in tcJ}» • poštnin» vred In v Maribor« l pošiljanjem na dom U eelo leto K 4.— za pol leta „ 2,— za četrt leta „ I —
Naročnina se pošilja upravnlštvu v tiskarni it. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi
Deležniki katoL tis kovnega druživa uo Hvajo Hat bres p» sebna naročnici.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
■e v tiskarni in pd gospoda Novak-« na velikem trgu po 10 k-
Rokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje
od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 k, trikrat 36 h.
lnserati »e sprejemajo do «rede opoludac
Stev. 11.
V Maribora, dne 17. marca 1904
Tečaj XXXVIII.
Ptujski okrajni zastop.
Ptitf, 14. marca 1903.
Danes se je vršila volitev za okrajni zastop iz skupine velikega posestva. Slovenska stranka je dobila pri volitvi volilne komisije 49 glasov, nasprotna stranka pa 63 glasov. Od slovenskih volilcev so izostali gospod prošt ptujski, Alojz Pihler iz Levajne, Ant. Kokolj iz Levajne, Jurij Strah od Sv. Andraža v SI. gor, Toplak Franc iz Karčovine pri Ptuju in vsled bolezni Andrej Toš iz Bratislavec.
Z nasprotno stranko so volili: Martin Burg iz Jurovec, Vindiš Andrej iz Brega, Žampe Jakob iz Levajne, Šumer Matevž iz Mihovec, Vršič Janez z Brega pri Ptuju, Ca-iuta Jože! iz Drave, Vrabelj Jožef iz Spod. Velovlaka.
Od »05esk je pustil e. kr. okrajni glavar voliti župana Ant. Goljat le za Pongerce in Spod. Jablane. Ni pa pustil c. kr. okr. glavar voliti zastopnikov sosesk Zlatoiiče, Strazgoj-nice, Mihovei, Župečjaves, Šikola, Skcrba, Zdrgonjaves, Ločič, Slovenjaves, Loka, ozir. njih pooblaščencev.
Tako so dobili nasprotniki volilno komisijo za-se in so si izvolili dr. Fichtenau, župana Omika in trgovca Sadnika v komisijo.
Ker smo vedeli, da je cd tega, katera stranka dobi komisijo za-se, večinoma odvisen izid cele volitve, smo naše može svarili in prosili, da pridejo vsi na volišče in to pravočasno. Za to se pa nekateri niso prav nič zmenili. Videli so ves čas, kako strastno so nasprotniki po celem okraju agitirali, da so nekateri gospodje bili takorekoč noč in
dan na nogah in na vozu, n. pr. Maks Stra-schili z Brega in drugi. Pa za vse to se nekateri naših volilcev niso brigali, ampak so rairao doma ostali!
Tako postopanje se obsoja samo ob sebi in pričakovati je, da bode dobilo tudi zasluženo plačo.
Tudi izdajalci med nami še niso izumrli, ampak ta kuga je še precej razširjena. Treba bode vse moči napeti, da se ta škodljiva in sramotna bolezen sčasoma popclncma iztrebi in zatre. — Izdajalstvo v taki ostudni obliki in v tolikem številu, to je bila najžalostnejša podoba, katero je volitev pokazala!
Nasprotniki so mlinarja Burga iz Jurovec in kmeta Žumra na vsezgodaj v kočiji pripeljali v mesto! Bolnike so nosili na volišče! Bclan mož Kofler, kateri je prišel volit za svojo ž«no, sedel je v volilni sobi na vozičku. Niso mu prizanesli; moral je na vclišče! Slovenski voliici pa, katerih ni ovirala nobena bolezen so prišli prepozno, ali pa celo izostaii! Pri volitvi zastopnikov so Slovenci imeli 45 glasov, Nemci in nemčcrji pa 63. To pa vsled tega, ker je nemška komisija, njej na čelu župan Orrik, zavrgla še glas soseske Pongerce in Spod. Jablane, kateri je pri volitvi komisije smel zastopati župan Anton Goljat, ker komisija ni pustila nobenega pooblaščenca drugih sosesk voliti, ker je eden slovenski volilec oddal legitimacijo brez glasovnice, dva volilca pa sta se odstranila, predan je bila volitev končana.
Slovenska »uauka je postavila kandidatom posestnike; Nemci in nemčurji graj-ščaka pl. Hellin na Sterntalu, grajščaka
J barona Kiibeck na Borlnu, grajščaka pi, Pongrac v Domovi, grajščaka Ulm v Zavrču krčmarja in žganjarja Maksa Strašil na Bregu pri Ptuju, trgovca Franca Šošterič pri Sv. Vidu, mlinarja Martina Burg v Jurovcih, posestnika Jakoba Žampa v Levanjcih, posestnika Jožefa Vrabelj ml. v Spod. Velovlaku in posestnika Andreja Vindiš na Bregu pri Ptuju.
Kmet naj kmeta voli! kriči »Štajerc«. Ta volitev je pokazala, da kmet odpadnik na komando tudi nemške grajščake voli, da je vse povdarjanje tega gesla hinavsko, laž in sleparija!
Kedaj se vendar odpro našim ljudem oči ?
Rusko-japonska vojna.
Vojaka na suhem.
V vojnih krogih se misli, da se bosta sovražni vojski na suhem sprijeli šele štiri tedne pozneje, ko bodo Japonci vso svojo silo 200 000 mož zbrali v Tuganu in Genzanu. Glavne utrdbe imajo Rusi na reki Jalu. Ruska vojska je razpostavljena v nepretrgani vrsti od Mukdena do reke Jalu, da ji ni mogcče priti za hrbet.
General Saharov je dejal, da bo Rusija zbrala v Mandžuriji najmanj 400.000 mož. Predno vsi ti tisoči ne bodo zbrani na bojišču, se ne bo zgodilo nič posebnega. Ce imajo tudi Japonci sedaj nekaj prednosti, jim Rusi pripravijo velika presenečenja.
Japonci prodirajo sedaj z veliko naglico v Mandžurijo. Tako se glase najnovejša poročila Ta hitrica je za Japonce jako ne-srna,
Listek,
Občinska seja.
(Napisal Iv. Baloh.)
(Konec.)
»Skoro do goldinarja so ga licitirali pri dražbi ranjkega gospoda župnika«, je rekel Miha, »saj veš, vsakdo bi ga rad imel za spomin na gospoda. Bog jim daj dobro! Pa je res pripraven, poglej, na eni strani je črnilo, na drugi pa sipa. Zato sem ga pa kupil za občinsko pisarno.«
Ko so se tako pogovarjali, je vstopil Francelj. Nič ni dejal, klobuk je vrgel v kot ter se vsedel na konci mize. Tam je vedno sedel on, ker je bil navadno zapisnikar. Zlan se je izgovarjal, da je že star in da ne vidi dobro, Tomaževe pa, da se mu preveč roke tresejo, torej ni preostalo drugega, kot da je za pero prijel ter pisal zapisnik Firtahov Francelj.
»No, bomo pa začeli«, je rekel župan Miha. »Barakar je šel na semenj, ga ne bo, bomo pa kar sami naredili.«
»Kaj pa je takega?« vpraša Tomaževe.
»Tako je, možje«, je začel Miha. »Glavarstvo zahteva, da mora imeti vsaka vas nočnega čuvaja, da bomo varni pred ognjem
j in tatovi. Tako je! Doslej smo bili v vedni nevarnosti, hiše so lesene. ,jn če ogenj nastane, bo vsa vas pogorela. Strašno bi bilo ponoči. Tako je mežje, kaj mislite?«
Za nekaj časa je nastala tišina. Zlan je podprl svojo glavo še z drugo roko, Tomaževe je spustil iz pipe močan kolobar dima, Francelj je pa mirno gledal pred se.
»No, kaj misliš, Zlan?« vpraša Miha.
Zlan se je naslonil na zid in rekel:
»Dobro bi bilo, saj tako vedno slišimo kaj slabega? A kie ga pa bomo dobili?«
»Kje ga bomo dobili«, je vmes posegel Tomaževe, »kar starega Sepa vzemimo, ta še po dnevi nič ne vidi.«
Vsi so se zasmejali razen župana.
»Ali pa Buzeljnovega Martina«, je rekel Firtahov Francelj z neko škodoželjnostjo.
In vsi so se še bolj zasmejali.
»Ta pa ta«, je rekel Zlan, »ki ni nikdar trezen.«
»Kdo ga bo pa plačeval?« je vprašal Tomaževe.
»Kdo? občina!« je rekel z močnim glasom Francelj.
»Kako pa, saj imamo že itak visoke do-k!ade«j mu je odgovoril Tomaževe.
»Ali pa«, je hotel pomirjevalno uplivati župan Miha, »ko bi vsaka hiša skrbela za eno noč po vrsti.«
»Kaj še«, je ugovarjal Tomaževe, »še te skrbi bomo imeli.«
»Pa res«, je pritrdil Francelj, »ali bom šel jaz, ki sem truden, ali bodo šli otroci?«
»Jaz že ne grem«, je pristavil Zlan.
»Dežela naj ga plača in najame, saj tudi davke pobira, naj pa še za nas skrbi«, je rekel odločno Firtahov Francelj. »Zakaj pa smo kmetje, ali samo za davke plačevati? Le povej Miha sosedom, da bodo vsak eno noč hodili po zimi na mrzlo, kaj bodo rekli! In čuvaja hočejo imeti, kdo ga bo pa plačeval? Občina že ne, saj moramo že toliko občinskih reveSev podpirati, da je groza. Most bo treba na Krotniku popraviti, kje bomo pa denar dobili?«
»Res je tako«, mu je pritrdil Tomaževe.
Županu je bil ta prepir zelo neljub. Ravno prav je prišla žena in je rekla:
»Miha, pojdi no malo ven, hlapec je prignal kravo iz semnja, pa se ga je tako nabral, da je strah.«
Župan je vstal in šel.
Sami trije so bili.
»Tomaževe, če z menoj potegneš», je dejal bolj tiho Francelj, »ti dam v nedeljo za pol litra. <
»Saj veš, da bom, misliš, da bom res hodil pozimi ponočnjake preganjat?«
Tako je rekel Tomaževe. In živahno sta
L
ker nimajo niti na Koreji izkrcane vse svoje armade. Doslej so Japonci prepeljali na Ko rejo tretjino svoje armade. Najbrže nameravajo Ruse napasti ali ob reki Jalu, ali pa priti ruski armadi za hrbet pri Mukdsnu. Verjetno pa je tudi, da bodo Japonci izvršili napad na obeh krilih in obenem skušali izkrcati svoje vojaštvo zapadno od Port Artura, katerega v obče nameravajo oblegati in napasti. V vojnih krogih pa prevladuje prepričanje, da je zavzetje Port Artura popolnoma izključeno.
