in tcJ}» • poštnin» vred In v Maribor« l pošiljanjem na dom U eelo leto K 4.— za pol leta „ 2,— za četrt leta „ I — Naročnina se pošilja upravnlštvu v tiskarni it. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi Deležniki katoL tis kovnega druživa uo Hvajo Hat bres p» sebna naročnici. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. ■e v tiskarni in pd gospoda Novak-« na velikem trgu po 10 k- Rokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 k, trikrat 36 h. lnserati »e sprejemajo do «rede opoludac Stev. 11. V Maribora, dne 17. marca 1904 Tečaj XXXVIII. Ptujski okrajni zastop. Ptitf, 14. marca 1903. Danes se je vršila volitev za okrajni zastop iz skupine velikega posestva. Slovenska stranka je dobila pri volitvi volilne komisije 49 glasov, nasprotna stranka pa 63 glasov. Od slovenskih volilcev so izostali gospod prošt ptujski, Alojz Pihler iz Levajne, Ant. Kokolj iz Levajne, Jurij Strah od Sv. Andraža v SI. gor, Toplak Franc iz Karčovine pri Ptuju in vsled bolezni Andrej Toš iz Bratislavec. Z nasprotno stranko so volili: Martin Burg iz Jurovec, Vindiš Andrej iz Brega, Žampe Jakob iz Levajne, Šumer Matevž iz Mihovec, Vršič Janez z Brega pri Ptuju, Ca-iuta Jože! iz Drave, Vrabelj Jožef iz Spod. Velovlaka. Od »05esk je pustil e. kr. okrajni glavar voliti župana Ant. Goljat le za Pongerce in Spod. Jablane. Ni pa pustil c. kr. okr. glavar voliti zastopnikov sosesk Zlatoiiče, Strazgoj-nice, Mihovei, Župečjaves, Šikola, Skcrba, Zdrgonjaves, Ločič, Slovenjaves, Loka, ozir. njih pooblaščencev. Tako so dobili nasprotniki volilno komisijo za-se in so si izvolili dr. Fichtenau, župana Omika in trgovca Sadnika v komisijo. Ker smo vedeli, da je cd tega, katera stranka dobi komisijo za-se, večinoma odvisen izid cele volitve, smo naše može svarili in prosili, da pridejo vsi na volišče in to pravočasno. Za to se pa nekateri niso prav nič zmenili. Videli so ves čas, kako strastno so nasprotniki po celem okraju agitirali, da so nekateri gospodje bili takorekoč noč in dan na nogah in na vozu, n. pr. Maks Stra-schili z Brega in drugi. Pa za vse to se nekateri naših volilcev niso brigali, ampak so rairao doma ostali! Tako postopanje se obsoja samo ob sebi in pričakovati je, da bode dobilo tudi zasluženo plačo. Tudi izdajalci med nami še niso izumrli, ampak ta kuga je še precej razširjena. Treba bode vse moči napeti, da se ta škodljiva in sramotna bolezen sčasoma popclncma iztrebi in zatre. — Izdajalstvo v taki ostudni obliki in v tolikem številu, to je bila najžalostnejša podoba, katero je volitev pokazala! Nasprotniki so mlinarja Burga iz Jurovec in kmeta Žumra na vsezgodaj v kočiji pripeljali v mesto! Bolnike so nosili na volišče! Bclan mož Kofler, kateri je prišel volit za svojo ž«no, sedel je v volilni sobi na vozičku. Niso mu prizanesli; moral je na vclišče! Slovenski voliici pa, katerih ni ovirala nobena bolezen so prišli prepozno, ali pa celo izostaii! Pri volitvi zastopnikov so Slovenci imeli 45 glasov, Nemci in nemčcrji pa 63. To pa vsled tega, ker je nemška komisija, njej na čelu župan Orrik, zavrgla še glas soseske Pongerce in Spod. Jablane, kateri je pri volitvi komisije smel zastopati župan Anton Goljat, ker komisija ni pustila nobenega pooblaščenca drugih sosesk voliti, ker je eden slovenski volilec oddal legitimacijo brez glasovnice, dva volilca pa sta se odstranila, predan je bila volitev končana. Slovenska »uauka je postavila kandidatom posestnike; Nemci in nemčurji graj-ščaka pl. Hellin na Sterntalu, grajščaka J barona Kiibeck na Borlnu, grajščaka pi, Pongrac v Domovi, grajščaka Ulm v Zavrču krčmarja in žganjarja Maksa Strašil na Bregu pri Ptuju, trgovca Franca Šošterič pri Sv. Vidu, mlinarja Martina Burg v Jurovcih, posestnika Jakoba Žampa v Levanjcih, posestnika Jožefa Vrabelj ml. v Spod. Velovlaku in posestnika Andreja Vindiš na Bregu pri Ptuju. Kmet naj kmeta voli! kriči »Štajerc«. Ta volitev je pokazala, da kmet odpadnik na komando tudi nemške grajščake voli, da je vse povdarjanje tega gesla hinavsko, laž in sleparija! Kedaj se vendar odpro našim ljudem oči ? Rusko-japonska vojna. Vojaka na suhem. V vojnih krogih se misli, da se bosta sovražni vojski na suhem sprijeli šele štiri tedne pozneje, ko bodo Japonci vso svojo silo 