276. številka. Ljubljanu, petek 1. decembra. IX. leto, 187tf.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti prejeman za a v str o - o^er s ke dežele za celo leto Hi ^|<l., za pol lota 8 ^Id,, za četrt leta 4 gld.  —  Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubi j ano za Četrt leta 2 gld. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivole irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Eolmanovej hifii št. 3 »gledališka stolba". O p ra v n i Š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
manja. Tako je bilo z vojsko v severnej Ameriki, ki nas je stala 100 milijonov funtov ster-lingov, tako z vojsko proti Francoskej repu-liki, zaradi katere smo naredili 500 milijonov dolga več. Potem smo začeli takozvano »krimsko" vojsko, katero še dundenes vse obžaluje, hočem reči, skoraj vse, kajti našim ministrom je ipak prav.   V tej vojski smo prolili dokaj krvi, pomnožili si dolge, a koristila nam nij nič.   Nekateri ljudje si domišljajo, da vojakovo življenje nij vredno, da se govori o njem in da je vojak le zato plačan, da se da me-sariti.   Vedno se bom spominjal besed onega moža, ki je bil člen stranke, ki je hotela vojsko.   Rekel je:   „Kaj bomo jadikovali o mrtvih; človek umrje samo enkrat, kaj nas briga, kje in kako".   A boga-mi, dosta nas briga, dosta brigu vdove, sirote, starše, brate, sestre, prijatelje onih, katere je bodalo pre-bolo ali krogi j a raztrgala. Kaj si mislite, ako vidite, da valovi ribiča požirajo? Ali ne teče ves narod na kraj nesreče, ali se ne poloti vsakoga občutek pomilovanja?   A tu poginja eden sam človek.  Ali se vam nič ne zde stotine, ki poginjajo v vojski!
Kaj pravite k temu, da gre Angleška v boj proti krščanskim narodom na kontinentu. Čudno se mi zdi, da se po takovih izkustih Še nahaja človek, poleg tega prvi minister, ki poziva angleški narod, naj plane v novo voj • sko, ki bo ravno tako dolga, ravno tako draga in nesrečna, kakor ona 1. 1855. Pravijo nam, da je Rusija agresivna, da hoče vzeti Carigrad. Tudi 1. 1855 se je to trdilo, a do-godjaji so dokazali ravno protivno.
Trdi se, da sama Turčija more rešiti Bospor in dardanelsko sotesko. A Turčija je več nego tri sto let zapirala prehod, in le
Rusija jo je prisilila, da ga je otvorila mejna-rodnemu prometu. Za krimske vojske, kakor danes, so trdili, da so interesi Angleške v Indiji in v iztoku v nevarnosti. A dokazati tega dozdaj še nikdo nij mogel. Moje iskreno mnenje je, da nemarno čisto nobenega interesa tam, in da vse iztočno vprašanje, kar ee nas tiče, nij vredno niti da bi se eden sam človek usmrtil poradi njega. Zato se nadejam, da ne bomo šli v vojsko.
Euski car je z našim poslanikom govoril tako, da se je videlo, da želi miru. Te izjave carju delajo največjo čast, kajti on se priziva na dobro mišljenje, na miroljubnost, na krščansko mišljenje angleške dežele; toda navzlic temu naši ljudje ne upajo Rusiji. Jaz pak se nadejam, da so krutosti, doprinašane po div* jem turškem narodu vzbudile našemu narodu vest, in znto sem prepričan, da se ne bo dal vleči v to vojsko, naj mu zapoveduje kateri minister hoče. Čas je, da se vprašamo, kako da se ravno krščanski narodi vedno koljejo mej soboj ? Ko bi mi mogli, ne da bi se bogo-kletstva zakrivili, boga vprašati, kateri zločin se mu zdi največji, odgovoril bi nam sigurno: vojska. Kajti v vojski so zedinjene vse krivice. In ravno oni narodi se hote vedno bojevati mej soboj, ki imajo vero, katere utemeljitelj se je zval „kralj miru", in Anglija sama izdaje za vojsko vsako leto 30 milijonov šterlingov.
Čas bi pač bil, da bi državniki pojmili, da ne vladajo lopov iz Abrucov in Kalah rije in divjih hunskih čet narodovskega izseljevanja. Čas bi bil pač, da bi razumeli, da vladajo krščanske narode.
Poprašajte svojo vest, in ako vam ona vaše prepričanje potrdi, ne pošiljajte svojih sinov
Poštena beseda.
—k. Angleški narod in njegovi veliki možje ne mislijo o iztočnem vprašanji tako, kakor angleški prvi minister, Disraeli aH lord Beakonsfield, ki, kakor drugi sinovi Abrahamovega rodu, tira politiko, ki je na korist angleških kramarjev in ki hoče po vsej sili ozdraviti „bolnega moža", nad katerim so zdvojili uže vsi zdravniki, prepričavši se, da nema v sebi ni najmanje življenjske moči. Oglasil se je proti Disraelijevi politiki uže enkrat znani angleški državnik Bright, in nedavno je pri nekem zboru v Llandudnu zopet ta mož imel govor, iz katerega razvidamo, da angleški narod, kar ga je Se nepopačnega po boleznih, ki izvirajo iz koristolovja in sebičnosti, o ža-loigri v iztoku drugače misli, nego li oni mož, ki vodi sedaj politično osodo Angleške. „In-depend. belge" prinaša celi dolgi govor, a mi posnemljemo iz njega le najvažnejše momente.
„Kadar se ozrem okolo sebe, pravi Bright, zagledam takoj napake in nerodnosti svojega naroda, kar se tiče vojske. Akopr&m je naše geografično položje tako, da se nam vojske nij treba bati, akopram je našega naroda značaj miroljubnost, akopram imamo toliko denarja, da se nam nij treba boriti za košček zemlje, rinemo se vendar bolj v vojsko, nego li kateri god drugi narod. Uže početkom tega stoletja smo zapravili dve miljardi za vojsko, ki nam nij donesla nijene koristi, katere nij bilo treba za rešenje naše česti — a vendar smo jo začeli. Lord Russel trdi, da v zadnjem stoletji bi se bili ognili lehko vsake vojske, ki smo jo začeli. Kajti nobene nij zahtevala niti naša čast niti naša zaui-
Listek.
i
Griška Otrepjev.