Da bi bili Japonci zavzeli Takušan med Dalnjim in Vitsju ter prodrli že do Feng-v&ngčenga v Mandžuriji, se od nobene verodostojne strani ne potrjuje. Preko Jalu pač Japonci niso prišli tja, ker je Jalu dobro utrjena. Ako je torej ta vest resnična, so se morali izkrcati na zahodnem delu reke Jalu na polotoku Liaotung. To pa je mogel biti samo en oddelek japonske armade, ki bi imel skoro gotovo samo namen pcdkuriti mand-žurijsko prebivalstvo proti Rusom in počakati, da ostala japonska armada prodre preko roke j Jalu. Rusi se v resne boje z Japonci nikakor i ne bodo spuščali, dokler ne bodo imeli nad ' Japonci velike premoči.
Boji na morju.
Rusi v zadnjem hipu marljivo delajo, da utrdijo in zaleže z živežem Port Artur in okolico ter tako dehite ono, kar so zamudili. Iz Č fu poročajo, da na tisoče delavcev dela na utrdbah v Port Arturju in Daljnem, da zgrade nove nasipe Kjer je polotok najožji, tam postavijo menda na stotine topov. Čgz Nmčvang prihaja velika množina živil in hrane za konje po železnici, ki jih nakupujejo Rusi po Kitajskem. Vhod v pristanišče je prost Posrečilo se jim je »Retvizana«, ki je zaviral velike oklopnice, da niso mogle iti skozi vhod, prepeljati v pristanišče. Od morske strani se ni mogoče polastiti trdnjave. Sploh je pa od vseh strani zelo dobro utrjena. V trdnjavi je nakopičenega do 200.000 ton premoga.
O polnoči med 9. in 10. sušcem so prišle pred Port Artur spet sovražne ladje, bilo jih je Štirinajst. Ruski topovi so pridno streljali. Ko so pa ruske torpedovke zadele skupaj s sovražnikom, je isti cdplul. Proti jutru so poslali torpedovke za sovražnikom, ki so ga opazile in ob osmi uri se je spet začel bojni ples.
Šest ruskih torpedovk je srečalo sovražno brodovje torpedovk, katero so spremljale križarke. Prišlo je do boja Ruska torpedovka »Vlastin« je spustila torpedo in zadela sovražno torpedovko, ki se je potopila Ruske
ladje so se umaknile proti pristanišču Na povratku je bila poškodovana torpsdovka »Steregubši«, ki se je začela potapljati. General Makarov je to opazil ia plul z »Novi-kom« in »Bojanom« na pomoč, a bilo je še prepozno, ker je pet sovražnih križark »Steregubšija« že vzelo v sredo, in ni ga bilo več mogoče rešit?.
Od 9. uri je začelo sovražno ladjevje, obstoječe iz 14 ladij, iz velike daljave streljati na trdnjavo. Ladjam niso prizadjali velike škode. Bombardiranju so odgovorili iz trdnjave vsi topovi. Moštvo je na vseh ladj«h kazalo občudovanja vredno hladnokrvnost. V delavnicah se ni deio prekinilo. Le Kitajci so plaSno letali semintja. Sovražno ferižarko, »Takasavo« so močno poškodovali, če se je potopila se ni moglo videti, ker so Japonci streljali iz daljave 10 kilometrov.
Natančnejše poročilo o napadu iz Port Arturja pravi: Bombardiranje je največ Škode napravilo v novem mestu. Ena granata se jo razpočila pred hišo pratdnika Sidurskega ter je hčeri polkovnika bar. Fraaka odtrgala glavo. Neka druga gospodična je bila težko poškodovana na desni strani prs, ter je kmalu nato med groznimi bolečinami umrla. Bil je Se ubit neki Kitajec, neki kočijaž in več Kitajcev je bilo ranjenih. Dobro se je opazilo, da je bila neka japonska cklopnica zadeta od kroglje in se takoj počasi oddaljila. Kano-nada je bila silna. Ob tri četi t na 1. uro je grom potihnil Splošno moramo reči, da napad ni imel trohico nameravanih vspehov.
Koreja.
»Novoje Vremja« piše: Položaj v Koreji je še vedno nejasen. Vse brzojavke, ki prihajajo iz prestolnice nesrečnega cesarja L<-Hsi, morajo skozi roke žoltorokih Japoncev, ki puste poročati le to, kar je ugodno njihovi stranki. O razmerju Koreje imamo zdaj troje vesti: Najprej so poročali, da je Japonska kar proglasila Korejo za svojo. Potem so poročali, da sta Koreja in Japonska sklenila le zvezo v medsebojno brambo. Tretja japonska vest je pa, da hočejo Japonci le reformirati korejsko upravo, da se pa korejska vojska ne bo borila proti Rusom. Vest pa, v katero ne verjamemo, je ta: Japonska je storila veliko napako, ko je prekršila nepri-stranost Koreje. Ko bi bila Japonska omejila bojišče le na morje in na Mandžurijo, bi bila vojska dolga in težka z i Ruse. A ker je storila krivico Koreji, je dala tudi naši armadi prosto pot v Korejo.
govorila oba, zabavljala čez gospodo, glavarja, najbolj pa čez župana samega.
Zlan pa je vzel mirno izza zapečka neko staro število »Domoljuba« ter je ravnokar zvedel, da so laškega kralja Umbert a v Monzi ustrelili.
Mejtem je prišel župan Miha nazaj še bolj razjarjen kot je bil prej.
»No, kako mislite, možje«, jih je vprašal.
»Tako, da tega pri nas ne potrebujemo«, je rekel nekoliko odločno Tomaževe.
»Kako pa ti misliš, Zlan?« je vprašal Miha nekako milotožno svojega zvestega prijatelja.
»I tako kakor drugi«, je rekel Zlan.
»Kako, moraš povedati, da ali ne!« ga je opomnil Francelj.
In Zlan bi najraje vsem ustregel, pa se je Se revež malo raztresel, ko je bral časopis in ni več prav dobro vedel, za kaj se je Slo. Za Franceljna ni dosti maral, ker se mu je zdelo, da preveč govori, zato je rekel:
»Tako naj bo, kot je dejal Tomaževe.«
Te besede so župana nekoliko zbodle. Celo on ga je zapustil.
»Bomo pa spisali zapisnik«, je silil Francelj.
»Le«, je pristavil župan.
In Francelj je spisal zapisnik, da pod-občina ne more imeti nočnega čuvaja, kei
ima premalo dohodkov. Firtahov Francelj je spisal in se prvi podpisal. Bil je zadovoljen. Vzel je klobuk, voščil »Lahko noč« — in odSelv
Župan se je delal, kot bi ne bil slišal njegovih besedi in mu ni nič odgovoril. Miha se je podpisal in dal /lanu. Zlan je prijel pero v roke in začel pisati.
»Le podpiši se«, mu je rekel Tomaževe, »ta čas pa grem jaz lahko še po tobak.«
In res, ko je prišel Tomaževe od soseda nazaj, je Zlan naredil ravno zadnjo piko k svojemu imenu.
Podpisal se je tudi Se Tomaževe.
Zlan je vzel iz pisalnika posodico in stresel oziroma hotel stresti sipe, pa je prijel pomotoma za črnilo ter ga je precej zlil po poli.
»Kaj si pa naredil?« je zaklical Tomaževe.
»E. se bo pa posušilo«, jih je potolažil župan Miha, vzel polo ter jo dal na peč.
Zlan in Tomaževe sta se poslovila in odšla. Skozi vrata pa je smuknil rujavi muc ter zletel iz dvorišča naravnost gori za peč in pritisnil na polo spomine vseh svojih štirih nežnih tačic.....
Tako se je vršila in končala občinska seja v Plavškem Rovta meseca junija leta 19 . .
SI. L.
Slovenski stariši, dajte Študirat nadarjene sinove svoje!
Naval tujih, našemu narodu skrajno sovražnih uradnikov je vedno večji v naše slovenske kraje. Marsikje pri nas ni enega Slovenca v tem ah drugem uradu. Največ je temu krivo pomanjkanje naših ljudi. Premalo slovenskih sinov gre Študirat. V vseh stanovih je že pomanjkanje. Take nam primanjkuje duhovnikov, marsikje bi treba bilo dveh dušnih pastirjev, pa škofijstvo ne more dati duhovnega pomočnika, ker je premalo duhovnikov. Občutno je pomanjkanje učiteljev; Sole pa naraščajo in število razredov se vedno množi. Pri sodnšjskih, davkarsklh in finančnih uradih pa že posebno primanjkuje naših ljudi. Nimamo inžanerjev. stavbenikov in podjetnikov; vse službe, ki kaj nesejo, so v rokah naših sovražnikov, ki lačni nsše zemlje in naših zakladov prihajajo ceio s Pruskega k nam.
Kje naj iščemo pomoči v tem oziru? Pri vas, slovenski stariši. Ako imate nadarjene sinove — in takih je, hvala Bogu, mnogo — dajte jih v Sole, privoščite jim boljšega kruha za bodočnost. In pot vam je odprta na vse strani. Lahko pošljete sinka v gimnazijo, če hočete imeti duhovnika, profesorja, zdravnika, odvetnika ali sicer imenitnega gospoda. Vseh teh nam je treba — slovenskih! Manj stroškov bo — če ne zmorete večjih — ako daste sina na učiteljišče, da postane kedaj vrl učitelj in vzgojitelj narodov. Primeroma z malimi stroški lahko pripomorete sinu do iepe službe, če ga pošljete v vinorejsko šolo ali v Maribor ali še boljše na Grm pri Novem-mestu. Ta ali drugi ima posebno veselje do risanja, slikanja. Tak naj bi obiskoval višjo obrt na Soli v Ljubljani ali v Gradcu. Marsikdo pride lahko do stalne službe tudi, če je izvršil vsaj štiri gimnazijske razrede. Krvavo nam je treba tudi zavednih narodnih trgovcev. Če se prej ko slej — silno je želeti — ustanovi v Ljubljani višja trgovska šola, bo se ondi lahko marsikak mladenič izobrazil v veščega in zavednega trgovca. Mnogo je starišev, ki imajo toliko premoženja, da lahko vzdržavajo sami svojega študenta. Veliko več pa je takih, ki potrebujejo podpore. In te se še vedno dobi. Priden dijak najde vedno kaj dobrih src. Naše dijaške kuhinje preskrbujejo veliko dijakov s hrano opoldne. Zjutraj in zvečer pa se se shaja tako ali tako: če več ni, pa je dober tudi košček kruha. Velika pomoč našim dijakom bo »Dijaški dom« v Celju, ko bo otvorjen. Treba bo misliti na ustanovitev enakih domov tudi v Mariboru in v Ptuju.