200 000 mož zbrali v Tuganu in Genzanu. Glavne utrdbe imajo Rusi na reki Jalu. Ruska vojska je razpostavljena v nepretrgani vrsti od Mukdena do reke Jalu, da ji ni mogcče priti za hrbet. General Saharov je dejal, da bo Rusija zbrala v Mandžuriji najmanj 400.000 mož. Predno vsi ti tisoči ne bodo zbrani na bojišču, se ne bo zgodilo nič posebnega. Ce imajo tudi Japonci sedaj nekaj prednosti, jim Rusi pripravijo velika presenečenja. Japonci prodirajo sedaj z veliko naglico v Mandžurijo. Tako se glase najnovejša poročila Ta hitrica je za Japonce jako ne-srna, Listek, Občinska seja. (Napisal Iv. Baloh.) (Konec.) »Skoro do goldinarja so ga licitirali pri dražbi ranjkega gospoda župnika«, je rekel Miha, »saj veš, vsakdo bi ga rad imel za spomin na gospoda. Bog jim daj dobro! Pa je res pripraven, poglej, na eni strani je črnilo, na drugi pa sipa. Zato sem ga pa kupil za občinsko pisarno.« Ko so se tako pogovarjali, je vstopil Francelj. Nič ni dejal, klobuk je vrgel v kot ter se vsedel na konci mize. Tam je vedno sedel on, ker je bil navadno zapisnikar. Zlan se je izgovarjal, da je že star in da ne vidi dobro, Tomaževe pa, da se mu preveč roke tresejo, torej ni preostalo drugega, kot da je za pero prijel ter pisal zapisnik Firtahov Francelj. »No, bomo pa začeli«, je rekel župan Miha. »Barakar je šel na semenj, ga ne bo, bomo pa kar sami naredili.« »Kaj pa je takega?« vpraša Tomaževe. »Tako je, možje«, je začel Miha. »Glavarstvo zahteva, da mora imeti vsaka vas nočnega čuvaja, da bomo varni pred ognjem j in tatovi. Tako je! Doslej smo bili v vedni nevarnosti, hiše so lesene. ,jn če ogenj nastane, bo vsa vas pogorela. Strašno bi bilo ponoči. Tako je mežje, kaj mislite?« Za nekaj časa je nastala tišina. Zlan je podprl svojo glavo še z drugo roko, Tomaževe je spustil iz pipe močan kolobar dima, Francelj je pa mirno gledal pred se. »No, kaj misliš, Zlan?« vpraša Miha. Zlan se je naslonil na zid in rekel: »Dobro bi bilo, saj tako vedno slišimo kaj slabega? A kie ga pa bomo dobili?« »Kje ga bomo dobili«, je vmes posegel Tomaževe, »kar starega Sepa vzemimo, ta še po dnevi nič ne vidi.« Vsi so se zasmejali razen župana. »Ali pa Buzeljnovega Martina«, je rekel Firtahov Francelj z neko škodoželjnostjo. In vsi so se še bolj zasmejali. »Ta pa ta«, je rekel Zlan, »ki ni nikdar trezen.« »Kdo ga bo pa plačeval?« je vprašal Tomaževe. »Kdo? občina!« je rekel z močnim glasom Francelj. »Kako pa, saj imamo že itak visoke do-k!ade«j mu je odgovoril Tomaževe. »Ali pa«, je hotel pomirjevalno uplivati župan Miha, »ko bi vsaka hiša skrbela za eno noč po vrsti.« »Kaj še«, je ugovarjal Tomaževe, »še te skrbi bomo imeli.« »Pa res«, je pritrdil Francelj, »ali bom šel jaz, ki sem truden, ali bodo šli otroci?« »Jaz že ne grem«, je pristavil Zlan. »Dežela naj ga plača in najame, saj tudi davke pobira, naj pa še za nas skrbi«, je rekel odločno Firtahov Francelj. »Zakaj pa smo kmetje, ali samo za davke plačevati? Le povej Miha sosedom, da bodo vsak eno noč hodili po zimi na mrzlo, kaj bodo rekli! In čuvaja hočejo imeti, kdo ga bo pa plačeval? Občina že ne, saj moramo že toliko občinskih reveSev podpirati, da je groza. Most bo treba na Krotniku popraviti, kje bomo pa denar dobili?« »Res je tako«, mu je pritrdil Tomaževe. Županu je bil ta prepir zelo neljub. Ravno prav je prišla žena in je rekla: »Miha, pojdi no malo ven, hlapec je prignal kravo iz semnja, pa se ga je tako nabral, da je strah.« Župan je vstal in šel. Sami trije so bili. »Tomaževe, če z menoj potegneš», je dejal bolj tiho Francelj, »ti dam v nedeljo za pol litra. < »Saj veš, da bom, misliš, da bom res hodil pozimi ponočnjake preganjat?