinsko nalogo, gorko časi in trpko usodo, ali h kratu častno mesto v slovanstvu . . . Mnogo (in Se zgodaj) izgubil je slovenski narod v svojem obsegu in na raznih straneh svojega Življenja, toda poglotiti se s cela ui dal, ob času je probudil Be po jako opasnem spanji, oživel z nova, bodro načel novo perijodo narodnega življenja, poln samozavesti in moči za borbo z nedremajočim sovražnikom in /tL« j je njegovo stanje že tako, da smelo in svit-limi nadejami more gledati v prihodnjost. Nato razkazuje pisatelj mesto Ljubljansko, na-pomina Slov. Matico, licejalno knjižnico, družbo sv. Mohora in dramatično društvo ter pove o katoliški družbi na Kranjskem zanimive besede: v obče ni mogoče, da ne bi se opazilo, ka duh in element katoliški skrbno poddržavan od gorečih slug Rima se često in krepko kaže v delavnosti teh domoljubnih društev. Da ni te, če se gleda s stališča države in avstrijske admiuistracije, rešilne olepšave, brez nobene dvojbe bi narodno slovansko delo na svojem potu srečavalo mnogo več ovir in zaviBti, kakor zdaj. — V pregledu perijodične književnosti našteje slovenske novine in pristavi: v Ljubljani je letošnje leto ustvaril se Še jeden politični časnik — slovanske meri, rekše jeden najbolj izobraženih in energičnih mladih rodoljubov g. I. Hribar — sam pisa- telj in tudi pesnik — je začel izdajati novine pod imenom „Slovanu. Na dalje govori pisatelj o našem pesništvu, o KrsjČevi biblioteki, o nabiranji narodnega blaga, o Ljubljanski čitalnici ter konča spis s kritiko našega političnega delovanja. „Jasno je, da so vsa ta in podobna lakta, ki tako lepo govore o povzdignenji narodnega duha in vseslovanHke zavesti v tesni zvezi z vBpehi slovenskega naroda v političnem boji za pravice svoje narodnosti. Ne moremo tu široko govoriti o tej borbi in o doseženih rezultatih. Opazimo le, da v Slovencih (kakor tudi pri drugih avstrijskih narodih) ti vspehi vise v veliki meri od nazorov in namer premenljive administrativne politike, ki podpira, da ohrani notranje duševno ravnotežje, koristi in pravice zdaj te, zdaj druge narodnosti na škodo interesov njenih sosedov, katere je treba oslabiti iz teh ali onih uzro-kov ... V zadnjih dvajsetih letih so Slovenci dobili mnogokaj; bojevanje je šlo, to se zna, pred vsem za domači jezik, za osnovni element iu prvi pogoj narodnega razvitka, za njegovo ravnopravnost v šolah in potem v uradih. Žal, politično gibanje Slovencev spremlja zdaj kvari j ivi ia slabeči boj političnih jezik ima se ustrojiti svagdje i samo ondje posebni odjel, gdje broj te manj-ne dosiže do broja, koj se zahtjeva po zakonu za utemeljenje jedne škole, jer, kad bi se i za 5, 6, 10 djece ustrojilo odjele, moglo bi doći do toga, da bi svaka skoro škola u pokrajini morala imati po dva odjela, a zemaljski dohodci nebi tolikih troškova namiriti mogli." Da Spinčiću ni nikdo odgovarjal in da so bila resolucije šolskega odbora z veliko večino vsprejete, je po dosedanjih skušnjah samo ob sebi razumljivo. Ker je v zadnji seji izjavil deželnega glavarja namestnik, da se večina ne bode ozirala na predloge stavljene v slovanskem jeziku (da-si se stavijo vedno v obeh jezichV, odločil se je poslanec L a gin I a v sporazumljeuji z drugimi slovauskuui po-Blanci, da bode pri zadnji točki dnevnega reda govoril samo italijanski Kuj ti beeede govornika večine bile so rnzumeti, da naj m manjšiua uloži italijanskim jezikom, pa da bude kuj dosegla. In baš zadnja točka dnevnega reda bila je taka, ua je motala večina pokazati, da je bilo njeno vabilo samo pesek v oči. Kakor je delala že desetletja, tako tudi danes. Še huje. Manjšini ni nikdo odguvarjal, in se ni većina m njene predloge ozirala — vse jednako, kakor da bi se govorilo v katerem koli jeziku. Predmet obravnave pa je bila zukonska osnova, s katero se premene nekateri §§. občinskega reda in predlogi Lagiuje taki, da neso izvirali iz principi j elnega nasprotja. V generalni debati pretresajo Laginja občinski red in občinski volilni red, ter omenja, da ne gre kopati male luknje, a velike pustiti odprte. Nasvetuje prehod na dnevni red. Ne odgovarja mu noben in