Čez pol leta se bodo zglaševali za šole novi učenci. Stariši, ki imate sposobnega fantka, posvetujte se z duhovniki in učitelji, da ga v bodočih mesecih pripravijo na vspre-jemno skušnjo ali da ga sploh usposobijo za vsprejem v to ali ono šolo, v katero bi radi dali sina. Radi vam bodo to storili. O koliko so si v tem oziru že pridobili zaslug mnogi duhovniki, mnogi učitelji l V Negovi, pozneje pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je učiteljeval sedaj vpokojeni nadučitelj Bregant, ki je imel posebno veselje s tem, da je prav mnogo nadarjenih dečkov pripravil in spravil v šole. V. raznih lepih službah se nahajajo že njegovi bivši učenci pa se ga še vedno hvaležno spominjajo. Zato pa rodoljubni dušni pastirji in učitelji, storite vse, kar je v vaših močeh, da bo letošnjo jesen tudi iz tistih župnij prišlo kaj naših sinov v šole, cd koder že leta in leta ni bilo nobenega dijaka. Vsaka župnija potrebuje duhovnikov, potrebuje učiteljev, naj si jih torej tudi nekaj sama vzgoji.
Seveda je treba veliko truda, da se pride do boljšega kruha, do dobre službe. Ker pa Slovenci moramo ravno tako plačevati davek in nositi druga državna bremena, čemu bi pa boljši kruh privoščili na naSi zemlji tujcem in svojim sovražnikom?! Slovenska zemlja Slovencem! Prej ne smemo
odnehati, dokler ne dobimo toliko izobraženega naraščaja, da bodo po vseh naSih uradih, višjih in nižjih, delovali slovenski uradniki. Le tako se nam bo mogoče ustavljati uspešno vedno silnejšemu navalu in prodiranju tujcev.
Državni zbor.
Graja nemškim poslancem.
Vsenemški poslanci surovo napadajo čeSke poslance ter jih grdo psujejo. Zato so zahtevali poslednji že zaporedoma, da se skliče grajalni odsek, kateri ima stvar preiskati in poročati zbornici. Zbornica je bila prisiljena, že nekaterim nemškim poslancem izreči grajo, za katero se pa nemški Prusaki prav malo brigajo.
Vodstvo „Slovanske zveze".
Začetkoma vsakega zasedanja si mora po svojih pravilih »Slovanska zveza« izvoliti svoje predsedstvo. V predsednika sta bila izvoljena gg.: dr. Ploj in prof Barvinski.
Za Ruse.
V	eni :adojih sej »Slovanske zveze« se je sklenilo, da Slovenci in Hrvati izrazijo svoje želje, naj bi se Rusom posrečilo, premagati v zdajšnji vojski sovražne Japonce. To se je naznanilo ruskemu poslancu na Dunaju, ki se je za ta izraz tudi srčno zahvali).
Kaj bo z državnim zborom?
»Slovanska zveza« je sklenila, da se pridruži v sedanjem težkem boju Čehov proti Nemcem obstrukciji ter podpira Čshe, Zelja Nemcev in dr. Körberja, da ostanejo Čshi osamljeni, se ni izpolnila. Vsi slovanski poslanci razun Poljakov in laski poslanci so se združili proti vladi in proti nemškim strankam. Slovanske stranke ne puste nobenega posvetovanja v zbornici, dokler ne odstopi zdajšnje ministrstvo, katero se je tako lesno zvezalo z Nemci proti Slovanom. Poljaki in Nemci zahtevajo od vlade, da naj se državni zbor ne razpusti, ampak naj se da čas Nemcem, da bodo eni premagali obstrukcijo. Čehi in ž njimi združeni Slovani — razua Poljakov — ne delajo zdaj nič drugega, kakor to, kar so delali več let Nemci. A čudno, takrat je bilo vse po opravilnem redu parlamenta, kar se je zljubilo vganjati Nemcem. Zdaj pa isti Nemci zmerjajo Čehe, ko le-ti Nemce posnemajo. Mogoče, da vlada v kratkem odgodi ali zaključi državni zbor ter si privošči na podlagi § 14 vojaške novince; po velikonočnih praznikih pa zopet skliče državni zbor. Med tem bodo stuhtale nemške stranke nov načrt, kako bi mogle vničiti slovansko obštrukcijo.
Poslanec Wolf.
V	seji dne 12. marca je zaklical poslanec Wolf češkemu poslancu Skala: »Vi ste stari 1.. p«. Vse čeSke poslance je ob enem grdo opsoval. Grajalni odsek je izvolil dr. Ploja za svojega poročevalca, ki je v seji dne 15. marca predlagal, naj se izreče Wolfu graja cele zbornice. Wolf se je izvijal in izgovarjal češ, da je bil hudo razdražen, ko je spregovoril one psovke. Ugovarjal je Wolfu dr. Dyk precej obširno tako, da mu je hotel predsednik grof Vetter vzeti besedo. Dr. Dyk si je takoj pomagal s tem, da začne češko govoriti. Ko se je imelo začeti glasovanje, so vse nemške stranke razun krščanskih socijalcev zbežale iz zbornice. Navzoči poslanci: Čehi, Polaki, »Slovanska zveza« in krščanski socijalci so soglasno izrekli grajo Wolfu radi njegovega psovanja. A Wolf je že prej izjavil, da se za to grajo prav nič ne briga. Govoril je tudi novoizvoljeni češki poslanec grof Sternberg proti Wolfu. Med njegovim govorom zakliče neki vsenemec: »Čujte, ta češki poslanec je pa drugim pokazal svojo zadnico«. Grof Sternberg mu odgovori: »Skoda, da niste bili tudi vi zraven«.
Politični ogled.
Dijaški nemiri na Dnnajn. Nemški bursi na Dunaju napenjajo vse sile, da bi
nenemškim visokoSolcem dokazali, da nimajo nobenih pravic na dunajskem vseučilišču. Pn tem drži vlada svojo materinsko roko nad nemškimi burši, ki so tako nasilni, da so nenemške dijake pregnali celo cd že plačanih kosil v dijaški kuhinji in da so se predrznih izdati geslo: »Slovane izstradajmo!« Viadi v zahvalo nemški burši pejo »Die Wacht am Rhein«. Prišlo je v preteklem tednu zato med nemškimi in slovanskimi dijaki do velikih pretepov. Slovani so hoteli na vseučilišče, a Nemci so jo zasedli in niso nikogar pustili notri. Zato so s<? udarili. Kaj imajo nemški dijaki morda drugačna spričevala kot. slovanski? Kaj je morda vseučilišče sezidano s prusovskim denarjem ali z avstrijskim, torej večino slovanskim? Taka vprašanja se nam vsiljujejo v glavo pri teh dogodkih. NemSki burS misli, da on sme vse, slovanski dijaki bi pa Se v svojem materinem jeziku ne smeli med seboj govoriti. Tako neznosne so razmere na naših vseučiliščih. Zato pa moramo povsod, na vseh shodih zahtevati, da nam vlada da slovensko vseučilišče v Ljubljani! Občine, ki niso še poslale take peticije na ministrstvo naj store sedaj. Izroči jih lahko poslancem. V seji državnega zbora so češki, slovenski, hrvaški ia laški poslanci skupno pozvali Körberja, naj izjavi, ako hoče z isto odločnostjo in z istimi sredstvi varovati izjave nenemškega dijaštva na dunajskem vseučilišču, kakoršne je zagotovil nemškim burSem v Pragi, ko so jih Pražani nekoliko okrcali, ker so že preveč oblastno in razžaljivo izzivali češko občinstvo. — Izvrševalni odbor slovanskega, italijanskega in rumunskega dijaStva dunajske univerze je zato sklenil sledečo resolucijo: Izvrševalni odbor slovanskega, italijanskega in rumunskega dijaštva dunajske univerze izjavlja, da hoče dijaštvo tudi nadalje boriti se n a j -oaločnejše za skademiino enakopravnost vseh v Cislitvaniji zastopanih narodov, dokler je najvišja akademična oblast ne p r i p o z n a. Vlada se namreč upira, rešiti češko, slovensko in italijansko vseuöiliäko vprašanje v tem smislu, kakor zaman zahteva tekom desetletij volja naroda. Zato so slovanski, italijanski in rumunski dijaki prisiljeni nastopiti kot enakopravni akademicni državljani, a ne kot nadležni gostje. Izvrševalni odbor je nadalje ukrenil vpričo dejstva, da je sedaj univerza zaprta in da je raditega tovarišem nemogoče, na akademičnih tleh dostojno manifestirati za svoja sveta prava, da opusti vsako protidemonstracijo toliko časa. da se univerza znova ne otvori.
Položaj v Macedoniji. Prošli teden se je mudil v Mariboru o. Pavel Ciurcia, frančiškan iz Albanije. Pripovedoval je, kako brezupen je položaj vstašev v Macedoniji. Ako ne pridejo velevlasti na pomoč, bode Turčija kristjane izstradala in pomorila. V spodnji Albaniji vlada dosedaj še mir, a bati se je, da tudi tamkaj vzbukne vstaja Albancev proti slovanskem kristjanom.
Lakota v Španiji. V Španiji preti lakota. Iz vse dežele prihajajo poročila o straSni revščini. V Valladolidu je prišlo do velikih izgredov. Tisočglava množica je hrumela po cestah, nosila črne zastave in klicala: »Dajte kruha in dela!« Policija je streljala na ljudi in jih mnogo ubila ali ranila. V Barceloni so špansko zastavo poteptali v prah.
Razne stvari.
Iz dosnačllt krajev, Katol. polit, društvo za kozjanski okraj priredi dne 26. aprila (tretjo nedeljo po veliki noči) zborovanje pri Janezu Guben-Seku na Lešnici.
