Posamezna Številka Din 1*30.
St 184.
V Ljubljani, v nedeljo 17. avgusta 1924.
Poštnina ir gotovini*
Leto L
i
mm
i	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	|
I	Mesečna	naročnina:	•
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. |
Neodvisen političen lisi
■    m— ■■» -j  i rt	■>	■"■■■
Uredništvo: WoIfova ulica St.1/1. - Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
|	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa,
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. |	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13-633.
Q«|nt'ltM|MtMSMtM9M|NtNSMSwtN|MC
*i+m
V čem le bistvo 1
Pod vtisom samo strankarskim interesom posvečenega časopisja nazira velika večina naše javnosti popolnoma napačno na razvoj notranje-političnih
dogodkov.
»Liberalno« časopisje govori o nevarnostih, ki so nastale za narod in državo z nastopom nove »klerikalne« vla-tie. V zvezi s tem se na dolgo in na široko razpravlja o protiustavnih činih nove vlade, pa čeprav ni podan niti Predlog za pričetek debate o reviziji ustave. Silno mnogo se govori tudi o Nevarnostih, ki groze našemu narodnemu in državnemu edinstvu, pa čeprav j® bila ravno te dni končana abstinenca Hrvatov in so glasovali celo radičevci 2a vlado, kateri načeluje centralist Davidovič in v kateri ostro povdarja državni interes Voja Marinkovič.
Na drugi strani pa tudi časopisje ’ladnih strank ne zamudi nobene pri-r~e> da ne bi naslikalo političnega po-jozaja v kolikor mogoče strankarskih barvah. S pretiranim zanosom se govori in pi§e o zmagi nad »reakcionarnim« prejšnjim režimom in z neverjetno lahkomiselnostjo se obljubljajo zlati gradovi.
Treba povedati na ves glas, da ne Sre danes niti za centralizem in niti za avtonomizem, da ni v nevarnosti niti državno edinstvo in niti plemenska suverenost, da niso še danes niti centralisti in niti avtonomisti upravičeni govoriti o svoji zmagi, ker gre danes samo za ustvaritev onega pomirjujočega Ozračja, ki bo omogočilo debato o vseh teh vprašanjih.
Zakaj največja ovira konsolidaciji Baših notranje-političnih razmer je rav-00 silovita razpaljenost, ki vlada med Političnimi strankami. Vse se je v svoje nazore in težnje naravnost zagrizlo in postalo je nedostopno tudi za najbolj evidenten argument. Samo če pade čisto lahna beseda o event. napakah ustave, že so pokonci vsi centralisti in razburjeni klici o ogroženosti državnega edinstva zadone. In naj kdo samo namigne o dobrotah centralizma, ki ima oncno tudi svoje dobre strani, kakor vsaka stvar, in že je pokonci ves pisani tabor centralistov in avtonomistov.
V	takem ozračju je vsaka pametna rešitev nemogoča, ker tudi sprejem najbolj evidentnega predloga se smatra za izdajo lastnega pograma. Zato je Prva dolžnost, da se strasti uničijo, da Postanejo volivci za pametno besedo dostopni.
In to je tisti silni argument, vsled če-??r ie apel na narod trenotno napačen. Volitve bi bile samo v korist onim, ki 21 ve od razpaljenih strasti, volitve bi samo okrepile pozicijo demagogov. Ni-So Pa samo demagogi v vrstah Radiča »n takozvanih separatistov, temveč demagogi so tudi v vrstah onih skrajnih »državotvorcev«, ki z apelom na patriotizem volivcev uganjajo nepatrijotiČ-a° strankarsko politiko.
Treba je do skrajnosti izločiti iz javnosti upliv partizanstva. To pa je izvršljivo le z vzgledom od zgoraj. Zato je Prva naloga vsake vlade, da je objektivna in da z naravnost pedantično natančnostjo izvaja zakon in pridobi tako državi staro avtoriteto. Zato pa je naravno, da so tisti, ki že sedaj govore o bodočem maščevanju na zgrešeni poti in da jim zato ne gre izročati vlade.
Sila Radiča in njegovih tovarišev ni v njihovem programu, temveč v slabosti naše uprave in pa grehih, ki jih je zagrešil Pribičevič. Da je temu v resnici tako, dokazuje dejstvo, da je vstop v III. internacijonalo bil za Radiča in njegovo stranko brez posledic. Gotovo Pa je tudi to, da ne bi Radič nikdar dosegel svoje sedanje moči, če bi se ž niim 1. 1918 in 1919 postopalo le malo bolj pametno.
Treba zato vzeti Radiču njegove glavne argumente in šele tedaj bo koristna z njim debata o narodnem in državnem edinstvu in o vseh drugih, danes še prezgodaj razgrnjenih vprašajih. 2e danes pa je treba skrbeti, da oo Radič o teh vprašanjih sploh hotel mirno govoriti in zato ne gre, da se Proti njemu nastopa najostrejše; S silo
Povratek kralieve dvojice v Beograd
Beograd, 16. avgusta. Včeraj ob 4.30 popoldne sta se vrnila kralj in kraljica iz Bleda v Beograd. Na kolodvoru je pozdravil kraljevsko dvojico ministrski predsednik Davidovič, vojni minister Hadžič in notranji minister Na-stas Petrovič in dvorsko osobje z dvornim maršalom gen. Damjanovičem na čelu. Kralj ni sinoči nikogar sprejel v
dvoru. Pričakujejo, da bosta danes sprejeta v avdijenco Davidovič, ki bo kralju referiral o situaciji, in Ninčič, ki bo prav tako izrazil mnenje radikalov o situaciji. Zvečer odpotuje kralj z predsednikom vlade Davidovičem v Oplenac in Topolo, kjer se bo udeležil parastosa za svojim očetom, pok. kraljem Petrom Velikim.
Vprašanje velikih županov.
Beograd, 16. avgusta. Politična situacija v Beogradu danes ni zabeležila nobenega važnega momenta. Vršijo se le konference vlade za sporazum med vladnimi grupami glede imenovanja velikih županov. Danes dopoldne bi moral biti Davidovič sprejet pri kralju v avdijenco, pa ni prišlo še do tistega časa do sporazuma glede namestitve velikih županov v Bosni. Zemljoradniki so zahtevali, da ne dobe Muslimani nobenega velikega župana. Muslimani so nato izjavili, da ni gotovo, ako oni ostanejo v vladi in jo še nadalje podpirajo. Tako so zemljoradniki morali popustiti in so dobili Muslimani dva velika župana v Bosni, enega v Travniku in enega v Banjaluki. Tri velike župane v Bosni dobe zemljoradniki. Vendar je še
to vprašanje odprto v toliko, ker zahtevajo demokrati in radičevci enega velikega župana. Radič namreč pravi, da ima v Bosni veliko število svojih pristašev. Ni pa še prišlo do sporazuma glede velikih županov na Hrvatskem. Radič zahteva na Hrvatskem vsa mesta zase, demokrati zahtevajo vsaj dva velika župana, Korošec pa zopet enega velikega župana.
Beograd, 16. avgusta. V zadevi namestitve velikih županov sta zjutraj dolgo konlerirala Nastas Petrovič in Davidovič. Ako bo prišlo do sporazuma, bo Davidovič popoldne odšel v avdijenco h kralju, a prav tako bo Nastas Petrovič popoldne predložil kralju ukaze o imenovanju velikih županov v podpis.
Radičevri ne vstopilo v vlado.
Podpirali ]o bodo.
Beograd, 16. avgusta. Iz vladnih krogov doznavajo, da je Radič odbil ponudbo Davidoviča, da vstopijo njegovi poslanci v vlado, ker smatra, da to ne bo v nobenem oziru spremenilo
današnje situacije, ker je stabilnost vlade, ki jo podpirajo radičevci, zasigura-na. Politični krogi splošno smatrajo, da Davidovič ne bo uspel, da uvede radi-čevce v vlado.
Velik uspeh sokolskega zleta v Zagrebu.
VLADA IN BEOGRAJSKA OBČINA.
Beograd, 16. avgusta. Ukazni komitet ministrov je včeraj nadaljeval svoje delo v predsedništvu vlade. Na seji so razpravljali o vprašanju velikih županov. Veliki župan beograjskega okruga bo g. Laza Atanatskovič, advokat v Beogradu, ki bo vršil začasno tudi posle šefa oddelenja za Bačko, Banat in Baranjo v notranjem ministrstvu. Za velikega župana v Banjaluki bo postavljen g. Niko Manojlovič.
Beograd, 16. avgusta. V političnih krogih se širijo vesti, da današnja vlada pod pritiskom centralnega odbora demokratske stranke pripravlja na beograjsko mestno občino udar in sicer radi tega, ker je beograjska občina v rokah radikalov. Razlog temu bi bilo nezakonito delo uprave. Postavljen bi bil občinski komisar. Radikali izjavljajo preko »Samouprave,« »Vremena« in »Srbskega bona,« naj bo vlada, ako to stori pripravljena na krvave žrtve. Radikali so bili dosedaj v opoziciji mirni in lojalni, sedaj pa utegne vlada spoznati, kedo so radikali, ker se more pripetiti, da bo vlada padla brez parlamenta.
cpcTANFjf
JOVANOVIČ - DAVIDOVIČ.
Beograd, 16. avgusta. Zjutraj je predsednik skupščine Ljuba Jovanovič posetil Davidoviča. Govorila sta o bodočem sestanku skupščine. Jovanovič bo zvečer skupno s kraljem in Davidovičem odpotoval v Topolo.
se tu ničesar ne da opraviti, temveč edinole s prijateljsko besedo.
Omenili bi še en moment. Da se pri-prosti ljudje še danes navdušujejo za Avstrijo, temu gotovo ni vzrok noben političen prevdarek, temveč priprosta konstatacija, da se je tedaj pod Avstrijo živelo bolje. Ustvariti zato boljše živ-ljenske pogoje in na mah je premagana vsa separatistična teza in razvoj naše države je zasiguran.
Popustiti vsem sedanjim avtonomistom in federalistom v njih upravičenih zahtevah, varovati pa pri tem za enkrat le interese državnega edinstva, nastopiti proti vsem skrajnostim ter ustvariti atmosfero pomirjenja je zato teza pravih državnikov.
In da bo ta teza zmagala je gotovo in zato nam jamči tudi ime Jovanoviča.
.U
SEJA EKONOMSKO - FINANČNEGA KOMITEJA
Beograd, 16. avgusta. Sinoči se je vršila seja ekonomsko finančnega komiteta, na kateri so razpravljali o carinski tarifi. Finančni minister je demen-tiral vest, da obstoji med njim in trgovinskim ministrom nesporazum. Dalje je vlada sinoči odobrila nekaj likvidacij.
Z a g r e b * 16. avgusta. Nad 12.000 sokolskih gostov je prispelo te dni v Zagreb, da se udeleže sokolskega zleta. Sokolske telovadne vrste so neumorno vežbale, da se dostojno pripravijo na nastop na telovadišču, kjer je prostora za 2000 telovadcev. Kraljev zastopnik general Srečkovlč je posetil telovadi* šče v spremstvu staroste zagrebške sokolske župe dr. Gavrančiča ter staroste JSS Gangla. Občinstvo je navdušeno vzklikalo kralju ob prihodu njegovega zastopnika. General Srečkovič je zasedel kraljevo ložo in povabil k sebi starosto Gangla, zastopnika COS Dvo-faka, starosto poljskega Sokola Zamejskega ta starosto ruske sokolske zveze dr. Verguna. Javni telovadbi }e prisostvovalo nad 15.000 gledalcev. Med drugimi je nastopila tudi deca, ki jeza svoja ljubka izvajanja prostih vaj
žela obilo priznanja. Nastopili so tudi češki Sokoli in vojaška godbena šola i* Vršca. Vojaki v popolni bojni opremi sq izvajali Jehličkove vaje. Mornarji II Djenoviča so vzbujali prav tako mnogo pozornosti Vseh vojakov je nastopilo 1800. Tudi nastop Sokolic je bil krasen*
V	Narodnem gledališču je bila zve* čer prirejena slavnostna akademija, kjer so nastopili naši in Cehi. Ob tej prilildt so se češke Sokolice izkazale kot pr* vovrstne telovadkinje. Olimpijska vrst* bo nastopila v nedeljo. Zanimivo je. d^ je zagrebški separatistični Sokol napo« vedal svojo prireditev ob istem času^ kakor Savezni Sokol. Teh prireditev so se udeležili samo domačini in se ni prH reditev posebno obnesla. Do incidentom ni prišlo nobenih kljub temu, da je blo* kaško časopisje na vso moč hujskal^
Teror na Bolgarskem.
Beograd, 16. avgusta. Kakor poročajo iz Sofije sta bila iz Tatar Pa-sardžika privedena v Custendil dva mladeniča, ki sta obtožena, da sta člana rodbine Satmobiljskega. Mladeniča sta
Pobijanje Stambolinskijevih sorodnikov.
i
bila hitro prepeljana v Šafardat in tani ustreljena. V okolici Sofije je bilo prav* tako ubitih nekoliko glavnih voditeljev zemljoradnikov.
DAVIDOVIČ PRI KRALJU.
Beograd, 16. avgusta. Tekom današnjega dne bo predsednik vlade Ljuba Davidovič sprejet pri kralju v avdijenci, zvečer pa odpotuje skupno s kraljem v Aplenac in Topolo. Za pou-deljek ob 10. dop. je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bo poročal Davidovič ministrom o avdijenci in razgovorom s kraljem.
URADNIKI PRI DAVIDOVICU.
Beograd, 16. avgusta. Včeraj so posetili Davidoviča zastopniki uradniškega udruženja v Beogradu in mu predali pismeno predstavko o podizanju uradniškega stanu. Dalje so predstavniki udruženja prosili Davidoviča, naj ukrene kaj potrebnega za izboljšanje uradniškega stanja. Davidovič je predstavnikom obljubil svojo podporo.
DAVIDOVICEVE URGENCE
Beograd, 16. avgusta. Vladni krogi trdijo, da je včeraj Davidovič vložil pri vojnem ministru Hadžiču akt, v katerem zahteva, da podvzame vojni minister vse potrebne mere, da se že enkrat konča opančevska afera. Prav tako je tudi pravosodnemu ministru predložil Davidovič akt, naj se čim preje zaključi sodnijska- preiskava v znani odeški zadevi. ______________
»SAMOUPRAVA« V VLADL
Beograd, 16. avgusta. V članku »Težke pogreške« navaja današnja »Samouprava« nekega francoskega pisatelja, ki je dejal, da so politične pogreške težje od zločina. Tu je govor o Davidoviču, ki s svojo glupostjo in s političnimi pogreškami napravlja narodne zločine, ker z oživljanjem HRSS obenem oživlja hrvatsko vprašanje in napravlja v državi težak položaj. Zato je Davidovič sam odgovoren.
NAŠA DELEGACIJA ODPOTOVALA
V	BERN.
Beograd, 16. avgusta. Sinoči je odpotovala naša parlamentarna delegacija na konferenco y Bern.	,
Nemčija popušča.
London, 16. avg. Včeraj so se vršili med nemško delegacijo in angleškimi ter amerikanskimi delegati ponovno sestanki. Nemški delegati so obvestili zaveznike o odgovoru, ki so ga prejeli iz Berlina. Končno so odšli nemški delegati v sedež francoske delegacije na pogajanja s Herriotom. Po ta-forma<*Sah iz nemških krogov, bi bili Nemci pripravljeni pod gotovimi pogoji sprejeti francoske pogoje za vojaško izpraznitev Poruhrja in sicer bi se morala francoska obljuba o izpraznitvi Poruhrja protokolirati v končnem zapisniku Londonske konference.
London, 16. avgusta. Odgovor predsednika nemške republike Eberta na brzojavno vprašanje dr. Manca se drži v tajnosti. Zatrjuje se pa, da je Ebert odgovoril, da je treba na vsak način sporazumeti se s Francijo. Na Nem čijo je najsilnejše učinkovalo dejstvo, da je svet štirinajstorice soglasno odobril francosko stališče.
V	BRAZILIJI ZOPET IZBRUHNILA REVOLUCIJA.
Pariz, 16. avgusta. New York Harald poroča iz New Yorka, da je v Braziliji vnovič izbruhnila revolucija, ki žejo ogroža interese državljanov. Država Amaconas je popolnoma blokirana, tako n. pr. se trgovci niso mogli podati v mesto Mancos! Neka paroplovna družba sporoča, da je tudi plovba po Amaconki prepovedana. Generalni bra-ziljskl konzul v New Yorku trdi, da še nima nobene vesti o novi revoluciji.
PONAREJENI DOLARJI.
Beograd, 16. avgusta. Ameriško poslaništvo je dobilo obvestilo, da se nahajajo v prometu falzificirani 5 ta 10 dolarski bankovci, ki se razlikujejo od pravih bankovcev po zelo slabi izdelavi.
ZAROTA PROTI ATANASOVU IN OBOVU.
Beograd, 16. avgusta. Po vesteh iz Sofije je makedonski komitet poslal v Jugoslavijo 2 svoja člana Popa Janova in Mihajla Kršeta, da ubijeta bivša ministra Atanasova in Obova. Kakor mislijo, bosta omenjena člana makedonske organizacije skušala priti preko Madžarske v Jugoslavijo.
ALBANCI SE BRANIJO ODDATI OROŽJE
Beograd, 16. avgusta. Po vesteh iz Albanije je albanska vlada dobila uradno poročilo o smrti Azam Bejte. V plemenu Šljaku in Temala. vlada velika razburjenost radi razorožitve. V ska-darski Male siji nočejo glavarji oddati orožja.
Rumuitlja se oborozuje.
Beograd, 16. avgusta. Po vesteh iz Bukarešte je rumunska vlada odo4 brila vsoto 1 milijarde 160 miiijonoV lejev za oborožitev vojske. Celokupna svota za oborožitev vojske je predvf* dena v budietu 4 milijarde letjev.
EKS-
X
PONESREČEN ATENTAT NA PRESNI VLAK.
Milan, 16. avgusta. Na ekspresni vlak Milan—Bordeaux je bil priprav^ ljen atentat, ki se je pa k sreči izjalo Takoj, ko se je vlak odpeljal iz posta: Vinnars je francosko železniško osobje zapazilo, da so bili vijaki, s katerimi st pritrjene tračnice, odstranjeni, Slučajno je vozil vlak na onem mestu zelo pft*
časi ta se tako izognil nesreči.
   . -
TRUPLO MATTEOTTUA ŠE NI NAJ-DENO.
Rim, 16. avgusta. Listi prinašajo podrobnosti, kako se je našel joplfi umorjenega poslanca Matteottija. Jopi® je našel neki cestni čuvaj v cestnem žlebu, 18 km od Rima. Splošno prevladuje mnenje, da so zločinci nalašč postavili tja jopič, samo da bi izvabili po* ličijo na kriva pota. V zadnjem času se širijo vesti, da so zločinci vrgli Matteottija v Tibero.
INTERVENCIJA DOBROVOLJCEV
Beograd, 16. avgusta. Včeraj & delegacija dobrovoljcev intervenirala pri agrarnem ministru in pri predseduf* ku vlade glede zakupa zemlje.
SPOPAD KMETOV IN KOMITOV.
Beograd, 16. avgusta. Iz Štipa javljajo, da je 300 Seljakov napadlo bol* garsko komitsko četo. V boju so bili ubiti trije komiti in štirje seljaki. Sedem komitov je ujetih,
DEMONSTRACIJE STAVKUJOCUi DELAVCEV.
L e o v e r, 16. avgusta. Stavka pristaniških delavcev se nadaljuje. Oddelek stavkujočih je skušal napasti iz zasede ladjo »France«. Popoldne se je vnel na? nekem parniku v pristanišču ogenj, ki so ga pogasili še le po treh urah. Zvečer so priredili stavkujoči delavci velike demonstracije po mestu ta prepevali mednarodne himne.