preide se v specijalno debato. Odbor politično-ptavni nas vetu je: Občinske seje morajo biti vsaj 4 v letu in to v prvih 10 dneh vsacega četrtletja. Laginja dokazuje, da to mnogokrat ni mogoče in prenlaga: v prvem mesecu vsucega četrtletja. Nobeden, niti poročevalec ne ugovarja temu predlogu, a vspre,me se odborovu stilizacija. Odbor dalje nasvetuje: Občiuske seje naznaniti se imajo odbornikom v-aj 3 dni prej. Laginja zopet dokazuje, da je ta čas prekratek, posebno na deželi, kjer imajo odborniki v raznih krajih posla, katerega tako na naglo zapustiti ne morejo. Vsprejme se zepet odborov predlog, ne da bi ga kdo zagovarjal ali ugovarjal Laginji. Odbor predlaga: Tudi župan (ali predsednik) glasuje pri sejah. Laginja bo strinja, a želi, da bi glasoval zadnji. Zabadava. Jednako prejšnjim vsprejet je odborov predlog. Dalje j)rediaga odbor: Ako kdo ne glasuje, smatra sa njegov glas kot protiveu predlogu. Laginja tudi temu odločno ugovarja, ker tako propadali bodo najbolji predlogi vsled tega, da bode dvojica ali trojica ostro nasprotna dosegla večino s pomočjo onib, ki neso ni za, ni proti, a se bode njih neglasovanje prištevalo nasprotnemu. A ti „divjaki" odgovarjali bodo sovaščanom : nmi ne-smo glasovali !u Ker večina z jednakim preziranjem manjšine vsprejme odborov nasvet, ne stavi Laginja nobenega predloga več, da-si je nameraval in postava vsprejme se cela po nasvetu političnega pravnega odbora, v katerega, kakor znano, večina ni volila uobenega slovenskega poslanca. Ob 1. uri se sklene seja. Prihodnja v ponedeljek ali torek. V sredo bode menda zborovanje končano. Deželni zbor Goriški. V drugi seji v dan 'J. t. m. ob 4 uri popo-ludne položil je deželui odbor račune za leto 1883 in proiačun za leto 1885, kateri so se izročili finančnemu odseku. Predlog dra. Ambrama, naj bi se odposlala prošnja vladi, da bi oprostila kolekov in pristojbin vsa pisma in pogodbe v zadevi pogozdenja Krasa, je bil jeduoglasno vsprjjet. Po predlogu dra. viteza Tonklija volil se je razen finančnega tudi policijski in pravni odseli. Po volit vi v odseke je predsednik sejo zaključil. Tretja seja je bila 17. t. m. ob 5, uri popo-ludne. V ti teji potrdili so se proračuni za leto 1885 naslednj'h zalogov: štipendijski, dohodkov 4071) gld., stroškov 1091 gld.; mej temi dohodki je tudi riOOO gld. letne plače dez. glavarja grofa Coiouini-ja, katere je podaril g. grof, da se napravi štipendijska zalogu Coroninijeva, kateri bo glavnica po 6. letib 12000 gld. Na predlog dra Tonklija se je zbor Nj. ekseelenci z ustajenjem zahvalil za velikodušni dar; dež* lno občinski zalog, ki ima 2006 gold. dohodkov in 1810 gld. stroškov; gospinski zalog z dobuaki (j 114 gld. iu stroški G305 gold.; zalog 2u bolne iu ranjene vojake 2 dob. 1124 gld. in stroški 1025 gld.; zalog Werderbeiškin štipen dijev z dohodki 3625 gld. in htroški 3604 gld. in glavui za uboge, doh. 24531 gld. in stroški 24.U24 goldinarjev. Potem je zbor odobril še nekatere sklepe dež. odbora v denarnih zadevah manjšega pomena. Predlog o podaljšanji najemne pogodbe glede vojaške bolnišnice na Placuti izroči se fiuančnemu odseku ter seja zaključi. Četrta seja je 20. t. m, ob 9 l/i "ri zjutraj. Na dnevnem redu so bili sledeči predlogi deželnega odbora: predlog o dovolitvi pokojnine 100 gld. bivšemu učitelju J. Vovku; o donesku 600 gld. za pogozdovaujski zalog; o dovolitvi odgojne podjiore sinu učitelja Breščaka Prvi, tretji in četrti predlog izročili so se peticijskemu, drugi finančnemu odseku. Po seji so bila posvetovanja o organizaciji deželnega zavoda gluhonemih. Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) 111. „Za obdelan les, torej tudi za železniške pragove se uporabljajo kakor za žagan les cene spe-cijalnega cenovnika II. in c. kr. ravnateljstvo se prosi, da odstotne odpuste, kateri se nahajajo v izjemnem cenovniku V. in kateri so združeni z minimalnimi količinami, po refakcijskem potu v priličnem obroku odtegne." V utemeljitvi tega predloga se opozoruje, da so železniški pragovi že obdelan les ter imajo veliko večjo vrednost kakor les za kurjavo ali oblikovec; ker se za Železniške pragove po izjemnem cenovniku V. in posebnem cenovniku z dne 15. febr. 1884 plačuje m:>ja železniška vozariua, lakor za oblikovec, treba bi bilo skrbeti po predlogu III. za ^premeno te nepravilne klasifikacije tem bolj, ker se kaže preveliko samozatMjevaiije lastnih interesov, če se prevažanju tega blaga, katerega se tudi mnogo rabi na last.oi progi, dajejo prevelike prednosti. Odstotni odpusti po refakcijskem potu, k&teri se dajejo po izjemnem cenovniku V. železniškim pragovom in žaganemu lesu, bi se lehko, ne da bi se škodovalo prometu, odpravili, ker bi posebni ceuovnik II. za obdelan in žagan les tudi brez refakcij na velika odpošil.atelje pač zadostoval, da bi se les, kateri je za oddajo, spravil v vrednost in se odposlal. Vsled teb refakcij se pač težko živahnejši promet doseže, marveč se le zgodi, da oddajejo nekatere firme pošiljatve na svoje ime, kar ni potrebno. Če bi se tarife za oblikovec po predlogu III. vzprejele, bode to spodbujalo žage k živahnejšemu delovanju, ker bodo lažje dobivale hlodove, promet se bode navzlic refakcij množil ter c. kr. ravnateljstvo si bode prihranilo denar in delo. IV. „C. kr. ravnateljstvo se prosi, naj dela ua to, da »a združno s c. kr. priv. južuo-železniško družbo v osrednjem listu (Central-Blatt) št. 5, z dne 13. januvarja 1883 razglašene prednosti pri železniški vozarini za oblikovec na progi TrbiŽ-Lesce v Gorico uporabljajo za brusnice lesnih tabel tudi tedaj, če se oblikovec v to porabi, da se izdelujejo iz njega lesene užigalne žice." V utemeljitvi se omenja, da je c. kr. priv. južno-železniška dni. i>a združno s c. kr. ravnatelj-i stvom razglasila za oblikovec do 4 metre dolgosti od postaj proge Trbiž Lesce v Gorico tarifo 15 kr. za voz in kilometer -f- 4 gold. m. p. po poti kar-tirauja pod pogojem, da je to lesovje uamenjeno za brusnice lesnih tabelj za papirščino, katero ležijo v dostavnem okraji na Goriškem. Firma na Goriškem, katera ravno isti oblikovec z istih postaj v Gorico dobiva, a jih hoče rabiti za izdelavanje užigalic, je prosila c. kr. priv. južno-že-lezniško družbo, da bi jej dovolila za jednako blago in jednako relacijo to tarifo tudi teduj, če izdeluje iz njih užigalice. G. kr. južno-železniška družba na to prošnjo ni odgovorila, zaradi tega so odpošilja-telji lesa, kateri oddajejo les obema firmama, pro-, sili c. kr. ravnateljstvo za državuo-železniško poslo-I vanje, naj bi se jednaka tarifa uporabljala prt po-1 šiljatvah lesa jednake kakovosti tudi tedaj, Če se za različne izdelke uporabi. To prošnjo je c. kr. ravnateljstvo odbilo, češ, da se lesovina veliko ceneje dobiva kakor lesene užigalne žice. (Dalje prih.) Politični razgled. Notfraiije dežele. V Ljubljani 23. junija. Vsled sklepa češkega deželuega zbora sešla se je v petek euketa zaradi osnovanja in vzdrževanja obrtnih šol. EnUeta je sklenila, da se v tej zadevi izda deželen zakon in zato izvolila posebni komitet. Nemci so protestovuli proti temu in poudarjali, da to zadevo urejati ima samo državni zbor, in vsled tega neso hoteli ustopiti v dotični komitet. Marsikdo je mislil, da se je dvorni sovetnik Lienbacher kaj prikupil svojim volilnem s tem, da je v državnem zboru desnici obrnil hrbet in pogumno glasoval z levico za nemški državni jezik. Agitacije za solnograški deželni zbor so pa pokazale, da strank v njihovem društvu samem in ne manj pogubni duh narodnega (slovenskega) separatizma, ka-koršen tudi pretresa druge slovanske rodove in moti občeslovansko delo. Završim toraj svoje bežne opazke z iskreno željo, da bi skupno v vspehu narodnega slovenskega dela krepila se in razvijala v Slovencih zavest slovanska v širokem pomenu, ideja slovanske vzajemnosti in duševnega zbliženja z vsem slovanstvom, a sosebno s sosednim bratov-skiin narodom, s Srbo-Hrvati. V tem in jedino v tem je njihova rešitev, v tem njihova bodočnost." L. Knez Serebrjani. (Ruski »pisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXI. Poglavje. Božja sodba. (Dalje.) Počasi stopal je konj, priuzdigajoč kosmate noge s srebrnimi nakolenicami, pripognil debeli vrat, in obstal je z Družino