Mariborske novice. V tukajšnjem poslopju okrožne sodnije so prijeli 26 letnega Rudolfa Habel iz Weizenkirchena na Gornjem Avstrijskem. Dolžijo ga raznih goljufij. Habel
i je poslušal v porotni dvorani obravnave in tam ga je spoznal policaj. Ko je Habel to opazil, zbežal je iz porotne dvorane ter se skušal skriti v poslopju, kar se mu pa ni posrečilo. — Pri nekem tukajšnjem ključavničarskem mojstru je tepel pomočnik Mihael Herrscher dva učenca z železnim drogom ter ju poškodoval. Suroveža so aretirali. — Za štiridesetletno zvesto službovanje je bila v mariborski kaznilnici nadpazniku gosp. Ivanu Božiču slovesno pripeta častna svetinja. — Dne 18. t. mes. je umrla v Mariboru gospa Regina Miklošič, vdova učiteljiščnega profesorja, v 68. letu svoj« starosti. — Na stav-binskem prostoru g. Špesa v Betnavski ulici se je ponesrečil 26 ietni oženjeni žagar Po-lančič. Padlo mu je težko železo na desno roko ter ga močno poškodovalo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Mariborske porotne obravnave. V sredo, 9. t. m. je bil obsojen posest. Štefan Dukarič iz Cvetlina na HrvaŠkem na 8 let težke ječe, ker je oropal kmetu Jož Mlaker 109 K 92 vin. — Martin Rečnik, kočar v Kroevini pri Ptuju se je omožil leta 1895 z vdovo Nežo Pihler, posestnico v Krčevini, ki je imela iz prvega zakona tri otroke, med temi eno hči Nežo. V začetku sta živela zakonska mirno, toda planskega leta se je začel v bisi prepir, ki se je končal strašno. Mož je začel piti nesrečno^ žganje, ki je že povzročilo toliko gorja. Žugal je večkrat ženi da jo ubije, za kar je bil že večkrat kaznovan. Dne 7. novembra 1. 1. je prišel pijan domov ter ustrelil na ženo in hčer iz revolverja. Žena je sicer okrevala, toda hči je vsled dobljenih ran umrla. Rečnik se je hotel nato ustreliti, toda slabo se je zadel. Obsojen je bil na dvanajst let težke ječe. Tako daleč privede človeka žganje. — Zaradi posilstva in ropa se je zagovarjal v ' petek, dne 11. t. m. 15 letni Dominik Koletnik, hlapec v Ruperčah. Obsojen je bil na dve leti težke ječe. — Dne 21. jan 1904 so pili v gostilni Franca Herga v Dornovi bratje Janez, Ignacij in Aatou Arnuš. Proti večeru so prišli v gostilno fantje Mihael Šegula, Simon Hergo in Anton Čuš, ki so začeli prepir z gori imenovanimi. Da bi preprečil pretep, ukazal je gostilničar zadnjim trem, naj zapustijo gostilno. Čez nekaj časa so se tudi bratje Arnuš odpravili na pot. Nedaleč od gostilne pa so jih napadli Šegula, Hergo in Čuš. Mihael Šegula je udaril Antona Arnuš z ročico tako močno po glavi, da se je takoj zgrudil na tla in je vsled te rane drugi dan umrl. Pri porotni obravnavi dne 12. t. mes. je bil obsojen 18 letni Mihael Šegula, doma iz Dor-nove, na štiri leta težke ječe. — V zadnje poročilo se nam je vrinila pomota, ker Ant. Juhart ni doma iz Stare vasi, ampak s Htinja na Pohorju pri Slov. Bistrici.
Iz Hoč pri Mariboru se nam poroča: Med postajama Maribor—Hoče je povozil vlak v noči na 6. t. m. ženo posestnika Alojzija Cerič iz Marije v Brezju. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Hočah.
Kapela pri Radgoni. Dne 14 febr. t. 1. vršiia se je pri nas redka slavnost. Vini-čarja Mihael in Marija Rautar sta obhajala zlato poroko. Spremljana od venčanih belo-oblečenih vnukinj in od sorodnikov, sta pokleknila pred oltar ter ponovila svojo zakonsko obljubo. Med ganljivim obredom zaleske-tala je v marsikaterem očesu prisotnikov solza radosti. Popoldne so se zbrali gostje, nazdravljali slavljencema ter veselo prepevali lepe stare pesmi, ki se — žal — med mladino že skoro celo pozabljajo. V svojem veselju pa gostje niso pozabili učeče se mladine, zato so zbrali 7 K 10 v za dijaško kuhinjo. Bog daj zlatoporočencema dočakati Se biserne poroke!
V	Ljntomeru je hodil minoli teden neki človek, ki se je izdal za hrvatskega župnika Ivana Vimpož iz Trnja. Ker se je zdel orožnikom sumljiv, so ga prijeli. Dokazalo se je, da je neki Anton Jager, krojaški pomočnik iz Angerja blizu Weiza.
V	Babincih pri ljntomeru je dne
20 t. mes. prevžitkar Blaž Dolamič v sobi zgorel. Našli so ga sredi sobe mrtvega. Bil j je ves opečen. Na kak način se je vnel, se j ne ve, ker je vsa hišna oprava ostala nepoškodovana. Star je bil 81 let in je že tudi na duhu precej opeSal. Bil je strasten kadilec in ni izključeno, da mu je to povzročilo tako nesrečno smrt.
V	Trotkovi pri Sv. Benediktu v SI. gor. se je ustreli! dne 14. t. m. 26 letni sin mlinarja iz Ščavniškega dola Simon Žige ' v ialjiva in neozdravljiva bolezen, ka-te uobil pri vojakih, je vzrok samomoru.
Na Krapju pri Ljutomeru je obhajal g. Josip Karba dne 13. t. m. — abrahamovko (90 letnico) Vrlemu možu in svojemu najstarejšemu sotrudniku Se mnoga leta želi »Slov. Gospodar«!
V	Cezanjevcih pri Ljutomeru je bil četrtokrat izvoljen g. Peter Lah iz Brano-slavec za načelnika kraj. Sol. sveta.
Od Sv. Marka niže Ptuja se nam pise: V pondeljek, dne 7. marca popoldne je vozil Šimon Hoffstatter s svojim sorodnikom nekaj dračja preko Drave tik vasi »Žabovci«. Drog se mu izvije iz rok in mož pade v znak v deročo Dravo. Možek, star 75 let, je Se malce plaval na hrbtu in klical na pomoč soveslarja, pa zastonj. — Divji in mrzli valovi so starčka zagrnili in ga v brzi naglici skrili očem rešilcev. Mož je bil bojevnik v Šleziji in branitelj domovine 1. 1848. v Središču pred Ogri. Kot vpokojen junak služil je mnogo let zvesto in točno v žabovski občini za občinskega slugo in velikokrat s svojimi dovtipnimi Salami iz vojsk zabaval radovedne slušatelje. Imel je Se vedno vojaško srčnost, pa ljubeznivo srce. Mnogo utopljencev, potegnivši jih iz Dravskih valov, je položil v tihe grobove, a slednjič je nemila usoda Se njega izročila Dravi. Zapustil je revno ženi-čico iste starosti na smrtni postelji, zapuščeno samo sebi.
Gornjeradgonske novice. Kakor drugod, tudi pri nas ni manjkalo predpustnega veselja Slovenci so imeli »pri Angelu« svoj zabavni večer (jour fix), Nemci v mestu svoj »bauernbal« in I. veliki »lumpenbal« kakor je bilo čitati na javnih vabilih, nemčurji pa pri »Hajnži« v Orebovcih Liikovnjakov ples. Onegov Miha, ki se je udeležil vseh Štirih »balov«, je pravil, da mu je najbolj ugajal slovenski zabavni večer. Kar načuditi se ni mogel lepemu sporedu, zlasti pa temu ne, da imajo Slovenci toliko »gospode«, ki vsi tako lepo in radi govorijo slovenski. Gornjerad-gonski in okoliški nemčurji pa mislijo, da je slovenski jezik samo za pastirje, hlapce in »gmajnfolk« ; sami pa tolčejo taki »kuhltajč«, da te začne po ušesih trgati, če jih poslušaš. Bog daj takim norcem pamet! — Na nemškem »bauernbalu« v mestni hranilnici je bilo baje vse lepo, samo pravih Nemcev in kmetov je bilo presneto malo na njem. Najznamenitejši med vsemi pa je bil brez dvoma Bračkov »bal« v Orehovcih, kjer je ta mož svojim »vernim« v na pol slovenskem napol nemškem govoru kazal svojo znanost o verskih in zgodovinskih rečeh. Pravil jim je o naših duhovnikih, da jih ni hvalil, se razume, o Lutru ih njegovih duhovnikih itd. Vsega ne smemo povedati, kar je pridigal ... S takimi in enakimi besedami je zabaval svoje zveste poslušalce že stoinstokrat. Oni pa so ga, kakor vedno, tudi to pot, napeto poslušali in — verjeli. V znak hvaležnosti in priznanja so mu zakričali parkrat gromoyiti »heil«, potem pa zapeli luteranski slavospev. No, zdaj nam je pa marsikaj iz življenja Orehovčanov jasno in razumljivo, saj jim je Luter vzor... — V Policah ponuja nekdo svojo sobo v najem. Napisal je na vrata: »Moblihe Čimer cum Fermiten und eine Kuhe«. Ali ni to grozno! — Načelnikom cerkv. odbora je bil zopet izvoljen Bračko. Žalostno! — V radgonski »lekariji k zamorcu« imajo razun »raztopivnia čaj«, o katerem je »Slov. Gosp.« že pisal, na prodaj Se: olje za protin, nebolečo olje za mažo poživotu, za protin
rematiS velja glaž 50 kr.; obliz za turiste, žkatljica 30 kr., olje za krop!, maža za krop!, prah za švicne noge, zuker za gliste, pruhni ves itd. Zares krasna »nova« slovenščina!
V Breznu ob kor. žel. so našli dne 14. t. m. zjutraj Žagarja Bedenik obešenega. Kaj je moža privedlo do tega, se ne ve. Zadnji čas je bil večkrat zelo razburjen.
Nova postaja Mesto Slovenj gradeč' se je otvorila 15. marca med postajama Št. Jedert in Slov. Gradec. Od te postaje bodo vozili vlaki proti Velenju: ob 628 in 8 26 dopoldne, ob 12 46 in 5 27 popoldne; proti Sp. Dravogradu: ob 706 in 10 37 dopoldne, ob 313 popoldne in 9 03 zvečer. Vozni listki se dobe v gostilni g. Lobe v Slovenjgradcu.