Borzna poročila.
Zagreb, 16. avgusta. V prostenl prometu: London 368.50, New York 81. Pariz 458. Praga 241.25, Curih 15.37, Dunaj 11.45, Trst 365.
Curih, 16. avgusta. Zaključne: Beograd 6.55, London 24.08, New York 528.50, Pariz 30.15, Praga 15.80, Dunaj T4.75. Trst 24.
STjrjUika »p.tsa danes al9Qftaft&
—rtfnj
Problem gospodarskega parlamenta
I.
Načrti za oživotvorltev »privredne-ga saveta«, obljubljenega od ustave, so skoraj gotovi in pričakovati je, da gospodarski krogi ne bodo štedili z vzpod-bujo in inicijativo, dokler se njih toli opetovana zahteva po organičnem sodelovanju z zakonodajo ob ugodni parlamentarni situaciji ne uresniči. V interesu ‘ čim pravilnejše rešitve tega vprašanja ili dolžnost časopisja kot organa javnega mrienja je, da skuša to novo misel pqtoni javne diskusije osvetliti otl kolikor mogoče mnogih strani. IA tega razloga, poleg tega pa tudi zato, ker je vprašanje gospodarskih svetov le<del celega kompleksa vprašanj o sta-novsko-poklicni reformi vsega parlamentarizma, ne bo odvišno, ako obravnavamo idejo gospodarskega parlamen-ta>.v splošnem. Vse'kaže, da imajo gospodarski sveti bodočnost za sebe in da utegne njih razvoj v marsičem ■ pre-u strojiti organizacijo parlamentarizma. Nm pomeri, njih bistvo in njihova včle-njfnost v dane razmere zahteva torej, ua-, pričnemo ab ovo ter si v kratkili potezah obnovimo sliko o sistemu načel, izraženih v sedanjih vladnih oblikah. Organični nedostatkd teh oblik ter njih,-praktične posledice nam bodo olajšali razumevanje vzrokov, zakaj je moralo nastati reformno gibanje in kakšni so‘ njegovi cilji. Samo ob sebi se razume, da v časnikarskem članku ne mo-repo podati Več nego ogrodje vsega idejnega materijala in le nekako stenografu; n o g par besedami naznačiti Slivne točke v splošnem še nejasnih, nedovršenih teoretičnih načrtov. Radi tega ne moremo niti omeniti mnogo interesantnih problemov in konkretnosti, ki so s stvarjo v zvezi. 4	:
'^Parlamentarna vladavina, kateri je svetovna vojiia pripomogla k definitivni -‘zmagi na evropski celini, sloni na dvčh glaVnih načelih. Prvo načelo je liberalna ideja o treh oblastih (zakonodajni, .upravni in sodni), drugo je ideja demokracije, ki, obstoji sama iz dveh prVin, namreč iz starpveške ideje narodove suverenosti (vrhovne oblasti) ter srednjeveško-fevdne reprezentativne -^zastopniške) inisli. Demokratična mi|el (ki je prešla v plodouosno svoje življenje iz sedaj znanstveno že davno nerabnih teorij o prirodnem pravu), praVi, da su v« ljudje po naravi enaki, do^ri, enakopravni, da imajo neke pravice, katerim se ne smejo-in ne morejo odtujiti in se jim odreci. Zato je vsak posameznik sam sebi vladar, vladar nad; ljudstvom pa, ki se pojmuje pripro-sto- kot aritmetična vsota poedincev (in me kot narodno in zemljepisno zaokrožen sfstem sodjalnih edinic), zopet le ljudstvo samo.
Ker je tehnično nemogoče, da bi ljudstvo kot homogena masa v praksi moglo vladati samo sebe, izvršuje to svojo samovlado po voljenih zastopnikih ,*%i pa ne zastopajo le onih, od katerih so voljeni, ne posameznih pokrajin |H slojev, temveč vsaki zastopnik zastopa ves narod v nedeljeni celoti; zastopniki torej niso polnomočniki v civilnem zmislu besede, ne smejo sprejemati specljalnega, imperativnega mandata; temveč so v imenu naroda suvereni izvrševalci narodove volje, njeni organi in jo izražajo v zakonih.
Vprašanje, kaj je smatrati za naro-
dovo voljo, kadar se zastopniki o čemerkoli ne morejo zediniti, (in to je pravdo) se je v zmislu demokratične misli moglo rešiti le s čisto mehaničnim, računskim pripomočkom na ta način, da se je volja večine proglasila, za voljo naroda. Naj si bo večina tudi le polovično število glasov pomnoženo z enim glasom, ona se smatra kot narodova volja, vse drugo se fingira kot zagrešena' ali nežagrešena zmota. Ta večina ima potemtakem pravico, in ker je formalno edino ona odgovorna, tudi dolžnost, kot zakonodajna oblast vzeti v svoje roke vodstvo vseh javnih naprav rer vršiti nadzor tudi nad upravno in sodno oblastjo. V to svrho ima večina pravico zahtevati, da vzame glavar upravne oblasti, naj si bo že deden ali voljen svoje ministre edino le iz srede vsakokratne večine v zakonodajni (spodnji) zbornici; ti ministri so v svoji skupnosti izvrševalni organ zbornične večine, njeni zaupniki in morajo odstopiti, čim se prikaže, da v katerikoli načelni zadevi ne soglašajo več z mnenjem večine.
Dočim je bil članstvo v zakonodajnih zborih v starem veku osebna pravica posameznih slojev in so bili drugi sloji načeloma izključeni, imajo v moderni demokraciji pravico, voliti svoje zastopnike in torej posredno sodelovati pri zakonodaji vsi člani družbe, ako ustrezajo gotovim splošnim pogojem. Racionalistični čudi demokratične misli ustreza, ako se je v svrho volitve ljudskih zastopnikov poseglo k mehaničnemu sredstvu, k volilni geometriji, po katerem se ljudstvo kot homogena masa razdeli zemljepisno na izvestno število številčno enakih odlomkov in se tem odlomkom dodeli pravica do enega ali,.več poslancev,
Kot organična središča ljudske vo-Ijej t. j. javnega mnenja, ali prav za prav pomembnejših struj javnega mnenja, so nastale takoj ob začetkih'ustavne dobe politične stranke (v modernem zmislu), in se razvile tekom 19. in začetkom tega stoletja v najvplivnejše činitelje državne politike, v posrednice med ljudstvom in njegovo vlado. Le one so mogle seskupljati v mnogomili-jonskem ljudstvu raztrošene posameznike po njih političnih, idejnih in soci-jalnih nazorih v enosmerne enote, tako omogočiti metodično izvrševanje splošne in enake glasovalne pravice ter vstvarjaii parlamentarne vlade, zmožne večine.
Žarišče in izhodišče vsega demokratičnega in parlamentarnega življenja se nahaja danes v osrednjih državnih zakonodajnih zborih. — Ako po čem, je presojati duh in metode naše demokracije po njihovem ustroju in delovanju. Le zagrizen reakcijonar more ospora-vati dobrote parlamentarne demokracije, vendar pa prikazujejo današnji parlamenti kot zgolj človeške naprave ne le vse hibe večno slabotne človeške narave, temveč tudi nekatere organične napake, ki so nujne posledice njihovega mehanizma in metod in ki so dale največ povoda za reformno gibanje, ki zahteva korenito preustrojitev vladnega sistema 'po socijalno-gospodarskih vidikih. Ker so klici' po gosp. parlamentu velikim delom kritike sedanje zakonodajne prakse, moramo omeniti one ne-
dostatke, ki se kažejo predvsem v kvarnih vplivih na gospodarsko življenje.
Eden največjih očitkov je oni o zakonodajni vsemogočnosti, o presplo-šnem poseganju v posle upravne in deloma tudi sodne oblasti. V tem oziru so napravili izvirno napako že ustvarite-Iji francoske ustave, ki je na evropski celini služila kot vzor vsem poznejšim; oni so namreč absolutistično moč prejšnjih krajih prenesli mehanično na demokratične zakonod. zbore in so pozabili poskrbeti za potrebne protiuteži, kakor so jih vstvarili Amerikanci s svojim od zakonodaje neodvisnim prezidentom, kateremu so izročili pravico do dale-kosežne inicijative in z ustavnim določilom, po katerem so sodišča upravičena preskušati zbornične zakone in jih proglasiti za neveljavne, ako kršijo ustavno zajamčene posameznikove pravice in svoboščine. Posledica legisla-tivne prepotence pri nas se kaže v pravni uesigurnosti, v protekciji in korupciji, s čemer se krši svobodno in enakopravno vršenje gospodarskih poslov.
Drugi očitek velja dejstvu, da za tako veleintelektualen in delikaten posel, kakor je zakonodajno delo, ustavno razen formalne gromotnosti ni predpisana nobena duševna kvalifikacija. Izbor poslancev prepušča država popolnoma samovolji političnih strank, ki se morajo pri Izboru svojih kandidatov ozirati veliko bolj na druge nego na intelektualne njihove kakovosti. Vsled tega pretežna večina zakonodajnih zborov ne obvlada zakonodajnega procesa ne formalno-pravno hi ne materijalno-tehnično, tako da je primorana, zatekati se v vsem h komisijam, te pa se morajo zatekati radi pripreme materijala. in podrobne izdelave načrtov k birokraciji, t. j. k politično neodgovornemu činitelju. Vlada pa razpolaga z birokracijo, koncentrira in absorbira v Sebi vso moč, tako da zbornica fungira le še kot registračni stroj in nima ne časa,' ne volje, ne sposobnosti s stvarno kritiko iznesti svoje pomisleke, kar potvarja v takšnem postopanju predvsem narodovo voljo, je dejstvo, da zastavijo v tej polbirokratični temi, v kateri dozorevajo zakonski načrti, mogočni posamezniki in močne gospodarske skupine z vsem svojim vplivom, da na škodo drugih dosežejo' za sebe zakonsko utrjene privilegije in udobnosti ter tako zopet kršijo splošno gospodarsko svobodo. Z drugimi besedami povedano, zakonodajna oblast leze pod vplivom razmer v odvisnost od zasebnih interesov in od uprave, ki bi imela njene zakone samo izvajati. Ako je birokracija strokovno pripremljena in vsled gmotnega položaja tujim vplivom matije dostopna, se kvarne posledice ne kažejo tako očito, vse drugače pa je tam, kjer osrednji uradniški aparat tej svoji ekstra-nalogi ni dorasel niti tehnično in vsled gmotnih razmer ne more imeti potrebne moralne odporne sile. Tedaj se pojavljajo zakoni, ki ne kršijo samo ustavnih načel, temveč vnašajo z včasih brezsmiselnimi, nepreudarnimi določbami nered v redni potek gospodarskega dogajanja. To so pptem zakoni, ki povzročajo celo trakuljo na-dalinib »zakonov o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o .. „
(Dalje prihodnjič.)
Tržaško pismo.
Oba poslanca naših tukajšnjih bratov se nahajata sedaj v Rimu, kjer podvzemata skupno z oberna poslancema nemške narodne manjšine akcijo, da bi se znani hakaii-stični odlok o omejitvi nepremične lastnine v novih pokrajinah Italije preklical oziroma ublažil. Slovanski in nemški poslanci so posredovali v tej zadevi pri ministru za notranje stvari Federzoniju, pri pravosodnem ministru Ovigliu in pri državnem podtajniku za vojno Clericiju. Tukajšnja »Edinost« poroča, da so bili slovanski in nemški poslanci tudi pri naučnem ministru Casatiju, .kar bi pomenilo, da ne gre samo za akcijo proti bakatističnim pohlepom rimske vlade, temveč za splošno akcijo, ki naj rimsko vlado prisili, da vzame nevzdržni položaj slovanske in nemške manjšine v Italiji ponovno v pretres ter razne morilne zakone, ki so bili izdani proti omenjenim manjšinam, vsaj v toliko popravi, da bi mogli Slovani in Nemci vsaj napol svobodno dihali — vsaj dihati!
Take akcije morejo biti uspešne le pod pogojem, da se podvzemajo sporazumno in po enotnem načrtu ob popolni in odkritosrčni medsebojni podpori med Slovani in Nemci. Vsak prenagljeni korak, vsaka osamljen? akcija, ki jo napravi kak poslanec na ! c jo roko in brez ozira na skupni načrt, mura stvari narodnih manjšin v Italiji le škoditi. Potreben je sporazumen nastop Nemcev in Slovanov tudi zato, da za-dobi celo vprašanje več ko slovanski ali nemški značaj, namreč značaj spiOšnega manjšinskega vprašanja. Do te enotnosti pa se more zopet priti le na ta način, ako vsi zastopniki toliko Slovanov kolikor Nemcev tudi med seboj sporazumno postopajo. Med Nemci je bilo. to tudi doseženo, dočim na slovenski strani tega ni bilo.
Po uvedbi Gentilejeve šolske reforme je bil novi zakon o razlastitvi našega ljudstva najtežji udarec, ki se je sploh mogel pričakovati. Nič naravnejšega torej, nego da stopijo vse tukajšnje politične organizacije takoj med seboj v dogovor, kaj storiti. Namesto tega smo doživeli, da je politično društvo »Edinost« v Gorici naložilo svojemu poslancu dr. Besednjaku, naj vloži na svojo roko interpelacijo zaradi novega zakona. Da je ta samostojni, nastop dr. Besednjaka moral napraviii čuden vtis ne samo na tukajšnjo slovansko javnost, temveč tudi na Nemce, ki so — kar je povsem logično — takoj mislili na skupno akcijo s Slovani, je Pač samo ob sebi razumljivo.
Skrajno prenagljeno je, če hoče v takem vprašanju, ki se tiče stotisočev slovanskih in nemških kmetskih gospodarjev, posredovati samo en poslanec, predno se je dogovoril z drugimi izvoljenimi zastopniki prizadetega ljudstva.
Kar se tiče akcije slovanskih in nemških poslancev kot takšne, se da predvidevati, da bo imelo to posredovanje gotov uspeh. Kakor sem mogel zvedeti, so nekateri ministri priznali, da je vlada šla z novim zakonom vendar malo predaleč. Upati je torej, da bo rimska vlada odlok o omejitvi nepremične lastnine ali sploh preklicala ali pa’ ga z izvršilnim pravilnikom v toliko ublažila, da bodo njega najhujše do-
V	Trstu, 15. avgusta 1924.
ločbe faktično odpravljene. Uspeh je verjeten tudi vsled tega, ker so začeli izražati svoje nezadovoljstvo nad neznosnimi omejitvami tudi tukajšnji italijanski listi (»Picco-lo della Sera« od 14. t. m.). Seveda je omejen njihov protest le na opozarjanje na škodo, ki jo bodo trpeli Italijani. Ce bi šle samo za Slovane, bi ga »Piccplo« popolnoma odobraval, ker priznava, da je treba Slovane nadzorovati Torej znana stara pesem, ki pa bo kljub temu in proti volji »Plc-colovega« pevca vendar le nekaj zalegla,
Že zadnjič sem Vara poročal o izjavi bivšega poslanca Ščeka o »neizbežni asimilaciji« tukajšnjih Slovanov, s katero Izjavo ie podkrepil v milanski »Seri« tržaški republikanec Scocchi svoje dokazovanje, dr so tukajšnji naši bratje obsojeni na skorajšnjo naiodovo smrt. Namesto zanikanja, k? so ga pričakovali vsi, ki niso mogli verjeti da je dal g. Sček laškemu nasprotniku tako ostro protislovansko orožje, je prišla polemika med tukajšnjo »Edinostjo« in »Goriško Stražo«. Ta poslednji list ne zanika ničesar, pač pa napada »Edinost«, češ zakaj je posnela Scocchijev članek. Goriški list brani zelo slabo in skrajno nerodno g. Sče-ka, zakaj slične obtožbe se ne dajo oprati z navadnimi časnikarskimi polemikami temveč se s tem doseza ravno nasproten učinek, Slučaj je tak, da zahteva od bivšega poslanca Ščeka formalno zanikanje.
Tukajšnji laški tisk, predvsem tržaški »Piccolo« je začel hudo gonjo proti slovanskim društvom. Naduteži zahtevajo, da se morajo vse kulturne prireditve primorskih Slovanov sploh prepovedati Gospodom, kf ukazujejo pri tržaškem »Piccolu«, je zraste greben menda vsled tega, ker se je promet v tržaškem pristanišču povzpel v zadnjih šestih mesecih na višino, na kateri je bil pred vojno. Gospodje pa pozabljajo, da prispeva v veliki meri k trgovski veličini Trste ravno jugoslovansko zaledje. Kot naj* r.ovejše nasilje nad slovanskimi kulturnimi organizacijami naj navedem prepoved soci* jalnega tečaja, ki ga je hotelo prirediti udru-ženje tukajšnjih klerikalnih dijakov »Dijaška zveza«. Ni dvoma, da bodo sledila še druga, nasilja, ker je razvoj društvenega de« lovanja naših primorskih bratov tukajšnjim šovinistom pravi trn v peti!
V	notranji italij. politiki ni nikake po* sebne novosti. Ločitev med fašizmom in opozicijo je še vedno popolna in ni znaka, ki bi napovedoval možnost sprave. Kot kronist pa moram omeniti ustanovitev nove klerikalne stranke pod Imenom »Centro na-zionale italiano«. To bo organizacija bivših članov italijanske popolarske stranke, ki s® vsled nezadovoljstva s politiko Don Sturza izstopili ter se izjavili za brezpogojno sodelovanje z Mussolinijevo vlado. Njih glasilo Je »Corriere d’Italia«, ki ie bilo prej tudi popolarsko glasilo. Kakor se vidi, bo to nova klerikalna stranka, katere politika bo
—	politika sredine in ravnoteže, kakor jo je imela prej popolarska stranka, dokler ni po umoru posl. Matteottija prešla v najod-ločnejšo opozicijo. V novi stranki se bodo torej zbirali vsi tisti katoličani, ki nočejo iti z Don Sturzom in popolarsko stranko.
A. Z.
Irtve strele v Italiji ob zadnjem neurji.
Kakor smo poročali v včerajšnjih telegramih, sc bile te dni tudi v Italiji hude nevihte. Dočim pa je pri nas zahtevala samo’ voda svoje človeške žrtve, jih je zahtevala’ v Italiji tudi strela. Par slučajev.
V Scrivellanu v Apeninih je udarila strela v streho kmetske hiše. Šla je skozi podstrešje, ki je bilo polno žita, v spodaj se nahajajočo izbo, v kateri so bili v onem trenotku kmetica in njena dva brata. Strela je vžgala kmetici obleko in vrgla brata na tla, istočasno se je udrl strop in ruševine in žito je trojico pokopalo. Strela je skočila nate na dvorišče ter ubila 165 kg težkega koštruna.
V Genov! ie udarila strela^ v kuhinjo stanovanja v petem nadstropju. Šla je krog in krog kuhinje, nato je skočila v sobo, kjer je ležala bolna ženska in je sežgala ženski rjuhe, nakar je izginila po istem potu, po katerem je prišla.
V Brindisi je ubila strela sredi ceste nekega voznika na vozu.
Podobnih slučajev vedo italijanski časopisi še več poročati.
?	t
t Vedsio zadaje eovgsU ?
I 8AM® I • «
| GRIČAR & MEJAČ, | ? Šeleaburgova ulica 3. ?
?	t.
^j| •• »«®*»	£
OB OB
L E K E NA
ROKE
nesTf
ERNATOVIC
Q g	MHTNI
Leopold Šmalc:
V, carstvu lakote.
(Konec.)
Prvi odmevi iz Evrope.
Vsakdo je bil vsaj z mislijo, Če že ne i dejanjem udeležen pri velikih zborih evropskih narodov vprid gladujočim in redko kdo pi z zadoščenjem čltal o darovih posa-tiieziiih držav, organizacij in privatnikov v prid Umirajočim milijonom. Delovanje Ara je splošno znano 1% kjer ime Nansena dozdai še nj bUo popularno, je gotovo postalo za časa'lakote.