« Tako je rekel Tomaževe. In živahno sta L ker nimajo niti na Koreji izkrcane vse svoje armade. Doslej so Japonci prepeljali na Ko rejo tretjino svoje armade. Najbrže nameravajo Ruse napasti ali ob reki Jalu, ali pa priti ruski armadi za hrbet pri Mukdsnu. Verjetno pa je tudi, da bodo Japonci izvršili napad na obeh krilih in obenem skušali izkrcati svoje vojaštvo zapadno od Port Artura, katerega v obče nameravajo oblegati in napasti. V vojnih krogih pa prevladuje prepričanje, da je zavzetje Port Artura popolnoma izključeno. Da bi bili Japonci zavzeli Takušan med Dalnjim in Vitsju ter prodrli že do Feng-v&ngčenga v Mandžuriji, se od nobene verodostojne strani ne potrjuje. Preko Jalu pač Japonci niso prišli tja, ker je Jalu dobro utrjena. Ako je torej ta vest resnična, so se morali izkrcati na zahodnem delu reke Jalu na polotoku Liaotung. To pa je mogel biti samo en oddelek japonske armade, ki bi imel skoro gotovo samo namen pcdkuriti mand-žurijsko prebivalstvo proti Rusom in počakati, da ostala japonska armada prodre preko roke j Jalu. Rusi se v resne boje z Japonci nikakor i ne bodo spuščali, dokler ne bodo imeli nad ' Japonci velike premoči. Boji na morju. Rusi v zadnjem hipu marljivo delajo, da utrdijo in zaleže z živežem Port Artur in okolico ter tako dehite ono, kar so zamudili. Iz Č fu poročajo, da na tisoče delavcev dela na utrdbah v Port Arturju in Daljnem, da zgrade nove nasipe Kjer je polotok najožji, tam postavijo menda na stotine topov. Čgz Nmčvang prihaja velika množina živil in hrane za konje po železnici, ki jih nakupujejo Rusi po Kitajskem. Vhod v pristanišče je prost Posrečilo se jim je »Retvizana«, ki je zaviral velike oklopnice, da niso mogle iti skozi vhod, prepeljati v pristanišče. Od morske strani se ni mogoče polastiti trdnjave. Sploh je pa od vseh strani zelo dobro utrjena. V trdnjavi je nakopičenega do 200.000 ton premoga. O polnoči med 9. in 10. sušcem so prišle pred Port Artur spet sovražne ladje, bilo jih je Štirinajst. Ruski topovi so pridno streljali. Ko so pa ruske torpedovke zadele skupaj s sovražnikom, je isti cdplul. Proti jutru so poslali torpedovke za sovražnikom, ki so ga opazile in ob osmi uri se je spet začel bojni ples. Šest ruskih torpedovk je srečalo sovražno brodovje torpedovk, katero so spremljale križarke. Prišlo je do boja Ruska torpedovka »Vlastin« je spustila torpedo in zadela sovražno torpedovko, ki se je potopila Ruske ladje so se umaknile proti pristanišču Na povratku je bila poškodovana torpsdovka »Steregubši«, ki se je začela potapljati. General Makarov je to opazil ia plul z »Novi-kom« in »Bojanom« na pomoč, a bilo je še prepozno, ker je pet sovražnih križark »Steregubšija« že vzelo v sredo, in ni ga bilo več mogoče rešit?. Od 9. uri je začelo sovražno ladjevje, obstoječe iz 14 ladij, iz velike daljave streljati na trdnjavo. Ladjam niso prizadjali velike škode. Bombardiranju so odgovorili iz trdnjave vsi topovi. Moštvo je na vseh ladj«h kazalo občudovanja vredno hladnokrvnost. V delavnicah se ni deio prekinilo. Le Kitajci so plaSno letali semintja. Sovražno ferižarko, »Takasavo« so močno poškodovali, če se je potopila se ni moglo videti, ker so Japonci streljali iz daljave 10 kilometrov. Natančnejše poročilo o napadu iz Port Arturja pravi: Bombardiranje je največ Škode napravilo v novem mestu. Ena granata se jo razpočila pred hišo pratdnika Sidurskega ter je hčeri polkovnika bar. Fraaka odtrgala glavo. Neka druga gospodična je bila težko poškodovana na desni strani prs, ter je kmalu nato med groznimi bolečinami umrla. Bil je Se ubit neki Kitajec, neki kočijaž in več Kitajcev je bilo ranjenih. Dobro se je opazilo, da je bila neka japonska cklopnica zadeta od kroglje in se takoj počasi oddaljila. Kano-nada je bila silna. Ob tri četi t na 1. uro je grom potihnil Splošno moramo reči, da napad ni imel trohico nameravanih vspehov. Koreja. »Novoje Vremja« piše: Položaj v Koreji je še vedno nejasen. Vse brzojavke, ki prihajajo iz prestolnice nesrečnega cesarja L<-Hsi, morajo skozi roke žoltorokih Japoncev, ki puste poročati le to, kar je ugodno njihovi stranki. O razmerju Koreje imamo zdaj troje vesti: Najprej so poročali, da je Japonska kar proglasila Korejo za svojo. Potem so poročali, da sta Koreja in Japonska sklenila le zvezo v medsebojno brambo. Tretja japonska vest je pa, da hočejo Japonci le reformirati korejsko upravo, da se pa korejska vojska ne bo borila proti Rusom. Vest pa, v katero ne verjamemo, je ta: Japonska je storila veliko napako, ko je prekršila nepri-stranost Koreje. Ko bi bila Japonska omejila bojišče le na morje in na Mandžurijo, bi bila vojska dolga in težka z i Ruse. A ker je storila krivico Koreji, je dala tudi naši armadi prosto pot v Korejo. govorila oba, zabavljala čez gospodo, glavarja, najbolj pa čez župana samega. Zlan pa je vzel mirno izza zapečka neko staro število »Domoljuba« ter je ravnokar zvedel, da so laškega kralja Umbert a v Monzi ustrelili. Mejtem je prišel župan Miha nazaj še bolj razjarjen kot je bil prej. »No, kako mislite, možje«, jih je vprašal. »Tako, da tega pri nas ne potrebujemo«, je rekel nekoliko odločno Tomaževe. »Kako pa ti misliš, Zlan?