Iz Šmarja pri Jelšah se nam poroča: V nedeljo, dne 13. t. mes. je šel posestnik Janez Zupančič z Vodenovega in njegova žena k službi božji, pustivši doma oba otroka brez varstva. Enoletno dekletce ležalo je v zibelki. Fantek Se ne štiri leta star prišel je do žveplenk, jih vžgal ter vrgel na posteljo, da je začela tleti. Fantek se prestraši, zleze pod klop in gosti dim, ki je napolnil vso sobo, zaduši oba otroka. Ko se oče otrok približa domu, začuti dimov smrad in nesrečo sluteč skoči v hiSo. Ali ko vrata odpre, puhne dim v njega, da pade skoro v znak. V strahu in zmešnjavi zagleda gorečo posteljo, jo popade ter nese ven. Tako tudi zibelko z otrokom, ki pa je bil že mrtev. Potem zagrabi vedrico vede jo vrže po tleh, ker so tudi že tlela in sedaj se spomni sinčka, ki je ležal mrtev pod klopjo na obrazu. Oče se je hudo opekel na rokah in po obrazu. Sreča je bila še pri tem, da ni goreča postelja užgala hiše. Čudno je tudi, da se kokoš, ki je valila v sobi ni zadušila v dimu. Bežala je iz gnjezda k vratom. Oj kako tužno je bilo videti ti dve nedolžni žrtvi na mrtvaškem odru. Kolika žalost pa za uboge stariše. Stariši! Zopet eden pretresljiv slučaj v pouk. Ne puščajte svojih otrok doma samih brez varstva in skrivajte vžigalice!
Celjske novice. V Celju je umrl kavarna r bneid. — Minoli četrtek, dne 10. t. m. so se stepli vojaki v gostilni pri Kossarju na glavnem trgu. Gostilničarja in mesarja Buk-seka, ki sta jih hotela pomiriti, so z bajoneti napadli. Gostilničar se je s pomočjo hlapca reSil, a Bukšek je dobil zelo nevarne rane. — Slovenskemu obrtniku, g. Ivanu Rebeku, ključavničarju v Celju, se je posrečilo izumiti napravo, ki je v vojaških krogih zbudila splošno zanimanje. Izumil je namreč napravo za menjavo tarč na streliščih. — Predstava »Legijonarjev« je preteklo nedeljo občinstvo naravnost očarala. Igra sama je pisana v čisto domačem narodnem duhu, in je prišla vsled dobrega predaašanja igralcev do popolne veljave. Edini glas gre od ust do ust: »Tako krasne igre še nismo videli v celjskem »Narodnem domu«. — Uslužbenka pri Nemcu Raschu, neka Kralj, poskusila se je zastrupiti, ker je bila odpuščena iz službe. — Na sv. Jožefa dan priredi del. podporno društvo koncert v »Narodnem domu«. Zjutraj pa je skupna božja služba v cerkvi sv. Jožefa, pri koji poje oddelek društvenih pevcev. — Tu je umrl ministrski svetnik v pokoju g. Rihard Novak.
Iz celjskega okraja. V občinah Šmarje pri Jelšah, Št. Vid, Sv. Etna, Št. Peter, Žusem in Lemberg je napovedan pasji kontumac.
Nad Konjicami proti Črešnicam stoji od februarja koliba za žandarje. Ti varujejo tri table, katere je dala konjiška občina nabiti s prepovedjo, da se ne sme več po stari poti skozi graščino hoditi. Ker je ljudstvo silno srdito, da se mu s silo jemljejo stoletne pravice do pota, razdere večkrat zagrajo in te deske. Raditega jih je moralo dosedaj že več ljudi dalje časa kašo pihati. Neobhodno potrebno je, da se za stvar zavzamejo tudi poslanci in pripomorejo, da se preporna zadeva kmalu reši.
Iz Pilštanja se nam pise: Dne 8. sušca
imeli smo na Pilštanju velikanski sejem Živine so prignali ogromno število, bila je vrsta s pilštanjskega hriba pa do Lesične. Kupčija je bila zelo dobra. Tako je prav! Vsaj kmet nekaj dobi.
V	Starem trgu pri Slovenjgradcu je umrl 11. t m. občespoštovani posestnik in cerkveni ključar Jožef Konečnik p. d. Škof v Troblah. Pokojni je bil v vsakem oziru zna-čajen mož, navdušen narodnjak, vzgleden kristjan in razumen kmetovalec. Ena hčerka rajnega je učiteljica v Selnici ob Dravi. Naj počiva blagi mož v miru!
V	Polzeli je umrl dne 14. t. m. trgovec Konrad Pauer v 39. letu. Rajni je bil vrl narodnjak. Sveti mu večna luč!
Lutriš vera v Vitanju. Mi smo že enkrat na to opozorili, da je nepravično, ako se zbirajo lutrovci v občinski hiši, katera je sezidana s katoliškim denarjem. Toda zopet se je vršila minolo nedeljo, kakor poročajo nemški listi, lutrovška maša ter se na ta način žalil verski čut skoro vseh Vitanjčanov. Tukaj je neobhodno potrebno, da se skliče shod ter se tako postopanje enkrat za vselej prepove!
V	Vitanju je umrl bivši župan Auton Kokoschineg v 83. letu.
V	kozjanskem okraju se je potikala minole dni neka ženska, ki je pod pretvezo, da je sorodnica nekega mašnika, znala izvabiti v raznih župniščih podporo. Ko so jo orožniki prijeli, našli so pri njej poselsko knjižico, glasečo se na ime Berglez iz Konjic.
Iz Brežic se nam piše: V noči na 10. je šel posestnik Anton Brile iz Zdol po poti od Pilštajna proti Vinigori. Vsled teme je zgrešil pot ter padel raz visoko skalo. Drugi dan so ga našli pod skalo z razbito glavo.
V	Brežicah snujejo »Sokola«.
Shod vinorejcev v Krškem se bo priredil dne 27. t. mes. Pradavala bosta gg. potoval, učitelja Gombač in Bele. Začetek ob 10 dopoludne.
Vegov spomenik. V Ljubljani se je osnoval odbor za pobiranje doneskov, da se postavi hrabremu slovenskemu vojaku in slavnemu učenjaku baronu Juriju Vega v Ljubljani dostojen spomenik. Baron J Vega, rojen 1. 1754 v Zagorici v Moravski fari na Gorenjskem, sin nepremožnih kmečkih roditeljev, ki je pri topništvu, kamor je prostovoljno vstopil kot »prostak-kanonir«, dosegel častno stopnjo podpolkovnika, je bil zaradi svojega izvrstnega znanstvenega delovanja in zaradi svojih odličnih uspehov na bojnem polju v turških in francoskih vojnah že za svojega življenja deležen obilih in posebnih časti in odlikovanj. Za njega doslej ne še prekoSena učenjaška dela v računstvu, ki so bila tudi na angleški, francoski, nizozemski in ruski jezik prevedena in izmed katerih je jedna njegova knjiga priSla že v 80. natisku na svetlo in se Se vedno uporablja na srednjih in višjih učiliščih vseh kulturnih narodov, so ga učene akademije in učene družbe v Londonu, Berolinu, Gotingi, Pragi, Erfurtu, Mo-gunciji izvolile za svojega souda. Kot vojak se je izkazal zlasti v Lavdonovi vojski pred Belim gradom kot neprekosljivega topničarja in je odločil, da se je dne 8. oktobra 1789. vdala trdnjava Beli grad, dne 14. novembra 1793. pa je s svojim odločnim postopanjem povzročil, da si je naša vojska osvojila Fort Louis, ter je tako izvršil svoje najsijajnejše junaško dejanje, ki je bil zanje tudi odlikovan z viteškim križem Marije Terezije reda. Leta 1800 povišan v (avstrijski) baronski stan, je bil Vega leta 1801. kot soud sprejet med deželne stanove vojvodine Kranjske. Da se temu že v življenju toliko odlikovanemu vojaku zdaj, ko je preteklo ravno celo stoletje, odkar je padel pod zločinsko roko zavratnega morivca, zagotovi hvaležen spomin na njegova velika znanstvena dela in na njegove sijajne vojaške čine in se mu tako postavi dostojen spomenik v deželnem stolnem mestu Ljubljani, se je ustanovil osrednji
odbor, ki se obrača do najširših krogov z vljudno prošnjo, da bi blagovolili materielno pospeševati to podjetje. Doneski se po časopisih razglašajo. Doneski naj se blagovoljno pošiljajo na adreso: Blagajnik osrednjega odbora : Gospod Ivan K r a m a r š i č, c. kr. stotnik domobranskega polka St. 27 v Ljubljani.
Posnemanja vredno. Velecenjeni gospod Franc Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v pokoju v Gradcu, rojen v Berkovcih v iari Sv. Jurij ob Ščavnici, je odboru Mohorjevega društva v Celovcu za šolo Sv. Duh na Stari-gori, y kateri je on sprejel prvi šolski pouk, v hvaležen spomin vložil 30 K kot ustanov-nino za sprejem knjig za šolsko knjižnico. Za ta velikodušni dar se gospodu dobrotniku, kot znanemu prijatelju šole in Sol. mladine tem potom izreče najudaneja iskrena zahvala s tem pristavkom, da mu naj Vsemogočni kot 82 letnemu starčku povrne milost za ta dar in ga Se mnoga leta ohrani zdravega in čvrstega. — Šolsko vodstvo pri Sv. Duhu na Starigori, dne 13. marca 1904. Janez Vuk, načelnik. Jože SterniSa, nadučit.
Primeren odgovor. Nekje je pri mizi sedelo več oseb. Med njimi tudi neki duhovnik. Mlad uradnik, ki je v omiki že toliko napreden, da je vero vrgel v koS med staro šaro, je zbadal navzočega duhovnika: »čemu je na svetu toliko kaplanov in župnikov, ki samo lenobo pasejo. Duhovnikov sploh treba ni. Jaz ne potrebujem nobenega, če imam kaj na vesti, že z Bogom samim obračunam.« — Nato je dobil sledeči primeren odgovor od duhovnika: »Dobro, jaz sem tudi vaših misli, Čemu je na svetu toliko uradnikov, koncipijentov in drugih. Uradnikov sploh treba ni, ker samo lenobo pasejo. Jaz ne potrebujem nobenega, če bom imel kaj s svetno oblastjo opraviti, bom že s presvetlim cesarjem samim obračunal«. Mladi uradniček je utihnil.