Da pa se znajdemo v vrvežu nujnih jtikov in spopadov nasprotujočih si interesov in da bomo razumeli nadaljni razvoj od-»ošafev Rusije k Evropi In Evrope k Rusiji, ne bo odveč, če omenim prve vesti o odzivu Evrope in reakcijo nanje v Moskvi, čeprav je bilo že prvo minuto jasno, da ta način občevanja ne po držal in da se bodo merodajni organi spričo ogromne katastrofe zavedli svoje odgovornosti pred potomstvom, !e jim je že bito mogoče pmotiti sodobnike.’
Oc se mimogrede spomnimo, da je bil pred dobrim pol letom šele izgnan s Krima kot žakonlta oblast priznani baron Wran-tel in da se je pravzaprav ravnokar končala rusko - poljska vojna in z nio očitno vojno stanje med Rusijo in Evropo, pa brez formalnega fniru, pa bomo razumeli to napetost, s katero sc zmagovalci zasledovali dogodke v Rusiji.
Evropa je sicer takoj ponudila pomoč, pa vendar v tako dvomljivi obliki, da ji Rusija upravičeno ni zaupala. Ona je smatrala ta potrebno, da se sestavi anketna komisija, ki naj obišče Povofžje in prouči položaj. Sovjetska vlada je dovolitev potnih listov a’ prtori odklanjala, ker bi. se komisija morala zamuditi ves mesec, predno bi bila gotova Giad so pričakovali tudi v Evropi in sovjetsko Priznanje je bito; precej grenko. Potreb-aa je bila takojšnja PPmoč, ker Prepozna bi ne bila več, pomoč, S tem .se je strinjala tudi apolitična, pa tucU antisovjetika Intel!-
genca, ki je črna leta preživela z narodom m poznala položaj. Zato je odobravala to odklonitev, ker ni hotela novih avantur. V tej komisiji je vlada videla le štab ogleduhov ali pa organizatorjev upora, ki naj privede do njenega zloma brez vojne In velikih stroškov v tako pripraven moment. Da je ta njena bojazen upravičena, ji je dokazala tudi druga evropska formacija »Komitet pomoči- gladujočim- v Rusiji«, predsednikom katerega ie bil imenovan Noulence.
Noulence je bil za časa vojne v francoski vojni misiji v Petrogradu in ga je oktobrski prevrat našel v Rusiji. Začel je takoj aktivno po se za ti v notranjo borbo in je pri svojem umikanju na jug organiziral vstajo v Jekaterinostavu, od koder se je pa še
o	pravem času previdno umaknil in razrušeno in upepeljeno mesto prepustil svoji usodi. Jekaterinoslavski upor je znamenit s svojo upornostjo in z velikanskimi človeškimi In materiialniini žrtvami. Noulence je bil vedno aktiven v notranji borbi Rusije, osebno je bil pri svojih podjetjih sramotno previden, pri narodu je zapustil precej slabe spomine in zdaj naj bi bil organiziral pomoč Rusiji!
»Noulence, to je zastava!« je kratko in divje zakričal Trocki] iz Odese na vso Rusijo. »Noulence, to ie zastava, pod katero hoče zapadna buržuazija izrabiti svojega novega zaveznika — naš gladi«
Z Imenovanjem Noulence-a je bila ta namera tako očitna in očividna In tako neprimerna momentu, da je glasu Trockega pritrdila brez izjeme Inteligenca, četudi je videla v istem Trockem alfo In omega vseh nesreč v Rusiji. Preveč v mučnem spominu je ostal dimeči se Jekaterimoslav, ki ga ni dosegel niti »mnogostradalni« Kijev.
Med tem časom velikega stikanja In tipanja Evrope po Rusiji in Rusije po Evropi Pa je že Nansen razklnll svoje delovanje — brez fraz in brez anketnih komisij, delovito vestno in vzorno, ne oziraje se ne na desno, ne na levo, videč med seboj le milijone trpečega ljudstva. In Nansen je sam iskal pomoči m to v prvi vrsti pri Zvezi narodov, kier te poročal o položaju uničujoče*
' S tem referatom je povzročil prelom v pojmovanju ruskih razmer in je prisilil javno mnenje in državnike vsaj k rezerviranosti če že ne k pomočL
Njegov referat pa je še neprebavljen in svež izzval najgorostasnejšo izjavo Spalajkoviča, da raje vidi, da pogine 10 milijonov ljudi ko pa da bi dopustil pomoč sovjetski vladi.
Ta njegova izjava je bila najiskrenejši odziv oflcijelne Evrope, najneposrednejši in najpravilnejši izraz odnošajev te k tedanji Rusiji. To izjavo pa je Evropa urazumela šele potem, ko je že izzvenela. In Evropo samo ie postalo sram. Ta Izjava pomeni višek, pa tudi konec direktnih mahinacij proti gladujočim in nemaslciranih spekulacij na račun umirajočih milijonov.
Izjava Spalajkoviča je zgodovinska in je napravila v Rusiji mučen vtis.
Ni še preteklo pol dneva, ko so se po Moskvi zgrinjale množice in jo počasi, besedo za besedo, premlevale. Zvečer je bila kratko in brez komentarja prebrana v vseh zabaviščih in v dveh dneh je obletela vso Rusijo. Ta izjava je bila predmet strupenih opazk, pogovorov in debat, tema predavanj in os mefngov.
Besede Spalajkoviča so vzdramile v ruskem človeku ves dremajoči srd proti Za-padu in so precej približale antisovjetske elemente sovjetom. Ker v Rusiji niso prišle v salon ampak med narod, ki je imel grozovite preizkušnje in Je drugače ocenjeval vse pojave, kakOT pa bi mogoče pričakovali
v	Evropi.
Tekom dveh mesecev, ki sem jih še preživel v Rusiji sem imel priliko, da se prepričam, kako težak in gtobok spomin je zapustil ta slepi in otročji izbruh v vseh slojih.
Zaključek.
Sedem let nepopisnega trpljenja, ki se je s vsakim letom stopnjevalo do nemožnih katastrof, je ustvarilo pravzaprav novega človeka, zbližalo je stare stoje in temeljito preuredilo razmere in odnošaje. Ta razvoj se posebno dobro opaža posebno pri inteli-seucl kž fa ostala s narodom in t njim de-
lila njegovo gorje. Tekom petih let revolucije so tudi tisti ki so se začetkoma zanašali na Evropo in na pomoč ruskih sil od zunaj, zgubili to vero; ne samo, ker so se vdali premoči ampak tudi zato, ker so PO* moč od zunaj in njen karakter preskusili Obenem pa se Je življenje razvijalo naprej In razvijalo dogodke po svoje in z njimi vred novo razumevanje.
Za vse je postalo očividno, da restavracija stare Rusije ni mogoča in tudi najve-čji sovražniki sovjetov, ali bolj pravilno revolucije, so začeli o njej trezno premišljevati in iskati njen vzrok, ki ji je dal tako strašno odgovornost in so začeli na podlagi tega realno računati.
Antropolog Rudenko. profesor tomske univerze, aristokrat, bogat ukrajinski graj-ščak, ki je po revoluciji ostal edinole še znanstvenik, mi je rekel, da je pravzaprav oktobrski prevrat šele vzdignil najnižje sloje in jih postavil na solnce, da morajo gledati, misliti in računati. Brez tega prevrata ie dejal, bi Rusija ostala, kakor je bila in bi životarila v svojih slabostih naprej.
»In baš v teh slabostih pa tudi tiči nujnost prevrata,« sem dokončal njegovo misel.
Na drugi strani pa si je revolucija sama našla svojo strugo, kamor so morali kreniti tudi sovjeti. Nastali so novi vodeči sloji ki že zatemnujejo tudi komuniste, ki so jih rodile nove razmere in jim dale v borbi tudi večjo odpornost
Glavno Pa je, da so šle z boljševiki, rade ali nerade, najširše mase in izvojevale zmago, ki je ustvarila novo psihologijo. Ta zmaga je bila pretrda in je zahtevala preveč žrtev, da bi je ruski človek ne upošteval. On ve, da jo je izvojeval in si je ne da iztrgati. V ruskem človeku je nazorela mrž-nja k Evropi. Življenje mu sicer ni postlano s preprogami, najhujše pa je za njim in on ne trpi nobenih avantur več. On je preživel dogodke In silovitosti, o katerih sodobna Evropa nima pojma. Rus je postal nekako nacionalističen in bi bil v defenzivi strašen, io je on pokazal tudi v vojni s Poljsko, ko ie šel prvič popolnoma dobrovolino za bou-ievfici.
Doba revolucljonarnih fantazij je minila— življenje je šlo svojo pot, zlomilo vse sanje in pokazalo svojo trdovratnost. Rus Je to razumel in ne mara nazaj. Eventuelen račun s svojo oblastjo bi sl on pridržal izključno zase, raje pa je konstatral, da Je oblast urazumela življenje. To sem zapazil že v 1921. letu, ko ie Rusija šele začenjala živeti. Neko posebno rusko samozavest sem opazoval tudi med komunisti, ki so se raz* uverili v svetovni revoluciji In se zolizau z narodom.
Rane še niso zalizane in zijajo. Zopernlh in ogabnih pojavov dobite v Rusiji na moč, povsod pa zasledite tendenco in globoko stremljenje, čira preje ozdraveti. S silno naglico je začela v ruskem človeku rasti potreba po redu in pa zakonitosti. Ta naglica je bila nepričakovana in ravno tako silovita. ko padanje te potrebe v 1917 letu. To, kar sem opazoval v Rusiji pred dvema letoma, mi zdaj pričajo vesti iz Rusije in poročila potovalcev.
Trpljenje naroda — to so bile njegove vice, kjer se je on očistil in se Je sam sebi izpovedal. On je videl samega sebe in se je premislil. Na še razhojenem narodnem telesu pa se je že napravila lajšilna skorja novega pcložaia, ki ni bil pokvarjen in ne kupljen, ampak izvojevan. Vse to je v narodu paralelno z mržnjo k tujcem vzbudilo tudi samozavest. Ce sploh kedaj, tedaj ravno v tej dobi ne moTemo rabiti za Rusijo evropskega merila, ker se ruski narod nahaja onostran velikega potopa in pozna globine Vsako drugačno pojmovanje Rusije bi zna-
lo	biti usodepolno!
Lakoto je Rusija premagala. Premagaj* Jo je njena trdna volja in grenka zavest, da je sama od sebe zavisna. Brez te volje m te zavesti bi ona utonila v novem kaosu, tako pa je srečno preplavala nevarne vode,
Rusija se popravlja. Začetek ozdravrije-nja sem opazoval že sam in ves ntogo potek mi je bil razumljiv. Razvoj dogomrov mi tudi čedalje bolj potrjuje, da *• b**8® tnotH v »volili prognozah*
Abesiniia.
'Abesinski prestolonaslednik Ras Tafa-rl, ki se mudi, kakor znano, že nekaj časa v Evropi, je prišel dne 10. t. m. v Pariz, kjer je imel s člani vlade političen razgovor. Prediežeči članek češkega orientologa Musila nam podaja instruktivno sliko abesinskih Tazmer in političnega ozadja Ras Ta-lariovega potovanja po Evropi. Uredn.)
Ras Tafari Makonen potuje po Evropi. Rojen je 1890 ter je bU vzgojen na dvoru svojega sorodnika cesarja Menelika II., kjer se je naučil precej dobro francoski in arabski 26. septembra 1916 je bil izvoljen regentom Abe-sinije. Sedaj je prišel s številnim spremstvom v Evropo, da vzbudi pri velesilah več razumevanja za potrebe svojega ljudstva in dežele in da spozna svojim spremstvom vred evropske razmere nekoliko bliže.
Ras Tafari ima težavno stališče. Boriti se mora z ljubosumnostjo dveh mogočnih kraljevskih rodov. Druga zapreka mirnega razvoja njegove države je ekspanzivnost Islama, ki se vedno bolj razširja v njegovi katoliški državi, zoper katerega pa abesinsko krščanstvo nima dovoli odporne sile, ker .so tako klerus, kakor tudi verniki v religioznem oziru zelo zanemarjeni in se glede splošne izobrazbe za privrženci Islama. Abesinska cerkev ni samostojna, temveč odvisi od koptske in ta skuša črpati iz Abesinije čim največjo- materi-jelno korist, ne da bi se brigala za izobrazbo tamkajšnjega duhovništva.
Še večje nego notranje, so manje težkoče s katerimi se je Ras Tafarisu boriti, zakaj povzročitelji zunanjih zadreg se poslužujejo z veseljem notranjih sporov in ih temeljito izkoriščajo s tem, da hujskajo feudalne gospode zoper cesarja, ali pa kristjane zoper muslimane, ali pa obratno. Krščanske velesile so tekom zadnjih desetletij Abesinijo popolnoma od morja odrinile. One velesile, ki so se tolikokrat zavzemale za krščanske manjšine v Turčiji, so storile vse, kar je bilo v njiho-
vi	moči, da so zadnjo krščansko državo v Afriki oslabile — in že davno bi jo bile splol zasedle, da jih ni ovirala medsebojna zavist.
Najbližja in za Abesinijo najpriprav^-ueša luka Džibuti leži v francoski So-mali. Francija velja v Abesiniji za velesilo, ki se ji lahko zaupa, zakaj Francija nima v sosedstvu Abesinije nobenih kolonij in zato ni v položaju, da bi vodila imperialistično politiko ter ogrožala samostojnost Abesinije. Prav zato Pa so bili tudi Francozi oni, ki so dobili od Abesinije največje koncesije. Podlaga teh koncesij je »Compagnie in-ternationale des chemius ea fer ethio-Piens«, ustanovljena s cesarskim dekreti iz leta 1894 in 1897. Danes je dozidana ta železnica od Džibutija do Ad-dis Ababa, nameravajo jo pa še podalj-
šati. S Francozi skupno delajo od leta 1906 dalje, Belgijci, ki so si takisto zna-
li	pridobiti nekaj važnih koncesij.
Drugače je z Italijo. Italija meji na Abesinijo. Zgodovina njihove abesinske politike je znana. Po prehodnih uspehih je prišlo do vojne, ki je končala z mirovno pogodbo z dne 26. oktobra 1896, s katero so morali Italijani priznati Abesiniji popolno neodvisnost.
Za najmogočnejšega in najnevarnejšega soseda smatrajo Abesinci Anglijo. Angleške kolonije oklepajo državo ta-korekoč od vseh strani tako. da se more komaj gibati. Že leta 1868 je Anglija prvič poskusila polastiti se Abesinije. Takrat ni šlo, angleški imperijalizem je bil še preslaboten. Danes je drugače. Z zavistjo gledajo sosedni Angleži na rodovitne in zdrave abesinske gore in velike angleške družbe v Sudanu, ki bi rade izpremenile celi Sudan v eno samo veliko plantažo bombaža opozarjajo neprestano na to, da bi bilo treba gorenji del modrega Nila in njegovih pritokov spraviti pod angleško oblast, da bi se sezidale ogromne zatvornice, s čemur bi se pridobile stotisoče hektarov za bombaževe nasade. Toda porečje, ki prihaja tu v poštev, je abesinsko in Abesinci se mu nočejo odreči. Pač so jih Angleži prisilili, da so morali dati obšime pokrajine južnovzhod-nega Sudana angleški sudanski vladi v najem, toda te pokrajine leže pravzaprav izven ožje Abesinije. Dne 24. aprila t. 1. je stekla angleška Kassalska železnica, ki veže Atbarski basin z luko Swakin ter olajšuje izvoz bombaža in koristi s tem v prvi vrsti angleškim kapitalistom. Angleži bi jo radi izpeljali tik ob abesinski meji do Modrega Nila in še celo dalje. Tako stoji torej angleška ekspanzivnost že ob zahodni abesinski meji in nobenega dvoma ni. da vporabi prvo priliko, da anektira za bližne abesinske pokrajine. To že tudi poskuša in sicer v zadnjih letih v »interesu človeških pravic«. Angleški industrijalci trdijo namreč, da trpi abesinska vlada suženjstvo in celo lov na sužnje. Da bi vrgel ta očitek, je izdal Ras Tafari zadnjo zimo več strogih naredb zoper »sužnjerejce«. Toda kaj bodo taki zakoni pomagali, spričo dejstva, da »sužnjerejce« baš oni sami podpirajo, ki grme zoper to institucijo?! V bližnji prihodnosti bo odvisna usoda Abesinije od njenega razmerja napram Angliji. Že sam pogled na karto nas pouči o tem. Angleški imperijalisti zahtevajo že danes. da se anektira del tujega ozemlja, ali pa zamenja, zakaj Abesinija leži sredi velike, preko cele vzhodne polovice Afrike se raztezajoče angleške države. Abesinijo sami pa čaka predvsem angleški protektorat, ali, moderno izraženo »mandat«.
Podkarpatska Rušila.
x arpatski Rusiji ni širša javnost Ep«^Sf.=jV?tro,' °srskega režima skoraj ni-iaiY>	dočim	sedaj	ti	kraji	ne	vzbu-
07iiv.m resa e v čehoslovaški. ampak z nH	sv°ie slovanske elemente tudi
atron^f"	Slovanih. Zato je praška
*Centropress« poslala v te kraje ojega posebnega poročevalca, da infor-tra slovansko publiko o teh, še malo znanih krajih.
Podkarpatska Rusija je danes najtrdnejši del Cehoslovaške Republike.
i	eritoru Podkarpatske Rusije obsega 12.470 svaaratnih metrov in je bil priklopljen Ce-
hoslovaški Republiki z odlokom Centralnega Karpatoruskega Narodnega Sveta na zboru, ki se je vršil dne 6. maja 1919. v Užhorodu. Pravni položaj Podkarpatske Rusije je utemljen s St. Germainsko pogodbo z dne 10. septembra 1919. Po izkazu statističnega urada je pri ljudskem štetju znašalo prebivalstvo Podkarpatske Rusije
1.	1921. 604.500. od katerih je 375.000 Karpa-torusov, 20.000 Cehoslovakov, 10.000 Nemcev, 100.000 Madžarov, 82.000 Židov ta 110.000 Rumunov. Poleg tega jih je nekaj malega tudi drugih narodnosti. Nadalje je bilo naštetih v Podkarpatski Rusiji 112.820
stanovanjskih hiš. Administrativno Je razdeljena Podkarpatska Rusija na 4 okraje: už-noroskL, munkačevski, beregsazski in mar-morošski. Glavno mesto in obenem rezidenca guvernerja je Užhorod, ki je obenem iu-da najzapadnejše mesto Podkarpatske Rusije.
Malokatera dežela ie ekonomsko, politično in kulturno kompliciranejša Podkarpatska Rusija. Kakšen razloček med Češko in temi skoro divjimi kraji! V 20 urah, kateri čas se vozi človek iz Prage v Užho-rod, postaja to primerjanje po vsakih 100 kilometrih, ki nam ostajajo za hrbtom, vse bolj plastično, in če pridemo v samo srce krčevitih Karpatov, nam postane takoj ias-no, da bo zavladala na daljnjem vzhodu Cehoslovaške tista mera kulturnega in ekonomskega blagostanja, ki ga ima češki za-pad. Dolgo časa bo tudi morali miniti, predno se bo ustalilo politično življenje v onih mirnih mejah, ki zadržujejo v starih zapad-nih demokracijah pretiran šum političnih strasti in ki podrejajo interese posameznika interesu državnega edinstva. V tem pogledu se komaj opažajo prvi znaki napredka in šele na podnožju Karpatov. Število šol je pričelo rasti in s tem padajo ter se zmanjšujejo odstotki analfabetov. Toda to moramo gledati in presojati zaenkrat še z rezervo.