(Po Petrusevskem in drugih spisal J. Ste klasa.) (Konec.)
Narod je mrmral na nazvanega carja za to, ker on nij živel po starih običajih, ali vendar ga je ljubil radi njegove dobre in rai-lostljive nravi in ker je skoraj vse veroval, da on nij varun, nego rojen car. Narod je bil srdit samo na Poljake, ker so se v Moskvi oholili in Ruse žalili; na Poljake vzdigniti se so bili vsi pripravni na prvo besedo. "Vasilij Šujskij je to priliko vpotrebil, da pokonča samozvanca. Nekatere bojarje, koje je Šujski videl, poklical jih je k sebi po noči na posvetovanje, kamor je prišlo tudi mnogo trgovcev in vojnikov. Šujski je naravnost povedal, da so Otrepjeva pustili na carski prestol samo za to, da se rešijo Godunova. Mej tem da se on ne drži starega reda, nego se je
združil s tujci, in od njegove malopridnosti grozi pravoslavnej veri veliko zlo, za to ga je treba odstraniti nemudoma. Vsi so na to pristali ter obečali ta zaključek tajno držati. Ali ker se nij bilo nadejati, da bi se narod vzdignil na samozvanega carja, zatorej je zbor sklenil: na odločeni čas zvoniti v plat zvona, kričati narodu, da Poljaki tolčejo carja, navaliti k samozvancu, kakor radi brambe ter ga ubiti. Narod pa naj mej tem časom pobije Poljake po znamenjih, ki bodo pred ta večer narejeni po hišah poljskih.
Nemci so javili Otrepjevu, da se proti njemu nič kaj dobrega ne snuje, kajti mnogi ga nazivljajo heretikom in sleparjem, a ženo njegovo pogansko carico. Ali sainozvanec jih nij poslušal, nego dal celo ovadnike kazniti. Tako je preteklo veliko duij. IG. maja so bo-jarji v imenu carskem zapovedali nemškej straži, da gre po noči lehko domov, ostavivši v dvorcu samo 20 mož. Po noči se je začelo biti v plat zvona v zvoniku Ilja Preroka, a
na enkrat so se oglasili vsi moskovski zvonovi. Trume naroda so hitele na Krasno plo-ščado (trg); tam je bilo pa uže na konjih 200 bojarjev in dvorjanov. Kdor izmej naroda nij vedel, zakaj je ta hrum, temu se je povedalo, da Poljaki bijejo bojarje in da hočejo tudi carja ubiti. Šujski je s svojimi odšel v Kremlj, drugi pa so napali Poljake.
Vsled zvonenja in hruma se je zbudil sainozvanec j ali njemu so rekli, da mora biti kje v mestu požar in tako se je vpokojil. Šum pa je vendar postajal vedno veči in veči, tako, da je uže Otrepjev slišal krik in viko; on je poslal zatorej Basmanova gledat, kaj se tam godi. Basmanov je videl iz dvorskih vrat množico, ki je kričala, da naj se jej izda sainozvanec. Basmanov je zaloputnil vrata, zapove-dal nemškej straži, da ne sme nobenega v dvor pustiti in pohitivši k Otrepjevu, povedal, da se je Moskva pobunila. Samozvanec pa je pograbil za meč, stopil na pomole in kričal: Jaz vam nijsem Godunov !M   Iz množice so
in P«
in bratov v Turčijo, ne sodeljujte pri tem prokletem sistemu naše vlade. Uplivajte rajši, kjer se le da, v prid krščanstva pa miru."
Idrijska industrija.
Iz Idrije 23. nov. [Izv. dop.] Precej pozno, ali enkrat vendar le je prišlo tudi naše mestice na vrsto, da se je v njem krepek korak v povzdigo naše obrtnije s špijcami ali zobci storil. Tretečeni ponedeljek namreč se je pri nas odprla nova šola za izdelovanje „zobcev". Dolgo 6asa smo uže opazovali, kako se sem ter tje po Avstriji obrtnij-ske šole ustanovljajo za različne rokodelec, in videli, da se je obračalo od poklicane višje •strani pozornost na tako velevažno hišno industrijo. Koraki katere so za napredek naše ■obrtnije vneti možje v dosego nove šole storili, imeli so vspeh. Izpoznavši živo potrebo obrtnijske šole v Idriji, je v tem stroku dobro poznati min. svetovalec g. E. Herman preskrbel da je ministerstvo kupčijstva zaukazalo, v Idriji takoj šolo za špijce ustanoviti, in je potrebne -denarje v ta namen iz državne blagajnice odločilo. Za učiteljico je na novo ustanovljeno šolo poklicana domačinka gdč. F., katera si je dosedaj gotovo mnogo zaslug pri izboljšanji omenjene obrtnije pridobila.
ČJrez dve sto let je uže, kar so se pričele -v Idriji zobci ali špijce izdelovati in brž ko ne so to obrtnijo zanesli v Idrijo rudarji, poklicani s Češkega ali Saksonskega. Mej vsem tem dolgim časom, nij najti kake dobe, ki bi bila kako znatno izboljšanje teh pridelkov prinesla. Rudarska žena in hči ste „ k le pij ali" ravno tako, kakor njih babica ali stara mati v svojih mladih letih. — Kupčevalke so nosile izdelke v jerbasih na glavi prodajat po bližnjih vaseh in mestih in od tega vsega, kar so mogle zobcev te kupčevalke v denar iz-preobrniti, je odviselo stanje naše hišne industrije. Le malo jih je bilo tacih žensk, ki so se upale z jerbasom na glavi za več dnij w sveto" Idrijo zapustiti, in te nijso imele niti najmanjšega pojma o pravilnem trgovstvu. Nij bilo čuditi Be tedaj, da je naša hišna industrija toliko časa le životarila da je bil zaslužek do poslednje dobe jako pičel. — Da, ako ne bi bila naša rudarka s smešno malim zaslužkom zadovoljna, o idrijskih špicah ne bi bilo uže davno ne sluha ne duha več.