Nervoznost pri otrocih. Šiba našega časa, nevoznost, se pričenja, kakor spoznavajo čimdalje bolj, nemalokdaj že v otroški dobi. Vzrok tiči večinoma v tem, ker dajo otrokom nepremišljeno alkoholne pijače, ki dražijo živce, tako pivo, kavo. Šele nedavno je sloveč učenjak ponovno povdarjal, da takih pijač nikakor ni dajati otrokom pod 14 leti. Za najboljši nadomestek zrnati kavi se je povsod izkazala Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Okrepčano zdravje in cvetoče lice pri otrocih plačuje mali trud posebnega napravljanja.
Najnovejše o vojni.
Berolin, 15. marca. Vsa iz Londona doSla poročila, da je padel Port Artur, se zaniku-jejo, kakor tudi vesti o japonskih četah v Mandžuriji. Korejci sami trdijo, da je vest o izkrcavanju Japoncev v severni Koreji popolnoma neresnična.
Petrograd, 15. marca. Rus. tel. agen. poroča iz Port Arturja 15. t. m. ob 11. uri 45 min. dop.l Tu in v okolici je vse mirno. Z bojišča na suhem ni nikakih poročil.
Kolin, 15. marca. Poročevalec »Koln. Zeitung« v Port Arturu, ki je obiskal glavne točke, kamor so Japonci pri zadnjem bombardiranju streljali, poroča, da je le malo poslopij in stanovališč poškodovanih. Tudi poškodbe v pristanišču in na ladjah so neznatne, dasiravno je streljanje trajalo 4 ure in so se vse granate razpočile.
Cerkvene stvari.
Duhovske vesti. Za župnijo Sv. Miklavž pri Ormožu je nastavljen kot provizor C. g. Franc Bratušek.
Duhovne vaje. Pri Sv. Magdaleni v Mariboru bodo služili duhovne vaje čč. gg. misijonarji iz Celja od 23. do 27. marca.
Stare sv. Gore nad Podsredo. Na god M. B. sedem žalosti, to je 25. marca, se bo letos obhajal veliki shod pri cerkvi M. B.
: na Starih sv. Gorah. Isti dan lahko vsak | katoličan dobi popolne odpustke zase ali za i uboge duše v vicah, ako vredno prejme 8 v. zakramente, obišče cerkev M. B. sedem žalosti in tam pobožno moli za slogo krščanskih vladarjev, pokončanje krivih ver, spre-obrnenje grešnikov in povišanje sv. katol. cerkve.
Umrl je v bolnišnici »Leoninum« v Ljubljani veleč. g. Ivan Ramor, upokojeni župnik od Sv. Mihaela nad Mozirjem, v 65. letu. Rajni je bil rojen dne 12. maja 1839 v Sevnici ob Savi, v mašnika je bil Dosvečen dne 29. junija 1865. Kaplanoval je v Št. Janžu pri Spod. Dravogradu, Braslovčah, Šoštanju, Olimju, Bizeljskem, Tinjah in v Št. Lovrencu nad Mariborom; od 25. jul. 1881 kot župnik pri Sv. Mihaelu. Zaradi očesne bolezni je moral stopiti lani v pokoj ter iskati zdravja pri ljubljanskih zdravnikih. Toda vsa zdravniška umetnost in izvrstna postrežba mu nišo ohranile življenja. V nedeljo, 13. t. m. je izdahnil dušo priljubljen pastir, za katerim ne žaluje samo fara, ampak vsi, kateri so ga poznali. Pogreb je bil v torek popoldne. Naj v miru počiva!
Društvena poročila.
Gledališka predstava v Mariborn.
Dne 25. t. mes. uprizori bralno in pevsko društvo »Maribor« gledal, predstavo: »Vzgojitelj Lanovec« in dne 20. t. m. »Slovanska čitalnica« predstavo »Pri belem konjičku«.
Predavanja v Maribora priredi »Slovanska čitalnica« sledeče dni: dne 23. marca bo predaval gosp. profesor Murko iz Gradca: »Življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda«; dne 9. aprila bo predavanje g. ravnatelja H. Schreinerja: »Otroške igre kot vzgojno sredstvo" ; dne 16. aprila bo predaval g. prof. dr. Medved: »Rusi in Japonci z ozirom na sedanjo vojno.«
Dijaški kuhinji v Maribora so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Vozlič, kaplan 3 30 K, Neimenovan 10 K, Neimenovan kot kruh sv. Antona 2 K, KoroSec 2 K, klub 40 K, gostje na gostiji Lebar-Domanjko v Vučji vasi 13 K, gostje na gostiji IvanjSič-Šafarič v Kokoričih 14 K, okrajni zastop Ormož 20 K, gostje na zlati poroki Mihaela in Marija Rauter v Kapeli 710 K, Posojilnica v Framu 30 K, Koser Fr. v JurSincih 2 K, gostje na gostiji H. Loparnik in Marije roj. Brinšek 840 K, Posojilnica v Brežicah 20 K, Neimenovan kot kruh sv. Antona 5 20 K, Šlander Ant., dekan 10 K, Trstenjak, kurat 10 K, Neimenovan v Ribnici 10 K. Vsem najsrčnejša hvala! Spominjajte se pogosto revnih slovenskih dijakov.
Katol. slov. izobražev. društvo v Studencih pri Mariboru se iskreno zahvaljuje visokorodnemu gosp. odvetniku dr. Jerneju Glančnik za blagohotni dar 25 kron za novo društveno zastavo. Bog živi tudi dobrotnike, ki še nameravajo podpirati naše velevažno društvo! — NaSe druStvo ima v nedeljo, dne 20. t. m. popoldne ob 2. v društvenih prostorih predavanje. Snov je jako zanimiva, posebno za tiste, ki čitajo o vojski med Rusi in Japonci. Predavalo se bo namreč o bojnih ladjah. Odbor vabi vse društvenike, pa tudi druge, ki jih stvar zanima.
Odlikovano gospodarstvo. Deželni odbor Štajerski je gospodarski oziroma biko-rejski zadrugi v Središču podelil deželno bronasto kolajno za uzorno rejo plemenskih bikov pincgavske pasme. •
Slovensko čebelarsko društvo. Dolgo je trajalo, naposled smo pa vendar dočakali: Pravila za »Slovensko čebelarsko druStvo za Sloven. Štajersko« so potrjena! Društvo bo takoj po Veliki noči pričelo 3voje poslovanje; ustanovni občni zbor bo, ako ne pride kaj vmes, na velikonočni torek, dne 5. aprila, v Narodnem domu v Ptuju. Natančneje vabilo in dnevni red se objavi v prihodnji številki tega lista. Takoj po občnem zboru se bo pričelo z ustanovitvijo podružnic v vseh
krajih Sloven. Štajerskega, namreč po večjih župnijah, oziroma kjer je mnogo čebelarjev, posamezno, sicer pa po dve do tri župnije skupaj. Čebelarji raznih krajev naj se že zdaj pogovorijo in zjedinijo v tej zadevi ter ob občnem zboru ali vsaj hitro potem naznanijo, kje bi bila potrebna ali priporočljiva podružnica. Vsekako se pa vabijo vsi vrli čebelarji, naj blagovolijo pred občnim zborom naznaniti pristop k društvu, t. j. izjaviti na dopisnici, da pristopijo k čebelarskemu društvu, ker po postavi je potrebno gotovo število udov, da se žamore sklicati občni zbor. Izjavo je vposlati predsedniku pripravljalnega odbora g. prof. Jož. Zelenik, načeln. okrajn. odbora v Ptuju, ali tajniku gosp. Iv. Strelec, nadučit. pri Sv. Andražu v Slov. gor. Vsi spodnjeStajerski čebelarji, ob občnem zboru na svidenje! — Za pripravljalni odbor: Ivan Jurančii.
iz Griž pri Celju. Imejitelj knjigarne »Krajec nasl.« v Rudolfovem, velespoštovani gosp. Urb. Horvat, je za naše »Kmet. bralno društvo« blagohotno daroval 70 najlepših in za društvo najprimernejših knjig in knjižic lastne in tuje zaloge. Velikodušni darovatelj sprejmi tem potom javno naSo najiskrenejSo zahvalo!
Gospodarske drobtlnlee.
Ameriški matičnjak.
Kakor je bilo pričakovati, tako pride. Glas vpijočega v puščavi razgubi se navadno brez odmeva. Misleč, da se bo dobivalo vedno dovolj trsja od drugod, zamudili so vinogradniki pridelovanje lastnih sadik. Bila je doba, v kateri se je kar kurilo z amerikanskim rožjem. To je bila tista doba, ko se je še primeroma malo vinogradov na novo zasa-jalo, in to le z divjaki. Divjaki so prva leta, prej ko so se pocepili, dajali zelo obilo rožja. Dandanes se postopa že bolj pametno, zasa-jajo se večinoma že cepljene trte. Tako se pa nič več ne dobi iz novih vinogradov rožja, ki bi bilo za podlago. Sedaj se pa povsod vinogradniki žurijo, da bi prej ko mogoče svoje vinograde prenovili. Velika ovira pri tem jim je pomanjkanje trsja. Da se vsi vinogradi na Štajerskem recimo v teku tridesetih let prenovijo, treba je na leto vsaj kakih 2000 oralov nasaditi. Za 2000 oralov na leto se mora pa najmanj 12—16,000000 rožja računati. Od strani oblasti ne kaže vse to zahtevati. Če imajo pridelovanje rožja le nekatera podjetja v rokah, napravijo ista lahko ceno, kakoršna se jim ljubi. Vinogradnik naj se v tej zadevi oprosti tujega vpliva. Samostalno stališče je le mnogo bolje. Vsakdo si lahko pridela cenejšo in boljšo robo, kakor je ista, katero navadno od drugod dobi, roba, na katero se sme zanesti. To pa seveda le tedaj, če se uvažujejo nekateri temeljni pogoji. Pri razmerah, kakorSne sedaj vladajo, je pridelovanje ključev mnogo hvaležnejSe nego vsaka druga kultura. Oral matičnjak a da lahko okolu 50.000 do 100000 porablje-vega rožja. Takih stane tisoč po 5—16 gld. Lasten pridelek stane vinogradnika vendar mnogo manj. VpoStevajoč te okolščine se je nadejati, da bodo vinogradniki to pomlad bolje porabili ter si nasadili primerne ma-tičnjake.
Za matičnjak naj si izbere primerna lega. Ta naj bi bila raje bolj topla, svitla in za-vetna. Za vrste, katerim rožje čez zimo rado pozeba, ki rabijo tudi več toplote, da rožje bolje dozori n. pr. za rupestris montícola (du Lot.) odloči se raje višja in topleja lega. Da se več rožja in ceneje pridela, naj bi se napravil matičnjak na dobro, krepko zemljo. Za večje matičnjake je dobro, da so bolj na ravnem, tako da se lahko obdelujejo s plugom. Obdelovanje s plugom v večjih matičnjakih zniža kaj zdatno pridelovalne stroške.