« je vprašal Miha nekako milotožno svojega zvestega prijatelja. »I tako kakor drugi«, je rekel Zlan. »Kako, moraš povedati, da ali ne!« ga je opomnil Francelj. In Zlan bi najraje vsem ustregel, pa se je Se revež malo raztresel, ko je bral časopis in ni več prav dobro vedel, za kaj se je Slo. Za Franceljna ni dosti maral, ker se mu je zdelo, da preveč govori, zato je rekel: »Tako naj bo, kot je dejal Tomaževe.« Te besede so župana nekoliko zbodle. Celo on ga je zapustil. »Bomo pa spisali zapisnik«, je silil Francelj. »Le«, je pristavil župan. In Francelj je spisal zapisnik, da pod-občina ne more imeti nočnega čuvaja, kei ima premalo dohodkov. Firtahov Francelj je spisal in se prvi podpisal. Bil je zadovoljen. Vzel je klobuk, voščil »Lahko noč« — in odSelv Župan se je delal, kot bi ne bil slišal njegovih besedi in mu ni nič odgovoril. Miha se je podpisal in dal /lanu. Zlan je prijel pero v roke in začel pisati. »Le podpiši se«, mu je rekel Tomaževe, »ta čas pa grem jaz lahko še po tobak.« In res, ko je prišel Tomaževe od soseda nazaj, je Zlan naredil ravno zadnjo piko k svojemu imenu. Podpisal se je tudi Se Tomaževe. Zlan je vzel iz pisalnika posodico in stresel oziroma hotel stresti sipe, pa je prijel pomotoma za črnilo ter ga je precej zlil po poli. »Kaj si pa naredil?« je zaklical Tomaževe. »E. se bo pa posušilo«, jih je potolažil župan Miha, vzel polo ter jo dal na peč. Zlan in Tomaževe sta se poslovila in odšla. Skozi vrata pa je smuknil rujavi muc ter zletel iz dvorišča naravnost gori za peč in pritisnil na polo spomine vseh svojih štirih nežnih tačic..... Tako se je vršila in končala občinska seja v Plavškem Rovta meseca junija leta 19 . . SI. L. Slovenski stariši, dajte Študirat nadarjene sinove svoje! Naval tujih, našemu narodu skrajno sovražnih uradnikov je vedno večji v naše slovenske kraje. Marsikje pri nas ni enega Slovenca v tem ah drugem uradu. Največ je temu krivo pomanjkanje naših ljudi. Premalo slovenskih sinov gre Študirat. V vseh stanovih je že pomanjkanje. Take nam primanjkuje duhovnikov, marsikje bi treba bilo dveh dušnih pastirjev, pa škofijstvo ne more dati duhovnega pomočnika, ker je premalo duhovnikov. Občutno je pomanjkanje učiteljev; Sole pa naraščajo in število razredov se vedno množi. Pri sodnšjskih, davkarsklh in finančnih uradih pa že posebno primanjkuje naših ljudi. Nimamo inžanerjev. stavbenikov in podjetnikov; vse službe, ki kaj nesejo, so v rokah naših sovražnikov, ki lačni nsše zemlje in naših zakladov prihajajo ceio s Pruskega k nam. Kje naj iščemo pomoči v tem oziru? Pri vas, slovenski stariši. Ako imate nadarjene sinove — in takih je, hvala Bogu, mnogo — dajte jih v Sole, privoščite jim boljšega kruha za bodočnost. In pot vam je odprta na vse strani. Lahko pošljete sinka v gimnazijo, če hočete imeti duhovnika, profesorja, zdravnika, odvetnika ali sicer imenitnega gospoda. Vseh teh nam je treba — slovenskih! Manj stroškov bo — če ne zmorete večjih — ako daste sina na učiteljišče, da postane kedaj vrl učitelj in vzgojitelj narodov. Primeroma z malimi stroški lahko pripomorete sinu do iepe službe, če ga pošljete v vinorejsko šolo ali v Maribor ali še boljše na Grm pri Novem-mestu. Ta ali drugi ima posebno veselje do risanja, slikanja. Tak naj bi obiskoval višjo obrt na Soli v Ljubljani ali v Gradcu. Marsikdo pride lahko do stalne službe tudi, če je izvršil vsaj štiri gimnazijske razrede. Krvavo nam je treba tudi zavednih narodnih trgovcev. Če se prej ko slej — silno je želeti — ustanovi v Ljubljani višja trgovska šola, bo se ondi lahko marsikak mladenič izobrazil v veščega in zavednega trgovca. Mnogo je starišev, ki imajo toliko premoženja, da lahko vzdržavajo sami svojega študenta. Veliko več pa je takih, ki potrebujejo podpore. In te se še vedno dobi. Priden dijak najde vedno kaj dobrih src. Naše dijaške kuhinje preskrbujejo veliko dijakov s hrano opoldne. Zjutraj in zvečer pa se se shaja tako ali tako: če