Sedaj, ko ima Evropa za prevažanje blaga parni stroj in železne ceste na razpolaganje,
je pa tudi prišel za idrijsko hišno industrijo čas,  stopiti v kolobar svetovnega trgovstva. Dobi, v katerej so naše „klepljarce" s težkim srcem pričakovale,  kedaj bode prišla kupče-valka domov, k Bogu molile, da bi ona vrnila se s praznim jerbasom,  tej je,  upajmo, za vedno odklenkalo.  Proč tedaj je čas,  v katerem so  dekleta,   mesto pičlih zasluženih krajcarjev, dobile od kupčevalke kos špijc nazaj,   ker ta nij umela,  ali pa nij mogla — prodati jih. Kazen majhenega delokroga naših kupčevalk je pa tudi oviralo prodajanje špic pomanjkanje novih izgledov ali muštrov, če je tudi desetkrat v jednem letu obiskala kupče-valka s svojim blagom jeden kraj, desetkrat v letu je ponujala kupcem,  rekel bi eno in isto blago. Okus je zahteval novosti,  ali kje jih vzeti, in tako so v bližnjih krajih začeli izdelki  tujih narodov izpodkopavati, če prav skromni trg idrijskih kupčevalk. Nove muštre! nove muštre! to je bilo enoglasno zahtevanje kupcev, in pomanjkanje novih izgledov je bila stalna tožba naših prodajalk.  Tako so stale reči, ko je v skrajnem času bila naenkrat pričela reformirati" izdelovanje idrijskih zobcev gospodičina,  ki  je sedaj od ministerstva poklicana za voditeljico omenjene obrtnijske naše šole. Izdelovanje blaga, ki je modernemu okusu priležno, je opozorilo trgovce na idrijske špijce in mahoma je zadobila naša obrtnija drugi, veselejši obraz, in prekoračili so naši izdelki meje avstrijske. Pot je tedaj dan, po katerem je razvoj naše industrije mogoč.   Da pa ta industrija doseže svoje mesto v svetovnem trgovstvu, bilo je treba, da država s svojo pomočjo priskoči. S hvaležnostjo tedaj zabilježimo ustanovo nove šole.   Vlada bode skrbela da  doseže  Idrija moč v eno vrsto stopiti z mesti v Francoskej in  Belgiji,  ki so zarad svojih zobčnih izdelkov slavna. Da je mogoče to doseči, smo popolnem opravičeni upati. Naše rudarske žene in dekleta so bistrega uma in n eu trudi j ivo pridne.  Ves čas kateri našej ru-darki ostane, kadar poskrbi svoja mala hišna opravila, ona uporabi za izdelovanje špijc, kajti pri našem rudniku za ženske roke nij opravila in s poljedelstvom v našem kotliču nij mogoče se pečati. Ker mož ima pri rudniku svoj zaslužek, ženi je mogoče, če je treba, z malim zaslužkom zadovoljni biti; ona se tedaj nema bati konkurence, in sme upati, da bode vsigdar lehko take delavke prekosila, katere se jedino od izdelovanja zobcev žive, kakor večinom na
Češkem, v Francoskej itd. Da je do sedaj zavzemala Idrijčanka tako nizko mesto v krogu klepljarc evropskih, in da je v nevarnosti bila odstranjena biti, temu je jedino le uzrok, da nij skrbela svoje izdelke v duhu novega časa izboljšati.
Sedaj je odločilni korak od strani države storjen. Začetek obeta mnogo; ministerstvo je naznanilo, da bode dunajski muzeum ved in umetnosti idrijski šoli pošiljal redoma najnovejše izglede špijc naših in tujih dežel. Po vsem tem bi moral vsak misliti, da je ta naredba vzbudila v Idriji splošno radost In — smešno je slišati — temu nij tako. Zagrizene v starokopitništvo so nekatere ženske strastno se hotele protiviti novej naredbi. Odbor za nadzorovanje šole, imenovan od trgovinskega ministerstva, je po svojem udu, g. katehetu Juvanu, poskusil, nerazumljivo nevoljnost pro-tivnic odstraniti, ter jih o koristi nove šole podučiti. G. Juvan je zbral v nedeljo po po-ludanskej božjej službi delavke v šoli in jim razložil, da mesto Idrija za vzdržanje šole ne bode stroškov imelo, da bode država ta dobrodelni zavod vzdržala i. t. d. Pustimo času, da bode takim bedakinjam nesprevidnost dokazal.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 30. novembra. Budgetni odsek rtriavnegi* #h«>m
je svoje delo dokončal. Budget ali proračun za leto 1876 je: Izdaje znašajo 405,574.474 gld., dohodkov pak je 376,637.817 gld. Realnega deficita je 2S,937.657 gld., katerega bo finančni minister z izdanjem zlate rente, ali pa s sprejetjem kakega „visećega dolga" pokril.
&t/wi se glede bankinega vprašanja pri-zivajo na zagotovljenja, ki so se jim dala in računajo na to, da se bode država potegnila z vso silo za to, da se bankno vprašanje ze-dinjeno reši. Ogerski ministri se boje kritike svojih rojakov. Zato pa hodijo okolo tega vprašanja jako nalahko. Zato pa „Pester Lloyd" tudi pravi, da Szell nij šel zaradi njega na Dunaj in da se bode le privatno bavil z ban-kinim vprašanjem.
ViittMje «lr£»v<».