Posestniki, ki ne rabijo sila mnogo rožja, naj sadijo divje amerikance v posameznih vrstah ali brajdah in drugod, kjer imajo navado manj vredno izabelo saditi.
(D&lje prihodnjič.)
Društvena naznanila.
Katol. del. društvo v Puščavi bo imelo dne 19. sušca 1904 ob 10. uri dopol. slovesno službo božjo s pridigo. Zatorej opozarjamo ude, naj se ne sramujejo udeležiti te cerkvene slovesnosti. Pridite do zadnjega uda vsi!
Gospodar, zadruga pri Mali Nedelji z okolico ima dne 20. t m. popol. ob 4. uri skupščino z običajnim vsporedom in se vsi udje uljudno vabijo, da se polnoštevilno udeležijo.
Glavna skupščina južnoštajerskega hmeljarskega društva se bo vršila dne 20. marca t. 1. ob 3.
ijri popoldne v dvorani Hausenbichleijeve gostilne v Žalcu s sledečim vsporedom: 1. Ogledovanje nove sušilnice po načrtu Wurbs-Hahu (Auscha) na dvorišču gospe C. Senica v Žalcu; v sušilnico se bo zakurilo in vlažno listje sušilo. Po ogledovanju se vrši nadaljevanje glavne skupščine pri Hausenbichlerju. 2. Poročilo o društvenem delovanja. 3. Pregledovanje oziroma potr-jenje letnega računa. 4. Prosto pomenkovanje o raznih izkušnjah o hmeljarstvu, osobito o gnojenju in o novem poskuševališču, na katerem se bo sadilo 14 vrst hmelja. 6. Vpisovanje udov in vplačevanje letnine, katera znaša 2 K. 6. Nasveti. — P. n. hmeljarji se zbirajo ob 3. uri popol. v gostilni Hausenbichler ter se podajo potem skupno na mesto nove sušilnice. K prav obilni udeležbi vabi ude in sploh hmeljarje društveno vodstvo.
Li stnica uredništva. Mladinoljub v Skalah: Obrnite se naravnost na deželnega poslanca. — Dopisniku iz slovenjgraške okolice: Oglasite se na občnem zb ora. — Gospodična llarica Špruk v Lučah Srčna hvala, za poslano! — Gdčna Slavka v Badnu Hvala lepa, ni za naš list! — Dopisniku v Ljutomeru. Vsled poma jokanja prostora prihodnjič 1 — G. Šnuderl v Št. Janžu na Dr. polju: Žal, za to številko prepozno došlo, pride prihodnjič. Pozdrav! — Cirkovce: Hvala Prihodnjič! — Stavešinci: V naslednji številki 1 —
.Loterijske številke Gradec 12. marca: 58, 80, 8, 43, 82. Dunaj 12. marca: 56, 35, 16, 32, 21.
Proda se.
Seme pravega Kašelskega (ljubljanskega zelja), katero rodi v vsaki zemlji ter naredi lepe, trde glave, prodaja 2 dk. 80 v, poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje, Ign. Mercina, posest, v Zg. Kašlji p. Zalog. Za pristnost in kaljivost se
jamči._105 5—2
Trtnarji! Proda se več tisoč ključic Rip. port. tudi korenjakov in cepljenih, prav po ugodni ceni. Cena se izve pri g. Andro Sorčiču v Kapelah pri Brežicah, Spod. Štajersko.	99 3—2
Hiša s 6 sobami, njiva, travnik in les, se proda v Spod. Radvanju štev. 86.
_119 3-2_
Pečate, štampilje iz kavčuka, modele za predtiskanje itd. najcenejše pri Karolu Kamer, zlatar in graver v Mariboru, Gosposke ulice 15.	118 7—2
Hiša je na prodaj pri Sv. Ani na Te-harjih z 2 sobama, 2 kletema in s hlevi za svinje, vinogradom in sadonosnikom. Priležno je za delavca, ker je blizu Štor, tri četrt ure od Cilja. — Kupci naj se oglasijo pri Jožefu Verhovšek pri Sv. Ani
pošta Štore._118 3—g
Hiša z branjanjo v Poberži, Fraustaud-nerstrasse št. 232 s 4 sobami, 2 kuhinji, vodnjakom pri hiši, se proda za 6000 K, izplačati je 3000 kron. Anton Štruc.
_135 2-1_
10.000 vkorenmjenih, močnih ameri-kanskih divjakov, „ po 4 vin. komad, ima na prodaj Vinko Žener v Krškem.
121 3—1
Hiša, novozidana, s 4 sobami, 4 kuhinjami in prodajalnico v Novih Studencih št. 180, se proda za 3600 gld. Izplačati
je 1000 gld._155 8—1
Hiša četrt ure od mesta, s 3 sobami in kuhinjo, svinjski hlevi, studenec, lep vrt, 1000 □ sežnjev zemlje se proda v Gor. Poberžih št. 217 po nizki ceni. — And.
Kramberger._156 1—1
Enonad stropna hiša v Studencih št. 165 pri Mariboru, 2 minnti od šole in cerkve, 12 let davka prosta, s prodajalnico, ki je za vsako obrt posebno za mesarja sposobna, 8 sob in 7 kuhinj, ki da na leto 650 gld. najemnine se proda za 7500 gld. 4000 gld. je pos'jila vknji-
ženega._143 8-1_
Hiša s kuhinjo, dve kleti, živinski in svinjski hlevi, en oral vinograda, en oral sadonosnika in lesa se proda iz proste roke v Moravskem vrhu št. 11, župnija Sv. Jurij ob Ščavnici. Cena se zve pri lastniku Matiji Hočevar, ključavničar na
Rogoznici pri Ptuju._145 2—1
Velika zidana hiša z večimi sobami in z vinogradom blizo cerkve Sv. Antona v Slov. gor. pri okrajni cesti je na prodaj. Cena se zve pri lastniku Martinu Stelcer
kmetu v Brengovi._142 2—1
Hiša z gostilno in pekarijo v večjem trgu na Spod. Štajerskem se da pod ugodnim; pogoji v najem ali pa se proda. Ponudbe na upravništvo. 149 2—1 Velika prodaja, čebel. Vsled pre-rane smrti g. Fr. Cucek-a pri Sv. Andražu v Slov. gor. se proda čez 50 panjev čebel, več praznih panjev, čebelarskih priprav in mnogo praznega satovja. Če-belno stališče obstoji iz enega velikega čebelnjaka in treh manjših paviljonov avstrijske mere. Kupi se lahko v manjših skupinah ali posamezne panje; prostovoljna dražba teh predmetov bo dne 4. aprila in sicer predpol. doma, popoldne pa na oddaljenem (pol ure) stališču v Vorjanah. Sestanek iz daljave došlih kupcev „pri pošti" Sv. Andraž v Slov. gor. ob 10. uri dopoldne. Priporoča se obilna udeležba, ker se gre za korist maloletnih otrok. Izvršitev prodaje je iz prijaznosti
prevzel Iv. Jurančič.__lf>4 1—1
Malo posestvo se proda v Gačniku št. 26, pošta Pesnica. '/4 oral» vinograda, 3 orale njive in sadonosnika. Posestnik je vsak petek od 9.-3. ure popold. na posestvu.	163 1—1
V	najem se da.
Mlin s krčmo in prodajalnico na dobrem prostoru, se da v najem. Vse natančnejše se izve pri lastniku Jož. Cerjak, Kališovec pri Blanci._97 3—2
V	najem se išče.
Hišo v za malo trgovino sposobnem kraju, želim vzeti v najem. Ponudbe na upravništvo.	188 2—1
Pekarijo na deželi se želi vzeti v najem. — Ponudbe pod šifro „PekarijV poste restante Slov. Bistrica. 150 2-1
Proste službe.
Služba organista na Črešnjevcu pri Slov. Bistrici je razpisana. Letnih dohodkov 180 K brez stanovanja. Prosilci se naj zglasijo pri župnijskem pred-stojništvu. — Cerkv. predstojništvo Creš-njevec._110 3-2
Pridnega kovaškega učenca
sprejme F. Viher, kovaški mojster v Framu.	146 8—1
Močen fant, ki ima veselje do mizarstva se takoj sprejme v poduk. Anton Lekše, mizarski mojster v Mozirju.
_132 3—1_
Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga. Ponudbe se naj pošljejo na uprav-
ništvo lista._141 3001
Pozlatarski pomočnik, dobro izurjen v svoji stroki, sprejme se v delo pri Radoslavu Golobič, podobar pri Sv.
Tomažu pri Ormožu._127 3—1
Učenca sprejme trgovina F. Slavineca
nasl. v Središču._122 2—1
Nadučitelj v pok. išče s 1. avgustom 1904 za stalno primerno stanovanje ozir. hišo z vrtom ali njivo v najem ali nakup blizu župne cerkve in železnice. Prevzame tudi orgljanje. — Kdo, pove upravništvo. _125 3—1
Razno.
Zgubil je dne 7. t. m. med 9. in 10 uro dopoldne v Tegetthofovi ulici do kolodvora g. Andrej Jesenkovič usiyato mošrjo, v kateri je bilo papirnatega in srebrnega denarja za 240 gld. Pošten najditelj naj odda denar pri upravništvu proti dobri odškodnini.	144 1— 1
Trikratni „Živijo"! kliče „katol. del. društvo v Puščavi" našim blagim gg. podpornikom njihovemu slavn. godu dne 19. sušca 1904 Jožefu Korman star. in Jožefu Korman „mlaj. ter Jožefu Bre-sonelli, županu v Cinžatu. 148 1—1
Zahvala. Kakor je že cenj „SI. Gospodar" objavil, sem dne 14. febr. 1904 obhajal srebrno gostijo. Dobil sem od blizu in daleč mnogo čestitk, za kar se vsem tukaj javno prav srčno zahvaljujem. Tudi srčna hvala rodovinam, znancem in prijateljem, ki so mi posebno ljubezen izkazali ter me s svojo pričujočnostjo počastili, posebno iz Ljutomera cenj. g. Fr. Caherl, učitelju z blago gospo, ki sta krasno zapela navlašč zloženo pesem in več drugih mičnih, da so nam prehitro potekle ure.