Andrejevičem pet sežnjev od nje-vega protivnika, začel je tresti gosto volno grivo, ki se je skoraj dotikala zemlje, grizti uzdo in nestrpljivo kopati pesek z močnim kopitom in pri vsakem udaru so se pokazale bleščeče srebrne podkve. Videlo se je, kakor bi bil nalašč ta težki konj izbran za plemenitega jezdeca, celo bela barva njegove grivo se je ujemala s sivo bojarjevo brado. Oboroženje Vjazemskega bilo je mnogo lažje. Ker je še trpel za nedavnimi ranami, nadel ni jeklenega oklepa, če tudi je ta veljal za najzanesljivejše branilo, oblekel je samo lahko oklepno srajco. Njega ovratuik, zapestniki in kraji obleke bili bo posuti z dragimi kamni. Namesto sišaka imel je nizko jerihonko, to je nizko, lepo izbokneno čela-dico, katera je bila na čelu in nad ušesi okrašena z zlatom in na vrhu je imela cel šop zlatih žic, po dolgem gosto posutih z rubinovimi iskrami. Kraja Čeladice držal se je navpičen pozlačen greben, ki je imel varovati obraz pred poševnimi obrazi; pa Vja-zemski iz predrznosti ni doli spustil tega grebena, a ga je priuzdignil z vrvico, da je stal tako visoko, kakor čop vrh čelade, njegov bledi obraz in njegova črna brada Bta bila popolnem odkrita, a greben je bil podoben zlatemu peresu gizdulinsko utaknenemu za kraj čeladice. Na pasu, trdno pripetem z zaponko po vrhu oklepne srajce, in okrašenem z raznimi pri-veskami in zvončki, visela je kriva sablja, vsa v dragih kamnih, ravno ta, katero je bil zagovoril mlinar in ua katero je trdno zaupal Vjazemski. K baržunastemu sedlu, vijolčne barve, z grahu podobnimi srebrnimi žeblji in s srebrnimi pasovi, bila je pritrjena jeklena sekirica. Izpod oklepne srajce videla se je svilnata bela srajca z zlatimi našivki in visela je po Bvitlorudečih hlačah, katere bo bile spodaj zatlačene v zelene zafijanaste črevlje, katerih lepe golenice, po katerih ni bilo nožnih oklepov, segale so do kolen in so bile na vrhu zapete s biser-nastim trakom. Konj Afanasija Ivanoviča, dirjalec zlatorumene barve, bil je ves preprežen, od glave do repa, z rožljajočimi verižicami iz srebrnih zvoncev. Mesto čabrake pokrivala je panterjeva koža njegov hrbet. Na pozlačenem jermenu na čelu svetili so se v zlato udelani veliki rubini. Suhe črne noge gorskega dir-jalca če podkovane neso bile, pa na vsakej je zveni! pod gležnjem jeden srebrn zvonček. (Da\je prih.) mnogo Solnogradce" nič kaj ne čisla njegovega delovanja. Tako je 15. t. m. sklical volilni .shod v Abtenau, pa je prišlo samo dvanajst volilcev, mej Djimi la 7 neodvisnih volilcev, ako k tem prištejemo jednega duhovnika, ki je tudi prišel, drugi so pa bili cesar&ki uradniki, o katerih se pa ne ve, ali so iz prepričtnja ali pa iz kakega druzegu uzroka za kandidaturo gospoda dvornega sovetnika. Poslednje je verojetnejše. Mesto Abtenau šteje 796 hiš in 3911 prebivalcev, iz tega je razvidno, dft velika večina tamošujega prebivalstva ne goji mkakeršnih simpatij za tega poslanca. Govori .se, da vsled tega misli seduj on drugje kandidovati. — Rumuni Bukovini se dosti ne brigajo za to, da so volitve pred durmi, ntmštvo pa pojem«, Če tudi počasi, zato je verojetn>>, da bode pri pr hodnjih volitvah izvoljenih še več Poljakov kakor dozdaj. Rusini, katerih je mnogo v Bukovini, so pa še premalo politično zreli, da bi mogli upati na kake uspehe. Slrzljskin Čehom se je izpolnila jedna želja. Naueoi minister je podelil pravico javnosti českej gimnaziji v Opavi, katero je ustanovila „Matica školska". Viiunjc države SrbHlio-bolgariiki prepir je neki po prizadevanji velevlastij že po večjem poravnan. Samo v oblikovnih vprašanjih so Še poravnati nekatere diference. Rusija energično deluie, da trdno zveze no-vopridobljene kraje v Srednjej Aziji s carstvom. Kakor poročajo „Moskovskija Vjedomosti" meri novo pridobljen3 ozemlie 3600 kvadratnih verst in šteje 200.000 prebivalcev. Nova meja je 60 kilometrov od Herata. Ozemlje, ki ai ga je pa Rusija prej pri svojila v teh krujib, nego se je podvrgel Merv, pa men 6000 kvadratnih verst in šteje 141.000 prebivalcev. 