Iz §*4>tp*'hu»'g<* javlja vladni važni telegram: Salisbury je v Berlinu in Beču valjda zadobil gotovost, da nij v prijateljskih razmerah treh cesarskih dvorov nobene izpremembe, in da je Rusija samo iz ozira na druge cesarske dvore dozdaj. z zadnjimi koraki še ča-
začeli nanj streljati, on se je pa skril za vrata. Basmanov je ostal na pomolih in začel nagovarjati bojarje, ali oni ga nijso dolgo poslušali, nego ubili ter vrgli s pomolov. Množica se je s krikom dalje pomikala na carsko stražo. Samozvanec je zopet izšel, da bi razgnal upornike ; ali videč, da se ne dado umiriti, pobegne v sobo k svojej ženi. Baztolmačivši njej, da se je narod pobunil in da naj bi se ona rešila, skoči on na odre, ki so stali še od njegove svatbe; hoče preskočiti na druge, ali omahnivši, pade na dvorišče, razbije si prsa in izvine nogo.
Blizo od tega mesta so stali na straži strelci; oni so slišali stokanje , prišli bliže, zagledali nazvanega carja ter ga z vodo polili Ko se je samozvanec osvestil, začel je prositi strelce, da ga ne bi izdali, ter jim je obečal velike nagrade. Strelci bo mu obljubili, odnesli ga zopet v dvorec ter nobenega k njemu pustili. Zdaj pa so se začeli groziti privrženci Šujskega, da pojdejo v strelecko svobodo ter
tamkaj žene in otroke njihove pobijejo. Strelci i so se preplašili ter začeli se dogovarjati; „če bode carica rekla," govorili so oni, „da car nij njen sin, potem naj mu se vsmiluje bog, mi se ne bomo zanj potegovali." Poslali so k carici glasnike in pričakovaje j\h, rogali se samozvancu in ga bili. Poslanci so se v kratkem vrnili, in eden izmej njih je rekel, da car nij Martin sin, kar je tudi sama potrdila; njen sin namreč je ubit v Ugliču, a le to je samozvanec. Le te besede so bile oglašene narodu s pomolov, ter so še pristavili, da so je nazvani car v svojih zvijačah sam obdolžil. Zdajci se iz vseh strani zaslišijo kriki: „ ubite ga, odsekajte mu glavo!" En dvorjanin je vstrelil na samozvanca iz puške, drugi so se vrgli nanj z meči, klali ga, odsekali mu glavo ter vrgli njegovo truplo s pomolov. V pesni se opeva ta čin skoraj čisto tako, vsaj podobno: A v tu poru (čas) strelci dogadalisja (mdnili) — V Bogoljubov monastir metalisja (pridrli), — K carice Marfe Matvjevnje: —
rCarjica ti, Maifa Matvjevna! — Tvoje li eto čado (dete) na carstve sidit, — Carjevič Dmi-trij Ivanovič?" — A v tu poru carjica zaplakala, — I takovi reči vo slezah (solzah) govorila: — „A glupi strelci vi, nedogadljivi (neprevidni) ! — Kakoje moje čado na carstve sidit V — Na carstve u (pri) vas sidit — Raz-striga Griška Otrepjev sin. — Ubit moj sin, carjevič, Dmitrij Ivanovič, — V Ugliče od tjeh bojar od Godunovih!" — Tut (tu) strelci dogadalisja, — Vse oni sobirolisja, — Ko (k) carskemu krilečku (stopnicam) metalisja, —
— I tut v Moskve vzbuntovalisja. — Griška razstriga dogadajetsja, — Sam v verhni (gornji) čerdaki (podstrešnična izba) ubirajetsja (pobegnil) — I na krepko zapirajetsja. — A zlaja (zla) ego ženo, Marinka bezbožnica,
— Sorokoju (pokrivalo za glavo) obernulasja
— I iz palat von viletjela. — A Grička razstriga v tu poru dogadljiv bil: — Brosilsja on s teh čardakov na kopja oštrija, — Ko tjem strelcam, udalira (smelim) molodcam; —
kala. Rusija ima na konferenci odločno izjaviti, da se o turške j ustavi ne more ni govoriti, da se avtonomija mora uvesti, zato je pa treba okupacije. Prosto je drugim ▼lastim udeležiti se okupacije, če pa tega ne-čejo, mora Rusija eksekutivno postopati. Če Turčija vsak predlog glede odcepljenja in usa-mostaljenja vstalih provincij odbija in zoper to protestira, zato je Rusija tem protestom nasproti postavila se kakor gre.
V Si'hi/i ministerska kriza traje naprej. Vendar dozdanji ministri državne posle vodijo dalje tako dolgo, da pride Marinovič iz Peterburga in se položje izčisti. — Te dni je prišlo zopet 100 ruskih prostovoljcev. — V orožnih fabrikah v Kragujevci so bili tuji delavci delo popustili, ker nijso baje točno plače •dobili, ali bili so pomirjeni in delo zopet začeli.
Iz !##'»• javljajo, da pojde general
^Manteuffel zopet v Peterburg. Nemčija hoče svojo podporo drago plačano imeti in terja od Rusije boljšo trgovinsko konvencijo.
Tnv&hi sultan bode baje sam komando turške vojske prevzel. Tudi njegova dva sina bosta poveljništva v vojski dobila.
Dopisi.