Ko smo pustili za seboj Češko in Moravsko, kjer je polje natančno do zadnjega kvadratnega metTa izmerjeno in razvrščena. kjer so kmečke hiše zidane iz kamenja in krite z opeko ter lepo pobeljene, nam takoj pade v oči, čim pridemo v zapadno Slovaško, da so tukajšnje hiše postavljene iz zemlje in gline ter krite s slamo. In čim boli se bližamo vzhodu, tem več slamnatih streh vidimo in vedno manj reda in snage opažamo na polju in okrog hiš.
Tudi potniki v vagonu so se med potjo spremnih. To se izrecno vidi v oddelkih tretjega razreda. Prej os čiste in solidne češke kmete nadomestili veseli Slovaki v svojih _ belih nošah z pisanimi našitki in okraski, zdaj pa so za tem! pričeli prihajati pomalem večinoma Ždje v svojih dolgih kaftanih s komično nasvedranimi in navitimi lasmi, večinoma oblečeni v temne barve, da se človeku skoraj zazdi, kot da so ohranjeni še iz srednjega veka, In z njimi vred so vstopali siromašno oblečeni karpatoru-ski kmetje z gorjačami v rokah.
Tudi znaki civilizacije se naglo menjajo. Iz vagonov	tretjega	razreda	Izginjajo
časopisi, kovčki	in cigarete	v ustih potni-
kov. Na njihovo mesto stopajo vse pogostejše dolge pipe in torbe. Samo fizljo-mo-mija prvega in drugega razreda se ne menja, ker v njih so potniki večinoma uradniki veletrgovci,	poslanci	in	javni	delavci,
ki. odhajajo po svojem poslu ali pa v kaki misiji v črne Karpate, da se potem zopet vrnejo v zlato Prago.
Tudi jezik se menja. Cim bolj na vzhodu smo, tem bolj se sliši madžarski in židovski žargon. Madžari se smatrajo za dobre poznavalce	razmer.	V	svoje	roke so
koncentrirali skoro vso trgovino, in šele v zadnjem času uspeva energiji češkega trgovca, da pomalem prodira tudi v Podkar-patsko Rusijo. Inteligenca se je v teh krajih večinoma, ali pomadžarila, ali pa je že po rojstvu madžarska.
Na postaji Legina-Michalany vstopi v naš vagon neki berač. Nem ]e in prosi pri potnikih miloščine. Karakteristična epizoda za ocenjevanje razmer. Na čehoslovaškem zapadu se v vlaku nikdar ne vidi berača, dočim zadenemo tukaj na vzhodu, v Pod-kaTpatski Rusiji v okvirju prekrasnih gora skoraj pri vsakem kortku na siromaštvo, ki pa je podobno že čisto beraškemu.
Naš vlak pohiti skozi romantične Tatre, kjer kaželo bleščeči hoteli, vzpenjače, čudežno jezero in vitke jelke na razlezlih gorskih grebenih, da je to eno najlepših gorskih kopališč v Evropi.
Zatem prehaja železnica iz gora zopet v ravnino, ki se vleče do Užhoroda, karpa-toruske metropole. Cop se Imenuje poslednja velika postaja v zapadni Slovaški. Dalje na jugu se vedi most preko Tise, današnje meje med Cehoslovaško in Madžarsko. Na severo-vzhodu se modrijo Karpati. Tukaj se obenm tudi končuje dobra železnica. Podkarpatska Rusija ima vseskozi le ozkotirno žeezniško progo in en sam tir. Železniške postaje so tako na široko nasejane, kakor je pač bolj prijalo Madžarom brez ozira na interese domačega prebivalstva. Madžarska politika je šla za tem, da Užhorod in Munkacsevo spoji z madžarskimi središči, malo pa jim je bilo ležeče na tem.
da dobe Karpatoruska mesta dobro medsebojno zvezo.
Pri tej priliki se spominjam neke anekdote iz zgodovine ruskih žeeznic: Ko se je gradila med Petrogradom in Moskvo železnica, so vprašali državniki carja Nikolaja
II.	za mišljenje, kako naj teče ta železnica. Car je vzel v roko ravnilo in je potegnil na zemljevidu ravno črto med Moskvo in Petrogradom. Vladarjeva volja je postala zakpon In Nikolajevska proga med Moskvo in Petrogradom se je zgradila z velikimi težavami in silnimi stroški tako naravnost, da Izgleda kot napeta žica. Ce bi hoteli vzporediti to progo z zvezo med Užhoro-dom in Munkacsevom, bi prišli ravno do nasprotnega rezultata. 2elezniška pot med obema tema mestoma in ostalimi podkar-patskimi središči se mota v neštevilnih vijugah brez konca in kraja, kar jasno doka-
zuje željo In namero Madžarov, da v prvt vrsti PodkaTpatsko Rusijo v svrho potna-džarenja zvežejo z madžarskimi mesti, obenem pa da Izolirajo od vsakega kulturnega in ekonomskega kontakta ona mesta, ki jim niso bila po volji in niso mogli od njih nift kaj posebnega pričakovati.
Vse kaže na to, da je bila Podkarpatska Rusija v vsakem pogledu najzanemar* jenejši kotiček bivše Avstro-Ogrske In so posledice tega občutijo še danes prav živtfc To se opaža v vsem življenju tega skoro %zijskega kraja v Srednji Evropi, občuti st to v pomanjkanju kulture, v provincilali**' mu, y skupnem karakterju in notranjem tempu javnega in mestnega življenja, v st-, romaštvu in socljalni neenakosti prebivala cev In v malone mračni nekulturnosti zapit« ščenih in zanemarjenih Yasi.
Poziv vsem organizacijam driavnih nameščencev.
Podpisana O. Z. je prejela poziv pravosodnega ministrstva, v katerem se poživljajo vse strokovne organizacije drž. nameščencev. da pošljejo pravosodnemu ministrstvu predloge, ki se tičejo revizije uradniškega zakona. Ti predlogi naj bi dospeli v Beograd najkasneje 1. septembra t 1. O Z. bo sicer do tega dne predložila ministrstvu vse gradivo, ki se tiče najnujnejše izpremembe ominoznih členov 234., 239., 240 in 246. omenjenega zakona, tehnično nemogoče pa ji je do označenega roka provesti podrobni pretres celotnega zakona in staviti utemeljene izpreminjevalne predloge Spričo tega je sklenila, da bo izvoljeni redakcijski odsek sprejemal izpreminjevalne predloge od vseh strokovnih organizacij, pa naj so pri O. Z. včlanjene ali ne. Dobrodošli so temu odseku tudi predlogi poedincev. Na osnovi zbranega gradiva bo redakcijski odsek v vseh podrobnostih predelal zakon in uredbo *er sestavil enotni elaborat, ki naj bi služil ministrstvu pravde za preosnovo zakona, oziroma uredbe. Ker pa žal iz prakse vemo, da centralna oblastva obširnejšim referatom, četudi jih sama žele, ne posvečajo tiste paž-nje. kakršno zahtevata njih pomembnost in snov. bo skušala O. Z. izzvati preko Glavnega Saveza anketo, ki naj bi se sklicala tekom meseca septembra t. L v Beogradu In katere naj bi se udeležili s točnimi navodili opremljeni delegati vseh pokrajinskih zvez.
Izprem*njevalni predlogi naj se pošljejo zvezlnemu tajniku Joži Bekšu. Dalmatinova ul. 3-III, zanesljivo do L septembra t L Vladi, k! je z organizacijami drž. nameščencev stopila prvič v tako ozek stik, ne smemo na noben način Inputimti mnenja, da organizacije, ki v prvi vrsti same zahtevajo revizijo zakona in uredbe, nočejo ali ne morejo sodelovati Vlada je dala inicijativo; naša usoda leži v naših rokah, zato na smotreno delo, dokler je čas! V Ljubljani, dne 16. avgusta 1924. Za Osrednjo Zvezo javnih nameščencev In upokojencev v Sloveniji: Maks Lilleg, t. č. predsednik. Joža Bekš, t. č. tajnik.
Politične vesti.
—	Pogajanja med našo la Italijansko delegacijo bodo končana še ta teden. Dovršiti se mora še konzularna konvencija, s katero bo rešeno vprašanje etabllsmana. Gotovo pa j&, da bodo pogajanja v 9oboto
16.	t. m. svečano zaključena.
= Zasedanje novega vodstva failstor-ske stranke ni mnogo pripomoglo k razči-ščenju položaja, sicer pa je stališče fašistov in vlade napram opoziciji posebno jasno. Boj se je zelo poostril, ker je Mussolini stopil na skrajno desnico. Ne mine dneva, da ne bi bil zaplenjen kak list. V Rimu je bil zaplenjen »Roma«, v Milanu pa »Avantl«. Verjetno je, da dela Mussoliniju več preglavice vedenje udruženja bojevnikov, ki so se na zadnjem občnem zboru v Assissi izrekli proti sedanjemu režimu, kakor pa opozicija sama.
= Na Četrtkovi seji vodstva fašistov-ske stranke so razpravljali o odnošajlh stranke do Udruženja bojevnikov. Ker je Mussolini že preje izrazil željo, naj se ne postopa disciplinarno proti fašistom, ki 90 upisani v udruženju bojevnikov, je vodstvo stranke tej želji ugodilo in je sklenilo, da je treba še nadalje obdržati prijateljske od-
nošaje z bojevniki. Treba je bojevnike zopet pridobiti na svojo stran. Vkljub temu, da je udruženje bojevnikov nepolitična organizacija, je tvorilo udruženje dosedaj glavno oporo Mussolinijevi politiki Mussolini ne more torej danes prezreti mnenja 300.000 mož, ki so se borili za veliko Italijo.
= Vstaja v Maroku, španska vlada j« prejela iz Maroka poročila, da so se Maro-kanci zopet uprli. Opaža se splošno gibanje vseh plemen. Poročilo pravi, da je treba takoj poslati močne čete, ker bi se drugače vstaja nad vse nevarno razširila, španska vlada Je izdala povelje, da se Ima odposlati v Maroko andaluzijska dlYizija.
— Nemiri v Egiptu. Vsled dogodkov V Atharu so priredili egiptovski nacionalisti velike demonstracije v KairL Ministrski predsednik Mac Donald Je izjavil, da Imajo dogodki v Sudanu zelo dalekosežen pomen. Nadkomisar za Egipt, lord Allenby, je razpravljal z ministrskim predsednikom o nastalem položaju v Egiptu in Sudanu. V naglici so bile odposlane bojne ladje Iz Sueza v Port Sudan. Aeroplani so odšU iz Katra v Kartum. Nove bojne ladje sa na potu X Port Sudae in Aleksandrijo.
— Preiskava o umoru Matteottlja s*
vleče in vleče. Javnost bi že skoraj poza-* bila na umor, ako bi ne skrbelo opozicijo1 nalno časopisje za to, da se ne potlači ta afera. Veliko zanimanje je vzbudila vest da so našli jopič, ki ga je imel na sebi Matteo* ttl, ko je bil umorjen. Jopič Je na notranji strani ves krvav in nosi Je Ime krojača, pri katerem sf je navadno pustil Matteoia delati obleke.
— Londonska koniernca. Ker ni prišto pri pogajanjih med francosko in nemško de« legacijo do sporazuma, so pričeli Angleži in Amertkanci posredovati. Mac Dooald in ameriški poslanik Kellogg sta Izjavila nemški delegaciji, da po njujinem mnenju at more Herriot ničesar več popustiti, ker bi bilo drugače Javno mnenje v Franclja proti njemu. Zato ie treba, da nemška delegacija popusti Nemci da ne uvldevajo dovolj prednosti Herrlotovega predloga. Ker so nemški delgati povdarjall. da ni gotovo, Čt ostane Herriot na vladi še eno leto, ko bi se imela pričeti vojaška izpraznitev Poruhr-ja, je izjavil Herriot, da ravno tako ni si* guTen obstoj sedanje nemške vlade in da je stališče njegove vlade tem trdnejše, čim boj točno bo nemška vlada izpolnjevala svoje obveznostL Posredovanje Angležev in Amerlkancev » nekateri tolmačili že kot ultimatum, kaT pa ne odgovarja resnici, temveč je samo dokaz, da so zavezniki popolnoma enotni in da nimajo Nemci proti sebi samo Francozov, temveč vseh zaveznikov. Po vesteh iz Berlina bo nemška vlada pristala na Herriotov predlog, ker se spoznava tudi v Berlinu, da bi mogla sicer priti v Franclji na krmilo druga vlada, kar bi bilo sigurno za Nemčijo dosti slabše. — Težišče vsega položaja je v tem, ker dobt Francija v slučaju, da se Dawešov načrt popolnoma izvede 8 mllljaad manj, kakor pa znašajo njeni dolgovi zaveznikom. Herriot mora zato za popustitev na političnem polju prinesti domov vsaj pridobitve na gospodarskem polju. Ker ni gotovo, če bo vprašanje zavezniških dolgov ugodno rešno, hoče Herriot, da pride vsaj do nem-ško-francoske trgovinske pogodbe, ki bi Francijo finančno okrepila.
Špioo v avstrijski armadi. V mestu
Enns je bil aretiran gojenec drugega letnika vojne šole, oficirski aspirant Stegmajer vsled špljonaže. Čudimo se. da bt bila na svetu država, ki bi plačevala skrivnosti avstrijske »armade*.
80
MARKI BURROUGHSI
TARZAIM
IN SVET
Tedaj! Znova se je pregibalo... se plazilo £*ižje... Tarzan je obrnil glavo v ono stran, odkoder je prihajal Sum. V šotoru je bilo čisto temno. Počasi se je dvignila zadnja šotorovo stena. Potem ?e ie nekaj splazilo noter... neko telo... Glava 111 Pleča še nimajo noter, toda v temi ni mogoče razločiti, kaj je. Zunaj je malo svetlejše, ker se nad temno puščavo bliskajo zvezde na nebu.
^ Jedek smehljaj je obkrožal Tarzanove ustnice.
ga lev raztrga, bo Rokof ogoljufan za svoje Veselje. Kako se bo jezil! In smrt med levjimi zob-“i bi bila Tarzanu ljubša, kakor od Rusove roke.
Tedaj je šotorova stena zopet padla in vse je bilo temno kakor prej. Cul je, kako se je nekaj Plazilo v njegovi bližini... zdaj je bilo tik njega...
Zaprl je oči in pričakoval udarec mogočne šape.
Tedaj je začutil na svojem v stran obrnjenem obrazu nežno roko, ki je tipaje iskala v temi in potem je čul mehak dekliški glas, ki je komaj slišno šepetal njegovo ime: »Tarzan!«
»Da jaz sem,« je odgovoril tudi šepetaje. »Toda za božjo voljo, kdo ste vi?«
»Uled-Uail iz Sidi Aisst,« se je glasil odgovor.
Dočim je govorila, je Tarzan čutil, kako otipava njegove vezi in kako se je mrzlo noževo jeklo dotaknilo njegove kože. i
Trenutek nato je bil svoboden.
»Pojdite!«, je šepetala.
Po rokah in kolenih ji je sledil po isti poti, koder se Je splazila k njemu.
Potem sta se plazila po tleh, dokler nista prišla do grmovja.
Tu je ona počakala, dokler ni stal tik ob njej. Tu jo je resno motril, predno je spregovoril.
»Ne morem razumeti,« je dejal potem, »kako ste prišli sem. Kako ste mogli vedeti, da sem ujet v tem šotoru. In kako to, da ste me rešila?«
Ona se je smehljala. »To noč imam precej pota za seboj in veliko pota imava še pred seboj, dokler ne bodeva izven nevarnosti, kar pojdite! Spotoma vam vse povem!«
Odpravila sta se skozi puščavo proti goram.
»Nisem bila čisto gotova, če sploh pridem do vas. El adrea je to noč zunaj in ko sem zapustila konje sem se bala, da me ne zavoha in mi sledi. Zelo sem se bala.«
»Vi ste hrabra deklica,« je dejal on. »In vi ste izpostavili vsem tem nevarnostim zaradi tujca, nevernika.«
Ona se je drzno vzravnala.
»Hči šejka Kadur ben Sadene sem,« je odgovorila. »In ne bila bi njega vredna hči, če bi ne tvegala življenje, da rešim moža, ki je mene rešil, dasi je mislil, da sem običajna Uled-Uail.«
»In vendar ste hrabra deklica! Toda kako ste izvedela, da sem ujet?«
In tedaj je pripovedovala:
»Ahmed din Taleb, moj stričnik, je obiskal svoje Prijatelje, ki pripadajo plemnu, ki vas je ujel. Bjl je v duarju, ko so prinesli vas. Vrnil se je potem domov in pripovedoval o močnem Franku, ki ga je ujel Ali ben Ahmed za nekega Franka, ki ga hoče ubiti. Iz opisa sem uganila, da ste to najbrže vi. Mojega očeta ni bilo doma. Pregovarjala sem več mož, da bi vas rešili, pa so odklonili, rekoč: Pusti, naj se neverniki ubijajo med seboj, če jim ugaja. To nas ne briga prav nič in če gremo tja, da prekrižamo Ali ben Ahmedove načrte, izzovemo le boj z našim lastnim narodom.«
»Ko se je stemnilo, sem šla sama. Jahala sem in vodila enega konja za vas s seboj. Ne daleč od tu sem jih privezala. Jutri bodeva v duarju mojega
očeta. Ta čas se je gotovo že vrnil domov. Ko sva enkrat tam, naj pride kdor hoče in naj poskusi, odpeljati prijatelja Kadur ben Sadena.«
Par minut sta šla molče dalje. Potem je dejala: »Na vsak način morava biti blizu konj. Čudno, da jih nikjer ne vidim!«
Trenutek pozneje je obstala In rahlo kliknila od presenečenja:
»Ni jih več! Tu sem jih privezala!«
Tarzan se je sklonil, da preišče tla. Našel je velik, s korenino izruvan grm na tleh.
»El adrea je bil tu,« je dejal deklici. »Zdi se pa, da sta mu konja ušla. Ce sta bila kaj prida pred njim, sta se lahko rešila.«
Obema ni preostajalo drugega, kakor Iti peš naprej. Pot je vodila preko nepreglednega gričevja predgorja, toda deklica je poznala pot tako natančno, da ni mogla zaiti. Koračila sta vztrajno in se pogovarjala; od časa do časa sta se ozirala nazaj In prisluškovala, če jima slede kakšni koraki.
Ob sijoči mesečini je bil zrak čist in poln dišav. Za njima je v nepregledni daljini ležala puščava, posuta z vazami. Pred njima so se dvigale mračne, molčeče gore. Po Tarzanovih žilah je živahno valovala kri. To Je bilo življenje! Ozrl se je na deklico, ki je počakala kraj njega; on, sin džungle je šel s hčerko puščave skozi mrtev svet. Nasmehnil se je ob tej misli. Želel si je sestre, ki bi bila podobna njej. Kakšno krasno tovarišico bi imel!
Dospela sta v gore. Hodila sta bolj počasi, ker je bila pot strma in kamenita.
Par minut sta molčala. Deklica je ugibala, če prideta do duarja njenega učeta, predno ju dobite zasledovalci. Tarzan bi romal kar naprej. Če bi bila ta deklica mož! Hrepenel je po prijatelju, ki bi ljubil isto divje življenje, kakor on. Sicer je našel prijatelje, toda žal je večina teh mož bolj ljubila snežno belo perilo in svoje klube, kakor pa nagoto in džunglo. On ni mogel tega prav razumeti toda tako je pač bilo.	f
• Baš sta zavila okrog naprej štrleče skale, ko sta mahoma obstala. Neposredno pred njima je stal
na poti Numa el agrea, mračni lev. Njegove zelene oči so gledale zares zlobno; kazal je zobe, in jezno bil z repom po ledjih. Potem je zarjul s strašnim gromovitim srdom lačnega, jeznega leva!