več ni, pa je dober tudi košček kruha. Velika pomoč našim dijakom bo »Dijaški dom« v Celju, ko bo otvorjen. Treba bo misliti na ustanovitev enakih domov tudi v Mariboru in v Ptuju. Čez pol leta se bodo zglaševali za šole novi učenci. Stariši, ki imate sposobnega fantka, posvetujte se z duhovniki in učitelji, da ga v bodočih mesecih pripravijo na vspre-jemno skušnjo ali da ga sploh usposobijo za vsprejem v to ali ono šolo, v katero bi radi dali sina. Radi vam bodo to storili. O koliko so si v tem oziru že pridobili zaslug mnogi duhovniki, mnogi učitelji l V Negovi, pozneje pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je učiteljeval sedaj vpokojeni nadučitelj Bregant, ki je imel posebno veselje s tem, da je prav mnogo nadarjenih dečkov pripravil in spravil v šole. V. raznih lepih službah se nahajajo že njegovi bivši učenci pa se ga še vedno hvaležno spominjajo. Zato pa rodoljubni dušni pastirji in učitelji, storite vse, kar je v vaših močeh, da bo letošnjo jesen tudi iz tistih župnij prišlo kaj naših sinov v šole, cd koder že leta in leta ni bilo nobenega dijaka. Vsaka župnija potrebuje duhovnikov, potrebuje učiteljev, naj si jih torej tudi nekaj sama vzgoji. Seveda je treba veliko truda, da se pride do boljšega kruha, do dobre službe. Ker pa Slovenci moramo ravno tako plačevati davek in nositi druga državna bremena, čemu bi pa boljši kruh privoščili na naSi zemlji tujcem in svojim sovražnikom?! Slovenska zemlja Slovencem! Prej ne smemo odnehati, dokler ne dobimo toliko izobraženega naraščaja, da bodo po vseh naSih uradih, višjih in nižjih, delovali slovenski uradniki. Le tako se nam bo mogoče ustavljati uspešno vedno silnejšemu navalu in prodiranju tujcev. Državni zbor. Graja nemškim poslancem. Vsenemški poslanci surovo napadajo čeSke poslance ter jih grdo psujejo. Zato so zahtevali poslednji že zaporedoma, da se skliče grajalni odsek, kateri ima stvar preiskati in poročati zbornici. Zbornica je bila prisiljena, že nekaterim nemškim poslancem izreči grajo, za katero se pa nemški Prusaki prav malo brigajo. Vodstvo „Slovanske zveze". Začetkoma vsakega zasedanja si mora po svojih pravilih »Slovanska zveza« izvoliti svoje predsedstvo. V predsednika sta bila izvoljena gg.: dr. Ploj in prof Barvinski. Za Ruse. V eni :adojih sej »Slovanske zveze« se je sklenilo, da Slovenci in Hrvati izrazijo svoje želje, naj bi se Rusom posrečilo, premagati v zdajšnji vojski sovražne Japonce. To se je naznanilo ruskemu poslancu na Dunaju, ki se je za ta izraz tudi srčno zahvali). Kaj bo z državnim zborom? »Slovanska zveza« je sklenila, da se pridruži v sedanjem težkem boju Čehov proti Nemcem obstrukciji ter podpira Čshe, Zelja Nemcev in dr. Körberja, da ostanejo Čshi osamljeni, se ni izpolnila. Vsi slovanski poslanci razun Poljakov in laski poslanci so se združili proti vladi in proti nemškim strankam. Slovanske stranke ne puste nobenega posvetovanja v zbornici, dokler ne odstopi zdajšnje ministrstvo, katero se je tako lesno zvezalo z Nemci proti Slovanom. Poljaki in Nemci zahtevajo od vlade, da naj se državni zbor ne razpusti, ampak naj se da čas Nemcem, da bodo eni premagali obstrukcijo. Čehi in ž njimi združeni Slovani — razua Poljakov — ne delajo zdaj nič drugega, kakor to, kar so delali več let Nemci. A čudno, takrat je bilo vse po opravilnem redu parlamenta, kar se je zljubilo vganjati Nemcem. Zdaj pa isti Nemci zmerjajo Čehe, ko le-ti Nemce posnemajo. Mogoče, da vlada v kratkem odgodi ali zaključi državni zbor ter si privošči na podlagi § 14 vojaške novince; po velikonočnih praznikih pa zopet skliče državni zbor. Med tem bodo stuhtale nemške stranke nov načrt, kako bi mogle vničiti slovansko obštrukcijo. Poslanec Wolf. V seji dne 12. marca je zaklical poslanec Wolf češkemu poslancu Skala: »Vi ste stari 1.. p«. Vse čeSke poslance je ob enem grdo opsoval. Grajalni odsek je izvolil dr. Ploja za svojega poročevalca, ki je v seji dne 15. marca predlagal, naj se izreče Wolfu graja cele zbornice. Wolf se je izvijal in izgovarjal češ, da je bil hudo razdražen, ko je spregovoril one psovke. Ugovarjal je Wolfu dr. Dyk precej obširno tako, da mu je hotel predsednik grof Vetter vzeti besedo. Dr. Dyk si je takoj pomagal s tem, da začne češko govoriti. Ko se je imelo