I k 4 ■*■■«»ml |ti 27. nov. [Izv. dop.j Po dolgem počivanji, najhitreje zavoljo slabih večletnih pridelkov, ko ljudstvo nobenega veselja nema, napravila je tukajšnja čitalnica sinoči zopet veselico v prostornej čitalniškej dvorani, kakor sitnež v „Nov.u trdi: Program je bil: I. „Odvetniki" komična spevoigra. II. „Na kosilu bom pri svojej materi." III. Tombola in ples. Ta program je privabil mnogo gostov, domačih in tujih kij uhu slabemu vremenu. Moške moči vse so navadno na svojem mestu bile, tako, da so se poleg ploskanja katerega nij kraja ni konca bilo, „ Odvetnik i" ponavljati morali. Gospod A. je prvi pot na odru bil a je v roli kot odvetnišk solicitator dovolj smeha vzbudil. Gospodični J. K. i K. P. slobodno na vsaki oder stopite, čisto govorite lično se obnašati i na odru se vedeti, da njima nij vrste na belokranjskej zemlji. Oosp. Kapeletovi še vrh vsega hvala gre, ker neutrudljivo z besedo in dejanjem dela. Ona nij samo sposobna igralka na odru z besedo, ampak tudi umetna igralka na glasoviru. Ne bom obširniši veselega večera popisoval, samo trditi moram; da je vse prav dobro zadovoljno do belega dne bilo, pričakujemo več takovih večerov.   In ljudstvo ako ne  odmah vendar
I tut emu takova smrt slučilasja (pripetila). — — Marina tudi ne bi bila ušla bedi, ko bi ne bili dospeli bojarji ter jo odpeljali v varen kraj. Dvor je bil ves poplenjen, in ko so eni po njem gospodaril, obračunavali so drugi B Poljaki: napadali je nasilno, in izvabljivali s prevaro, poubijali in plenili. Ali ta poboj je trajal samo do poldne, ker so daljne prelivanje krvi zabranili bojarji: njim je bilo samo za samozvanca, a ne toliko za Poljake.
Samozvanec in verni njegov sluga Basmanov sta ležala tri dni na Krasnej ploščadi; Bamozvanec na mizi v obličnUi, s piščalko in gajdami; a Basmanov na pruki, pri njegovih nogah. Potem so Basmanova pokopali pokopali pri Nikoli Mokremu, a samozvanca v ubožnej hiši. V tem času so bili hudi mraz skoz celi teden ter nijso pokončali samo žito po polju, nego celo travo po travnicih. Narod je začel govoriti, da je temu vzrok čarovnija heretika — razstrige; zatoraj so njegovo telo izkopali iz zemlje, sežgali ga, nabili puško s tem pepelom skupaj s smodnikom ter ustrelili na to stran, odkoder je prišel samozvanec.
s časom bode gg. delavcem in delavkam na narodnem polju hvaležno.
Domače stvari.
— („Der dumme Kerl von Lai-bach") ki sicer tudi na ime „Tagblatt" sliši pripoveduje predvčerajšnjem v nekem kratkem dopisu iz Novegamesta, da je še nekoliko narodnjakov v Novem nie3tu, ki pa bodo kakor on (t. j. der dumme Kerl) v božjo previdnost zaupa — kmalu poginili. Trecej potem pa v istem dopisu nadaljuje, da je zdaj v novomeškem nemškutarskem kazinu precej živahno — ali (čujte!) mnogo je pa tacih ka-zinskih udov, ki se na previsoko narodno stališče postavljajo („aufs hohe nationale Ross" — pravi)! — To je uže več nego Čudno, to bi bilo uže nenaravno, da bi se narodnjaki po mestu če dalje bolj izgubljevali, v nem-škutarrfkem kazinu pa od dne do dne bolj šopirili in napihovali! Torej vprašamo po znani nemški prislovici: „Erklare mir, Graf Oerin-dur, des dummen Kerls Unnatur!"
— (/a stolnega p ro Š t a) je imenovan g. stolni dekan Jožef Zupan. Dotično papeževo pismo inu je 29. nov. došlo iz Rima.
— (Škof dr. Pogačar) se je 30. nov. odpeljal v Gorico na godovanje nadškofa dr. Andreja Golmajerja. Nazaj grede bo obiskal tudi Škofa tržaškega g. Dobrilo.
— (Kmetijska čitalnica v Pod-dragi) bode imela dne 10. dec. t. 1. točno ob 4. uri popoludne svoj redni občni zbor, h kateremu vse p. n. gg. društvenike najuljud-neje vabi Odbor.
— (V i tez Ofe nhaj m) je graščino Tur-niš pri Ptuju prodal in ob enem izstopil iz okrajnega zastopa. G. Štrafeli je hudo, ker iz necih kupčij zdaj ne bo nič.
— (Hercegovka) je prišla te dni v Celovec, da obišče svojega sina, ustaškega vojvoda Knežiča, ki je tam interniran. Prišla je iz Mostara, spremljana od sluge; oblečena je jako drago in okusno. Ona namerava prositi pri vladi, da sina izpuste, da se povrne v domovino.
— (Smrt na ladij i.) Iz Trsta se piše: Trgovec Apolonio iz Kopra, star 55 let je sedel vtorek s6 soprogo in sinom vred na la-dijo, da bi se peljal v Trst k zdravniku. A jedva se je parobrod začel pomikati, zgrudil se je bogati mož mrtev na tla. Zdravniki so konstatirali, da vsled srčne napake. Truplo so odnesli takoj v mrtvašnico k sv. Justu.
Razne vesti.
* (Požrtvovalen d o m olj ub.) V Genovi na Italijanskem je umrl te dni vojvoda Galiera, ki je svojemu rojstvenemu mestu po-podaril 20 milijonov lir. Vojvoda je uže veliko premoženje podedoval, katero si je pa pomnožil na več ko sto milijonov. A uže dolgo časa nij več bil podvzetnik, nego je le gledal, kako bi svojej domovini koristil. Zapušča edinega sina ki v Parizu študira. Govori se, da je Galiera zato toliko daroval, da bi sin preveč ne podedoval, ki se trudi za socijalistična načela.
* (Se stolpa p al.) Kal vinska občina v Leveuci na Ogerskem je z Dunaja poklicala nekega mastilca, da bi jej cerkveni stolp po-mastil. Ker bi pa oder preveč stal, postavilo so se tri lestve druga vrh druge. Delo je bilo uže skoraj dovršeno, pa se mastilcu premakne ena lestva, da on z velike visočine pade na tla in se razleti. Zapušča vdovo s tremi otročiči.