»Vaš nož!« je kliknil Tarzan deklici in stegnil roko. Stisnila mu je nožev držaj v roko. Potem jo Je pahnil od sebe: »Nazaj v puščavo, kakor hitro morete! Kadar vas pokličem, bo vse dobro in se lahko vrnete!«
»To je vse zaman!« je dejala obupno. »Izgubljena sva!«
»Storite, kakor sem vam rekel,« je ukazal on, »Hitro! Prihaja!«
Deklica se je umaknila par korakov nazaj in pričakovala strašni prizor, ki je bila pripravljena nanj.
Lev se je počasi bližal Tarzanu, nos tesno na tleh, kakor na boj gredoč bik, rep je bil zdaj raven.
Opičji človek je stal napol sklonjen, njegov dolgi arabski nož se je lesketal v mesečini. Za njim je stala v kip odrevenela deklica. Sklonila se je malce naprej, z odprtimi ustnicami in široko razprtimi očmi. Ugibala je le, kakšne čudeže hrabrosti izvrši ta mož z golim nožem v boju s kraljem puščave. Mož njene krvi bi pokleknil in bi se bre* odpora udal strašnemu levjemu zobovju. Toda v obeh slučajih se je morala stvar enako končati, kljub temu je kliknila v občudovanju te junaške postave pred seboj. Opazila ni niti enega zgiba na tem orjaku, ki je stal ravnotako preteče kakor ej adrea.
Lev je bil zdaj že tik njega, toda par korakov pred njim se je pritisnil k tlom, da se požene za skok. Smatral je moža pred seboj za ravnotako lahek plen, kakor mnogo drugih ljudi, ki jih je že požrl. Zanj je bil človek okorno bitje, ki ga ni prav nič spoštoval.
Toda takrat mu je bilo določeno uveriti se, da se bori z bitjem, ki je ravnotako gibčno in naglOi kakor on. Ko se je namreč z oglušujočim rjovenjem zagnal vanj, ni bilo mol« več na istem mestu.
Dnevne vesti.
— Prometni minister Sušnik, ki se seta! mudi v Ljubljani, bo sprejemal stranke v nedeljo, dne 17. t. ra. v palači pokrajinske uprave od 10. do 13. ure.
— K otvoritvi velesejma. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o otvoritvi ljubljanskega velesejma sporočamo, da je Narodno banko zastopal g. dr. Triller, odvetnik v Ljubljani.
— Pravoslavni protopresvlterljat za Slovenijo. Z odlokom gomje-karlovškega episkopa Ilarijana z dne 31. julija 1924 je imenovan ljubljanski vojni svečenik e. Dimitrij Jankovič za administratorja pravoslavnega protopresviterijata cele Slovenije. Cesti tamol
— Poslanci pri dr. Korošcu. Te dni je obiskalo prosvetnega ministra dr. Korošca okoli 20 poslancev iz cele države. Intervencije poslancev so bile različne.
— Iz poljedelskega ministrstva. Kralj je podpis ' ukaz o povišanju in razvrstitvi večjega i rirtla nižjih uradnikov v poljedelskem ministrstvu.
— Zdravstveni predavanji. V hlgijen-iki razstavi na ljubljanskem velesejmu predava v nedeljo, dne 17. t. m. oficljal drž. hig. zavoda Puhar Leopold »O vplivu alkohola na telo In dušo« in v pondeljek, dne 18. t. m. dr. Fink Marija »O ženskih spolnih boleznih«. (To predavanje je samo za žene.) — Pričetek vsakokratnega predavanja ob štirih popoldne.
— Žrtve belega terorja na Madžarskem, fllasom poročil »Esti Kurirja« je bilo za časa belega terorja na Madžarskem pomor-šenih 105 Judov in sicer 16 v Budimpešti, t 89 v okolici, To je uradno ugotovlleno it e vilo žrtev belega terorja.
— Antropološki kongres. Mednarodni mtropološki institut, ki je bil osnovan leta 1920 priredi v dneh od 14. do 21. septembra pod častnim predsedstvom dr. M asa tika v Pragi svoj kongres.
— Truplo ponesrečenega dr. Juga so našli včeraj dopoldne v 100 metrov globokem prepadu. Mrtvec je bU strahovito razmesarjen ln je imel vse ude polomljene. Glavo ima popolnoma razbito. Po mučnem ta dolgotrajnem naporu se je rešilni ekspediciji posrečilo, da so z vrvmi potegnili Jugovo truplo iz prepada. Pokopan bo v Mojstrani
—- Prepovedane madžarske šolske knjige v Rumunlji. Romunsko prosvetno in šolsko ministrstvo je prepovedalo za bodoče šolsko leto 1924-25 vporabo šolskih knjig, ki so bde Izdane na Madžarskem. Prepoved se nanaša predvsem na Sedmograško. Obenem le prosvetno ministrstvo odredilo, da smejo v šolah vporabljati le take knjige, katerih vsebina odgovarja resničnim razmeram. V šolah drage kategorije se smejo vporabljati le one madžarske knjige, ki so odobrene od rumunskib dTŽavnlh oblasti. Latinski klasiki, ki so biol natisnjeni na Madžarskem, se v srednja Šolah prav tako ne smejo vporab-latL
— Kdor »diši« po alkoholu, bo odpu-jtoen. Znani kralj avtomobilov Henry Ford je dal nabiti po vseh svojih tovarniških prostorih napise s sledečo vsebino: Od danes naprej izgubi vsak nameščenec brez Izjeme lu brez ugovora službo* ako bo zaloten, da prihaja Iz njegovih ust duh po pivu, vinu ali likerju. Isto se bo zgodilo z onim, pri katerem bo v stanovanju najden kateri od teh strupov. Tudi po'amerikansko.
— Beg zaljubljenega frančiškana. Te dni Je pobegnil iz frančiškanskega samostana v Požegi mlad frater po imenu Stipa Pintarič rodom iz Iloka v Sremu. Isto noč je izginilo iz Požege neko mlado dekle Iz meščanskih krogov. Skrivnostni beg obeh mladih ljudi se spravlja v medsebojna zvezo to obstoji opravičen sum na ljubezenskih krilih. Zasledovanje beguncev je ostalo do sedaj brezuspešno. Frater je zapustii samostanu svojo meniško haljo.
—- Skrivnostna ladjica na Donavi. V Beograjskih krogih le izzvala te dni malo senzacijo neka motorna ladjica, ki je bila usidrana kakih 100 metrov od obale pred kopališčem na Donavi. Ljudje so s kopališča že dalje časa opazovali to ladjico, ki Se rt nikamor premaknila. Nikdar pa niso opazili na njej kakega živega bitja. Ladjica ni imela nobenega znaka ali imena, po katerem bi me moglo sklepati, od kod ta Čigava je. Te okolnostl so napotile dva beograjska novinarja, da sta se odločila, da razkrijeta skrivnost začarane ladjice. Nekega dne sta »plavala po Donavi do ladjice. Ko sta bila že čisto blizu, sta opazila, kako se bliža od nasprotnega brega neki čoln, v njem d ta neznana moška. Ko sta stopila v ladjico, sta se začula v notranjosti dva ženska krika, kar je bilo zelo sumljivo. Novinarja sta se
Ljubljana, 16. avgusta.
vrnila ta obvestila o tem policijo, ki je takoj poslala dva detektiva, da ugotovita, kaj je s skrivnostno ladjico. Detektiva sta ukazala kapetanu, da popelje ladjo v kopališče, na kar je kapetan pristal. Sredi pota ?a Je Izjavil. da se je pokvaril motor. Agenta sta nato odredila, da se popelje kapetan z njima v čolnu na breg. Eden od detektivov je nato ostal na ladji, a drugi se je odpeljal s kapetanom. Ko sta zaveslala od ladje, je pahnil detektiva v vodo ta se vrnil na ladjo, odkoder je vrgel še drugega detektiva v Donavo. Nato je ladjica naglo odplula. Po izpovedbah obeh detektivov gre tu za trgovino z dekleti, ki se močno širi od Carigrada. V Pančevem pa se nahaja neka deklica. ki je ušla iz te ladjic- in bo zamogla podati podrobnejša pojasnila o vsej zadevi.
— Lovska sreča. Dne 12. t. m. je imel Jožef Senica iz Redneka pri Savnici posebno lov90 srečo. Ustrelil Je na svojem revirju v občini Jurklošter divjega pTešiča, težkega 165 kg.
— Radi pasjega boja ustrelil prijatelja.
V Buzdohanji pri Sušaku se je te dni jrri-petil nenavaden slučaj. Dva prijatelja, Golik ta Verič. sta sedela v gostilni in Imela vsak svojega psa. Ko jima je zmatijakalo druge zabave, sta zdražila oba psa, tako, da sta se začeli živali med seboj grizti ta boriti
V tem pasjem boju se je izkazalo, da ie Ve-ričev pes močnejši in Golik, ko je videl, da njegovemu slaba prede, je opozoril prijatelja, naj' zadrži svojega psa. Verič ra, veseleč se zmage svoje živali, je psa še naprej vzpodbujal k borbi, kar je Gollka tako razjezilo. da le potegnil samokres ta in ustrelil prijatelja v glavo. Verič se je zgrudil mrtev na tla. Tako je postal rezultat pasjega boja, človeška smrt.
— Pomotoma ustrelil svojo ženo. V Cl-kagl se je pred kratkim pripetil naslednji slučaj. Neka žena, po imenu Brrfe se Je ponoči prebudila ta ker ni mogla spati, je vstala ter se polagoma šetala po sobL V sosednji sobi je spal njen soprog, ki ga je neki šum prebudil. Pograbil je revolver, ki je ležal na nočni omaric! ta v prepričanju, da se je splazil v stanovanje tat, je skočil v ženino sobo ta ustrelil proti premikajoči se senci. S strašnim krikom se je zgrudila zadeta nesrečna žena na tla. Bila je prepeljana
v	bolnico, kjer pa Je po par prah izdihnila. Na smrtni postelji je še odpustila obupanemu možu nesrečno dejanje.
Ljubljana,
— Glavni odbor za obdelovanje barja,
ki je po zakonu dolžan vzdrževati glavne odvodnike na barju ter skrbeti za njih čiščenje ta trebljenje, je sklenil izvršiti tekom letošnjega leta obširno, temeljito ta tehnično pravilno popravo vseh glavnih od-vodnikov, da se preprečijo kar največ mogoče poplave kulturnih zemljič na Barju. Stroški za ta dela so ogromni ta jih morajo kriti prizadeti posestniki sami. Opaža pa se, da si niso svesti vsi barjanski posestniki kakšne važnosti in koristi so ta dela zanje in gospodarstvo, keT ponekodi Cesto zgolj radi lastne komodnostl pokvarjajo uravnalne jarke, z gonjo in napravo pe-rišč Itd. Taka dejanja ne samo, da škodujejo drugim posestnikom, ista so tudi po zakonu nedopustna in kazniva. Vsled tega se vsi barjanski posestniki v splošnem in lastnem interesu opozarjajo, da opuste vsako dejanje, ki bi povzročilo na glavnih odvod-nikih, posebno po Izvršenem očiščenju, ka-koršnokoli škodo, ker bi se v nasprotnem slučaju morali klicati na odgovor radi prestopkov po vodnem zakonu in zakonu za osuševanje barja, ter obsodili na povračilo vse povzročene škode.
1— Usmiljenim srcem. 20 letni Josip Vidmar, doma Iz Žužemberka, je prišel meseca marca po nesreči pod vlak, ki mu je odrezat levo nogo pod kolenom. Fant je za delo nesposoben in si mora pri hoji pomagati z bergljami; Ker ntara primernega zaslužka In je poleg tega skrajno siromašen, naproša blaga srca, da bi mu kdo poklonil kako ponošeno obleko ali čevlje. Darovi naj se pošljejo na njegovo Ime v Ključavničarsko ulico 3-1.
— Policijske prijave. Tatvine 1, goljufija 1. kaljenje nočnega miru 1. pijanost 1, prestopki cestnopolicijskega reda 5. prekoračenje policijske ure 1, neplačan zaužltek
2.	pretep 1. prestopki pasjega kontumaca 3, nedostojno vedenje 1. ples brez dovoljenja 1, prestopki prevozniškega reda 3.
— Mica Kovačeva. Franc P., pleskar Je dne 13. t. m. v gostilni pri Stoni v Novem Vodmatu Izpil pol litra vina ta pobegnil, ne da bi bU plačal. Ceha znaša 26 kron.
Prosveta.
Ljubljanska opera. Na čast udeležni-kom letošnjega velesejma bo priredila uprava narodnega gledišča več opernih in dramskih predstav. Sinoči se je vršila prva predstava v operi, ki pa ni bila bogvekaj dobro obiskana. Parter je bil precej zaseden, do-čim so iz lož zijale praznote. Predstavo so posetill največ tujci, katerim je očlvidno ugajala. Peli so R. Korsakova krasno rusko opero »Carska nevesta«, o katere izvajanju smo že v lanski sezoni pohvalno poročali. Opero je topot dirigiral g. kapelnik Balatka, režiral pa g. Bučar.
Predstava je stala na pomembni višini, das! se je posebno orkestru še poznalo, da je prišel iz počitnic in Še ni tako vlgran kot med sezono. Zasedba solistov je bda z malimi izpremembami lanska. Imponirala je predvsem mojstrska kreacija Sobaktaa g. Betetta, pevsko ta igralsko dovršena, popolna. Izvrsten je bil Grijaznov g. Popova. Skoda, da vloge ta odlični pevec ne poje v našem jeziku. Kako bi bila vsebina dejanja v tem slučaju publiki bolj razumljiva! Močan talent se odkriva v gdč. Rozumovl. iV vseh njenih dosedanjih vlogah Je mlada pevka pokazala Izredne pevske ta igralske zinoitaosti, najbolj pač v vlogi Marie. S tvojim simpatičnim ta prožnim glasom je posebno v drugem ta zadrtem dejanju do-»gia velik učinek. Privoščili bi ji le korepetitorja, ki bi polagal večjo važnost na oje Izgovarjavo teksta. — LJubaša gdč. Sfi-Hgojeve nam Je bolj ugajata kot ona njene prednice. Pojmita le vlogo po svoje, se je v njo uživela ta je pela s hvalevredno ambicijo. — Prijetno Je presenetil g. Banovec v vlogi Lykova. Glas se mu je izdatno okrepil, v igri smo opazili napredek. V tretjem dejanja sl je pevec zaslužil celo separaten aplavz na sceni. Pretkanega Bomellija je posrečeno podal g. Mohorič, ki tudi razveseljivo napreduje. 0. Pugelj je bil dostojanstven Skuratov, ostale manjše vloge niso
kvarile Celotnega lepega vtisa. Zbor kot ponavadi: dobro in z veseljem poje, pa s precejšnjim pomanjkanjem ritmičnega čuta. V fugiranih zborih se to najbolj občuti. V pesmi o hmelju, se je v tej slabi lastnosti pridružil zboru še balet. Vobče pa so ansambli uspeli, kar ni dalo mak) opravka g. Balatki. ki je z vnemo vodil ves glasbeni aparat Po dolgi pavzi smo prav radi poslušali to prelestno rusko glasim, tembolj, ker so se sodelujoči potrudili za dostojno izvajanje. — Gg. Betetta, Popova. Banovca ta gdč. Ro-zumovo je publika po vsakem dejanju živahno aklamiTala. — Predstavi sta v vladini loži prisostvovala g. minister saobračaja prof. Sušnik in veliki župan g. V. Baltič.
Dr. Makso Morlc. V torek, dne 19. t. m. nastopi pirvpkTat v našem opernem gledališču odlični pevc tenorist dr. Makso Morlc, član dunajske ljudske opere. Dr. Moric je naš rojak ter je dosegel v vseh svojih dosedanjih nastopih tako na Dunaju kakor tudi na graški operi odlične uspehe. V Ljubljani nastopi kakor Turiddu v Mascanijevi operi »Cavalleria Rusticana«. V tej vlogi gostuje dr. Morlc, ki nastopa sicer pod umetniškim imenom Adrian v torek 19. ta v soboto dne 23. t .m. Odličnega rojaka, umetnika iskreno pozdravljamo na domačem odra.
Narodna opera »Gorenjski slavček«. Danes v nedeljo dne 17, t. m. poje se v opernem gledališču Foersterjeva opera »Gorenjski slavček«. Olavno vlogo Minke poje ga Pavla Lovšetova kot gost Gospa Lovšetova ie pela Minko pri prvi vprizorit-
vi	dne 1. decembra 1922 ih ako se ne motimo io poje v nedllo 20 tič na našem odru. Franja poje g. Banovec. Mater Majdo pa gna Ropa sova. Chanssoneta g. Subelj. njegovo 9oprogo ga. Smolenska. Oskrbnika Štruklja postavi na oder g. Zupan, njegovega pisarja pa g. Mohorič, Lovro je g. Debevec, krčmar pa g. Perko. Vstopnice se dobivajo pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
—	Takta deliktov ima mož že več na vesti. —• Tudi v gostilni Cenčič se je zglasila dne
17.	t m. Mica Kovačeva in sicer v osebi neznanega moškega, ki je izpil liter vina ter si dal prinesti nekaj svalčic. tako da je zna' šal račun 16 dinarjev 50 p, nakar je pobegni skozi zadnja vrata, ne da bi bil plačal.
— Nepreviden kolesar. Peter Rogelj, dimnikarski pomočnik je dne 15. t m. na glavni cesti v Sp. Šiški s kolesom povozil Ano Progar, ki se je pri padcu na nosu pra cej močno poškodovala.
— Tatvina. Iz kapele na Rakovniku je bil v času med 9. ta 14. t. m. ukraden vijol čast mašni plašč in rdeče vezan brevir. Po storilcih se poizveduje.
— Samomor. Anton Cunder, trgovski sotrudrtk, rojen 1900 v Ljubljani, stanujoč Tržaška c. 5 je bil včeraj v vili Bischof, Rožna dolina 33 povabljen na godovanje domače hčerke. Okrog 3. ure je šel na -Tt, ne da bi se bil vrnil. Ko so ga našli je bil mrtev. Ustrelil se je v srce. Vzrok neznan
— Umrli so v Ljubljani: Vera Podobnik. hči železn. delavca. 7 mesecev. — Ivan Pfeifer, krojaški vajenec, 17 let. — Amalija Vizjak, bivša šivilja 67 let. — Jera Prajnič, vdova železn. paznika, 90 let. — Maria Nabernik, hč1' uradnega sluge, poltretje leto. Ana Zupančič, gospodinja, 43 let. — Ivan Celarc, tovarn, kurjač. 52 let. — Alojzija Jama. rejenka, 3 mesece. — Nada Keržič, hči železolivarja, 14 dni.
1— Pravljičen stolp. Stolpič, ki je izlo-žen v drogeriji »Adria- v Šelnburgovi ulici, je narejen lz šatulj po vsem svetu znane »Ovomaltine«, ki je prirejena Iz svežih jajce. mleka, kakaoa ta dr. VVanderjevega mednega ekstrakta.
Marifeef.
K otvoritvi mariborske Industrijske razstave. Včeraj smo pomotoma poročali, da je otvorll razstavo v imenu mariborske občine podžupan Druzovič, kar pa ni točno.
V	zastopstvu župana je razstavo otvorll dr. Rodošek. Vsekakor se nam čudno zdL da župana v odsotnosti zastopa uradnik, ne pa podžupan, ali pa vsaj občinski svetovalec. Vladajo pač čudne razmere na našem magistratu.
Obisk mariborske obrtne razstave je bil
včeraj za prve dni zelo slab. Pričakujemo, da bo občinstvo znalo ceniti požrtvova' nost Tazstavljalcev ta da bo prihodnje dni obisk večji.
Tatvine v mestu. V zadnjem času prihajajo na policijo ponovne prijave radi tat-, vin. Tatvine se dogajajo v pritličnih stanovanjih, kjer stanovalci pri odhodu z doma puščajo okna odprta. Gre tu gotovo za stalno tatinsko družbo.