Cerovec, 12. marca 1904.
Franc Vraz z ubiteljo.
Detel} no
pravo štajersko, čisto, zanesljivo, travno seme; čisti, beli oves za seme, kakor vsa druga poljska semena priporoča in ponudi	79 4—3
Alojzij Pinter,
trgovec v Sloven. Bistrici.
Posojilnica v Slatini
reg. zadr. z neom. zav. ===== vabi svoje člane =====
151 1-1
iC redni letni občni zbor "BE
na cvetno nedeljo, 27. marca 1904. popol. ob 3. uri
v farovžu pri Sv. Križa.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računa za 1. 1903. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Razni predlogi.
Načelstvo.
Najboljše in najcenejše
rakve
i
in pogrebniške priprave za Maribor in okolico priporoča posebno tistim, ki imajo svoje rajne doma na parah,
Miroslav ~Woif9 107 3_3|
| Maribor pogrebniški zavod, Maribor
Tegetthijtfova cesta 18. — Blumengasse 12. m-rrvm Rakve za otrobe od K 1-— naprej.
Kdo želi J^r najboljše ocelno
motike
in drugo pristno Štajersko želez nino, naj kupi pri
Štefanu Kaufman
v Radgoni. 120 3—3
Postrežba točna in solidna.
Pozor! kmetovalci!
Za prihodnjo sezijo kupite samo čisto, zdravo in kaljivo	seme M
kakor štajerske rudeče detelje, lucerne detelje, kamene detelje ter vsa travna in vrtna semena itd. Te se dobe po zanesljivi, dobri in nizki ceni pri 184 1-1
Francu Vivoda
prej Simon Novak
Maribor
nasproti frančiškanski cerkvi.
Zahvala.
Vsled zgodnje smrti naše ljubljene in nepozabne
116 1—1
•v/
Mictke Zigrerf
dolžni smo v prvi vrsti hvalo č. g. župniku in kaplanu za sprevod, dekle-tam „Marijine družbe" za spremstvo na zadnjem potu, posebno pa pevkam za žalostinke na domu in pokopališču. Zahvaljujem se pa tudi vsem drugim prijateljem in znancem, ki so spremili drago ranjko na zadnjem potu. Sv. Benedikt v Slov. gor., 11. marca 1904.
157 1-1
Rodbina Žigert.

Pozor!
—Zgodni krompir „Triurni".
To je vrsta krompirja, ki enkrat ugaja vsakemu kmetovalcu in je neovrg-ljivo najboljša vrsta, kar jih je dosedaj na svetu. Zato tudi zasluži ime „Triurni". Kake velike koristi je to, že v juniju prodajati lep, debel in močnat krompir, krompir, tega ni treba šc posebej omenjati. Krompir „Triumf ima svoj sad lepo v gruči, in se zato lahko izkopava. Iz enega krompirja zraste 80 do 40 velikih, krompirjev. Znotraj je raneukaste barve, lupina rumenkasta in gladka, tudi oči so gladke. Kuha sc izvrstno in velja za najukusnejši krompir, kar je zgodne vrste krompirja. — Prodajal se ho na cvetno soboto na sejmu v Mariboru, na Sehmiedoveni trgu pri kapeli sv. Janeza z napisom na vozu „Triumf4 krompir.	168 2—1
10. marca 1904.
'SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 7.
Vodita lamoieialka.
Izdelujem tudi vsakovrstne vodovode, kopeli, lilosete in sesalke, napeljavo acetilinovega plina, kompletne omare za ¡livo s hidravličnim pritiskom. — V zalogi imam vsakovrstne cevi i?. železa in pločevine kakor tudi vsakovrstne priprave za vodovode,
¡Miroslav Hideinan
51 6
koncesijonirani zavod za naprave v Mariboru, glavni trg št. 11.
j Anton Paoluzzi
:pos. v Cittanovi, Istria,
'prodaja lastnega vina. 'M
»Pinot (belo) po 17 novčičev liter, ' belo domače „18 „ „ : teran	„ 14
. Po tej ceni franko na postajo Trst; ►v svojih sodih se podraži za 5°/o-,537 Vzorci se pošljejo zastonj. 17
Oves
(„Willkomm«)
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za en oral. — Podpisano oakrbništvo po-šUja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 v predplačila. 65 6-5
Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah, Štajersko.
Kuverte
priporoča
tiskarna sv. Cirila,
Na svetovni razstavi v Parizu 1. 1900 „Grand p rix"
Postavno reg. varsv. znamka.
Svetovnoznani ruski karavanski čaj brata
K&CPopoff v Moskvi.
Zalagatelj več evropejskih dvorov.
Najfinejša marka.
Dobi se v originalnih zavitkih v vseh boljših trgovinah, n
556 10—10
Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak se priporoča posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica l-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira.
Benedikt ISeri.1, posest, graščine Golič pri Konjicah, Sp. Štaj.
V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju ______pri Martinu Ž u s t e r._____526 52—22
Razglas.
Sindikat nemškega vit. reda, ki je ob jednem zapuščinska obravnavna sodnija, pozivije vse tiste, kateri imajo kot upniki zapuščine gosp. Albina Schwinger, umrlega dne 20. iebr. 1904 v Gradcu, duhovnika nem. vit. reda, župnijskega oskrbnika pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža, kako terjatev, naj se pri podpisanem sindikatu (Dunaj I, Singerstrasse 7) ali pa pri rentnem oskrbniStvu pri Veliki Nedelji, javijo dne 31. marca 1904 ob 10 uri dopol. ali naj do tega dne vložijo pismene prošnje v tej zadevi. — V nasprotnem slučaju nimajo upniki do zapuščine, ako bi se taista z naznanjenim: terjatvami izčrpala, nikake pravice, izvzemši pravice do rubljenja.
Sindikat nemškega viteškega reda.
Dunaj, dne 22. febr. 1904.
104 8~8	Gustav Bandian m. p.
svetn. velikega nem. mojstra in svetn. Italije.
Prodaja barv
v Mariboru, Tegetthoffova cesta 33.
Veleč, duhovščini in cenj. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo barv, lakov, firnlsa, karbollneja, olja zoper prah, olja
za stroje, apna, glpga, cementa, ooplčev, krtač in leet,
kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago po tovarniških cenah.
Vsakogar zagotavljam, da če samo enkrat pri meni kupi, ostane vedno moj odjemalec.
Z odličnim spoštovanjem
112 5-3
FRANC KOLAR,
slikar in barvar.
Pozor! I
»
Kdo želi za velikonočne praznike lep, fin in trpežen % klobuk £ dobiti, naj ga kupi pri vitanjskem klobučarju
Viktor Jankovič, Vitanje.
Iščejo se za prihodni čas izurjeni	83 3—3
lončarji, sukalci,
kot tudi oblikalci; prošnje naj se pošljejo pod ,Lončar' na upravništvo časopisa.
Jožef Kolarič,
mizarski mojster v Mariboru
Tegetthotfov trg št 3
(prej samostan sester reda sv. FrančiSua), absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na o. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju	376 26—16
se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh miiarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostegšega izdelka.
Načrti in proračuni so na razpolago.
isifeaio©
priporoča
tiskarna sv. Oirila v Mariboru.
Slovenska tvrdka!
Alojzij Horvat
kamnoseški mojster X X K v Račjem pri Mariboru
— priporoča — 38 12—3
nagrobne spomenike HHZHZZZZ
razne velikosti po najnižjih cenah.
rs>
g	zaloga pohištva ^
i
B
I
v Mariboru, Koroška cesta stev. 24, IZ
.v
Velika in raznovrstna zaloga politiranega pohištva 15 |H iz umetnega lesa, inatrac, podstavkov za matrace, fi divanov, zrcal in otročjih vozičkov.
H Samo kratek čas po znižanih cenah! ■
Posojilnica in hranilnica
v Spodnjem Dravograda
priredi
v četrtek pred Velikonočjo, dne 31. marca
v Narodnem domu svoj
1 © te ^ i o b 6 a i m Tb Q se
— s sledečim vsporedom: —	147 2—1
1. Predlaganje letnih računov. — 2. Razdelitev čistega dobička. — 3. Volitev novega odbora. — 4. Razni posveti.
Shod se vrši ob 1. uri popoldne. Ako bi se ob določenem času ne seilo dovolj društvenih članov, zborovalo se bode uro pozneje pri vsakem številu. — K obilni udeležbi vse drustvenike uljudno vabi	odbor.
Semenje! | ¡sss. častno miznanje! 1885.
Semenje!
Mm Berdajs v Mariboru
priporoča
87 12—4
vse vrste poljskega, vrtnega in gozdnega semenja
Semenje!
priznano izvrstne kvalitete in
za najnižjo ceno.
Semenje!
Slavnemu občinstvu usojam se naznanjati, da sem dne 23. svečana 1904 otvoril svojo odvetniško pisarno v Celji, RotovŠka ulica Št. 12. v hiši tik nemške cerkve.
V Celji, dne 26. febr. 1904. Dr. J os. Karlov še k,
oavetnih,	106 3—3
gg i
m
1 si
§ Él
Delniška družba l
o
združenih pivovaren Žalec in Laški trg
- naznanja, -
da je otvorila zaloge svojega piva
V	PoIjČaiiall pri g. Ant. Sagadin-u
V	Ljutomeru pri g. Fr. Sever-jn.
315Z151 pi^Šjp^BlpiiglS] | p^lsljfi^E] p\j7I51 P52I5M
m m
m
ÍG
Sadjarstvo in vinarstvo ima prihodnost!
Kmetovalcil Zasadite vsak najmanjši prostorček z drevjem; dobiček Vam ne odide. Priporočam svojo veliko zalogo močnih in lepih	131 4—2
sadnih dreves
kakor tudi D^E" ameriških pozlalitnjeiiili trt
cenah. — Za kmetovalce in šole znižane cene.
po nizkih
V. V e r š e c
drevesnice in trsnice Bizeljsko pri Brežicah, Štajersko.
■bmmbbbi Vsakdo naj si naroči oenlk. hbbshm
Trgovskim vrtnarjem velik popust!
Prostovoljna prodaja. S
Dne 16. sušca t. 1. se bo na sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. gor. prodalo v Gornjih Žerjavcih ležeče želarsko posestvo pokojne Treze Majer, ne spod 1600 K.
„Vzajemna zavarovalnica "
? Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v I^jubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalnica v IJubljani" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 44
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
Svoji k svojim. *3NE
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar.
Tisk tiskarne sv. Cirila.