* (Tatvina na pošti.) Stutgartska policija je telegrahrala, da je od tam pobegnil poštni praktikant Kari Šmid 25. t. m. Smid je Btoprav 19 let star, precej velik, vitke po-
stave in ima črne, zvite lase, dolgoličen obraz, kriv nos in vdrte oči.
* (Sultan se kratkočasi.) V Carigradu v sultanovej palači nikakor ne mislijo, da je država tako v nevarnosti, kako je zares. Zdaj bodo poroke štirih princes pa štirih prinčev, z vso krasoto in ceremonijami; a vendar nekako bolj hranijo nejro prej. Nakupiti so v Parisu vsakojake dragocenosti, katere so baje pa z gotovim denarjem platili. — Sultan si napravlja velik vrt, v katerem bode imel vsakojake živali. Abraham paša, velik prijatelj umorjenega sultana Abdul-Aziza mu kupuje v Parizu race, golobe" itd. za omenjeni vrt. Ta Abraham je bil zastopnik egiptovskega kralja na carigradskem dvoru in ima nad 1O0 milij. premoženja.
* (Gluh o neme i.) V Njujorku sta se pred veliko poslušalci prepirala dva učena gluhonemca o volitvej predsednikovej. Videlo se je z njijnih obrazov, da sta se bila z dobrimi dokazi.
* (Petrolej) se draži. Uzrok temu je to, da se ga več porabi, a inenj dobi iz Amerike. Lansko leto je bilo v Ameriki 300O jam in natočili so ga vsak dan 23.000 sodov, to je v vsakej jami 7 1/a soda. L *tos pa se ga dobi v 5200 jamah komaj 20.000 sodov na dan, to je v vsakej jami 4 Vs soda.
Umrli v Miitoiluni
od 23. do 28. novembra: T nacij Zorinan, kidar, 40 let, v bolnišnic', za viietjfin možjanov. — Uran Onim, delavca žena, 36 let, v bolnišnici, za jetiko. — Marija Lipori, zasabn.. G*i 1., za vtrpljenjem pljuč. — J«i8. Vrbovec, gostač, •iS |„ za pljučnico. — Uraa Mihelič. 29 1., za vtrplj. pljuč. — Alojzij P.itcrnoster, mizar. 27 let, za jetiko. - N«'ža Kos, gruntarjuva žuna, 45 1 t, za v; rplj njem pljuč. — Jane« Mihevo, zasebnik, 68 let, za uremijo. — Ana Kos. hči fabriške delavke, 16 Idt, za zobno mrzl.co.
sen bolnim noč in zdravje brez leka in urez ntroskov po izvrstni
Sevalen ti Barry
30 let mi« Je sij bolesni, ki bi jo ie bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih t > rocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni / želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ileze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-i .vljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato ilj, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, lilenje krvi v glavo, i i.uonje v ušesih, slabosti in ble vanje pri nosečih, i »žnost, diabet, trganje, ahujšanje, bledicico in prečenje; posebno se priporoča za dojonee in je bolje, ■i-;i,'o dojničino mleko. — Izkaz it mej 80.000 spriče-zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri* Wala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra* 'jgft profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, & i.-iivilnega svetnika Dr. Angelstetna, Dr. Shorelanda, «1 . Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-scn-irt, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih >sob, se razpošiljava na posebno zabtevanje zastonj.
Kratki Ukaz ii 80.000 ipričevalsv.
Na Dunaj i, 18. aprila 1872. Prelio je uže sedem mesecev, odkar sem bil v breznpnem stanji. Trpel sem vsled prsnih iičut> utenih bolečinah, in sicer tako, da sem od dne do dne vidno g.nil, in to zaprečilo je dolgo čisa moje stadije, čul sem od Vaše čudapolne Revalesciere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se Čutim po mesečnem užitku Vase tečne in okusne fieva-taitciere popolnem zdrav, tako, da brez najmanjega tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam fgem bolnim to primerno prav oenO in okusno hrano, kot najboljši pripomoček, ter ostanem Val niani
Gabriel Tesflhner, »luH-irelj javnih višjih trgovskih Šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne a pel, 17. aprila 1862. Gospod ! Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujsanja in bolečin \ sake vrate sedem let sem strašno. Nij som mogL niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-uavljenje, vedno nespanje, tor aem trpela vodno na raz draženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez, da bi moje bolečine zlajšali. V polnej obupuosti poskusila aem Vašo Revalesciere in Bedaj, ko jo uživain tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da moreni mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov jouja moje prisrčne hvaležnosti in popomega spoštovanja.
Markize de Brehan.
Šr. 65.715. Gospodični de Hontlouis na neprebavljen) i, nt-spanji in hujianji.
Št. 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kadiji in bolehanji dušuika, omotici in tiSčanji v prsih.
Revalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meno, t. me pri odrasčenih in otrocifl prihrani 50 krut već i coni, ko pri zdravilih.
V plinastih pn&ioah po pol fonta 1 gold. 50 k> > 1 (roti 'a pM. Ml str«, 2 -nnta 4 goid. 50 ar., 5 ni. tov 10 ffoid., J S fantov '40 tfoitL, "2i vaatov it» goi..
Koviiit;*ifc4<jr^-'".i«(5tuvjji v pa*'.o.i.i in Revalesciere Chocolatee v prahu i it ta« 1 ,;lu. 50 -.r.. ~i4 l*j i g; rto ju\, 4tt tas • gl. 50kr., v prahu sa 120 tu* tU <l Prodaje: Dti M»rry k .; >iip. na >*w . *?t, *.»'.» fls«hx««i>*; &t. || '»-.lior v vaeii nostih pri dobri lek»rjjh in "pnearijokih •.• •• >\uth ;udi razpošilja <iu asjaka hiAa n .m: itraje po poštnih .>.-£■. \n< o i;i al povsotjih. V l.jctoljmul Ed mi.-., J. 8 v o b oda lekar pri »zlatem orlu", v Kelti pri lekarju J. P i o damu, v Celovcu pri lekarju Btrnjaoherju, Spljetu pri lakarju A lj i no v i ću, v Trata pr likarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Rocci. in J, Hirschu, v Zadru pri Androviću. f>4
Loterij ne srećke.