Nepreviden šofer. Rešilni avto vojaške podoficirske šole je včeraj ob 17.45 v Vatovi ulici prevozil dvokolo, na katerem se je vozil vajenec Konrad Šafec. Šele v zadnjem času se je Šafcu posrečilo skočiti s kolesa, tako da je poškodovano samo kolo. Gre tu za neprevidnost, oziroma za nesposobnost šoferja. Oblast, kje si?
Sporf.
SEMIFINALE ZA 1VVLADINSKI POKAL.
Včeraj dopoldan se je nadaljevalo na igrišču Primorja drugo kolo mladinskega pokalnega tekmovanja. Za finale, ki se vrši
v	nedeljo dopoldan tudi na igrišču Primorja sta se kvalifeirala že takoj v početku predvidevana finalista Ilirija in Primorje. Foset Je bfl zopet prav dober.
Ilirija : Mladika 6:0 (3:0).
JunioTji Ilirije so včeraj zelo popustili.
V	raztrgani igri so bili sicer Mladiki vedno nadmečni, toda vsled pomanjkanja umetnosti streljanja na gol ne bi izpadel rezuitat tako visoko, da jim ni šel nasprotnik sam na roko. Dva avtogola, dve enajstmetrovki in dva regularna gola tvorijo rezultat. Mladika je bila pojačana z nekoliko novimi močmi.
Primorje-Slovenija 6:0 (3:0).
Prav lepa ta čedna igra. Slovenija je bila potisnjena večjtdel v defenzivo, v kateri se je zopet posebno dobro izkazal mladi vratar. Z veliko sigurnostjo je držal nebroj najtežjih strelov Ermana in Camernika. Primorje je v splošnem napravilo dober utis, dasi posamezniki niso bili prav na višini. Sodil Je obe tekmi prav dobro g. OosIaT.
Mladinske pokalne tekme. Zaključne tekme turnirja mladinskih nogometnih moštev 'se vrše Jutri, v nedeljo dopoldne na igrišču Primorja ob Dunajski cesti. Za prvo in drugo mesto tekmujeta ob 10. uri Ilirija in Primorje, za tretje mesto ob 8.45 Hermes ta Panonija.
Hermes : Strassenbahner S. K. (Graz).
—	Ilirija : Strassenb. S. K.—-Danes ob 17,30 uri' se vrši na športnem prostoru »Ilirije« ob Celovški cesti, nekoliko nad vele-sejmiščem nogometna tekma med graškim Strassenb. S. K. ta S. K. Hermesom. Jutri igra proti' Gradčanom istotako ob 17.30 komb. moštvo S. K. Ilirije. Gostovanje Strassenb. S. K., ki Ima v moštvu nekaj priznano izvrstnih moči (Sinkovič, Steln-kogler, Branctaer) in beleži več lepih rezultatov (proti Sturmu 2 : 2, proti Hakoah 4:1 itd.) in obeta dober uvod v jesensko mednarodno nogometno sezono. Tudi Hermes in Ilirija ata v jako dobri formi.
VELIKA HUMORISTIČNA NOGOMETNA TEKMA MED ZAGREBŠKO IN LJUBLJANSKO TISKARSKO REPREZENTANCO se vrši v nedeljo. 17. t. m. ob 4. pop. na igrišču Ilirije. — Moštvo ljubljanske reprezentance je sledeče: Kosem Dragotin — Zajc Viktor. Ivkovič Fr. — Černe Vek., Radočal Niko, Andrejčič Niko — Sternad Vinko, Hariman Lojze, Ogoreutz Fr., Horvat Pepičku, Podkrajnik Pepe. — Moštvo zagrebške Teprezntan.ee je sledeče: Stankovič Josip — Stark Evgen, Kajganič GJuro — Klraiek Fr- Holetič Hinko, Pardo N. — Marakovič Petar, Šostar Viktor, Krta tič Stj.. Segedi Andrija, Ftaderle Šeme. — Nadvse »vicig« ljubljansko moštvo bo zagrebško moštvo po svoji originalnosti celo prekašalo. ker sestoji njihovo moštvo večklal ^ Pr®vih krivonošcev ta trebuhonoscev. — Pričakovati Je zelo »hudega« ta nadvse smešnega boja. — Smeh ljubeče občinstvo se vabi k obilni udeležbL
¥@ In ©no.
BLAZNA LJUBOSUMNOST. - ALARMNE
PRIPRAVE NA ROKAH IN NOGAH.
Kakor poročajo beograjski listi je Sveta Zivkovič, uradnik finančnega ministrstva strašno ljubosumen mož. Že dalj časa je preganjal svojo ženo. s katero ima sicer že štiri odrasle otroke z izbruhi te svoje ljubosumnosti. Vsakega možkega, ki je prišel v bližino njegove žene. je obdclžiL da ima intimno razmerje ž njo, pri tem ni izvzel niti drvarja, siromašnega, raztrganega Ar-navta, niti orožnika, k" je šel slučajno mimo okna njegovega stanovanja, celo tako daleč je šel, da je obdolžil hišnega gospodarja. —’ ki že par mesecev ni dobil najemnine od njega, ta je k temu molčal, radi te popustljivosti — da ima nečedne namene glede njegove žene. Žene ni zapustil ne podnevi, ne ponoči, in, da bi bil popolnoma siguren, je zvezal na umeten način s pomočjo vrvi svoje roke in noge s kljuko, da bi se na ta način takoi zbudil, ako bi hotela njegova žena sobo zapustiti. Pred nekaj dnevi se je pa pripetilo, da je bila žena ljubosumnega Živkoviča prisiljena ponoči vrata odpreti, ker je imela v sesednji sobi nujen opravek. Sveta, ki ga je umetni alarmni aparat zbudil,_ je skočil iz postelje, pograbil je sekiro, zarjul: »Ubijem te!« ter udaril z ostrino ženo v tilnik. Ubil bi jo bil, toda dolgi lasje njegove žene so udarec precej oslabili in tak-o je ostala pri življenju. Ljubosumnega moža so aretirali in se bo moral radi po-skušenega umora zagovarjati pred poroto.
: Razbojništva roparjev v Rumunlji na dnevnem redu. Tako se je zgodil pred dne-
vi	v bližtai mesta Jassy roparski napad, ki ie zbudil veliko zanimanje. Izvošček, ki se je peljal s štirimi svati iz mesteca Stefanescu v mesto Jassr, je bil na cesti v bližini gozda od dveh roparjev napaden. Roparji so svate popolnoma izropali ta jim pobrali celo svatovska oblačila. Med oropanimi se je nahajal tudi preiskovalni sodnik. Roparii so med seboj govorili francosko. Zasledovanje roparjev se je začelo takoj po napadu in je bilo uspešno. Po kratkem boju, tekom katerega so bili štirje orožniki ranjeni, sta bila oba roparja aretirana. Eden cd njih je sednijski uradnik, drugi pa je bivši policijski komisar.
: Rumunska razbojniška romantika. Časopisi poročajo iz Brajle, da so orožniki dva dni zaman zasledovali razbojnika Terenta.
V zadnjem hipu se je posrečilo Terentu v bližini kanala Matin zopet ubežati. Po najnovejših vesteh se nahaja Terente v močvirjih v bližini Silistrije. Oblastva so takoj odposlala v okolico Silistrije vojaške čete in upajo, da bo sedaj Terente kmalu prijet, ker je kraj manj ugoden za skrivališče ko pa okolica Brajle. Pred vasjo Poradim sta dva orožnika ustrelila neko kmetico, ker sta jo imela za Terenta. Sicer pa so imela oblastva v boju z razbojniki srečo. Roparji, ki so napadli poštnega kontrolorja pri Ho-tinu, o čemur smo poročali, so bili aretirank
V boju z orožniško patruljo pa je bil ubit znani razbojnik Jon Gagin. — Na Sedmo-graškem pa se je zato zopet pojavil Josip Jellinek, ki ima značilen naslov »kralja vlomilcev«. V zadnjem času je izvršil samo na Sedmograškcm do 300 vlomov.
: Preveč ljudi na svetu. Univerzitetni profesor Gregory v GIasgowu je v posebni spomenici opozoril Angleško znanstveno
društvo na velike' nevarnosti, ki prete evropskemu plemenu in vsemu človeštvu, ker se ljudje preveč množe. Število prebivalstva se v 60 letih podvoji. Tudi pri najboljšem obdelovanju zemlje pa ie nemogoče dobiti toliko pridelkov, da bi bilo mogoče vse člO' veštvo prehraniti. Toda tudi v slučaju, da bi se posrečilo dvigniti produkcijo zemlje do neverjetne višine, bo leta 3000 že 700 bilijonov ljudi in tedaj bi moralo vse človeštvo umreti lakote. Zemlja bo tedaj tako prenapolnjena, da ne bo niti toliko prostora, da bi mogli ljudje stati eden poleg drugega. Nujno potrebno je zato, da človeštvo že sedaj pričenja kolonizirati vse neobdelane dele zemlje in pred vsem je treba naseliti Avstralijo. — Ampak do leta 3000 bo še dosti vojn in drugih nezgod, ki bodo poskrbele, da se človeštvo ne bo preveč razširilo. Zato strah profesorja ne učinkuje.
: Sedemletni morilec ta dvanajstletni zvodnik. Za časa sovjetskega režima Je v Rusiji število zločinov silno narastlo. Zlasti pa med mladino. V petrograjski kaznilnici se nahaja enajstletni deček, ki je že sedem let star Izvršil umor. Osem let star je organizira! že celo zločinsko tolpo in nekoč umoril vso rodbino. Ko je bil prijet, so ga vprašali, če je ubijanje ljudi grozno. S smehom je odgovoril mladi zločinec: »Ce se človeka zakolje, teče kri ta konec.« V isti kaznilnici je štirinajstletni Nikolaj Labin, ki si je pridobil ime »kralj lopovov«. Organiziral je celo zločinsko tolpo ta z njo izvrši! celo vrsto najdrznejših vlomov. Dalje je v kaznilnici petnajstletni Aleksjejev, ki je naravnost ženiaini žepni tat. Obenem je izboren tekač, tako da ga policija skoraj nikoli ne vjame. V kaznilnici pa je tudi več mladih ženskih zapeljivcev in zvodnikov. Med temi se zlasti odlikuje dvanajstletni Tumanov, ki je pravi poklicni zvodnik. — Kljub svojim mladim letom je izvršil že celo vrsto zločinov nad dekleti ln celo nad poročenimi ženami. Podoben mu je petnajstletni Gogolev, ki se takoj razvname, če vidi lepo ženo in se takoj potem vrže na njo. Pokvarjen^ sovjetska mladina je gotovo najtežja nesreča, ki je mogla zadeti Rusijo.
: Posledice nepremišljene ljubosumnosti.
V Ženevi je bil poročen bogati tovarnar Possi z izredno lepotico. Ker je njena lepota vzbujala med moškimi veliko pozornost, jc bU Possi silno ljubosumen, pa čeprav ni dala njegova žena nobenega pravega vzroka za ljubosumje. Ker ni mogla žena več prenašati moževe ljubosumnosti, si je polila obraz z neko jedko tekočino, ki je popolnoma uničila njeno lepoto. Na ta način je možu dokazala svojo ljubezen ta je bila rešena pred občudujočimi pogledi moških. Possi je bil sedaj seveda čisto nesrečen in poklical je najznamenitejše zdravnike, da obnove lepoto njegove žene.
: Katastrofalne povodnji na Kiiajskem.
Na Kitajskem so bile v zadnjem času velikanske povodnji. Zlasti so trpeli kraji v okolici mesta Tientsin. Nad dva tisoč krajev je bilo poplavljenih. Samo v mestu Kul-gan je utonilo 4000 oseb. Vode pa še vedno ne padajo. Po dosedanjih cenitvah Je v vsem utonilo čez 50.000 ljudi. Skoda je velikanska in polja cele pokrajine so opnsto-šena. Ker ni kitajska vlada v stanu, da bi organizirala pravo pomožno akcijo, je bed? prebivalstva nepopisna.
Za kratek las.
DOBER ODGOVOR.
Jezna zakonska polovica svojemu možu; Kuham in kuham za tebe ln kaj dobim?
Nič!
,On: Tebi je še dobro. Ampak jaz dobim vedno bolečine v želodcu.
Otroška pamet.
»Mama, ali more vsaka golobica leteti?«
— Zakaj ne bi mogla?
»Pa zna tudi naša služkinja leteti?
— Kako prideš na to vprašanje?
»Papa je rekel služkinji »moja golobica«!«
— No, samo počakaj, pa boš videl, kako bo zletela.
Dobri vojak Švejk.
Dobri vojak Švejk je stal prvič na stra* ži. Temna noč je. Nakrat se zaslišijo koraki. Pogumno zakliče Švejk: »Stoj!« Prihajajoči se ustavi In Švejk vpraša: »Kdo je?« »Inšpekcijski oficir,« se glasi odgovor. Švejk je z odgovorom zadovoljen in pusti oficirja na-prej. Ko je ta napravil par korakov, zakliče Švejk znova: »Stoj!« Oficir se razjezi ta reče- Osel! Kaj me vstavljaš v drugič? Dobri vojak švejk pa strumno odgovori: Strogo po povelju. Imam povelje, da trikrat zakličem: Stoj! nakar moram streljati!
Nedelja, 17. t. m.-tiskarski dani
Ob 16. Velika tekma. — Ob 17. Vrtna veselica.
(Isrllie INrtle.)	(Narodni	dom.)
OČETA JE POMAGAL TEPSTL
Pri Stoparjevlh v Loki pri Mengšu se rodbinski prepiri na dnevnem redu. Otroci drže z materjo, ki toži (sedaj končno vendarle na ločitev zakona) — ta nastopajo proti očetu. Tako je nastopil nedavno tudi sin Florjan proti svojemu očetu. Pri tem je šel pa malo predaleč. Zato sedi danes na z a to žri klopi in se zagovarja zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Obdolžen je. da je pomagal materi očeta tepsti, mu vrhu tega tudi sam naložil nekaj batin, tako, da je dobil oče nekaj prask ta kontuzll na zadnjem delu telesa, na hrbtu ta po rokah vsled česar je bil 6 dni za delo nesposoben.
Obtoženec prizna. »Z držajem smetišnice sem ga parkrat kresnil po sedalu.. « Čist en švoh količek je biv,« pravi.
Predsednik:	»Saj	je vendar, sedel..«
sicer pa, zakaj ste ga?«
Obtoženec: »Oče so se prvi zakadili V mater; škaf vode so tudi vrgli za nlimL Za to so šli mati po vrv in so hoteli, da bi očeta zvezala. Pa jih nisva mogla. Nato so jih mati z vrvjo »našeškali«, pri čemur sem jih držal Jaz za roke. da se niso mogli braniti.«
Predsednik: »Pa je večkrat kraval pri
vas, kajneda?«
Obtoženec: »Zmiri, keder so oče pjau.a še učeri je biu...«
Predsednik: »No, ta kaj je bito potem?«
Obtoženec: »Ko sva očeta izpustila, še niso dali miru. Med »ruvanjem« so sedli na tla. pol sm jih pa jest mal iz tistm količ-kam.«
Oče Stopar, kot priča zaslišan, se poslu-ži postavne dobrote § 152 k. z. ta izjavi, da ne bo pričal: »Fant nej sam tolk ublub, da me ne bo več tepu, pa mu odpustim.«
Ker drugih prič ni in se torej ne more ugotoviti, kdo Je »naklonil« očetu Stoparju poškodbe na zadnjem delu telesa Itd. je moralo sodišče obtoženca, ki je predkazno-van po § 431 k. z., in o katerem poroča županstvo, da postopa z očetom sptoh surovo, ga pretepa in preklinja ter robanti okrog hiše — oprostiti.
PREKO RAZMER JE ŽIVELA
Berta P., natakarica, se Je marsikomu dopadla ta ima tudi stalnega fanta Jožka. Zato se je morala tudi dostojno oblačiti. To pa stane denar. Ker je pri Zlatorodu dobila premalo napitnine, si je Izposodila v momentani zadregi denar iz kase. Da pa to ne bi bilo prišlo na dan, si je pomagala s tem, da je segla dne 6, julija t. 1. po lastnini svoje tovarišice ter ji Izmaknila 650 dinarjev. S tem je prišla v konflikt s §§ 171 la 176 b k. z. —
Predsednik: »Ste res naredili?
Ste hoteli dati denaT svojemu ljubčku Jošku, ne?«
Berta: »Ne — dolžna sera bila ta ' dala sem denar v kaso.«
Predsednik: »Kje je bil denar?«
O b d o 1 ž e n k a : »V njeni postelf!.« —
Priča Terezija T., oškodovanka, ne pove nič novega. Z obdolženko ste stanovali samo 4 dni skupaj. —
Obdolženka je b'la dosedaj poštena, je nekaznovana; ima 7 razredov ljudske šole; šolsko vodstvo ta županstvo sta se izrazila pohvalno o njej. Predno je prišla k »Zlatorogu«, je služila na drugem mestu celih osem mesecev pridno in pošteno. Vse to je sodišče upoštevalo, zato ji ie prisodilo samo 14 dni navadne ječe. To kazen je pa odslužila že s preiskovalnim zaporom.
OBLEKE
narejene največja Izbira
samo v trgovini O. BERNATOVIČ
MESTNI TRG 5
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnik®* Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
IV. ljubljanski vzorčni sejem.
Na veSeseitnu.
Včeraj od 12. ure dalje je otvorjen Pristop obiskovalnem velesejma. Številno občinstvo je naravnost navalilo k Magajnam po vstopnice in na velesejm-skem prostoru je zavladalo v resnici Pravo sejmsko življenje. 2e takoj prvi dan je bilo toliko obiskovalcev in toliko zanimanja, da obeta biti letošnji velesejem nad vsemi tremi, ki so se vršili do sedaj. Številni tujci se živahno zanihajo za to impozantno razstavo in je opravičeno pričakovati, da bo letos na sejmu sklenjenih lepo število kupčij.
Razstavljeni so1 najlepši in najboljši vzorci naših domačih izdelkov. V bogatem obsegu so zastopane zlasti kovinarska, tekstilna, usnjarska in lesna industrija. Prav tako je v nadvse častno Udeležena pri razstavi mala industrija, k* Je nameščena v raznih paviljonih in nudi s svojo kusno ureditvijo zelo privlačno sliko. Obiskovalci se drenjajo skozi paviljone in že prvi dan je bilo °Paziti precej resnega povpraševanja cenah in nakupu.
Razumljivo je, da nudi letošnji velesejem, kakor ostali trije, tudi dovolj Zabave in obiskovalcu se pač ne more e dni nuditi lepše priložnosti, da se razvedri, kakor jo bo našel na velesejmu. Ta elegantna gospoda, ti mteresan-•™* obrazi, prekrasne toalete, to kramljanje v vseh mogočih jezikih rn veselo razpoloženje, vse to človeka zadržuje a sejmišču, da kar ne more proč.
Ob posameznih paviljonih postajajo velike gruče ljudi, ki pazljivo motrijo razstavljene predmete. Tam zopet se . irajo okoli krasnih zvonov, ki so jih J&stavile Strojne tovarne in livarne in ® Potrkavajo tako praznično, da člo-občuti v srcu Veliko noč. In še niso g tonili zvonovi, ko se oglasi na vzvi-ne® prostoru godba dravske divizije, , svira poskočne valčke, marše tn arije Posameznih oper. Vrvenje ljudstva sejmišču je tako veliko, da si iedva aweš pot, da moreš dalje.
Vrhniška tovarna konzerv in mesnih “delkov je uredila pred svojim paviljo-0111 nekakšen okrepčevalni prostor, ki ^ bil kmalu popolnoma zaseden. Mar-Sl*ak obiskovalec velesejma je moral °stati sredi gruče občinstva s klobaso v roki. Nekateri razstavljalci vin in je-
dil
so za čas velesejma angažirali ru-
v bivovjma	cul
® tamburaše, ki uspešno zabavajo z dbo in petjem posetnike velesejma, t , .~eraj smo na kratko opisali lovsko fctavf^ensk° razstavo* V higijenski raz-tiav i ^ tekom včerajšnjega dne tak Val. da si zaman čakal, da prideš na rst° in si natančneje ogledaš to zani-J“vo novost Higijenska razstava, so-deč po utisu, ki se pozna obiskovalcem fia obrazu, ko zapuščajo paviljon, dosega popolen efekt. Zdi se, da je higijenska razstava našla popolno razumevanje svojega podučnega in svarilnega namena pri vseh, ki si jo ogledujejo.
*na S i prostor Pa je ona privla-r v . kamor zavijejo trudni, lačni tnn it-n‘ sejmarji. Izloča bizeljskih in P nještajerskih ter dolenjskih vin je spremenjena v pravcato restavracijo, u r se °b rujni kapljici »najboljšega« tatrf • s^oro vs*> ki jih je zanesla pot mimo. »Restavracija Volga«, ori-v ~0a. naprava po ruskem narodnem , rcu torišče prijateljev ruske po-
strežbe in ruske godbe. Vsakemu seveda ni dano, da bi vžival dobrote, ki se delijo na veseličnem prostoru proti precej občutljivi ceni in marsikdo je neprijetno presenečen, ko zahteva račun.
Neprijetna dolžnost nam je, da ob tej priliki opozorimo na neko okolščino. Kako je človeška družba sestavljena iz različnih članov, o katerih kot soljudje le preradi sodimo optimistično, vendar se ne sme pozabiti, da je dobremu vedno primešano kolikor toliko zla. So dobri in manj dobri ljudje, ali da govorimo brez zavijanja. Razločujemo poštene od nepoštenih. Velesejem pa je zelo ugoden teren za praktično udejstvovanje žepnih tatov, kar je dokazal ravno včeraj slučaj, da je nekemu tujemu obiskovalcu na skrivnosten način odromala dobro rejena listnica iz žepa. Vendar se trdno nadejamo, da do takih nesreč ne bo več prišlo in le obžalujemo, da moramo zabeležiti ta dogodek.
Jutri pa bomo poročali, kako je potekel prvi večer na letošnjem velesejmu.
Pregled tvrdk.
Strojne tovarne in livarne d. d, v Ljubljani.
Takoj po prevratu se je ustanovila v Ljubljani delniška družba, ki je združila in s tem nacionalizirala v sebi troje velikih podjetij, ki so bila poprej večinoma v tujih rokah, in sicer sledeča: Tonnies, Samassa in A, Žabkar. — Podjetje odgovarja danes najmodernejšim zahtevam. Družba je odkupila od prejšnjih lastnikov Toimiesa in Samas-se njihove tovarne in zvonolivamo ter sprejela v rvoj krog tudi domačega industrialca g. A. Žabkarja. Preuredili so in modernizirali prejšnje obrate tako, da je zdaj to podjetje eno prvih v naši kraljevini. Strojne tovarne in livarne obstoje iz petih glavnih obratov, in sicer:	Tovarna	strojev za obdelovanje
lesa in vodnih turbin na Dunajski cesti štev. 35. 2. Tovarna kovinskih izdelkov in kovinska livarna v Zvonarski ulici šte. 5. 4. Telezoiivama na Dunajski cesti štev. 35, in 5. Zvonama na Karlov-si cesti štev. 1. Pod stroje za izdelovanje lesa spadajo:	Polnojanneniki naj-
modernejšega tipa, ki so mnogo lažji kot vsi dosedanji sistemi in ki daleč presegajo vse krožne žage. potem tračne in viseče žage, žage za izdelovanje letev, raznovrstne stiskalnice, stružnice. freze itd. Glede izdelave turbin konkurira podjetje z že starimi in svetov-noznanimi inozemskimi firmami in ki so izdelane po sistemu Francis in Pel-ton. Da so turbine res prvovrsten in brezkonkurenčen izdelek, potrjujejo turbinske naprave v Jugoslaviji in izven nje, katerih je družba uredila že čez sto in ki v popolno zadovoljstvo kupca najboljše služijo svojemu namenu.
Posebno zanimivi izdelki tovaren so ventilatorji za rudnike, razne sesaljke in brizgalne ter druge ognjegaške potrebščine. Železolivame so opremljene z najmodernejšimi oblikovalnimi stroji in velikanskimi topilnicami. Zvonoli-varna vlija zvonove v vseh velikostih
in težinah ter poleg tega tudi razne lične okiasne predmete kot na pr. kipe, pisemske obeževalnlke itd., kar smo morali do sedaj skoro izključno uvažati iz inozemstva. Posebno zvonovi Strojnih tovarn in livarn so znani daleč po svetu. Zaposlenih je čez šestdeset uradnikov in okoli šeststo delavcev in znaša gonilna sila čez 200 konjskih sil.
Zato naj si vsakdo ogleda na velesejmu razstavljene izdelke Strojnih tovarn in livarn, ki so razstavljeni v izredno velikem številu v paviljonu F.
Svinčene igrače, ML Raunacher.
Tudi letos je razstavila tvrdka svoje lične proizvode, v paviljonu E št. 96 — v veliko večjem obsegu. Kakor lansko leto, tako bo tudi letos privlačna sila za stariše in otroke koja 96, kjer so razstavljene igrače tvrdke, nebesa za otroke. Tvrdka Raunacher, ki ima svoje lokale na Poljanski cesti, je tu Lzložila najraznovrstnejše svinčene igrače, ki bodo deležne prav posebnega zanimanja s strani naših malčkov. Izdelek je prav lepo zamišljen in tudi mojstrsko izveden, tako, da tvori res višek veselja za otroško srce. Tu si morejo kupiti stariši prikladne igrače tudi za bolj »močno« deco, ki hitro vsako stvar polomi, ker so Raunacherjevi izdelki silno močni ta trpežni. — Preskrbljeno je tudi za to, da se ne more ničesar zgoditi tudi takim, ki imajo navado, da vsako stvar vtikajo v usta, ker je pri teh igračah porabljena le prvovrstna nestrupena barva,# ki ne odstopa. Firma izdeluje tudi lične jaslice. Njene koje na velesejma ni treba nič iskati, kajti tam, kjer Je največ otrok in pritajenega ali pa tudi glasnega "oh-anja«, tam so razstavljene njene igrače.
Pisalni hi.šivalni streli.
Svetovnoznana tvrdka:	Bemh.
Stoewer-Werke je razstavila v paviljonu E 148 svoje prvovrstne proizvode znamke »Stoewer«, ki se posebno odlikujejo po fini mehaniki, vsled česar se ti izdelki širijo z nenavadno hitrostjo. Predvsem važno je dejstvo, da jamči tvrdka za šivalne stroje za dobo 15 let, za pisalne stroje pa za dobo 2 let, kar je. znak, da so proizvodi tvrdke gotovo dobri. Z ozirom na veliko povpraševanje teh izdelkov v Sloveniji, se cenjenim interesentom naznanja, da je prevzela zastopstvo tvrdke za Slovenijo firma: L. Baraga, Ljubljana, Šeienbur-gova uiica 6, ki ima raznovrstne pisalne in šivalne stroje vedno v zalogi. Izvršujejo se tudi vsa popravila v lastni mehanični delavnici. Oglejte si sigurno razstavljene predmete v pav. E. št. 148.
Nova Je letos na velesejmu tudi razstava raznega smirkovega in steklenega platna fr papirja »Suddeutsche Schmirgehverke, A. O. Memmingen, Baj-etn- katerih zastopstvo za v90 Jugoslavijo ima trgovska agentura Vido Bratovž v Ljubljani, Stari trg 20. Razstavni prostor tvrdko se nahaja v paviljonu »H« na zunanli strani. Gori navedene tovarne Izdeluje sledeče proizvode pod imenom »Bavaria«: SmMoovo platno to papir, stekleni in flint papit, ruby papir za čevljarsko industrijo, potem papir za lesno in kovinsko industrijo, brusilno platno, (Soblešflei-nen), potem še razne specljalne papirje ln smirkove plošče v vseh velikostih in kvalitetah. Tvornica zaposluje čez 200 delavcev ln se njene izdelke radi njihove izborne kvalitete uporablja po vsej Evropi.
Japonsko-ruskl
dogovor.
Ivetin,	Poroča	tajni	admlTalitetni
osrmflu ^ aineier »®erllner Tagblattu« DonsiSi dožovora med Karahanom In ja-^Pravnikom Jošiiavo. Ta osnutek WOs»ll te treh delov.
I- Temeljni dogovor.
PtojnaJftočasno s podpisom dogovora se di-«ODet e zveze med Rusijo in Japonsko
2 ^»stavijo.
Ijavt ‘vV0ri?moutska pogodba ostane v ve-vama druge pogodbe med obema drža-poeodh* Tazveljavljene. Nova prijateljska
3	Rusijo	in Japonsko bo sledila,
ffloutšle« en®a se bo nova. določilom ports-glede	odgovarjajoča pogodba
bodo	Pogajanja o tej pogodbi se
*» rualr«^ tekom gotovega roka po podpi-
4 i ' Japonskega dogovora.
Dodnic aP°nska bo tekom gotovega roka po kalina Wvwa Izpraznila severni del Satovji' Tekom gotovega roka po podpisu do-T“sko - japonska tr-
DalJn	naperjena zoper nadjo-
ka	fPr, ^° eneKa ali druzega pogodbeai-
7 °&Je?traBsko prepovedana.
»ko in d..,, stari dolgovi med Japonce nitS i? 1x0(1 P°8°lem uporabo klavce največje prednosti anulirajo.
3elu	koncesije	na	severnem
to “ ,“n?lina- O podrobnostih se bo odloča-
Pozneje.
1
---------------v	vzhodni
Podrobnostih se bo odločalo PO-
SlblnV J5.ponska dobi koncesije O podrobnostih se bo c
bo še°o5očak>UredltV'e ***** ^fi0^eV:Sk se
,e	D-	Spomenica.
ference1 v d°KOVWa slede sklicanja kon-
Mh vpraLni ^*? aredme <PP«U10 Podrob-dogovora. 0™ BOtove*a «*a *> P°d-
UL Dodatni protokol
l2Pra*nitve Sahalina In po-Qstl- k* 9o s tem v zvezi.
2. Plovba po vodah na celini In rekah.
3. Vrnitev In vporaba javne In zasebne lastnine.
4. Podrobna vprašanja koncesij. (Do sedaj še ni prišlo do nobenih končnoveljavnih predlogov.)
5. Opravičba Rusije radi nikolajevske afere. (Končnoveljavnih predlogov še ni.) Ruski zastopnik In zunanji urad v Pekingu, sta se pogodila, da se vzpostavijo v Pekingu tn Moskvi poslaništva mesto odpravnl-štev. Gospod Kaiah&n naglaša pri vsaki priliki. da naj pokaže Kitajska več spoštovanja do same sebe ter naj ne dopusti dalje, da postopajo velesile ž njo kakor z neumnim pobom. Take refleksije padejo, kakor se opaža v splošnem, v Mladokitajskl na nedovzetna tla. Ko je Kitajska zahtevala, da se Izroče ruska poslaniška poslopja, — ki so bila do takrat pod holandskim varstvom — po oiiciielnem priznanju sovjetske vlade sovjetski .vladi, je utemeljil diplomatski corps svojo odklonitev s tem. da je treba, da stavi tak predlog ruski zastopnik. »Japan Ve-ckly Chronicle« od 26. junija pripominja k temu. da pomeni ta odklonitev pač višek vmešavanja tujcev v notranje zadeve kake države. Gospod Karahan le dovolj moder, da počaka. On vporablja to prilko za to, da Kitajcem vedno z nova ubija v glavo čut ponižujoče sramote, kateri 90 izpostavljeni od strani zapadnlh velesil in Japonske.
Dr. IVAN PINTAR
zopet redno ordinira
Cankarjevo nabr. 5t. 5.
(prej Francevo nabr.)
Trgovina modnih čevljev
in špecijalist za ortopedično in anatomi čno obuvalo
Fran Szantner,
Ljubljana, Selenbursova 1.
Najboljše se kupi brez dvoma
„ Pri nizki ceni"
Ignac Žargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta štev. 3
nudi cenj. odjemalcem razno damsko moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga-vice za dame od 38 D naprej. Velika izbira moških nogavic ter velika izbira potrebščin za šivilje kakor razne na* kite, trese, svile, vezenin itd.
©tvoritev razstave društva te3k!h up&c§ah3!&-Jočih umatnikov	v	Jakoplt&v&in
paviljonu.
Včeraj je bila na slovesen način otvorjena prva velika razstava če^ke umetnosti v Jugoslaviji. V razstavnih prosvorih je predsednik »Narodne galerije« Janez Zorman otvoril razstavo, s kratkim govorom. Zahvalil se je g. gener. konzulu O. Benešu za ves njegov trud in naklonjenost, s katero je podpisal »Narodno galerijo« pri pripravljalnem delu za to razstavo. Tozadevne zasluge g. konzula Bsneša so res veli ke in bi brez njegovega posredovania razstava težko tako lepo uspela. Nadalje je predsednik pozdravil vse navzoče, posebno pa tričlensko deputacijo društva »Manes« iz Prage, ter obenem priglasil, da je prejel obvestilo, da prevzema Njeg. Velič. kralj Aleksander protektorat te razstave. To vest so navzoči sprejeli vz odobravanjem.
Po predsednikovem govoru je kipar profesor Kafka, podpredsednik društva »Manes« v daljšem govoru sporočil pozdrave svojega društva, se zahvalil prirediteljem za ljubezen, Id so Jo posvetili prireditvi razstave, da je tako lepo uspela in izrazil obenem svoje veselje nad tem velikim pozitivnim činom v zmislu zbliževanja in poznavanja obeh bratskih narodov. Nato je predsednik izjavil, da *e razstava otvorjena.
Otvoritev razstave je bila pri nas pravzaprav redka umetniška slavnost, ki se je je udelžilo številno občinstvo, predvsem pa razni visoki javni zastopniki Navzoč je bil g. poslanik češkosL republike v Beogradu, g. minister Šeba, rumunski poslanik ministre Duca, naš prometni minister g. SuMk, francoski, oelgijski in avstrijski konzul, vd;ki župan Ba!t!č, g. vi. komisar dsr. Perič, mariborski župan dr. Grčar, številni drugi javni ftmkcljonarji in zastopniki umetniških in drugih korporacij ter zastopniki tiska. — Popoldne so sl gostje Narodne galerije — kipar in podpredsednik društva g. Boh. Kaf!'~ ter slikarja gg. -Konlček in Slavlček ogledali Narodno galerijo in mesto. Danes odidejo na Bled.
Predavanje na razstavi društva Sešk. upod. umet. »IVtanes« v Jakopičevem paviljonu. Narodna galerija priredi več predavanj v razstavnih prostorih v Jakopičevem paviljonu, ki imajo namen, seznaniti naše občinstvo z razvojem češke moderne umetnosti in ob razstavljenih delih omogočiti kar naigloblje umevanje umetniških stremljenj čeških umetnikov. Prvo predavanje ima g. dr. Mesesnel v nedeljo. 17, t. m. v Jakopičevem paviljonu ob 1L dopoldne.
Z mariborske umet. razstave kluba „Grohar
Ob priliki letošnje obrtne in industrijske razstave v Mariboru je razstavil umetniški klub »Grohar« kakor lansko leto, tudi letos več slik različnih avtorjev. Tako so zastopani slikarji Bamngartner, Gvajc, Jaki. Navratik, Papst, Petelin, Rosmanit, A. Šantel, H. šantel, Tscharre, Žagar in kipar Sojič. Razstava je zelo okusno urejena. Izmed mnogih zelo posrečenih slik naj omenimo portret* raznih pisateljev, pesnikov,
politikov, junakov itd. Te portrete je po večini izdelal JakL Santlove slike tvorijo seveda ono umetn, dovršenost, ki Jo obvladuje Santel. Prav tako so prekrasno izvedene akvarelrie slike Bairn-gartnerjeve. Kipar Sojič ima razstavljena dva osnutka nagrobnih spomenikov, in iz lesa izrezano »Dopolnjeno Je«. Za slikarsko razstavo vlada živahno zanimanje in Je bilo tekom včerajšnjega dne že nekaj dražjih slik prodanih.
Znižane cenel
Znižane cene!
ChaplPt« le IJubesumen
Nekaj intimnosti Iz življenja priljubljenega filmskega Igralca.
Charles Spencer — tako se zove Chaplin v resnici — se Je rodil pred 33 leti v Kensingtonu na Angleškem. Njegova mladost ni bila vesela. Imel le ve£ bratov in sester, in ker je bil njegov oče nižji nastavljenem, je moral iti mali Charlie že v mladih letih s trebuhom za kruhom. Na manj-ših londonskih predmestnih odrih !e nastopal v otroških, pozneje v mladeniških vlogah. Na poti v gledališče ga je večkrat srečal zapit kočiiaž, ki je vrtel paličico v roki in »racal« po cesti v velikanskih čevljih, ki niso bili z njegovo velikostjo v nobenem razmerju. Ta kočijaž je postal nekaj let pozneje v Ameriki, mlademu Chaplinu umetniški vzor. Chaplin je delal začetkom svoje karijere skupno s Fattyjem, in nekega dne, ko Je demonstriral med odmorom v ateljeju račjo hojo kočijaža, je spoznal nlegov režiser, da prezentira ta tip najginljivejšo ko-miko, ki jo je svet kdaj videi. Saj pa je tudi, kakor Chaplin nam tTdi, temelj njegovega bistva — melanholija. Chaplin je pri svojih letnih dohodkih dveh milijonov kron, eden izmed najbogatejših mož na svetu. Navzlic temu živi — za te razmere — v Hol-lj woodu v Kaliforniji skromno v mali, a Prekrasno urejeni vili. Njegov dom je tako-rekoč omarica dragocenosti, polna zbirk in umetnin. Charlie ljubi mir ln samoto. Mnogokrat se poda za več tednov v gore ali pa k morju, ne da bi znali njegovi prijatelji za njegovo adreso. V tej samoti Je odkril tudi malega Jackie Coogana v železniškem vozu četrtega razreda. Chaplinova popularnost v Ameriki je namreč tako velika, da ga povsod, kjer ga vidijo, takoj spoznajo ter mu prirejajo prisrčne ln navdušene ovacije. Zato Je prisiljen, da potuje na oddih maskiran, in na takih potovanjih dela, v siromaka preoblečen, med ljudstvom svoje študije. Njegov umetniški okus je splošno znan. Njegova ljubezen do umetnosti je brezmejna, rojen umetnik je. Ljubi glasbo (tudi prednaSa dobro) In Žita vsakovrstne knilge, historične in ffiozofične. Njegova izobrazba je zelo obširna. Med njegove prednosti spada tudi ljubeznivost ndvorljlvost in dejstvo, da je vsekdar pripravljen pomagati. Njegova tylagodamost ne pozna mej. Da pa Ima Chaplin tudi človeške napake, o tem bi ne mogel nihče bolje pripovedovati, kakor njegova soproga. Igralka Harriet Mil-dred-Chaplin (ki se Je pred tremi leti od njega ločila). Gospa Chaplin je povedala po svoji ločitvi nekemu amerikanskemu žurna-listu sledeče: »Priznavam, da je Charlie genij in zato bi se ne bi smel poročiti. Za ženije je bolje, da ostanejo neporočeni. Charlie je za zakonsko življenje prav posebno nesposoben. Ta mož s svojimi malimi brčicami, smešnimi hlačami in nemogočimi čevlji v filmu, je doma besneč tiran. Charlie me je spoznal pred tremi leti v Kaliforniji, ko mi je bilo 17 let. Takoj me je zasnubil (gospa Chaplin je pozornost vzbujajoča, sentimentalna krasotica) In kmalu sva se poročila. S tem je pa pričel tudi že pekel. Chaplin je imel navado, da je letal ponoči po ulicah, kier Je d^lal med ponočno sodrgo študije za svoje komične figure. Ali je to življenje za mlado gospo, ako mora noč za nočjo do ranega jutra čakati brez spanja na svojega moža? Mlada sem In ljubim družbo. Tudi Chaplin ljubi zabavo ln vabi ljudi v hišo. Toda kake! Bradate, dostojanstvene, intelektualne petdesetletnike, s katerimi debatira o Kantu ln Rousseauju. Nobene besede nisem razumela, dasi sem sl pošteno prizadevala. Chaplin Je pa tudi nezališan skopuh. Nima tolikega denarja, kakor ljudje mislijo, vendar pa zasluži v resnici dovolj. In ta mož, ki zasluil letno nad en milijon, Je zahteval od mene, da ne porabim več kakor 1000 dolarjev mesečno za gospodinjstvo. Vsak dan mi Je pravil besno, da zadostuje, ako obstoji obed iz mesa. krompirja In puddin-ga. Salata, iadje, sladoled so smešne in nepotrebne slaščice. Računi za moje obleke so bili predmet cele dneve trajajočih debat. »Sedaj sl moja soproga, sedgj ne rabiš go -
benfh elegantnih oblek več!« )e kričal trdovratno. Če sem mu hotela dopovedati, da se oblačim samo radi njega elegantno, da bi imel kljub dolgi navadi dopadajenje nad meno!, se je delal gluhega. Najhujše pa je bila njegova bedasta ljubosumnost Oni mož, ki Je Izglnfl dostikrat za cele tedne, ki Je bil po cele tedne pri prijateljih na obisku, ne da bi mi bil pisal eno samo vrsto, je zahteval od mene, kadar sva Šla skupaj na izprehod, naj gledam v tla. da ne bo nihče videl mojega obraza. Ako sem iz-pregcvorila v filmskem ateljeju s kakim moškim, me Je takoj osumi, da sem njegova metresa. Pri tem pa je sodil po sebi. Zakaj Charl’o je nepoboljšljiv kavarniški cigan, in kamor pride, občuje s kavarniškimi vlačugami. O svobodnejšem in čistejšem razmerju spolov v Ameriki trma pojma. Da ne pnšira svalčic, se mu zdi afektirana priderija. Nekoč me je učfl z enim izmed svojih nastav-Ijencev nekega plesa za film. Dasiravno Je diktiral sam vsako kretnjo. Je vrgel plesalca še tisti veder na plan.« To sliko podaja o njem nleirova soproga, edina oseba, ki ji ni vzbudil smeha, temveč Jok.
Drobne vesti.
V bližini slovaškega kopališča v Pistya-nih so bili najdeni ostanki mamutov. Med drugim so našli zob, ki je bil dolg 2 metra in mera v premeru pol metra.
Francoski Inženir Vaquler, ki ie bil obdolžen, da Je umoril nekega angleškega gostilničarja Je bil v torek obešen, čeprav Je za njegovo pomilostitev prosil Macdonald In sam francoski ministrski predsednik Her-riot
Ruska bojna ledja se Je potopila. V Črnem morju je naletela neka ruska torpedov-ka na m no, ki Je eksplodirala Torpedovk* se Je potopia v par minutah. Vseh petnajst mož posadke Je utonilo.
Železniška nesreča v Rum uniji. Pri postaji Godca Je skočilo 17 vagonov tovornega vlaka s ttra. Sedem Železničarjev Je težko ranjenih.
Republika Uruguay bo v proslavo zmage svojega olimpijskega nogometnega moštva na pariški Olimpijadi Izdala posebne znamke. Znamke po 2, S ln 12 centimov bodo v prometu samo tri dnL
i IEUIIII !LIM
Ltubljana, Prešernova ulica 5.
Udriov»aJ* kirurglčntgs orodji la obw.
Tov*m» ortoptdlfailh fiptrttov, umttjitt udov, priprav n xdr*vll«tvo In ttrelbo bolnikov, vt« vrite rdravitvenl fuml predmtU, Hrurifičnlh obv« In predmetov, oprtve n ordinacij« bi operacij,k« »ob*.
Djurkovtt, Ristič & Komp.
♦
Osnovana 1839. Kl*IJŠ6VdC Obnovljena 1897,
Proizvaja 5 vagonov mila dnevno.
Naznanja P. P. da se udeleži na IV. Ljubljanskem Velesejmu
od 15. do 25. avgusta t. I. v paviljonu „E“ mesto št 27, Na selmu so izloženi vzorci vse vrste našega mila radi pregleda in prejema narotb.
Posetnikom velesejma se priporočajo:
Kavarna in bar
„EMONA“
Aleksandrova cesia Fiala.
Restavracija
M W M
K. Risi.
Hotel in restavracija
„LLOYD“
Sv. Petra cesta it. 8 Izborna kuhinja. Pristna pijača.
Marija Tavzes.
Kar Vi hočete
to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše' bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28'—. Lekarnar Eug. Felier Stu-bica Donja, Elzatrg 357, Hrvatska
dobavlja
DRUŽBA ILIRI3A
LJUBLJANA Kralja Petra trg 8
Telefon štev. 220
Plačilo tudi na obroke!
MERAKL
B03E, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK, EMA3LE, KISTOVE I 3AMACNO CISTI FIRNIS NA3BOL3E KAKVOCE NUDI
MEDIČ-ZANKL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADISTE
TVORNICE:
LJUBLJANA-MEDVODE
.■•■■■■■■H■■■■■■■■■■■■■-I"
Najnovejši brezslišnl amerikanski pisalni stroj
REminGTon
model 12 dobite samo
pri tvrdki
FRANC BAR
pisalni stroji
Ljaiiljana, CanJiapjevo nabrežje S
Telefon 407.
V zalogi tudi po brezkonkurenčnih cenah: UNDERWOOD 5 - ID E A L -OLIVER 9 — ročni UNDERWOOD - REMINGTON In ERIKA. Oglejte si na velesejmu naš paviljon H 285.
U
m
m a m m m
•(_	sl1
HBhBBBBB*BBBBBBBBBBBBB»
.	* Industrijske obrtne razstave v Maribora
od 15. do 28. avgusta 1.1. se p. n. obiskovalcem priporočajo sledeči:
'L-.	'!«.	i	'V~	'	‘	'V	-	JK	-‘-V-.
v•:	'*	V-.:v.
Ant. Rud. Legat
Maribor, Slovenska ulica 7. telefon 100
pisalni stroji, računski stroji, kopirni stroji, razmnoževalni aparati, popravila. Na razstavi II. oddelek, stojnica 21, I. nadstropje.
Resfourocijo Oroeics
Maribor, Vetrinjska ul. 24.
Vedno sveže pivo, izvrstna kuhinja, znana pristna vina in sobe za tujce.
Gostilna
„Pri Črnem 3urju“
Maribor, Vetrinjska ul. 8
se prodajajo dalmatinska in domača vina, kakortuditoplain mrzla jedila vsak čas.
J. STANGL.
Gostilna
„Pri Vipagcu"
v Mariboru,
Koroška cesta 47
se priporoča za obilen obisk. Domača in dalmatinska vina Na vrtu igra na kroglje in kegljišče. IZIDOR BENKO.
Gostilna
„Pri zlatem banju"
Maribor, Vetrinjska ul. 4.
Priporočam se obilnega obiska. Domača kuhinja, vino iz Slov. goric, na razpolago sobe za tujce.
M. ISTekrep.
Gostilna
„Pri treh rinili"
v Mariboru,
(blizu parka) se priporoča za obilen obisk, razpolagam s terasnim vrtom in na ribniku vožnja s čolni, * mrzlimi jedili, novim in starim vinom.
Fr. BROJAN.__
se vrste reklamnih napisov
Grajski kino.
od 18. do 21. t. m.
Kako podučim svojega otroka I
od 22. do 24. t. m.
Stari Heidelbers!
•n— 	Kino	podjetje	prve	vrste.	—
Predstave ob delavnikih: pol 7. in pol 9., ob nedeljah: pol 3., 4., pol 7. in 9. uri.
• II
Na novo izšla knjižica:
Ruska
pravljica
o Ivan-carevKu, iar-ptlci In sivem volku. Knjiga z 10 slikami v trobarvnem tisku v prav razkošni opremi. Cena , Din 15-—.
Moj zverinjak
knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6*—
Moji ljubčki
živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—.
Ivan Albreht:
Zelena livada
Zbirka izvirnih pesmic, mic« nin povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Oln 15-—.
Vse se dobi v
Zvezni knjigarni
v Llubijan), Marijin trn8
Stettin
Zastopnik L Baraga
Ljubljana, Šelenbursova 6/i.
slovitih pisalnih i*£
..Stoever" šivalnih stroje!
Šivalni stroji jamstvo 15 liti Pisalni stroji Z i*f
sta dva domača patentirana izuma, s katerimi se je posrečilo na polju razsrevanja stanovanj in obče razsvetljave doseči najskrajnejše jakosti in ekonomične uspehe. — Vse posetnike Ljub. veles, se opozarja na
G-Paviljon, mesto 235
kjer je te izume iztožila domača tvrdka
Maribor R. NipK in drug Maribor^
Restavracija
„EmeršK“
Maribor,
Aleksandrova c. 18, tik razstave
se toči najboljša vina iz Turškega vrha in rvovrstna kuhinja, ka-or tudi I. razr. pivo in točna postrežba.
Hanama Mestni park
Pet minut od razstave.
V	najlepšem kraju v parku, brez prahu. Vsak dan koncert. Postrežba točna. Vsi časopisi. Zmerne cene. Za obilen obisk se vljudno priporočata
Valjali E Hlemenčič.
Prvovrstni
trapistavsfii sir
pri tvrdki
Lait Matija, IMar,
Ventrinjska ul. 7.
Dalmatinska Islet.
Maribor, Vojašniška št. 4, Mesarska štev. 5
priporoča prvovrstno dalmatinsko vino, sardine, sardele, ter prvovrstni dalmatinski sir.
Jos. Povodnik.
Manufakturna in modna trgovina
Ivo Vekser
Maribor,
Šolska ulica 4
(blizu Stolne cerkve) zelo po nizkih cenah.
Tovarna kanditov
Fr. Ražman S Xn.
Maribor, Aleksandr. c. 57
nasproti glavnega kolodvora.
Vsak pač kupi kandite direktno v tovarni najceneje.
Izdelovanje obutev vseh vrst
D. Rogiic
MABIBOB, Koroška cesta št. 19.
Telefon 157.
Najboljše ročno delo.
■UMU«
Edino
u	kar bo dalo ka) uspeha Vaši raz-
S	stavi na Ljubljanskem velesejmu Je
■
8
oglas
katerega Se pravočasno prijavit® upravi
Nar. Dnevnika**
1 »PRI NIZKI CENK IGN. ZARGI
i	LJUBLJANA,	SV. PETRA CESTA ŠT. 3
i	Trgovina	z
t Na dsbele	drobnim,	pletenini	..	,
i In n. drobno m modnim blagom ter raznim	|j
i	perilom	in	kra-	|f
•	vatami
M)
  __________________________________________________________
  --------------------------------         ~~	—g
    —v
Denite v juho in prikuhe krepčilo hrane
- JUHAN
imate iz preprostih jedil izvrstno, zdravo in redilno hrano.
VELESEJEM!
Kavarna
„ JADRAN”
odprta do 4. zjutraj. Breg.
v
FRAN REPli
SODARSKO PODJETJE
LJUBLJANA, Kolezijska ul. 18 (Trnovo) Velesejem paviljon E 107,108
za Ljubljanski velesejem, bodisi na zunanji ograji ali v 'notranjih prostorih dobavlja še vedno, kakor do sedaj tvrdka
PRISTOU & BRICELJ
Aleksandrova c. 1. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. strokovno izučena špedjalista za črkoslikaretvo v vseh panogah te stroke.
Špecijallteta: steklene napisne firme, slikanje državnih in drugih grbov po predpisih. Izvršitev od najenostavnejšega do najpreciznejšega modernega sloga.
Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravočasno, da nam bo mogoče iste točno dobaviti.
Telefon 908	Ustanovljena	1903
znamke
mm
Crespel S Fils. Lille.
Sveukupne konce od skladišta Zagreb za
Tvorniče cipela I Sedlare i remenare Cipelare	J	Tapetare
Lanene i pamučne konee.
Generalno zastupstvo i skladište:
BiMOii DRESMEH, Zapeli, iotolta Sl.
Gradbena podjetje
Arhitekt
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE, ZAGREB.
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune, načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Tvorniea prvovrstnih Igrač
M. Raimaclier
Ljubljana, Poljanska cesta 13
Paviljon f9E66 92,/to.
Najcenejše nove in rabljene
pisalno stroje
v špadjalni mehanični delavnic! za poprava pisalnih rsžunskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik Baraga, Ljubljana,
Šeienburgova ulica 6.1 i.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
faNHtt
UUBUANSKA
POSOJILNICA
R. Z. Z ©. Z.
v novopraurajanlh prostorih
v Llubllani
Mestni tri G Mestni trg
obrestuje
vloge na hranilne knji* Ilce in tekoii raftm po
'''/'//'Z
M
's/7/
SftjM
G
te
ližiH
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.
Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
LJUBLJANA, MESTNI TRO 6
IjiS
m
Wl
m
fefit
©0©0©6©06 It. I i i
Ljubljana
Gosposvetska c it. 2 priporoča svojo bogato zalogo
pisalni strojen
„«r in ..onanr,
šinalniii strojev
za rodbine In obrt ter
vazni!) koles
Styria — DUrkopp — Orožno kolo (Waffenrad).
Ceniki zastonj In frank
Suhe sebe
Pohištvo
vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah
Josip Andlovič,
strojno mizarstvo Karlovška cesta štev. 22.
ZALOGA POHIŠTVA.
Komenskega ulica štev. 28
kupuje Sever & Komo. Ljubljana,
došli. Cena od 180 Din višle. Minka Horvat modistk*, Ljubljana.
dobro ohranjeno pohištvo za 1 sobo in kuhinjo. Ponudbe na
upravo Usta poo , Pohištvo*'.
manjši, blizu državnega rudnika se odda. tstotem se sprejme
natakarico, ki položi 5000 Din kavcije. Naslov v upravi lista.
JU!
do 200m’ zemlje na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod ..Dom".
FRANC CERAR,
družba z o. z.
v Domžalah pri Ljubljani tovarna
slamnikov in klobukov
zaloga v Celju, Gosposka 4.
Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubljani, Preše, nova ul. 5. na dvor. Kovačič & Trsan.
prevzamem me9to sluge, skladiščnika ati hišnika, proti pre skrbi malega stanovanja. Ponudbe na upravo lista pod ., Zanesljiv".
c večletno pisarniško prakso sprejme čez urno delo v kaki pisarni eventualno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod ,.Vestna‘*.
se dobro ohranjen štedilnik. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „ Štedilnik".
in
„Puch“ 5 ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 5 200 Din. Jamski trg 160, Zelena Jama, Ljubljana.
na periferiji mesta obstoječe iz 1 sobe in kuhinje se zamenja z enakim. Ponudbe na upravo lista pod „Ugodno“.
lijte lisi!
V brivnici Koštomaj, Prešernova ul. 19. Striženje samo 5 — Din Istotam btusarna britev, gillet, Škarij, kub. nožev i. t. d.
Fran KoitomaJ.
. 2i Mio it
iščem lokal na prometnem kraju, ako mogoče s stanovanjem bilo na dežeii ali v mestu. Ponudbe na Alojz Jager, krojač, Laško.
Izučen v manufaktumf in špecerijski 9troki, vojaščine prost, išče mesta za takoj, kjerkoli Gre evenl. tudi že potnika. Ponudbe pod ..Pošten" na upravo lista.
2*/j konjskih sil močan dinamo. Rabljen samo 1 leto. Cena po dogovoru, Alojzij Vrhovec, Žužemberk
„Ilirija“, štev. 6, za pavolo in volno, dobro ohranjen ugodno proda. Na ogled ia cona pri Angola Valter, Tržič štev. 220.
boljša, ml*’**, išče mesta pri boljši rodbini, (tudi z otroki). Ponudbe pod „Pridna in zvesta* na upravo lista
mlad, samostoien, želi znanja v svrho ženitve, z gospodično, ki bi imela veselje do gostiln* in nekaj premoženja. Le mite ponudb* s sliko pod „Srečn» bodočnost" na upravo Usta.
Mb
za velika dela, s plačo po dogovoru, ter brano in stanovanjem v hiši, sprejme takoj: Rudolf Ribezel, krojač, Dol pri Hrast"
niku.
takse prosta, se zelo po ceni proda. Na ogled in cena: Graji-čina pri Sv. Duhu, Škofja Loka.
Ib Hk
za vsa hišna dela. Ponudb* na upravo Usta pod „Pošt*na“.
Pozor! Trnogcl Pozori
Dovoljujem si Vas obvestiti, da ne zamudite ogle-dati si ob priliki poseta
IV. ljubljanskega vzorčnega velesejma
Paviljon H 348 tvrdke MIROSLAV BIVIC
Ljubljana, Sv. Petra cesta29
Zaloga šolskih zvezkov, notesov, map, blokov in odje-malnih knjižic.
Cene nizke — lastni izdelek; S spoštovanjem se priporoča
M. SMC
Prvo žebljarsba in železoobrtna zadruga o Hropi in Kamni gorici
Brzojavke: Zadruga Kropa Pisma: Zebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Telefon interurban: Podnart 2
žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni aH pocinkani, žeblji za zgradbe. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojke za ladje In splave, železne brane. Zobje za brane, kljuke za podobe, zid Itd. Vijaki z maticami. Zakovice za tenderje, kotle in mostove. Vijačni čepi. Verige.
»
*
8 g	LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA P,			
	Delniška glavnica: Din 50,000.000--	■ ihNbn. UURHJahH V»IH AGENCIJA: LOGATEC	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana	w
H \	Rezervni zakladi: Din 10,000.000'-	Podružnice: Brežice, Črnomelj, Kranj, Metkovlč, Ptuj, Split, Celje« Gorica, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Trst.	Tal. št.: 261, 413, 502, 503 In 504.	1 * r 1 1
		Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.		
»NARODNI DNEVNIK
Dunajska cesta 35 Ljubljana Dunajska cesta 35
ltro»“ Na velesejmu paviljon F Telefon 142 in 230
il«M|M»M«HfH|M»Mtl|«M«MtM«H|M»M|MtM«H«H»«l«H|MtNiH«)*tl*«*««U|ll«ll«*t9i«|H|«««M«MaM9H|H»M»H|M9<>|«ltH|M«M«*««>t«MtM|N|ll|U»*f«<«|M«N«N«l.9N«M|K««*«M«M«HtM|Mtt4M4MC*
Stroji za obdelovanje lesa — Turbine Transmisije in železne konstrukcije
Ognjegasne potrebščine ZVONOVI
jfil Zelezolivarna Kovinolivarna
Brzojavi
Sesaljke — Armature
Miklošičeva cesta 13
preje VIDIC-KNEZ tovarne na Vižu In Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema, zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in
zidno opeko
Opozarjamo na naš paviljon na velesejmu!
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
0©©©00©0©6©©0©0e©©©000©0©e009G©©09QQ©©©9©9G90Q9099Q©099QG99QG©9®©9Q©©9^
, Ustanovljeno leta 1874.
(Industrie YougosBave de Huiles & CouBeurs)
d. d.
proizvaja vsakovrstne zemeljske, pigmentne In kemične barve od
najnavadnejše do najfinejše vrste
Paviljon E, koja 29-30