5 milijonov rubljev v srebru dovolila je vlada za utrjenja v teh krajih. Poleg tega se je naredila brzojavna zveza iz Askabada v M >rv, in knez Don-dukov-Korzukov je prebivalcem obljubil, da se bode hitro segradila transkaspiška železnica. Ta hitrica ne da lahko razjasniti. Smoter Rusije je, priti do perzijskega zaliva. — Poročila o snidenji ruskega carja z- avstrijskim se no potrjujejo. Ravno tako ni govora o takem carjevem potovanji v Varšavo. „Kavkaz" priporoča da Rusija sklene trgovsko pogodbo z Afganistanom. Ko se sezida trauskaspiška železnica, bi tu ruski izdelki lahko konkurirali z angleškimi. Francoski listi se še vedno bavijo z novim brambeuira zakonom. Večina njih ga graja in trdi, da se ne bo dal izvesti. — V Pariškem mestnem zboru, v katerem imajo, kakor je znano, radikalci večino, stavil je meščan Vaillant predlog, da se odpravi policija in so skrb za javno varnost izroči meščanom. Ko bi ta predlog tudi v mestnem zboru dobil večino, bode gotovo vlada skrbela, da se nikdar ne izvede. Riiinuiislia zbornica se je v petek zaključila s prestolnim govorom. Prestolni govor poudarja, da sta revizija ustave in nov volilen zakon velik napredek za deželo, ker dasta večjo garancijo za neodvisnost volilcev. Nadalje se kralj zahvaljuje v tem govoru za ustanovljenje krouinih posestev in v tem vidi dokaz, da imajo Rumunci zaupanje vanj. Naposled se pa zagotovlja, da Ruraunija z vsemi državami živi v dobrem prijateljstvu. Kakor se iz Haaga raznim listom brzojavlja umrl je liolamleškl prestolonaslednik Aleksander Oranijski, sin kralja Viljema III iz njegovega pr\ega zakona s princesinjo Sofijo WUrttemberško. Prestolonasledstvo preide sedaj, ker imajo v Hollao-diji ženske sukcesijsko pravo, neposredno na Vilje-mino, štiriletno hčerko kralja Viljema III. iz njegovega drugega zakona z "VValdeško princesinjo Emo. Ker je pa kralj že postaran, bode v slučaji ne polnoletnosti nastavilo se regentstvo. Danes bosti francoska in angleška vlada v parlamentu dali pojasnila o egiptovskem vprašanji. Konferenca bo snide 28. t. m., ako bode, do tedaj velevlasti že odgovorile na angleško noto. Kakor se trdi, Gladstune ostane pri tem, da se pomanjšajo obresti egiptovskega dolga. Njegovi privrženci mislijo, da sme vlada z gotovostjo računati na večino v spodnjej zbornici. Dopisi. Iz Grorice 21. junija. [Izv. dop.] Po naključni sem se nekoliko zakasnil s svojimi poročili, končal sem bil s naznanilom, da bode narodna stranka letos poskusila z volitvami v II. redu za mestni za-stop. Poskus se ni posrečil, ker ni bilo prave organizacije in pravega vodstva v tej zadevi. Mnogo volilcev ni vedlo na dan volitve voli se li resno, ali ne. Vabila k veliki alavnoati, katero priredi „slovensko bralno in podporno društvo v Gorici", se že razpošiljajo. Kakor je iz tega vabila razvidno, raz-redjena je slavnost v tri dele. Ob 10. uri sv. maša na Kostanjevici pod milim nebom in na to blagoslov-Ijenje zastave; ob jedni popoludne slavnostni banket (kovert 2 gld.) na Katariuijevem vrtu in ob 6. uri zvečer velika beseda na Jstem vrtu. Odbor se že sedaj mnogo prizadeva, da bi slavnost priredil, ka- tera ne bode dobremu imenu Goriških Slovencev na škodo. Več o tej slavnosti kasneje. Ker sem že pri to^ki o slavnosti blagoslov-Ijenja zastave, naj tu omenim, da se je vršila v sredo 18. t. m. na Travniku jednaka slavnost. Tukajšnji peš polk vojvoda Ludovik bavarski št. 65. praznoval je istega dne slovesno svečanost blagosiovljenja nove zastave, ker ni ostalo od prejšnje slavne zastave po tolikih bitkah nič druzega, nego goli drog. V torek na predvečer sta bila grad in Travnik krasno raz-svitljena, vojaška in mestna godba sti svirali po mestu, 24 strelov z grada je povekšalo slavuost onega večera. V sredo po deveti uri bila je maša na prostem pred glavarstvom, kjer so bile napravljene stolice za goste in okusno ureien altar. Po maši blagoslovil je g. knezonadškof zastavo, katero je polkovnik po kratkem nagovoru izročil polku. Svečanost je imela nekaj prav ginljivih momentov. Ob dveh popoludne je bil banket, ob petih pa v kasarni prosta veselica za vojake, h kateri je došlo mnogo mestjanov. Zvečer je bil sijajen ples v dvorani društva „Concordije", da nesmo že videli jed-nakega v Gorici. Škof /a. Poreško stolico bo veuder le profesor dr. Flapp. Ni vam mogoče popisati, kakšen utis je naredilu ta vest na tukajšue Slovence. Mislim, da ga ni Slovenca in le malo Lahov, katerim bi bil ta izid večmesečne borbe po volji. Od Kolpe 20. junija. [Izv. dop.] Pred kratkim ste prinesli vest o tukajšnji posojilnici, da so bili nekateri po razsodbi c. kr. okrožne sodnije v Rudolfovem v zadevah poslovanja posojilnice kaznovani. Ta stvar potrebuje razjasnila, ker bi občinstvo utegnilo misliti, Bog vedi kaj napačnega se je zgodilo, da je bili kazen določena. Temu je pa bilo tako: Predstojništvo posojilnice je bilo, kakor bi vsaki pometen človek trditi moral, mnenja, da denar, katerega kdo v posojilnico ua obresti uložiti hoče, se slobodno vzame, naj ga da, kdor koli hoče, je li član zadruge ali ne, in ravno tako, da se denar tudi izposodi ljudem, ali so Članovi zadruge ali ne. Po tej, kakor bi vsaki človek misliti moral, opravičeni misli so se denarji v posojilnico jemali brez ozira na to, jeli vložnik član zadruge ali ne in ravno tako tudi izposojevali. Okrožna sodnija pa i ni bila tega mišljenja, in so zares udje predstojništva iu nadzorništva pa jeden goldinar, trija udje pa na po 5 gld. globe bili obsojeni. Mislim pa. da bi se bili celo da neznatna globa odvrnila, ko bi se kaznovani bili pritožili, kar se pa ni storilo, ker je kazen bila oečutljiva. To strašno hudodelstvo tukajšnje posojilnice menda ne bo nobedeu pameten človek predatojništvu in nadzorništvu posojilnice za zlo jemal, posebuo, ako Be pomisli, da je vodstvo ravnalo „bona fide" ter s vsprejemaniem ulog in s posojili neudom, marsikaterega posestnika obvarovalo škode in tož-benih stroškov. Posojilnica je sedaj pravila predru-gačila tako, da sme jemati denar od vsacega, je li član ali ne, in ravno tako sme se tudi izposojevati. —a.— Domače stvari. — (Nov škof Ljubljanski.) V soboto zvečer — tedaj za sobotno številko prekasno — dobili smo z Dunaja telegram: Hekovskega škofa kancelar dr. misla imenovan škofom Ljubljanskim. Dr. Jakob Misia, ino n sign ore, con abito violazio, konzistorijalni svetnik, referent, kanonik in knezoškofa kancelar v Gradci, porodil se je 30. junija 1838. 1. pri sv. Križi pri Ljutomeru, bil skozi vso gimnazijo v Gradci, kjer se je odgojeval v tamošnjem dijaškem semenišči. Bil je /.mirom mej najboljšimi učenci, redno prvi ali drugi. Gimuazijo zvršil je 1857. 1., bil ljubljenec pokojnega knezoškofa grofa Attemsa, kateri ga je po dovršenih teolog, študijah poslal v Rim (menda v zavod „all' anima"), da je oodu napravil doktorat. Ko se je vrnil iz Rima bil je 30. dan maja 1863 v mašnika posvečen ter je takoj postal dvorni kaplan iu tajnik. Kanonik je že od 1879. 1. Iz dobrega vira se nam poroča, da je narodnjak, več let Član „Matice Slovenske" in družbe sv. Mohorja, sicer pa strogo konservativen. To so v naglici nabrane podrobnosti o novem vladiki, katerim dodatno še Željo: da bi nam novi knezoškof mnogo let past iroval v duhu pokojnih prednikov A. A. VVo'fa in Janeza Zlatousta Pogačarja! — (Predsednikom deželne sodnije v Ljubljani) imenovan je nadsodnije svetnik g. J. kapretz. — (Deželni predsednik) g. baron VVio-kler gre prihodnje dni za dlje časa v Logatec na odpust. — (Gospod vitez Schneid) odpotoval je na tri tedne v Reichenhall ua Bavarskem v Kopelj. — (Deputacija kranjskega obrtnega društva) obstoječa iz društveuega predsednika gospoda Antona Klein-a in odbornikov: Gustava Fischerja, Ivana Fdderla in Matije Kunca bila je včeraj pri deželnem predsedniku g. baronu Wiukler-ji v obrtnm zadevah. Gospod Klein je naglašal, da je obrtnikom mnogo ležeče na tem, da se določbe obrtne postave v red Bpravijo in da do sedaj čeravno je obrtno društvo marsikaj že storilo v pospeševanje ustanovljeuja zadrug, vendar niti jedne zadruge ni v življenji. Raznovrstni uplivi proti zadrugam dobili so prostor, ker obrtni urad ue kaže dovolj eneržije. Pri zadrugi krojačev razdrl se je celo odbor, še predoo je pravila predložil. Visoka vlada se tedaj prosi, ua) blagovoljno pomore v to, da se uvede vsaj to, kar se v postavi koristnega nahaja za malo obrt. Gospod F o deri poudarjal je, da se mej obrtniki le zaradi tega nahaja toliko mlačnosti, ker so vzrastli pri obrtni svobodi in pri neredu, ter se marsikdo boji reda, ki se ima sedaj upeljati in je jako potreben. Gosp. Fischer je rekel, da obrtni urad nikakor ne more tega dela povoljno izpeljati, ker mu primanjkuje časa in se tudi dobre volje pri njem dosti ne nahaja. GoBpod Kune pravi, da bi bilo mogoče vse zadruge v prav kratkem času ustanoviti, ko bi se v ta namen nastavilo začasno posebnega uruduika, ki bi nepretrgoma opravljal ta sicer ue prav prijeten posel. Čim preje se pa to zgodi, tem bolje bode, ker se tako odtegnejo tla klubovauju proti zadrugam, ki prihaja od nečega dela pomočnikov. Gospod deželni predsednik, kateri je deputacijo jako prijazno vsprejel, je odgovoril, da bode stvar preiskal iu potrebno ukrenil, da se kolikor moči hitro izpoluijo navedene želje, kajti postave je treba tudi dejansko izpeljati. Potem seje deputacija poslovila od gosp. deželnega predsednika. — (V Ljubljanico pal) je včeraj zvečer petletni Janez Schmied, sin kavaruarja pri „Valva-zorji", na Francovera nabrežji i u sicer raz stopnice, ki peljejo k Ljubljanici pod gostilnico „zur Sonne." Finančne straže komisar g. vitez Fddransperg pa je skočil za fantom v vodo in ga rešil. — (Nesreča.) Danes popoludne pal je triletni otrok črevljarskega mojstra Kovača raz podstrešno okno Skaletove hiše ua tla ter se tolikanj poškodoval, da bode težko pri življenji ostal. —- (Predstava g. inženirja Šale) privabila je včeraj jako mnogo občinstva na prostrano dvorišče g. Tonuies a tovarne. Predstava bila je jako zanimljiva in vredno je, da se jo ogleda. Inženir Šala izumil je posebno obleko, katerej je dal ime „Feuertaucbapparat". Obleka je sicer le iz pa-vole, a napeljani ima dve cevi, po katerih se dovajata zrak iu voda, da je obleka vedno mokra, da se je ogenj ne prime in da je možno i v plamenu dihati. Zažgalo se je pet skladnic s skobljaojem pomešanih in s petrolejem oblitih drv. V to grmado podal se je inženir Šala in ostal v hudem plamena prvokrat skoro pet minut. Prišedši iz plamena bil je na rokah popoluem hladen, le na hrbtu in na glavi čutilo se je nekoliko toplote. Šel je potem še dvakrat v ogenj, razrival skladuice, sedal na goreča drva in tako dokazal dejanski veljavnost svoje iznajdbe. Občinstvo, mej katerim sta bila tudi deželni predsednik baron VVinkler, župan Grasselli in več" dostojanstvenikov, bilo je s predstavo jako zadovoljno. Pri predstavi sodelovale so požarne brambe Ljubljanska in iz okoiice. — (Glavno vodstvo c. kr. p r i v. j užne železnice) sklenilo je povodom manevrov, katere bode imelo vojno brodovje v 25. dan t. m. v Trstu, da se izdadd od razuih postaj, mej katerimi je tudi Ljubljana, v 23. in 24. dan t. m. t o ur in retour-listi za vse tri razrede v Trst in nazaj. Ti listi bodo blizu za 50 °/0 ceneji in 10 dnij veljavni za ku-rirne-, brzo- in poštne vlake. — (S Krasa) nam piše g. Gradimir: Knjiga, katero omenjate v današnjem listu „S1 N." obsega v II. delu „Dušeslovne početke", (kar bi se nemški reklo: „Psychologische Anfangsgrlinde8,) a ne „dušne občutke". Kdaj izide knjiga, ne morem določiti, a najbrže Se tekom letošnjih počitnic, ako jej najdem založnika. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Podčetrtek 23. junija. Volilni shod v Podsredi sijajen. Nad petsto kmetskih volilcev iz Kozjanskega, Sevniškega in Breškega okraja. Govor dr. Vošnjaka naudušeno vsprejet. Komisar Jerman razvil svoj program, bil jednoglasno kandidatom za deželni zbor proglašen. Njegova volitev zagotovljena. Levov 23. junija. Včerajšnja poročila naznanjala, da voda povsod upada. Po noči pa je zopet deževalo, tedaj nevarnost še ni odstranjena. Največ škode je v krajih ob Sanu in Dnjestru, kjer je voda na široko čez bregove se razlila in vse odplavila. Rim 22. junija. V Pontremoli bila je v tovarni za smodnik eksplozija. Trideset osob mrtvih, sedemnajst teško ranjenih. Pariz 22. junija. Ministerski predsednik naznanil je v niinisterskem