V Gradci 25. nov.:  32. 66. 55. 54. 48, Na Dunaj i 25. nov.:  68. 50. 23. 54. 48. V Brnu 30. novembra:    3. 35. 15. 66. 30.
Dunajska borza 30. novembra.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih      60 gld. 25
Bnocni dri. dolg v srebru M
J8«0 dri., posojilo 107
Akcije narodne banke 817
Kredi, ne .ikeijo 137
Loudon i-*7
Napol. 10
C. fr. cekini 6
Srebro 115
85
20 50 17'/, Oi
Učiteljska služba.
Na enorazrednej ljudskej šoli v Hoteder-šici (logaški okraj) oddaje se služba učiteljska z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje naj se ulože pri hotenjskem krajnem šolskem svetu do 2 8. decembra 18 76.
Jemljem si čast naznanjati vsem onim, kar.tj h Sejo z dobrim mesom postrežem biti, da sem tačetkom meseca decembra odprl
novo mesnico
a Rttireni trga, hld. št. 19 nova, »» stara, v Mlllcevej hlal.
Se spoštovanjem (372 — 1) mesar.
Vsakovrstne
bolečine v zobeh,
ki so tekar zadeli gnjiti ali so uie votli, odpravi takoj in stalno slavni indijski ekstrakt. Brez njega ne bi smela biti nijedna družina zaradi izvrstnega njega vspeha. Jedino pravi se dobiva v Bteklenicah po, 35 kr. in Tu kr. v Ljubljani samo pri Edvard Mah.ru. (277—7)
Franc-ove esence za življenje.
Gotovo in skušeno sredstvo proti večini boleznij z vspeSnim učinkom in sicer tako, da bi morala vsaka gospodinja tako zdravilo pri hiši imeti. (53—32)
Jedino pravo dobiva so pri
Gtal>rlcl Piccoli,
lekarju, na dunajske, cesti v JJubljani.
29. novembra: uvooa   Perko iz Dunaja.
!Jri Slona: Saje iz Vrhnike. — Ruprecht iz Iga. — Lužar iz Hrastnika. — Jahn iz Kamnika.
Pri Malici: Hanack iz Dunaja. — Dolenec iz Kranja. — Fesler iz Linca.      Ostrpay h Dnna'a. — Krani iz TVsta — Tiro t iz Dunaja._
Svetinja napredka pri Dunajske} razstavi 1873.
Srebrno svetinjo Lincerske razstave 1875.
Visoko čislanemu duhovenstvu.
Jedina trgovina na Dunaj i!
katera je ugodna za tako slabe čase, sklenila je cene blaga ie za 30 Vo
znižati in ta jo
Kineškega srebra fabrikna zaloga
II. Ilettelliclin.i <& C o..
HD-u-usLj, Kamtnerstrasse 1^, v "bazarju.
Veljalo je na primer. HB
Stef. Berlyak,
meščan in cerkvenih paramentov fabrikant
priporoča se za i k Ida vanju vsake vrste
cerkvenih del,
ka-vor tudi
talare, duhovenske suknje itd.
in to po najnižji ceni.
Vo/eriine, za katere je tudi snov pridejana, sprejemajo se za montiranje in se izdeljujejo nsjskrbnejše, odgovarja se tudi na vsa naročila s poštnim povratom. (373—1)
Tovarna na Dunaji VIII., Piaristengasse št. 7. Zaloga    „      „     L,      Grunangergasse št. 6.
Drag. Berlyak,
zlatovezka,
priporoča se za izdelavanje
baldahinov, zastav, stavnic za pevska, strelna, veteranska in požarna društva.
Ornati za apliciranje
se sprejemajo.
6 žlic za kavo 6 navadnih žlic 6 nožev za obod . , 6 vile    „    „    . , 1 vel. žlica za juho , 1 n    „    „ mleko 1 moka skledica z žlico
prej gl. 3.f)0, . 7.50, n 7.60,
.
3—, 6.-,
sedaj gl. 1.5« „   * 7*
. L«© - 3,-
prej
sedaj
4—,
3.50, 3.-, 3.—, 6.—, 8.-, 8.-,
gl
6 nožev, 6 vilic, 6 žlic
6 žlic za kavo,
1 posodica za turški
tobak . . . . gl 6 m al. tas Za sladkor „ 1 posodica za maslo „ 3 korke s podobami „ l par svečnikov . „ 1 majolka za čaj . „ 1 posoda za olje i oset „ Posebno za tluriln prlprurno! i vseh 24 komadov v I 6 desertnih nožev, \ vseh 24 komadov v l elegantnem etnijn na- | 6 „ vile, (elegantnem etuiju mesto gl
I     • *T .
srebruino in kmečkega
1.54» 1.20
: i.5o
kr. 90 gl. a.—
n «•-
- 5--
24 samo   I 0       „      žlic,     f namesto gl. 26 50 kr.       I 6 postavcevzanože,) samu gl. 0.75. Najnovejša pasta za čiščenje zlatnine, srebruino in ki srebra, škatljica 25 kr., 6 škatljic gl. 1/20.
Jako lepe taso, msjolko za kavo in čaj, servico za čaj, stojnica za pogmene mize, girandole, posipalci za Biadkor, čašice za jajca in garniture za jajca, posodico za zobotrebce, sponke za servijeto itd. itd. Na vzunaj razpošilja se točno in vestno proti poštnem povzetku. Na zahtevanjo dopošilja se tudi razločeni cenik brezplačno. (142—14)
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse,
FIIiIFJl BSBSYlS£fiEA9
priporočil p. n. občinstvu colo vrato pravih sdmvlllllll in loitlcl nili Mredutev, ki ni) bo VMvleJ kut Uvrstilo iikuzala in gotovo ozdravila.