začeti glasovanje, so vse nemške stranke razun krščanskih socijalcev zbežale iz zbornice. Navzoči poslanci: Čehi, Polaki, »Slovanska zveza« in krščanski socijalci so soglasno izrekli grajo Wolfu radi njegovega psovanja. A Wolf je že prej izjavil, da se za to grajo prav nič ne briga. Govoril je tudi novoizvoljeni češki poslanec grof Sternberg proti Wolfu. Med njegovim govorom zakliče neki vsenemec: »Čujte, ta češki poslanec je pa drugim pokazal svojo zadnico«. Grof Sternberg mu odgovori: »Skoda, da niste bili tudi vi zraven«. Politični ogled. Dijaški nemiri na Dnnajn. Nemški bursi na Dunaju napenjajo vse sile, da bi nenemškim visokoSolcem dokazali, da nimajo nobenih pravic na dunajskem vseučilišču. Pn tem drži vlada svojo materinsko roko nad nemškimi burši, ki so tako nasilni, da so nenemške dijake pregnali celo cd že plačanih kosil v dijaški kuhinji in da so se predrznih izdati geslo: »Slovane izstradajmo!« Viadi v zahvalo nemški burši pejo »Die Wacht am Rhein«. Prišlo je v preteklem tednu zato med nemškimi in slovanskimi dijaki do velikih pretepov. Slovani so hoteli na vseučilišče, a Nemci so jo zasedli in niso nikogar pustili notri. Zato so s4 1—1 Malo posestvo se proda v Gačniku št. 26, pošta Pesnica. '/4 oral» vinograda, 3 orale njive in sadonosnika. Posestnik je vsak petek od 9.-3. ure popold. na posestvu. 163 1—1 V najem se da. Mlin s krčmo in prodajalnico na dobrem prostoru, se da v najem. Vse natančnejše se izve pri lastniku Jož. Cerjak, Kališovec pri Blanci._97 3—2 V najem se išče. Hišo v za malo trgovino sposobnem kraju, želim vzeti v najem. Ponudbe na upravništvo. 188 2—1 Pekarijo na deželi se želi vzeti v najem. — Ponudbe pod šifro „PekarijV poste restante Slov. Bistrica. 150 2-1 Proste službe. Služba organista na Črešnjevcu pri Slov. Bistrici je razpisana. Letnih dohodkov 180 K brez stanovanja. Prosilci se naj zglasijo pri župnijskem pred-stojništvu. — Cerkv. predstojništvo Creš-njevec._110 3-2 Pridnega kovaškega učenca sprejme F. Viher, kovaški mojster v Framu. 146 8—1 Močen fant, ki ima veselje do mizarstva se takoj sprejme v poduk. Anton Lekše, mizarski mojster v Mozirju. _132 3—1_ Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovini mešanega blaga. Ponudbe se naj pošljejo na uprav- ništvo lista._141 3001 Pozlatarski pomočnik, dobro izurjen v svoji stroki, sprejme se v delo pri Radoslavu Golobič, podobar pri Sv. Tomažu pri Ormožu._127 3—1 Učenca sprejme trgovina F. Slavineca nasl. v Središču._122 2—1 Nadučitelj v pok. išče s 1. avgustom 1904 za stalno primerno stanovanje ozir. hišo z vrtom ali njivo v najem ali nakup blizu župne cerkve in železnice. Prevzame tudi orgljanje. — Kdo, pove upravništvo. _125 3—1 Razno. Zgubil je dne 7. t. m. med 9. in 10 uro dopoldne v Tegetthofovi ulici do kolodvora g. Andrej Jesenkovič usiyato mošrjo, v kateri je bilo papirnatega in srebrnega denarja za 240 gld. Pošten najditelj naj odda denar pri upravništvu proti dobri odškodnini. 144 1— 1 Trikratni „Živijo"! kliče „katol. del. društvo v Puščavi" našim blagim gg. podpornikom njihovemu slavn. godu dne 19. sušca 1904 Jožefu Korman star. in Jožefu Korman „mlaj. ter Jožefu Bre-sonelli, županu v Cinžatu. 148 1—1 Zahvala. Kakor je že cenj „SI. Gospodar" objavil, sem dne 14. febr. 1904 obhajal srebrno gostijo. Dobil sem od blizu in daleč mnogo čestitk, za kar se vsem tukaj javno prav srčno zahvaljujem. Tudi srčna hvala rodovinam, znancem in prijateljem, ki so mi posebno ljubezen izkazali ter me s svojo pričujočnostjo počastili, posebno iz Ljutomera cenj. g. Fr. Caherl, učitelju z blago gospo, ki sta krasno zapela navlašč zloženo pesem in več drugih mičnih, da so nam prehitro potekle ure. Cerovec, 12. marca 1904. Franc Vraz z ubiteljo. Detel} no pravo štajersko, čisto, zanesljivo, travno seme; čisti, beli oves za seme, kakor vsa druga poljska semena priporoča in ponudi 79 4—3 Alojzij Pinter, trgovec v Sloven. Bistrici. Posojilnica v Slatini reg. zadr. z neom. zav. ===== vabi svoje člane ===== 151 1-1 iC redni letni občni zbor "BE na cvetno nedeljo, 27. marca 1904. popol. ob 3. uri v farovžu pri Sv. Križa. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računa za 1. 1903. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Razni predlogi. Načelstvo. Najboljše in najcenejše rakve i in pogrebniške priprave za Maribor in okolico priporoča posebno tistim, ki imajo svoje rajne doma na parah, Miroslav ~Woif9 107 3_3| | Maribor pogrebniški zavod, Maribor Tegetthijtfova cesta 18. — Blumengasse 12. m-rrvm Rakve za otrobe od K 1-— naprej. Kdo želi J^r najboljše ocelno motike in drugo pristno Štajersko želez nino, naj kupi pri Štefanu Kaufman v Radgoni. 120 3—3 Postrežba točna in solidna. Pozor! kmetovalci! Za prihodnjo sezijo kupite samo čisto, zdravo in kaljivo seme M kakor štajerske rudeče detelje, lucerne detelje, kamene detelje ter vsa travna in vrtna semena itd. Te se dobe po zanesljivi, dobri in nizki ceni pri 184 1-1 Francu Vivoda prej Simon Novak Maribor nasproti frančiškanski cerkvi. Zahvala. Vsled zgodnje smrti naše ljubljene in nepozabne 116 1—1 •v/ Mictke Zigrerf dolžni smo v prvi vrsti hvalo č. g. župniku in kaplanu za sprevod, dekle-tam „Marijine družbe" za spremstvo na zadnjem potu, posebno pa pevkam za žalostinke na domu in pokopališču. Zahvaljujem se pa tudi vsem drugim prijateljem in znancem, ki so spremili drago ranjko na zadnjem potu. Sv. Benedikt v Slov. gor., 11. marca 1904. 157 1-1 Rodbina Žigert. Pozor! —Zgodni krompir „Triurni". To je vrsta krompirja, ki enkrat ugaja vsakemu kmetovalcu in je neovrg-ljivo najboljša vrsta, kar jih je dosedaj na svetu. Zato tudi zasluži ime „Triurni". Kake velike koristi je to, že v juniju prodajati lep, debel in močnat krompir, krompir, tega ni treba šc posebej omenjati. Krompir „Triumf ima svoj sad lepo v gruči, in se zato lahko izkopava. Iz enega krompirja zraste 80 do 40 velikih, krompirjev. Znotraj je raneukaste barve, lupina rumenkasta in gladka, tudi oči so gladke. Kuha sc izvrstno in velja za najukusnejši krompir, kar je zgodne vrste krompirja. — Prodajal se ho na cvetno soboto na sejmu v Mariboru, na Sehmiedoveni trgu pri kapeli sv. Janeza z napisom na vozu „Triumf4 krompir. 168 2—1 10. marca 1904. 'SLOVENSKI GOSPODAR. Stran 7. Vodita lamoieialka. Izdelujem tudi vsakovrstne vodovode, kopeli, lilosete in sesalke, napeljavo acetilinovega plina, kompletne omare za ¡livo s hidravličnim pritiskom. — V zalogi imam vsakovrstne cevi i?. železa in pločevine kakor tudi vsakovrstne priprave za vodovode, ¡Miroslav Hideinan 51 6 koncesijonirani zavod za naprave v Mariboru, glavni trg št. 11. j Anton Paoluzzi :pos. v Cittanovi, Istria, 'prodaja lastnega vina. 'M »Pinot (belo) po 17 novčičev liter, ' belo domače „18 „ „ : teran „ 14 . Po tej ceni franko na postajo Trst; ►v svojih sodih se podraži za 5°/o-,537 Vzorci se pošljejo zastonj. 17 Oves („Willkomm«) Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za en oral. — Podpisano oakrbništvo po-šUja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 3 K 20 v predplačila. 65 6-5 Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah, Štajersko. Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila, Na svetovni razstavi v Parizu 1. 1900 „Grand p rix" Postavno reg. varsv. znamka. Svetovnoznani ruski karavanski čaj brata K&CPopoff v Moskvi. Zalagatelj več evropejskih dvorov. Najfinejša marka. Dobi se v originalnih zavitkih v vseh boljših trgovinah, n 556 10—10 Narav, francosko žganje ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 1-20 gld. z navodilom vporabe. Stari konjak se priporoča posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica l-50 gld. — Pri naročitvi 4 steklen, pošiljatev frankira. Benedikt ISeri.1, posest, graščine Golič pri Konjicah, Sp. Štaj. V zalogi pri Al. Q u and e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Mozirju ______pri Martinu Ž u s t e r._____526 52—22 Razglas. Sindikat nemškega vit. reda, ki je ob jednem zapuščinska obravnavna sodnija, pozivije vse tiste, kateri imajo kot upniki zapuščine gosp. Albina Schwinger, umrlega dne 20. iebr. 1904 v Gradcu, duhovnika nem. vit. reda, župnijskega oskrbnika pri Sv. Miklavžu poleg Ormoža, kako terjatev, naj se pri podpisanem sindikatu (Dunaj I, Singerstrasse 7) ali pa pri rentnem oskrbniStvu pri Veliki Nedelji, javijo dne 31. marca 1904 ob 10 uri dopol. ali naj do tega dne vložijo pismene prošnje v tej zadevi. — V nasprotnem slučaju nimajo upniki do zapuščine, ako bi se taista z naznanjenim: terjatvami izčrpala, nikake pravice, izvzemši pravice do rubljenja. Sindikat nemškega viteškega reda. Dunaj, dne 22. febr. 1904. 104 8~8 Gustav Bandian m. p. svetn. velikega nem. mojstra in svetn. Italije. Prodaja barv v Mariboru, Tegetthoffova cesta 33. Veleč, duhovščini in cenj. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo barv, lakov, firnlsa, karbollneja, olja zoper prah, olja za stroje, apna, glpga, cementa, ooplčev, krtač in leet, kakor tudi vse drugo v to stroko spadajoče blago po tovarniških cenah. Vsakogar zagotavljam, da če samo enkrat pri meni kupi, ostane vedno moj odjemalec. Z odličnim spoštovanjem 112 5-3 FRANC KOLAR, slikar in barvar. Pozor! I » Kdo želi za velikonočne praznike lep, fin in trpežen % klobuk £ dobiti, naj ga kupi pri vitanjskem klobučarju Viktor Jankovič, Vitanje. Iščejo se za prihodni čas izurjeni 83 3—3 lončarji, sukalci, kot tudi oblikalci; prošnje naj se pošljejo pod ,Lončar' na upravništvo časopisa. Jožef Kolarič, mizarski mojster v Mariboru Tegetthotfov trg št 3 (prej samostan sester reda sv. FrančiSua), absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na o. kr. tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju 376 26—16 se priporoča slavn. občinstvu v izdelovanje vseh miiarskih izddelkov za poslopja, pohištva in uprave za sobe in prodajalnice, ter vsakovrstno delo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostegšega izdelka. Načrti in proračuni so na razpolago. isifeaio© priporoča tiskarna sv. Oirila v Mariboru. Slovenska tvrdka! Alojzij Horvat kamnoseški mojster X X K v Račjem pri Mariboru — priporoča — 38 12—3 nagrobne spomenike HHZHZZZZ razne velikosti po najnižjih cenah. rs> g zaloga pohištva ^ i B I v Mariboru, Koroška cesta stev. 24, IZ .v Velika in raznovrstna zaloga politiranega pohištva 15 |H iz umetnega lesa, inatrac, podstavkov za matrace, fi divanov, zrcal in otročjih vozičkov. H Samo kratek čas po znižanih cenah! ■ Posojilnica in hranilnica v Spodnjem Dravograda priredi v četrtek pred Velikonočjo, dne 31. marca v Narodnem domu svoj 1 © te ^ i o b 6 a i m Tb Q se — s sledečim vsporedom: — 147 2—1 1. Predlaganje letnih računov. — 2. Razdelitev čistega dobička. — 3. Volitev novega odbora. — 4. Razni posveti. Shod se vrši ob 1. uri popoldne. Ako bi se ob določenem času ne seilo dovolj društvenih članov, zborovalo se bode uro pozneje pri vsakem številu. — K obilni udeležbi vse drustvenike uljudno vabi odbor. Semenje! | ¡sss. častno miznanje! 1885. Semenje! Mm Berdajs v Mariboru priporoča 87 12—4 vse vrste poljskega, vrtnega in gozdnega semenja Semenje! priznano izvrstne kvalitete in za najnižjo ceno. Semenje! Slavnemu občinstvu usojam se naznanjati, da sem dne 23. svečana 1904 otvoril svojo odvetniško pisarno v Celji, RotovŠka ulica Št. 12. v hiši tik nemške cerkve. V Celji, dne 26. febr. 1904. Dr. J os. Karlov še k, oavetnih, 106 3—3 gg i m 1 si § Él Delniška družba l o združenih pivovaren Žalec in Laški trg - naznanja, - da je otvorila zaloge svojega piva V PoIjČaiiall pri g. Ant. Sagadin-u V Ljutomeru pri g. Fr. Sever-jn. 315Z151 pi^Šjp^BlpiiglS] | p^lsljfi^E] p\j7I51 P52I5M m m m ÍG Sadjarstvo in vinarstvo ima prihodnost! Kmetovalcil Zasadite vsak najmanjši prostorček z drevjem; dobiček Vam ne odide. Priporočam svojo veliko zalogo močnih in lepih 131 4—2 sadnih dreves kakor tudi D^E" ameriških pozlalitnjeiiili trt cenah. — Za kmetovalce in šole znižane cene. po nizkih V. V e r š e c drevesnice in trsnice Bizeljsko pri Brežicah, Štajersko. ■bmmbbbi Vsakdo naj si naroči oenlk. hbbshm Trgovskim vrtnarjem velik popust! Prostovoljna prodaja. S Dne 16. sušca t. 1. se bo na sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. gor. prodalo v Gornjih Žerjavcih ležeče želarsko posestvo pokojne Treze Majer, ne spod 1600 K. „Vzajemna zavarovalnica " ? Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v I^jubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. „Vzajemna zavarovalnica v IJubljani" je edina slovenska. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. 524 44 Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! Svoji k svojim. *3NE Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo. Odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. Tisk tiskarne sv. Cirila.