sovetu, da se konferenca o Egiptu snide v 28. dan t. m. v Londonu. ___ _ __ dno 22. junija. Pri filonn t Rigler iz Trsta. — pl. Garzarolli Iz Senožeč. — "VVechsler iz Gradca. Pri ti »i i«-1 : Triman z Dunaja. — Gerber iz Budimpešte. — Uruinič iz Trsta. — Goldmann z Dunaja. — Sin-ger iz Gradca. Pri avstrijskem cesarji: Thahuoier z Dunaja. Umrli so v LJubljani: 18. junija: Leopold Meden, umirovljeni c. kr. stotnik, 75 let, Sv. Florijana ulice št. 31, za oslabljenjein. H), junija: Alibns Tome, hišnega posestnika sin, 11 mes., Streliške ulice št. 14, za otrpnenjem pluč. — Lorenc Zelene, ključavničarski mojster, 40 let, Pred škofijo št. 8, za edemom v možganih. V deželnej bolnici: 17. junija: Alojzija Jovana Kašman, dolavčeva hči, 2 leti, (v poddružnici na Poljanskej cesti št. 42), za osep-nicami. — Jarnej KodermaD, dninar, 43 let, za prsno vodenico. 19. junija: Katra Dornik, delavka, 52 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. Ogrska zlata renta 6" Dan | Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina V mm. ••§» |7. zjutraj .s j 2. pop. _J 9. zvečer o. 732-53 mm. 731-01 mm. 73249 mm. 4*11*6*0 'si. vzh. + 20 6" C si. jz. -f-150uC ,'sl. jz. obl. obl. obl. 0-fJO mm. :| 7. zjutraj .a 2. pop. «1 9. zvečer <* 1 73285 mm. 731-51 mm. 73281 mm. + 140" C + 22 6° C +15-6° C brezv. si. zah. si. zah. obl. obl. d. jas. 0-00 mm. 17-5°, za 2 9° in 1*4° pod normalom. Tržne cene \ IJ ubija bi I dne 21. junija t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, n ... Ječmen „ Oves, , ... Ajda, „ ... Proso, o ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol ■ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, . . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ , . gld. kr. 7 80 5 53 4 87 3 25 5 53 5 1 36 6 40 8 1 50 8 50 9 — 2 50 — 96 — 80 — 60 — 74 — 85 — 2 — 8 — 64 — 56 — 70 — 40 — 40 — 18 2 j 05 1 1 78 7 — 4 i 50 dnć 23 junija t 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ren a .... .... Srebrna renta .... .....81 Zlata ren........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodno bauke Kreditne akcije...... • ■ London........ • • Srebro ............ Napol............. C. kr. cekini........ Nemško marke ..... 4°/0 državno urečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld 4";, avstr. zlata renta, davka proBta. 80 gld. 35 81 , 35 102 „ 30 95 , 70 857 , _ 305 „ 80 121 . 90 T™ n 9 . 68 V, B „ 76 59 , 60 125 . 75 169 , — 102 , 30 kr. 122 gld. 55 91 ■ 85 88 , 70 104 „ 50 115 , 50 121 g 75 107 . 30 106 . 75 176 18 l 16 110 217 . 50 kr. „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč. od»ez. oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/»0/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Pri->r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... iO „ Akrije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. Prijateljem mojim, v prvi vrsti stnrosti „Savinjskega Sokola" gosp. J. Lipoldu in županu gosp. A. G ori carju v Mozirji, bratom „Sokolom" Savinjskim, prijateljem mojim v Celji, Žavci, Zagrebu in Trstu in dragim mi bratom „Sokolom" Ljubljanskim, ki so se spominjali v današnji dan v tolikem številu moje malenkosti, da se mi za dokaze prave bratske ljubezni in naklonjenosti ni mogoče vsacemu posebej zahvaljevati, izrekam tem potom vsem skupaj presrčno hvalo in jim kličem iz dna svoje slovanske duše tisočeri krepki „Na zdravje!" V Ljubljani, v 21. dan junija 1884. VokoHlav Legnt. ■ •»slano. (15—17) GLAVNO SKLADIŠTE MATTOJ najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće. I kas izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I ioludca bolesti grkljana i proti mrhi rnim kataru, III X It N MATTONIJA Karlovi vari i VVidn. 500 liolttolitrov izvrstnega vina, večinoma od leta 1883, iz Blzeljttkih in Hromeljnh ili goric jo im prodaj pri (406—1) Lenardu del Cott-u v Brežicah. Več stanovanj, lepe zračne sobe, v prijaznem ktajl pod Stolaui na <«o-renjsUeiii. 3/4 ure od Lesee (Less), se odda za poletno stanovanje v uajeui. Več se izve pri Janezu 4'op-u v Hostali, p. Lesce, Gorenjsko. (395—3) Št. 7663. Itazglas. (403—2) V četrtek 3.