Titod »pričal Jo o tem.
3*2 r.fln. otičinstvo se proii, d» Harno onu Npevijalitete  na pravu sprujmu, ki uaiio liriuo no«ijo.
Posladkorjene pile sv. Elizabete za rictonia bl*ui '»Imnijuj" , čiitijo kri, in nijao ClSlCnjo KlVI fikddljivo ; ilubrc pOMMO pri l>olozni)i v vpoiinjih r«Biiil», r.imioi, boluznili pmnili organov , koio in oi:ij , otrok in iemk ; oiliiruvijo zupretju, pravi vir nujvoč boloznij. Ta pila je najholjii in najcoiiujii izilulok to biro. 1 \ iil.ir. H skntuljic, a 1'2U pilanu, atuiio 1 n\., poaumczno ikatljico 15 kr. Odlikovane no a Jako oaNtečlm aprlčaloiu il% orncK« NV«tovalt*M prof. IMtlia.	Dr. Fremonta prerodilni liker, i$Sffi avoiilo a ulil.	Odontin zobna pasta, 5601,01,010 Prt hn 11 Kino prinesen, olajša takoj najhujšo migreno in r u-HU Ki,lVobi)i. i gi<i.
	Prsne cigarete iz smrekovih igel, 'S za iiiiilulio. -i i kosov Z »lil.	
		Dr. Bayerja pravi pulherin, ^fttfS gani, daju kozi barvo ros in llmbarjuv. a I gld. 50 kr. in a> HO kr.
	Protinski duh, aromatičen, ff*i£5?iZfiZ uli ri'viiiiiti/.ciii, 70 kr. Iniootintl Parialla ozdravi jako naglo viuk iiiuhunii IIIJCl/llUII UaUUIItS, kttUr pripor ali buli tok» bres slabili naaloilkov I gld. dO kr.	
		Royerjeva hemerojidalna maža, \:ZJZ ki hemarojidu trpe. I gld. SO kr.
Beautne Girome, lIV"tno ^'VoVr* °"ebllno		Salicil-antisuitin !,vrn,JV,««kr,,,u,,,u,,"t,mJ,lr,,k
Dr. Callmanna lasno barvilo, E!"::t"u:: vi'li'iini lanu vaako barvo (črno, ru.iuvu, ruiucno) S glil.	GllŠni dllh, n»JboVl* »rmlatvo proti guii (krofu, 70 kr.	vuiivii uii *-'wmi n ii^ m i,o^ it r»o kr, SaliCilnO  milO, liaJ»>otJ»« >■> najcenejše milo. 2ri kr.
	Ilmptoliničlf i enlr 'z najboljši'' iviuurskiU pluniimkili UlliCLCIJIlIMVI 9UIV, sume; olajia takoj vsak kasolj in (irsuo bolezen, TO kr.	
Orijentalni prah za dame, S; <bi'lo ali rosa) 1 Hiti- 1» & OO kr.		Schrierove zobne pile "v„ri-K;:':'J,""J" z"ru"
	Mpnthin najboljše /ilruvilo zuzeloiluv, potolnii krč, ne rabi IflCIlMIlll, tudi kot zobna tinktura in ustnu voda, r»« kr.	Storax-Creme, a^VoSTpritoto
Elektro-motorični vratni trak, bon^^S; najboljši uapi'h 1 ulil. SO kr.	Margerite-boubons za kašelj, 30 kr.	VAVlirioi nnnir   proti nahodu, pmiieinu kutaru, vrutobolti VVIlnSI pcipil, i„ hripi.   I gld. »O kr.
p| pon:_n   edino dobro • i.-.l-no proti izpuciaiiju l.i , in Cl DCIII1U, »dpruvljonj« lUHkin 1 «ld. HO kr.	Draillnn %a vau »iusiie bolezni, proti gluhoti, iumonju UICIIIUII, dobro. 70 Kr.	Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr.
Ko mleiiMl rano «.1 iciusl.o mleko I M kr.   >      le (<•» 1» oiio<|i, moka a Bu kr.   l»r. (dolljev |<<lilnl prali .1 ft kr.   1'opova anatcrliiova umliia voda :i 1 kII. m kr.   I.lwl>l|rov misni ckNtrakt </h funtu bi kr.   |»V. I*l'«ll«>riiiniiiiova solina |>ti*.in a 1 ^rld. '2~> kr. 1'ulloia rvNesliiu |t<im»tlu ii 1 gld. 5(1 kr. llreu luna poiiiiidu K H (»hran jen je las ii 'j gld.,   ho  vedno  frifini v zuli>«i.    Vidiku skladiičn pitrf llllt'rlj .   mil,  poiltad   itd. prvili puriškill tirni,    ć'okolaslo fraiieimkuga društvu od 011 kr, do u rUI. funt.   I*ravl ruski rttj .. 1 gld. 1 4 funta.   S k Itidis«-«- vuukujakih iiiNlriiinesitov za zdruvljenje, kukor suiiiok list i rl. hrizKiilnic«', lutudnžv, juko ceno.    Vidiku zuhi^a zobnih krfucie. siuiuk. iu drugili loitlvluili ■•«•<-! J.
Priporočamo p. D. občinstvu zdravilu v posladkorjeni oblici, kakor: kini«, kopaivu, doverski praški, železo, jetrno olje, broinkali, jodkuli, raharber, dvojno ogljenokisla soda, magnezija itd. po najnižji ceni..
NajznanejSe specijalitete farmacije in parfimerije Francoske, Angleške, Ameriške,  Nemčije,  Švice in Avstrije so pri nas vedno za dobiti. (3G8—2)
■■m     " ra/.|»o>ilj«iiio ali proti gotovini ali post nemil povzrtju in pri en-groS nakupu dnjeiuo vt>llk« rabate.
Izdatelj m urednik Josip JurCič.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne".